s.k.d..i8/i,2 i99K,stran63	poročila OBZORJA STROKE
Diskusija o šestih predlaganih temah bo potekala najprej v manjših skupinah (okrog 50 udeležencev), nato bodo o sintezah teh diskusij posamezniki poročali še na plenarnem zasedanju, kjer bomo sprejemali tudi spremembe ustanovne listine NET-a. govorih o nadaljnji identiteti Mreže evropskih etnografskih muzejev in njenega Biltena ter o prihodnjih skupnih programih in možnih pridobitvah sredstev za izpeljavo skupnih akcij (program Raphael, ki deluje v sklopu Evropske skupnosti in ima sedež v Bruslju, sredstva za kulturo v okviru Sveta Evrope itd.).
Za soboto 13. februarja so predlagane štiri izbirne strokovne ekskurzije z ogledi belgijskih muzejev:
■ Liège, Musée de la Vie Wallonne in Maison de la Métallurgie et de l'Industrie du Pays de Liège;
-	Saint Hubert, Musée de la Vie Rurale en Wallonie {Muzej na prostem) in Bastogne. Musée en Piconrue:
-	Bruxelles, La Fonderie (Ekomuzej industrijske arheologije in vsakdanjega življenja);
-	Binche, Musée International du Carneval et du Masque in Louviére. Ecomusée régional du Centre.
Ob kongresu bo predstavljena tudi skupna fotografska razstava o treh življenjskih obdobjih ob koncu 19, stoletja in ob izteku 20. stoletja: o rojstvu, srednjih letih in smrti v časovnem razmaku sto let. Ob razstavi bo izšel tudi dvojezični katalog v francoščini in angleščini, ki se bosta uporabljali tudi na konferenci. Tretja generalna konferenca evropskih etnografskih muzejev bo torej namenjena obravnavi njihove pomembne vloge, spremenjenemu položaju na pragu novega tisočletja, poudarila pa bo tudi potrebo, da se etnografski muzeji aktivneje vključujejo v sodobne družbene tokove. Samo tako bodo zanimivi tudi za širšo strukturo obiskovalcev.
V kulturnem vsakdanjiku stare celine se iz leta v leto pojavlja vse več skupnih programov. Slovenci si prizadevamo izboriti legitimno pravico, da bi prispevali svoj delež pri teh povezovanjih, ki jih aktivno podpira tudi Ministrstvo za kulturo, saj se evropski multikulturni prostor s sodelovanjem čim več držav pomembno krepi in dobiva prednosti pred določenimi programi.
ki je trajala do 26julija. Skupine so na terenu raziskovale različne tematike; čipkarstvo, postopke predelovanja lanu, domače obrti, tihotapstvo prepovedanega blaga (kontrabani), zdravilstvo, inventarizirale pa so tudi predme zasebne zbirke. Pela mednarodna šola v Piranu bo letos potekala od 15. do 21, septembra 1998. Študentom etnologije in sociologije kulture bodo predavali naši in tuji predavatelji o temah iz etnologije, zgodovine, antropologije in arheologije. Predavanja bodo potekala dopoldne, popoldne pa bodo sledile diskusije na vsako temo. Poleg strokovnega dela delavnice je pomemben tudi njen družabni del, na katerem si bodo udeleženci izmenjali različne informacije. Od 21. do 27. septembra 1998 bo v Novi Gorici že drugo leto potekala Letna šola vizualnega. Šola je namenjena študentom družboslovja in humanistike, skratka vsem, ki si želijo spoznati avdiovizaalne metode in se naučiti predstavitve vizualnih zapisov. Udeležencem bo na razpolago sodobna video oprema za snemanje in montažo. Cilj njihovega dela bo načrtovanje, izdelovanje in analiza vizualnih zapisov.
Zadnja raziskovalna delavnica pa bo od 5, do 10. oktobra potekala v Podsredi. Študenti etnologije bodo lahko na njej sodelovali v okvir: dveh skupin. Ena bo pregledovala stopnjo ohranjenosti obrti na področju Kozjanskega parka, druga pa bo dokumentirala in inventarizirala Fiketovo domačijo na Lesičnem, Sodelovanje na teh delavnicah študentom omogoča, da poleg teoretičnega znanja, ki ga pridobijo v času študija, svoje zoanje poglobijo tudi praktično. Namen teh delavnic pa je seveda tudi ta, da ob zaključku raziskovanj vse sodelujoče skupine predstavno metode in tehnike svojega dela ter tudi ugotovitve.
Dan Podjed
PRIMESTNE PUSTOLOVŠČINE MLADIH RAZISKOVALCEV
Alja Kotar
KOLEDAR POLETNIH ETNOLOŠKIH DELAVNIC
Letošnje poletje je bilo organiziranih kar nekaj etnoloških raziskovalnih delavnic.
v času od 20. do 27. junija 1998 je v Skomarjih že drugo leto Potekala etnološka delavnica, v kateri so študentje raziskovali domače obrti na Pohorju.
Od I- do 10. julija 1998 je v organizaciji Mariborskega muzeja potekala raziskovalna delavnica na Lovrencu na Pohorju. ^ organizaciji Muzeja novejše 2godovine Celje je od 3. do 9. julija 1998 zopet potekala Muzejska potema delavnica Gaberje. Udeležili so se je tako študentje kot tudi dijaki, ki so pod vodstvom mentorjev raziskovali delavsko naselje Gaberje.
JBlifa 1998 se je začela Poletna delavnica Ledine v Spodnji Idriji.
»Kri u lufl, čreve na plot,« je star celjski bojni slogan. Pravijo, da so se ga še posebej dosledno držali v Gaberjah. le slab kilometer od središča Celja oddaljenem delavskem naselju. A udeleženci Muzejske poletne delavnice '98 smo bili »neustrašni« in smo se podali raziskal prav ta del mesta.
Z delom smo pričeli že lansko leto, ko so sc na pobudo dipl. etnologmje Tanje Roženbergar Šega v Muzeju novejše zgodovine Celje odločili prirediti delovne počitnice v Gaberjah. Že tedaj smo ugotovili, da so bih vsi strahovi o krvoželjnih »domorodcih* odveč, saj so nas domačini sprejeli izredno prijazno in nam na stežaj odprli vrata. Tako smo se lani vpeljali v proučevanje zanimivega in svojskega načina življenja v tem naselju, ki seje ob koncu 19, stoletja pričelo razvijati vzporedno z industrializacijo Celja. Na nekdaj kmetijskem območju sta na severu mesta nastali dve veliki tovarni -najprej Cinkarna, nato pa Westnova tovarna emajlirane posode, ob njih pa še nekaj manjših obratov. V posebej za delavce zgrajene stanovanjske objekte so se »s trebuhom za kruhom» pričeli priseljevati prebivalci Celja in okolice. Gaberje so se tako širile proti severu in vrh razvoja dosegle pred 2. svetovno vojno. Tudi po vojni, v novih družbenih razmerah, so Gaberje še precej intenzivno živele, a zaradi gospodarske krize v naši nekdanji