THE OLDEST AND MOST -POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
rrjiuiiiMuiiiiiiiiiuiiiiinmimHmiimiiMimc
ŠTEV. (No.) 97.
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
CHICAGO, ILL., TOREK, 23. JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 23, 1925.
LETNIK XXXIV.
Senator La Follette preminul.
SRČNA HIBA VZROK SMRTI VELIKEGA POLITIKARJA IN KANDluATA PROGRESIVCEV ZA PREDSEDNIŠKO MESTO PRI ZADNJIH VOLITVAH R. LA FOL. LETTEJA.
Washington. —- Q REVOLUCIJI V CHILE.
Senator R. M. ,	—
Follette iz
Wisconsin:*, ne- Zakasnela podrobna poročila o
odvisni republikanec in veliki politik ar je dne 18. t. m. na svojem domu v Washingtonu v 70. letu svoje starosti preminul.
Srčna hiba je bila vzrok smrti, sicer si pa je mož nako-|vzeIa veli£ obseg, usmrtenih je pal bolezen tudi že leta 1923. bilo od 500 do 1000 delavcev.
rdeči revoluciji v Chile so objavljena. Nad petsto ljudi je prišlo ob življenje. — Komunisti so se polastili podjetij.
Lima, Peru. — Po zakasnelih poročilih posnemamo po-drobn6sti o revoluciji komunistov na podjetjih solitra v Chile, Južna Amerika.
Ta ustaja komunistov je za
POGREB UMORJENEGA CHICAŠKEGA GANGSTERJA.
ko se je nahajal v Evropi in ko se je vrnil v domovino se ga je lotila influenca, katero je sicer prebolel, a vendar je skozi celo leto, zlasti v zimi člitil posledice in se držal doma.
Lansko leto ko se je pričel volilni boj, je pa tudi on vrgel
Natančnega števila se ne ve. Prišlo je do krvavih spopadov s chilsko redno policijo in delavci.
Komunistični delavci so se polastili več podjetij, kjer se prideljuje soliter, in sicer v bližini mesta Iquique in Antofa-
klobuk v politično bojno are- |gasta, kjer so ustvarili situaci no, in sicer kot kandidat pro-|j0 po(jobno oni v .Italiji pred gresivne stranke za mesto predsednika. V tej kampanji je veliko prepotoval po Uniji in prirejal govore, kar je btto za njegjj. mučno, dasi ni kazal znake utrujenosti, vendar je slabo vplivalo na njegovo zdravje. Zadnje dni pred smrtjo so ga zdravniki le s težavo držali v postelji, šele ko je u-videl, da ga moči popuščajo se je vlegel — in ni več vstal.
Malo je mož v Ameriki, ki bi imeli tako slikovito politično življenje za seboj ko R. M. La Follette. Tudi malo je mož, ki bi pustili globokejše vtise na politiko in vlado, kakor jih je pustil on.
Veliko preizkušnjo v njegovi viharni karijeri je doživel med svetovno vojno. On je sovražil vojno. Vse kar je bilo v njegovi moči je storil, da bi prepričal ameriške vladne kroge o napaki, ki jo storijo, ako se bodo vmešavali v evropski konflikt. Dasi je bil republikanec, je vedno kazal uporniško Hice.
prihodom fašistov.
Takozvano Coruna podtjet-je je bilo prvo v rokah komu-
nistev. Ustanovili so sovjet v noči in 30 oboroženih mož je zavzelo tudi Felisa podjetje, kjer so pobrali poslovodju podjetja vje orožje in municijo, kakor tudi konje in mule. Nato je skupina broječa 150 mož nadaljevala z napadi in se polastila Santa Louisa in Ponte Verdra podjetja.
V akcijo so pa stopile vojaške čete in krvavi boj se je pričel, po trdovratnem boju so se napadalci podali, ko je o-stalo na bojišču nad petstq mrtvih.
Iz Jugoslavije.
Slika kaže pogreb znanega chicaške-ga gangerskega voditelja in tihotapca z rumom Angelo Genna, ki je bil te dni umorjen. Kot je pokazal njegov pogreb je imel Genna velik političen vpliv. Priredili so mu jako veličasten pogreb, katerega so se udeležili celo nekateri zvezni uradniki. Cvetlic in vencev je bilo toliko, da so jih peljali na 32 avtomobilih za krsto.
KRIŽEM SVETA. KITAJSKE TEŽKOČE.
MRS. JOSEPH ZALAR UMRLA.
V nedeljo dne 21. junija popoldne je dospela v uredništvo brzojavno tužna vest, da je Mrs. Joseph Zalar soproga Truplo pokojnega je bilo od- glavnega tajnika K. S. K. Jed-peljano v petek iz Washingto-|note Mr joseph Zalarja pre-i	.i minula v soboto ob 4 :15 popol-
na v Wisconsin, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder v glavnem mestu države, katero je zastopal v kongresu sedem terminov. Prgreb se je vršil včeraj istotam./
Po zadnjih tozadevnih vesteh posnemamo, da se je pričelo gibanje, katero je sprožil kongresni k J. Nelson, naj bi izpraznjeno mesto v senatu po Mr. La Follette ju zasedla soproga pokojnega Mrs. La Follette, kar bi bila največja po-klonitev, spominu na pokojnega.
-o-
Michigan City, Ind. — Franl^ Skibo, oče sedmih otrok, star 56 let, je bil najden v stranski ulici za svojo hišo s pre-klano glavo mrtev ležeč na tleh. Policija je zaprla takoj Mrs. Skibo, ker je padel sum na njo, a ona se zagovarja, da je to najbrže storila njena hčer Mary, stara 25 let. Zaprli so tudi Mary in brata Charlesa. *-o-
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
dne v Jolietu.
Mrs. J. Zalar je bila bolana že več tednov. Bolela jo je roka. Zadnje čase pa jo je kakor smo čuli napadla vročinska bolezen. Pred par dnevi je bila nekoliko boljša, a nato se ji je stanje zopet poslabšalo in nastopila je neizprosna smrt.
Mrs. J. Zalar je bila žena blagega srca, vzorna žena in dobra mati svoji družini. Bila je vzor ponižnosti in plemenitega src$. Vsakomur, ki jo je poznal se je bo spominjal kot take.
Žalujočemu soprogu, sinovom in hčerkam izrekamo naše globoko iskreno sožalje! Cita-teljem pa jo priporočamo v molitev.
Pokojna leži na mrtvaškem odru doma na svojem domu v Jolietu. J'ogreb se bo vršif v sredo dopoldne ob 9. uri s slovesno pogrebno nrašo iz slovenske cerkve sv. Jožefa.
—	Mexico City, Meksika. — Trideset članov bivših upornikov v državi Vera Cruz je bilo usmrtenih. Poročilo tudi pravi, da so pristaši Huerta ponovili svojo aktivnost ob meji, ker bi radi videli, da bi# prišlo do sovraštva med Zdt. državami in Meksiko.
—	Havana, Cuba. — Delavski nemiri železniških uslužbencev so izbruhnili, ves promet proti vshodnim pokrajinam je ustavljen. Notranji department upa, da se bo prišlo kmalo do sporazuma.
—	Tokyo, Japonsko. —, Zdravstveno stanje japonskega! cesarja, »ki boleha že par let se je obrnilo na slabše in je le malo upanja, da bi še sploh kedaj okreval.
—	Pariz. — Dosegel se je sporazum mei Francijo in Španijo, po katerem boste obe državi skupno napravili blokado ob maroški obali in prepreči li dovoz municije Abdel Krimu.
—	Pariz. — Vozniki busov v Parizu so dobili navodila od komunistov in zastavkali, in sicer ne da bi pustili delo, temveč zmanjšali vozno hitrost od 12, na 3 milje na uro. Dokler se jim ne zviša plača ne bodo hitreje vozili.
—	Kalamozoo, Mich. — De-vet-letnega sina pastorja Me-todistov H. Oganne je povozil truck, poškodbam je kmalo nato podlegel.
—	Washington. — Pogajanja za ureditev italijanskega dolga Ameriki se bodo pričela tukaj dne 25. junija.
—	Columbus, Kas. — Iz tu-kajšne okrajne jetnišnice je pobegnilo sedem jetnikov, ki so prežagali omrežje v oknu. Koliko časa bodo vživali svobodo, pa je vprašanje.
—	Barnaud, Altai, Mongolija. — Osemindvajset oseb je mrtvih .več sto ranjenih in na tisoče glav živine se je izgubif lo in poginilo pri grozovitemu tornado, ki je divjal nad to pokrajino. 130 poslopij je docela porušenih.
• — Chicago, 111. — Štirje banditi so napadli lastnika trgovine s zlatnino na 218 S, Wabash ave. in odnesli dragocenosti v vrednosti $30.000. Za roparji ni sledu.
_,___' ......
P0YRATEK AMUNDSENA.
VEČINA ZAVIRA STVARNO DELO V NARODNI SKUPŠČINI, TUDI SE NE STRAŠIJO V BOJU ZA OBT *ST NOBENIH SREDSTEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Vladna večina zavlačuje delo. na tleh, z drugo je klečala na
stolu, glava pa ji je visela v
V boju za oblast se odgovorni predstavniki vladne večine ne strašijo nobenih sredstev. Kakor so v volilnem boju izrabili vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, tako* gredo sedaj v parlamentarni borbi ne sam« preko vseh parlamentarnih običajev, marveč tudi preko vseh zakonskih predpisov. To zavlačenje dela je značilno za njih položaj. Prvič hočejo
zanjki, ki je bila privezana na železni križ v oknu. Žena je bila mrtva, obesila se je na komaj pol metra dolg trak, odtrgan od kosa blaga.
Vzrok samomora — beda.
-o-
Mater ubil.
V Novem Sadu sta živela že prepiru
več let v večnem prepiru zaradi gospodarstva 50-letna vdo-s tem pridobiti na času, da bi se va in njen 32-letni sin Nikola.
tembolj dolgo obdržavali na vladi, drugič pa izzivajo opozicijo, da bi jo lahko po svojem
Dne 26. m. m. sta se zopet sprla zaradi konja. Mati je zagrozila sinu, da gre k odvetni-
plačanem časopisju blatili in ku, da spravi sina od hiše. Ni-denuncirali, češ, da ona ovira kola je tedaj iz predala poteg-
nil star bajonet in z njim mater sedemkrat zabodel. Žena je umrla na mestu. Nato se je
Kitajci nameravajo poostriti diplomatske odnošaje z Anglijo. — Stavka se bo končala v najkrajšem času. — Inozemce bojkotirajo.
" Peking. — Kitajski delegati, zastopajoč 48 vseučitelj. so poslali vojnemu in notranjemu ministru deputacijo s zahtevo na kitajsko vlado, naj takoj poostri diplomatske odnošaje z
Anglijo.	j	Q(j koder namerava po-*
Šanghaj, Kitajsko. — Spor j novno poizkusiti svojo srečo, med voditelji stavkajočih, radi ker to pot ni dosegel svojega česar je ustavljen ves promet cilja, manjkalo je še 100 milj in kupčija, se bliža h koncu, j do tečaja Tako namreč se čuje iz vrst voditeljev in med člani trgovske zbornice, ni pa tako v
parlamentarno delo. Stvarno in možato delovanje in zadržanje opozicije jim sicer te njihove
načrte onemogočuje, kljub te-!ubijalec sam javil oblastem, ki Po trudapolnem potovanju pro- mu pa oni svojo , igro nadalju- so ga zaprle ti severnemu tečaju, od ka- JGJO. terega je bit oddaljen le 100 milj se je drzni raziskovalec vrnil srečno.
Kings Bay, Spitzbergi. — R. Amundsen, drzni polarni raziskovalec, katerega se je že smatralo kot izgubljenega ali ponesrečenega, s svojo ekspedi-cijo, se je po trudapolnem potovanju zopet vrnil v Kings
delavcev, kateri pa so glavni faktor pri stavki. Delavci so na svoji seji v soboto glasovali za nadaljevanje stavke v industriji, kljub temu, da se vrnejo bančni in drugi uradniki na delo.
Delavci so izdali po svojih zastopnikih izjavo, v kateri ob-dolžujejo kitajsko trgovsko zbornico, da so orodje imperia-listov in tudi ker so vzeli celo stališče pod svojo kontrolo nepostavnim potom, vsled te-
Raziskovalec pripoveduje o —-poletu v megli, katera jim je zabranjevala razgled, in ko so že porabili polovico gasolina, bi bili radi pristali, a ni bilo pripravnega prostora, v zrak so moleli le skalam podobni ledeniki. Končno se jim je posrečilo pristati ob ledeni gori na vodi, Čigar pa so se bali in njih bojazen je bila opravičena, kajti komaj so prišli v do-tiko z vodo, že je bilo njih le-
ga ker so v manjšini.
V tukajšnem pristanišču se ^ zamrznila> da
je led okrog
nahaja šest ameriških rusilcev, letaU držal isto kot b- bUo y došlo je tudi vojaštvo Chang i kleščah
O nemirih v Albaniji.
Iz Beograda poročajo razne podrobnosti o nemirih v Albaniji, iz katerih se da sklepati, da je položaj v Južni in Srednji Albaniji kritičen. Do sedaj so bili le manjši upori, a že so se začeli širiti na Srednjo in Južno Albanijo. Resnost tega pokreta se vidi v tem, da je vlada bila primorana mobilizirati nove čete. V Tirani je bil izdan proglas, s katerim se skliče pod orožje vse moštvo od letnika 1895. dalje. Beograjska vlada odločno dementira, da bi nameščala na naši albanski meji čete, kakor tudi, da bi se na meji zbirale oborožene čete pri nas bivajočih Arnavtov, katere naj bi šle na pomoč Ahmed beg Zogu.
-4—o-
Slovenski romarji v Rim. Poročajo, da ko so se nahajali romarji iz Slovenije na potovanju v Rim, se je z njimi prav lepo postopalo od strani talo N-25 zajeto od množine! Italijanov. Na državni meji so ledenih gora, ki so grozile da j se uradniki vljudno obnašali in jih pomečkajo. Slabše se je pa j ni bilo niti najmanjših sitnosti, godilo letalu N-24, kajti voda Fašisti so jim šli na roko kjer-kjer se je nahajalo je tako hi-! koli je bilo potreba.
Tsolina, ki vzdržuje red
Canton. — V tukajšnem mestu so razdajali okrožnice, v katerih poživljajo ljudstvo naj bojkotira vse kar je inozemskega, naj tudi trgovci ne prodajajo blaga inozemcem in naj ne pošiljajo otrok v šole, ki niso Kitajske. Enake okrožnice so razdajali domačini tudi v drugih mestih.
—o-
Sprijaznjeni sovražniki.
Berlin. — Tudi sovraštvo ne more večno trajati, posebno tam ne, kjer isto ovira do dobička. Tako se poroča od tukaj, da se je vršila v Bruselju privatna konferenca magna-tov is^ Nemčije, Belgije in Francije, kjer so ustanovili jekleni trust. Ta skupina je na konfe--renci odstranila vse težkoče, ki so bile na potu trustu, odstranili so tudi medvojno sovraštvo, ker tako zahtevajo okol-ščine za njih dobrobitj Jhii
• ^ . ...	k • V . .. ^ •
Bilo je pač obupno stališče, kajti morali so že pričeti pri-trgovati si s hrano, ker niso znali kedaj in kako se bodo rešili.
Po velikem* trudu so rešili letalo ledenega objema. Velike napore je prestala ekspedi-cija v naslednjih 24. dneh, a neustrašeni drzni raziskovalci so vse junaško prenesli in se pripravljajo da zopet poletijo v nevarnost, in sicer ako jim bo sreča mila do cilja.
Da pa je moštvo ekspedici-je danes sploh še pri življenju, so pa dolžni hvale pilotu Rii-ser Larsenu, ki je tako znal z gasolinom varčevati, da je z njim shajal 30 minut dalje, kot bi bil ako bi ne bil varčen, a baš teh 30 minut jih je prineslo na suho zemljo kjer so pristali, drugače pa bi mogli se zopet boriti s težkočami na ledu in vodi, kar bi znalo biti za celo ekspedicijo usodepolno.
Romarjev je bilo pri tej skupini 634 in je bilo razpoloženje med njimi izvrstno. Na grobu sv. Antona je maševal najprej g. škof Jeglič, nato še g. škof Karlin.
Samomor 75-letne vdove.
Na Kongresnem trgu v Kir-bischevi hiši je stanovala v prvem nadstropju v stanovanju s šestimi sobami vdova po dvornem svetniku Feliksu Scha-schulu, 75-letna Marija Scha-schel. Pri njej je služila kot služkinja Pepca Primčeva. Schaschlova je imela navado, da je vsak dan gotovo vsaj do osme ure prišla iz svoje spalnice. Ker pa gospodinje ni bilo do pol devete ure isti dan iz sobe, je služkinja šla v njeno spalnico. Tu pa se ji je nudil pretresljiv prizor. Schaschlova. je visela obešena na oknu. Na prvi pogled je mislila Primčeva, da gleda skozi okno. Ko pa jo je zaklicala in stopila bližje k oknu, je videla, da je žena obešena. Z eno nogo je stala
■Mir i -	-V'-.
—-----

Smrtna obsodba v Valjevu.
Dne 26. m. m. je bila na sodišču v Valjevu izrečena razsodba v pravdi proti hajduku Bojoviču. Bojoviču so dokazali iz dobre njegove mladoletnosti ogromno število zločinov, za katere ga je porotno sodišče obsodilo na skupaj 797 let ječe. Po 24. letu svoje starosti je Bo-jovič izvršil 35 ropov, 2 ropa s posilstvom in 1 uboj. Za te zločine ga je sodišče obsodilo na smrt. Tri soobtožene njegove skrivače je sodišče oprostilo. Svojega pravega tovariša Bojo-vič tudi nazadnje ni hotel izdati. Na svojo usodo je bil Bo-jovič že pripravljen in je rekel : "Treba bo pač umreti!"
Smrt na cesti.
V Gorupovi ulici je zadela kap neznanega moškega, ki se je zgrudil na tla in je v nekaj minutah umrl. Na mesto nesreče je prišla takoj policijska komisija pod vodstvom dežurnega uradnika dr. Fakina. Ugotovili so, da je mrtvec posestnik France Peklaj iz Hrušice pri Ljubljana štev. 5.
DENARNE P0ŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO
AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zre* s poito in zanesljivimi bankami starem krajn in naše pošiljatve so d< stavljene prejemniku nra dom aH rti zadnjo pošto točno in brez vsake* odbitka.
Naše cene xa pošiljke v dinarjih tn a rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din..................$ 9 40
1,000 — Din..................$ 18.45
2.500 — Din ................$ 46.00
5.000 — Din..................$ 91.50
10,000 — Din..................$182.00
100	—	Lir	................$ 4.80
200	—	Lir	................$ 9.25
500	—	Lir	................$ 22.25
1,000	—	Lir	..............$43.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. *3 nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat fhs-nja, dostikrat docela nepričakovsoo, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže)« po cenah onega dne, l^o mi sprejn* mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pol'ljatve naslovite na—SLO> VENSKO BANKO
ZAKRAJSEK ft CEŽAREK 70—9th AVE. NEW YORK. CIT*
"AMERIKANSKl SLOVENEC" "EDINOST"

Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen Ista 18*1. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper In America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday, — PWBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, DL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplieation.
■AROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
"_For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1870.
Ime našega lista.
Uredništvo ima na roki več pisem, v katerih nekateri naročniki godrnjajo čez ime našega lista, češ, da je predolgo in nerodno. Urednik je omenil tudi na zadnjem sestanku delničarjev v Chicagi to vprašanje in povedal svoje mnenje, da je najboljše, da to stvar rešijo naročniki, ki list vzdržujejo. Nekateri naročniki pravijo, naj se list imenuje Amerikanski Slovenec, ker je najstarejši slovenski list v Ameriki in obenem ima bogato zgodovino. Nekateri pa zopet pravijo, naj bi se imenoval Edinost. Uredništvo samo, kakor tudi vodstvo podjetja tega ne more rešiti. To zato ne, ker bi ne zadovoljilo vsakega. Zato je najboljše, da celo stvar predložimo naročnikom, ki list vzdržujejo, da sami z glasovnico določijo, kako ime naj list nosi. In kakor bodo odločili, tako ime naj list ima.
List Amerikanski Slovenec je bil ustanovljen leta 1891. v Chicagi, preselil se je v Tower, Minn, in potem v Joliet, kjer je izhajal nad 30 let, sedaj izhaja združen z listom Edinost v Chicagi. List Edinost pa je bil ustanovljen leta 1914 pod imenom Sloga v Clevelandu, in sedaj izhaja združen z Amerikan-skem Slovencem v Chicagi.
Čas glasovanja je določen od tega dne, ko dobite to številko v roke pa do 25. julija 1925. Glasovi, ki bodo dospeli po 25. juliju ne bodo upoštevani.
Spodnji kupon pod tem člankom je določen za glasovnico. Izrežite ga, zapišite svoje ime in pa za katero ime glasujete ter ga nam pošljite. Kdor pa list shranjuje, naj se pa posluži pisma in v pismu pove, za katero ime voli. Tako upamo, da bomo vsem ustregli v splošno zadovoljstvo. Katero ime bo dobilo večino glasov, tisto ime bo nosiL po 1. avgustu letošnjega leta naš list. Tako, sedaj se pa izrazite!
Ta kupon bo objavljen v vsaki številki do 25. julija 1925., tako, da bo vsak lahko volil, ki bo hotel.
So. Chicago, 111.
Dragi g. urednik: —Sprejmite v kolone Vašega lista te vrstice. V veliko čast si štejem; da imam priliko poročati slovenski javnosti, da je našo So. Chicaško slovensko naselbino zopet doietela čast, da je dobila te dni novega slovenskega odvetnika, ki bo zastopal naše rojake v legalnih zadevah itd. Dne 11. junija 1925. je prejel državno dovoljenje za prakticiranje prava naš dobro-znani Mr. William Kompare. To dovoljenje mu je bilo podeljeno od najvišjega sodišča države Illinois.
mere v župniji itd. In vedno ga vidimo pri vseh cerkvenih prireditvah, da stoji v ospredju in marljivo deluje za korist naselbine in fare. Zato mislim, da ni nobenega med nami, da bi se ne veselil njegovega vs-peha, s katerim je postal pra-voveljavni slovenski odvetnik v -Chicago.
Mr. Kompare razume naše ljudstvo in ljudstvo razume njega. Kot odvetnik bo gotovo veliko storil za naše ljudi, katere so doslej tujci izžemali in izkoriščali. Zato, kadar potrebujete legalnih pomoči obračajte se na lastne slovenske odvetnike in najboljše boste postrežem in eden tak pošten in zanesljiv slovenski odvetnik je moj novi brat po poklicu Mr. William Kompare, katerega vsem, ki ga bodo kdaj potrebovali prav toplo priporočam.
Ob koncu tega dopisa mu iz-; ražam prav prisrčno moje ko-
deležila vsa tukajšna društva z zastavami, in se je pokazalo, da vlada sloga, ne samo med Slo. venci, temveč med vsemi Slovani, Hrvati in Slovaki. Botrrin botre sb bili sledeči, ki so darovali: B. Majič $20, Mr in Mrs. F. Zaitz Sr. $20, Mr. in Mrs. F. Stibernik $15. Po $10: Mr. in Mrs. F. Klun, J. Malešič, N. Pezderc, G. Rutky, M. Stevens, F. Sadar, Ig. Smolič, F. ZaitzJr. vsi s soprogami. Po $5: A. Križman, Miss Jv. Jelene, po $3 J. Stibernik in Miss A. Stibernik, po $2: L. Balda-sari, J. Klun, Mrs. J. Skala, M iss A. Zalar in J. Zalar. Poleg teh botrov in botric so še darovali po $1: F. Okorn, J. Kržan, Mrs. .Popadak, Mrs. B. Radoš, J. Tul, F. Bradač, A. Kus, M. Stevens Jr., J. Bozik, F. Bozik, Mrs. Jerman, Miss A. Babič, Mrs. Slifka, J. Fajdiga, J. Popadak, Mrs. K. KambiČ in J. Malenšek. Razni v manjših svotah $9.45,' toraj skupno
NE POZABI SVOJIH!
Vaši rojaki v stari domovini se vedno zanimajo za svoje tu v novem kraju. Da pa ostanemo v stalni zvezi je med drugimi sredstvi predvsem- časopis, ki poroča o razmahu in delovanju Slovencev Amerikan-cev.
Ko sem bil kaplan V Loškem potoku, so me -^tam nekateri prosili pred odhodom, da naj jim v Ameriki v njihovem imenu med Potočani Amerikanci izprosim toliko denarne podpore, da naročim za nje par iz-tisov Amerikanskega Slovenca-
Ljudje se radi spominjajo
zgodovine. Amerikanci se jo še posebnb, ker nekoč je res prav lušno blo'. Za 5c. se je dobilo rumenega ječmenovca, da ga je človek komaj posrkal. Ah, kje so tisti časi, ko smo ga s "pelce" cukali v vročih poletnih dneh. Kaj ne, kje so . . . * * *
Kanadci so otvorili ob ame-
$187.45. Čistega dobička je i- kraj. mela cerkev od obeh slavnosti Pisma in drugo v tem oziru $403.45.	pošljite direktno na mene na
Po cerkveni slavnosti in ve- spodaj navedeni naslov, liki maši, pri kateri so se po- Pozdrav! sebno izkazali tudi prof. A. Ko- Rev. Paul Podbregar, Box rošec in pevci, so napravila vsa 443, Lemont, III. društva po mestu z godbo na	—-o--*
Edinost in jih jim pošiljam na riški meji mnogo gostiln in pi-Kmetijsko društvo na Hrib pri vovarn. Amerikanci radi uha. Loškem potoku. Tam se stalno j jajo čez mejo za kanadsko ba-zbirajo ljudje in tako bodo re- ro, kjer ga lahko svobodno na-dno poučeni potom časopisja o roče in spraznejo vrček za vrč-amerikanskem življenju.	kom. Tam se jim dobro godi, a
Komur pridejo te vrstice v j ko 'pridejo nazaj na domača roke, naj se zgane in nekaj cen- tla so pa zopet žejni. What's tov žrtvujej za skupno stvar, the use, če ga ni kadar b' ga Imena darovalcev priobčim v hotel! tem listu in sporočim v stari:
ZAHVALA.
Vse chicašlje delničarje in
A-
GLASOVNICA
za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite
na uredništvo.
KAKO HOČETE, QA SE TA LIST IMENUJE?
"AMERIKANSKI SLOVENEC"	• 1	n	
ALI			
	: ,1		
"EDINOST."		□	
(Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš
glas)
Ime
Naslov: .............................
Mesto in država: ...................................................
Volite in povejte z glasovnico svoje mnenje!
MR. WILLIAM F. KOMPARE •iovi slov. odvetnik v S. Chicago.
Odvetnik William F. Kompare je brat dobroznanega slovenskega odvetnika Ralph Kompare, kateri je bil menda prvi slovenski odvetnik v Chicago, pa tudi najbrže v Združenih državah. Ralph Kompare je mnogo storil za naše ljudstvo v Chicago, pomagal jim je večkrat v raznih legalnih zadevah, kot tudi pri mestnih oblastih in drugače. Kot takega se ga marsikateri Slovenec spominja in mu je hvaležen za razna dobra dela.
Novi odvetnik William Kompare je tudi dobropoznan od našega ljudstva v So. Chicago. Veliko je že delal za koristi našega ljudstva tuVi;šne cerkvene občine in sploh v obče. Zato mu je tudi vsak Slovenec hvaležen, ker on je v resnici veliko storil za narod, dasi mlad po letih. Slovenska naselbina s V. Jurija mu je bila vedno pri srcu. Vedno je rad delal za faro in naselbino, kjerkoli je bilo potreba.
Moj novi brat po poklicu Mr. Kompare zasluži vso podporo od strani slovenskega občinstva. Kajti njega smo videli, da je delal vedno z vsem srcem za naše ljudstvo. Ko je prišel v naselbino naš sedanji č. g. župnik Benvenut Winkler, je bil Mr.i Kompare prvi, ki mu je pomagal, obrazložiti raz-
čelu učinkovito parado, kakr-
legijalne čestitke, ter mu želim snih je malo v Leadvillu, do . ................
najboljšega vspeha pri svoje-j društvenega doma. Ker je dr.	delničarke najprisrčneje zahva-
sv. Jožefa obenem slavilo tudi	ljujem za pomoč pri banketu, 25-Ietnico svojega obstanka, so	ki ga je priredila naša katol. se vršili v domu razni pomemb-	delniška tiskovna družba Edini govori. Posetilo je nas tudi	nost na čast slovenskim čč. gg. nekaj gostov iz Puebla.	duhovnikom in delničarjem v
Razveseljiv ni samo vspeh,	pondeljek večer dne 15. junija.] zadovoljni
temveč tudi sloga in medseboj-	Vse je bilo prirejeno kar naj- kom.
mu odvetniškemu poklicu.
Evančič, slovenski od.
Lead vi lie, Colo.
Dne 14. rožnika smo imeli tu dve lepi slavnosti. Blagoslovili smo kip sv. Antona Pad., katerega je kupil naš dobri Anton Lozančič v spomin svojih starišev. Njegovo delo je bilo tudi, da je zainteresiral za to slavnost posebno brate II r
William Allen White črti ta-kozvani provincijalizem v Zdr. državah. T. j. da gotovi ljudje bolj ljubijo svoje kraje kot druge. Zato predlaga, da naj se pošilja dijake iz zapada v' šole na vzhod in dijake iz vzhoda v šole na zapad. Šolanje je enako na zapadu kot na vzhodu. Le, pravi, dijaki bodo spoznali bolj druge kraje, katere bi na tak način tudi bolj ljubili kot poslej. Ideja je dobra, bogatini bodo to lahko storili, so tudi doslej delali tako, areveži bodo morali biti z domačim kotič-
na ljubezen, v kateri se je vse boljše in zato naše marljive;	* * *
izvršilo.	|Slovenke, žene in dekleta, ki so" Enakopravnost, ta brihtna
-o--pri tem pomagale zaslužijo kočevska "kelnarca," je v svo-
Avstrija je prodala cesarsko [javnega priznanja^ih zahvale, ji 139. štev. na zadnji strani preprogo.	Prav tako tudi zahvaljujem tu- objavila raco* ki jo je prine-
Med avstrijsko vlado in dve- di one može in fante, ki so po- sel S. N. da: v Ameriki n. pr. ma zastopnikoma angleške magali krasiti dvorano in po- se zastonj išče muh poleti. Do-
kelnar-Clevelandu
John Jerič,
vate, društvi Majke Sinjske in .	_	- .	- ---------r-- ---------------------
sv. Petra. Botri so se izborno'	(cardinal & Hartford se tem zvečer pri banketu. Hvala bro je, če je kočevska "
skupne r. pred kratkim sklenila kup- vsem!	ca" tako busy, da v Cle\
izkazali v korist naše cerkve. Parovali so: Mr. in . Mrs. P. Mamič $35: Mr. in Mrs. Preprogo," ki je več let vi- kovne dr. Edinost.
coin l-ol-ni. 1——, 4.___x____±	'
čija za tako imenovano "cesarsko preprogo^' ki I sela kakor vzorec tapetarstva
predsednik tis- poleti niti muh ne zapazi. Ali ■ pa morda spod Skratovega sto-ik čalco diši, da muhe v bližini
'F. Zaitz Sr. $20; Mr. A. Lo- ... , -------~--I'" mu
zaneič $13 in $46 za godbo Po T* v«,lkem hodniku cesarskega	Afriški povodnji konj na ladiji. "kelnarce" ne žive.
$10 so darovali: J. Bugonovič, ^^ V Schoenbruiul ™	Ko .o z ameriške ladie * * *
,naju. Ta preproga se smatra za	* f _a™?™*? Najnovejša novica je, da bo
[tkalske umetnosti	—o, Je razbil povodnji, « ^S^U^ £
E. Jakič, J. Kovačevič, J. Kar buš, J. Kočman, A. Mihajlovič, Mr. in Mrs. A. Miklič, J. Pre-las. Po $5: J/Barbarič, S. Bra-vič, F. Cosič, J. Jankovič, M. Krilič, J. Mundič, J. Pertela, A. Pešo, N. Vederljak, K. Vu-latič in J. Zulovič. Dalje J. Ba-
na j lepši vzorec stare perzijske	v *orfo!ka skla" še
tkalske umetnosti. Preproga t^i v ?	P°V°<!n?! za
meri 26X11 čevljev in je iz leta i	TJ*™ izmete ali ne, tako je pa amen !
bič$2 in po $1 P. Bradarič in A. in	v ... . . .
Podržaj. Poleg botrov PO dali JU Petru Velikemu m ta jo je
po $2 J. Vidmar in A. Jelene, $1.25 M. Selak, po $1: M. Kra-
s6vec, J. Klarič, A. Tekansik, F. Vidmar, B. Radoš, A. Krista-nič, F. Adamič, M. Savoren, J. Zakrajšek, J. Savoren, M. Sala-kovič, A. Skufca, A. Urzič, J.
155". Stkana je bila v Isphaanu	v močni kletH železne ^Tertka bodo v^raU p,
in IV	___i drogove in začel divjati naoko-	\zeii ata pa
li. Mornarji so zbežali na vse Za mežnarJa • . . Je ze tako,
strani. Konj je tekom ene ure Zv^ VT? ne do"
' voli zidati brooklynske cerkve,
in je spadala med umetniške zaklade perzijskega kraljevega dvora. Perzijski šah jo je stranu svoje dni podaril ruskemu car- P
III Let J {J jc	...
poklonil I. 1698. avstrijskemu P°S O Msta,,itvenemu moj-;
cesarju Leopoldu I Od tedij i5*™ "a ladji Vreči z žcrJ*ava na'
se je nahajala na Dunaju ka- * IaS°' Z žerjavom so P° --	tem potegnili ----- -- —
na palubi vse, kamor ■ ' " .	ccrKve'
je le mogel priti. Končno se ie	f*™. » "feksarju. Ste
videli, kaj je to?!
.* * *
|Pe-Terček pravi, da on ni napisal dopis iz Chicago. Eh,
kor lastnina 'Habsburžanov item P°tegni,i	v "jeno p ^T**,0' ^
Preprogo cenijo na \00 000 kIetko' Povod<* *onj * bil i ^Th ^i^H ^IT runtov šterlingov. M^ fe^ P-n—on- vrtj ^	Ko £
dala zanjo angleška t\Tdka, ni,1	J
znano. Kup je bil sklenjen so
Germ, M. Sarič, A. Hren, J.	"""	so-
Praprotnik, J. Sober, J. Kulič, ^aSn° 2	odbo.
J. Kovač, S. Skala in W. Durst, neimen. $2. Razni skupaj $13.
Skupna svota znaša $249.
Društvo sv. Jožefa K. S. K. J. si je nabavilo novo amerikan-sko zastavo, ki je svilnata in tkana iz enega samega kosa. [Kot gostje so se slovesnosti u-
rom.
Obešen je bil v Celju *
24 letni delavec Franc Pod-____lesk- Dne 18. oktobra 1921 je
Cestne nezgode na Angleškem IT^ ^^ P°sestnic° Ano ^XV^ ^ T"	^
Leta 192Hih je bUo 83 mm KIakočer v Vojskem pri Breži- T	' * \Pa GC h°Ce"
- -	3e .	* !cah. Podlesk se je pred <mrt- u nap,šlte sami nekaj^ pri nas
iL-r.*.,,« o«____t i _ ^	bomo pa še popravili
pis komu podtakneš. No ja, s tem, da s pismi po Chicago prosiš, n. pr. kakor si v nekem pismu z dne 20. aprila 1925.: "Če hočete napravimo za list en dopis (t. j. proti Rev. Za-
lani pa 98.000, smrtnih slučajev 2980 in 3630.
jo spokorno spravil z Bogom.
se
Katoličan brez katoliške*« lista je nič!
ni rečeno, da ni chicaški dopis podtaknjen. Glavno je, za-
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj.
"Sedaj spustita pajčolane," je rekel, "in počakajta tukaj, in če kdo pride, reci ta, da sta ubogi popotni pevki, ki počivata. In dajta mi, prosim, en majhen biser z niza, da grem v mesto, ki se imenuje Tat, in vama kupim hrane ter poiščem stanovanja."
"Vzemi ves niz/' je rekla Tua slabotno.
"Ne, ne hči, eden bo dovolj,- zakaj v temu mestu so biseri redki in imajo visoko ceno."
Dala mu je torej dragulj ali pravzaprav ga je#sam potegnil z niti, ki ja je zopet zelo spretno zavezal spričo tega, da je bil videti skoraj slep, in se je umo odpravil proti mestu.	*
"Naj bo človek ali duh, rada bi vedela, ali ga bova še kdaj ugledale?" je rekla Asti.
Tua ni odgovorila — bila je preveč
trudna in se je naslonila na deblo drevesa ter je zadremala. Ko se je zopet zbudila, je videla, da je solnce že bilo zašlo in da stoji pred njo berač Kefer in z njim dva črnca, ki sta vodila vsak po eno osedlano mulo.
"Za j aha jta, prijateljici," je rekel, "stanovanje sem vama našel."
Zajahali sta torej in peljal ju je do • mestnih vrat, ki so se jim na Keferjevo besedo odprla, potem pa po dolgi ulici do hiše, zgrajene sredi obzidanega vrta.
Stopili sta v hišo, črnca sta odpeljala mule in v hiši sta našli lepo opremljeno sanovanje z že pokrito mizo v sprednji sobi in na njej obilico hrane. Jedli so vsi trije in ko so končali, je Kefer prosil žensko, ki jim je stregla, naj ju popelje v njuno sobo, češ, da bo sam spal v vrtu.
Odšli sta torej brez nadaljnega izpraševanja v svojo sobo, legli na posteljo, ki je bila že pripravljena, in kmalu trdno zaspali.
XV. POGLAVJE. Tua in kralj iz Tata.
I
Tua si je zjutraj nadela čisto obleko,
ndBea-....- ...- iaftife ..di * r-
Ako nimaš tega kar bi r id podtaknJen- Glavno je, za->a imej rad to kar im iš ' J bl morali	to vedeti,
kaj ne Pe-Terček ? ? ? ?
ki je ležala na postelji, ter jedla, a se je medtem nenadoma ozrla navzgor in zagledala Keferja, starega berača iz puščave. Bil je v sobi pri njiju, čeprav ni nobena slišala ali videla, kdaj je vstopil.
"Tiho prihajaš, prijatelj," je rekla A sti in ga je radovedno ogledovala. "Dvojnik bi ne mogel hoditi bolj neslišno in kje je tvoja senca?" je pristavila ter pogledala najprej proti solncu zunaj in potem na tla, kjer je stal.
"Pozabil sem jo," je odgovoril z globokim glasom. "Človek, ki »je tako reven kakor jaz, si ne more vedno privoščiti sence. Pa glej, je že tukaj. Toda kaj veš ti o Dvojniku, ki jih ljudje, £e niso poučeni, ne morejo spoznati? Praviti so mi o neki gospe iz Egipta, ki se je slučajno imenovala ptav tako kakor ti in ki je imela moč, da je Dvojnika videla pa tudi priklicala iz živega telesa in ga tako opremila, da je bil popolnoma podoben živemu človeku.
Slišal sem, da ima egipčanska kraljica takega Kaja ali Dvojnika, ki more zavzeti njeno mesto, tako da nihče ne vidi razlike, le da tisti Ka* ki ga ji je dal Amen ob rojstvu, v »^uje božje maščevanje brez
^^■Hft *___. ..i -
obotavljanja in usmiljenja. Povej mi* prijateljica Asti, ali si slišala o čem takem, ko si še bila sužnja v Egiptu ?"
Pogledal je Asto in Asti je gledala njega, dokler ni zganil svojih starih rok pa tak način, da je sklonila glavo in utihnila.
Toda Tua, ki jo je ta razgovor ustrašil, ker ni vedela, kaj se zgodi, če se zve resnica, ju je prekinila in rekla:
"Dobrodošel, oče, kakorkoli se ti poljubi priti, ali s senco ali brez nje. Hvaležni ti morava biti, da si nama našel to lepo hišo in služabnike in hrane — toda ali bi ne hotel malo jelti?"
"Ne," je odgovoril smehljaje, "morda si včeraj uganiia, da malokdaj obedujem; navadno samo vsak tretji dan, a tedaj se dobro najem. Življenje je tako kratko, da ne morem izgubljati časa s pojedanjem."
"O," je rekla Tua, "če ti tako misliš, čigar mladost se je začela pred več ko sto leti, kaj naj rečemo ml drugi? Toda, oče Kefer, kaj naj storiva v tem mestu Tatu ?"
"Povedal sem vama že, dekleti. Asti bo trgovala z biseri in drugim blagom iti ti boš pela, toda vedno za zastorojn. ker ne smeš dovoliti, da bi kdo v Tatu /lidel
tvojo lepoto, zlasti ne tisti, ki tukaj vlada. Sedaj mi pa daj še dva bisera, da vama grem kupit potrebnih reči, in potem me morda dolgo časa ne bosta videli več. Toda če bo kdaj sila, stopi k oknu, naj si kjerkoli hoče, sezi v strune svoje harfe in za-kliei trikrat ime Kefer. Gotovo te bo kdo slišal in ma prinese vest v puščavo, kjer prebivam, ker ne maram mest, in morda ti bom mogel pomagati."
"Ilvala ti, oče m<y\ zapomniti si hočem. Toda oprosti, če te vprašam, kako more človek, ki--» in je premolknila.
"Tako"star, ta£o raztrgan in tako reven komurkoli'pomagati — to si hotela reci, hči Neferte, kajne ? Ne sodi po videzu; dobro vino je pogostokrat v preprosti posodi m ogenj, ki je skrit v grobem kremenu, more uničiti celo mesto."
"In popotnik, ki zna pogoltniti svojo lastno senco, more pomoči drugemu popotniku v potrebi," je pripomnila Tua su-' hoparno. "Razumem te, moj oče, ker čeprav sem mlada, sem videla mnogo reči in se pred kratkim so me čudne roke potegnile iz globoke vode." ■
- ž-. _jl A.
"AMEMKANSKI SLOVENEC* IN "UMNOST"
TVoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C Smoley.
TEDENSKI KOLEDAR.
3.^po bink. — Prilika o izgubi j. ovcL Luk. 15.
21	Nedelja — Alojzij.
22	Pondeljek — Paulin, škof.
23	Torek — Eberhard, škof. '24 Sreda — Janez Krst.
25	Četrtek — Viljem op.
26	Petek — Janez in Pavel muč.
27	Sobota — Ladislav.
ČETRTA NEDELJA PO B1N-KOŠTIH.
Ne boj *e, od sedaj naprej bos ljudi loviL
Luk. 5, 10.
V visoko službo je poklical Kristus gospod ribiča Petra, kakor smo slišali v današnjem evangelju : v apostolsko službo : "Ne boj se, od sedaj na-t prej boš ljudi lovil."
In Peter je opravljal to svojo vzvišeno službo z veliko go-rečnostjo. Tisoče in tisoče Judov in poganov je spreobrnil k Kristusovi veri, dokler ni končno dal svojega življenja v Rimu za svojega Gospoda in U-čenika.
Prijatelji, nam. ni dano, da bi bili apostoli; vendar pa mo: re vsakdo izmed nas pridobivati ljudi za Kristusovo kraljestvo, vsakdo izmed nas more loviti ljudi, vsakdo izmed nas je lahko misijonar.
Misijonarsko delo, misijonarska sjužba tako krasna služba! Pridobivati ljudi za nebesa, voditi duše, katere so vst-varjene po božji podobi, katere je Kristus s svojo krvjo odrešil, k nebesom!
Misijonarsko delo, misijonarska služba je pa tudi jako zaslužna. Kristus Gospod je obljubil plačilo za kozarec mrzle vode, ki jo podamo svojemu bližnjemu, kako bo še le naše plačilo. Če bomo pridobili du-j šo za nebesa, če jo bomo pripeljali k Kristusu Gospodu!,
Bodimo torej vsi misijonarji ! Kako pa je to mogoče, vam hočem pokazati v današnjem , premišljevanju.
VSAKDO IZMEIX NAS' JE LAHKO MISIJONAR. Ne sicer v tem pomenu, da bi se moral podati v tuje kraje med divjake in pogane, da bi njim oz-nanjeval Kristusa Križanega; za to delo, za to službo so poklicani posebni misijonarji, ki so se na tako misijonarsko delo pripravljali leta in leta, ki i-majo za to poseben poklic. Toda misijonarsko delo opravljati, pridobivaj duše za Kristusa, to stori lahko vsakdo doma, v svojem domačem krogu, v svoji župniji. Na kak način pa? Na ravno ta, kakor misijonarji.
Misijonarji oznanjujejo božjo besedo, pridigujejo in uče.
Kamorkoli pridejo, prično takoj učiti ljudi in jim pridigati o Jezusu Kristusu, Sinu božjem, o večnem izveličanju. De-
DRUŠTVA POZOR!
Društva, ki želijo prirediti to poletje svoje piknike izlete naj najemejo prostore (Grove) pravočasno. Pišite ali pa pokličite.
WALTER KOCH Lemon t, HI.
Phone: Lemont 83-R-l.
lali so tako apostoli pri Judih in poganih. Delali so tako, ko so apostoli pomrli, njihovi nasledniki ; tako je na primer oz-nanjeval Kristusov evangelij, misijonaril v 4. stoletju ev. Ire-nej v Franciji, v 5. stoletju Pa-ladij na Škotskem, sv. Patricij na irskem, v 6. stoletji redovnik Avguštin na Angleškem itd. Slovanskim narodom, ki so bili pogani, sta prinesla Kristusov evangelij in jim misijonarila sv. Ciril in Metod v 9. stoletju. In se vedno opravljajo to misijonarsko delo po Zd. Državah, po Aziji, Afriki, Avstraliji duhovni — misijonarji. Kako lepo je čitati misijonska poročila iz misijonskih krajev!
Prijatelji, vi pa lahko opravljate misijonarsko delo v domačem krogu, v domači župniji-
V	domačem krogu. Vsak o-če, vsaka mati vrši to misijonarsko delo, ko uči otroke o Jezusu Kristusu, o večnem izveličanju. "Pustite male k meni priti," je rekel Izveličar. O-pravljamo pa to misijonarsko delo lahko tudi pri odrastlih. Očetova beseda ima pri otrocih velik vpliv. Ko bi vsak o-če, vsaka mati vestno vršila to misijonarsko delo, bi ne bilo toliko brezbožnežev in brezvercev. Poglejmo na mučenike v prvih dobah krščanstva! Prelivali so svojo kri za Jezusa Kristusa, ostali trdni v veri, ker sta jih tako vzgojila oče in mati. Imamo li mi v naših dobah kristjane, može, ki bi bili tako trdni v veri?
V	domači žugpnji. I tukaj i-nsamo veliko priložnosti, da lahko poučimo svojega bližnjega, da ga vzpodbujamo k dobremu. Brezverci, odpadniki navajajo k brezverstvu, odpad-ništvu s svojim časopisjem; ne moremo li mi drug drugega vzpodbujati in navduševati, da o-stanemo zvesti dedščini naših pradedov ? Posebno pa bomo vršili misijonarsko delo z dobrim zgledom, če borno vestno izpolnjevali to, kar nam vera zapoveduje. Oznanjajmo torej Gospodov evangelij v domačem krogu in v svoji župniji.
To je prvo delo misijonarske službe.
Kamor pridejo misijonarji, tam postavijo križ in opravljajo skupne molitve. Dan za dnevom se shajajo s svojimi verniki, katere so spreobrnili k Kristusovi veri. Kako krasen prizor, ko so zbrani pred križem, kakor ovce okoli svojega pastirja. Ta se izpolnjuje, kar je Kristus rekel: "Kjer sta dva a-li trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi" (Mat. 18, 20).
Ali ni mogoče, prijatelji, da bi bilo tako tudi po naših hišah ? Stene vidimo pogosto o-krašene z raznovrstnimi slikami in fotografijami, lepimi in
grdimi podobami; ali ni v krščanski hiši prostora na steni
tudi za križ? Katoliška hiša
_— pa ni križa v njej! Ta
križ naj jJbi vedno opominjal na tega, ki se je za nas daroval; naj bi nas vedno klical k sebi: "Pridite k meni vsi!" In kako lep prizor, Če se pod tem in okoli tega križa zbira, shaja družina! Kako krasen prizor, Če se pod tem križem zbirajo otroci s svojimi stariši k skupni jutraftji In večerni molitvi! Krasna, lepa je zasebna molitev, ker če molimo, govorimo z Bogom^ a nekaj vzvišenega je skupna molitev: "Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi!" Kjer mogoče, upeljite to skupno molitev, zbirajte se okoli križa, pa boste kmalu videli, kak blagoslov vam bo ta molitev7 prinesla.
Tako moremo biti, prijatelji, mi misijonarji. Vsakdo — — doma, v domači družini, v svoji župniji. Vsakdo more oznanjati besedo božjo, nauk Kristusov, postavljati njegov križ.
Vršimo, opravljajmo vsi to delo! Bodimo vsi misijonarji! Glejte, kakor da bi stal Gospod sredi med nami, kakor je stal takrat na bregu Genezaretske-ga jezera, in nam klical: "Od sedaj naprej boš ljudi lovil." Bog pa. bo blagoslovil naš trud in naše delo. Amen.
Ksk0 naj s« vzadosti kubaa-
Zakleti most.
V bližini Gospiča spaja oba bregova rečice Like železniški most, katerega uporabljajo prebivalci okbliških vasi tudi za osebni promet, ker ni nikjer v bližini drugega mostu. Ker se zadnje čase na lički železnici vrši redni promet, je nastalo vsled tega na mostu že mnogo nasreč. Vsak mesec je koga povozil vlak, ali ga pa vrgel preko ograje v 20 metrov globoko strugo, kjer ga je zopet čakala sigurna smrt. Mosta so se začeli radi tega okoličani ogibati, verujoč, da meče neka tajinstvena moč potnike pod vlak. Železniška uprava pa je dala odstraniti mostnice, da prepreči nadaljne nesreče. Ta most je te dni postal usoden za nekega zločinca, ki je hotel preko njega pobegniti pred zasledovalci. Simo Paskoš je na sejmu v Gospiču zabodel svojega soseda Draškoviča ter ga težko ranil. Zaprli so ga radi tega čez noč v obč. zapor, iz katerega pa je ponoči ušel ter hotel pobegniti preko omenjenega mosta. V temi pa ni videl, da manjkajo na sredini mostnice in padel je skozi odprtino v globino, kjer so ga naslednji dan našli z razbitimi udi mrtvega.
Srbija v svetovni vojni.
Glavni generalni štab je dokončal prvi zvezek velikega dela "Veliki rat Srbije." Celo delo bo izšlo v 3 zveznikh po 40 tiskanih pol. Prvi del je ravnokar izšel in obsega opis vojnih operacij do bitke na Ko-lubari.
Poročni zakoni v Združenih Državah ne predpisujejo nika-
kih oklicev. Nekaj, kar je najbližje podobno oklicem, je
predhodno naznanilo . o nameravani poroki, kakršno je predpisano v desetorici zveznih držav, namreč v šestoriei new-en glandskih držav, v New Jersey, Delaware, Georgia in Wisconsin. Treba namreč v teh državah čakati največ pet dni do poroke. Dočim oseba, ki se hoče poročiti v Kubi, seveda ne more rabiti poročne licence, izdane v Združenih Državah, vendarle posest take licence dokazuje, da je dotičnik v»a-dovoljil zakonom svoje države. Ni pa mogoče dobiti v to svrho poročno licenco v državah New Jersey in Wisconsin, kjer ia-kon zahteva, da morata obe stranki skupno priti na urad, ki izdaja licence. Morda bi se do~ tičniku v takem slučaju izdala uradna izjava, da je priglasil svojo predstoječo poroko. Na new-yorškem generalnem konzulatu republike Kuba, kakor tudi na drugih konzulatih si dotičnik lahko priskrbi "affidavit," spisan v španjščini, v katerem se navaja, da-li je izjavi, telj v starosti, ko se lahko poroči, da-li je svoboden, da se poroči, in da-li je vzadostil predpisom glede oklivce (oziroma poročnim predpisom onih držav, kjer ni oklicev.) Na kubanskem konzulatu »o izjavili, da občinski sodniki v Kubi, ki so edini vpravičeni izvršovati poročni obred bodo smatrali tak "affidavit" kot zadostno dokazilo.
Ženska na drugi strani bo i-mela več težkoč, da si priskrbi dokumentarne dokaze o tem, da je doma vzadostila predpisom glede oklicev. Večinoma evropske države zahtevajo o-klice in nekje so predpisi v tom pogledu precej komplicirani. Ali bržkone se da stvar zlahka urediti, ako se nevesta pred svojim odhodom obrne na pristojno domačo oblast.
Ako se ženin in nevesta srečata v Kubi in oba imata take f
dokumente, ne bo bržkone ni-kakih težkoč za njuno takojšnjo poroko. Vendarle bi se tako postopanje dalo nasvetovati le v izjemnih slučajih. Sodeč po poročilih iz Kube, so tamojšnje razmere jako neugodne. Vse polno je tam priseljencev, ki upajo priti od tam v Združene Države. Stanovanjske razmere so popolnoma nezadostne. -o-
Kedor si veliko o sebi domiš. lja, je znamenje, da sam sebe ne pozna.
KORISTNE ZDRAVILNE RASTLINE.
Pelin, lat. artemisia je pač viakomur znana rastlina, ki je zdravilna zoper slab želodec, nezadostno prebavo, bledičnost in zlatenico. V ta namen se sveža rastlina zmečka in iztisne, sok pa se pije pomešan z vodo ali vinom. Najvspešnejše pa je, ako se večkrat na dan spije kavina žličisa soka samega. Sveži ali posu&eni pelin na vodi kuhan je baje dobro zdravilo proti koliki (ščipanje v trebuhu), glistam in vodenici. Ljudem, ki imajo vnete in sploh slabe oči, se svetuje da si izpirajo oči z vodo, v kateri se je dalje časa kuhal pelin. Se-ve se mora voda pred vporabo dobro precediti. Za nervozne ljudi, ki nimajo spanja, se priporoča, da si pred spanjem namočijo ruto v kis, v katerem se je kuhal sveži ali suhi pelin ter si obvežejo čelo z ruto.
sa stati, dobimo gosto snov, ki je jeguljasta, da je ni mogoče z nožem prerezati. Ta žolča je izvrstno hladilno sredstvo zoper opekline in prisad na nogah. Čaj iz mrtvih kopriv (vre-ti mora približno četrt ure) se uporablja za čiščenje krvi, zoper neredno fukcijoniranje mehurja, pri vročinskih boleznih, posebno pri vnetju v črevesih, zoper drisko itd.
Mrtve koprive, lat. lamium. Mrtvih t. j. nepekočih kopriv je več vrst. Podobne so zelo pekočim koprivam, ako začno cveteti, jih že od daleč spoznamo. Cveto rumeno, belo, rdeče In pisano. V zdravilstvu so najbolj uvaževane belo in rumeno cvetoče mrtve koprive. V ta nfcmen je nabirati cele rastline, kadar so v cvetju ter iih dalje časa sušiti na solncu. Iz suhih mrtvih kopriv se kuha Čaj in napravlja nekaka žolča. Ako se namreč koprive 2 uri kuhajo in pusti voda nekaj ča-
Orehovo listje. Dobro in zelo staro sredstvo zoper potenje nog je sveže orehovo listje. To sredstvo so poznale že naše stare matere in tete, ki so pač peš hodile na božjo pot. — Iz lista potegnemo srednjo žilo, da ne tišči, ovijemo stopalo z listjem in obujemo Čez nogavico. Orehovo listje potegne iz noge vročino, pot in slab duh.
Kedor nima zob, ne more jezika za zobmi držati.
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjetje ▼ Chicagi. Unijski delavci.
J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 Of den Ave. Phone Lawndale 0114.
PRODA SE
ali pa odda v najem brivski salon z vso opremo. Poizve se pri lastniku :
JOS. BERIBAK-U 1811 W. 22. St
CHICAGO, ILL.
GROCER1JA NA PRODAJ — PO CENI.
Istotam tudi stanovanje. 1816 S. Laflin Si.
Proda se radi starosti.
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O,
Km rabila Wahci-čevo Alpentinktsro ca lase. ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila . Wahci čeve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se g. W»h&ču lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina
pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase. revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd." Pilite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC .
143« E. 95th St. CLEVELAND, OHIO.
LED! LEDI LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijk-če, da meso ne zadiši, mlekD ne skisa,
t. t. d.
Chicaške slovenske gospodifije kupujejo led od sldven9kega tedarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to Stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 182S — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi
pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
KNJIGE, ki se dobe v knjigarni A. S. & Edinost
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, lil
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV, 2ELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hll zu-naj in znotraj, pokladam
KADAR HOČETE
prodati Vteio hišo, naenanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
KadaT potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1814 W. 22nd Place	Chicago, 111.
...	;Phon€f CANAL 7130
...._____dtfeL_
Zgodnje poletne nadloge.
'Poletje se prične 21. junija ob 5:30 popoldne centralni čas ali ob 5:50 vshodni čas ter bo trajalo 93 dni, 14 ur in 54 minut. Prihod zgodnjega poletja prinese vedno želodčne in črevesne bolezni in to vsled nepra-vilue hrane, spremembe! gorskih dni in in hladnih noči, spremembe vode itd. Zlat pregovor za poletje je: "Imejte vedno vaše črevesje odprto in razkuženo! S pomočjo Triner-jevega Grenkega Vina je to prav lahko storiti. Trinerjevo Grenko Vino prežene vse neprave vsebine iz želodca, povrne normalno prebavo, pomaga ledvicam in jetrom k boljšemu delovanju ter uredi celoten sistem. Ni dolgo tega, ko nam je pisal Mr. Zig. Siemianowski iz Canton, Ohio: Cimdalje za-vživam Trinerjevo Grenko Vino, tembolj spoznavam, kako pomaga in zato je moja želja, da bi ga imeli v sleherni hiii." — Sedaj se pojavljajo prve muhe. Torej je sedaj čas, da se jih ugonablja. Triner's Fly Gas je čudovita preparacija, ki ne pušča nikakih madežev, brez duha, ne strupena in ugonobi muhe in komarje na mestu. A-ko ne morete dobiti Trinerjevih zdravil in prejiaracij v vaši sosednji lekarni, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, HI.
Povesti.
Boj s prirodo ..................$ -30
Carski Bel 2. zvezek ........ 1.00
Cyklamen . .......................75
Dekla Ančka .................. 1.25
Darovana ........................50
Gospodarica sveta ...........60
Hudo brezno ...................35
Ilijada ............................25
Jurčičevi zbrani spisi 2.
in 9. zvezek vsak ........... 1.00
Jaromil ........................... .30
Jan Marija Plojhar ........ 1.50
Knezova knjižica ........... 1.00
Kazaki ........................... 1.00
Ljudska knjižica, 3. in 4.
zvezek. . ......................
Jernač zmagovač in Med
Plazovi......................... 1.00
Mladi gozdar ...................50
Miklova Zala ...................45
Moj stroc in moj župnik.. .45
Narodne pripovedke .......75
Obrazi ...........................80
Poslednji dnevi Pompejov 1.00 Povest o svatbi kralja
Jana . ...........................65
Perpetua ali afrikanski
mučenci ........................50
Pravljice Iztoka ..............75
Stezosledec ......................35
Sosedov sin ....................30
Tiho jezero .......................95
Tri povesti grof Tolstega .40 Tik za fronto .................80
V	Libijski puščavi.............20
Vera ................................75
V	petih letih okrog sveta. 1.00
V	tujih službah .................95
Zadnji dnevi v Ogleju.....85
Zgodba o nevidnem človeku ..............................50
Zeleni kader .....................55
Zgodbe zdravnika Muz-
nika ..............................55
Za milijoni ..................... .75
Zlato srce ......................40
Živ pokopan .....................50
POUČNE IN STROKOVNE KNJIGE.
Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-lizma in komunizma...*75 Besednjak angleški * —
Webster mali 25c. vel. 1.15 Domači vrt .........
.............. 1.50
Gradjanski katekizem .... .35
Hrvatska čitanka ............ 1.50
Hitri racunar v Din vel... .75
V dolarski ...................- .75
Italijanščina za Slovence 1.00 Knjiga o lepem vedenju.. 1.25 Kratka zgodovina slovenskega slovstva .............. 1.00
Ljubavni in snubil, pisma .35
Mlekarstv^.................... 1.00
Osnovni pojmi iz glasbene teorije ................. 1.25
Srbska začetnica .............50
Slovenska slovnica .......... 1.00
Socializem — Dr. Janez
Ev. Krek ...................... 3.00
Slovenska čitanka .............75
Travništvo .......................
Slov. kuharica, — S. M. Felicita ....................... 5.00
RAZNE KNJIGE.
Brez vere Dr. M. Opeka..35 Etika Dr. France Weber.. 3.00 Oris zgodovine umetnosti
pri Slovencih ...v............. 1.50
O dveh grehih Dr. M.
Opeka . ........................60
Problemi sodobne filozofije Dr. Fr. Weber.......75
< Proti Avstriji Dr. L. Pivko .30 Proti Avstriji Dr. L. Pivko Jablane med frontoma .30
Proti Avstriji 3. knjiga.....30
Spoved, Tolstoj .................35
Zgodbe fare Škocjan.......50
Zgodovina fare Domžale. 1.00 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in
Srbih . ..................... 1.50
Zgodovina 17. pešpolka .. 1.00
MOLITVEN IKI.
Angel Varh ........r.............$ .65
Angelska služba za dečke kako se streže pri sv.
maši ............_................05
Duhovni Boj .................... 1.00
Filoteja ........r................. 1.00
Hoja za Kristusom.......... .75
Iz Duhovne zakladnice.
Tomaža Kempčana.....45
Marija Varhinja nedolžnosti, platno...................75
Mala zakladnica.......1.......10
Nebeška Hrana I. in II.
zv. a. $1.25__________________ 2.50
Obhajilne molitve, broš. .05 Obrednik Dr. Najsvetejšega Imena .................35
Obrednik Krščanskih
ter ................................35
Obrednik za III. red sv.
Frančiška..........................35
Priprava na Smrt ............ 1.25
Rajski glasovi, usnje ----- 1.25
Rajski glasovi, vatirano
usnje » -........v...........— 1.50
Skrbi za dušo, usnje ...... 1.25
Skrbi za Dušo, vatirano
usnje ........................... 1.50
Sedemnedeljska pobožnost na čast Marije 7 žalosti .10
Sveta ura ...........................75
Sv. Kri ve v pot...................15
Sv. Rožni venec .............. 1.00
Šolski molitvenik, fino usnje ............................... 1.00
Voditelj v srečno večnost .50 Večna molitev, mali tisk. 1.00 Večna molitev, velik tisk 1.25
KNJIGE ZA MLADINO.
	........$ .40
Kokošji rod ............	.........20
	.........95
	.........50
Pomladančki ...........	.........20
Slepi Slavčki ............	.60
	.........85
Zabavni listi ............	.........35
IGRE.
Dom, drama v 4. dejanjih za moške in ženske
vloge ...........................
Edda, drama v 4 dejanjih za moške in ženske
vloge. . .............;..........$
Gospa z morja, igra v 5.
dejanjih ......................
Izgubljeni raj, dramatična bajka s petjem v 3.
dejanjih...................
Gringoire, igrokaz v 1.
dejanju .......................
Hlapec Jernej, v 9. slikah . _________________________
Janko in Metka, igra v
treh dejanjih................
Kralj Lear, žaloigra v
5. dejanjih...................
Lornjon, igra v 1 dejanju Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih Navaden človek, šala v 3.
dejanjih . ...................
Po dvapajstih letih, ljudska igra v 4. dejanjih Pikova dama, opera v 3.
dejanjih in 7 slikah .... Poslednji mož, veselo igra v 3. dejanjih ...............
.20 .75
.50 .10
.50
i
.20
1.00 .10
.50
.75
.45
.25
.50
PRI NAVEDENIH CENAH JE POSTNMA ŽE VŠTETA. NAROČILU JE PRIDJATI POTREBNO SVOTO V. POSTNEM MONEY, ORDRU, ZNAMKAH ALI DRAFTU.
J . === K—j*
=
4AMERIKANSK| SIX>VENgCw JN "EDINOST*
=t
(JladiatorjI
Zgodovinski roman Is lota 70. po Kristusu. — Angles ki spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Najrajši bi bila lahkoživa Mirina na svoj lastni račun nekoliko poljubkovala in se pozabavala z mladim in čilim Britancem in še počakala z naroČili, ki jih je imela zanj od svoje gospodarice.
Ta naročila so bila sad dolgih posvetovanj med sužnjo in njeno zapovedovalko. , Valerija je slabo spala tisto noč. Nemirno se je premikala po mehkih blazinah lica so ji gorela in kri je plala v sencih. Zastonj je ležala dolge ure z odprtimi očmi in opazovala plašne sence, ki jih je ponočna sve-tiljka slikala na stene, zastonj je šiloma puščala na oči trepalnice in se trudila, da bi zaspala — spanec ni prišel. In mučila se je, da bi mislila na kaj druga — pa zastonj —• vedno in vedno je stal pred njo, on, mladi, lepi barbar, kakor polubog med podivjano množico. Izidinih razuzdanih častilcev. Krog njega pijani svečeniki Izidini, pohotna lica, grozeče dvignjene roke, krvavordeči svit ba-kelj — sredi med njimi pa z mladim, v črno oblečenim, ljubkonežnim dekletom on v vsej svoji ponosni, mameči moški lepoti, vitek in visok, vse njegove mišice najete za silni u-
dar.--
Valerija ni razumela svojih čuvstev, — zdelo se ji je, da je začarana. Ni ga bilo veselja, ki bi ga ne bila užila v svojem* življenju, ni je bilo čaše radosti, ki bi je ne bila pokusila, — toda kar je čutila sedaj, je bilo čisto nekaj novega —. Takega globokega, strastnega, nepremagljivega koprnenja še ni občutila nikdar poprej.
In ker ga ni mogla premagati, se mu je vdala —.
"Naročilo imam za Licinija," je rekla tisto jutro, ko ji je Mirina pletla njene polne kostanjeve lase, in stresla je glavo, da so se ji usuli preko lica kakor pajčolan, "naročilo, ki si ga ne upam poslati pismeno, ker bi ga utegnile videti nepoklicane oči. — Povej mi, Mirina, kako bi rrni ga najvarneje spravila v roke?"
Sobarica je bila vse preveč nabrisana, da bi bila nasvetovala &d§BHI sestanek z Lici-nijem — kar bi bilo sicer najenostavnejše —, ali pa da bi bila ponudila samo sebe za posredovanje — saj se je že izkazala uporabno in zanesljivo v marsikateri dobro izpeljani spletki —. Vsega tega ni storila, kajti dobro je umela, da mora gospodarici olajšati izvršitev njenih naklepov.
Naredila se je torej zamišljeno in kot da bi bila v veliki zadregi, si tipala s kazalcem po čelu in nazadnje tehtno povedala:
"Najbolje bi bilo, gospa, kaj ne ako bi stvar zaupala kakemu zanesljivemu sužnju —."
Valeriji je močno udarilo srce in lica so ji prebledela, ko je s ponarejeno brezbrižnostjo dejala:
"Mislim, da bi bilo, ako veš za katerega. Ti poznaš njegovo družino, Mirina —. j^li bi se smelo kateremu njegovih sužnjev zaupati —V	—
"Barbari so večinoma prav zanesljivi ljudje," je odgovorila sobarica z zelo nedolžnim licem. "Znano mi je, da ima Licinij britanskega sužnja, kateremu popolnoma zaupa. — Sama si ga videla, gospa!"
s--"Videla sem ga?" je rekla Valerija in
se nemirno premaknila, znala? Kak pa je?"
Kri ji je planila v glavo in zardela jd do las. Mirina je stala za njo in je videla, kako ji je rdečica zalila beli tilnik.
Sužnja je bila Mirina in postrežnica, toda tudi ženska je bila in ni se mogla ustaviti skušnjavi. Hudomušno je odvrnila:
"Velik, neroden fant je in prav grdo izgleda. Lase ima slamnatorumene in kuštrav
'Ali bi ga zopet spo-
je. Neumen je, brez dvoma ter počasnih misli in seveda primerno zanesljiv in pošten —!"
Ni varno, igrati z levinjo, ako nisi zunaj njene železne kletke —.
Valerija se je nepotrpežljivo zganila in njena kretnja je posvarila Mirino, da je šla že predaleč.
Ni bila v zadregi. Resnobno je dejala:
"V šestih urah ga lahko pripeljem semkaj r
Njena zapovedovalka se je zadovoljno nasmehnila.
"Danes večer, Mirina!" je rekla. "Težko bom prej gotova. — Da mimogrede omenim, — tele zlate zapestnice me dolgočasijo, odnesi jih, in da jih ne vidim več--!
Nocoj, praviš —? Mislim, da bo najbolje, a-ko stvar prepustim popolnoma tebi —."
Obedve, gospa in služkinja, sta vedeli, kaj pomenijo te besede: popolno oblast, u-kreniti vse potrebno, in bogato nagrado za trud, — na drugi strani pa tudi zaprte oči in zaupno molčečnost —.
Valerija se je pripravljala, da v brez-delnosti presanja ves dan, omahujoč med u-pom in dvomom in strahom, Mirina pa se je spravila na delo z vso svojo mlado pod jet-, nostjo in izkušeno navihanostjo.
Najprvo je ugotovila v Licinijevi fralači, da Eske ni doma, in da nihče ne ve, kam je odšel.
Težkoče so nastale torej že takoj pri prvem koraku. Toda ženska iznajdljivost raste, če rastejo zapreke.
Mirina je razpolagala z obširnim krogom dobrih znancev in med nje se je štel tudi ple-časti možakar, gladiator Hirpin.
Ta spoštovani možakar je imel razlogov dovolj, da se je zadnje dni zelo brigal za Es-ko in njegovo počenjanje, in opazil je, da se je mladi Britanec preteklo noč mudil dve ali tri ure ob Tiberu.
Toliko je radevolje povedal Mirini, pa tudi priznal, da ne ve, kaj bi bil mladi suženj iskal v tako pozni uri pri Tiberu, kjer ni bilo ne gostiln, ne telovadišč v bližini.
Vse drugače je sodila mlada spletkarja.
"Moški ne čaka dve, tri ure na enem mestu," je preudarila, "pa da ne bi šlo za žensko. — In ženska, če sploh misli priti, ne bo zamudila toliko časa k sestanku. _ Verjetno je torej, da ni prišla, in iz tega sledi, da jo bo drugi večer ob solnčnem zapadu spet čakal na istem mestu."
Tako je sklepala in sklenila, da pojde čakat doli k Tiberi kot tretja nepoklicana o-seba pri sestanku, najsibo dobrodošla ali ne.
Imela je še časa dovolj in porabila ga je za različne poskuse s Hirpinom glede njegove občutljivosti in dostopnosti za žensko lepoto, — morebiti zanimiv posel, toda v tem slučaju čisto brezpomemben in brez nevarnosti. Kajti okorni Hirpin je bil že v tisti dobi moških let, ko človek ceni ženske čare po njihovi pravi vrednosti in ko ima zanj vrč dobrega vina in udobno ležišče večjo vabljivo moč nego smejoče se oči in zapeljive ustnice. Pa smehljala se m-u je, ga dražila z besedami in pogledi in se vadila za boljše, vrednejše prilike, in ko je prišel njen čas, mil je ušla z dvoumnim smehljajem na ustnicah in praznim izgovorom na jeziku.
Hirpin je gledal za njo, se muzal, zmajal z glavo in s težkim korakom krenil v krčmo, s šegavo dobrovoljnostjo na poštenem, pa ne-' koliko omejenem obrazu.
Mirina pa se je zavila v svojo veliko ruto in si poiskala pot po ozkih, siromašnih ulicah ob Tiberu, tako izlahka, kakor da bi bila v temu delu mesta že prav dobro znana.
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-
nos ti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
CLEVELANDCANJE!
kadar potrebujete pozrebmks se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
G R D I N A IN SINOVI 1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
te priporoča rojakom sa naročila premoga, katerega pri p* ljam na dom. Prevažam pohištva ob Sara selitev in spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Plačo CHICAGO, m*. Phone: Rosevelt 8221.
Iz Brooktyna mi poroča moj prijatelj, da se jfe'znani brook-lynski knajpovec dodobrega iz-knajpal. V kratkem baje prične eortlandtske Zeksarjeve fra-karje knajpat, ker baje hudo bolehajo na živcih.'Rad bi pa
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS
' Edini slovenski cvetličar v Chicagi.
' 1320 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogrebe, šopke za neveste m vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točnp. Po naročilu dostsv ljam na dom.
Cene zmerne.
zvedel pravi, kako želišča je za rabiti in voda, kje in kako? Njegovo ime je Brooklynski radovednež.
o -
SLOVEČI UMETNIŠKI
Nenf^ceK
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
WSTl KSTS—Behind Ike Times.^
tj Ad Carter
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNI* IN EMBALMKK i -	V CHICAGL
»*s . r ,	.
Na razpolago m£ in daa. — Najbolj&i avto mob iH sa krsta in icsifovsnja. — One zmerne.
1814 — So. Throep CANAL 5983 la S666.

pohištvo

SE obrnite vedno na •tsrs poznano veletrgovino.
Ako hočete Vale domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohiitvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vasi ' kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM • POHIŠTVOM.
U 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. U
^PISANO POLJEj
^	J. M. Trunk. --
—.........................................
^nppft
...................................-
Ker. smo ravno pri junaštvu. Vi pravite —junaki 1— bedaki. Seve. Za junaštvo je treba nekaj več, česar človek z golo naturalističnim naziranjem — jesti, piti, če je miza obložena — nima. "Meseni človek ne u-me, kar je duhovnega." Ne dokaz, ilustracija, primera tega, kar je po mojem za junaštvo treba, in Vam očividno manjka, ko Vas prav strese beseda vzdržnost, dobite v Literary Digest št. 8 od maja 23, stran 61. Neki Mr. de Meneses razpravlja o Kabilih, ki so prej na-klestili Spance in zdaj hudo prijemajo Francoze. Junaki so. Kaj jim dela pogum? Odkod črpajo junaštvo? Fanatizem se je iznova pojavil. Kriv je fanatizem, in posebno muhamedan-ski. A to ne spada sem. Kolikor se javlja v neprimernem junaštvu, izvira iz — brrrrr — vere. Krivo je to, še enkrat poudarim, a vir je za junaštvo. Kjer ni takega vira, pri pravem junaštvu, kakršno ^mora biti pri vzdržnosti, mora biti tudi vir čist, prava vera, tam je seve junak —• figamož, kukavica, in če vidi pred seboj mizo vzdržnosti ne bova lahko pri-
nake," in jaz sodim, da bi bila Koroška naša, ko bi bilo prej malo več junaštva.
Še enkrat povdarjam, nočem Kranjcev ali Janezov žaliti, saj tudi niso bili vpi taki, posamezni so tudi na Koroškem v istih hudih dneh ostali res železni Janezi, a niso mogli pomagati, ker večina je bila strahopetna, figasta.
Odkod to? Podrla se je podlaga, in železnega junaštva je bil konec. Od vseh, ki so prišli na Koroško, je bilo le malo takih, ki so prišli iz narodnega navdušenja, in ti so ostali junaki, železni Janezi, sem sam videl, a večina je prišla le nekako moralicno primorana ali še v več slučajih radi--plače in--oprostite,--—
upa, da malo postavno — — nakradejo.
Tem je manjkala vsaka podlaga do liakega junaštva, zato so iz železnih Janezov postali
--strahopetne babe, da je
Kilo za smeh, ko bi ne bilo tako žalostno.
Mr. K. T. B., ali vidite iz tega, da midva radi kontrole in
m vmčice je po njem. Kaj pa pravi de Meneses o španskih in francoskih "junakih?" "The Spaniard or Frenchman on the other hand having no religion, or very little of it, believing nothing — kakor prijatelji kon trole —, not even promisses of reward in this life, does not, obviously make as ardent a fighter. . ."'zato so jih Španci dobili po grbi, Francozom pa huda prede.
Še ena ilustracija. Znano Vam bo, g. 2arkomet, da so veljali Vaši ožji rojaki, saj boste Kranjc, mislim, v stari Avstriji za izredne junake. "Železni regiment (št. 17), železni j kor, tako so govorili in opravičeno. L. 1914. je moral ta1 kor najprvi v ogenj, saj so mi-i slili v 14 dneh skonČati. Kaj jim je delalo junaštvo? Ljubezen do Avstrije? Mogoče. Do domovine, hm, a tudi mogoče. Ko je šlo proti prokl . . . Srbiji, so jim znali vliti v srca tudi — srd, saj je fanatizem goli srd. Slabo je bilo, a bilo je nekaj, da so Janezi postali — železni.
L. 1919. je prišlo nekaj Ja-nezev na Koroško. Ko se je začetkom januarja oglasil nad Rožno dolino pri 2ihpoljah prvi nemški strel, gosh, so jo Janezi popihali, in odkrito povem, ne da bi hotel Kranjcev žaliti, bom povedal tudi razlog, ko smo šli po noči čez Ljubelj so se vedli, da se mi je studilo, ker jaz še nisem videl
takih--bab. Nihče naj mi
ne bo užaljen, treba je resnice. ✓
O "železnih" Janezih še en slučaj. Maja 1919. je bila na Koroškem znana "ofenziva." Neki folksberovc sam mi je februarja 1. 1920., ko so bili naši del^Koroške zasedli, v Velikov-cu pravil, da so Nemci maja povodom "ofeiyzive" ravno hoteli svoje pozicije zapustiti in oditi, ker tudi folksberovcjem je maifjkalo junaštva, a ker od slovenskih pozicij ni bilo slišati nobenega strela, ko so jo Nemci skrivoma hoteli odkuri-ti, se je eden vendar toliko o-junačil, da je malo "pošpegal," kaj Janezi delajo ... ali spijo, ali menažo kuhajo ... ali kaj. Gleda, gleda ... ni bilo več duše, ravno tako skrivoma so jo odkurili iz strahu pred folksberovci, samo da so jih
prehiteli pri--junaštvu!
Gola fakta. Morda je ravno to "železno" junaštvo bilo povod, da so Nemci prodrli skoroda do Maribora, ko bi ne bilo prišlo nekaj . .
šla skupaj, he samo, ker je kolona kratka, temveč, ker junaška vzdržnost je bedarija pri takih, ki nimajo za to junaštvo gonilne moči, skratka vere? Morda Vam malo zasvetli-ka, kaj hoče reči sv. Janez, "ko piše: "To je zmaga, ki svet premaga, naša vera." Moja kolona je postala dolga, Vi seve boste pristavili, pa plitva. Svobodno Vam.
STRICU SAMU
BODO PLAČALI.
Evropa, ki je dolžnica Stricu Samu obljublja, da bo plačala ves dolg. — Italija je tudi obvestila Washington, da hoče urediti svoj dolg.
Washington. — Evropa je sedaj pomirila Strica Sama in posamezne države so mu obljubile, da bodo poravnale svoj dolg. Francija in Cehoslovakija pričneti tozadevna pogajanja še tekom tega poletja ali takoj v začetku jeseni. Tudi Belgija bo poslala svojo komisijo semkaj prihodnji mesec, tako tudi je obvestila Italija, da je njena želja urediti vprašanje dolga.
•j.. J
NAPAD Z NOŽEM
V JETNISNIGI.
Jetnik Krauser napadel z nožem svojega tovariša med u-ro ko so prišli obiskovalci v ječo. — Grant bo najbrže podlegel za ranam.
Chicago, III--Ko so v soboto dopoldan prišli obiskovalci v okrajno jetnišnico je zabodel z nožem Walter Krauser tovariša Bernard Granta in mu prizadjal težke poškodbe, katerim je moral podleči. O-ba imenovana sta v zaporu radi umora nekega policista! Krauser je dejal, da je Grant hotel usmrtiti njega. Kako je pnsel Krauser do noža ni znano.
Koliko jih je usmrtil avto — 1924.
Washington. — Statistika smrtnih slučajev skozi avto za leto 1324. je sledeča: 5030 o-seb je bilo usmrtenih po Združenih državah, in sicer 19 slučajev na vsakih 100.000 oseb Največ jih pride na New. York^ Chicago in Pittsburgh. -o--
C K -1. S"? ni raVen' na nJem SO
prokl . . . Srbov, hribi in gore in čez t<f mori ki so zopet ityalo izrihtali "ju, vsak v svojem življenju.