Leto XXXVII Št. 44
Murska Sobota 7. novembra 1985
CENA 60 DIN
NASLOV
DOBROVNIK
OBRATA NE BO?
Dobrovničani so več mesecev živeli v prepričanju, da se bo uresničila obljuba tovarne usnja iz Slovenj Gradca, ki naj bi v delu kulturnega doma, v katerem je čitalnica, uredila (začasni) proizvodni obrat. To bi bila velika pridobitev za kraj, saj bi se lahko takoj zaposlilo nekaj deset delavcev. Zdaj, ko naj bi začeli montirati stroje, pa je prišla slaba novica: zaradi razmer na tržišču tovarna iz Slovenj Gradca zaenkrat nima namena širiti proizvodnje z ustanavljanjem obrata v Dobrovniku.
Predstavniki krajevne skupnosti Dobrovnik, ki so
si zelo prizadevali za obrat, so sicer imeli nekaj nasprotnikov, češ da ne bi bilo prav, ko bi uredili proizvodni obrat v delu kulturnega doma. Zdaj so razočarani, vendar niso obupali. Še verjamejo, da s tem, ko je odpovedal eden od možnih partnerjev, še ni vse izgubljeno. Skušajo tudi vplivati na »resnega sodelavca iz Slovenj Gradca, ki da ne more kar tako prelomiti besede, ozirajo pa se tudi po drugih tovarnah, saj jim ne gre v glavo zapostavljanje njihovega kraja, ki je ob meji, v njem pa živi narodnostno mešano prebivalstvo.
Š.S.
POMURSKO ZDRUŽENO DELO PO DEVETIH MESECIH ZASKRBLJENO NAD OBSEGOM INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE
Po plenumu slovenskih komunistov
STRATEGIJA AVANTGARDE Na zadnji (17.) seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije konec oktobra — govorili so, v najširšem smislu, o pripravah na 10. kongres ZK Slovenije in 13. kongres ZK Jugoslavije — je Tibor Fiile iz Lendave opozoril na tri strateško pomembna področja, s katerimi se bo ZK v Pomurju očitno še dolgo ukvarjal. Gre za sistem solidarnostnega združevanja sredstev, politiko skladnejšega območnega razvoja in tako imenovan mednarodni razvojni vidik.
»Kljub nekaterim dobrim rešitvam v šolstvu in otroškem varstvu je v zadnjih obdobjih o tem področju veliko razmišljanj zlasti na razvitih območjih v SR Sloveniji, naj vsak brez solidarnostne pomoči v okviru lastnih možnosti zadovoljuje svoje potrebe. Torej brez pomoči tistih, ki lahko z lastnimi sredstvi zagotavljajo tako po obsegu kot po kakovosti svoje mnogo večje potrebe. Pri tem pa naj večkrat ne upoštevajo pretežno kmetijskega prebivalstva oziroma možnosti le-tega za zadovoljevanje njegovih potreb,« je menil Fiile in dodal: «Taka miselnost se že odraža v nedorečenem sistemu
sedo omenjen položaj pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Ljudski republiki Madžarski. Poročilo s to pripombo bi bilo potrebno v 10. točki dopolniti, kjer je beseda o prizadevanjih ZK za krepitev položaja slovenskega naroda v sosednjih državah, torej tudi v Ljudski republiki Madžarski in ne le v Avstriji in Italiji,« je predlagal član CK ZKS iz Pomurja Tibor Fiile. Seveda so strateška vprašanja lahko samo okvir za kratkoročna in srednjeročna, ki jih je nič koliko. Pri tem bodo morali veliko več besede dobiti strokovnjaki s posameznih področij, predvsem ekonomisti, sociologi, po-
Iz manjrazvitosti v nerazvitost?
Nekatera neugodna gibanja, ki so bila v pomurskem gospodarstvu že ob polletju, so se nadaljevala tudi v devetih mesecih. Čeprav v tem trenutku še nišo zbrani vsi podatki o poslovanju, lahko zapišemo, da je položaj več kot zaskrbljujoč. Če je rast industrijske proizvodnje že v lanskem letu za polovico zaostajala za republiškim povprečjem, je letos ta slika še dosti manj ugodna. Medtem ko je ob polletju industrijska proizvodnja v Sloveniji bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 1,5 odstotka, je v Pomurju za lanskoletnim prvim poletjem zaostajala za 0,6 odtotka, po devetih mesecih pa je ta zaostanek še večji, saj znaša izpad v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 1,8 odstotka. Rezultati so sicer od občine do občine različni, pa tudi od panoge do panoge, najbolj se je obseg industrijske prozvodnje zmanjšal v ljutomerski občini, in to za 3,8 odtotka, v soboški za 3,5 in v radgonski občini za 3,2 odstotka, medtem ko je le v lendavski občini za 3 odstotke večji kot v lanskih devetih mesecih. Seveda je takšna primerjava težka in tudi ne daje povsem resnične slike, saj se je ponekod že v lanskem letu obseg proizvodnje močno zmanjšal (TOZD Petrokemija je pristala na indeksu 34,4 v primerjavi z letom 1983), zato nas tudi indeks 103 v lendavski ob-
čini ne bi smel zavesti.
Bolj kot nad temi podatki, ki veljajo za občine in območje, bi se zato morali zamisliti nad rezultati, ki jih v zadnjih letih na področju industrijske proizvodnje dosegajo posamezne organizacije združenega dela. Vzroki so
več ali manj znani, zato bi jih bilo odveč ponavljati, bi se pa že končno morali lotiti odpravljanja teh vzrokov. Da je sestava proizvodnje v Pomurju v nekaterih panogah neprimerna, ugotavljamo že vrsto let, zelo malo ali skoraj ničesar pa nismo storili na področju prestrukturiranja pomurskega gospodarstva. Res je, da je takrat, ko nastopijo težave, težko razmišljati o prestrukturiranju oz. o kakšnih novih programih, za katere v tem trenutku tudi ni na voljo sredstev, vendar bi o tem morali razmišljati že ta
krat, ko nam je šlo še dobro. Zadovoljiti se le s trenutnimi ugodnimi rezultati, ob tem pa pozabiti na jutri, se nam lahko drago maščuje, in to je potrdila tudi praksa. Nekoč akumulativna kovinskopredelovalna industrija v Pomurju je ob takšnem odnosu postala rakasta rana našega gospodarstva in najbrž nihče ne more zagotoviti, da se kaj takega (če ne bodo že zdaj razmišljali nekaj let naprej) ne bo zgodilo tudi z organizacijami združenega dela, ki danes dosegajo še dobre poslovne uspehe. Je pa žal še vedno tako, da se pri nas vse preveč ukvarjamo s tistimi, ki so v težavah in se otepajo z izgubami, uspešne pa prepuščamo samemu sebi in njihovi lastni iznajdljivosti.
Razlogov za zaskrbljenost je še'toliko več, ker se bliža konec leta in nekateri podatki kažejo, da načrtovanih resolucijskih gibanj v letu 1985 ne bomo uresničili. Ne le znotraj območja ali občin, pač pa tudi v organizacijah združenega dela, je treba odpraviti ovire, ki ne dovoljujejo, da bi se kolo razvoja premaknilo naprej. Res je, da je za težave krivih tudi veliko tako imenovanih objektivnih zunanjih razlo-
gov, vendar bo treba tudi s temi prej ali slej razčistiti. Denimo, na odročju kmetijstva, ki zaradi porušenih cenovnih razmerij prihaja v vse težavnejši položaj. Čeprav pomurski kmetijci že lep čas opozarjajo, da kmetijstvo samo bremena stabilizacije na svojih ramenih ni več sosobno prenašati, ostaja le pri besedah. Kljub sklepom in ukrepom, ki jih je sprejela in predlagala republiška skupščina, ostajajo ti brez ustrezne materialne podpore in vse bolj se vsiljuje očitek o nerazumevanju republike do problemov Pomurja. Območje kot celota, čeprav je izpadla iz kluba manj razvitih, pa ostaja tako še naprej nerazvita, vendar brez solidarnosti. In če se bodo težnje, ki so v zadnjem času v poslovanju pomurskega združenega dela, nadaljevale, se bo prepad med Pomurjem in razvitimi samo še poglabljal. Odgovornosti za to pa se moramo v prvi vrsti zavedati sami, čeprav tudi v republiki do tega ne bi smeli ostati brezbrižni.
Ludvik .Kovač
Priprave na referendum v lendavski občini1
k Avtoradgoni
Ob zaposlenih bo Avtoradgona dedovala za okoli 500 milijonov dinarjev osnovnih sredstev — Do novega leta bo za vse delavce Elementa zagotovljena socialna varnost
Na skupnem dogovoru predstavnikov Avtora^gone, Radenske, Elementa, izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij je v ponedeljek padla odločitev, da se temeljna organizacija Elementa Gradbeni izdelki s pripadajočim delom delavcev v delovni skupnosti do novega leta priključi k Avtoradgoni. S tem bo dokončno urejen položaj te temeljne organizacije, Avtoradgona pa bo poleg osnovnih sredstev (vrednih okoli 500 milijonov dinarjev) rešila svoje dolgoročne prostorke potrebe.
S tem so se v Elementu močno približali osnovnemu cilju, to je zagotovitvi socialne varnosti vsem zaposlenim do 1. 1. 1986, ko te delovne organizacije več ne bo, ampak bo ostala kot samostojna delovna organizacija le še Komunala, vendar tako materialno kot kadrovsko okrepljena, da bo zmožna opravljati svojo dejavnost posebnega družbenega pomena in poslovati nemoteno. Večjih težav namreč ne bo tudi za rešitev druge temeljne organizacije Gradbeništvo, za okoli 20 težje zaposljivih v Elementu pa potekajo pogovori, ki morajo roditi sadove do novega leta.
Priključitev Gradbbenih izdelkov k Asvtoradgoni kaže, da v Elementu in odgovorni v radgonski občini po L oktobru, ko so ukinili nerentabilno opečno izdelavo, niso držali križem rok. Potem ko so uspeli racionalno zaposliti nekdanje opekarske delavce (z notranjimi prerazporeditvami in ob pomoči drugih ozdov, so uspeli najti dolgoročno rešitev za celotno temeljno organizacijo. V kratkem bo padla dokončna odločitev tudi o prihodnji povezavi delavcev temeljne organizacije Gradbeništvo.
V. Paveo
Ko bodo Martini brali to številko Vestnika, bo novo vino zagotovo že spet imelo novo ceno. Prijaznega svetnika, ki nam že stoletja mošt spreminja v vino, smo postavili v zadrego. To, kar se naredi iz mošta, bi moralo biti vino, kaže pa, da ga bomo pili le še na recept, zato bo poslej Martin patron tudi apotekarjem. Foto: A. Abraham.
Kako naprej? Območna samoupravna interesna skupnost za pošto, telegraf in telefon je predvidela v naslednjih petih letih hitrejši razvoj telefonije tudi v občini Lendava, kjer naj bi bilo leta 1990 na 100 prebivalcev 9,3 telefona. V tem času naj bi se na novo priključilo 1412 naročnikov. To pa bo uresničeno, če bodo zgradili nekatere osnovne objekte, in sicer: potrebna je razširitev
Pomurski sindikati o zaposlovanju
Pobud o odpravi brezposelnosti ne manjka
Rakasta rana pomurskega gospodarstva je zelo neugodna sestava zaposlenih, med katerimi še vedno prevladujejo priučeni in nekvalificirani delavci.
Po drugi strani pa se nenehno povečuje število iskalcev zaposlitve, ki jih je bilo v letošnjih desetih mesecih že okrog 2300. Pri tem zaskrbljuje podatek, po katerem se je število strokovno usposabljenih kadrov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za 10 odstotkov.
V oči bode, da prvič išče zaposlitev celo nekaj nad 950 ljudi, med njimi večina mladih, ki še sploh niso opravili pripravništva. Svoje so gotovo dodale
tudi zaostrene gospodarske razmere, zato se pojavlja vse več organizacij združenega dela, ki imajo težave z zaposlovanjem. Slaba tehnološka opremljenost pomurskega združenega dela, kjer še vedno prevladuje delovno ekstenzivna industrija, namreč ne zagotavlja dovolj zaposlitvenih možnosti. To velja predvsem za kovinarsko-predelovalno in lesno industrijo, nič bolje pa ni v gradbeništvu in trgovini. Nič čudnega, če je manjše zanimanje mladih za izobraževanje, vse manj je kadrovskih štipendij in štipendiranja visoko strokovnih kadrov, kar ne more biti prihodnost razvoja pomurskega gospodarstva, ki mu primanjkuje
HITREJE DO TELEFONA
Telefon ni nobeno razkošje in marsikdo vidi v njem veliko prednost.Prav zaradi tega smo priča prizadevanjem, da bi telefonsko omrežje napeljali v sleherno, še tako oddaljeno vas. V nekaterih občinah imajo na tem področju boljše, drugod slabše uspehe. V lendavski občini je telefonija zelo slabo razvita, pravzaprav je šele v povojih, čeprav smo v 20. stoletju: na 100 prebivalcev pride le 4,3 telefona (!), kar je veliko manj od republiškega povprečja, pa tudi manj, kot je pomursko povprečje, kjer pride na 100 prebivalcev 7,1 telefona.
ustreznih kadrov in razvojnih programov.
Ker se stališča in sklepi o zaposlovanju v praksi prepočasi uresničujejo, je prav, da so se posebej poglobljeno lotili te problematike na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje. V daljši razpravi smo slišali več koristnih pobud, o katerih nameravajo seznaniti tudi delegate zborov združenega dela v vseh štirih pomurskih občinah. Skupno z združenim delom načrtujejo vrsto akcij, s katerimi bi odgovorneje prevzeli obveznosti za odpravo brezposelnosti, ki lahko povzroči nepremostljive težave. Med drugim se zavzemajo za skrajševanje delovnega
centrale v Lendavi, položiti je treba medkrajevni kabel Lendava—Murska Sobota in narediti kabelsko kanalizacijo iz vozlišč-ne centrale v Lendavi za smeri (ne pa do tja!) Lendava—Hotiza, Lendava—Pince in Lendava— Mostje.
Za medkrajevni kabel Lendava—Murska Sobota bosta dali denar Delovna organizacija za PTT promet in območna intere
časa in podaljšanje obratovalnega časa, s čimer bi omogočili' odpiranje novih delovnih mest. Povsem razumljiva se zdi zahteva po uveljavljanju produktivnejših delovnih mest in ustreznejšem zaposlovanju pripravnikov, ki jih za zdaj skoraj povsod sprejemajo za določen čas. V tej zvezi bo nujna večja odgovornost strokovnih služb v ozdih, medobčinske gospodarske zbornice in drugih dejavnikov. Predvsem pa naj bi nosilci razvoja Pomurja z združevanjem znanja, strokovnjakov in ustreznih poslovnih zvez omogočili uresničitev nekaterih novih proizvodnih usmeritev in s tem večjo zaposlenost.
Milan Jerše
sna skupnost za PTT Murska Sobota, prav tako za širitev vpzlišč-nih central in končnih central, seveda v okviru denarnih možnosti. Denar za druge objekte pa morajo zbrati naročniki, delovne organizacije in krajevne skupnosti.
Za širitev telefonije v lendavski občini je predvsem nujno zgraditi kabelsko kanalizacijo od vozliščne centrale v Lendavi do roba mesta. Predračunska vrednost za smer Lendava—Hotiza (1330 metrov) je 42.300.000 di-natjev; za smer Lendava—Mostje (1500 metrov) 36.020.000 dinarjev in za smer Lendava—Pince (1200 metrov) 10.560.000 dinarjev. Skupaj bi torej »izhodi iz Lendave« stali 88.880.000 dinarjev. Kako zagotoviti sredstva?
Referendumski program predvideva v ta namen 29.040.000 dinarjev, krajevna skupnost Lendava naj bi zagotovila 16.860.000 dinarjev, organizacije združenega dela in negospodarstvo 23.680.000 dinarjev, Delovna organizacija za PTT in območna interesna skupnost za PTT 2,500.000 dinaijev, komunalna skupnost Lendava pa 16,800.000 dinarjev. Glavnina sredstev je predvidena torej iz občinskega samoprispevka, dobršen del denarja pa naj bi za to osnovno omrežje prispevalo tudi združeno delo, ki prav tako občuti problem nerazvite telefonije.
Sicer pa bi ti trije izhodi iz Lendave omogočili telefonsko povezavo s krajevnimi skupnostmi: Čentiba, Orešje, Petišovci, La-koš, Gorice, Gaberje, Hotiza, Dolga vas, Mostje—Banuta ter prenosne sisteme za vso občino za najmanj 30 prihodnjih let. Z drugimi besedami povedano: telefonsko omrežje bi si lahko omislili v polovici krajevnih skupnosti, ki zdaj telefonov sploh nimajo ali pa imajo le nekaj priključkov.
Š. SOBOČAN
j aktualno doma in po svetu
Dvanajst ur nepretrgoma je zasedala nizozemska vlada, šlo pa je za odločitev o namestitvi ameriških raket na Nizozemskem. V Haagu. Amsterdamu, v Utrechtu in še v mnogih drugih manjših mestih pa so se tisti čas zbirale množice protestnikov (kot kaže slika) in od vlade zahtevale odločen »ne«. Končno bo o zadevi odločil parlament, predsedniku vlade Lubbersu pa so preteklo soboto izročili posebno peticijo s 3.700.000 podpisi proti raketam._______________ ____________________________________________________
KLOBČIČ NAŠIH PROBLEMOV
Poročila o letošnjem gospodarjenju niso preveč spodbudna, najbolj pa zaskrbljuje dejstvo, da v številnih tovarnah naraščajo zaloge blaga. Nekateri se poskušajo znebiti zalog z občasnimi popusti, kot se je na primer odločilo Gorenje in prodajala hladilnike ter druge gospodinjske stroje z deset odstotnim popustom. Zalog se vendar niso znebili, ker so cene kljub popustom v primerjavi z osebnimi dohodki še vedno previsoke. Najhuje pa je, da so potrošnika posojila praktično ukinjena, tako da je kupovanje trajnejših dobrin za gotovino zmanjšalo pov-nraševanje na minimum.
Pri manjšem nakupovanju in pri naraščanju zalog pa zasledimo dva zanimiva pojava. Najprej cene. Če bi delovali tržni zakoni o ponudbi in povpraševanju, bi naj cene padale. Cene pa vendar ne padajo. Druga značilnost pa je v tem, da na trgu ni mnogih predmetov, ki bi jih ljudje kupili z veseljem. Na primer.
težko je priti do avtomobila. Ce si zaželite navaden kasetofon, ga lahko kupite le v konsignaciji in to za devize. Tovarne so prenehale izdelovati radijske sprejemnike, češ da ni povpraševanja. Seveda ni povpraševanja po zastarelih in predragih sprejemnikih. Skratka, industrija se vse prepočasi prilagaja spremembam na trgu in spremenjenim potrebam in okusom. Vedno bolj nam kažejo zobe programi, ki smo jih uvajali s porfiočjo tujih licenc in na osnovi uvoženih materialov. Ponavljam, priča smo na eni strani naraščanju zalog, na drugi strani pa pomanjkanju številnih predmetov. Zato ne moremo kar v en dan trditi, da ljudje ne kupujejo zaradi padanja življenjske ravni.'
O potrošniških posojilih pa naslednje. Ukinili smo jih zaradi inflacije, toda vsi dosedanji predlogi, da bi kredit^ valorizirali časovno, ne pa vrednost glavnice, so propadli. V južnoameri-
ških državah z visoko inflacijo prilagajajo obroke po stopnji inflacije. Preprosto povedano, na primer, kredit 800 tisoč dinarjev, ali 80 starih milijonov za avtomobil ne bi odplačali v dveh letih, temveč v 15 ali 16 mesecih. Vsake tri mesece bi zvišali obroke, ne pa glavnice. Zato imamo paradoks — ni malo lastnikov hiš v Sloveniji, ko odplačujejo kredite, recimo_ 15 ali 20 tisoč starih. dinarjev na mesec, sočasno pa so zaprli kredite za stanovanjsko gradnjo.
Pri vsaki gospodarski krizi in to velja za ves svet, se je industrija prilagajala novim razmeram, novim potrebam in novim navadam. Žal smo pri nas pri prilagajanju novim razmeram vse prepočasni in to predvsem zaradi odsotnosti tržnih in ekonomskih zakonitosti. Ne pozabimo še na vrsto administrativnih določb in potem je klobčič problemov res težko razrešljiv.
Mirko ČEPIČ
NEGATIVNA SELEKCIJA
V beograjskih krogih krožijo govorice o tem. da je nekdanji direktor beograjske opere, bilo je to še v časih pred vojno, pripeljal s seboj tamkajšnjega dirigenta, ki je bil uglednejši in boljši od njega samega, da bi povečal ugled beograjski operi. To primerjajo z zdajšnjim stanjem, ko kolektiv opere ne nadomešča najboljših opernih pevcev z najboljšimi, temveč le z začetniki, da bi si člani tega kolektiva povečali sicer skromne plače in imeli na seznamu toliko članov opere, kolikor je predpisano.
V današnjih časih demokratizacije kadrovanja je ta zgodba sila pomembna, kajti drobni interesi ljudi so povsod več ali manj podobni kot v omenjenem kolektivu. Vsakdo raje gleda nase, kot pa na tako imenovane višje interese, čeprav je očitno, da brez skrbi za povečevanje ugleda in uspešnosti dela vsega kolektiva in tudi še širše skupnosti tudi posameznik nima nikakršne boljše prihodnosti.
Način, kakršnega so ubrali v omenjenem kolektivu, ki je za marsikaterega kritika samo odraz razmer, v katerih živimo, ni nič drugega kot opredelitev za negativno selekcijo. Namesto čim več boljših in najboljših naj bo v kolektivu čim več povprečnežev. Kako pa potem priti do večjih dohodkov, do boljšega življenjskega standarda in splošnega napredka?!
Možnosti, ki izhajajo iz negativne selekcije v izbiri sodelavcev, so pač na ta način videti vse večje in za posameznike vse boljše. To se vidi tudi iz takšnih primerov, kakršen je bil v nekem zrenjaninskem kolektivu, kjer so imeli kar dvajset kandidatov za eno samo funkcijo — predsednika sindikalne podružnice. Zveni nenavadno, ker si v mnogih kolektivih prav te funkcije nihče ne želi, je pa resnično, kajti to je tamkaj prva stopnička na poti med tako imenovane kadre, ki se potem nikdar več ne vračajo nazaj na delovno mesto, temveč krožijo navzgor ali pa vsaj na isti ravni, vendar so — kadri.
Kritiki tega pojava, ki ni ravno od včeraj, opozarjajo na nevarnost takšnega mišljenja o kadrovanju, češ da se na ta način ljudje iz-prijajo. Hlastanje za položajem je namreč v zvezi z mnogimi materialnimi in drugimi ugodnostmi, ki jih to prinaša s seboj. Mnogi, ki ves dan sanjajo o tem. kako lepo bi bilo, če bi prišli med tiste, ki vsak
pismo iz Beograda
Tirana se ogleduje za Brusljem
Po analizi evropskega parlamenta, si Albanija v zadnjem času prizadeva »ustvariti ozračje, ki bi utegnilo okrepiti sodelovanje z EGS«.
Poslanci evropskega parlamenta menijo, da je Albanija, odkar je leta 1978 prekinila obdobje popolne gospodarske navezanosti na Kitajsko, svojo trgovino preusmerila na večje šte-do partnerjev. Predvsem se povečuje albansko trgovanje s
'Francijo. Evropski parlament pa je pozdravil tudi albansko odločitev o vzpostavitvi ladijske linije med Dračem in Trstom. Kljub temu, da je med Albanijo in Grčijo (članico EGS.) več nerazrešenih vprašanj, kot je zadeva okrog severnega Epira, sta obe državi v zadnjem času podpisali nekaj sporazumov, izboljšali sta cestne povezave, Grčija pa od Albanije kupuje tudi elektriko. Po letu 1981 je Grčija postala najpo-
membnejši albanski trgovski partner. Z-ZR Nemčijo se Albanija že leto dni pogaja o obnovitvi diplomatskih odnosov. Sporno vprašanje pri tem je albanska zahteva po vojni odškodnini. Razgibali so se tudi odnosi med Albanijo in Veliko Britanijo.
Po letu 1983 seje izvoz EGS v Albanijo povečal od 27 na blizu 90 milijonov dolarjev.
dan po ves dan samo »pijejo kavo«, se vozijo v družbenih avtomobilih, kar naprej »samo telefonirajo«, se hočejo zriniti med kadre, kajpak ne iz nesebičnih, družbi koristnih namenov, temveč zaradi svoje napačne predstave oblasti, ki jo marsikje uresničujejo na prav takšen napačen način.
Navsezadnje niso tako redke niti novice o tem, kako na primer se novosadski kadri prevažajo v salonskih vagonih, na katere morajo čakati mednarodni vlaki tudi po uro in več, ne glede na to, koliko nas to vse skupaj stane. Seveda ve vsak med nami za različne podobne primere zlorab položaja, zato so sedanja prizadevanja za demokratizacijo kadrovanja zelo polemična prav s stališča takega »kadrovanja«. Preprostim ljudem je namreč prav vseeno, ali bodo lahko izbirali med enim, dvema ali več kandidati, če so pri njih na primer vsi takšne vrste kadri. Potem je vseeno, ali imamo za kandidata enega samega ali pa cel ducat.
Z drugimi besedami: širjenje kadrovskih list z negativno selekcijo, ki smo ji priča pri ravnanju v delovnih organizacijah že pri razpisovanju delovnih mest, lahko privede tudi do negativne selekcije v takem širše zasnovanem kandidiranju tudi na odgovornejša in odgovorna mesta. Seveda to ne pomeni, da je treba biti zaradi tega pomisleka proti demokratizaciji kadrovanja ali proti večjemu številu kandidatov 'za eno funkcijo. Nasprotno, poskrbeti moramo, da bo pri kandidiranju prišlo do pr.ave, ne pa zgolj navidezne demokratizacije.
Vse vodi k ugotovitvi, da smo pri demokratizaciji kandidiranja za neko odgovorno mesto vsi krivi za rezultat izbire, in sicer od samega začetka v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer izbiramo nove sodelavce, nove člane hišnih svetov itd. Ni treba imeti pod drobnogledom samo najpomembnejših volilnih mest v deželi, republiki ali občini, temveč tudi sebe in svoja ravnanja pri tem.
Viktor Širec
globus
LUKSEMBURG - Države članice EGS podpirajo prizadevanja ZDA za doseganje konkretnih rezultatov med bližnjim srečanjem med ameriškim predsednikom Reaganom in sovjetskim voditeljem Gorbačovom. Za-hodnonemški zunanji minister Genscher je v zvezi s tem poudaril, naj bi ZDA med pogovori s Sovjetsko zvezo »mislile« tudi na interese zahodnoevropskih držav. Tako naj ne bi obe velesili govorili le o razorožitvi, ampak o celoti odnosov med Vzhodom in Zahodom.
KAIRO — V arabskih državah z veliko pozornostjo spremljajo vesti, po katerih naj bi Sovjetska zveza in Izrael po osemnajstih letih kmalu navezala diplomatske stike.
DUNAJ - V nekaterih vinih v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem so našli nove, zdravju škodljive snovi. Tokrat gre za natrijevo kislino.
PEKING — Tudi na Kitajskem bodo od 1. januarja 1986 začeli meriti v metrih in tehtati v kilogramih.
BRUSELJ — Septembra so imele države Evropske gospodarske skupnosti 5,3-od-stotno inflacijo, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih.
VARŠAVA - Poljska vlada je ukinila bone za sladkor. Omejitve pri nakupu sladkorja so veljale skoraj deset let.
TOKIO — V prvi polovici tekočega gospodarskega leta od 1. aprila do 31. septembra so na Japonskem izdelali več avtomobilov kot kdajkoli v tem razdobju; proizvodnja osebnih avtomobilov se je povečala za skoraj 7 odstotkov.
NEW DELHI - Mednarodni policijski strokovnjaki so ugotovili, da je med vsemi svetovnimi voditelji najbolj ogrožen indijski premier Radživ Gandhi, kateremu grozi največ atentatov in ga je treba med potovanji po svetu najbolj varovati.
Dobri sosedski odnosi
Za dobre dvostranske odnose med Avstrijo in Madžarsko je bi-adnja leta še posebej pomembna avstrijska pripravljenost na vla-zor.jc : gostinske in turistične objekte na Madžarskem, ugotavlja  .. eg. S posojilom 300 milijonov dolarjev, ki so jih dali Avstrijci 'riadžarski, so v Budimpešti in drugod zgradili nekaj razkošnih hotelov in dogradili hudimpeštansko letališče Ferihegy. Avstrija je za ZR Nemčijo najpomembnejši zahodni zunanjetrgovinski partner.
Čeprav je Madžarska članica varšavske zveze, se ravna po načelu, da majhne države, ne glede na pripadnost zvezam, lahko prispevajo k izboljšanju mednarodnega ozračja z lastno dejavnostjo. Med obema sosedama je v zadnjih letih prišlo tudi do vsestransko plodnih stikov. Kot poudarja budimpeštanski vladni list Magyar Hirlap so odnosi med Madžarsko in Avstrijo res dobri, vendar »nikoli tako, da ne bi mogli biti še boljši«.
Nove verske skupnosti
Na Kosovu se zadnje čase poleg treh registriranih in priznanih verskih skupnosti (pravoslavne, muslimanske in rimokatoliške) čuti delovanje adventistične in baptistične verske skupnosti ter skupnosti islamskih derviških redov in Jehovinih prič. Nekatere od teh skupnosti niso registrirane in nimajo posebnih prostorov za verske obrede. Pri svoji aktivnosti so agresivne in skušajo verske obrede spolitizirati, piše Borba.
AFRIČANI PROTI
PUŠČAVI
V Dakru se bo v soboto začela druga ministrska konferenca o boju proti širjenju puščav in varstvu narave v afriških državah. Prva takšna konferenca je bila lani, prav tako v Dakru. Širitev puščave grozi kar 22 državam v Afriki. Ponekod se v enem letu razširi tudi za več kilometrov. Dosedanji poskusi, kako zaustaviti širitev puščavskega peska na rodovitna tla, niso bili najbolj uspešni.
če kočijaž dobro vidi, bo tudi s slepimi konji prispel do cilja.
Johann NESTROY
Načrti za prihodnje
Zvezni izvršni svet je sprejel osnutek resolucije o 'gospodarski politiki za leto 1986. Poglavitne naloge za prihodnje leto naj bi bile: pospešitev rasti proizvodnje, izvoza, povečanje produktivnosti dela, zagotovitev zunanje likvidnosti, izvajanje finančne konsolidacije gospodarstva, bistveno znižanje inflacije. Da bi to dosegli, bo potrebno marsikaj spremeniti in prilagoditi, predvsem obračunske sisteme in instrumente za delitev dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov.
V osnutku resolucije je posebej poudarjeno, da bodo pri izvajanju resolucije uporabljali vrsto ukrepov ekonomske prisile, kajti le na ta način se bomo lahko uspešno spopadli z inflacijskimi dohodki in z inflacijskim načinom gospodarjenja.
KAM S KORUZO?
Obiralcem koruze v Vojvodini je zadnje dni preteklega tedna povzročil precej nevšečnosti dež, ki je zd posevke ozimine zelo potreben. Ocenjujejo, da bo letošnji vojvodinski pridelek koruze preko 3 milijone ton. Ker pa so zmogljivosti vojvodinskih silosov omejene, iščejo prazne silose po republikah in pokrajini Kosovo. Računajo predvsem na silose v pristaniščih Bar, Reka, Split, Koper, Kardeljevo in drugih. V pristaniščih niso najbolj navdušeni nad prevzemom koruze, ker je še vedno odprto vprašanje, kdo bo plačal stroške sušenja.
MANJ KUPCEV
Promet blaga se je v trgovinah na drobno v prvih devetih mesecih letos zmanjšal za j odstotkov, in sicer od 2 odstotka v Sloveniji do 17 odstotkov na Kosovu.
Trgovci trdijo, da se upadanje prometa nadaljuje tudi v zadnjem četrtletju. Računano po tekočih cenah, je bilo septembra v skladiščih za 6 odstotkov več bla-
ga kot avgusta. Povečevanje zalog in upadanje prometa vpliva na naraščanje inflacije, saj se zaradi visokih obresti dražijo tudi proizvodni stroški. Kot piše Tanjug, med razlogi za upadanje prometa je na prvem mestu zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Dejstvo pa je tudi, da proizvajalci svoje napake še vedno vključujejo v cene izdelkov.
 W BBBI I^M  masi    BOSI
IZZIV BREZ ODMEVA
Na zahodnonemškem otoku bodo postavili novi in morda zadnji prestižni objekt v okviru zahodnonemških prizadevanj za raziskovanje energije vetra.
Na višini 45 metrov bodo pritrdili na jambor trikotni rotor z razponom 60 metrov. To bo stalo 9 milijonov mark. S to napravo nameravajo na Helgo-landu pridobiti četrtino potrebnega električnega toka za otok.
^3	ses
Vetrno kolo naj bi začelo obratovati jeseni 1988.
Največji podoben poskus doslej v ZR Nemčiji je propadel. Zanj so se odločili leta 1977, postavili pa so ga v Kai ser Wilhelm Koogu za okoli 9P milijonov mark. Vetrnica te naprave je merila 100 metrov in je predstavljala pravi izziv za tehnike. Kovinski deli celotne naprave so bili izpostavljeni izredno hudim preizkušnjam.
; BHfiH nOI BSH
Rotor je razpokal in pristojno zvezno ministrstvo ni pripravljeno prispevati 10 milijonov mark za popravilo.
Pravijo, da so vsi poskusi za izkoriščanje vetrne energije nekakšen izziv brez odmeva, in najbrž imajo nekoliko prav tisti, ki trdijo, da te »vetrne elektrarne« delajo samo zato, da bi dokazali, kako neizvedljiva je ta sicer vabljiva ideja.
@^i ebek mi
ENAKOPRAVNO NAPREJ
Dva dni je centralni komite ZK Jugoslavije razpravljal o uresničevanju ustavne zasnove jugoslovanske federacije, o uresničevanju socialne politike in politike zaposlovanja. Član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan je v svojem uvodu o delovanju federacije med drugim dejal, da rešitev zapletenih težav v da-
našnji Jugoslaviji ne bomo in jih tudi ne moremo iskati z vračanjem v preteklost. 23 razpra-vljalcev je opozarjalo predvsem na slabosti. Slišati je bilo, da sedanja priseganja na spremembo ustave in zakona o združenem delu ne bodo mogla preseči temeljnega vprašanja. To pa je bilo in še ostaja naprej v tem, kako jugoslovanski narodi in na-
rodnosti enakopravno poiščejo skupne interese. Več govornikov je tudi poudarjalo, da federacija ni in tudi ne sme biti »oblast« nad republikami in pokrajinama, temveč demokratična oblika skupnega življenja, prek katerega se uveljavljata enakopravnost narodov in narodnosti, lastna suverenost in državnost.
S« AN 2
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
od tedna
Z ZASEDANJA LJUTOMERSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
MURSKA SOBOTA — Na zadnji seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje so največ pozornosti namenili oceni fizičnega obsega poslovanja in izvozu pomurskega združenega dela v letošnjih prvih devetih mesecih. Rezultati niso zadovoljivi, saj industrijska proizvodnja zaostaja za lansko v enakem obdobju, realno oceno o izvoznih rezultatih pa je težko dati, saj še nišo zbrani vsi podatki. Člani izvršnega odbora so se seznanili tudi z ukrepi v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, spregovorili o predlogu razmestitve vzgojno-izobraževalnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju ter razpravljali o pripombah na Dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1986—1990.
GORNJA RADGONA — Člani izvršnega sveta so se na zadnji seji odločili o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za odlagališče smeti v Gornji Radgoni. Čeprav imajo za predlagano odlagališče vsa potrebna načelna soglasja, pričakujejo, da bo prav javna razprava postavila v ospredje potrebo po podobnih strokovnih raziskavah, ki naj bi bila prava osnova za predvideno odlagališče smeti v bližini Mure in občinskega središča.
MURSKA SOBOTA — Dan pred dnevom mrtvih so družbenopolitične organizacije soboške občine pripravile osrednjo žalno slovesnost na pokopališču v Murski Soboti. V letošnjem letu, ko' praznujemo 40-letnico svobode, so še posebej počastili spomin na vse padle in umrle, ki so žrtvovali življenja za svetlejšo prihodnost. Na spominski slovesnosti je govoril predsednik OK ZSMS Ivan Smodiš, kulturni program pa so pripravili upokojenski pevski zbor, godba na pihala in recitatorka. Ob tej priložnosti so delegacije borcev in mladine položile vence na pomembnejša spominska obeležja iz NOB.
MURSKA SOBOTA — Po najnovejših podatkih imajo v Pomurski banki 40 milijard dinarjev. V skladu s smernicami je približno 95 odstotkov tega denarja namenjenega v selektivne namene, to je v izvoz in kmetijstvo. S tem se izraža zelo pomembna vloga banke pri razvoju pokrajine. Zanimivo pa je tudi to, da se sredstva občanov že približujejo izredno visoki številki, in sicer 50 odstotkom skupnega zneska, to je skoraj 20 milijardam dinarjev. Všteta so dinarska in devizna sredstva.
LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je na zadnji seji potrdil osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za obrambo pred točo, za obdobje 1986—1990. V njem sicer ni bistvenih sprememb, le pri načinih financiranja bo v prihodnjem srednjeročju prišlo do manjših popravkov. Od konca leta 1986 bo sistem financiranja ostal nespremenjen. S presežkom sredstev naj bi zagotovili trajno zalogo raket in se tako izognili vedno dražjim posojilom, od leta 1987 pa bi prispevne stopnje za udeležence bile nekoliko nižje.
LJUTOMER — V občini Ljutomer je v Zvezo čebelarskih društev včlanjenih 174 čebelarjev. V njihovi lasti je 3127 naseljenih čebeljih panjev, v osnovnih šolah pa deluje tudi osem čebelarskih krožkov, ki vzgajajo mlade. V zadnjih letih pestijo čebelarje številne nadloge, predvsem čebelja kuga. Zaradi nje so v lanskem letu uničili 50 panjev v Bučkovcih, 34 pa v Bunčanih in Veržeju. S prodajo medu in drugih čebelarskih pridelkov v občini Ljutomer dosegajo 0,75 odstotka narodnega dohodka v zasebnem sektorju kmetijstva (5.169.000,00 dinarjev), zato je ta dejavnost še kako pomembna. Za preventivno varstvo čebeljih panjev bi bilo potrebno zagotoviti denar iz republiškega sklada za zatiranje kužnih bolezni.
GORNJA RADGONA — Delavci Gorenja Elrad so konec preteklega tedna na zborih sprejemali predlog začasne delitve ustvarjenega prihodka v letošnjih devetih mesecih. Osnovni finančni rezultati pravijo, da so v delovni organizaciji uresničili načrtovan celotni prihodek (3,5 milijarde dinarjev), vendar ta zaradi sprememb obračunskega sistema ni primerljiv s poslovnimi rezultati leto poprej. To posebej velja za porabljena sredstva.
GORNJA RADGONA — Osrednja spominska slovesnost ob dnevu mrtvih je bila dan pred praznikom pri spomeniku NOB v občinskem središču. Potem ko so najmlajši ob prisotnosti številnih delovnih ljudi in občanov ter učencev osnovnih šol prižgali svečke in položili cvetje v spomin žrtvam za svobodo, jim je spregovoril Rihard Ovček, predsednik koordinacijskega odbora za ohranjanje in negovanje revolucionarnih tradicij pri OK SZDL.
LENDAVA — Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije so podprli dolgoročni plan občine Lendava za obdobje 1986—2000, vendar so dali nekatere pripombe oziroma dopolnitve. Člani občinskega sindikalnega sveta so razpravljali tudi o sklicu skupščine občinske organizacije ZSS. Dogovorili so se, da bo ta v mesecu januarju, nanjo pa naj bi vsaka osnovna organizacija, konferenca osnovnih organizacij in sindikalna konferenca poslala po enega delegata. Teh bi potem bilo 62, kar pa imajo pravico sodelovanja na skupščini še člani občinskega sveta in nekateri drugi, predvidevajo, da bo na njej sodelovalo čez 100 sindikalnih delavcev. Pred skupščino, na kateri bodo pregledali svoje 4-letno delo in imeli volitve, bo občinski svet Zveze sindikatov izdal posebno številko sindikalnega glasila Naš glas.
LENDAVA — Za novoletno obdarovanje 2.400 otrok iz lendavske občine naj bi organizacije združenega dela in zasebniki prispevali 200 dinarjev na zaposlenega. To je sicer enkrat več kot lani, vendar še vedno premalo, saj bo ta denar komaj zadoščal za darila, ob katerih bo posamezno vredno le 630 dinarjev.
Upanje v petih milijardah in geslu: pomagaj si sam!
Prizidka k osnovnima šolama Janko Ribič v Cezanjevcih in Ivan Cankar v Ljutomeru ter osem lokalnih in dve regionalni cesti (Ormoška cesta v Ljutomeru in cestni odsek Ljutomer— Sročja vas) v dolžini 13,2 kilometra so za zdaj naložbe, zajete v osnutku ljutomerskega občinskega referendumskega programa za naslednjo petletko. Gotovo je, da bo do 12. januarja, ko se bodo Ljutomerčani odločali za ali proti, še dopolnjen oziroma spremenjen, predvsem pri programu posodabljanja in vzdrževanja cest in cestnih odsekov. Slednje so tudi poudarili na zadnjem zasedanju (29. oktobra) vseh treh zborov občinske skupščine v Ljutomeru.
»Zakaj nismo uspeli v celoti izpeljati prejšnjega referendumskega programa?« se je na zasedanju zbora krajevnih skupnosti vprašal Aleksander Pirher, predsednik občinske konference SZDL. »Medtem so se spremenili predpisi o izvajanju negospodarskih naložb. Prej je bilo mogoče vse graditi na posojilo, zdaj pa je treba pred gradnjo zagotoviti vsaj polovico sredstev. Ravno to in dejstvo, ker smo prišli s solidarnostnimi sredstvi šele v le-
to 1983 in tako izgubili dye leti za začetek gradnje, pa skokovito naraščanje inflacije, so povzročili, da smo uspeli zgraditi samo
edini objekt iz ljutomerske občine, ki se je znašel med petimi »republiškimi« naložbami in bil deležen republiške solidarnosti.
do tedna
Sodni spor v Križevcih — Po zgraditvi prizidka k osnovni šoli Branko Bemot-Aljaž v Križevcih so se zadeve očitno zapletle. Pro-
so določila pogodbe o gradnji prizidka natančno opredeljena, je zadeva pristala na sodišču, in vprašanje je, kako se bo sodišče odločilo ob dejstvu, da se je izvajalec del — v tem primeru PGP — znašel v primežu inflacije in skokovite rasti cen gradbenih materialov in storitev.
en objekt. (Mišljen je prizidek k osnovni šoli Branko Bemot-Aljaž v Križevcih — o. p. B. Ž.). Pri tem je zelo pomembno, da nam je za to referendumsko obdobje ostalo skoraj pet milijard dinarjev, kar je skoraj toliko kot bo stal prizidek k osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih. Ni bojazni, da v naslednjem referendumskem obdobju ne bi mogli uresničiti programa, saj imamo bistveno prednost, česar prej ni bilo,« je delegatom pojasnil Pirher. Podpredsednik občinskega izvršnega sveta Franc Štrakl je navzoče seznanil, da je bil prizidek h križevski osnovni šoli
Zato so ga v tem srednjeročju tudi lahko postavili.
Delegat iz krajevne skupnosti Stročja vas se je sicer strinjal z osnutkom referendumskega programa, vendar pod pogojem, da pride vanj obljubljena obnova tamkajšnje osnovne šole. Dobil je odgovor, da je obljuba res stara že nekaj let, vendar mora priti v srednjeročni plan občinske izobraževalne skupnosti, saj ne bo financirana iz referendumskih sredstev. Delegatka iz krajevne skupnosti Logarovci —Berkovci je predlagala, naj pride v osnutek referendumskega programa še lokalna cesta Logarovci—Gaj-
ševci—Radoslavci, ki je nekoč že bila v programu; če ne v celoti, pa vsaj polovica, polovica pa bi bila na vrsti po letu 1990. »Naša krajevna skupnost je skupaj z Radoslavci in Bučkovci manj razvita krajevna skupnost v občini Ljutomer in doslej še ni bila deležna solidarnosti sredstev,« je dodala in terjala pisen odgovor. Oglasil se je delegat iz krajevne skupnosti Železne dveri, rekoč: »Cesta skozi naselje Radomerje v dolžini 0.9 kilometra je sedaj že tretjič v referendumskem programu. Naša delegacija upa, da ne bo še četrtič. Vedno je izostala in vedno na račun koga drugega. Začela je propadati.« Nič bolje ni z občinsko cesto skozi Slam-njak, ki je bila pred osmimi leti asfaltirana izključno s solidarnostnimi sredstvi krajanov. Če ne bo kmalu dobila prevleke, bo razpadla.
Delegati zbora krajevnih skupnosti ljutomerske občinske skupščine so dali še več drugih pripomb, predlogov in pobud. Med njimi je tudi ta, naj bi pri cestni skupnosti pripravili dolgoročni program obnove in vzdrževanja cest do leta 2000, ki bi ga sproti
prilagajali.
B. Žunec
• ZASEDALI ZBORI SOBOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Dvojezična šola
temelj sožitja
V osrednji točki dnevnega reda so minulo sredo delegati zborov soboške občinske skupščine razpravljali o uresničevanju posebnih pravic madžarske narodnosti v občini v letih od 1981 do letos. Osnova za to jim je bilo dokaj obsežno, Čeprav za vsa področja ne dovolj celovito poročilo, ki pa je po oceni zborov vseeno dobra osnova za širšo javno razpravo, v kateri naj bi to pomanjkljivost odpravili. Tako zbori kot že pred njimi skupščina
narodnostnega sisa so se strinjali s splošno ugotovitvijo, da so v tem obdobju doseženi pomembni premiki in ustvarjene razmere za še doslednejše uveljavljanje posebnih pravic narodnosti, na katerih temelji njihov enakopraven razvbj in sožitje.
V otroškem varstvu sta mreža otroških vrtcev in opremljenost le-teh dobra. Dve leti pred vstopom v šolo vsi otroci obiskujejo malo šolo, kar je za uspešno šolanje v dvojezični šoli nujno. Za
to bo tudi v prihodnje potrebno zagotoviti potreben denar, ker gre za naložbo v temelje, na katerih gradi dvojezično obvezno šolanje. Tudi za to so v soboški občini delovne razmere dobre. Zgrajena je bila centralna dvojezična šola v Prosenjakovcih, podružnična šola v Domanjševcih, obnovili pa so tudi hodoško podružnico! V vzgojno-izobraževal-nih programih dosledno uresničujejo določilo iz posebnega zakona o o bveznem učenju jezika
Težave s sklepčnostjo na zborih radgonske občinske skupščine
»PAKET« davčnih osnutkov
Delegati: »Osnutek sprememb in dopolnitev statuta nedorečen!«
Izjemno slab delegatski odziv — komajda so se zbrali v zadostnem številu v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela, v družbenopolitičnem pa jim to ni uspelo — je značilnost ločenih sej zborov radgonske občinske skupščine. Brez analize je preuranjeno govoriti o vzrokih, že sam dnevni red pa je bil za delegate vse prej kot zanimiv, zato so v sklepčnih zborih z več kot petnajstimi točkami opravili v dveh urah.
Zadnje ločene seje so bile v znamenju občinske davčne po-' litike, na dnevnem redu so bili trije osnutki s tega področja, cel paket. Delegati so jih pospremili na pot javne razprave, ki bo trajala do .20. novembra. Medtem ko na osnutek sprememb dopolnitve odloka o davkih občanov in o predvidenih novostih v osnutku odloka
IZOBRAŽEVANJE GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV
Nadomestiti pomanjkanje praktičnih ur
Ze večkrat smo slišali kritike, tako zaposlenih gostincev, učiteljev, kakor tudi učencev, da je v sedanjem sistemu usmerjenega izobraževanja premalo praktičnega dela. Kuhar bi se moral učiti svojega poklica za štedilnikom, natakar v lokalui — so bile najpogostejše pripombe. V prejšnjem sistemu izobraževanja je bilo 3000 praktičnih ur, v sedanjem jih imajo gostinski delavci le od 400 do 500. Anton Jakoša, strokovni sodelavec Posebne izobraževalne skupnosti za gostinstvo in turizem (z njim smo se pogovarjali na minulem seminarju na Srednji šoli za go
glede na to, če je to program 3., 4., ali 5. zahtevnostne stopnje.«
Sedaj pa se dogaja, da se učenec, ki konča gostinsko šolo, ne znajde na delovnem mestu, čeprav ima še 11 ali 15 mesecev pripravniškega dela. Da bi nekako nadomestili pomanjkanje praktičnih ur, so si gostinski strokovnjaki s področja izobraževanja zadali nalogo, da bi v vseh gostinskih in turističnih šolah v Sloveniji uvedli videosisteme. S tem bi se hkrati z nazornim prikazom dela (na primer razkosavanje divjačine) pedagoško delo tudi racionalizirajo. Sedaj mora delo potekati v manjših skupinah, s tem se
stinstvo in turizem v Raden- porabi več materiala in izgubi cih), je dejal: »Prav gotovo je
prakse v okviru usmerjenega izobraževanja premalo. Če smo že uvedli reformo šolstva, bomo morali postopoma prilagajati šolski sistem temu, da bomo dejansko dobili učence tudi z znanjem praktičnega dela, ne
več časa.
V izobraževanju gostincev pa v Jugoslaviji še najbolj pogrešamo njihovo specializacijo za posamezna dela (v drugih državah so že kuharji—dietetiki razdeljeni na več podskupin). Prav tako bi bil že čas, da
se uvajajo določene novosti, kakor je na primer predmet nacionalne jedi. Marko Turok je o tem dejal: »Predmet nacionalne jedi bi bil še kako potreben v naših vzgojno-izobraže-valnih programih, vendar vemo, da v sedanjih predmetnikih ni dovolj prostora, kaj šele da bi to snov uvedli kot poseben predmet. Zaenkrat se to (delno) izvaja v okviru predmeta o poznavanju jedi in pijač. Potrebno pa bi bilo, da bi se ta snov uvedla kot redna sestavina predmetnika smeri strežbe, kuharstva in turizma. Kajti predmet je dovolj pomemben tako po svoji vsebini kakor aktualnosti za razvoj turizma, ki ga vsi tako na veliko propagiramo in poskušamo razvijati.«
Prav gotovo bi z razvijanjem in posodabljanjem turizma in gostinstva morali začeti pri izobraževanju mladih gostincev.
B. Peček
o posebnem občinskem davku - občini v prihodnjem letu zele-
od prometa izdelkov in od plačil za storitve ni bilo bistvenih pripomb predlogov, so bili delegati dokaj kritični ob osnutku odloka o davkih na promet nepremičnin. Predvidene dajatve so se posebej delegatom zbora krajevnih skupnosti zdele previsoke, sam dokument pa premalo jasen. Od delavcev uprave za družbene dohodke so dobili zagotovilo, da bodo osnutek pojasnili na konkretnem primeru.
Za sprejemom nekaterih zadev pri urejanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter teritorialne obrambe, so dali v obeh zborih osnutku odloka o posebnem občinskem prispevku iz osebnih dohodkov zaposlenih za zagotavljanje denatja za intervencije pri proizvodnji hrane v
no luč. Delež bi se od 0,50 povišal na 0,60 odstotka, po zagotovilih predlagatelja, izvršnega sveta, pa to pomeni trajni vir zbiranja denarja, ki je v letih od 1982 upravičil namembnost. Prav tako' so delegati podprli osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986.
Zataknilo pa se je pri osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine Gornja Radgo- ' na. Ker so delegati menili, da je premalo dorečen, so določili I izvršni svet, da do prihodnje skupščine pripravi boljšega. | Jelko Kraner, namestnico predsednika občinskega komi- < teja za družbenoekonomsko planiranje in razvoj, pa so ra- | zrešili te funkcije, ker odhaja na novo delovno mesto. 
V. Paveo I
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
V znamenju odlokov
Dolgoročni načrt občine Lendava za obdobje 1986—2000 ni sestavljen na hitrico, ampak nastaja že nekaj mesecev. Delegati skupščine občine so o njem razpravljali tudi na zadnjem zasedanju, vendar ga na predlog izvršnega sveta niso sprejeli, saj je med tem prišlo še nekaj pripomb in dopolnitev, posredovana so bila tudi tehnična navodila. Vse to ne bo bistveno vplivalo na ta dokument, do prihodnjega zasedanja skupščine ga bodo le še »izpilili«. Še naprej pa ostaja nedotaknjena napoved o sestavi družbenega proizvoda proti koncu prihodnjega desetletja, ko si bodo bolj opomogle terciarne dejavnosti.
Druga pomembnejša točka četrtkovega zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Lendava je bil osnutek referendumskega programa za šolstvo, otroško varstvo in telefonijo. Delegati nanj niso dali posebnih pripomb, sicer pa bo skupščina o razpisu referenduma odločala na prihodnjem sklicu.
Ker je bila v Informacijah lendavskega indok centra objavljena obširna informacija o zbiranju sredstev za gradnjo kirurškega bloka v Rakičanu, je bilo na zasedanju skupščine bolj poudarjeno sedanje stanje. Delovne organizacije in posamezniki iz lendavske občine so med zadnjo akcijo zbiranja sredstev za bolnišnico nakazali okrog 35 milijonov dinarjev in s tem 67-odstot-
no izpolnili obveznost, kar seveda ni slabo, vendar naj bi tudi sredstva drugega enodnevnega zaslužka in denar iz sklada skupne porabe nakazali čim prej zaradi že znanega gesla: kdor hitro da — dvakrat da.
Delegati skupščine občine" Lendava so bili informirani še o uresničevanju odloka o pogrebnih svečanostih, nato pa so sprejeli nov odlok o pokopališkem redu, s katerim je med drugim prepovedana gradnja grobnic; sprejet je bil odlok o javnem redu in miru; odlok o prepovedi gradenj na nekaterih točkah, ki so pomembne za geodetske izmere; skupščina pa je sprejela še več osnutkov odlokov, o katerih bodo dokončno odločali na prihodnjem zasedanju. S. Sobočan
narodnosti, ki je enakovredno zastopan kot učni predmet, učni jezik in jezik komuniciranja. Učenci si pridobijo enakovredno znanje kot na enojezičnih šolah in se brez težav vključujejo v nadaljnje šolanje. Pri tem so jim v veliko pomoč učbeniki. V zadnjih štirih letih so jih za potrebe dvojezične šole skupaj z delovnimi zvezki izdali 11, urejena je tudi preskrba iz Vojvodine, škriplje pa pri uvozu z Madžarske, ker je povezan z devizami. S kadrovsko zasedbo niso najbolj zadovoljni, zato je usposabljanje-izobraževa-nje učiteljev eno osrednjih strateških vprašanj kakovostne rasti dvojezične šole. Dobrih 25 let dvojezičnega osnovnega šolstva je samo po sebi narekovalo po trebo po ustranovitvi podobni: srednje šole, če nismo hoteli prekinjati procesa dvojezičnosti. Prav v tem petletnem obdobju je v Lendavi nastala prva tovrstna srednja šola z več usmeritvami. Zatika pa se pri madžarščini na ostalih pomurskih šolah, ki jo trenutno obiskuje le 34 učencev, in to večina v prvih letnikih. K uveljavljanju dvojezičnosti dajejo neprecenljiv delež višje in visoke šole, med njimi na najbolj izpostavljenem mestu mariborska pedagoška akademija, kjer je tudi katedra za madžarski jezik. V narodnostnem sisu se zavzemajo, da bi ta ob učiteljih morala za dvojezično delo uspsobiti tudi druge študente. Za vse, ki se želijo zaposliti na narodnostno mešanem območju, bi moralo biti to obvezno.
V poročilu in razpravi na zborih je posebna pozornost namenjena informiranju. Nepujsag in madžarski radijski program Radia Murska Sobota opravljata najpomembnejši del nalog. V zadnjih petih letih so v skupnem uredništvu zaznavni vsebinski premiki, čeprav je le-to kadrovsko še vendo šibko, vse bolj pa ga pestijo tudi materialni problemi. Televizijska oddaja Mostovi-Hidak se postopoma le uvelja-.vlja kot polurna štirinajstdnevna oddaja. Pripadniki narodnosti v soboški občini pa so nezadovoljni, ker ne morejo spremljati sporeda madžarske televizije.
V javni razpravi naj bi podrobneje spregovorili še o narodnostni kulturi, dvojezičnem poslovanju, stikih z matičnim narodom, že na začetku razprave pa opozarjajo tudi na področje, ki sicer ni posebna pravica, je pa osnova za vse drugo. V mislih imajo gospodarski razvoj tega obmejnega in manj razvitega območja. Da bi ljudi zadržali doma, bo potrebno v teh oziroma bližnjih krajih priskrbeti nova delovna mesta, urediti ceste in sploh dvigniti raven življenja.
vsak četrtek
1. Benko
VESTNIK
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
STRAN 3
TEHNOLOŠKE IZBOLJŠAVE SE VČASIH PONUJAJO KAR SAME
Kar nekam nelagodno sta se počutili v zbrani množici občinskih odličnikov, ko jima je predsednik občinskega sindikalnega sveta na slavnostni seji radgonske skupščine izročil diplomo za inovacijo. Nežika Kavčič in Milica Seger, delavki in materi, kot da sta komaj čakali, da se umakneta v svoj obrat mehanske obdelave v temeljni organizaciji Proizvodnja anten in kablov Gorenja Elrad ali v krog družine.
Tudi ko smo ju obiskali za polavtomatskima stružnicama, sta najprej prepustili besedo obrato-vodji Marjanu Babiču, kije takole strnil njuno tehnološko izboljšavo:
»V bistvu gre za enostavno izboljšavo, ki omogoča, da se lahko naredi tudi do dvakrat več. Z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami sta spoznali, da je mogoče proces proizvodnje zateznih lokov za antene skrajšati za eno fazo. Tako je odpadel odrez loka, ki zaradi nadaljnje obdelave sploh ni bil potreben, in novi način pomeni spremembo tehnološkega postopka.«
Triinpetdesetletna Nežika Kavčič in leto starejša Milica Seger sta dokazali — obe sta delavki brez kvalifikacij — kako je mogoče z iskrico v možganih mnogokrat nadoknaditi zgolj formalno strokovno izobrazbo.
»Takrat, pred dobrimi tremi leti, sva delali sami to operacijo na polavtomatski stružnici in nisva mogli narediti dnevno več kot
RAZMIŠLJANJE OB
STROJU
Nežika Kavčič in Milica Seger podvojili storilnost pri polavtomatski stružnici z enostavno pogruntavščino.
1.400 kosov. Nož, ki je lok rezal še s spodnje strani, ni dopuščal hitrejšega dela. In sva poskusila kar z roko. Tako gre neprimerno hitreje, saj naredimo po novem kar 4.000 kosov.«
Gotovo je res, da sta to po-gruntali povsem spontano, brez velikih modrovanj, in predvsem zato, da sta si olajšali delo. Vendar, kako da ta, povsem preprosta izboljšava dela, ni prišla na misel nobenemu tehnologu ali komu drugemu v obratu mehanske obdelave.
Zato je denarna nagrada za izboljšavo, ki so ju določili na osnovi večje storilnosti z novim
Nežika Kavčič
tehnološkim postopkom, prišla v prave roke.
»Pravzaprav nisva pričakovali nobenega denarja,« pravita Nežika in Milica. »Zato sva bili prijetno presenečeni, ko sva prejeli prvi obrok nagrade, vsaka okoli 37 tisoč dinarjev. Drugi je bil manjši, kot so nama zatrdili, pa lahko nekaj še pričakujeva. Seveda sva zadovoljni, kajti to nama je pomembno zapolnilo družinski denarnici.«
Delo, ki ga opravljata, ni lahko. Nežika Kavčič stoji za polavtomatsko stružnico že 26 let, Milica Seger nekoliko manj. Počasi moči pešajo in tudi oči niso več.
najboljše, zato razmišljata o upokojitvi. Za predčasno sta že obe — Nežika Kavčič s 30 leti dobe in Milica Seger z 22 — izpolnili pogoje. Med tem ko se je Milica Seger že odločila, da se bo čez nekaj mesecev poslovila od stružnice, Nežika Kavčič pravi, da bo poskusila vztrajati vsaj še dve leti in dočakati starostno upokojitev.
Čeprav so jima že pred časom ponujali fizično lažje, zato pa tehnološko nekoliko zahtevnejše delo (pri plastiki na primer), se zanj nista mogle odločiti. Le kako bi se lahko poslovile od stroja, ki ga poznata v dušo?
V. Paveo
LENDAVČANI IN REVOLUCIONARNE TRADICIJE
Zoper kampanje in kult NOB
Odnos do zapuščine iz naše revolucionarne preteklosti je le odsev odnosa do siceršnjega premoženja oziroma bogastva. Ne gre za kult NOB ali kult pomništva, marveč za ohranjanje in razvijanje minulih vrednot, ki so uporabne še danes, za današnji čas in razmere.
Spoznanjema, ki smo ju izluščili iz razprave na zadnji seji občinske konference SZDL v Lendavi o revolucionarnih tradicijah, je nujno pritrditi. Sicer pa so ju navzoči na osnovi zajetnega, pregledno pripravljenega pisnega gradiva z naslovom Ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij delavskega gibanja, NOB in spomeniškega varstva ter kritiško ubranih presoj uvodničarja, predsednika lendavske OK SZDL Štefana Ftičarja, dodobra razčlenili in konkretno argumentirali. Pristojen svet za to področje pri OK SZDL in usklajevalni odbori po krajevnih skupnostih očitno v celoti ne izpolnjujejo svojega poslanstva. Zatika se zlasti pri izpeljavi določil leta 1979 sprejetega družbenega dogovora o vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč in objektov revolucionarnega gibanja oziroma samoupravnega sporazuma, ki ureja to področje. Verjetno pa se je najstvameje strinjati z mnenjem: ne da ni nič narejeno, pač pa je vse skupaj kampanjsko opravljeno. Potrebni sta nepretrganost dela (vzdrževanja) in stalna kontrola, da ne bodo pomniki iz revolucionarne preteklosti urejeni zgolj ob dr
žavnih praznikih in jubilejih. Gotovo bi bilo vredno prisluhniti pobudi, izrečeni v razpravi, naj bi sklicali vse tiste, ki so tako ali drugače odgovorni za vzdrževanje in ohranjanje spomenikov, predvsem pa zavod za spomeniško varstvo, pokrajinski arhiv, muzej, zavod za kulturo, nazadnje tudi organizacije združenega dela, saj so nekatere prevzele pokroviteljstvo nad posameznimi pomniki. Le-te bi bilo smotrno ustrezno označiti in se dokopati do celovitega pregleda nad njihovim vzdrževanjem. Delež šol je pri ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij nepogrešljiv, a ne v smislu izvensnovnega moraliziranja in čmo-belega slikanja. Glas predstavnika mladih iz razprave, naj se udeleženci NOB v Prekmurju končno med sabo zmenijo, kako je v resnici bilo, zveni sicer ironično, toda ne brez zrna stvarnega spoznanja. Pa še to bi dodali, zgolj omenjano v razpravi na seji OK SZDL v Lendavi, da bi se pri omenjanih vprašanjih lahko uporabljali junija letos predstavljeno in izšlo zgodovinsko publikacijo Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju.
B. Žunec
C. RADGONA: PO DOBRIH DVEH MESECIH ČAKANJA
Štipendije do polovice novembra
LETO 1945: ZMAGALI SMO - OHRANITI REVOLUCIJO!
i.. o^u. Osnovne značilnosti razvoja nove Jugoslavije leta 1945
Kmalu bo konec negotovosti za srednješolce in študente, ki so zaprosili za štipendije iz združenih sredstev v tem šolskem letu v občini Gornja Radgona. Potem ko so v odboru za štipendiranje po obilici dela uspeli dati pod drobnogled vse prispele vloge skupno z mnenji iz krajevnih skupnosti in komisij, lahko pričakujejo nakazila stari štipendisti te dni (če še morebiti niso prišla), novi pa do polovice novembra.
In kaj je vzrok, da vsi upravičenci štipendij še niso prejeli? Zakaj je bilo predvsem okoli 160 novih prosilcev v negotovosti
dva meseca in brez potrebnega denarja za šolanje? Osnovni vzrok je tudi tokrat predvsem subjektiven. V občini je že postala praksa, da se referentka za to področje pri skupnosti za zaposlovanje menja vsako leto, tokrat pa je še prišla vmes bolniška, z nadomeščanjem pa so težave. Nekaj vzrokov za čakanje so dodali še 'zaradi nepopolne dokumentacije prosilci sami in zamuda podatkov o podeljenih- kadrovskih štipendijah iz organizacij združenega dela. Število le-teh je v primerjavi s štipendijami iz združenih sredstev še vedno skromno.
Proslave
Letošnja praznovanja v občini Lendava še niso končana, saj so pred nami še praznik republike, 21. decembra, ko naj bi se srečali borci, in 22. december — dan JLA (silvestrovanje in novo leto sta povsem druga »praznika«). Na seji koordinacijskega odbora za proslave in prireditve so ugotavljali, da so bila praznovanja v letošnjem letu primerno organizirana in vsebinska; na njih so obujali misel na dosežke v 40 letih osvoboditve. To velja tako za 8. februar — slovenski kulturni dan, kakor za 15. marec, ko je slavila madžarska narodnostna skupnost. Dostojno so proslavili dan internirancev v Sarvarju, 27. april — dan OF, na predvečer praznika dela so zagoreli kresovi, odlično pa je uspel prvomajski shod delavcev v Petišovcih. Manj slovesno je bilo ob 9. maju — dnevu zmage. Mladina je primemo proslavila dan mladosti, v mesecu juniju, ko občina Lendava praznuje svoj praznik, pa je bilo veliko prireditev in tudi ot-
z vsebino
voritev pomembnih gospodarskih objektov. Sem sodi tudi obeležitev dneva samoupravljal-cev, ko so pripravili razstavo o prvih delavskih svetih. Ustrezno sta bila obeležena tudi 4. julij — dan borcev, in 22. julij — dan vstaje. Ob letošnjem dnevu mrtvih sicer ni bilo osrednje občinske komemoracije, ampak so jih pripravile posamične šole.
Tudi v prihodnjem letu se ne bo mogoče izogniti proslavam in prireditvam, posebej še zato ne, ker slavimo 45-letnico vstaje, sicer pa bo v tem letu tudi več kongresov. Prihodnje leto pa bo In-dip praznoval 80-letnico in zato, ker pač gre za najstarejšo tovarno v Pomurju, bodo tudi temu jubileju dali poseben poudarek, še posebej tedaj, če se bo uresničila želja in potreba, da bi položili temeljni kamen za nov proizvodni objekt.
V Lendavi uvrščajo v seznam uspelih proslav in prireditev tudi Lendavsko trgatev, ki je resnično uspela.	Š. S.
Dr. Ludvik Gyergyek— častni doktor
Po tem ko je bil naš rojak iz Vidonec na Goričkem leta 1982 promoviran za častnega doktorja budimpeštanske tehniške univerze, so ga v Mariboru promovirali še za častnega doktorja mariborske univerze. Gre za uglednega strokovnjaka in znanstvenika v elektrotehniki. Pred kratkim je ljubljanska fakulteta za elektrotehniko izdala tretjo dopolnjeno in popravljeno izdajo zelo zajetne študije dr. Ludvika jjyergyeka — Teorija vezij in sistemov. B. Z.
Spomenik Cirilu in Metodu
Ob 1100-letnici smrti Metoda je Univerza Eotvos Lorand iz Budimpešte organizirala dvodnevno znanstveno srečanje. Znanstveniki iz Madžarske in iz tujine so se 10. oktobra sestali v Budimpešti, naslednjega dne pa v Keszthelyu.
Ob tej priliki so v kraju Zalavar, blizu Blatnega jezera, odkrili spominski steber Cirilu in Metodu. Brata iz Soluna sta imela namreč tu sedež, ko sta delovala v Panoniji. Spominski steber je delo madžarskega kiparja Frigyesa Janzerja.
(Vas Nepe)
Osnovna značilnost Jugoslavije v letu 1945 je ta, da so se tega leta v državi dogajala največja revolucionarna dejanja družbene preobrazbe. To je obdobje, ko se v državi v osnovi likvidira kapitalistična ureditev in nastopi proces socialističnega družbenega sistema. Torej osvoboditev države z lastnimi silami, uničenje kapitalistične politične strukture in oblikovanje sistema nove ljudske oblasti na federativnem načelu, to so osnovne značilnosti Jugoslavije 1945. leta.
Ne samo leto 1945, temveč prvih pet povojnih let socialistične Jugoslavije je bilo polno pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki so čestokrat imeli tudi dramatični značaj. Velikokrat smo bili v položaju, ko so mnogi mislili, da ne bomo kos pritiskom od zunaj in notranje kontrarevolucije. Politično stanje in mednarodni položaj Jugoslavije se je po koncu druge svetovne vojne znatno razlikoval od drugih evropskih držav. Ostanki domače kontrarevolucije so se z zunanjo pomočjo še dolgo po osvoboditvi trudili na vse načine obnoviti stari družbenopolitični sistem. Še v zadnjih mesecih in celo dnevih vojne so kvislinške politične strukture, čeprav poražene v boju, storile vse, da onemogočijo končno zmago NOB in da se obdržijo. Prepričani, da Velika Britanija zaradi svojih interesov na Balkanu ne bo dopustila, da v Jugoslaviji zmaga socialistična revolucija, so mobilizirale vse reakcionarne sile za dosego svojega cilja. Tako je na primer 24. marca 1945 tik pred zlomom tako imenovane Nezavisne države Hrvatske (NDH) konferenca katoliških škofov v Zagrebu objavila poslanico, s katero obsojajo in zavračajo vse revolucionarne spremembe v državi in v kateri še posebej zahtevajo, tudi po vojni, nadaljnji obstoj NDH (torej Hrvaška izven Jugoslavije). To je bila sicer zamisel , predvojne Hrvatske seljačke stranke, ki pa jo je ustaška vlada spretno izkoristila in kot memorandum posredovala poveljstvu zavezniških vojaških sil v Italiji s predlogom, da pošljejo zahodne zavezniške vlade svoje vojne misije v NDH in da njeno vojsko vzamejo pod svojo zaščito. Podobno so ravnali slovenski kvislin-gi. Predstavniki slovenske politične in cerkvene reakcije sicer niso več verjeli v možnost an-glo-ameriškega vojnega posega na Balkanu oziroma na delnem območju Jugoslavije na osnovi jaltskega dogovora, vendar so s svojim nenavadnim memorandumom, podpisanim 21. aprila 1945, predlagali zahodnim za-
veznikom, da se ustanovi predstavniški svet protikomunistične fronte Srbov, Hrvatov in Slovencev s poslednjim oporiščem odpora v Sloveniji. Ta reakcionarna skupina je 3. maja 1945 na svoji seji tako imenovanega Narodnega odbora za Slovenijo, razglasila, da ustanovi državo Slovenijo na osnovi atlantske listine. Toda vse to  je bilo zaman.
V novejši zgodovini je zelo malo primerov, da se neko zmagovito revolucionarno gibanje tako krepko zasidra v ljudskih množicah in vzpostavi tako trdno oblast, kot je to bilo v Jugoslaviji po zmagi leta 1945. Ugled in moč Komunistične partije Jugoslavije sta bila takrat edinstvena. KPJ je izšla iz vojne s 141 066 člani, saj je v vojni padla četrtina njenih članov (okrog 50 000). Toda ne v številu, temveč v avtoriteti je bila njena moč. To je bila značilna kadrovska partija, katere člani so bili povsod in na vsakem mestu. Vsi organi oblasti, tako zakonodajni kot izvršilni, So bili v rokah KPJ, njeni člani so bili na vseh pomembnih položajih. Množice so podprle politiko KPJ, ker so dojele socializem kot družbo socialne pravičnosti in kot sistem družbene enakopravnosti. Jugoslovanska armada, ki je konec vojne narasla na več kot 800 000 borcev in častnikov, je bila popolnoma pod idejnopolitičnim vplivom KPJ in praktično v njenih rokah. V vseh organih oblasti, razen začasno leta 1945 v zvezni vladi in začasni ljudski skupščini, je KPJ imela popoln vpliv. Skratka, revolucionarno gibanje pod vodstvom KPJ je imelo vso oblast in večinsko zaupanje ljudskih množic. Samo po sebi je bilo razumljivo, da so bile ideje KPJ o zgraditvi in razvoju Jugoslavije kot socialistične države pod popolnim vplivom sovjetskih izkušenj, kar pomeni, da je Jugoslavija začela svoj socialistični razvoj pod vplivom sovjetske teorije in prakse. To pa hkrati pomeni, da se je ta socialistični razvoj začel s krepitvijo etatizma. Toda bilo bi zgodovinsko netočno in neresnično, če ob tem ne bi ugotavljali, da je bila za KPJ takrat Sovjetska zveza sinonim socializma in ne država birokratskega etatizma. Kol nam je znano, pa smo v Jugoslaviji ta koncept o gradnji ad-ministrativno-birokratskega sistema že po treh letih, to je leta 1948, opustili. Prav tako smo opustili centralistično-birokrat-ski način vodenja države in postopoma prehajali na samoupravljanje.
Čeprav so bile protirevolucionarne četniške, ustaške, be-
logardistične, balistične (na Kosovu) in druge skupine nazadnjaških sil med vojno razbite, ugotavljajo, da je po drugi • svetovni vojni ostalo v državi v večjih ali manjših skupinah oboroženih okrog 12 000 četnikov, ustašev, domobrancev in balistov. Po posegih .organov notranje uprave in vojske so te skupine do konca leta 1945 zmanjšali na polovico. Protirevolucionarne sile so tudi po osvoboditvi v državi poskušale delovati na vse mogoče načine, legalno in ilegalno, s politično propagando, in z oboroženimi diverzijami, preko cerkva in celo v sami organizaciji Ljudske fronte. Poslednji up nazadnjaškim silam v boju proti novi Jugoslaviji je bila podpora zahodnih sil. Ker so te sile izgubile bitko v državi, so z materialno pomočjo Anglo-Američa-nov delovale iz zamejstva. Doma pa so delovale preko skupine buržoaznih ministrov v Titovi vladi, leta 1945 pa preko nekaterih najvidnejših cerkvenih krogov (nadškof Stepinac), pa tudi preko križarjev, ustašev ipd. Možnost legalnega delovanja buržoaznih sil v Jugoslaviji je bila dana s sporazumom Tito-Šubašič.
Kot je znano, so na osnovi zahteve velikih sil s konference na Jalti v vlado Demokratične federativne Jugoslavije (DFJ) vstopili Milan Grol kot podpredsednik vlade, Ivan Šubašič kot minister za zunanje zadeve, Juraj Šutej pa kot minister brez listnice. S tem je Jugoslavija 7. 3. 1945 dosegla mednarodno priznanje, kar je pripomoglo k utrditvi družbenega sistema, ustvarjenega v revoluciji. Ta skupina politikov iz predvojne Jugoslavije pa je bila v Titovi vladi frontne večine osamljena in onemogočena. Na priporočilo velikih treh s krimske konference je bilo s sklicem Avnoja na III. zasedanje 7. avgusta 1945 v Beogradu v to skupščinsko telo vključenih tudi 53 nekompromitiranih poslancev, izvoljenih na zadnjih predvojnih volitvah v Narodno skupščino kraljevine Jugoslavije, in na zahtevo ministrstva za konsti-tuanto DFJ še 70 predstavnikov meščanskih strank, ki so se vključile v Ljudsko fronto Ju--goslavije. Skupaj se je Avnoj tako povečal za 123 novih članov in je avgusta štel 368 poslancev. Novo vključeni člani so predstavljali tretjino skupščine. Avnoj se je na zasedanju 10. avgusta preimenoval v začasno ljudsko skupščino z nalogo, da pripravi volitve v ustavodajno skupščino.
Najtrši problem za novo Jugoslavijo pa je bil Trst. Maja 1945 so zahodne sile zagrozile z oboroženim posegom, če se
jugoslovanska vojska ne umakne iz Trsta, ki ga je osvobodila L maja 1945. Tito je zmerno reagiral na vse te provokacije in izjavil, da je Jugoslavija za sodelovanje z zahodnimi zavezniki, toda ne za ceno ponižanja oz. izigravanja njenih pravic. Znano je, da so se po koncu druge svetovne vojne naglo slabšali odnosi zahodnih zaveznikov in Sovjetske zveze, spori so dosegali celo možnost vojaškega spopada. Jugoslavija je bila takrat čvrsto ob strani SZ in drugih socialističnih držav. S SZ je začasna vlada DFJ 11.4, 1945 v Moskvi podpisala pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju. Že aprila 1945 smo vzpostavili diplomatske odnose z Albanijo in prve dni maja 1945 z Bolgarijo in Romunijo. Kljub svojim velikim težavam je Jugoslavija sosednjim socialističnim državam nesebično politično in materialno pomagala. in to Albaniji, Romuniji, Češkoslovaški in Poljski. Se posebej smo pomagali Madžarski in Bolgariji na mirovni konferenci v Parizu. Bolgariji smo oprostili plačilo 25 milijonov dolarjev vojne škode. Jugoslavija je menila, da bo lažje napredovala pri gradnji socialistične družbe, če se nasloni na vsestransko pomoč Sovjetske zveze.
Vojaški zaplet zaradi Trsta se je začasno rešil tako, da se je oblikovalo svobodno tržaško ozemlje in ga razdelilo na dve coni. Cono A s Trstom so za- . sedle anglo-ameriške sile, cono B s Koprom pa jugoslovanska vojska. Zahodne sile so se upirale kakršnikoli spremembi meje tega ozemlja v korist Jugoslavije in so marca 1948 s ta-koimenovano tripartitno deklaracijo zahtevale, da se celotno STO, torej obe coni priključita k Italiji.
Kot je znano, se je v Sloveniji že od priprav na oboroženi odpor, od aprila 1941, razvijala OF kot politična zveza naprednih sil slovenskega naroda. Na drugih območjih Jugoslavije pa šele od sredine leta 1944 Ljudska fronta gradi svojo organizacijo. V Ljudsko fronto kot politično nosilko oblasti so od takrat vključene množične družbenopolitične in družbene organizacije. Tako so bili sindikati, ustanovljeni januarja 1945 v Beogradu, v katere je bilo konec leta 1945 vključenih 662 000 delavcev in nameščencev. Antifašistična fronta žena (AFŽ) je na svojem kongresu v Beogradu od 17. do 19. junija 1945 oblikovala svoje obveznosti pri ohranjanju pridobitev NOB in mobilizaciji žena za obnovo in kulturni dvig domo-
vine.
Se nadaljuje
STRAN 4
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
PREJELI SMO:
kulturna obzorja
»BISERI« SOBOSKE KULTURNE POLITIKE
Ce nikoli ni prepozno, potem tisti del načrtov krajevnega samoprispevka, ki zadeva kulturo, res ni toča po dežju. Ampak tu manjka pogojnik, saj če kje, potem v kulturi in umetnosti ta ljudska modrost govori z ironijo, cinizmom. Ne bi govoril o veljavi kulture v kraju nasploh, saj o tem že zgovorno priča podatek, da je v te namene dovolj EN ODSTOTEK zbranih sredstev v letu 1985. To je sicer res izvirni greh in temeljno vprašanje, toda bolj kot vsaj navidez abstraktna polemika (kje, za vraga, je) o tem, nam samodejno razgrne pritlično in, zgleda, da na večno zaplotništvo, obsojeno, odločujoče mišljenje, vpogled v konkretne naloge ter način oziroma argumenti njihovega upravičevanja. Skozi to namreč presevajo splošne ideje o kulturi prav tako močno in čisto, predvsem pa tako, da jih ni več mogoče preoblačiti v karkoli, kar niso, ali jih po uveljavljeni navadi nališpati s čitalni-škim leporečjem.
Da ne bo nesporazuma, naj takoj povem, da bom ZA, pa četudi bo tako, kot predvidevajo načrti in obrazložitve. Koneckon-cev je morda le boljše imeti Hamleta v Spodnjem Grabonošu kot biti brez Hamleta sploh. Toda imeti vnaprej zarisan domet  svojih potreb in idealov, pa tudi zmožnosti, s horizontom povprečnosti ter ,Obup(a)nega samozadovoljstva, je popolno samozani-kanje, kulturni, pa ne samo kulturni samomor.
Dve stvari pri obnovi gradu, čemur je namenjen denar iz samoprispevka, sta več kot vpraša-Ijivi. Najprej gre za stihijsko obnovo in ponovno oživljanje gradu kot celote, kar pa nikakor ne zajema postopnost, drugo pa je »ureditev grajske dvorane za potrebe gledališča. Ker gre pri obnovi gradu to in naslednje leto za obnovo temeljev ter za druga podobna dela, ki ne prizadevajo smotrnega in doslednega celovitega koncepta revitalizacije, temveč prav nasprotno, pri -ureditvi grajske dvorane pa za takojšen poseg, ki se ne tiče le dvorane same, marveč tudi gledališča v Murski Soboti, Prekmurju, severovzhodni Sloveniji sploh, pa tudi izhodišča obnove gradu kot enovite arhitektonske celote, bi najprej razkril nikakršnost izhodišča in cilja obnove grajske dvorane.
Najprej neizpodbitna tvarna dejstva. Grajska dvorana je takšnih dimenzij ter oblike, daje najboljši arhitekt (pa ne soboški) ne more urediti tako, da bi ustrezala minimalnim zahtevam tudi samo polzaresnega teatra. Oder ne omogoča hiti trem akterjem, pa tudi s kakršnimkoli posegom ne bo omogočal, normalne igre. S še takšno prostorsko inventivnostjo ne bo mogoče urediti odrskega ozadja — od stranskih zaves do zidu ni več kot precej slab meter prostora — pričarati vsaj, delno zadovoljivo garderobo, da o skladiščih in ostalih nujnih prostorih ne govorimo. Če te kam
LITERARNI VEČER V GALERIJI
V počastitev meseca knjige in dopolnitev razstave Prekmurska književnost 1945 — 1985 je bil preteklo sredo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti literarni večer, na katerem so po glasbenem prologu, nastopu violinistke Zore Vrečič, ki jo je za klavirjem spremljal Alekdander Vlaj, odlomke iz svojih (v glavnem) še neobjavlja-nih del, interpretirali prekmurski pisci, katerih dela so izšla v knjižni obliki. Povezovalec prireditve in organizator ter postavlja-lec razstave o prekmurski knjigi Jože Vugrinec jih je povabil trinajst, odzvalo pa se jih je osem, deveti pa se je odkril na kraju samem pred koncem dveurnega literarnega srečanja. Predstavitev je potekala po generacijskem zaporedju, kar pomeni, da je kot prvi odlomek iz svojega večerni-škega teksta Nihanja prebral LOJZE KOZAR, župnik iz Odranec. Sledil mu je pisatelj FERDO GODINA, za katerega je drobni brošurici (ki je izšla ob odprtju razstave Prekmurska književnost 1945—1985 in Prekmurje — 40 let v svobodi ter bila na vpogled vsakemu obiskovalcu tudi na literarnem večeru) zapisano, da je upokojen, še vedno pa se največ ukvarja s tistim, v čemer najde svoje največje zadovoljstvo in ustvarjalno srečo — s pisanjem. Za predstavitev je izbral odlomek iz bralnega romana Zaklenjeni dom, to pa pojasnil z besedami, da novejši tekst, ki ga pripravlja, še ni toliko dodelan, da bi lahko šel v javnost. Veliko aplavza pa je požel duhovit sonet o Soboti, ki ga je v okviru svojega pisanja Ko bi bil Košič še živ, interpretirat JOŽE SMEJ. Pomožni škof iz Maribo-ra, ki je dolga leta živel v Murski
pritisne, lahko stopiš samo za kakšen grm v parku. Skratka, največ kar se da napraviti iz grajske dvorane, je z mehkimi stolčki opremljena zadružna dvoranica, kateri pa že tlorisna danost onemogoča videz teatra. Igralci vsekakor tudi za naprej ne smejo biti klavstrofobi, gledalci pa, vkoli-kor naj bi jih spravili v dvorano več kot k povprečnemu šanku, pa zaradi dolžine nog ne bi smeli biti večji kot meter in pol.
Zaresnega teatra v tej dvorani torej nikoli ne bo. To seveda ne pomeni, da naj . bi je ne uredili. Prav nasprotno. Skrajno vprašljiv pa je namen in vse kar prihaja z njim. Vnaprej se moramo zavedati, da gledališče tudi z urejeno grajsko dvorano ne bo Soboti niti malo bliže. Sobota potrebuje pravo gledališko dvorano, vse drugo je krpanje in zavajanje. Sobota je regionalni center, vsaj bila naj bi. Toda s kulturno politiko, ki proseva skozi povedžno, je lahko le center samozaniko-valcev in bičarjev.
Še en kulturno-politični bonbonček. Splošno veljavno soboško opravičilo, zakaj je teater tako malo prisoten, je: najprej moramo vzgojiti gledalce, vzbuditi v njih interes, jih dvigniti iz kmet-sko-proletarske zagovednosti. Kot da je to ljudstvo zmožno dojemati le veseloigre pred šankom ali brcati žogo v sindikalnih tekmovanjih. In prevzgajati je -potrebno počasi, skrajno previdno. Zamolčimo, da zato, da ne. bi kdo gledališča zares zavestno pogrešal, da se ga ne bi kdo' zares navadil. Do sedaj lahko rečemo, da je takšna prevzgoja potekala skrajno uspešno: en korak naprej, dva koraka nazaj. Tudi urejevanje grajske dvorane ob zamolčanem minimalnem efektu, pri čemer gre za speljevanje dejanskih potreb na za dolgo obdobje odločilno stranpot, je pravi biser tovrstne kulturne politike.
Ignac Meden
Soboti, kjer je obiskoval tudi gimnazijo, je kar najbolj nazorno predstavil zgodovinarja in župnika z Gornjega Senika v Porabju, ki mu je v zadnjem času namenjena upravičena pozornost.
KAROLINA KOLMANIČ je tudi v svojem zadnjem romanu TVOJA SKALJENA PODOBA (ki še ni natisnjen in se še ne ve točno, kdaj bo) ostala zvesta predstavitvi ženske — .Vide — in njenega dozorevanja skozi avtoričino videnje. V publikaciji preskromno predstavljeni pesnik, pisec humoresk in prevajalec JOŽE OLAJ je na prireditvi zastopal prav tako preskromno predstavljeno srednjo generacijo z izbranimi pesmimi. Pogrešali pa smo ŠOMNA, FLISARJA in še koga izmed znanih prekmurskih piscev. MILAN VINCETIČ ni recitiral svojih pesmi niti interpretiral kakšnega odlomka iz proznega teksta; s prispodobo o soncu in pokrajini, s katero smo povezani, je bil kratek in jedrnat. Zato pa je FRANC LAINŠČEK z apelom za kulturnejši odnos do židovskega pokopališča v Murski Soboti, v kateri je bila nekoč sinagoga, dosegel svoj namen pred predstavitvijo odlomka iz romana o Židinji Razi, ki bt> v kratkem izšel pri založbi Borec, Med številnimi prebranimi pesmimi najmlajšega izmed avtorjev - MILANA SKLEDARJA — pa so v spominu ostale Sem, Moj malik, Klas in druge, ki jih je objavil v Sodobnosti, po samozaložbi prve pesniške zbirke pa zdaj čaka na zaioižnika druge. JOŽE TERNAR pa se je (v nezrežiranem dodatku) predstavil na koncu žal slabo obiskane kulturne prireditve,
Brigita Bavčar
FRANC MESARIČ: DOMA II, AKRIL PLATNO. 19&4.
PREJEMNIK ODLIČJA SVOBODA 85
ROMAN SLUGA
Eden za tri delavce v kulturi, bi lahko zapisali za uvodno oznako kulturnika, ki se že dolgo ukvarja s to nedonosno dejavnostjo v Gornji Radgoni, kjer je kulturni dinar še revnejši kot drugje, zato je potrebna toliko večja zagnanost. Sicer pa je sila nerodno predstavljati človeka, za katerega se zdi, da je znan in vendar premalo poznan, ko je potrebno biti konkreten. Slednjemu v prid navedba: Roman je tajnik občinske zveze kulturnih organizacij in strokovni delavec občinske kulturne skupnosti ter programski vodja kinematografov v radogonski občini. Torej pravi naslovnik letošnjega kulturnega odličja.
Pravzaprav je v teh stabilizacijskih časih zelo racionalna ta vaša kombinacija oziroma troedinost, saj poosebljate in delate tisto, kar drugod ne uspeva trem ljudem, vprašanje pa je. če; gre to delo zlahka ?
»Predvsem je to gora dela .— ogromno administriranja, ki ga mora opravljati tajnik, če mu ni vseeno, kako je z društvi na terenu. Po drugi strani pa so tu akti, razni sporazumi, ki jih zahteva sistem, v katerem se iz dneva v dan vrstijo tudi sestanki za strokovne-
— OB IZIDU ZBORNIKA O IVANOCYJU
»BUDIL IN BRANIL JE NAROD SVOJ!«
Po tem ko smo pred nedavnim ob stoletnici izida njegove doktorske disertacije A szentiras es az ekiratos emlekek (Sveto pismo in klinopisni spomeniki) v Sombotelu leta 1885 v sicer skromni nakladi 500 izvodov dobili njen prevod iz madžarščine — prevajalec je mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, sicer izvrsten poznavalec »prekmurskega Slomška«, saj je pred desetletjem v teološki disertaciji predstavil pastoralno dejavnost Ivanocyjevega kroga — je pred nami zbornik razprav s simpozija o dr. Francu Ivanocyju od 17. do 20. septembra lani v Rimu. Urednik zbornika dr. Vilko Novak st. v Uvodni besedi skrbno in pretehtano pojasnjuje doslej zapisa-
Mednarodna ekološka in narodnostna konferenca
V začetku oktobra so že tretjič organizirali Mednarodno etnološko in narodnostno konferenco v Bekescsabi. Udeležilo se je je približno 200 raziskovalcev in znanstvenikov iz 16 držav.
Predavanja so potekala vzporedno v treh sekcijah po naslednjih tematskih krogih: medsebojni vplivi med kulturo narodnosti in med kulturo večinskega naroda; analiza narodnostne ljudske kulture v eni narodnostni skupini; splošni in konkretni rezultati narodnostnega etnološkega raziskovanja. Okrog 100 raziskovalcev je predavalo o dosežkih narodnostnega etnološkega raziskovalnega dela.
Prva kohferenca je bila pred 10 Jeti. Takrat so začeli s serijsko izdajo publikacij o etnologiji narodnosti. Do zdaj so izdali že 24 zvezkov, štirje pa so v tiskarni.
ga delavca in potem še ljubiteljska plat. Ljubiteljstvo pa je v bistvu vse. saj je profesionalizma v kulturi v občini kot je naša malo. Zato pa je potrebno organizirati gostovanja doma, obiske v kulturnejših središčih in seveda pri vsem paziti na denar, ki ga je kronično premalo in vsako leto manj.«
Kako pa je čas odmerjen tistemu ljubitelju v Romanu, ki svojčas ni bil le opazovalec, ampak akter v dogajanju na odru ?
»Čas že, saj se je družina sprijaznila z dejstvom, da delo v kul-. turi pomeni biti v prostem času več zdoma kot doma, toda oživiti bo potrebno lastno gledališko ustar-jalnost. To se v zadnjem času zelo trudimo in upam, da bom potem lahko spet deloval kot igralec in režiser. Poleg te želje pa imam še eno. ki se nanaša na večji posluh za kulturo nasploh, ne le za obisk kulturnih prireditev, katere bi bile lahko bolje obiskane, če bi se tudi v združenem delu bolj angažirali na tem področju in ne bi vsega pričakovali od enega človeka.«
Da več ljudi več zmore, ni naključni pregovor, čeprav je res, da je veliko odvisno prav od zagnanosti oziroma angažiranosti enega. Tako je to s Slugovo dejavnostjo
no o »začetnjku prekmurske katoliške publicistike v 20. stoletju, njenem voditelju in osrednji osebnosti narodno prebujnega ter obrambnega dela« (Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana 1976), o tem, kako je do simpozija prišlo, in postavlja »še dve nalogi: čim popolneje raziskati Ivanocyjevo duševnost in duhovnost«. Dr. Smej pa v Introi-tusu za Ivanocyjev simpozij — pred razpravo o življenjski poti moža, ki se je 25. avgusta 1857 rodil kot Franc Kodila v Ivanov-cih — pomenljivo spominja: »Cvetoči mak in modriš na tišin-skih poljih nista prav nič izgubila svoje rdečine in modrine od časov, ko so julija leta 1899 ogrski ministrski predsednik Kal-
Ljubljanski etnolog Slavko Kremenšek se je udeležil konference že drugič. Naslov njegovega predavanja je bil: Etnološko preučevanje narodnosti v mestnih okoljih.
Tudi mi, ki se ukvarjamo z etnologijo Slovencev v Pprabju na Madžarskem, se zanimamo za podobna vprašanja. Zato me je posebej zanimalo, kaj meni tovariš Kremenšek o vsebini in organizaciji tretje konference.
»Sila težko bi bilo govoriti o vsebini, ker je delo v sekcijah potekalo paralelno. Nekaj raziskovalcev je pri obravnavi uprašanj uporabilo že ne tradicionalen pristop. Torej se pojavljajo nove tendence. Ogromno gradiva se je zbralo. Za prihodnjo konferenco bi bilo treba napraviti sintezo do-sedanjih konferenc in odpreti nekatere probleme. Treba bo dati v
Priznanje v jugoslovanskem merilu
Akademski slikar Franc Mesarič, ki živi in ustvarja v Murski Soboti je eden izmed treh slovenskih udeležencev jubilejne razstave pod naslovom 25 SODOBNIH JUGOSLOVANSKIH SLIKARJEV: KONTINUITETNA— INDIVIDUALNOST— AKTUALNOST na Likovni jeseni v Somboru. Na antologijski razstavi deli pozornost z Jožetom Ciuho in Andrejem Jemcem ter izbranimi umetniki iz drugih republik kot so svetovno priznani Milan Konjovič, Zlatko Priča, Miodrag B. Protič in drugi, kar je nedvomno veliko priznanje za našega slikarja, bb
na kinematografskem področju, kjer je bil predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Združenja društev kinematografov Slovenije in je zdaj član vodstva tega združenja, obenem pa spremljevalec filmskih festivalov v Pulju, kjer je zadnja leta tisti Pomureč, ki omogoča drugim, da spremljajo najnovejše iz jugoslovanskega filma ob Dnevih domačega filma tudi v Pomurju. Če bi imeli v pokrajini ob Muri več takih kulturnih delavcev in še dobrodušnih ljudi, kot je Roman Sluga, potem ne bi bilo bojazni za naš kulturni jutri in tudi danes bi nam bilo prijetneje, pred vsem pa bi bil drugačen odnos.
Brigita Bavčar
man Szell, prosvetni minister dr. Gyula Wlassics in županijski šolski nadzornik Ferenc Halasz pripravljali takorekoč sodni proces zoper Ivanocyja zaradi veleizdaje. Po soboški ulici, ki se je vse do junija 1960 imenovala Ivano-cyjeva, še zmeraj odmeva zvonka in mikavna govorica Dolincev, Goričancev in Ravencev, čeprav sta sombotelski veliki župan dr. Ede Reiszig in soboški okrajni glavar Pongracz Posfay storila vse, da bi Ivanocyja osamila, jezik prekmurskih Slovencev pa pomadžarila«.
Kljub vsemu pa je o tej nesporno zgodovinski osebnosti na prehodu iz 19. v 20. stoletje toliko nasprotujočih si presoj, mnenj, sklepanj, da najverjetneje
razpravo smernice, to bi bilo sila zanimivo. Posebno pozornost bo treba nameniti metodičnim in metodološkim vprašanjem. Lahko bi imeli sekcijo za metodiko, koristno bi bilo organizirati vmesne konference. Organizacija je bila izredno dobra. Bili so trije uradni •jeziki, vsakdo je lahko predaval v materinščini. Rad bi še omenil, da bi bilo koristno, če bi vnaprej objavili glavne teme, potem bi imeli več časa za diskusije.«
Bilo je zanimivo poslušati mnenje in predloge tovariša Kremen-ška. Na konferenci so pozitivno ocenili njegova prizadevanja pri etnologiji vsakdanjosti.
Veliko udeležencev prve in druge konference je prišlo v Bekes-csabo tokrat. Tudi to dokazuje, da je raziskovanje narodnosti pomembno področje v etnologiji.
KATARINA HIRNOK
kulturni koledar
SOBOTA, 9. NOVEMBRA
RADENCI - Ob 17. uri gostujeta v Kongresni dvorani hotela Radin sindikalni moški pevski zbor Primat iz Maribora in ženski pevski zbor Svoboda iz Slovenske Bistrice. GORNJA RADGONA — Koncert obeh pevskih zborov — ženskega pevskega zbora Svoboda iz Slovenske Bistrice in sindikalnega moškega pevskega zbora Primat iz Maribora — bo v domu kulture ob 19. uri.
Razstave
MURSKA SOBOTA - V razstavišču Ljubljanske — temeljne pomurske banke so na ogled dela akademskega slikarja Nikolaja Beera, ki preseneča s svojo novo podobo — ponovno najdeno barvitostjo.
Pokrajinski muzej v gradu je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak so na ogled risbe in grafike Nandeta Vidmarja, ki jih posreduje Kulturni center Miško Kranjec iz Murske Sobote. Razstavljenih je 46 del, razastava pa bo odprta do 15. novembra.
LENDAVA - V Galeriji Lendava je še vedno odprta razstava likovnih umetnikov iz županije Zala.
RADENCI - V Razstavnem paviljonu hotela Radin so na ogled dela Jureta Cekute iz Celja.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Maria Natter. ABC PLETENJE (Mladinska knjiga), Simon Ašič, POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE (Mohorjeva družba) in Miško Kranjec, MED NEBOM IN ZEMLJO (Pomurska založba).
pričujoč zbornik ne more biti zadnje dejanje za njeno vsestransko osvetlitev. Tako ga Franc Šebjanič v Panonskem zborniku (Murska Sobota 1966) označuje kot »idejnega stratega klerikalizma med Muro in Rabo«, ki je zapustil zgled in izročilo: »bliže ljudstvu v njegovi materinščini in ob pomoči slovenskih katolikov onstran Mure — za utrditev katolicizma v Prekmurju!« Jože Ftičar v istem zborniku meni o književni produkciji Ivanocyjevega. kroga, da je »v nasprotju z madžarsko uradno doktrino o vendsko govorečem madžarskem narodu« in »oči svojih bralcev obrača tja, kjer je živelo jedro slovenstva«. Janko Liška v eni svojih razprav domneva: »Po vrsti znakov sodeč je bil Ivanocy za priključitev prekmurskih Slovencev v primeru uvedbe trializ-ma k jugoslovanskemu delu monarhije«. Tudi Miško Kranjec je imel o tišinskem župniku svoje mnenje, kajti njegovo pobudo za ustanovitev Kalendarja in Marijinega lista ter kasneje Novin povezuje s popolno predanostjo svetoštefanski kroni in madžarski državotvornosti. V svojem zadnjem obsežnem delu Prekmurski Slovenci 1919—1941 Miroslav Kokolj v uvodu govori celo o dialektičnem nasprotju, »ki je negovalo domače narečje in zavest domačinstva, s tem pa Prekmurce odtujevalo knjižni slovenščini in njenim nosilcem »Kranjcem«, hkrati pa »se je ohranilo prizadevanje po pokrajinski in politični samostojnosti in ločenosti, ki ga je večji del Prekmurcev prinesel s seboj v Jugoslavijo«. Skratka, dovolj očitno se kaže nuja po celostnem ovrednotenju enega od velikih in zaslužnih Prekmurcev, ki so mu na nagrobnik zapisali: »Budil in branil je narod svoj!«
Branko Žunec
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
STRAN 5
naši kraji in ljudje
Telefon tudi v Lipi
Naselje Lipa je edino na območju krajevnega urada Beltinci, ki je še brez telefona. Zato so se v krajevni skupnosti odločili, da dajo prednost prav telefoniji. Doslej so že položili okrog tri kilometre podzemnega kabla od Beltinec do Lipe. Prav tako so v naselju s prostovoljnim delom postavili telefonske drogove, ki so jih prispevali brezplačno, in položili kabel. Za telefone je v Lipi veliko zanimanja, vendar jih bo zaenkrat lahko dobilo le 70 naročnikov, kajti toliko je še prostih zmogljivosti na beltinski pošti. Vsak naročnik bo prispeval po 120.000 dinaijev, medtem ko bo krajevna skupnost primaknila 1,500.000 dinarjev. Tako bo prihodnjo pomlad dobila telefon okrog polovica gospodinjstev v Lipi.
Krajani Lipe so predvsem znani po pridelovanju krompirja, saj
Društvo upokojencev Beltinci poleg ljubiteljske kulturne dejavnosti — mešani pevski zbor in pevke ljudskih pesmi — skrbi tudi za šport-no-rekreacijsko dejavnost članov.
Za letos so se dogovorili, da bodo organizirali i^prirejali tudi krajše izlete. Enega takih so pripravili tudi v Slamnjak pri Ljutomeru, kjer so se okrepčali v kmečkem turizmu in ob zvokih harmonike tudi za-rteli. Na sliki: del udeležencev izleta.	A. H.
OB TEDNU STAREJŠIH OBČANOV
V Gornji Radgoni doživeto
in prijetno
Takšni tedni bi morali trajati celo leto. Ne zaradi tega, ker takrat starejše pogostimo, v naši zavesti bi se morala za njih vselej najti pozornost in razumevanje.
V radgonski krajevni skupnosti, kjer je okoli tristo krajanov prekoračilo petinšestdeseto leto življenja, so se skupaj s Centrom za socialno delo potrudili, da sta bila petkovo popoldne in del večera za sto šestdeset občanov, kolikor se jih je zbralo, prijetna. V avli osnovne šole Jože Keren-
Uspela razstava ptic
Od 27. do 30. oktobra je bila v telovadnici Srednje družboslo-vne-ekonomske šole v Murski Soboti zanimiva razstava ptic, ki so jo pripravili prizadevni člani soboškega društva za varstvo in vzgojo ptic. V štirih dneh si je razstavo, na njej so prikazali okrog 250 ptic, ogledalo čez 1500 obiskovalcev. Med njimi so prevladovali učenci osnovnih šol, čeprav je bilo veliko zanimanje tudi med odraslimi. Ti so se zlasti zanimali za kanarčke, ki jih je bilo največ, papige in druge vrste živopisanih ptičev.
Razstava je lepo uspela, k čemur so prispevale tudi pregledno
Kaže, da so pozive za večjo produktivnost najbolj upoštevale gobe. Že drugič to jesen objavljamo fotografijo »nadstropnega« gobana. Srečni najditelj je tokrat upokojeni komercialist Koloman Benko. Foto: B. Hegeduš t
so ga letos prodali okrog 220 vagonov. Zaradi velike pridelave krompirja potrebujejo tudi velike količine reprodukcijskega materiala. Zato so se s Kmetijsko zadrugo Panonka — TZO Beltinci dogovorili, da bodo razširili skladišče v nekdanji osnovni šoli ter zgradili prizidek za reprodukcijski material. Denar bo prispevala Kmetijska zadruga Panonka, krajani pa delovno silo. Tako bodo rešili pomanjkanje skladiščnih prostorov, kajti sedanji so premajhni in neprimerni.
V krajevni skupnosti Lipa so si tudi izdelali program razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, ki je dokaj realen. Urediti nameravajo fasado na vaškem domu, kar so že dolgo načrtovali, vendar je vselej zmanjkalo denarja. S trgovskim podjetjem Potrošnik iz Murske Sobote pa se
čič so jim pripravili prisrčen kulturni progam učenci obeh radgonskih osnovnih šol, otroci iz vrtca, pevci gasilskega okteta in tamburaši iz Črešnjevcev, tople pozdravne besede pa Marija Se-divy, predsednica občinske organizacije socialistične zveze.
Najstarejšega krajana, Alojza Adaniča, ki je pred kratkim stopil v osemindevetdeseto leto, sta obdarila radgonski Intesov tozd Mura in cvetličarka Majda Matjašič, prirediteljem pa so priskočili na pomoč pri pripravi obloženih miz delavci Mesoizdelkov. KK G. Radgona in Radenske, vp
obešene ptičje kletke in risbe osnovnošolcev iz Murske Sobote in Gornje Radgone na temo Ne pozabite na nas. Ob tej priložnosti so organizirali tudi prodajo ptic, hrane, pribora, kletk in značk. Na društvenem tekmovanju so največ odličij dobili Koloman Kerčmar, Jože Šantavec, Karel Gjergek in Jože Katančič.
M. Jerše
Modernizacija kmetijske pridelave se je tako razmahnila, tja je tak prizor težko zaslediti tudi že v najseverovzhodnejšem predelu ožje domovine. Ob vseh drugih kmetijskih strojih in priključkih je svoje mesto dobil tudi ličkalec koruze. 1
V vsaki vasi pa vseeno nekaj gospodinjstev koruzo še vedno lička ročno — in takrat jim pomagačev ne manjka, kajti prijetno je obuditi spomin na stare, idilične čase in pokramljati z vse bolj oddaljenimi sosedi v noč.
Na sliki: skupina vaščanov ročno lička koruzo pri Sukičevih v Martinju.
\	Srečko Kalamar
,_________________________________' ' __________________________________________
Težko pričakovane telefone bodo dobili tudi v Lipi. V naselju že stojijo telefonski drogovi, ki so jih krajani zastonj prispevali in tudi prostovoljno postavili.	Foto. F Mauče(.
dogovarjajo o razširitvi trgovine, kajti sedanji prostori so pemajh-ni in neprimerni. Upajo, da bodo ta problem rešili že prihodnje leto. Razmišljajo pa tudi o fini asfaltni prevleki v naselju, da bi ta-
ŽENAVUE
MAJHNA PREIZKUŠNJA
Da bi preizkusili in osvežili znanje in spretnost v gasilskih veščinah, so v Ženavljah sredi jeseni uprizorili »požar«. Akcija, ki je bila organizirana v okviru meseca požarne varnosti, je izredno uspela, kajti minile so le tri minute od danega znaka za nevarnost, pa do takrat, ko so prve gasilske ekipe prihitele na po-žarišče. V akciji se je vseh pet prdstovoljnih gasilskih društev sektorja Zenavije dobro odrezalo; to so Ženavlje, Martinje, Boreča, Neradnovci in Šulinci, izven sektorja pa so sodelovali tudi gasilci iz Lucove.
---TIŠINA —-----------------;------------------
Srečanje starejših občanov
Predzadnjo nedeljo so družbenopolitične organizacije KS na Tišini spet pripravile srečanje starejših občanov. Okrog dvesto jih je v kulturni dvorani spremljalo bogat program cicibanov, učencev osnovne šole in članov dramske sekcije KUD Ludvik Rogan. Tudi za pogostitev in sprostitev so poskrbeli. fk
----RENKOVCI------------------------------------
Dolar za ukradeni
en liter
Vas Renkovci je v preteklosti slovela po »kopinarjih«, bilo pa je tudi nekaj prevoznikov. Obrt je imel tudi oče Franca Toplaka iz Renkovec, zato je bil Franc kar 22 let prevoznik. Vstati je moral zgodaj, da se je lahko pravočasno pripeljal v Petanjce, kjer je naložil slatino. To je delal kar 22 let. Vozil je tudi v sosednjo Madžarsko:
»Vozil sem z lesenim vozom, s konji. Slatino sem vsak dan razvažal po trgovinah in gostilnah. Z enim prevozom 30 do 40 zabojev. Predvsem poleti je bilo naporno. Čeprav so konji skoraj že sami znali pot, se mi je včasih zgodilo, da sem, od vročine malce zadremal. Tak čas so izkoristili otroci in ukradli kako steklenico. Primer: pred petimi leti mi je ugleden mož, zdomec, ki zdaj živi in dela v Kanadi, doma pa je iz Trnja, dal dolar in se opravičil, ker mi je nekoč ukradel steklenico slatine.«
ko zaščitili ulice, za asfaltiranje katerih so porabili precej denarja. Želja je še veliko, vendar pa ne načrtujejo tistega, za kar vedo, da ne bo dovolj denarja.
F. Maučec
Po mnenju sektorskega poveljnika Aleksandra Baleka, ki je pred akcijo pregledal gasilske prostore in opremo GD v sektorju, stanje ni najbolj zadovoljivo.
Vozila so v garažah neočiščena, oprema razmetana, ponekod nepopolna, pa tudi neuporabna.
Da bodo gasilci lahko pravočasno, hitro in strokovno ukrepali tudi takrat, ko bo šlo zares, bodo morali še mnogo kaj postoriti okrog svoje opreme in prostorov.
Milan Gašpar
Prav lepi spomini so ostali na garaška leta, od katerih pa nima Franc sedaj nič, saj mu oče ni pre pisal obrti. Naj dodamo, da je zdaj že 12 let vaški kurir. Pravi, da ima sedaj veliko dela, saj gradijo vaško gasilski dom.
Stefan Prša
Markovci spreminjajo podobo
Večina mladih iz Markovec je pred leti zapuščala svoj rodni kraj in se podala po svetu za zaslužkom. Dokaj razširjeno je bilo predvsem odhajanje na delo v tujino, kjer začasno živi in dela še vedno 25 Markovča-nov. Dandanes pa se za takšno pot skorajda nihče več ne odloči. Zaposlujejo se v Murini tovarni v Gornjih Petrovcih ali v delovnih organizacijah v Murski Soboti. Tudi večina zdomcev se namerava vrniti na svoje domove. Ali bodo delali na kmetijah ali v obrti ali pa si bodo poiskali kakšno drugo zaposlitev? Še prej pa bi si radi zaslužili dovolj deviz za dograditev hiše, gospodarskega poslopja ali za to in ono mehanizacijo. Tako se pravzaprav odloča večina pomurskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.
Mladim in sploh vsem Mar-kovčanom pa je prinesla lepšo prihodnost tudi nedavno poso-
GANČANI—RENKOVCI ALI RENKOVCI-DOBROV-NIK? Dobršen del ceste med Beltinci in Dobrovnikom so že pred časom asfaltirali, vendar pa sta ostala makadamska še dva kraka; večji je med Gančani in Renkovci (tu je tudi meja med soboško in lendavsko občino) in manjši (povsem na območju lendavske občine) med Renkovci in Dobrovnikom. Ker še vedno ni dovolj sredstev, da bi asfaltirali oba odseka makadama, se je bilo treba odločiti, kateremu dati prednost. Ne bomo se spuščali v razglabljanje, kateri odsek naj bi asfaltirali prej, zapišemo lahko le tole: samo za tovarno Planika prepeljejo po cesti Gančani—Renkovci letno 400 ton raznega blaga, tudi veliko avtobusnih linij vodi po tej cesti. Prav tako imajo zagovorniki, ki dajejo prednost odseku Renkovci—Dobrovnik, po svoje prav, ko trdijo, da je tudi ta cesta prometna; asfaltna kraka se tako-rekoč skoraj že dotikata, Renkovčani so za to cesto pripravljeni dati več kot 3 tisoč kubičnih metrov gramoza itd. Kaže, da ne bo dolgo in od Renkovec proti Dobrovniku bodo položili kilometer asfalta. Na fotografiji: Pogled iz renkovske smeri proti Gančanom: dobršen del ceste je še vedno makadamski. Je za to kriva meja med dvema občinama?
Foto: §. Sobočan L----------------------------------------------------------
LENDAVA
Rešitev za kopališče
Na temelju pred leti izglasovanega samoprispevka so v kraje-vpi skupnosti Lendava v lanskem letu začeli graditi dva bazena za letno kopališče. Prvi meri 50 krat 21 metrov, drugi pa 8 krat 10 metrov. Pozneje, ko so zbrali ustrezna sredstva, so kupili še opremo za filtriranje vode v bazenu in uredili cevno povezavo med bazenoma. Opravljena so bila še nekatera druga dela oziroma instalacije, tako sta zdaj bazena gotova, ni pa še urejena okolica, ni še kanalizacije, ne električnega priključka, ograje in tudi parkirišče še ni urejeno. Kaže pa, da bodo opustili načrtovano gradnjo kopališkega objekta, kajti če bi zgradili/to stavbo, ki pa za delovanje kopališča ni nujno potrebna, bi /rabjli še enkrat toliko sredstev/kot so jih že porabili; doslej šo porabili za ure
dobljena (asfaltirana) cesta, ki jih povezuje s Šalovci in od tam naprej z občinskim središčem, iz Markovec pa vodi tudi v Čppince. Nič več se jim torej ne kadi z makadamske ceste in sploh je dobila vas lepšo, bolj urejeno podobo. Hkrati s posodobitvijo glavne ceste so domačini uredili tudi nekatere vaške poti. Samoprispevek, ki so ga zbirali v ta namen (15 odstotkov od katastrskega dohodka in 3 odstotke od osebnih dohodkov), se je torej naposled bogato poplačal. In tudi za prostovoljno delo so dobili zadoščenje.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtujejo v Markovcih še nekatere pomembne naloge. Predvsem si bodo prizadevali, da bi v vas napeljali tudi telefon — zdaj so še brez enega priključka. Veliko dela pa jih čaka pri vzdrževanju vaških poti.
J. G.
Ribiška družina Gornja Radgona, TE Tišina, ima že nad 90 ljubiteljev ribolova od pionirjev, mladincev do članov, ki skrbijo tudi za ureditev okolja gramoznic. Zgradili so tudi noy dom, kjer se pogosto sestajajo.
fk
ditev kopališča 33 milijonov dinarjev.
Rešitev za kopališče? Zdaj, ko so glavnino del že opravili, ostane le naloga, da pohite in kopališče dokončno usposobijo. Če bo decembrski referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka v Lendavi uspel, potem dokončanje del ni vprašljivo. Ne glede na to pa vendarle kaže ugotoviti, da si je krajevna skupnost v preteklosti naložila nemajhno breme, zato bi morala biti deležna pomoči vsaj zdaj, ko so rezultati vidni. Torej je potrebna tudi pomoč organizacij združenega dela in posameznikov, kajti letnega kopališča ne bodo uporabljali le Lendavčani, ampak bo dostopno vsem. Vemo, da so v poletnih mesecih kopališča vselej polna.
§. S.
STRAN 6
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
kmetijska panorama
ZMEŠNJAVE S KORUZO
Koruza je tista poljščina, ki že nekaj let povzroča nered in zmešnjavo v jugoslovanskem kmetijstvu. Nemalokrat tudi na račun špekulacije pridelovalcev, ki so zaradi pomanjkanja koruze želeli izsiliti visoko ceno ter tako porušili vsa cenovna razmerja v kmetijstvu. Kaže pa, da se položaj spreminja, saj je letos ponudba koruze na jugoslovanskem tržišču večja od povpraševanja in tako povzroča zdaj težave pridelovalcem. Kljub suši so letos v
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov
Minevata že več kot dve leti, odkar je bil sprejeti novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Od tega zakona smo pričakovali in še pričakujemo, da bo rešil socialno varnost kmetov v njihovvih »jesenskih dneh«. Marsikdo se že danes veseli pokojnine, ki jo prejema po tem zakonu. Je pa še dosti nerešenih zadev, zaradi katerih kmetje upravičeno negodujejo. Da problem ni enostaven, pove dejstvo, da sta o tej problematiki razpravljala izvršni svet občine Murska Sobota ter zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Murska Sobota.
Mislim, da je prav problematika s tega področja v občini Murska Sobota specifična, saj tukaj živi največ aktivnega kmečkega prebivalstva. Tako je 31. 12. 1984 bilo 6.263 kmetov zavarovancev v novem sistemu, oz. 3.371 gospodarstev.
Starostna struktura zavarovancev pa je naslednja: do starosti 30 let se je zavarovalo 639 zavarovancev oz. 10,2 %;
v starosti med 30 in 40 let 903 zavarovancev oz. 14,4%;
v starosti med 40 in 50 let 1283 zavarovancev oz. 20,4%; v starosti med 50 in 60 let 2484 zavarovancev oz. 39,6 %; in v starosti nad 60 let 957 zavarovancev oz. 15,2 ;.
Ti podatki jasno kažejo zelo visoko starostno strukturo našega aktivnega kmečkega prebivalstva. Res pa je tudi, da se marsikateri mladi kmetje izogibajo vključitvi v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nekateri zato, ker so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dokaj visoki, nekateri pa tudi zato, ker se jim zdi predolgo plačevati prispevek. Pri tem slednji ravnajo napačno, saj so že v tem času bili primeri, ko je prišlo do nesreč, pri tem pa tisti, ki ni zavarovan, nima pravice do pokojnine. Namen navajanja starostne strukture je v tem, da vidimo, kakšni strukturi je bilo potrebno razlagati povsem novo snov oz. problematiko, o kateri do takrat ni bila seznanjena. Zato se je večkrat zgodilo, da je marsikdo kaj razumel po svoje. Pa tudi razlage niso bile najbolj točne, saj o marsičem takrat ni bilo enotnih stališč. Šele izvajanje zakona nas je opozorilo na določene stvari. Tako so se nekateri dokaj nepremišljeno zavarovali, čeprav ekonomska možnost kmetije ni taka, da bi lahko prenesla tako visoke prispevke. Tudi cene kmetijskih pridelkov ne sledijo dvigu navedenih prispevkov. Res pa je tudi, da smo dokaj različno tolmačili 10. in 11. člen zakona, kateri nalaga obvezno zavarovanje kmetov in članov njihovih gospodarstev.
Ob takojšnjem obveznem vključevanju vseh kmetov v novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je povsem razumljivo, da se je na naši enoti SPIZ v Murski Soboti nagrmadila gora papirjev oz. dokumentacije, katero je potrebno rešiti. Upravičeno se kmetje jezijo na nerešene Vloge, saj so odgovorne opozarjali, da bo prišlo do takega števila zavarovancev, s tem pa tudi do takšnega zastoja ob istem številu delavcev SPIZ.
Res pa je tudi, da zakonodajalec ni upošteval specifičnosti določenih območjih. Tako ne bi bilo potrebno, da bi vsi naenkrat vlagali zahtevke za uveljavljanje delovne dobe s pričami in zahtevke za uve-javitev 12 let starostnega zavarovanja kmetov. Postopno reševanje teh primerov bi bilo hitrejše, pa tudi manj vroče krvi bi bilo na eni in drugi strani. Pri tem pa je treba poudariti, da bi nekateri primeri morali biti rešeni že zato, ker so si nekateri dokupili leta in so vložili denar, katerega bi lahko vložili v druge namene. Zakaj se pri teh primerih zavlačuje, ni nikomur jasno. Nadalje je še precej negotovosti pri kmetih glede tega, kdo in koliko let starostnega zavarovanja kmetov bo imel priznano kot zavarovalno dobo. Pri tem so zakonci prevzemnikov porinjeni na stranski tir. Zadružna zveza Slovenije se zavzema samo za zakonce kmetov kooperantov, o zakoncih prevzemnikov pa nočemo ali ne želimo razpravljati. Zakonci kmetov »kooperantov« so problem, vendar tudi zakonci prevzemnikov. Popolnoma nesprejemljivo je stališče, da smo imeli in še imamo zavezance za razne prispevke, kateri so že dalj časa pokojni ali pa so v visoki starosti. Zaradi spoštovanja do svojih prednikov ali zaradi »ljubega miru v hiši« naši mlajši kmetje niso prosili, kaj šele zahtevali, da bi s'e jim posestvo predalo in bi s tem bili oni zavezanci za prispevke, na osnovi katerih se sedaj priznavajo določene pravice. O tej problematiki bi bilo potrebno sprejeti ustrezno razlago.
Sprašljivo je nadalje stališče skupnosti glede priznavanja in izplačevanja starostne pokojnine kmetijam, kjer je zavezanec za prispevek umrl, pa ni zapustil zakonca, so pa ostali na kmetiji »drugi upravičenci«, kateri pa do te pokojnine naj ne bi bili upravičeni. Zakaj morajo sedaj ti biti 5 let zavarovanci oz. plačniki prispevkov, ko p^ smo vse skozi tolmačili: ena kmetija, en prispevek, ena pokojnina.
V tem prispevku sem želel kmete opozoriti na določene sprotne naloge v zvezi z izvajanjem zakona in to na:
—	pravočasne odjave in prijave glede zavarovanja,
—	uveljavljanja oprostitve plačila prispevkov za čas nezmožnosti za delo,
—	možnosti spremembe zavarovalnih razredov,
—	možnosti uveljavitve razširjenega zdravstvenega zavarovanja — vprašanja porodniškega dopusta za kmetice.
Mislim pa, da ni napačno, če nekatere probleme osvetlimo, saj bo mogoče na ta način lažje in hitrejše reševanje le-teh.
Tivadar Jože, pravnik
fifi OPEKARNA MARIBOR •
QH. GRADITELJ!
po ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STROPOV! »NORMA«
Tdrf“1
s POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI	(062) 39-911
Z enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah z gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik^ Murska^ Sobota
Vojvodini pridelali 4 milijone ton koruze, kmetje pa imajo v kaščah še veliko lanske koruze, saj so čakali višjo ceno. Najbolj se seveda zatika pri odkupu, saj kombinati nočejo in ne morejo prevzeti vse koruze. Tako smo spet lahko priča dokaj čudni igri cen, vendar v nasprotni smeri kot prejšnja leta. Pred kratkim so namreč v Vojvodini objavili, da bodo vojvodinski kombinati odkupovali koruzo po 31 dinarjev za kilogram do 30 odstotkov via-
ge, koruzo na storžih pa po 22 dinarjev, tako da bi bila cena suhega zrnja s 14 odstotki vlage 38 dinarjev za kilogram: Vendar imajo mnogi kombinati še polna skladišča lanske koruze in zato izsiljujejo nižjo ceno. Marsikje je cena, ki jo plačujejo kmetom, nižja od 33,30 dinarja zaščitne cene.
Položaj na jugoslovanskemtr-žišču s koruzo se ustrezno kaže tudi v Pomurju. Čeprav spravilo tu še ni končano, kaže, da bodo letos pomurski pridelovalci ponudili precej več tržnih presežkov kot prejšnja leta. Vzroki za to so predvsem v večjih pridelkih, ki so med drugim tudi rezultat boljše tehnologije, v zadnjem letu so se v Pomurju precej povečale površine s koruzo, več tržnih presežkov pa je tudi posledica zmanjšanega obsega reje pri nekaterih kmetih. V sozdu ABC Pomurka napovedujejo, da bodo letos odkupili od kmetov okrog 6 tisoč ton koruze, in če k temu dodajo 40 tisoč ton pridelka v družbenem sektorju, potem bodo z domačo koruzo lahko pokrili približno polovico skupnih potreb po koruzi za sedanji obseg živinoreje.
Ker pomurska živinoreja osta-ja še naprej odvisna od nakupa koruze na jugoslovanskem tržišču, saj bo polovico potrebnih količin treba dokupiti, se mora v skladu s cenami jugoslovanske koruze oblikovati tudi cena domače koruze. V sozdu ABC Pomurka so se zato dogovorili za akontacijsko ceno 35 dinarjev za kilogram koruze, osušene na 14 odstotkov vlage, in po tej ceni naj bi kmetom plačevale koruzo vse pomurske sušilnice. Kot kaže, pa v Pomurju tudi tokrat niso našli skupnega jezika, saj se kljub dogovoru vse sušilnice tega ne držijo. Dogovora se njso držali v Ljutomerčanu, kjer so kmetom plačevali prevzeto koruzo
INTEGRAL
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
GORNJA RADGONA n.sol.o.
zastopnik IMT Beograd za prodajo kmetijske mehanizacije in rezervnih delov
PRODAJA PO UGODNI CENI TRAKTOR IMT 560 S KABINO
Moč traktorja je 60 KS (43,4 KW)
CENA: 1.240,773 din, DOBAVA TAKOJ
NOVOST: HIDROSTATIČNI VOLAN!
Prodajamo tudi druge tipe traktorjev in priključna orodja. Zagotovljena servisna služba in rezervni -deli!
Informacije po telefonu (069) 74 511 ali 74 691
H wmnnM
po 40 dinarjev (na storžih po 28 dinarjev), zaračunavali pa so jim jo 2,06 dinarja za kilogram za stroške sušenja. Tako so pridelovalci, ki so oddali koruzo v sušilnico Ljutomerčana, dobili za kilogram suhe koruze nekaj čez 37 dinarjev, kar je več, kot v drugih pomurskih sušilnicah, kjer se držijo dogovorjene akontacijske cene 35 dinarjev za kilogram.
Takšno ravnanje je seveda povzročilo veliko nejevolje med pridelovalci, zato nas je zanimalo, kaj o tem pravijo v sozdu ABC Pomurka in v Kmetijski zadrugi Panonka. Tu se sicer strinjajo, da bi morale biti odkupne cene v Pomurju enotne, vendar so nemočni, če se posamezne sušilnice dogovora ne držijo. Verjetno pa so določene rezerve še pri stroških sušenja, ki so postavljeni nekoliko visoko, in tu bi se lahko našel kakšen dinar, ki bi ga lahko primaknili pridelovalcem. Navsezadnje je to dokazal tudi primer Ljutomerčana, ki je -odkupoval koruzo po višji ceni. Pa še o nečem bi ob vsem tem morali razmisliti. Pri tem mislimo na ceno koruze, ki jo bodo pomurski živinorejci morali plačati za koruzo v drugih republikah. V sozdu ABC Pomurka pravijo, da se cena koruze na jugoslovanskem tržišču giblje tačas okrog 38 dinarjev, če k temu prištejemo še stroške prevoza, pa bo ta koruza pomurske rejce stala okrog 40 dinarjev za kilogram. Res je sicer, da bo tudi domača pomurska koruza rejce stala več, kot dobijo zanjo pridelovalci, saj morajo prvi nositi tudi dve tretjini stroškov sušenja (okrog 4 dinarje za kilogram), vseeno pa bi bilo nepošteno, da bi koruzo v Vojvodini kupovali dražje kot od domačih pridelovalcev. Zato je tudi predlog, da je sedaj dogovorjena cena akontacijska in morda se bo le našel še kakšen dinar za poračun. . .	„
Ludvik Kovac
DOBRO JE VEDETI
Preden se odločimo
za vinograd
Vinogradništvo je pomembna veja slovenskega kmetijstva. Z vinsko trto lahko najbolj smotrno izkoriščamo hribovita in strma pobočja, daje pa tudi primeren dohodek na manjših kmetijah, ki sicer nimajo možnosti za usmeritev v poljedelstvo ali živinorejo. Žal pa v Sloveniji ostaja neizkoriščenih še vedno veliko površin, ki bi jih lahko zasadili z vinsko trto. Če smo se odločili za ureditev vinograda, je zdaj čas, da začnemo pripravljati vse potrebno, zato ne bo napak, če preberete nekaj nasvetov.
KAKŠNA ZEMLJA ZA VINOGRAD?
Zemlja za vinograd mora po fizikalni in kemični sestavi ustrezati vinski trti. Zemlja mora biti zračna, zaradi dostopa zraka do korenin, za vodo prepustna, imeti pa mora tudi lastnost, da vlago zadržuje. Gline in težke ilovice se težko segrejejo, so zbite, prevlažne in premalo zračne. Take zemlje so hladne.
Trta najbolj uspeva na kamniti, peščeni zemlji, peščeni ilovici in puhlici. Znano je, da je za vinograde dobra kremenča-sta zemlja, še boljša pa je la-pornata, ker lapor na soncu razpada in bogati zemljo z rudninskimi snovmi. Tudi peščena ilovica ali glinasta ilovica je dobra vinogradniška zemlja, vendar ne sme imeti več kot 50 odstotkov glinastih delcev.
PODNEBNE RAZMERE
Toplota. Vinska trta dobro uspeva na območjih s povprečno minimalno temperaturo 8° C in maksimalno 25° C. Pozimi naj bo povprečna temperatura od 0 do 7° C, ne sme pa biti dalj časa pod minus 25’ C, kar se je potrdilo tudi v letošnji hudi zimi, ko sta mraz in zimska pozeba prizadela preneka-teri vinograd. Na toplotne razmere vpliva seveda tudi nadmorska višina vinogradniškega terena. Vinska trta najbolje uspeva na hribih, ki imajo nadmorsko višino od 200 do 400 metrov. Na jugu je ta meja sicer nižja in so vinogradi tudi v ravninah, v severnejših krajih (tudi pri naš) pa je ta meja nekoliko višja, vendar zahtevajo tu vinogradi južnejšo lego.
Svetloba. Kolikor več je v kakšnem kraju sončnih ur, toliko boljša je asimilacija in toliko več hrane dobi trs. Letno število sončnih ur naj bi bilo okrog 1.300, zato si vinogradniki želijo čim več takšnih ur. Iz tega tudi izhaja, da so za vinograde najboljše južne lege. V podravskem vinogradniškem rajonu, kamor spadajo tudi Slovenske gorice, Ljutomer-sko-ormoške gorice, Radgonske gorice in Prekmurske gorice, je letno povprečno okrog 1.250 sončnih ur.
Vlaga. Koliko hranljivih snovi dobi trs iz zemlje, je odvisno od vlage oz. vode, ki hrano raztaplja, da jo lahko trs posrka. Vinska trta pa zahteva tudi primarno zračno vlago. Najbolje uspeva ob zmerni talni in zračni vlagi. Trta sicer ni zelo zahtevna z. vlago, saj ji zadošča že 400 mm padavin, vendar je dobro, da so te padavine razporejene čez vse leto. To je odvisno tudi od kakovosti zemlje, ki naj zadrži čim več padavin, posebno zimskih.
NAJPRIMERNEJŠE LEGE
Za vinograd so primerne ravne, položne ali strme lege. Na ravnih legah bi bili vinogradi sicer najdonosnejši, ker je ureditev in obdelava tu najcenej
ša, vendar so ravne lege ponavadi tudi nizke, zato vinogradov na takih legah skorajda ne sledimo.
Položne in strme lega so za vinograde boljše, ker padajo sončni žarki tu skoraj navpično in.je ogrevanje boljše. Vendar so tudi tu razlike. Najbolje bo vinska trta uspevala ob vznožju pobočja, kjer dobi poleg neposrednih še nekaj -posrednih sončnih žarkov. Na takem položaju se spomladi tudi sneg prej stopi in nam kaže najtoplejše lege. Višje lege dobijo bolj poševne in hladnejše sončne žarke, zato je primerno, če posadimo pozno zoreče sorte nekoliko nižje ob vznožju pobočja, više v hrib pa ranejše sorte.
Tudi od smeri neba je odvisno, kako na posameznih legah uspeva trta. Bolj ko gremo proti severu, tem bolj zahteva trta južno lego. Bolj proti jugu pa pirihajajo v poštev tudi jugovzhodne in jugozahodne lege pa tudi vzhodne in zahodne. Boljša od vzhodne je zahodna lega, posebno tam, kjer rade nastopajo spomladanske slane. Na zahodno lego posije zjutraj sonce pozneje in tako trta bolje prenese slano.
ZEMLJIŠČA PRED UREDITVIJO VINOGRADA
Ko smo za novi vinograd izbrali ustrezno lego in zemljo, seveda v ugodnem podnebju, moramo zemljišče pripraviti za sajenje cepljenk. Stara šole oziroma stari učitelji so učili, da mora zemlja, posebno kjer je prej bil vinograd, počivati. Tolmačili so, da je zemlja utrujena, da so stare korenine ob črpanju hrane pustile v zemlji neke strupene snovi in da so stare odmrle korenine trt novi cepljenki škodljive, ker ji odvzemajo dušik. Nova dognanja pa dokazujejo, oa zemlja ni utrujena, temveč le izčrpana, da zemlji ni potreben počitek, temveč jo je treba le izboljšati. To napravimo z izdatnim gnojenjem za zalogo ob rigolanju.
Vsako leto ob rezi odstranimo veliko rozg, med letom ob mandanju ih vršičkanju obtrga-mo veliko mladic, največ mase pa iz vinograda odnesemo o trgatvi, s tem pa seveda tudi hranilne snovi. Ob vsakoletnem še tako dobrem gnojenju zemlji ne vrnemo vseh snovi, ki jih je dala trti, posebno ne z nepravilnim enostranskim gnojenjem. Zato moramo zemljo ob rigolanju izdatno pognojiti. V vseh vinorodnih okoliših se kemične analize vinogradniške zemlje pokazale precejšnje pomanjkanje rudninskih snovi, predvsem fosfora in kalija, ob rigolanju moramo obvezno gnojiti za zalogo, to založno gnojenje pa mora biti izdatno. Za zalogo gnojimo predvsem s fosfornimi in kalijevimi gnojili, ob sajenju pa moramo novi nasad primerno pognojiti tudi z dušičnim gnojilom.
(Prihodnjič: Priprava zemlje za vinograd)
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
SONCE HLADI
Kadar nerazviti svet prizadene kakšna katastrofa ali epidemija bolezni, lahko razviti svet sicer pomaga, vendar so težave z dostavo in še večje s skladiščenjem medicinske opreme in zdravil. Še posebno oteževalno je dejstvo, da se nerazvite države nahajajo v toplem podnebnem pasu, kjer so nujni hladilniki za spravilo zdravil in krvne plazme. Zadnji izumi v proizvodnji hladilnikov so kot nalašč za takšne primere, saj so v Veliki Britaniji izdelali tako imenovane sončne hladilnike.
Hladilne omare so neodvisne od siceršnjih energetskih virov, elektrike ali generatorjev, ki jih poganja bencin ali nafta, saj črpajo energijo naravnost od sonca. V ta namen imajo hladilniki vgrajene solarne plošče, ki pretvarjajo sončno energijo v električni tok, ta pa napaja akumulatorje. Tako lahko hladilnik vzdržuje potrebno nizko temperaturo ves dan in vso noč.
Svetovna zdravstvena organizacija ' preskuša zdaj hladilnike v Indiji, na Filipinih, v srednjeameriških in afriških državah. Nove naprave bodo namreč potrebovali, ko bodo začeli z velikim svetovnim načrtom zaščito otrok pred nevarnimi otroškimi boleznimi. Res, da so zaenkrat hladilne omare dokaj drage, vendar so trpežne in dolgotrajne. Med drugim tudi zaradi tega, ker imajo manj delov kot običajni hladilniki.
Či nevoščenoust bi gorejla, zemla bi cejla po dijmi smrdejla. Furt se škrablemo gye ne srbij, preveč bolij nas, kda štoj kaj dobij.
Ka pa či nikak več ma, ali od nas bole kaj zna, te si radi najdemo delo tak po njem, ka de grmelo.
Kmetijstvo dela največ nevoule, čidna je šuma, travnik pa poule?
Tou nas gyej v kedni, v nedelo, nej pa tou, što de kaj delo.
Gyes pa pravim, ka me briga što je lastnik — prava figa!
V redne roke traktor pliig, brane; vsi bomo meli zadosta hrane.
Na neki kalifornijski farmi so se zlegli piščanci, ki jim nikakor noče zrasti perje. Sedaj čakajo, ali bodo dala jajčka teh piščancev, ko zrastejo, nekaj sebi podobnega. To bi bilo enkratno,« pravi lastnica farme, Jane Gianini, »gospodinjam ne bi bilo več treba piščancev ali kur skubsti!«
10 milijard za morje
Pred malo več kot desetimi leti so se ekologi vprašali, če Sredozemsko morje umira. Odgovor je bil zastrašujoč: »Da!« Čudovito »vinsko-temno morje« iz Homerjeve Odiseje je postalo motno, pokrito z oljnimi madeži, plavajočimi smetmi in odplakami iz kanalizacij.
Industrijske odplake so zastrupile morje že do dna. Zdravstvene službe so ponekod zaprle obale za plavalce, ribiči pa sp se že navadili na mrtve ribe.
O tem problemu so govorili že leta 1975 v Barceloni pod pokroviteljstvom ekološkega društva Združenih narodov in se dogovorili o skupnih naporih za očiščenje Sredozemskega morja. Pred kratkim so se zbrali predstavniki šestnajstih sredozemskih držav v Genovi, kjer so se dogovorili o kontroli onesnaževanja morja. Doslej je 120 večjih sredozemskih mest brez nadzora spuščalo vse odplake naravnost v morje, zato so zahtevali nadzor
že predcej izvaža. Posebnosti tega kotla so: majhen presežek zraka, izgorevanje brez ogljikovega monoksida, tako imenovano dimnokrat-sko število znaša 20 do 30 (dopustno je 1OO).
Zagotovljeno je termično varovanje etažnega kotla. Kotel ima tudi veliki zalogovnik za gorivo, kar omogoča večurno odgorevanje brez dodajanja goriva. Kotel je uporaben za vse sisteme ogrevanja in vse vrste regulacije ogrevalnih sistemov kurjenih s trdimi gorivi.
nad izplakami. Pristaniščem in obalnim patruljam je treba dati več pravic do nadzora tankerjev, ki večkrat spuščajo olje in nafto v vodo, povečati pa je treba tudi proračun za nadaljnje raziskave.
Najhujši onesnaževalec pa so industrijske odplake, saj vsako leto priteče v morje že okrog 10 bilijonov ton industrijskih odplak. Znanstveniki menijo, da bo cena za očiščenje Sredozemskeg amorja znašala večkot 10 milijard dolarjev. Kažejo pa se že tudi prvi rezultati, na primer v Franciji, v okolici Marselliesa, so zmanjšali onesnaževanje kar za 90 %.
Vendar je proračun za ohranjanje okolja prvi, ki ga zmanjšajo, kadar se izprazni državna blagajna.
Ekološko društvo Združenih narodov namerava povedati državljanom sredozemskih držav, kako malo oziroma kako veliko sredstev dajejo njihove vlade za ohranitev Sredozemskega morja.
TOBAK NAJ BI JEDLI?
Kampanja proti kajenju, ki so jo v Ameriki, Veliki Britaniji in številnih drugih zahodnih državah začeli pred leti, je dosegla komaj predstavljive rezultate. Število kadilcev v večini razvitih držav upada, ponekod prav strmo. To je med pridelovalci tobaka povzročilo zaskrbljenost, med raziskovalci pa radovednost. Med številnimi možnostmi, ki so si jo radovedni znanstveniki zastavili in jih zdaj preizkušajo, je tudi uporaba tobaka za prehrano. Listi tobaka imajo, dokler so mladi in zeleni, zelo veliko proteina in v njih vse aminokisline, ki so usodno pomembne za rast človekovega organizma. Na poskusnih poljih in v laboratorijih eksperimentirajo Američani z različnimi metodami pridobivanja in procesiranja proteina iz tobaka. Izločajo ga v obliki prahu in kristalov. Zanimivo pri tem pa je, da je tobak uporaben za izdelovanje cigaret tudi po tem, ko so iz njega izločili protein.
S kotlom ETAŽ je Kl-V-u uspelo doseči največjo kakovost zgorevanja. Izkoristek kurjenja znaša CELO 81 ODSTOTKOV, zato se za ta kotel resno zanimajo tudi v sosednijh deželah zlasti v Avstriji, kamor Kovinska industrija VRANSKO
Ali bo bakterija pomagala ozeleniti
Kadar na korenju ali krompirju zraste bela »brada« iz tankih belih nitk, je to za strokovnjake znamenje, da je gomolje 'napadla bakterija, učeno imenovana Agrobacterium rhizogenes. Stvar so imeli za nadlogo in so jo vse od leta 1930 naprej zatirali kot bolezen korenin in gomoljev. Toda vse kaže, da se bo moral del človeštva tej zatirani in grdo obtoženi bakteriji zahvaliti za večji kos kruha. Kmetijski strokovnjaki so namreč odkrili, da bi ta bakterija lahko pomagala ozeleniti puščave.
Že pred leti je rastlinski patolog Gay Strobel zapazil, da so jablane, katerih korenine so bile »okužene« z rhizogeno, bolje
r -VODA NA MARSU- -|
Astronom Percival Lowell je na začetku našega stoletja trdil, da Marsovo površje prepre-zajo številni vodni kanali, kar je imel za dokaz o življenju na tem bližnjem planetu. Znanost je sicer dokazala, da na Marsu ni življenja, vsaj takega ne, ki bi lahko postavilo vodne kanale, vendar pa, da je vode na Marsu zares dovolj. Slednje je najnovejše odkritje.
Strokovnjaki NASA so pred dnevi sporočili, da so raziskave pokazale, da je na Marsu do stokrat več vode, kot so predvidevali. Do teh ugotovitev so prišli pri analizi sicer starih podatkov, ki jih je leta 1971 poslala na Zemljo vesoljska sonda Mariner 9 in kasneje še raziskovalne sonde Viking iz leta 1976.
Vode na površju in v tekočem stanju ni. Na polarnih območjih Marsa je zamrznjena, vendar je možnost, da obstoji tudi v tekočem stanju, in sicer globoko pod površjem. Bodočim astronavtom bo torej na voljo dovolj vode, te nadvse pomembne snovi, brez katere je življenje nemogoče.
Dokončno bodo sedanja odkritja potrdile nove vesoljske raziskovalne postaje, ki bodo, kot predvidevajo pri NASA, pristale na Marsu leta 1991. Naš bližnji planet bodo raziskovale dve leti. Med drugim naj bi našle tudi zanesljive dokaze o vodi.
Čiščenje najbolj nevarnih odlagališč
Bolje kot na lastnih napakah se je učiti na tujih, zato ne bo odveč, če si ogledamo, kakšne težave imajo v razvitih Združenih državah Amerike, ko poskušajo odstraniti nevarno zlo,’ za katerega se dolga leta niti zmenili niso, ko pa je javnost pred leti postala bolj občutljiva za ekološka vprašanja in se je zavedala velike nevarnosti, ki jo predstavljajo odlagališča nevarnih snovi, se je pokazalo, da ni mogoče hitro popraviti napak, ki so jih iz malomarnosti delali dolga leta.
Pred petimi leti so namreč raziskave pokazale, da zaradi slabih odlagališč strupene snovi prodirajo do potalnic, oziroma da ogrožajo večino zalog pitne vode v ZDA. To je bilo odkritje, ob katerem so udarili plat zvona. Američani so seveda ravnali kot Američani. S trdo vero v moč denarja so ustanovili velikanski sklad in namenili l,6 milijarde dolarjev za program, po katerem naj bi v naslednjih letih očistili nevarna odlagališča in zavarovali podtalnico. Toda leta niso prinesla olajšanja. Večino denarja je šlo za raziskave in početja, katerih posledica je bila, da so morali priznati nemoč pred zahtevno nalogo. Za očiščenje nevarnih odlagališč in odvrnitev strupene nevarnosti je bilo denarja mnogo premalo. Kot so pokazale dosedanje izkušnje, bodo morali Američani za nadaljevanje programa čiščenja odlagališč nameniti neprimerno več milijard dolarjev, če naj pričakujejo nekaj uspehov.
Ta čas pa strah pred strupenimi odpadki narašča. Skoraj ne mine teden, da ne bi odkrili novih in novih nevarnosti. V mestih in večjih naseljih odkrivajo, da bivajo poleg zakopanih in površinskih odlagališč nevarnih snovi. V zavest običajnega državljana so vdrli novi pojmi in novi strahovi, ki nosijo eksotična imena: vinilklorid, dioksin, PBB, PBC, arzenik.
Strah seveda ni izmišljen. »Precej večje odlagališč in mnogo večje so težave z njimi, kot si je kdaj lahko kdo predstavljal. »Opraviti imamo z večjim problemom, kot smo mislili, ko smo ustanovili super sklad,« pravi direktor urada za zaščito okolja Lee Thomas. Še ostreje pa je stanje označil znani borec za čisto okolje Barry Commoner, ko je dejal: »Zastrupljamo sebe in svoje potomstvo!«
Zgovorne so tudi številke. V ZDA je po vsej verjetnosti okrog 10.000 odlagališč strupenih snovi, ki ogrožajo zdravje prebivalstva in bi jih morali takoj očistiti. Za očiščenje vseh teh najbolj nevarnih odlagališč odpadkov bi potrebovali 100 milijard dolar-
puščave?
prenašale sušna obdobja kot »neokužena« drevesa.
Po sledeh teh ugotovitev so šli strokovnjaki izraelskega kmetijskega raziskovalnega instituta, ki so ob Strobelovi pomoči opravili nekaj poskusov v puščavi Negev. Namerno so omogočili vdor bakterij v notranjost korenin izbranih ihandljevcev in oljk. Tri mesece kasneje so bile posledice že očitne; »okužena« drevesa so razvila bogatejše listje in krepkejše deblo v primerjavi z enakimi »neokuženimi« drevesi; prav presenetljivo za tamkajšnje puščavske razmere.
jev, če ne celo več, kot so izračunali v uradu za obdavčenje tehnologije. To znese 1.000 dolarjev na vsako ameriško gospodinjstvo. Zares izjemno velik strošek!
ZDA se soočajo z vrsto ekoloških problemov, od kislega dežja do izlivov strupenih snovi iz tovarn, vendar je najresnejša nevarnost prav v odlagališčih strupenih snovi. Na tisoče zarjavelih ih puščajočih sodov in zabojnikov že desetletja strupi tla, ogroža zaloge pitne vode in posredno ogroža zdravje ljudi ter zastavlja zelo hudo vprašanje tudi za ameriško gospodarstvo, saj je krivec za množino strupenih odpadkov in njihovo nevarno odlaganje vsepovsod po ozemlju Združenih držav.
Čebela lahko vleče tovor, ki je tridesetkrat težji od nje same.
x x; x
Na vsakih deset ljudi povprečno eden ne more dobro razlikovati barv, čeprav v takih primerih še ni mogoče govoriti o prirojeni barvni slepoti.
drugje smo prebrali
Pakistan je v Nepalu in Indiji kupil nekaj sto krokodilov, ki jih bodo spustili v močvirja in jezera province Pand-zab.	v v v
Po dolgotrajni proceduri so Madžari izbrali svojo miss Madžarske. To je postala 16-letna učenka Andrea Scilla Molnar iz Fonvoda.
Vanessa je študentka, vendar ne stanuje v katerem od naših študentskih domov ali pa v zasebni sobici, ob pomanjkanju " goriva in ob dovolj nizkih novembrskih temperaturah pač • • •
Po teh poskusih so opravili še druge in tako zdaj v puščavi rastejo oljke, mandljevci, jablane, slive, češnje in marelice, vsa drevesa »okužena« z blagodejno bakterijo, ki jih dela odpornejše proti suši in jim v neprijaznih razmerah spodbuja rast in s tem tudi veča koristnost dreves za ljudi.
Ves čudež je skrit v »genskem inženiringu«, ki ga je sposobna opraviti bakterija, če smemo uporabiti izraz iz človekove dejavnosti za naravne procese. Ko namreč bakterija vdre v korenino drevesa, odda v gensko snov gostitelja svobodno se gibajoč del svoje DNK, nakar začno rasti tanke bele in obilne koreninice.
Letošnje raziskave 1.246 nevarnih odlagališč so pokazale, da že kar v polovici primerov lahko govorimo o onesnaženju pitne vode. Industrija sicer trdi, da raziskave niso bile natančne in da onesnaženje ni tako hudo, vendar nihče ne more zagotoviti prebivalcem v okolici odlagališč, da lahko mirno pijejo vodo iz domačih vodnjakov in zajetij.
Doslej so očistili samo šest večjih in najbolj nevarnih odlagališč strupenih odpadkov. Pri čiščenju več drugih pa so nalogo opravili le na pol, saj so v glavnem le prenašali strupe z enega mesta na drugo. Nihče namreč noče imeti v svoji bližini strupenega pdlagališča, pa če ga še tako sodobno in varno uredijo.
STRAN 8
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 13
Leto V
7. novembra 1985
VSEBINA 13. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
—	predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ter podpredsednik Družbenopolitičnega zbora sklicujejo seje zborov, dne 21. novembra 1985
—	predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini M. Sobota
—	predlog programa III. občinskega samoprispevka za obdobje 1986—1990
—	stališča izvršnega sveta do pripomb iz javne razprave o referendumskem programu za obdobje 1986 — 1990
—	osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1986
—	problematika Romov v občini Murska Sobota
STRAN 9 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER PODPREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
45.	sejo Zbora združenega dela,
45.	sejo Zbora krajevnih skupnosti,
47,	sejo Družbenopolitičnega zbora.
Seje bodo
v četrtek, dne 21. novembra 1985, ob 8. uri
v dvorani Skupnosti za požarno varnost, M. Sobota, Cankarjeva 52.
Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red:
1.	izvolitev verifikacijskih komisij,
2.	poročila verifikacijskih komisij,
3.	potrditev zapisov:
—	43. seje Zbora krajevnih skupnosti, z dne 17. oktobra 1985,
—	skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 30. oktobra 1985,
4.	predlog referendumskega programa za uvedbo občinskega samoprispevka za obdobje 1986—1990, s predlogom sklepa o razpisu referenduma,
5.	osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do 1990 v letu 1986,
6.	osnutek resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine M. Sobota v letu 1986,
7.	problematika Romov v občini M. Sobota,
8.	družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse,
9.	osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Moravci, Markiševci, Puconci, Nemčavci, Noršinci in Lukačevci,
10.	osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini M. Sobota
11.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
12.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 3., 4., 5., 6. in 7. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 4., 6. in 7. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Ugotovitve, stališča in predlogi izvršnega sveta o problematiki Romov v- občini M. Sobota bodo posredovani vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 5. točke dnevnega reda bo objavljeno v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije. Stališča in predlogi izvršnega sveta bodo posredovani vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 3., 8., 9. in 10. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija kil. točki bo podana na seji.
Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Murska Sobota
1.	člen
Za območje občine Murska Sobota se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest.
2.	člen
Program izgradnje šolskih objektov obsega:
—	gradnjo večnamenske telovadnice pri OŠ E. Kardelj v Murski Soboti 161.000.000 din
—	dograditev učnih prostorov OŠ v Bakovcih	116.760.000 din
—	dograditev telovadnice	pri OŠ v Bakovcih	24.550.000 din
—	dograditev telovadnice	pri OŠ v Bogojini	24.550.000 din
—	dograditev OŠ v Cankovi	26.000.000 din
—	dograditev telovadnice	pri OŠ A. Rotdajč pri Gradu	22.400.000 din
—	nadzidava Osnovne šole v Kuzmi	35.000.000 din
—	razširitev OŠ K. Destovnik Kajuh v M. Soboti ’	98.000.000 din
2 — DELEGATSKI VESTNIK
Objekta 1. in 2. alinee sta neizpolnjeni del referendumskega programa 1981 — 1985.
Skupna investicijska vrednost objektov znaša 508.260.000 din, vrednoteno po cenah iz leta 1984. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 219.561.000 din, ocenjeno po podatkih iz leta 1984.
Razlika potrebnih sredstev za izvedbo programa bo zagotovljena iz lastnih sredstev osnovnih šol, ostanka, sredstev referendumskega programa 1981 — 1985, krajevnega samoprispevka, sredstev SIS za vzgojo in izobraževanje, sredstev republiške skupnosti za vzgojo in izobraževanje in sredstev organizacij združenega dela.
Skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje ob pričetku gradnje posameznega objekta določi višino investicijskih sredstev v skladu z veljavnimi cenami in delež sredstev iz samoprispevka.
3.	člen
Program modernizacije cest v občini obsega naslednje lokalne ceste:
cesta št. 5672.v odseku: Andrejci do odcepa proti Ivanovcem (ceste št. 5673) v dolžini 2 km	.	20.000.000 din
—	cesta št. 5617 in 5621 v odseku: Gornji Črnci—Gerlinci—Fikšinci—Roga-šovci v dolžini 10 km	100.000.000 din
—	cesta št. 5692 v odseku: Šalovci—Dolenci v dolžini 4,5 km 45.000.000 din — cesta št. 5694 v odseku: Križevci—Domanjševci v dolžini 1,1 km
11.000.000 din — cesta št. 5677 in .4210 v odseku: Andrejci—Ivanovci—Kančevci—Ratkovci v dolžini 4,1 km	41.000.000 din
—	cesta št. 5646 v odseku: Šalamenci—Pečarovci v dolžini 3,4 km
34.000.000 din — cesta št. 4212 v odseku: Bakovci—Dokležovje—Ižakovci—Melinci v dolžini 6,3 km	63.000.000 din
—	cesta št. 5645 v odseku: Markišavci—M. Sobota v dolžini 2 km
20.000.000 din — cesta št. 5683 v odseku: Noršinci —M. Sobota v dolžini 1,5 km
15.000.000 din — cesta št. 5622 v odseku: Kramarovci—mejni prehod v dolžini 1,1 km
11.000.000 din — cesta št. 5609 v odseku: Vanča vas—Borejci v dolžini 1,1 km 11.000.000 din — cesta št. 4210 v odseku: Motvarjevci — Pordašinci—Prosenjakovci v dolžini 5,2 km	52.000.000 din
—	cesta št. 5648 in 5641 v odseku: Šalamenci —Bodonci—Poznanovci v dolžini 5 km	50.000.000 din
—	cesta št. 5683 v odseku: Ivanci—Mlajtinci v dolžini 2 km 20.000.000 din
Ceste od I. do 6. alinee so neizpolnjeni del srednjeročnega programa cestne skupnosti za obdobje 1981—1985.
Skupna investicijska vrednost navedenih objektov v tem členu znaša 493.000.00Q din in je določena na osnovi cen iz leta 1984. S samoprispevkom se bo za te namene zbralo 219.561.000 din. Razlika potrebnih sredstev bo zagotovljena iz sredstev občinske in republiške cestne skupnosti, sredstev KS in sredstev Organizacij združenega de-la.
Skupščina občinske cestne skupnosti določi ob pričetku gradnje posameznega objekta višino investicijskih sredstev po veljavnih cenah in delež sredstev samoprispevka.
4.	člen
Vrstni red izvajanja del po programu iz 2. in 3. člena določi za vsako leto Skupščina občine Murska Sobota. Prioriteto bosta imeli nerealizirani investiciji iz referendumskega programa 1981 — 1985.
5.	člen
Referendum se razpisuje za celotno območje občine Murska »Sobota. Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1986 do 2-8. februarja 1991 leta.
6.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 15. decembra 1985 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
7.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Murska Sobota v naslednji višini:
—	1% od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil
—	1% od pokojnin
—	2,5% od katastrskega dohodka, za katerega se plačuje davek
—	1.5% od Čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo plačevali samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 1% od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu
Pavšalni znesek samoprispevka ugotovi za vsako leto Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota.
8.	člen
Sredstva samoprispevka, ki se bodo zbrala po stopnjah iz 7. člena bodo zaradi večanja osnov v petletnem obdobju večja od navedenih zneskov v 2. in 3. členu tega sklepa in se bodo v celoti uporabila za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest.
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu skupščine občine M. Sobota in se bodo razporejala 50% za gradnjo šolskih objektov in 50% za modernizacijo cest.
SIS za vzgojo in izobraževanje in SIS za ceste lahko.sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vročita pri banki za določen čas v skladu z planom izgradnje šolskih in komunalnih objektov.
9.	člen
Skupščina občine Murska Sobota lahko ob določitvi vrstnega reda izvajanja programa iz 2. in 3. člena tega sklepa določi za posamezno koledarsko leto drugačno delitev samoprispevka.
10.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 10. člen Zakona o samoprispevku.
11.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju občine Murska Sobota.
13.	' člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica vsebuje naslednjo besedilo:
OBČINA MURSKA SOBOTA
GLASOVNICA
Za glasovanje na referendumu dne 15. decembra 1985 o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje šolskih objektov in programa modernizacije cest v občini Murska Sobota.
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v občini Murska Sobota in sicer:
—	1 %„od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestil
—	2 % od pokojnin
—	2,5 % od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek
—	1,5 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodar-, skih in negospodarskih dejavnosti
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo plačevali samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu.
Pavšalni znesek samoprispevka ugotovi za vsako leto Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 10. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
14.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Murska Sobota.
15.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi občinska volilna komisija. Pri izved-• bi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Nadzor nad zbiranjem sredstev bo opravljal odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa, ki ga imenuje občinska skupščina. Z aktom o imenovanju odbora se določijo njegove naloge.
16.	člen
Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo v proračunu občine.
DELEGATSKI VESTNIK - 3
17.	člen
Občinska skupščina Sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh volilcev-glasovalcev na območju občine na referendumu odločila za uvedbo občinskega samoprispevka.
Predlog programa III. občinskega samoprispevka za obdobje 1986 — 1990 1. IZHODIŠČA
Prvi in drugi občinski samoprispevek sta v murskosoboški občini v obdobju 1976—1981 —1985 bila namenjena gradnji šolskih in zdravstvenih objektov. Za gradnjo objektov splošne bolnišnice v Murski Soboti so se sredstva občinskega samoprispevka združevala s samoprispevki ostalih pomurskih občin.
Tretji občinski samoprispevek se'predlaga za srednjeročno obdobje 1986—1990. Samoprispevek bo namenjen za sofinanciranje gradnje šolskih objektov in za posodobitev (asfaltiranje) lokalnih cest. Prispevek temelji na zakonu o samoprispevku (Ur. list SRS. št. 35/85).
2.	OSNOVE IN STOPNJE SAMOPRISPEVKA
Osnove in stopnje občinskega samoprispevka bodo:
—	1 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil in pokojnin
—	2,5 % od katastrskega dohodka, za katerega se plačuje davek
—	1,5% od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
 — letni pavšal občanov, ki so na začasnem delu v tujini v višini povprečnega letnega samoprispevka delavcev v občini in v znesku, ki ga za vsako leto ugotovi Izvršni svet.
3.	PRIHODKI OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA
308.522.000,— din od čistega osebnega dohodka delavcev
22.600.000,— din od pokojnin
63.000.000,— din od katastrskega dohodka
15.000.000,— din od čistega osebnega dohodka samostojnih obrtnikov, intelektualnih in drugih gospodarskih dejavnosti
30.000.000.— din od občanov, ki 'so na začasnem delu v tujini 439.122.000,— din skupaj
Zneski so izračunani na osnovi prihodkov v letu 1984 in za petletno obdobje.
4. NAMENI OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA
50 % za šolske objekte	219.561.000,— din
50 % za posodobitev cest	219.561.000,— din
439.122.000,— din
4.1.	Šolstvo
Sredstva občinskega samoprispevka se bodo združila s prenosom dela samoprispevka iz obdobja 1981—85, z lastnimi sredstvi krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ter s sredstvi iz republiških virov.
STRAN 11 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1 985
Skupna sredstva bodo porabljena za: — gradnjo večnamenske telovadnice pri Osnovni šoli Edvard Kardelj v M.
Soboti	161.000.000,- din
— dograditev učnih prostorov Osnovne	
šole Bakovci	116.760.000,- din
— dograditev telovadnice pri Osnovni	
šoli v Bakovcih	24.550.000,- din
— dograditev telovadnice pri Osnovni	
šoli v Bogojini	24.550.000,- din
— dograditev Osnovne šole v Cankovi — dograditev telovadnice pri Osnovni	26.000.000,— din
šoli Anice Rotdajč pri Gradu	22.400.000,- din
— nadzidava osnovne šole v Kuzmi — razširitev osnovne šole Karel Destov-	35.000.000,- din
nik-Kajuh v M. Soboti.	98.000.000.— din
508.260.000,- din
Objekta 1. in 2. alineje sta neizpolnjeni del referendumskega programa 1981-1985.
Finančna sestava:
—	občinski samoprispevek
—	lastna sredstva (pospešena amortizacija)
—	prenos sredstev iz preteklega referendumskega programa
—	prispevki krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti in OZD
—	republiški viri
4.2.	Ceste
219.561.000,- din
129.750.000,- din
33.300.000,- din
105.649.000,- din
20.000,000,- din
508.260.000,- din
Sredstva občinskega samoprispevka se bodo združila s sredstvi občinske cestne skupnosti, s sredstvi za manjrazvita in obmejna območja pri cestni skupnosti Slovenije, sredstvi krajevnih skupnosti in sredstvi organizacij združenega dela.
Modernizirane bodo naslednje lokalne ceste:
—	cesta št. 5672 v odseku: Andrejci do odcepa proti Ivanovcem (ce-ste-št. 5673), v dolžini 2 km
20.000.000. - din
—	cesta št. 5617 in 5621 v odseku: G. Črnci —Gerlinci — Fikšinci — Rogašovci v dolžini 10 km
100.000.000,- din
—	cesta št. 5692 v odseku Šalovci —Dolenci, v dolžini 4.5 km
45.000.000.- din
—	cesta št. 5694 v odseku Križevci —Domanjševci, v dolžini 1.1 krr
11.000.000. din
—	cesta št. 5677 in 4210 v odseku Andrejci— Ivanovci- Kančevci Ratkovci, v dolžini 4,1 km
41.000.000. din
—	cesta št. 5646 v odseku Šalamenci —Pečarovci, v dolžini 3.4 km
34.000.000. din
—	cesta št. 4212 v odseku Bakovci —Dokležovje—Ižakovci—Melinci, v dolžini 6,3 km
j	’	63.000.000,- din
—	cesta št. 5645 v odseku Markišavci —M. Sobota, v dolžini 2 km
20.000.000,- din
— cesta št. 5683 v odseku Noršinci —M. Sobota, v.dolžini 1,5 km
15.000.000,— din
— cesta št. 5622 v odseku Kramarovci—mejni prehod, v dolžini 1,1 km
11.000:000,- din
— cesta št. 5609 v odseku Vanča vas—Borejci, v dolžini 1,1 km
11.000.000,- din
—	cesta št. 4210 v odseku Motvarjevci — Pordašinci —Prosenjakovci, v dolžini 5,2 km
52.000.000,- din
— cesta št. 5648 in 5641 v odseku Šalamenci —Bodonci — Poznanov-ci, v dolžini 5 km
50.000.000,- din
—	cesta št. 5683 v odseku Ivanci —Mlajtinci, v dolžini 2 km
20.000.000,- din
493.000.000,- din
Geste od I, do 6. alineje so neizpolnjeni del srednjeročnega programa cestne skupnosti za obdobje 1981 — 1985.
Finančna sestava:
—	občinski samoprispevek
219.561.000.- din
—	sredstva občinske cestne skupnosti
118.600.000,- din
—	sredstva cestne skupnosti Slovenije
100.000.000,- din
—	sredstva krajevnih skupnosti
43.589.000,- din
—	prispevki OZD
11.250.000,- dir
493.000.000,- dir
Vsi izračuni temeljijo na cenah iz leta 1984.
Obrazložitev:
Zbori občinske skupščine so na seji 12. septembra 1985 sprejel osnutek referendumskega programa za; uvedbo občinskega samoprispevka za obdobje 1986—1990 in osnutek sklepa o razpisu referenduma ter odprli javno razpravo.
Javna razprava je trajala do 27. oktobra in jo je zaključila Občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet s sklepi in priporočili. Na osnovi teh sklepov in pripomb javne razprave je ižvršni svet sprejel naslednje spremembe:
—	povečal je prispevek od čistega osebnega dohodka obrtnikor in nosilcev intelektualnih ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti od 1 na 1,5 %,
4 - DELEGATSKI VESTNIK
—	določil je pavšal občanov, ki so na začasnem delu v tujini na višino povprečnega letnega samoprispevka delavcev v občini, ki ga za vsako leto ugotovi izvršni svet,
—	- zaradi sprememb v višini prispevkov je povečal obseg referendumskih sredstev za 5.000.000.— din,
—	omejil je prioritetni red za šolske objekte le na dejanski zaostanek iz tekočega programa in prikazal dograditev telovadnice pri Osnovni šoli v Bakovcih, kot samostojni objekt. Razen prioritetnih objektov je ostale šolske objekte uvrstil po abecednem redu,
—	zaradi točnejšega pregleda je označil cestne objekte s številko ceste in izpustil odseke, ki so bili, ali bodo asfaltirani v letu 19Š5,
—	zmanjšal je dolžino asfaltiranja ceste Sebeborci —Križevci na 2 km. to je od Andrejec do odcepa proti Ivanovcem (spodnjim),
—	podaljšal je posodobitev ceste Bakovci —Dokležovje —Ižakovci še do Melinec in, upoštevaje že asfaltirane odseke skozi vasi, skrčil dolžino na 6.3 km.
—	črtal je iz osnutka programa posodobitev ceste skozi naselje Hodoš.
—	črtal je iz osnutka cesto Moščanci —Pečarovci,
—	uvrstil v program modernizacijo ceste Šalamenci—Bodonci (spodnji) —Poznanovci v dolžini 5 km. Ta cesta veže po dohodku najnižja naselja v občini: Poznanovce, Kovačevce, Prosečko vas z naravnim zaledjem. Tako bo omogočala tem krajem in spodnjim Bodon-cem hitrejši gospodarski razvoj in poselitvene možnosti,
—	uvrstil v program modernizacijo ceste Ivanci —Mlajtinci. S tem bodo Ivanci povezani z asfaltno cesto do M. Sobote, kar bo olajšalo dovoz delavcev na delo in prevoz gramoza iz gramoznice občinskega pomena za gradnje v mestu in okolici. Naselje so občani že asfaltirali,
—	uvrstil v program cesto Šalamenci —Pečarovci v dolžini 3,4 km. Ta cesta naj bi bila nadomestilo za izpadlo cesto Moščanci — Pečarovci, ker so tako predlagali v Pecarovcih. To naselje gospodarsko teži proti Puconcem, kamor hodi v šolo večina otrok. Uvrstitev te ceste delno ustreza neizpolnjenemu delu, programa cestne skupnosti v tekočem obdobju.
Ostale splošne obrazložitve in obrazložitve k posameznim objektom iz osnutka programa izvršni svet ne dopolnjuje in ne spreminja. Odgovore na obseg posameznih pripomb, ki niso bile upoštevane, daje izvršni svet v prilogi k temu programu.
Stališča izvršnega sveta do pripomb iz javne razprave o referendumskem programu za obdobje 1986—1990
1.	Izhodišča in stopnje prispevka
Vsi zbori občanov in delovnih ljudi so v načelu sprejeli izhodišča za razpis III. občinskega referenduma in se skoraj v-celoti strinjali z opredeljenim namenom. V KS G. Petrovci in Križevci so predlagali delitev 70:30, na zboru v Moščancih pa delitev 60:40 v korist cest. Predlagatelj ostaja pri mišljenju, da so prostorske potrebe osnovni pogoj osnovnošolskega izobraževalnega procesa, ki tudi v tekočem obdobju v celoti ne bo rešen. Sprejema mišljenje DO Mura o dolgoročnih vidikih planiranja učnega prostora ter predlog KS Rogašovci in Selo-Fokovci, da se program izgradnje prostora predvidi v dolgoročnem programu do leta 2000. V tem cilju bo izobraževalni skupnosti predlagal, da s planskimi akti določi dolgoročne prostorske in druge potrebe, sam pa bo obravnaval investicijske programe po načelih racionalne in utemeljene gradnje. Predlagatelj sprejema pripombe, da se posodobitev cestišč v posameznih krajih ne financira z referendumskimi sredstvi (DO Mura) in stališče OK SZDL, da se prav tako s temi sredstvi, ne financirajo posodobitve regionalnih cest. Predlagatelj se strinja s predlogom (KS Ratkovci), da se za izvedbo programa združujejo sredstva, ki neangažirano ležijo na računih KS. Ponovno bo sprožil pobudo za sklenitev dogovora o združevanju teh sredstev. Prav tako se strinja s predlogom, da se za izvedbo posodobitve cest angažirajo tudi sredstva prizadetih gospodarskih organizacij (KS Prosenjakovci), kar je tudi predvideno v finančni sestavi programa. Veliko zborov je dalo mnenja in priporočila o določitvi vrstnega reda ž željo, da bi zainteresirani objekt uvrstili v prioriteto. (Prosenjakovci, Pordašinci, Lončarovci, Ivanovci, Bogojina, Ivanci, Filovci, Bukovni-ca, Cankova, Noršinci, Moravci, OŠ Cankova). Predlagatelj opozarja na določilo 4. člena predloga sklepa o razpisu referenduma, ki dolo<-ča, da vrstni red izvajanja del po programu določi, za vsako leto posebej. Skupščina občine. Edino prioriteto imata neizvedena objekta na področju šolstva iz programa 1981—85, to je telovadnica pri tretji osnovni šoli v M. Soboti in dograditev učnih prostorov pri osnovni šoli v Bakovcih. Zato je tudi opredelil gradnjo telovadnice pri tej šoli kot poseben objekt, za katerega ne velja prioriteta.
Zbor v Večeslavcih je bil mnenja, da vsebuje program preveč telovadnic. Stališče predlagatelja je, da so telovadnice v tem času enakovreden in potreben del učnega prostora. Zato je pri nekaterih osnovnih šolah potrebno popraviti zamudo več let, ko ti prostori zaradi objektivnih razlogov niso mogli biti zgrajeni. Vsi večji šolski objekti iz minulih dveh ref. programov so bil' zgrajeni tudi s telovadnicami.
Zbori v Rakičanu, Črncih, Gerlincih, Korovcih in Rogašovcih so podali pripombe na to, da se s programom naj zagotavljajo sredstva za dograditev kirurgije pri Splošni bolnišnici in za zdravstveno postajo v Rogašovcih. Glede kirurgije ostaja predlagatelj na stališču, da bo objekt možno končati s prostovoljnimi prispevki tega in prihodnjega leta ter prispevkom republike. Nekateri zapleti o zagotovitvi republiških sredstev še ne potrjujejo njihovega izpada. Na vprašanju so angažirani občinski in medobčinski organi. Predlagatelj potrjuje obljubo, dano ob razpisu tekočega referenduma, o potrebi in ureditvi zdravstvene postaje v Rogašovcih. Zato bo zdravstveni skupnosti predlagal, da v okviru svojih naložb za srednjeročno obdobje 1981 — 1990, predvidi ureditev tudi tega vprašanja.
Predlagatelj se zaveda problema, ki nastaja ob njegovi opredelitvi in ob stališču občinske konference SZDL, da se z referendumskimi sredstvi posodabljajo le ceste lokalnega pomena in ne tudi ceste višje-( ga reda. To vprašanje je bilo posebno izpostavljeno na območju KS G. Petrovci v zvezi z regionalno cesto G. Petrovci—Šulinci—Žena-vlje —Martinje— Kuzma—Sotina. Kakor hitro bi predlagatelj odstopil od tega načela bi se takoj sprožilo vprašanje urejanja tudi drugih cestišč višjega reda, ki so veliko bolj obremenjena in v izredno slabem stanju (n. pr. cesta Martjanci —Moravske toplice). Zato bo predlagatelj podprl predlog cestne skupnosti za sporazumevanje o povečanem prispevku za ceste za 0,20 %. S tako pridobljenimi sredstvi, bo mogoče uresničiti predlog srednjeročnega plana cestne skupnosti o modernizaciji regionalnih cest v dolžini 30,05 km, v katerem je zajeta tudi cesta R-356 G. Petrovci—Kuzma, v dolžini 6.10 km.
. Večina zborov, razen zbora v Pertoči, ki je predlagal nižje prispevne stopnje, se je strinjala s predloženimi stopnjami prispevka. Največ pripomb je bilo na prenizki stopnji za obrtnike, svobodne poklice in prispevek zdomcev (Beltinci, Neradnovci, Lemerje, Predanovci, G. Petrovci, Bratonci, Stanjevci, Šulinci, Martjanci, M. Sobota, Šalovci, Puconci in drugi). Predlagatelj je upošteval te pripombe in povečal prispevek obrtnikov z 1 na 1,5 %, prispevek zdomcev pa izenačil s povprečnim prispevkom delavca v „oboški občini. Po oceni bo ta znašal prvo leto referenduma okrog 6.300,— din, kar je osemkrat več'od prispevka iz tekočega programa. Zaradi upadajočega števila občanov na začasnem delu v tujini, učinek povečanja ne bo bistveno vplival na prihodek, ki je bil predviden v osnutku. Pripombo, ki jo je dal zbor v Bratoncih, da upokojenci z minimalno pokojnino ne bi plačevali prispevka, regulira zakon, ki podrobno predpisuje tiste kategorije občanov z nizkimi dohodki, ki so oproščeni plačila samo prispekov. Zbor v DO Mura je tudi menil, da je prispevek kmetov na-pram delavcem v povprečju prenizek. Predlagatelj se z mnenjem le delno strinja. Meni, da je prispevek kmetov, za katere je katastrski dohodek realno merilo v višini 2,5 % pravilno odmerjen. Nekatere kmetije, ki ustvarjajo dohodek izven obsega lastnih obdelovalnih površin, bodo po veljavnem zakonu prešle na plačevanje davkov in prispevkov na podlagi ugotavljanja dohodka. Potem bo njihov prispevek izenačen s prispevkom drugih kategorij, ki plačujejo samoprispevek iz dohodka. Dokler je KD edina osnova za odmero, ni mogoče določiti za samoprispevek druge osnove. Zbor v Šalovcih je predlagal, da se naj predpiše oz. uveljavi samoprispevek tudi od inozemskih pokojnin. Predlagatelj bo proučil tehnično možnost obremenitve, ker meni, da med pokojninami glede na različen izvor ni mogoče delati razlik.
2.	Nameni samoprispevka
Razen omenjenih pripomb v prejšnjem poglavju, posebnih pripomb na delitev namembnosti v razmerju' 50:50 ni bilo. Predlagatelj meni, da je šolstvo, področje posebnega družbenega pomena in njegovega deleža za napredek občine ni mogoče podrediti oz. zmanjšati v odnosu na potrebe cestnega prometa.
3.	Šolstvo
3.1.	Gradnja večnamenske telovadnice pri OŠ E. Kardelj v M. Soboti. Dane so bile pripombe, zakaj večnamenska dvorana in premajhen delež KS M. Sobota. Predlagatelj meni, daje osnovno vprašanje o tej gradnji bilo opredeljeno pred uvedbo II. občinskega samoprispevka in da gre v primeru za neizpolnjen del programa. Telovadnica bo služila dvema šolama (osnovni in posebni), povečane stroške, ki nastajajo zaradi povečane namembnosti pa v celoti prevzamejo soboške KS in združeno delo. (Bakovci, Bratonci, Filovci, Dokležovje)
3.2.	Dograditev učnih prostorov pri OŠ v Bakovcih
Predlagatelj se strinja s pripombo (Bakovci, Dokležovje), da je delež KS večji, kot je bilo v dosedanji praksi, vendar je enak pri vseh KS na območju katerih so predvidene gradnje. Nekoliko večji prispevek! KS so potrebni, če želimo izpolniti program. Le tako je bilo mogoče sestaviti finančno sestavo.
3.3	Dograditev telovadnice pri OŠ Bakovci
Nov objekt je predlagatelj odprl na umestno pripombo zbora v Sa-tahovcih in Krogu.
3.4.	Dograditev telovadnice pri OŠ Bogojina
Pripomb ni bilo. Predlagatelj ni mogel sprejeti pripomb iz KS Bogojina, naj se v program uvrsti tudi gradnja drugih, pomembnih prostorov, zaradi pomanjkanja sredstev. Dal je prednost telovadnici, četudi je menil, da je ob gradnji dvorane za kulturne namene bila izpuščena idealna prilika, da se jo kot večnamensko zgradi ob OŠ.
DELEGATSKI VESTNIK - 5
STRAN 13 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
3.5.	Dograditev osnovne šole Cankova
Pripomb ni bilo.
3.6.	Dograditev telovadnice pri osnovni šoli A. Rotdajč pri Gradu. Tudi tu predlagatelj ni mogel sprejeti pripomb, da se uvrstijo v gradnjo še drugi potrebni šolski prostori, zaradi pomanjkanja sredstev. O dodatnih prostorih se bo možno dogovarjati le v okviru sredstev združene amortizacije. Predlagatelju ni znano, ali so bile proučene možnosti, da se bližnja dvorana zadružnega doma lahko preuredi v večnamensko dvorano, torej tudi za telovadnico osnovne šole. V tem primeru bi ob zmanjšanih stroških finančna sestava zadovoljevala možnost za predlagane naložbe v druge prostore.
3.7.	Nadzidava OŠ v Kuzmi
Pripomb ni bilo.
3.8.	Razširitev osnovne šole K. Destovnik-Kajuh v M. Soboti. Sprejetje predlaganih sprememb in dopolnitev (KS Turopolje in osnovna šola) bi pomenilo, da bi za to naložbo bilo potrebno porabiti vsa sredstva samoprispevka, ki so namenjena šolstvu. Res je, da bi s tem razbremenili drugi dve šoli v M. Soboti,’ katerih prostori pa so ko-riščeni racionalno. Pred dokončno opredelitvijo glede nadaljnjega povečanja zmogljivosti te šole, bo vsekakor potrebno proučiti potrebo, da se za povečani obseg šoloobveznih otrok, v M. Soboti predvidi IV. osnovna šola.
3.9.	Druge pripombe na področju šolstva, ki jih predlagatelj ni mogel upoštevati
3.9.1.	Kulturna dvorana Beltinci (Beltinci). Predlagatelj se zaveda tega beltinskega vprašanja, ki je toliko težje, ker je tam navzoč še problem propadajočega gradu. Referendumska sredstva ni bilo mogoče še drobiti na področje kulturnih dejavnosti, četudi pomen tega področja ni mogoče zanemarjati.
'	3.9.2. Osnovna šola Fokovci (Fokovci, Moravci). Potrebe so pri-
sotne več let in jih predlagatelj ne zavrača. Podobno stanje je tudi v Rogašovcih, delno na Tišini. V 1. poglavju je pojasnjeno stališče predlagatelja do dolgoročnih usmeritev v planskih dokumentih samoupravne skupnosti.
4.	Ceste
4.1.	Sebeborci —Andrejci—Panovci—Križevci. Na ta del programa so dali zbori v Puconcih, G. Petrovcih, Bodoncih, Peskovcih, Lu-covi, Neradnovcih, Moščancih in Beznovcih pripombo, da njena posodobitev ni nujno potrebna. Za njo se je opredelil zbor v Andrejcih. Predlagatelj je te in nekatere druge pripombe upošteval in skrčil obseg na relacijo od Andrejec, do odcepa v Ivanovce. Potrebno bo v nadaljevanju proučiti, ali bo umestno nadaljevati posadabljanje proti Križevcem, ali pa preko naselja Ivanovci na priključitev cesti Andrejci—Kančevci.
4.3.	Cankova—Gerlinci —Fikšinci —Rogašovci. Pripomb ni bilo. Predlagatelj predlaga relacijo G. Črnci—Rogašovci, ker bo odsek od Cankove posodobljen že v letu 1985.
4.3.	Šalovci —Dolenci
Pripomb ni bilo.
4.4.	Križevci—Domanjševci
Pripombe, zakaj se s programom ne predvideva asfaltna prevleka do Domanjševec, predlagatelj ni mogel sprejeti zaradi pomanjkanja sredstev Z asfaltiranjem te ceste in ceste v Domanjševcih v letu 1984 bodo osnovni problemi prebivalcev teh dveh krajev preseženi. Nadaljnja povezava dveh krajev bo v dolgoročnem programu do leta 2000 upravičena.
4.5.	Andrejci—Ivanovci — Kančevci — Ratkovci
Bistvenih pripomb ni bilo. Spričo relativne dolžine tega odseka, predlagatelj ni mogel sprejeti pripombe, da se odsek podaljša do Ber-kovec (KS Ratkovci), četudi ne odreka upravičenost zahtevi, da se kraji povežejo ne samo proti občinskemu centru, temveč tudi krajevnemu centru v Prosenjakovcih, kjer je sedež zadruge, krajevni urad in zaposlitvena možnost v tovarni. Odsek bo potrebno planirati v dolgoročnem programu do leta 2000.
4.6.	Moščanci—Pečarovci
Okrog tega predloga je bilo največ zapletov v KS, kjer je predlog podprl zbor v Moščancih, zoperstavil pa se mu je zbor v Pečarovcih, * ki zahteva posodobitev ceste v smeri proti Šalamencem. To varianto je podprla tudi KS Puconci. Predlog utemeljujejo s tem, da jih v center veže le sedež KS in KU, medtem ko so gospodarsko vezani na Pu-conce, kamor hodijo učenci tudi v šolo. Predlagatelj je mnenje sprejel in zato črtal odsek Moščanci—Pečarovci in s predlogom predvidel odsek Šalamenci —Pečarovci.
4.7.	Bakovci—Dokležovje—Ižakovci. Pripombe so dali zbori v Bakovcih, Krogu, Satahovcih, Tropovcih, Melincih, M. Soboti, Pe-tanjcih ter v DO Beltinka in OŠ Beltinci. Del predlogov je predlagatelj upošteval in povečal obseg še od Ižakovec do Melinec. To je bilo mogoče zaradi tega, ker ni bilo potrebno povečati dolžino spričo že asfaltiranih odsekov v posameznih vaseh. Predlagatelj ni sprejel mnenja, da je potrebno to cesto od Kroga do Bistrice usposobiti kot pomembnejšo vzporednico cesti M. Sobota—Lendava. To ne bi bilo niti v prid tu ležečim naseljem, niti pomembnejša pridobitev za tovorni ali osebni promet. Del te naloge prevzema cesta Ljutomer— Razkrižje— Črenšovci. Zato ni sprejel tudi predloga za posodobitev ceste med Bakovci in Krogom, ki ima ožji lokalni pomen.
4.8.	Markiševci —M. Sobota
Proti posodobitvi te ceste je bil zbor v Peskovcih. Predlagatelj je ostal pri predlogu iz osnutka z isto obrazložitvijo.
4.9.	Noršinci —M. Sobota
Proti tej ureditvi so bili zbori v Peskovcih in Neradnovcih. Predlagatelj tudi tu ostaja pri obrazložitvi v osnutku in s pojasnili v obrazložitvi k predlogu programa podaljšuje cesto tudi v odseku Ivanci — Mlajtinci.
4.10.	Kramarovci — mejni prehod
Pripomb ni bilo.
4.11.	Vanča vas — Borejci
Proti posodobitvi so bili zbori v Bodoncih, Filovcih, Zenkovcih in Beznovcih. Predlagatelj mnenj ni upošteval, ker je na kratki relaciji upravičena posodobitev cestišča na račun goste naseljenosti in gostega prometa.
4.12.	Motvarjevci — Pordašinci — Prosenjakovci
Pripomb ni bilo.
4.13.	Naselje Hodoš
Proti posodobitvi so načelna stališča občinske konference SZDL, DO Mura in zbori v Bodoncih, Filovcih, Bukovnici, Bratoncih, Kra-ščih, Peskovcih, Lucovi, Neradnovcih, M. Soboti in Rakičanu. Predlagatelj je pripombe upošteval in predlog umaknil iz programa.
4.14.	Mnenja in predlogi, kijih predlagatelj ni mogel upoštevati.
4.14.1.	Kolesarska steza Rakičan — Beltinci (Beltinci, Bratonci, Lipa, Lipovci, OŠ Beltinci). Cesta je magistralnega reda, dolžnost upravljalca je, da na njej zagotovi varen promet. Predlagatelj je že sprožil iniciativo, da se to vprašanje rešuje vzporedno z ureditvijo te ceste na istem odseku.
4.14.2.	Gančani — Bogojina (Beltinci, Bogojina, Filovci, Bukov-nica, Lipovci, OŠ Beltinci). Cesta je zelo obremenjena in v slabem stanju zaradi prevozov gramoza. Predlagatelj je že sprejel dogovor, po katerem se k nabavni ceni gramoza pribija prispevek za prekomerno obrabo cest, ki vodijo h gramoznicam. Iz teh virov je že rešeno vprašanje v Krogu, naslednja je na vrsti obravnavana cesta.
4.14.3.	Vadarci — Bodonci (Vadarci). Predlagatelj seje odločil, da bo v tej krajevni skupnosti predlagal posodobitev ceste Šalamenci — Bodonci (spodnji) — Poznanovci.
4.14.4.	Cesta ob jezeru v Kraščih. (Krašči) Predlagatelj razume in sprejema prizadevanja občanov tega kraja v smeri takega razvoja, ki naj nadomesti dohodkovni izpad na ojezereni površini. Na tej osnovi meni, da za gospodarski razvoj tega kraja ni primarnega pomena posodobitev obravnavanega cestišča, temveč vlaganja v pospeševanje kmetijstva in druge proizvodnje. Obravnavani odsek je le-del ceste od Motovilec do Topolovec, njegova posodobitev pa bi bila v nasprotju s stališči, da se naselja z občinskim prispevkom ne urejajo. Območje KS Cankova je tudi sicer v obeh delih programa zajeto z objektoma.
4.14.5.	Kupšinci — Borejci (Kupšinci). Predlagatelj je dal prednost varianti Borejci — Vanča vas, s čimer se tudi strinjajo v Borejcih.
4.14.6.	Krajna — odcep na gederovsko cesto (Krajna). Predlog ima izrazito lokalni pomen. Predlagatelj za sedaj ne vidi potrebe, da bi bilo potrebno razbremeniti cesto od odcepa do Gederovec in ga preusmeriti skozi naselje Krajna.
4.14.7.	Grad — serpentine (Grad). Predlagatelj se zaveda vprašanja, vendar je posodobitev vezana na večjo rekonstrukcijo, kar pa sedanje finančne možnosti ne dopuščajo.
4.14.8.	Sebeborci — Puconci (Sebeborci). Cesta ima povdarjeno lokalni pomen, Sebeborci pa ustrezno povezavo s krajevnim in občinskim središčem.
4.14.9.	Berkovci — Hodoš (Ivanjševci). To je odsek t. im. mladinske ceste. Predlagatelj se zaveda, da pripombe tega področja temeljijo na določenih obljubah, ki so bile vezane na takratno pripravljenost republike, dajo posodobi zaradi obmejnega in dvojezičnega pomena. Žal je ta možnost odpadla zaradi pomanjkanja denarja. Predlagatelj, ne glede na to, vidi potrebo, da bo naselje Ivanjševci potrebno slej ko prej povezati z Berkovci tudi z asfaltnim cestiščem. Za sedaj je ta del mladinske ceste sorazmeroma dobro vzdrževan in prometno ni preobremenjen.
4.14.10.	Selo — Motvarjevci (Cikečka vas). Predlagatelj seje glede povezave Motvarjevec odločil za posodobitev ceste proti Prosenja-kovcem, ki so krajevno središče. S to varianto se strinja tudi krajevna skupnost. Uvrstitev obeh ni bila možna.
4.14.11.	Markišavci — Puconci (Puconci, DO Pomurski tisk). Predlagatelj se zaveda hotenj po bližnjici za prevoz v M. Soboto. Spričo pomanjkanja sredstev, navzlic ponudbi za veliko soudeležbo, predloga ni mogel sprejeti, ker ne vidi potrebe za razbremenitev ceste Garda— Vaneča in ker je nedavno bila urejena povezava naselja s to cesto. ,,	-
4.14.12.	Sebeborci Bokrači (Bokrači). Četudi je predlagatelj skrčil obseg posodobitve na vzporednici Sebeborci—Ivanovci, s tem ni določil prednosti za katerokoli od teh dveh povezav za smer Križevci. Očitno pa je, da možnosti ne omogočajo vzporedno posodabljanje obeh vzporednic. Predlagatelj je v tej finančni situaciji bolj naklonjen varianti, da se naselje Bokrači poveže preko Doline ssede-žem svoje krajevne skupnosti. V tej smeri bo še naprej podpiral tako
6 - DELEGATSKI VESTNIK
željo v krajevni skupnosti, tudi s pomočjo sredstev ža manj razvita naselja in za prekategorizacijo te ceste.
4.14.13.	Zenkovci —Strukovci (Zenkovci) predlagatelj potrjuje obrernenjenost m slabo stanje te ceste. Spričo pomanjkanja sredstev sije prizadeval upoštevati priporočilo OK SZDL, daje potrebno upoštevati v določitvi objektov referendumskega programa tudi tiste naložbe. ki se zagotavljajo iz drugih finančnih virov. V planu cestne skupnosti 1986—1990 je predvidena ojačitev z asfaltno prevleko tudi ceste 5645 Skakovci —Puževci v vrednosti 21,500.00,-din, na katero odpade kar 43 % za te posege namenjenih sredstev. S tem predlagatelj opravičuje potrebo, da se predlagani odsek preloži v poznejše obdobje-
4.14.14.	Zenkovci —Beznovci (Beznovci). Tudi pri obravnavi tega odseka je predlagatelj bil omejen s finančnimi možnostmi in je upošteval, da je cesta sorazmeroma dobro vzdrževana.
4.14.15.	Gančani—Renkovci (Beltinka, OŠ Bogojina). Gre za regionalno cesto, ki povezuje dve občini in ima tudi s tega vidika pomen. Zato ga cestna skupnost obravnava v svojem srednjeročnem načrtu.
4.14.16.	G. Petrovci—Adrijanci (Adrijanci). Predlog bo mogoče obravnavati potem, ko bo urejena regionalna cesta G. Petrovci—Šu-linci.
4.14.17.	Kolesarska steza M. Sobota—Černelavci (Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota). Steza ima lokalni pomen in jo bo potrebno reševati vzporedno s tako povezavo novega naselja izven območja regionalne ceste.
Na koncu želi predlagatelj poudariti, da ostaja v občini v makadamski izvedbi še vedno 300 km, ali 66 % lokalnih Cest. S svoje strani si bo, v okviru razpoložljivih sredstev prizadeval, da bi bilo njihovo vzdrževanje čim boljše.
Izvršni svet SO M. Sobota 31. 10. 1985
Osnutek resolucije o izvajanju družbe nega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1986
UVODNA BESEDA DELEGATOM
Osnutek resolucije občine Murska Sobota za leto 1986 je izdelan na podlagi usmeritev družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 ter predvidevanj in usmeritev organizacij združenega dela in samoupravne interesne skupnosti za prihodnje leto.
Pri pripravi osnutka še ni bil v javni razpravi osnutek resolucije družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije za leto 1986 zato bo treba ob pripravi predloga upoštevati in po potrebi uskladiti zlasti vse oblike porabe z usmeritvami republiške resolucije.
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota ugotavlja, da so načrtovane investicije OZD gospodarstva za leto 1986 občutno nižje od letošnjih, nadalje ni nobenih novih programov preko katerih bi spreminjali gospodarsko strukturo in ustvarjali pogoje za nova delovna mesta.
Ob takih usmeritvah in predvidevanjih OZD gospodarstva je zlasti zaskrbljujoče zaposlovanje, saj se v tej fazi predvideva, da bi bilo možno v gospodarstvu zaposliti le okoli 150 delavcev.
Izvršni svet poziva vse samoupravne nosilce planiranja, predvsem OZD gospodarstva, da tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja proučijo in načrtujejo kvalitetni nadaljnji razvoj ter vložijo maksimalne napore za pridobivanje novih proizvodnih programov in s tem prispevajo k ustvarjanju pogojev za hitrejše zaposlovanje mladih.
Preko takih aktivnosti je treba osnutek resolucije družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1986 v času javne razprave kvalitetno dopolniti.
1.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
V skladu s cilji in usmeritvami iz Dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 bomo v občini v letu 1986 uresničevali naslednje ključne cilje in naloge:
—	nadalje razvijali, utrjevali in poglabljali socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose,
—	povečevali proizvodnjo z večjo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter uvajanjem sodobne tehnologije in modernizacijo proizvodnih procesov,
—	povečevali izvoz blaga in storitev zlasti na konvertibilno območje ter se preko višjih oblik gospodarskega sodelovanja vključevali v mednarodno delitev dela,
—	uveljavljali kvalitetne dejavnike gospodarjenja, krepili materialno osnovo dela, varčevali z energijo, skfbeli za produktivno zaposlovanje in bolje izrabljali primerjalne prednosti,
modernizirali in posodabljali gospodarsko infrastrukturo, v skladu z materialnimi in dohodkovnimi možnostmi gospodarstva nadalje razvijali družbene dejavnosti,
—	poskrbeli za smotrno rabo prostora, varovanje kmetijskih zemljišč, okolja ter naravne in kulturne dediščine.
2.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Za uresničevanje temeljnih razvojnih usmeritev iz smernic za pripravo srednjeročnega plana 1986—1990 ter ciljev in nalog iz te resolucije bo potrebno v letu 1986 povečati družbeni proizvod za 3 %. V ta namen bo nujno doseči 3,5% rast industrijske in 3,5% rast kmetijske proizvodnje. Hitrejšo rast bo možno doseči v tekstilni in živilsko-pre-delovalni industriji. Izvoz blaga in storitev se bo v letu 1986 povečal za 8 % kar bo možno ob večji izvozni usmerjenosti proizvodnje ter krepitvijo, medsebojne blagovne menjave s sosednjima državama.
Število zaposlenih se bo v občini povečalo v globalu za 2 %. Hitrejša rast zaposlovanja bo dosežena v gospodarstvu, kjer si bodo OZD prizadevale za produktivno zaposlovanje. Zaposlovanje v negospodarstvu in režijskih službah v gospodarstvu bomo omejili na obseg, ki je utemeljen z družbenimi potrebami. V vseh sredinah bodo poskrbeli za čim večjo vključitev štipendistov in pripravnikov v delo, ter si prizadevali za take kadrovske spremembe, ki bodo prispevale k izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih. Strokovno usposobljenost delavcev bomo tekoče prilagajali zahtevam tehnično-tehnoloških in organizacijskih sprememb.
Z uresničevanjem načrtovane gospodarske rasti in zaposlenosti bo produktivnost dela porasla za 1%. To bo možno uresničiti z večjim uveljavljanjem kvalitetnih faktorjev gospodarjenja, hitrejšo modernizacijo proizvodnih procesov in boljšo izrabo delovnega časa.
Osebni dohodki se bodo gibali v odvisnosti od rasti produktivnosti dela in kvalitetnega gospodarjenja. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodo naraščala v skladu z rastjo dohodka, splošna poraba pa bo zaostajala 5 % za rastjo dohodka. Med letom bomo pravočasno poskrbeli za uskladitev vseh oblik porabe z rastjo dohodka in določili resolucije.
3.	MATERIALNE NALOŽBE
Gospodarstvo občine načrtuje za leto 1986 investicije v skupni predračunski vrednosti 3,3 milijarde din. Organizacije združenega dela bodo planirane naložbe financirale 69 % iz lastnih sredstev, 8 % iz združenih sredstev in 23 % s krediti. Predvidoma se bo pristopilo k realizaciji naslednjih večjih investicij:
Tovarna dušika Ruše TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov Puconci bo adaptirala in modernizirala proizvodni obrat.
Tovarna mlečnega prahu bo pristopila h gradnji sušilnice za mleko.
KG Rakičan bo vlagal v odkup in melioracije zemljišč ter zgradil hleve za pitano govedo v Motvarjevcih in silose.
Agromerkur bo izvršil adaptacijo hladilnice v TOZD Proizvodnja perutninskega mesa in investiral v gradnjo brojlerskih objektov pri kooperantih.
KZ Panonka bo pristopila h gradnji skladišča s hladilnico v Puconcih, meliorirala od 1500—1600 ha površin na območju doline Markovec, Peskovskega potoka, Velike Krke, Domajinci—Mlinišče, Markišavci—Nemčavci—Noršinci in Moravci. Na melioriranih območjih bodo izvedene komasacije na površini od 1700—1800 ha.
SGP Pomurje bo vlagalo v novi proizvodni program betonske galanterije v Lipovcih.
Veletrgovina Potrošnik bo zgradila trgovino na Tišini in prizidek k trgovini na Cankovi za prodajo tekstilnega blaga.
Radenska TOZD Zvezda bo zgradila večnamenski gostinski lokal na Lendavski cesti v M. Soboti, TOZD Moravske toplice bodo investirale v razširitev restavracije s kuhinjo, TOZD Diana pa bo sanirala stari del hotela.
Poleg omenjenih investicij v razširitev oz. posodobitev proizvodnih in drugih kapacitet načrtujejo organizacije združenega dela precej investicij v nakup sodobne in moderne strojne opreme, računalniške opreme ter zamenjavo transportnih vozil.
Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje in Izvršni svet si bosta skupno z organizacijami združenega dela prizadevala za iskanje novih programov. V ta namen bomo v občini združevali sredstva za investicije, ki bodo pomembneje vplivale na spremembe gospodarske strukture, povečale izvoz in zagotovile nova delovna mesta.
Zaradi zaostajanja gradnje komunalnih objektov in naprav za gospodarskim in družbenim razvojem občine bo v okviru gospodarske infrastrukture dana prioriteta izgradnje najbolj potrebnih komunalnih objektov in naprav.
Prednost bo dana oskrbi z zdravo pitno vodo z dokončno izgradnjo vodnega zajetja Krog, povezavi tega zajetja z ostalim vodovodnim omrežjem ter razširitev vodnega omrežja. Izvršene bodo priprave za gradnjo čistilne naprave in določena lokacija za odlagališče.
V letu 1986 se bodo na področju cestne dejavnosti nadaljevala dela za položitev asfalta na cesti.Cankova—Rogašovci ter na odseku Sebeborci—Andrejci — Ivanovci. Pristopilo se bo k modernizaciji regionalne ceste Martjanci —Moravske toplice. Pri modernizaciji lokalnih in regionalnih cest v občini bodo sodelovale s prostovoljnim delom tudi mladinske delovne brigade.
V letu 1986 se bo nadaljevalo z družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v blokovni izvedbi v M. Soboti: Lendavska jug (74 stano-
DELEGATSKI VESTNIK - 7
STRAN 14 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
1
vanj), v Razlagovi ulici ter v G. Petrovcih 8 stanovanj, prav tako tudi v Čemelavcih z opremo zemljišč za zadružno gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Družbeno usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo v okviru stanovanjske zadruge bomo usmerili tudi na ostale komplekse zemljišč, ki so po družbenem planu namenjene za stanovanjsko gradnjo.
Nadaljevali bomo s prehodom na ekonomske stanarine za pokrivanje enostavne reprodukcije/
Večji poudarek bo dan prenovi obstoječega stanovanjskega fonda z vidika varčevanja s toplotno energijo. V ta namen se bodo nadaljevale raziskave za izkoriščanje geotermalne in odvečne energije iz proizvodnih procesov kot alternativna vira tekočim gorivom.
Območna vodna skupnost bo nadaljevala z regulacijami Ledave v odseku Pertoča—Jurij ter Kučnice v odseku Kramarovci—Ocinje.
DO za PTT promet bo razširila vozelno avtomatsko telefonsko centralo v Mačkovcih za 300 priključkov, investirala v prenosni sistem 120 kanalov na relaciji M. Sobota—G. Radgona in M. Sobota— Lendava ter razširila KATC v Tišini za 384 priključkov.
Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota bo v prihodnjem letu investiral v gradnjo daljnovodov, kablovodov, transformatorske postaje ter visokonapetostne priključke in nizkonapetostno omrežje.
V skladu s potrebami gospodarstva in drugih dejavnosti po stalnih in drugih virih energije se bo pristopilo h gradnji visokotlačnega in srednjetlačnega plinovoda Boreči—Rakičan—M. Sobota.
Na področju izgradnje objektov družbenih dejavnosti bodo v letu 1986 dokončana obrtna dela in funkcionalna usposobitev kirurškega bloka. Dograjena bo osnovna šola Prekmurske brigade, pristopilo pa se bo tudi k etapni izgradnji telovadnice pri osnovni šoli Edvard Kardelj.
V okviru materialnih možnosti in glede na pripravljenost sofinanciranja krajevnih skupnosti v občini se bo na področju otroškega varstva pristopilo h gradnji vzgojno-varstvenih objektov in posodobitvi že obstoječih varstvenih objektov. Na področju socialnega skrbstva bodo pripravljali projekte za gradnjo lil. faze Doma oskrbovancev v Rakičanu s katero bi pridobili okrog 80 posteljnih kapacitet. 4. RAZVOJ POSAMEZNIH PODROČIJ
4.1.	Organizacije združenega dela gospodarstva bodo vložile maksimalne napore za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov. Obseg industrijske proizvodnje bo možno povečati z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, večjo izrabo naravnih danosti, avtomatizacijo proizvodnih procesov, posodobitvijo strojne opreme, odpravo ozkih grl, nemoteno preskrbo s surovinami in repromateriali ter dvigom produktivnosti dela.
DO Mura bo preko večjih vlaganj v posodobitev tehnologije ter prizadevanji za dvig produktivnosti in organizacije dela nadaljevala z začrtanim intenzivnim razvojem. Glede na rezultate analize domačega in tujega trga bo DO predvidoma povečala proizvodne kapacitete za 5 %.
Beltinka TOZD Rašica bo z modernizacijo strojnega parka in uvajanjem elektronike v vzorčenje, povečala produktivnost in dosegla spremembo strukture proizvodnje s ciljem proizvodnje akumulativno zanimivejših izdelkov.
Mesna industrija bo posodabljala proizvodne procese, razvijala nove proizvode in uvajala dodatne obdelave. Skupno z družbenopolitičnimi organizacijami bodo skušali čim prej odpraviti nesorazmerja v cenah, ki so še vedno močno prisotna. Z opiranjem na lastne sile in iskanjem notranjih rezerv si bo DO prizadevala za izboljšanje poslovnih rezultatov.
Tovarna mlečnega prahu bo z realizacijo načrtovanih investicij ustvarila pogoje za povečanje proizvodnje otroške hrane.
V kovinsko-predelovalhi industriji bo Panonija zmanjšala obseg proizvodnje kmetijske mehanizacije in se preusmerila na ustrezne druge programe. Z doslednim izvajanjem sprejetih sanacijskih programov bo izboljšan gospodarski položaj te dejavnosti.
Lesna industrija Platana bo povečala delež proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje ter s pomočjo vlaganj tujega partnerja tehnološko posodobila proizvodnjo. Pristopila bo k reorganizaciji DO in interni specializaciji dela ter dopolnila že uvedene in na tržišču priznane proizvodne programe.
4.2.	V kmetijstvu bomo tudi v letu 1986 nadaljevali z intenzifika-cijo proizvodnje. Načrtovano rast kmetijske proizvodnje bomo dosegli s smotrno izrabo vseh razpoložljivih površin, izboljšanjem kvalitete zemljišč ter večjo uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov in mer.
KG Rakičan bo v letu 1986 pridelal 4.997 ton pšenice, od tega 4.145 merkantilne in 852 ton semenske, ter 11.743 ton koruze in 18.764 ton sladkorne pese.
Individualni kmetijski proizvajalci bodo predvidoma zasejali s pšenico 6.800 ha površin in dosegli proizvodnjo 27.200 ton pšenice, s koruzo bo zasejano 9.700 ha površin in dosežen pridelek okoli 45.600 ton. KZ Panonka načrtuje odkup 8.000 ton pšenice, najmanj 1.300 ton koruze in ves pridelek sladkorne pese, ki bo znašal 26.000 ton.
Ob tem bo predvidoma odkupljeno tudi 6.000 ton krompirja in 1.400 ton povrtnin. Poleg intenziviranja proizvodnje povrtnin bo KZ Panonka pospeševala tudi proizvodnjo sadja s širjenjem lastnih nasadov in v kooperaciji pri zasebnih proizvajalcih. Za leto 1986 planirajo
odkup 2.500 ton jabolk, od tega 600 ton jedilnih jabolk in od 170 do 200 ton višenj.
V živinorejski proizvodnji bo dosežena naslednja proizvodnja: V KG Rakičan 1.370 ton govedi žive teže, 7.500 ton prašičev in 357 tisoč litrov mleka, v Agromerkurju skupaj 8.881 ton piščancev od tega 3.635 ton v lastni proizvodnji in 5.246 ton v kooperaciji, od zasebnih kmetijskih proizvajalcev bo odkupljeno 4.536 ton govedi, 2.500 ton prašičev in 30.300 tisoč litrov mleka, prav tako pa bo prodano tudi okoli 6.800 kom telet za pitanje in 1.050 kom plemenske živine
4.3.	Na področju turizma si bodo temeljne organizacije združenega dela prizadevale za povečanje turističnega prometa v Zvezdi za 4,4%, Moravskih toplicah 4,5 % in Diani za I %. To bo možno doseči z izboljšanjem in obogatitvijo turistične, ponudbe ter večjim obsegom števila nočitev v obstoječih hotelskih in drugih kapacitetah.
Prioriteta bo dana nadaljnjemu razvoju zdraviliškega turizma in hitrejšemu razvoju izletniškega turizma.
4.4.	V gradbeništvu bodo organizacije krepile, konkurenčno sposobnost na trgih izven občine in v tujini. SGP Pomurje bo nadalje povečeval proizvodnjo konstrukcij in betonskih elementov.
4.5.	Pospeševali bomo razvoj deficitarne obrti in si prizadevali za hitrejše odpiranje novih obratovalnic predvsem v storitveni dejavnosti. Organizacije združenega dela bodo morale v večji meri prenašati maloserijsko proizvodnjo iz industrije v drobno gospodarstvo.
4.6.	Banke bodo s prednostnim kreditiranjem in ugodnejšimi kreditnimi pogoji vzpodbujale proizvodnjo za izvoz zlasti na konvertibilno tržišče, proizvodnjo hrane ter razvoj drobnega gospodarstva.
4.7.	V okviru družbenih dejavnosti bo dana prioriteta osnovnemu zdravstvenemu varstvu, osnovnemu šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Po posameznih področjih si bomo prizadevali za realizacijo naslednjih nalog:
—	na področju otroškega varstva bomo še naprej obdržali dosedanji obseg programov skrajšane priprave na šolo (350 ur) in 80 urni vzgojni program za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo,
—	v osnovnem šolstvu bo dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. S šolskim letom 1986/87 bo novi program življenja in dela osnovne šole izpeljan v zaključnih razredih.
Nadaljevali bomo z uvajanjem novega programa življenja in dela osnovne šole. Oddelki podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole bodo ostali v dosedanjem obsegu. Zaradi racionalne izrabe zgrajenih zmogljivosti in ekonomične organiziranosti šolskih prevozov bomo do naslednjega šolskega leta izpeljali nekatere korekcije v šolski mreži. V dosedanjem obsegu bo ostal tudi dodatni program izobraževalne skupnosti, kot tudi vzgojnoizobraževalni program v srednjem šolstvu. Zavzemali se bomo za pridobitev programov elektro usmeritve, ter za ohranitev programa zdravstveno varstvo;
—	- v zdravstvenem varstvu bomo z doslednejšim izvajanjem delitve dela in strokovno povezanostjo v vseh zdravstvenih dejavnostih dosegli učinkovitejše in boljše zdravstveno varstvo prebivalstva. Ustvarjali bomo možnosti za kadrovsko in strokovno krepitev osnovne zdravstvene dejavnosti ter ostalih dejavnosti, ki odgovarjajo množičnemu obolevanju prebivalstva na našem področju.
Poleg hitrejšega razvoja preventivnih in dispanzerskih metod dela bomo razširili področje zdravstveno vzgojnih aktivnosti v vseh sredinah in posodobili medicinsko opremo;
—	na področju socialnega skrbstva bo dana prednost preventivnemu in svetovalnemu socialnemu delu s poudarkom na skrbi za otroke in družino, starejše občane ter duševno in telesno prizadetih oseb. Pri organizaciji soseske pomoči za ostarele bo moralo v večji meri zaživeti prostovoljno socialno delo,
—	v kulturni dejavnosti bo namenjena posebna skrb vključevanju delovnih ljudi-in občanov v vse oblike kulturnega življenja ter nadaljnji krepitvi, učinkovitosti ter dostopnosti različne množične in kakovostne ljubiteljske kulture. V okviru materialnih možnosti se bo pristopilo k sanaciji gradov. Pri pokrajinski in študijski knjižnici bodo dogradili funkcionalne prostore, nekdanjo osnovno šolo v Motvar-jevcih pa preuredili v kulturno dvorano;
—	v telesnokulturni dejavnosti si' bomo prizadevali ustvarjati boljši materialni položaj te dejavnosti. V športni rekreaciji bomo pripravljali nove oblike aktivnosti, v vrhunskem oz. tekmovalnem športu pa bomo ohranili dosežen nivo v ekipnih in posamičnih športnih panogah;
—	raziskovalna skupnost bo v letu 1986 sofinancirala raziskovalne naloge v zvezi z uporabo viška energije industrijskih procesov za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, izkoriščanjem termalnih voda, izkoriščanjem industrijskih odpadnih snovi ter varstvo okolja.
4.9.	Nadajivali bomo s politiko skladnejšega razvoja vseh območij v občini in ustvarjali možnosti za intenzivnejši razvoj območij, ki v razvoju močneje zaostajajo. Nadalje bomo krepili vlogo krajevne skupnosti kot nosilca in posrednika vseh družbenih aktivnosti na svojem območju.
4.10.	Vse posege v prostor bomo izvajali v skladu s politiko urejanja prostora in opredeljenimi nalogami in cilji iz srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov. Zagotovili bomo varovanje zem-
8 - DELEGATSKI VESTNIK
Ijišč in drugih dobrin splošnega družbenega pomena ter poskrbeli za varstvo okolja.
Pred izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri bomo na osnovi že izdelanih študij pripravili sintezo prikazanih vplivov na okolje in z dodatnim proučevanjem ugotovili celovitost dolgoročnih vplivov v prostor ter ožje in širše okolje.
4.11.	Nadaljevali bomo s krepitvijo samozaščite ter varnostne in obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov.-V skladu z materialnimi možnostmi bomo izpopolnjevali sistem obrambnosamoza-ščitnega usposabljanja ter povečevali sposobnost nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v spremenjenih razmerah.
5. OSTALI DOKUMENTI
Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih:
—	Usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1986,
—	Usklajeni plani OZD v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino SR Slovenije,
—	Akcijski setveni program,
—	Bilanca zaposlovanja za leto 1986,
—	Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin, — Dogovor o usklajevanju davčne politike občin SR Slovenije, — Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1986, — Program izvajanja politike cen v občini M. Sobota za leto 1986.
Problematika Romov v občini Murska Sobota
I.	UVOD
V SR Sloveniji živi cca 4700 Romov, od tega v občini M. Sobota kar 2609 oziroma kar 55 % vseh. Glede na velik odstotek romskega prebivalstva le ta predstavlja v občini precejšen problem. Še poseben problem predstavlja njihova naselitev po obrobnih predelih občine, kjer se Romi zaradi precejšnje oddaljenosti težje vključujejo predvsem v zaposlitev.
V občini M. Sobota seje k reševanju problematike Romov pristopilo precej zgodaj, tako da danes že lahko vidimo določene rezultate, ki jih v nekaterih drugih občinah, kjer živijo Romi, še nimajo. Politika reševanja romske problematike je bila v občini M. Sobota pravilno zastavljena. Izhajalo se je iz tega, da je potrebno začeti delati z Romi, že v njihovem otroštvu. Vključevanje otrok v vrtce, pozneje v osnovne šole in celo v srednje šole, se je obrestovalo, ker so se potem ti Ronh lahko enakovredno vključevali v zaposlitev. Tako je v naši občini že vrsto let v glavnem rešen problem vključevanja romskih otrok v vrtce in šole ter vključevanje Romov v okolje, kjer živijo in delajo.
V naselju Pušča je bil vrtec odprt že leta 1963 in delavci, ki so takrat delali v tej ustanovi, so orali ledino na tem področju. Res je, da so še vedno na področju vzgoje in izobraževanja tudi v naši občini problemi pri vključevanju otrok, vendar se le ti ne dajo primerjati s problemi v drugih občinah, kjer živijo Romi.
Z zaposlovanjem Romov se je začel izboljševati njihov standard, še posebej je to vidno pri izboljšanju stanovanjskih razmer družin Romov. Nekatera romska naselja se ne ločijo od naselij ostalih občanov. Precejšnje število Romov se je vrsto let zaposlovalo v tujini in so si tako sami uredili svoje socialne in materialne pogoje in jih ima precej tudi priznano pokojnino iz tujine.
Tudi pri vključevanju Romov v okolje, kjer živijo, je dosežen velik napredek. Problemov, s katerimi se srečujejo nekatere občine, pri nas skoraj ne zasledimo (večji spori z ostalimi občani, ne dovoljujejo jim naselitve itd.). Nasprotno, v nekaterih krajevnih skupnostih se Romi enakovredno vključujejo v družbenopolitično življenje v KS tako glede njihovih pravic in dolžnosti.
Kljub vsemu napredku, ki je v občini M. Sobota dosežen v reševanju problematike Romov, pa je glede na veliko število Romov in na sorazmerno veliko število tistih, ki še živijo v zelo neurejenih razmerah, ta problematika Romov zelo pereča in se določene organizacije v občini z njo vsakodnevno srečujejo.
S slabšanjem gospodarskih in socialnih razmer v občini v zadnjih letih se je začela zaostrovati tudi problematika Romov. Vedno več mladih Romov s končano osnovno šolo ali celo srednjo šolo ostaja brez zaposlitve in tako brez sredstev za preživljanje. Tako med Romi samimi kot med ostalim prebivalstvom se je zaradi tega začelo porajati nezadovoljstvo, kar zelo negativno vpliva na že dosežene rezultate pri reševanju te problematike. Povečuje se število vlog za razne oblike pomoči predvsem na Centru za socialno delo M. Sobota, oziroma ha organih Občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota.
Kriteriji pri dodeljevanju denarnih pomoči so zelo strogi in se. pomoči priznavajo le v primerih ko gre za družine z otroci, v ostalih primerih pa se vloge zavračajo z obrazložitvijo, da naj si prosilciišče-jo vsaj priložnostno zaposlitev.
Prevečkrat obvelja miselnost, da so Romi kategorija socialnega skrbstva in da se za nje mora tu vse urejati. Prav zaradi zgoraj navedene problematike je prav, da se je pristopilo k izdelavi analize o stanju romske problematike v občini M. Sobota z jasno izdelanimi predlogi in stališči, ker bomo samo tako lahko dosegli napredek pri reševanju te problematike. Sedaj, ko so v pripravi planski akti za naslednje
srednjeročno obdobje, je prav, da vsaka interesna skupnost vnese v svoje akte tudi reševanje romske problematike na svojem področju. Samo s skupnimi močmi bomo pri reševanju problematike Romov dosegli določene rezultate. Glavni vir pomoči Romom mora biti možnost zaposlitve in s tem lastnega preživljanja. Družbeno denarna pomoč pa naj bo pomoč le v tistih primerih, ko gre za Rome, ki si zaradi starosti in bolezni ne morejo zagotoviti svoje socialne varnosti.
II.	SOCIALNO EKONOMSKE RAZMERE ROMOV V OBČINI MURSKA SOBOTA
Statističnih podatkov o socialno ekonomskih razmerah Romov v občini ni. Predvsem je potrebno povdariti, da podatki iz zadnjega popisa prebivalstva iz leta 1981 niso realni, ker se je velika večina Romov iz naše občine opredelila za Slovence. Popisni podatki kažejo, da seje za Rome opredelilo le 236 občanov naše občine. Prav tako nimajo niti delovne organizacije, niti krajevne skupnosti posebej evidenti
ranih oz. deljenih svojih delavcev odnosno občanov na Rome in ostale občane. Center za socialno delo M. Sobota je navedene podatke zbral na terenu s pomočjo vaških odborov, KS, Krajevnih uradov, delovnih organizacij in Romov samih. Zaradi tega so ti podatki neuradni in služijo predvsem potrebam socialnega skrbstva v občini.
1.	Demografski podatki o Romih v občini
Po najnovejših podatkih Centra za socialno delo živi v občini M. Sobota y 36 naseljih in 636 družinah skupno 2609 Romov, kar predstavlja približno 4 % celotnega prebivalstva občine. Povprečna romska družina šteje 4,1 družinskega člana.
Starostna struktura Romov v občini je naslednja:
a) otroci in mladoletniki
do 18 let skupaj:	999	do 6 let 305
od 7 do 14 let 441
od 15 do 18 let 253
b) odrasli skupaj:	1610
c) skupaj vseh Romov:	.2609
od 19 do 45 let 1134
od 46 do 65 let 371
nad 65 let 105
2609
Od skupnega števila Romov je 1290 moških in 1319 žensk. Najštevilnejšo starostno število predstavlja 1134 Romov starih od 19 do 45 let. Starostna kategorija Romov starih nad 65 let predstavlja samo 4 % Romov, kar je glede na isto populacijo celotnega prebivalstva v občini (13,9%). zelo nizko.
2.	Stanovanjske razmere Romov
Od skupno 636 romskih družin jih živi le 25 v družbenih stanovanjih in sicer so vsa stanovanja v mestu M. Sobota. Nosilci stanovanjske pravice v teh primerih so praviloma delavci zaposleni za nedoločen čas, vseh ostalih 611 družin stanuje največ v lastnih in nekaj malega najemnih stanovanjih in sicer v 239 hišah grajenih iz trdnega materiala (zidane) in 252 stavbah, ki so grajene iz lesa, blata in sličnih materialov. V vsaki od navedenih zgradb stanuje 1,24 družine.
Velika večina individualnih in najemnih stanovanj, v katerih živijo Romi, je neprimerna za bivanje. V glavnem gre za tesne, vlažne, temne in higiensko zanemarjene' prostore, ki so potrebni temeljite adaptacije. Najpogostejše so pritlične hišice, ki imajo predvsem kuhinjo in sobo. Poseben problem večine stanovanj predstavljajo sanitarije in ustrezna tekoča voda. Ne gre pa prezreti, da je vedno več Romov, predvsem tistih, ki so zaposleni v tujini in v OZD za nedoločen čas z urejenimi in sodobnimi stanovanji.
Ocenjujemo, da Romi živijo v treh različnih okoljih in sicer: — najnaprednejši v pogledu stanovanjskih razmer in življenjskih navad so Romi, ki živijo razpršeno po mestu M. Sobota in nekaterih naseljih;
— dokaj socializirnao živijo Romi v strnjenem romskem naselju Pušča in nekaterih drugih naseljih in
— najneustrezneje ter v najslabših življenjskih pogojih živijo Romi, ki so naseljeni po obronkih vasi med katere spadajo predvsem Romi v Beltincih in Dokležovju.
3.	Zaposlenost Romov
Od vseh podatkov o socialno ekonomski problematiki Romov v naši občini, so podatki o zaposlenosti Romov najmanj zanesljivi. Center za socialno delo jih je dobil na osnovi izvedene ankete v OZD v občini. Dovolj natančni so podatki o zaposlenih Romih za nedoločen čas v družbenem sektorju občine, med tem ko število zaposlenih za določen čas vsakodnevno varira. Število zaposlenih izven občine in tistih, ki se zaposlujejo v tujini občasno ali stalno je pa samo ocenjeno. Vzrok za to je dejstvo, da se o tem v občini nikjer ne vodi uradna evidenca, Romi pa zaradi pravice do socialno varstvenih pomoči zelo radi zamolčijo, posebno občasne zaposlitve v Avstriji.
Po nepopolnih podatkih s katerimi razpolaga center za socialno delo, je bilo na dan 31. avgusta 1985 zaposleno naslednje število Romov v naši občini:
a)	zaposleni Romi za nedoločen čas:
—	v družbenem sektorju	228
—	v zasebnem sektorju	55
b)	zaposleni za določen čas:
—	sezonske zaposlitve (ocena)	120
—	priložnostne zaposlitve (ocena)	180
c)	zaposlitve izven občine (ocena)	25
STRAN 13 VRSTNIK 7 MAVPlunD* laoc
DELEGATSKI VESTNIK - 9
STRAN 12 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
d)	zaposlitve v tujini (ocena)	30
Skupaj zaposleni Romi na dan
31.8.1985	638
Iz navedenih podatkov sledi, da je 24,4 % celotnega romskega prebivalstva zaposleno. Ta podatek bi bil zadovoljiv, če bi bili vsi ti delavci zaposleni za nedoločen čas. Tako pa ima resnično zagotovljeno socialno varnost le 283 Romov ali 10,8 % celotnega romskega prebivalstva, ki so zaposleni za nedoločen čas. Pri vseh ostalih delavcih, ki se zaposlujejo za določen čas ali celo priložnostno pa ni mogoče govoriti o zagotovljeni socialni varnosti.
Delovne organizacije, ki zaposlujejo največ delavcev Romov v občini so: Tovarna oblačil in perila »Mura« (70), SGP Konstruktor, TOZD Gradbeništvo pomurje (38), Temelj Cankova (21), Vodno gospodarstvo (17), ABC Pomurka (17), IMP Panonija (16) in Komunalno podjetje »Sobota« (15). Vse ostale OZD zaposlujejo neznatno število Romov.
III.	OBRAVNAVA PROBLEMATIKE ROMOV PO POSAMEZNIH PODROČJIH
1.	Otroško varstvo
Ko govorimo o socialno ekonomskih pogojih določene kategorije prebivalstva je zelo pomemben podatek zastopanosti otrok in mladoletnikov v tej kategoriji. Za romsko prebivalstvo v naši občini je bilo značilno, da so imeli dosti otrok. Zadnja leta se zmanjšuje število otrok na družino, vendar je to število tudi sedaj nad povprečjem glede na celotno prebivalstvo občine. Pred nekaj več kot 20 leti, ko smo na področju občine začeli sistematično obravnavati in reševati romsko problematiko, smo se odločili, da bomo dali osnovni poudarek vzgoji in izobraževanju predšolskih in šolskih otrok — Romov. Danes, po dvajsetih letih, se je takšen pristop izkazal kot pravilen. Kljub temu, da so na področju vzgoje in izobraževanja otrok Romov še velike težave, pa vendar beležimo takšne uspehe, ki nas postavljajo na prvo mesto v republiki v tem pogledu.
Skupnost otroškega varstva občine M. Sobota preko svojih izvajalskih organizacij vzgojnovarstvenih ustanov in Centra za socialno delo posveča veliko pozornost otrokom Romov.
Glede na nizke osebne dohodke zaposlenih Romov in zelo veliko število iskalcev zaposlitve je kar 203 romskih družin (31,9 % vseh) s 462 otroci (61,9% vseh do 15 let starih otrok — Romov) upravičenih do otroškega dodatka. Iz naslova zaposlitve prejema otroški dodatek 95 romskih družin za 223 otrok. Otroški dodatek za socialno ogrožene otroke pa prejema 108 družin za skupno 239 otrok.
Pravica do otroškega dodatka iz naslova zaposlitve ni sporna, saj so do tega dodatka upravičeni vsi delavci, ki ne dosežejo 11.930 din mesečnega OD na družinskega člana. Ker pajmajo ti delavci skoraj praviloma nizke OD in številne družine, je število upravičencev do otroškega dodatka glede na ostale delavce visoko nadpovprečen. Bolj sporen in deležen kritike občanov je otroški dodatek, ki ga prejemajo socialno ogroženi upravičenci (takozvani kmečki otroški dodatek) do katerega so upravičene družine, ki ne dosegajo 6.385 din mesečnega dohodka na družinskega člana. Glede na to, da nezaposleni Romi skoraj praviloma nimajo nobenega premoženja (zemlje), jih je večina upravičena do takega otroškega dodatka. To je seveda tisti minimum, ki je nujno potreben za preživljanje otroka in ga je družba dolžna zagotoviti.
Center za socialno delo, ki je izvajalec skupnosti otroškega varstva v zvezi z izvajanjem pravice do družbeno denarnih pomtjči otrokom, si prizadeva s pomočjo vzgojnovarstvenih ustanov, osnovnih šol in socialno zdravstvenih komisij v KS, da bi se sredstva iz naslova otroškega dodatka uporabila izključno za preživljanje otrok Romov. V ta namen vedno bolj prehajamo na funkcionalne pomoči otrokom s tem, da pretežni del otroškega dodatka namenjamo za prehrano otrok v vrtcih in osnovnih šolah, za nabavo učbenikov in pokrivanje stroškov za oblačila. Ker pa je v veliko romskih družinah tudi problem prehrane doma, Romi pa zelo radi porabijo denar za manj potrebne ali celo za nepotrebne nakupe (alkohol, cigarete itd.), Center za socialno delo realizira otroški dodatek z naročilnicami v trgovinah za izključno nabavo živil tem družinam.
V razne oblike vzgojnovarstvenih dejavnosti je v občini M. Sobota vključenih 94 predšolskih otrok Romov, kar predstavlja 30,8 % romskih otrok starih do 7 let. Ti romski otroci so vključeni v 10 vzgojnovarstvenih oddelkov v občini. Čisti romski oddelki so v Černelav-cih in Serdici, kjer je v 4 oddelke vključenih 52 otrok. Ostalih 42 romskih otrok je vključenih v 16 oddelkov WE ali priprave na šolo izven romskih vzgojnovarstvenih enot.
Priprava otrok na osnovno šolo za otroke Romov prispeva k njihovemu lažjemu in hitrejšemu vključevanju med vrstnike v širšem okolju, kakor tudi pri vključevanju v osnovno šolo.
Sama vzgoja Romov in življenje v okolju in po normah večinskega naroda pa ne bo prinesla zaželjenih rezultatov, dokler ne bo storjenega kaj več pri osveščanju večinskega naroda za razumevanje in upoštevanje romskega prebivalstva. Eden od glavnih vzrokov za manjšo uspešnost Romov pri šolanju in tudi sicer v širšem družbenem okolju je nepoznavanje slovenskega jezika. Smoter priprave otrok na
osnovno šolo otrok Romovv je glede na vlogo in pomen, ki ga ima ta sicer, obsežnejši. Poleg sestavin iz vzgojnega smotra priprave otrok na osnovno šolo vsebuje še smoter: da otroci spoznavajo slovenski jezik in se usposobijo za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku. Z ozirom na čas trajanja priprave na osnovno šolo in sposobnost otrok za spoznavanje (učenje) slovenskega jezika bi bilo nujno potrebno vse romske otroke dve leti pfed vstopom v šolo vključiti v celoletno pripravo na šolo. Če se otroci vključujejo v oddelke skupaj z drugimi vrstniki, se prilagojeni vzgojni program uresničuje v posebej pripravljenih zaposlitvah med individualnim delom. V homogenih oddelkih Romov pa je izrazitejša nemirnost, nestrpnost, različna stopnja razumevanja slovenskega jezika ipd., kar terja tudi v homogenih skupinah individualno delo. V psihofizičnem razvoju otrok Romov je opazno nekaj posebnosti (negativni in pozitivni), med njimi velik smisel za ritem in\glasbo in bi morale vzgojno-izobraževalne organizacije več graditi na tem področju, kjer so Romi lahko uspešni.
Že predšolski otroci Romov so v majhni meri, vendar opazno obremenjeni z občutki manj vrednosti. V stikih z ostalimi otroci so plašni in v položaju ogroženi s tem. Reakcije na tak položaj pa tako pri otrocih kot pri odraslih niso vedno pozitivne in v skladu z moralnimi normami.
Za premostitev težav ob vstopu otrok v vzgojnovarstveno organizacijo bi nujno potrebovali človeka, ki bi govoril romski jezik. V zdajšnji situaciji, ko Romi že uspešno končujejo osemletko, bi morali načrtneje usmerjati posebno uspešne Rome v pedagoške poklice, pri čemer bi morali sodelovati na področju poklicnega usmerjanja, kadrovske politike, ter socialne službe po šol-ah.
Delavci WO že več let temeljito spremljajo navado otrok, njihovo vključevanje ter prilagajanje ob vključitvi v WO, kar se kaže zlasti v naslednjem:
a)	obisk vpisanih otrok je okrog 80 % (manjši predvsem v šolskih okoliših Puconci, Rogaševci in Cankova),
b)	pri vključitvi otrok v VVO se opažajo izredno močna čustva (jok traja dalj časa),
c)	otroci mlajših staršev razumejo slovenski jezik, otroci starejših staršev pa le romski jezik (v šolskem letu 1985/86 je od 10 novo vključenih otrok razumelo slovenski jezik 6 otrok),
d)	higiena se iz leta v leto izboljšuje, predvsem pri mlajših in zaposlenih- družinah (starši so hodili v vrtec),
e)	prehrana je še vedno precej enolična, pri vključitvi v WO se opaža, da nekatero hrano odklanjajo (meso, zelenjavo), radi pa imajo testenine.
Skupnost otroškega varstva M. Sobota bo za izvajanje vzgojno-varstvene dejavnosti otrok Romov v letu 1985 predvidoma uporabila 14,090.220 din. V ta namen skupnost prejema solidarnostna sredstva.
2.	Izobraževanje Romov v osnovnih in srednjih šolah
Ob koncu šolskega leta 1984/85 je v občini M. Sobota v 12 OŠ in šoli s prilagojenim programom obiskovalo vzgojnoizobraževalno delo skupno 389 romskih učencev, kar predstavlja na navedenih šolah kar 6,6 % vseh učencev. Na nekaterih šolah so romski učenci močno grupirani. Tako je na OŠ s prilagojenim poukom kar 35 romskih učencev ali 29,2 %, na OŠ Cankova 21,1 %, Rogaševci 11,5 %, Tišina 11,1 % in Puconci 10,2 % romskih učencev. Romi torej predstavljajo na različnih OŠ od 0,8 do 29 % vseh otrok.
Največ romskih učencev je še vedno na razredni stopnji, in sicer 272 ali 69,9 %. Na predmetni stopnji jih-je vpisanih 117 ali 30,1 %. Če primerjamo navedeni podatek s šolskim letom 1970/71, ko je bilo na razredni stopnji 83,4 % romskih otrok in na predmetni stopnji le 16,6 %, lahko ugotovimo, da se je število romskih učencev na predmetni stopnji v petnajstih letih povečalo za 13,5 %, kar je vsekakor velik uspeh. Prav tako je precejšen napredek tudi dejstvo, da je pred 15 leti končal osnovno šolo le en romski učenec, v preteklem šolskem letu pa
Splošni učni uspeh romskih učencev je še sorazmerno nizek, čeprav se tudi ta iz leta v leto izboljšuje. V minulem letu je učni uspeh znašal 69,4%, kar pomeni, da 199 romskih učencev ali kar 30,6 % ni uspelo uspešno končati niti razreda..
Na področju vključevanja romskih otrok v interesne dejavnosti beležimo zadnja leta precejšen napredek, ki se izraža v tem, da je približno polovico romskih učencev vključenih v te dejavnosti. Vključujejo se predvsem v pevske zbore in glasbene dejavnosti, telesno vzgojne dejavnosti, dosti manj pa v tehniške, poljudnoznanstvene dejavnosti ter dejavnosti šolskih zadrug.
Manjšo možnost romskih otrok v osnovnih šolah pogojuje neredno obiskovanje pouka, saj v zadnjih treh letih kar 11,2 % učencev Romov ne obiskuje redno pouka, oz. ga sploh ne obiskuje.
V preteklem šol. letu je 16 romskih učencev končalo osmi razred OŠ. Poklicna vzgoja in usmerjanje je bilo pri teh učencih močno prisotno. Njihove poklicne želje so bile različne. Od 16 učencev se je odločilo: 3 v gostinstvo, 2 v zdravstvo, 4 v kovinsko stroko in po eden za prodajalca in elektrostroko. Ostalih pet učencev ali 31,3 % vseh, ki so uspešno končali osmi razred je želelo neposredno zaposlitev.
Po evidenci osnovnih šol je trenutno v raznih razredih in programih srednjega usmerjenega izobraževanja skupno 19 romskih učencev.
10 - DELEGATSKI VESTNIK
( Uspešnost šolskega dela z romskimi otroci v zadnjih petih letih se odraža predvsem v tem, da se izboljšuje iz leta v leto učni uspeh in vedno več učencev prehaja v vzgojno izobraževalno delo v predmetni stopnji. Prav tako vedno več učencev uspešno zaključuje osnovno šolo in se jih tudi vedno več odloča za nadaljnje šolanje. Osnovne šole redno skrbijo za prehrano učencev in jih oskrbujejo tudi s šolskimi potrebščinami. Podaljšano bivanje romskih učencev v šolah omogoča, da si ti pridobijo delovne in higienske ter prehrambene navade.
Za razreševanje romske problematike v OŠ so potrebna dodatna finančna sredstva. Ta sredstva zagotavlja Občinska izobraževalna skupnost in sicer za: —	regres za malico letno na učenca	8.300	din
—	regres za kosilo letno na učenca	18.500	din
— učila in šolske potrebščine letno
na učenca	2.200	din
—	za podaljšano bivanje	4.000	din
Tudi učitelji, ki opravljajo učno vzgojno delo v oddelkih z romskimi otroki so delno nagrajeni. Tako znašajo skupni dodatni stroški za učence Rome 9.929.660 din, kar znaša letno na romskega otroka 25.949 din. Od tega zneska zagotavlja Izobraževalna skupnost SR Slovenije 21.776 din po učencu letno.
Problematika:
—	neobvladovanje slovenskega jezika predstavlja za romske učence oviro pri vzgojnoizobraževalnem delu;
—	jezikovne težave so bolj občutne v začetnih razredih, vendar pa se pojavljajo tudi v ostalih razredih, zato je nujno vključevanje v oddelke podaljšanega bivanja;
—	preko razvrščanja (testi niso v celoti prilagojeni romski populaciji — težava jezika, socializacija, brez navad,.) je sorazmerno mnogo .romskih učencev usmerjenih v šole s prilagojenim programom:
—	normalno vključevanje romskih učencev v šolsko delo predvsem ovira pomanjkanje higienskih, zdravstvenih in drugih navad. Taki učenci navadno nimajo urejenih šolskih potrebščin, ne delajo redno domačih nalog, na pouk se ne pripravljajo;
—	učno vzgojno delo z romskimi učenci bi bilo potrebno proučiti in učne načrte delno prilagoditi, vsaj v začetnih razredih;
—	s sistematičnim delom bo potrebno na šolah doseči, da se bodo tudi romski učenci v večji meri vključevali v tehniške, poljudnoznanstvene'in druge dejavnosti in delo pionirskih zadrug;
-	pri poklicni vzgoji je opazen napredek, potrebno pa bo doseči, da se bodo ti učenci v večji meri vključevali v različne poklice, predvsem pajih vzpodbujati za boljši učni uspeh in s tem usmerjanje v zahtevnejše šolanje;
— potrebno bi bilo doseči, da bi bili vsi predšolski otroci pred vstopom v osnovno šolo deležni predšolske vzgoje.
3.	Zaposlovanje Romov
Produktivno zaposlovanje, težak ekonomski položaj v večini pomurskih delovnih organizacijah in zastoj investicijskih vlaganj, negativno vpliva na uresničevanje ciljev zaposlovanja v tekočem srednjeročnem obdobju, predvsem v zadnjih dveh letih, kar se odraža v povečevanju brezposelnosti in številnih problemih, ki spremljajo zaposlovanje, še posebej pri tisti kategoriji občanov, ki so že prej težko dobili delo. Eden izmed najtežjih problemov s katerim se vsakodnevno srečuje skupnost za zaposlovanje, je zaposlovanje Romov.
V preteklih letih so bile težave okrog zaposlovanja Romov manjše, saj so se uspešno zaposlovali v tujini (Nemčija, Avstrija), v letih, ko je bila stopnja zaposlovanja visoka, povpraševanje po nekvalificirani delovni sili pa veliko, so se uspešno vključevali tudi v delo doma, predvsem (kot fizični delavci) v gradbeništvu, komunali, poljedelstvu, tisti, ki pa so dosegali višjo izobrazbo, pa tudi v industriji in to za določen ali nedoločen čas.
Zaostreni pogoji gospodarjenja z nižjo stopnjo zaposlovanja pa vplivajo tudi na manjše zaposlitvene možnosti Romov, kar povzroča, da iz leta v leto narašča število'iskalcev zaposlitev s strani Romov (v septembru leta 1981 je 173 Romov iskalo zaposlitev, a septembra 1984 289. septembra 1985 pa 306 oseb).
Prizadevanja TOZD po izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih in prehod na tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, pogojuje zahtevo po višjem izobrazbenem nivoju iskalcev zaposlitve, čemur delavci romskega porekla ne sledijo. Zanje je značilno, da dosegajo še vedno izredno niško raven šolske izobrazbe, precej jih je še brez šole, kar povzroča, da niso uspešni pri kandidiranju na razpisana prosta delovna mesta, tudi za nekvalificirana dela, saj TOZD za večino del in nalog postavljajo pogoj končane osnovne šole. V celotni populaciji iskalcev zaposlitve je delež strokovno usposobljenih že dosegel 36,6 ° . dočim je delež le teh pri iskalcih romskega porekla.zanemarljiv (5.8 %)! Tako kot upada interes po izobraževanju med mladimi, je čutiti odsotnost le tega tudi pri romski mladini, ki konča osnovno šolo. V okviru poklicnega usmerjanja imamo izoblikovano doktrino, da poleg običajnih postopkov in prizadevanj uredimo posebno pomoč in smo posebej pozorni na posameznike, ki bi zaradi okoliščin lahko imeli probleme pri izbiri poklica. To so zlasti oni iz socialno prizadetih okolij, vzgojno zanemarjeni, zdravstveno, telesno ali duševno prizadeti, poklicno neopredeljeni ipd. S temi se posebej ukvarjamo in taka navodila in povdarke populariziramo tudi pri naših sodelavcih —
pedagogih na šolah. Iz tega je razvidno, da populacije nedifirencira-mo ne po etničnih, jezikovnih ali kakih drugih značilnostih, ker bi nasprotno morebiti pomenile celo določeno degradacijo.
Naslednja tabela prikazuje podatke o prijavljenih nezaposlenih Romih po izobrazbi, starosti in spolu v občini M. Sobota: PRIJAVLJENI NEZAPOSLENI ROMI
Izobrazba	Starost do 26 let	Od 27 do 40 let	Nad 40 let	SKUPAJ
	M	Ž	M	Ž M	Ž	
Brez šole	2	6	6	5	6	7	32
Do 4. r. OŠ	14	13	25	3	20	1	76
Do 7. r. OŠ	49	61	12	7	4	6	139
Popolna OŠ	14	24	1	—	2	—	41
11. kat. z.	6	3	—	3	1	-	13
IV. kat. z.	1	2	— •	1 1 -	5
SKUPAJ:	86	109	44	19 34	14	306
Iz tabele je razvidno, da odstotek žensk, ki iščejo zaposlitev skoraj dosega enak odstotek kot delež moških. To so predvsem mlajše iskalke zaposlitve, ki težijo k samostojnosti, neodvisnosti, kar je rezultat dolgoletnega prizadevanja številnih dejavnikov pri vzgoji in to že od otroških let naprej.
Ob pogledu na starostno strukturo vidimo, da je zelo mlada, kar so že rezultati spremenjenega načina življenja in odnosa do dela. Po končanem šolanju se skoraj vsi mladi prijavijo kot iskalci zaposlitve in so tudi pripravljeni poprijeti za delo.
Kljub težavam v združenem delu je prisoten pozitiven odnos do zaposlovanja Romov, čeprav njihovo delo še dostikrat spremlja neustrezna odgovornost do dela, absentizem in fluktuacija, zato so pri njihovem vključevanju v TOZD previdnejši.
Mlajši Romi s končano OŠ se uspešno vključujejo v razne oblike usposabljanja (Mura, Mesna industrija), zaposlujejo pa se tudi v dejavnostih, ki ne zahtevajo zgolj fizičnih sposobnosti. Tiste, ki nimajo končane OŠ pa vključujejo po težjih fizičnih delih doma in po Sloveniji. Zaposlovanje v tujini je padlo na minimum in to predvsem na sezonske zaposlitve v sosednji Avstriji, kjer se zaposlujejo samo še Romi z goričkega predela. Zaradi težav na področju zaposlovanja pa ostaja še vedno precej Romov izven delovnega razmerja, kar povzroča nezadovoljstvo predvsem med mladimi, ki si zelo zgodaj ustvarijo družine, ne morejo pa si z lastnim delom zagotavljati socialne varnosti, ampak so prisiljeni iskati razne oblike družbenih pomoči.
V času nezaposlenosti zagotavlja služba za zaposlovanje socialno varnost delavcem, katerim je prenehalo delovno razmerje brez lastne volje ali krivde, toda delež delavcev Romov je med upravičenci minimalno zastopan (po zadnjih podatkih 6). Dokler se bodo možnosti za dodatno zaposlovanje delavcev v .občini manjšale, toliko časa bodo prisotni problemi na področju zaposlovanja, še toliko bolj pa na področju zaposlovanja Romov,
Naslednja tabela prikazuje vključevanje Romov v delo v letih od 1983 naprej:
Zaposl. v Pomurju	Zaposl. v tujini
Zaposl. izven Pomurja
	1983	1984	1985/ 9 mes.	1983	1984	1985/ 9 mes.	1983	1984	1985/ 9 mes.
MOŠKI	42	37	39	26	21	24	13	13	11.
ŽENSKE	28	20	10	22	17	10	10	4	6
SKUPAJ:	70	57	49	48	38	34	23	17	17
Iz zgornje tabele je razvidno, da število zaposlitev iz leta v leto postopoma upada, zato si moramo prizadevati na področju zaposlovanja za njihovo čim večje vključevanje v delo, saj jih bo le delo in enakopravno soodločanje izenačilo z ostalimi občani.
4.	Reševanje stanovanjske, cestne in komunalne problematike v naseljih Romov
Po podatkih Samoupravne stanovanjske skupnosti je bilo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 dodeljeno sedmim občanom Romom solidarnostno stanovanje. Stanovanja so jim bila dodeljena v raznih stanovanjskih blokih v M. Soboti. Nekoliko več stanovalcev — Romov je le v stanovanjskem bloku Gregorčičeva 55, kjer je tudi sicer 3/4 solidarnostnih stanovanj.
Odnos Romov do družbenih stanovanj je še kar zadovoljiv. So primeri, kjer Romi zelo dobro vzdržujejo družbena stanovanja, nemalokrat celo boljše od ostalih imetnikov stanovanjske pravice. Tudi obveznosti, ki izhajajo iz stanovanjske pravice, redno poravnavajo.
Cestna problematika v romskih naseljih se obravnava v okviru razpoložljivih sredstev in po sprejetih normativih v skladu s SaS, ki velja za občine. V letu 1985 se modernizira cesta na odseku Canko- / va—Gerlinci, ostali del tega odseka do Rogaševec pa bo modernizi-
STRAN 11 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1 985
DELEGATSKI VESTNIK - 11
STRAN 10 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
ran v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Cesta na odseku Vanča vas—Borejci je predvidena v osnutku referendumskega programa da se modernizira (asfaltira) prav tako v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Cesta skozi Sotino in ostale ceste, ki niso kategorizirane kot regionalne in lokalne ceste so v opravljanju krajevnih skupnosti in so tudi te odgovorne za njihovo vzdrževanje. '
Romska naselja na področju naše občine so neustrezno zazidana in tudi v celoti komunalno neopremljena ter neurejena. V preteklih 10—15 letih je sicer bilo v ta namen vloženih nekaj sredstev, predvsem v izgradnjo nekaterih vodnooskrbnih objektov v Vadarcih, Zen-kovcih, Dolini, Serdici, Dolič, vodovod do otroškega vrtca za naselje Pušča, zasip gramozne jame ob Pušči, itd. Za naselje Pušča je poleg tega bila urejena makadamska cesta s priključkom na magistralno cesto pri gostilni Gaj.
V naselju Pušča so si stanovalci — Romi z lastnim prispevkom asfaltirali ulice.
V letu 1985 se bo zgradilo vodovodno omrežje za naselje Pušča. SIS za cestno, in komunalno dejavnost bo sofinancirala to omrežje v višini 1.000.000 din. Preostala sredstva do celotne vrednosti pa so se zbrala pri KS Černelavci iz naslova krajevnega samoprispevka Romov, občinske in republiške skupnosti socialnega skrbstva. Posebno pri urejanju vodooškrbnih objektov so občani Romi mnogo prispevali s svojim lastnim fizičnim delom. To predvsem veljaza Rome v KS Rogaševci.
5.	Vključevanje Romov v telesnokulturno dejavnost
Romi se vključujejo v telesnokulturno dejavnost preko treh organiziranih društev in sicer: nogometnih klubov Pušča in Romah iz Vanča vasi ter strelske družine Alij Kardoš Černelavci. Vse tri osnovne telesnokulturne organizacije so članice ZTKO M. Sobota. Sicer pa jih zasledimo tudi kot ne organizirane skupine v malem nogometu. V rednem tekmovanju v malem nogometu v občinski ligi zasledimo ekipo Pušče, ki se udeležuje tudi različnih drugih tekmovanj.
Vse naštete ekipe so vključene v športnorekreativni sistem v občini. Omeniti moramo, da je nogomet osnovna in najbolj priljubljena telesnokulturna dejavnost Romov. Tudi uspehi ekip in posameznikov niso zanemarljivi, saj je veliko igralcev Romov tudi vključenih v selekcijo NK Mure. Torej so uspešni tudi v tekmovalnem sistemu. Zelo redko pa zasledimo, da bi se Romi ukvarjali s kakšno drugo športno . panogo razen nogometa in strelstva. Tudi med udeleženci športno rekreacijskih akcij jih le redko kdaj zasledimo, razen tistih, ki se v te dejavnosti vključujejo preko šolskih športnih društev.
Naštete osnovne telesnokulturne organizacije Romov prejemajo za svojo dejavnost od ZTKO tudi dotacije. Nogometni klubi in strelski družina prejemajo dotacijo preko medobčinske nogometne zveze ter Občinske strelske zveze M. Sobota. V okviru športno-rekreacijskih sredstev ZTKO je postavka, kjer so namenska sredstva za pomoč romskim telesnokulturnim organizacijam v obliki športnih rekvizitov in opreme. Strokovna služba ZTKO pa vsem trem osnovnim telesnokulturnim organizacijam Romov nudi tudi strokovno pomoč z nasveti, administracijo in drugimi uslugami, ki se jih največ poslužuje NK Romah. Ostala sredstva za svojo dejavnost si navedene osnovne teles-nokultume organizacije zagotavljajo same iz naslova vstopnine na tekmah in organizacijo raznih prireditev. Za izredne akcije in potrebe zagotavlja materialna sredstva tudi sama telesnokulturna skupnost M. Sobota.
Pred leti je bilo v osnovnih telesnokulturnih organizacijah Romov nekaj problemov glede tekmovalne discipline, kar se je v zadnjem času ustrezno uredilo in kakšnih posebnih incidentov ni.
Posebne težave nastajajo pri zagotavljanju športno rekreativnih površin za odvijanje telesnokulturne dejavnosti Romov. NK Pušča je dolgoletni stalni pomožni gost NK Mure, NK Romah pa ima igrišče na zemljišču KG Rakičan, kjer so pričeli pred časom graditi garderobe, kap je povzročilo številne težave. Menimo, da bo v okviru občine potrebno najti nekoliko več razumevanja za zagotovitev takšnih objektov.
V perspektivi si bo potrebno prizadevati, da se romskim telesnokulturnim organizacijam zagotovijo ustrezne površine za vadbo ter na ta način razširiti njihovo telesnokulturno dejavnost. V okvire obstoječih TKO pa je potrebno spraviti tudi dejavnost neorganiziranih skupin, ki bi na ta način lahko bile deležne dotacije in pomoči v obliki športne opreme in rekvizitov.’
6.	Vključevanje Romov v kulturno dejavnost
Romi se do pred kratkim niso organizirano vključevali v kulturna prizadevanja občine M. Sobota, razen če izvzamemo instrumentalno glasbeno skupino INSPIRACIJA, ki seje vključevala v širši občinski prostor, zveza kulturnih organizacij ji je pri tem pomagala v toliko, da je dala na razpolago prostor za vadbo.
Prve pobude in interes Romov za organizirano delo na kulturnem področju je bil opazen na Pušči pred dvema letoma, ko so se predstavniki krajevnih skupnosti Černelavci — vaški odbor Pušča za
nimali za obliko in vsebino kulturnega dela. Šele letos pa so ta prizadevanja prišla do izraza, pobuda je bilo vsekakor povabilo za srečanje romskih kulturnih skupin v Novem mestu. Ob strokovni in organizacijski pomoči dveh entuziastov iz M. Sobote, so se na Pušči oblikovale folklorna, recitacijska in glasbena skupina, ki so na srečanju odmevno in v primerjavi z drugimi skupinami, požele dokajšen uspeh. Prav sedaj potekajo prizadevanja za organizacijsko in vsebinsko utrditev dejavnosti, ki naj bi bila usmerjena v raziskavo romske kulturne preteklosti, ohranjanja svojih običajev, glasbe, plesa, romske poezije.
Seveda pa so prisotne mnoge težave, predvsem kadrovske, potrebna bi bila strokovna pomoč, pravtako organizacijska. Tudi prostorskih možnosti, kjer bi se ljudje lahko sestajali, vadili in nastopali, v Pušči ni.
V največji meri pa so Romi obiskovalci kino predstav, predvsem komercialnih, na drugih kulturnih prireditvah jih ni opaziti.
7.	Zdravstveno stanje Romov v občini
Pri Romih v občini M. Sobota izstopajo v primerjavi z ostalin, prebivalstvom naslednja obolenja:	,
—	genetsko pogojene okvare (gluhonemost, motnje rasti, patološka debelost, duševna manj razvitost), ki so po večini posledica krvne-. ga sorodstva;
—	tbksoplazmoza (povzroča splave, prezgodnje porode, mrtvorojenost, vodenoglavost, večjo umrljivqst otrok, vnetje srčne mišice, telesno nerazvitost). To bolezen prenašajo psi;
—	posledice nekoč endemskega sifilisa (gluhonemost, okvare sluha in govora, spinalna ataksija, Marfonov sindrom). O spolnih boleznih pri Romih danes ne vemo skoraj ničesar, čeprav sami Romi priznavajo, da je med njihovimi ženskami prisotna prostitucija;
—	genetsko pogojene deformacije prsnega koša; pomanjkanje vitaminov B skupine (polinevritisi, splošni eretizem, periferni edemi, patološka reakcija pri zauživanju alkohola, vnetje ustne votline, jezika, švale, hipacidni gastritisi, prevelika vzdražljivost, nagnjenje h konfliktom, nepripravljenost za dplo, neaktivnost, apatija). Pri Romih ne moremo govoriti o lenuhi, temveč o »brezdelnežih«, ki so poznani tudi pri primitivnih ljudstvih. Vse to so karenčni pojavi, vezani na prehrano in dednost).
—	anemijo,
—	črevesni paraziti (zaradi slabe osebne higiene jih je več kot pri ostalih občanih)
—	bolezni dihal (astma in kronični bronhitis). Vzrok za to moramo iskati v prekomernem kajenju, slabih bivalnih prostorih ter okuženosti z paraziti;
—	kronični revmatizem (posledica slabega oblačenja, slabih bivalnih prostorov);
—	psihonevroze, psihosomatske bolezni (kronične konfliktne situacije, stresna stanja, odpor domačega prebivalstva, kriminaliteta);
—	alkoholizem;
—	tabletomanija.
Manj kot pri ostalem prebivalstvu pa je med Romi debelosti, sladkorne bolezni, visokega krvnega pritiska, kapi, raka, zobne gnilo-- be in samomorov.
Predlogi za izboljšanje zdravstvenega stanja Romov:
—	socializacija Romov. Z njo se bodo spremenile življenjske navade, zdravstvene navade in njihov odnos do zdravja r- bolezni;
—	aktivno vključevanje Romov v sodobno zdravstveno varstvo;. — vključevanje Romov v dispanzerski način dela;
—	poživitev vzgojno izobraževalnega dela v KS in RK;
—	vključevanje v akcije drugih dejavnikov (KS, RK, Center za socialno delo, humanitarne organizacije, društva, družbenopolitične organizacije,);
	— več vzgojnoizobraževalnega dela v osnovnih šolah;
—	sanacija higienskih razmer (zdrava pitna voda, osebna higiena, higiena naselij, zatiranje glodalcev, pobijanje psov);
—	stalna zaposlitev;
—	več pozornosti posvetiti pri sklepanju zakonov (krvno sorodstvo) ;
—	zatiranje nalezljivih bolezni (tudi toksoplazme, s katero je okuženih 70 %Romov);
—	zatiranje alkoholizma;
—	več dela posvetiti boleznim, ki Rome invalidizirajo (revmatizem, astma, živčna razrvanost);
—	več vzgojnoizobraževalnega dela v otroških dispanzerjih, šolskih dispanzerjih, splošnih ambulantah, kjer naj se izdajajo navodila o racionalnem jemanju zdravil). Predstavniki Romov so namreč povedali, da njihovi ljudje neradi jemljejo zdravila in da jih večino zavrže-j°;
—	v ta proces vključiti tudi lekarne (nekateri Romi radi uživajo analgetične tablete ter pomirjevala, ki se dobijo v prosti prodaji);
—	OZS naložiti, da bodo zdravstvene delovne organizacije ločeno spremljale zdravstveno stanje Romov;
—	pri OK SZDL preko njenih organov organizirati informiranje o zdravstveni problematiki Romov.
Seveda pa je potrebno vse te ukrepe zastaviti dolgoročno.
12 - DELEGATSKI VESTNIK
8.	Vključevanje Romov v družbenopolitično in samoupravno življenje
Rezultati prizadevanj na področju hitrejšega vključevanja Romov v družbeno življenje se odražajo tudi v vidnem napredku na področju družbenopolitične in samoupravne organiziranosti in njihovem vedno bolj aktivnem vključevanju v družbenopolitično in samoupravno dogajanje. Procesi socializacije so prinesli tudi v miselnost populacije Romov v občini določene spremembe, ki se manifestirajo v njihovi zavesti ter vplivajo na sistem vrednot, ki se oblikuje znotraj samih Romov. To se odraža tudi v njihovem spoznavanju, da samo preko organiziranih in samoupravnih oblik lahko učinkovito razrešujejo življenjske probleme iz svojega okolja. K temu so veliko prispevale vse družbenopolitične organizacije, kakor tudi spremembe izobrazbene strukture in števila zaposlenih med Romi, ki s svojim vzgledom in delom pospešujejo vsestransko aktivizacijo Romov.
Za vse zaposlene lahko ugotovimo, da so kot ostali delavci enakopravno vključeni v vrste sindikata,-premalo pa jih najdemo v samoupravnih organih in organih samih osnovnih organizacij ZSS. Delno je to posledica relativno nizke izobrazbene strukture zaposlenih Romov, kar jim otežuje delo v omenjenih organih, ter zato tudi med njimi. često ni interesa za vključevanje v omenjene organe. Za delo v KS lahko ugotovimo, da se povsod tam, kjer je manjše število Romov, leti vključujejo v delo in življenje organov KS, prav tako v različna društva, ki so v KS. Najvišja stopnja družbenopolitične in samoupravne organiziranosti pa je dosežena v krajih kjer so večja romska naselja. Tako so v*naseljih Pušča in Vanča vas — Borejci formirani vaški odbor in vaški odbor SZDL. Tu je tudi največ načrtnega dete in organiziranih prizadevanj samih Romov za urejanje lastnih zadev in razreševanje problemov v naseljih. Vaška odbora in vaška odbora SZDL v omenjenih dveh naseljih sta glavna nosilca aktivnosti, s svojim delom sta si pridobila tudi zaupanje med prebivalci naselij, kar se najbolj izraža v uspelih akcijah v vasi in dobrih rezultatih ob širših družbenopolitičnih akcijah kot so volitve in referendumi.
Največji napredek in tudi najboljši rezultati so doseženi na področju organiziranja romske mladine, kjer gre v največji meri za dosežke prizadevanj občinske konference ZSMS. Preko atraktivnih oblik dela kot so enote mladincev prostovoljcev TO in mladinske delovne akcije je mladinski organizaciji "uspelo aktivirati precejšnje število mladih Romov. Vključitev v omenjene aktivnosti pa pomeni mnogo več kot občasna koristna zaposlitev mladih, saj v tem primeru-pomeni pomemben element vzgoje in pridobivanja delovnih navad mladih.
Stalno delo z mladimi Romi se rezultira tudi v treh dobro organiziranih osnovnih organizacijah ZSMS (Černelavci, Černelavci — Pušča, Vanča vas — Borejci). V formiranju pa je tudi osnovna organizacija na Pertoči. Tako je v organizirano delo vključenih okrog 130 mladih Romov.
Medtem ko lahko ugotovimo relativno zadovojivo prisotnost in organiziranost Romov v osnovnih okoljih, pa jih razen v vodstvu mladinske organizacije in pristojnem koordinacijskem odboru občinske organizacije SZDL ne najdemo v organih na ravni občine. Seveda ob doseženih rezultatih obstojajo še številne težave, ki so rezultat objektivnih, v veliki meri pa tudi subjektivnih dejavnikov. V vseh okoljih bo treba premeščati prepade medsebojnega nezaupanja. Več naporov bo treba vložiti tudi pri usposabljanju aktivistov iz vrst Romov za učinkovitejše delo v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah. Seveda bo ob tem potrebno razreševati tudi osnovne prostorske in materialne probleme, ki ovirajo nemoteno delo na tem področju.
9.	Socialnoskrbstvene storitve in ukrepi pri reševanju romske problematike
Temeljno načelo naše socialne politike je, da delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in svojim družinam predvsem s svojim delom in dogovorjeno solidarnostjo v okviru svoje delovne organizacije oz. delovne skupnosti. Le če izjemoma ni mogoče zagotoviti socialne varnosti z delom oz. s solidarnostjo v združenem delu, se le-ta zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih po osnovah, merilih in postopkih, določenih v samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Tako približno se glasi SaS o socialno varstvenih pravicah, ki je objavljen v Ur. listu SRS št. 26, z dne 30. 7. 1984).
Na osnovi ugotovitev iz prejšnjih poglavij tega gradiva lahko zaključimo, da socialna varnost Romov v naši občini ni na zavidljivi ravni predvsem zaradi naslednjih vzrokov:
—	zaposleno število Romov za nedoločen čas je še zmeraj zelo nizko in tudi velika večina teh si /svojih OZD skoraj ne more zagoto
viti svoje minimalne socialne varnosti zase in za številne člane svoje družine zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so posledica nizke izobrazbene strukture;
—	odstotek iskalcev zaposlitev pri Romih (11,7 % vseh Romov v občini je evidentiranih kot iskalcev zaposlitev) je neprimerno večji od iskalcev zaposlitev pri ostalih občanih (1,5 % vseh prebivalcev);
—	le neznatno število iskalcev zaposlitve pri Romih lahko veljavi pravico do nadomestila za brezposelnost in
—	velika večina Romov, ki so iskali zaposlitve, nima nobenega premoženja (zemlje) na osnovi katerega bi se lahko preživljali, niti svojcev, ki bi jih morali oz. bili sposobni po zakonu preživljati.
Iz navedenih dejstev je kaj lahko zaključiti, da ima nadpovprečno število občanov — Romov pogoje za uveljavitev pravice socialno varstvenih pomoči s področja socialnega skrbstva.
Stalno družbeno denarno pomoč prejema 125 Romov, od tega prejema 54 oseb DDP kot edini vir za preživljanje in 71 oseb DDP kot dopolnilni vir za preživljanje. Od vseh upravičencev do edinega vira za preživljanje je 35 oseb starejših od 60 let (65 %). Tako denarno pomoč prejema 15 moških (28 %) in 39 žensk (72 %). 11 upravičencev (20 %) živi samih, ostali pa živijo s svojimi družinami ali v družinskih skupnostih pri sorodnikih.
Povprečna starost upravičencev, ki prejemajo denarno pomoč kot dopolnini vir za preživljanje, je 56 let. Od vseh prejemnikov te denarne pomoči je 35 oseb starejših od 60 let (49,2 %). Denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja prejema 20 moških (28 %) in 51 žensk (72 %). Takih deset upravičencev živi samih, vsi ostali pa živijo v družinskih skupnostih.
Začasno družbeno denarno pomoč je v letu 1985 prejemalo 16 občanov — Romov. Do takšne socialno varstvene pomoči so upravičeni občani, ki začasno zaidejo v socialne težave, bodisi zaradi bolezni v družini ali začasne brezposelnosti. Taka socialno varstvena pomoč lahko traja največ 6 mesecev.
Veliko več je enkratnih družbenih denarnih pomoči pri Romih, ki si zaradi težkega socialnega stanja ne morejo nabaviti kurjave, ozimnice, šolskih potrebščin, oblačil in obutve ob vstopu otrok v šolo ali pa plačati zdravstvenega pregleda pri prvi zaposlitvi ter potnih stroškov, kadar sklenejo delovno razmerje izven regije. Poleg navedenih socialno skbstvenih storitev, ki se opravljajo v Centru za socialno delo, je potrebno omeniti tudi nekatere druge socialno skrbstvene storitve, ki so procentualno mnogo višje pri Romih kot pri ostalih občanih.	' •
Posebno evidentna je obravnava mladoletnikov — Romov, ki so moteni v vedenju in osebnosti. Tako glede na ostalo populacijo v občini predstavljajo vzgojno problematiko otroci in mladoletniki Romov po naslednjem odstotku: vedenjsko in osebnostno moteni otroci do 14 leta 42,8 %, mladoletniki od 14 — 16 let 28,2 %, mladoletniki od 16 — 18 leta 18,5 %, storilci prekrškov 15,3 % ali z drugimi besedami 29,75 % vseh vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mladoletnikov je Romov.
Tudi pri izvajanju vzgojnih ukrepov za otroke in mladoletnike predstavljajo mladoletniki Romi velik odstotek in sicer: obravnava mladoletnikov v vzgojnih zavodih 37,5 %, strožje nadzorstvo organov socialnega skrbstva 37,7 %, disciplinski center 9 %, obravnava ostalih vedenjsko in osebnostno motenih mladoletnikov 50 %, begavci 72 % in svetovalno delo s starši in mladoletniki 37 % od celotne obravnavane populacije. i
Z odraslimi storilci — Romi kaznivih dejanj Center za socialno delo nima toliko opravkov kot z mladoletniki. Za primerjavo nudimo podatek, da je bilo v letu 1983 84 oseb iz naše občine na prestajanju kazni, odvzema prostosti in od tega 8 Romov ali'9,5 %. Leta 1984 je bilo na prestajanju kazni 52 oseb od tega samo 3 Romi ali 5,7 %.
Poleg navedenih socialno skrbstvenih storitev Center za socialno delo opravlja za Rome vrsto svetovalnega dela, pomoči drugim ustanovam in institucijam v zvezi z reševanjem romske problematike in vrsto usmerjanj v privatnem, družbenopolitičnem in ostalih področjih dela in življenja Romov.
Romi in njihova problematika v naši občini še vedno v pretežni večini sodijo v področje socialnega skrbstva. Res je sicer, da zaradi slabega socialno ekonomskega stanja te kategorije prebivalstva imajo Romi nadpovprečno veliko število socialno skrbstvenih pomoči. Dejstvo pa je, da se situacija v danih zaostrenih gospodarskih pogojih ne bo bistveno sptemenila in bo tudi naprej potrebno računati, da bo ta kategorija prebivalstva v naši občini potrebna posebne družbene pomoči in bo zaradi tega pri socialno varstvenih pomočeh še naprej izstopala od ostalega prebivalstva.
URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 7. novembra 1985	Št.: 24
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
210.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona
211.	Odlok o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Ži-hlava—Biserjane
212.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije
STRAN 15 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
210
Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (ur. 1. SRS, št. 5/82) 4. čl. in 9. čl. zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 25/83) in 206. čl. statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 je skupščina občine Gornja Radgona na zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 10. 19,85 sprejela
ODLOK O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V OBČINI GORNJA RADGONA
I.	SPLOŠNE ZADEVE
1.	člen
S tem odlokom se ureja cestni promet oz. določajo ukrepi za nemoten potek cestnega prometa in varnosti udeležencev v cestnem prometu na javnih prometnih površinah na območju občine Gornja Radgona.
Promet na magistralnih cestah se urejuje v soglasju s skupnostjo za ceste Slovenije.
2.	člen
Javne prometne površine po določbah tega odloka so: vse javne ceste in javne poti, trgi, ulice, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste oz. druge površine za dostop k javnim, stanovanjskim in poslovnim objektom (v nadaljnjem besedilu ceste).
II., PROMETNA UREDITEV
3.	člen
Izvršni svet in upravni organ pristojen za promet (Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občina Gornja Radgona) 'urejata zadeve po določbah tega odloka in skrbita za zagotovitev in izvajanje ustreznega prometnega reda na območju občine Gornja Radgona.
V ta namen lahko v naseljih odredi naslednje ukrepe:
Izvršni svet:
1.	Določi prednostne in stranske ceste,
2.	določi enosmerne ceste,
3.	omeji hitrost vožnje skozi naselje,
4.	prepove promet na posameznih cestah ali drugi prometni površini, ki ni javna cesta, za vsa vozila ali posamezne vrste vozil,
5.	uredi promet pešcev in promet s vprežnimi vozili.
Upravni.organ pristojen za promet:
1.	določi parkirne prostore, avtobusne postaje in postajališča, način parkiranja in prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali posameznih vrst vozil na določeni cesti,
2.	odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnem kraju, kjer so ogroženi udeleženci v prometu,
3.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol in druge ukrepe za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu,
4.	uredi gonjenje in vodenje (živine) živali,
5.	uredi posebne tehnične in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu,
6.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
Pred odreditvijo posameznih ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena se občinski upravni organ, pristojen za promet posvetuje z zainteresiranimi organi, organizacijami in skupnostmi.
4.	člen
v Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlgajo izvršnemu svetu in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za promet, zlasti:
1.	ureditev prometa pešcev in kolesarjev
2.	ureditev dostavnega prometa
3.	ureditev prometa pred šolami in vzgojno varstvenimi ustanovami
4.	določitev lokacij avtobusnega postajališča
5.	ureditev prometa pred izhodi iz objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov,
6.	ureditev parkirišč in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v prometu.
Krajevna skupnost lahko v soglasju z upravnim organom oz. izvršnim svetom iz 3. čl. tega odloka ureja promet pešcev, kolesarski promet in parkiranje ter garažiranje izven javnih prometnih površin in določa na teh prometni režim (odprta dvorišča, s katerimi opravljajo hišni sveti in druge površine).
;	, 5. člen
Parkirni prostori so splošni in posebni:
1.	Splošni prostori so:*
— urejeni parkirni prostori s prometniki znaki ali označbami
2.	Posebni parkirni prostori .so:
—	parkirni prostori, kjer je parkiranje časovno omejeno
—	posebej urejeni parkirni prosotri
—	parkirni prostori rezervirani za določene uporabnike.
6.	člen
Parkirni prostori morajo biti označeni s prometnim znakom in po potrebi z označbo na vozišču. Prometni znak lahko vsebuje obvestilo o vrsti vozil, ki se jih sme parkirati in čas dovoljenega parkiranja.
Parkiranje je dovoljeno le znotraj obeleženih parkirnih površin.
7.	člen
Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno, morajo vozniki na vidnem mestu na notranji trani vozila namestiti parkirno uro in jo naravnati na čas prihodka na parkirni prostor. Po izteku dovoljenega časa za parkiranje mora voznik vozilo odpeljati.
8.	člen
Ne glede na omejitve prometa oz. prepoved ustavljanja ali parkiranja po določbah tega odloka, smejo na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji ter službena vozila, ki so potrebna za odstranjevanje prometne ovire, za opravljanje komunalnih in drugih nujnih del ter za opravljanje PTT dejavnosti. Ta vozila morajo biti označena z oznakami, ki predstavljajo oviro na cesti.
Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi'za vozila zdravstvenih delavcev ob obiskih bolnikov ali nudenju pomoči ponesrečenemu ter za vozila invalidnih voznikov, če tako ustavljamo ali parkiramo vozilo, ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu.
9.	člen
Avtobusne postaje in postajališča so lahko samo na zato določenih krajih in morajo biti označena z ustreznim napisom oz. znakom.
Avtobusno postajališče na lokalnih cestah in na cestah z gostejšim prometom mora biti zgrajeno zunaj vozišča. Taka postajališča določi občinski upravni organ iz 3. čl. tega odloka v soglasju z upravljal-cem cest.
Označba avtobusnega postajališča postavlja in vzdržuje upravlja-lec ceste na stroške zainteresiranih prevoznikov (strank).
10.	člen
Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti, kjer je to možno samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora.
Izjeme od določbe iz prejšnjega odstavka tega člena so dovoljene samo v primerih, ko je oskrba možna samo z javne prometne fiovrši-ne.
Razkladanje in nakladanje v primerih iz tega odstavka je treba opraviti hitro in brez odlašanja. Zaradi nakladanja in razkladanja ne sme biti oviran promet. Po opravljenem razkladanju, nakladanju, oz. po odstranitvi blaga, mora naročnik oz. uporabnik javno prometno površino temeljito očistiti, vozila pa takoj odstraniti.
V času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih (carinski pregledi), razen v primerih zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnem znaku, motor ustavljenega vozila ne sme obratovati.
I h člen
Prepovedano je parkirati in ustavljati, čeprav ni posebnega znaka prepovedi parkiranja in ustavljanja na pešpbteh, zelenicah, parkih, pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišča ali garažo, v hišnem prehodu za pešce, na prostoru za odlaganje posod za smeti, na stezah med stanovanjskimi in drugimi zgradbami in med komunalnimi napravami, kjer so te vidne ali posebej označene.
12.	člen
Stanovalci ne smejo puščati vozil na javnih prometnih površinah oz. na splošnih parkirnih prostorih in parkirnih površinah v naseljih, če imajo možnost parkiranja na dvoriščih ali v garažah.
Delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne poskrbeti za parkirne prostore za svoje delavce in poslovne partnerje.
III.	POSEBNA UPORABA PROMETNIH POVRŠIN
13.	člen
Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora izvajalec imeti dovoljenje.
Zahtevek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne prometne površine se vloži najmanj 15 dni pred nameravano uporabo ter mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvezne smeri, če dela trajajo z začasno zaporo prometa.
V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, mora izvajalec v najkrajšem možnem času sporočiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za promet o posebni uporabi javne prometne površine.
Dovoljenje za zaporo prometa na določeni cesti ali na zasedbo javne prometne površine izda občinski upravni organ pristojen za promet v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve.d
V dovoljenju se določi rok za izvedbo del, način zavarovanja in obvoz, če je ta potreben.
Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov ter izvedbo zavarovanja in druge ukrepe opravi izvajalec, če ni v dovoljenju pristojnega upravnega organa drugače določeno.
O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost.
Upravni organ, pristojen za promet lahko odredi, da mora izvajalec del na prometnih površinah opraviti dela v nočnem Času.
14.	člen
Delo na vozišču ali pločniku mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisano svetlobno signalizacijo.
15.	člen
Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mora v roku, določenem z odločbo, spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati.
16.	člen
Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik, stezo ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan in urejen za varno hojo.
17.	člen
Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograje in druge ovire, ki jih je postavil med izvajanjem del.
18.	člen
Za izvedbo občhsnih javnih prireditev lahko občinski upravni organ, pristojen za promet, na predlog organizatorja prireditve dovoli začasno preusmeritev prometa, da se ne moti potek prireditve.
Začasna preusmeritev prometa mora biti izvršena tako, da je zagotovljena varnost prometa.
Stroške začasne preusmeritve prometa plača organizator prireditve.
19.	člen
Organizator športne prireditve z,vozili na motorni pogon ali druge javne prireditve mora imeti dovoljenje upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, za izvedbo prireditev, čeprav je prireditev na cestah in površinah, ki niso javne prometne površine.
Organizator javne prireditve, vezane na dovoljenje ali priglasitev, je dolžan zagotoviti varnost cestnega prometa in zadostno število urejenih ter zavarovanih parkirnih prostorov.
20.	člen
Upravljalec cest skrbi, da so križišča, ovinki in drugi deli ceste pregledni in opremljeni z ustrezajočo signalizacijo.
Za inšpekcijo javnih cest pristojen občinski upravni organ z
odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih objektov, če tak objekt povzroča nepreglednost na cesti ali križišču oz. če tak ukrep narekuje večjo varnost cestnega prometa.
Organ iz prejšnjega odstavka z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire na primerno višino, če taka ovira zmanjšuje preglednost križišča ali ovinka.
21.	člen
Osnovne šole so zaradi varnosti otrok v prometu dolžne organizirati pionirsko prometno službo tam, kjer otroci na cestah ali ulicah z gostejšim prometom prečkajo cestišče ali v večjem številu hodijo po njem.
Pionirska prometna služba, pod vodstvom mentorja, skrbi, da otroci pravilno uporabljajo prometne površine, opozarjajo pa tudi druge udeležence v prometu na varnost.
22.	člen
Upravljalec cest oz. pooblaščena OZD postavlja na predlog pristojnega upravnega organa, zaščitne ograje na tistih delih in ob tisti strani ceste ali ulice, kjer je to potrebno za varnost vseh udeležencev v prometu, vštevši pešce, predvsem pa tam, kjer cesta poteka tik ob rečnem bregu, večji strmini ali ovinku.
23.	člen
Voznik motornega vozila, ki s prevozi onesnaži cestišče ali drugi uporabnik, ki onesnaži javno površino mora*cestišče oz' javno površino očistiti. Čiščenje ceste oz. javne površine je treba opraviti tako, da pri tem ni oviran ali ogrožen promet in da se ne poškoduje cesta oz. javna ovršina. Če tega ne opravi prevoznik oz. uporabnik sam, očisti cesto upravljalec ceste na stroške prevoznika oz. uporabnika.
Izvajalec gradbenih del ali OZD, ki pri svoji dejavnosti (dovozu ali odvozu) onesnažuje javno prometno površino, jo mora v času svojega dela sproti čistiti.
IV. POSEBNI VARNOSTNI UJKREPI
24.	člen
Zaradi varnosti pešcev nedovoljena vožnja s kolesi ali drugimi vozili po sprehajalnih stezah in drugih poteh parkov in zelenih površin, kakor tudi ne po pločnikih in drugih površinah, ki so označene in namenjene pešcem.
25.	člen
Prepovedano je privezovanje živine in parkiranje vprežnih vozil pred javnimi lokali iri stavbami ob cesti ter drugih javnih prometnih površinah tam, kjer bi privezana živina ali parkirano vprežno vozilo oviralo ali ogrožalo druge udeležence prometa.
26.	člen
Prepovedano je na javni prometni površini igranje, smučanje, sankanje, kotalkanje in drsanje.
27.	člen
V slabih prometnih razmerah, ko je na vozišču voda oz. brozga, morajo vozniki voziti tako, da ne onesnažijo oz. poškropijo pešcev na pločnikih oz. drugih udeležencev v prometu ali pročelja zgradb.
28.	člen
Kolesa in kolesa z motorjem je dovoljeno puščati le na mestih opremljenih s stojali ali tako, da ne ovirajo cestnega prometa, poškodujejo pročelja zgradb, ograj ali podobno.
29.	člen
Na poslovnih, gospodarskih in stanovanjskih zgradbah v družbeni ali zasebni lasti, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah morajo biti nameščeni ustrezni snegobrani.
30.	člen
Hišni sveti in drugi upravljalci, lastniki, uporabniki ali najemniki nepremičnin ob javnih prometnih površinah so dolžni:
—	redno odstranjevati ledene sveče, ki visijo s strešnih napuščev in žlebov,
—	odstraniti sneg s hodnikov za pešce in jih posipavati.
31.	člen
Zapadli sneg mora biti odstranjen s hodnikov za pešce najkasneje do 8. ure.
Odstranjevanje snega in posipavanje mora biti opravljeno v celotni dolžini objekta oz. meje funkcionalnega zemljišča objekta.
32.	člen
Da se prepreči poškodovanje cest ter objektov ob njih, oviranje in ogrožanje prometa je zlasti prepovedano:
1.	Odvajati na ceste oz. javne površine in poti meteorno vodo, gnojnico in kakršne koli druge odplake ali ovirati odtok meteorne vode,
2.	odlagati na ceste oz. javne površine kakršenkoli material ali odpadke (drva, šibje, gradbeni material, itd.)
3.	vleči po cesti oz. javni površini hlode ali druge predmete oz. zavirati po cesti s coklo ali verigo,
STRAN 16 VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
4.	poškodovati ali odstranjevati prometne znake ali spreminjati njihov pomen oz. poškodovati druge označbe na prometni površini,
5.	kakorkoli drugače poškodovati ali onesnažiti javne prometne površine.
V. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV 33. člen
Na cestah postavlja in vzdržuje prometne znake ter označuje vozišča OZD, ki jo pooblasti samoupravna komunalna interesna skupnost.
Postavitev novega ali nadomestitev starega prometnega znaka ali označbe na vozišču financira za novogradnje in rekonstrukcije cest investitor, za stare ceste pa upravljalec ceste.
Postavljanje, snemanje ali spreminjanje prometnih znakov na cesti se opravi na podlagi odločbe upravnega organa iz 3. čl. tega odloka.
34.	člen
Delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi javne varnosti in upravni organi ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlagajo ukrepe za izboljšanje urejenosti cestne signalizacije, če menijo, da se lahko s tem poveča varnost prometa.
Organizacija, ki skrbi za prometno signalizacijo predlog prouči in predlagatelju v 30 dneh sporoči svojo odločitev glede predloga.
Če se predlagatelj z ukrepom ne strinja, posreduje predlog z odgovorom pristojnemu občinskemu pravnemu organu iz 3. člena tega odloka, ki v postopku ugotovi upravičenost predloga in o njem odloči.
35.	člen
Organizacija, pooblaščena za postavljanje prometnih znakov in označevanje cestišč mora skrbeti, da so prometni znaki postavljeni in cestišča označena v skladu s predpisi. Označbe morajo obnavljati tako, da so vedno razločno vidne, prometni znaki pa ne smejo biti izrabljeni ali poškodovani.
36.	člen
O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena OZD register prometnih znakov, ki mora vsebovati naslednje podatke:
—	tekoča številka
—	datum in uro psotavitve prometnega znaka
—	naziv in številko prometnega znaka
—	kraj oz, cesto, kjer prometni znak stoji
—	številko, datum in naziv organa, če je bil prometni znak postavljen z odločbo upravnega organa pristojnega za promet.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
37.	člen
Z denarno kaznijo 300. din se kaznuje za prekršek na mestu:
L kdor parkira vozilo v nasprotju z označbami na parkirnem prostoru ali v nasprotju s'prometnim znakom 6. člen,
2.	kdor nima parkirne ure ali je ne uporabi oz. po izteku časa za parkiranje ne odpelje vozila, če parkira na parkirnem prostoru, kjer je čas parkiranja omejen 7. člen,
3.	kdor ravna v nasprotju s 3. odstavkom 10. čl. tega odloka
4.	kdor parkira vozilo na prostoru iz l L člena tega odloka,
5.	kdor pušča vozila na javnem prostoru, čeravno ima za to urejen prostor ali garažo 12. člen,
6.	kdor ne ravna v skladu s 23. čl. tega odloka,
7.	kdor se vozi po sprehajalnih stezah v nasprotju s 24. čl. tega odloka,
8.	kdor privezuje vprežno živino pred javnimi lokali ali zgradbami ali pušča živino ali vprežno vozilo brez nadzorstva, 25. čl. tega odloka,
9.	kdor ravna v nasprotju s 26. čl. tega odloka,
10.	kdor vozi vozilo po javni prometni površini tako, da onesnaži druge udeležence v prometu ali pročelja zgradb, 27. čl. tega odloka,
l	L kdor ravna v nasprotju z določili 28. čl. tega odloka
Za izterjavo denarne kazni po prvem odstavku tega člena so pooblaščeni delavci milice, občinski komunalni inšpektor in komunalpi nadzornik, ter v ožjem zdraviliškem centru Radenci tudi parkovni čuvaji.
38.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 30.000.— din se kaznuje za prekršek OZD ali druga pravna oseba:
l.	če ravna v nasprotju z odredbo pristojnega občinskega upravnega organa iz 3. čl. tega odloka,
2.	če ravna v nasprotju z 10. čl. tega odloka,
3.	če ne uredijo parkirišča po 2. ods. 12. čl. tega odloka,
4.	če opravlja dela na javni prometni površini brez dovoljenja pristojnega,upravnega organa ali v nasprotju z ukrepi, določenimi v iovoljenju 13. čl. tega odloka,
5.	če ne zavaruje pločnika ali del vozišča in ga ponoči ne razsveti 14. čl. tega odloka,
6.	če v določenem roku ne vzpostavi na vozišču, stezi ali pločniku prejšnje stanje in ga do takrat redno ne vzdržuje, 15. čl. tega odloka,
7.	če ob postavitvi gradbenega odra ne uredi prehodaža pešce ta
ko, da je zavarovan pred padanjem materiala ali vode ali ga ne razsvetli oz. ne uredi za varno hojo pešcev, 16. čl. tega odloka,
8.	če ne ukrepa v skladu s 17. čl. tega odloka.
9.	če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa začasno preusmeri promet zaradi izvedbe javne prireditve 10. čl. tega odloka,
10.	če brez dovoljenja izvedbe športno ali drugo javno prireditev z vozili na motorni pogon na krajih cestah, ki niso javne prometne površine, 19. čl. tega odloka,
1 L če ne ravna v skladu z 2. odst. 23. čl. tega odloka,
12.	če ne postavi, spremeni ali odpravi prometnega znaka po odločbi pristojnega upravnega organa oz. če prometni znak postavi, spremeni ali odstrani brez odredbe, 3. odst. 33. čl.,
13.	če ne označuje parkirnih in drugih označb na vozišču ali drugih naprav, 35. čl. tega odloka,
14.	če o postavljenih prometnih znakih ne vodi tekoče ali ne vodi registra prometnih znakov 36. člena tega odloka,
15.	če v določenem roku ne izvršijo oz. izvedejo določb 45. čl., 46. čl., 47. čl. tega odloka.
39.	člen
Z denarno kaznijo od 500.— do 1.000.— din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, ki dovoli katero izmed dejanj 37. čl. tega odloka.
40.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 3.000,— din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba OZD ali skupnost, ki dovoli, povzroči ali opusti katero izmed dejanj iz 38. čl. tega odloka.
41.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000,— do 3.000.— din se kaznuje za prekršek organizator javne prireditve, ki ne uredi parkirišč v skladu z 2. odst. 19. člena tega odloka.
42.	člen
Z denarno kaznijo od 300.— do 1.000.— din se kaznuje ža prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ne uredi parkirišč v skladu z 2. odst. 19. čl. tega odloka.
43.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 30.000.— din se kaznuje za prekršek OZD, druga pravna oseba ali posameznik, če ravna v nasprotju z določili 29., 30., 31. in 32. čl. tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba, pravne ‘osebe z denarno kaznijo od 1.000.— din do 3.000,- din.,.
44.	člen
Kdor stori dejanje v nasprotju s 27., 30. in 32. čl. tega odloka je dolžan poravnati tudi materialno škodo, ki je nastala na tuji imovini ali objektu.
VIL PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost mora pooblastiti OZD za postavljanje in vzdrževanje prometnih znakov in označb na vozišču do 31. 12. 1985.
46.	člen
Pooblaščena organizacija združenega dela mora opraviti popis prometnih znakov ter nastaviti register prometnih znakov najkasneje v 6 mesecih od dneva veljavnosti tega odloka.
47.	člen
Organizacija združenega dela, SIS in druge delovne organizacije in skupnosti so dolžne poskrbeti za parkirne prostore iz 2. odst. 12. čl. tega odloka do 31. 5. 1986.
48.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo delavci milice in pooblaščena oseba, ki jo pooblasti občinska skupščina ter upravni organ, pristojen za promet.
49.	člen
Podrobnejša navodila za postopek in izvajanje določb 2. odstavka 37. člena izda v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka pristojni upravni organ za promet.
50.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Gornja Radgona (Uradne objave, št 1/79 in 13/79).
51.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 34-3/85-02
Datum: 29/10-1985
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Jože KOLBL
211
Na podlagi 39. člena zakona.o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združnega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28/10-1985, sprejela
ODLOK o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Žihlava—Biserjane
1.	Uvodne določbe
1.	člen
S tem odlokom se sprejema ureditveni načrt za melioracijsko območje Žihlava—Biserjane, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, pod št. 14/85-UN/R.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	grafične priloge
—	izrez iz družbenega plana — namenska raba površin M 1:25000
—	izrez iz družbenega plana — vodnogospodarski ukrepi M 1:25000
—	območje obdelave M 1:5000
—	prikaz elementov plana in kategorizacije zemljišč M:5000
—	ureditvena situacija M 1:5000
b)	obrazložitev k ureditvenemu načrtu
c)	smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine
d)	soglasje, pristojnih-organov in organizacij
II.	Meje območja
3.	člen
Območje, za katerega se sprejme ta ureditveni načrt, obsega površino 300 ha.
Območje leži ob reki Ščavnici in .desnima pritokoma potokov Sivjak in Blaguški potok. Vzhodno meji na vas Slaptinci, jugovzhodno na vas Žihlava, južno in jugozahodno na naselje Stara gora, zahodno na Jamno in Biserjane, na severni strani pa meji na vas Drago-tinci.
4.	člen
Obravnavano območje je v družbenem planu opredeljeno kot kmetijske površine predvidene za melioracijo.
. 5. člen
Kategorizacije in opredelitev zemljišča je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka.
III.	Funkcionalne in oblikovalske rešitve v prostoru
6.	člen
Površine na obravnavanem območju so namenjene za kmetijsko proizvodnjo in bodo meliorirane, pri tem pa je upoštevati:
—	. da se ohrani primerno razmerje med gozdnimi in njivskimi površinami,
—	da se uredijo vetrobranski in gojitveni pasovi ob melioracijskih jarkih z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmičevjem.
—	ohraniti je neregulirani del potoka Sivjak, ki teče skozi gozd ključno z izlivom v Ščanivco.
—	zagotoviti je ohranitev dela stare struge Ščavnice in pretok žive vode skozi ta del
7.	člen
Lega melioracijskih jarkov in dovoznih poti je prikazana v grafičnem delu iz 2. člena tega odloka.
IV. Namembnost zemljišč in obveznosti investitorja in izvajalca pri izvajanju ureditvenega načrta
8.	člen
Zemljšča na ureditvenem območju iz tega odloka se uporabljajo izključno v kmetijske namene.
9.	člen
Izvajalec melioracijskih del je pri izvajanju del dolžan paziti na arheološka najdišča v predelu Jamne in o vsem sproti obveščati Zavod za spomeniško varstvo Maribor, ki opravlja arheološki nadzor.
10.	člen
Investitor je dolžan poskrbeti za redno vzdrževanje melioracij-zskih jarkov v času eksploatacije zemljišč.
V. Končne določbe
11.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb za občine G. Radgona, Lendava, Ljutomer, in M. Sobota.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350/5/85-10
G. Radgona, 28/10-1985
PREDSEDNIK skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
212
Skupščina občine Murska Sobota je na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora, dne 10. oktobra 1985 ter zbora krajevnih skupnosti, dne 17. oktobra 1985 na osnovi 2. odstavka 27. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščino (Ur. list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) sprejela
SKLEP: da imenuje očinsko volilno komisijo v naslednji sestavi:
1.	predsednik: Mirko BANKO, dipl, pavnik, M. Sobota, St. Rozmana 3, sodnik Temeljnega sodišča v M. Soboti;
namestnik predsednika: Silvo PODLESEK, dipl, pravnik, M. Sobota, Titova 25, sodnik Temeljnega sodišča v M. Soboti;
2.	tajnik: Martin VINČEC, dipl, pravnik, M. Sobota, Ul. 17. oktobra 21, sekretar SO M. Sobota;
namestnik tajnika: Nada ŠltTAR, dipl, pravnica, Kupšinci 72/a, svetovalka v SO M. Sobota;
3.	član: Geza FARKAŠ, gimn. maturant, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 40, sekretar OK SZDL M. Sobota;
namestnik člana: Danica CIPOT, dipl, ekon., M. Sobota, Ob kanalu 14/a, sekretarka OS ZSS M. Sobota;
4.	član; Franc ČERNELA, upokojenec, Filovci 67,/a;
namestnik člana: Alfred MATIŠ, dipl, pravnik, M. Sobota, Prešernova ul. 56/a, sodnik Temeljnega sodišča v M. Soboti;
5.	član: Milan BANIČ, dipl, pravnik, M. Sobota, Ob progi 73, vodja splošne kadrovske službe, ZGEP Pomurski tisk M. Sobota;
namestnik člana: JožeTURKL, gimn. maturant, M. Sobota, Vrtna 8, tajnik družbenopolitičnih organizacij, Mura M. Sobota;
Imenovanje velja s 17. oktobrom 1985 za dobo štirih let.
Štev.: 02-4/85-5
M. Sobota, dne 18, 10. 1985
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT 1. r.
1 I t
za vsakogar nekaj
AVTOMOBILIZEM
KONZERVIRANJE LAKA
V teh jesenskih, še zlasti pa zimskih dneh, je lak na vašem avtomobilu že posebno občutljiv. Poskrbite za dobro konzerviranje, saj boste tako podaljšali življenjsko dobo vašemu vozilu.
V nekaterih šamponih je tudi dodatek za konzerviranje laka. To je navadno emulzija voska in parafina, ki po čiščenju prekrije lak s tanko zaščitno mreno. Takšna zaščita je zelo koristna za lak, vendar ima »lepotno« napako: po samem večkratnem in preprostem voskanju postane plast voska hkrati z najdrobnejšim prahom predebela; lak dobi
mlečno motno prevleko, ki jo je treba občasno zmiti s šibkim čistilom za avtomobilski lak. Naj, vas ne moti, da se avtomobilski šamponi le drobno in malo penijo. Prav to je dokaz, da šampon ne vsebuje močnih detergentov, pač pa da so v njem snovi, ki pomenijo za lak hranilno maščobo. Tudi v tem primeru velja: Preveč dobrega je slabo! Zato ne uporabljajte šamponov pri vsakem čiščenju, zlasti še, če avtomobil ni zelo umazan. Tedensko spiranje in ponovno vračanje »maščobe« laku prav nič ne prija.
Knjiga za vsak dom
Ostra paprika ni škodljiva
Znano je, da je paprika polna vitaminov in zato koristna za organizem. Marsikatera gospodinja bo papriko posušila in jo tako pripravila za začimbo, nekatere gospodinje pa jo bodo shranile v zamrzovalniku. Danes bomo zapisali nekaj besed o papriki, njeni uporabi in koristnosti.
Kakovost in okus sušene in mlete paprike si je utrl veljavo že v marsikateri kuhinji. Paprika kljub predelavi in mletju zadrži v sebi številne vitamine, ki so potrebni za človeški organizem. Kemijska analiza je pokazala, da paprika sestoji iz treh najvažnejših sestavin: CAPSAICIN ji daje
značilen okus in ostrino. Rdečo barvo dobi od krotionidnih barv. Od rumenih barv, ki vsebujejo vse sestavine barv paprike, je najvažnejši karotin, ki se v organizmu spreminja v A vitamin. Količina karotina je nekajkrat večja kot v korenčku, pa je zaradi tega paprika odlična vitaminska hrana.
Še pred deset leti so verjeli, da je ostra paprika škodljiva za organizem. Danes pa se ve, da alkaloid CAPSACINA pospešuje prebavo, izboljšuje tek in zdravemu organizmu nikakor ne 'škoduje.
Praktična žena
OPEČENO ZELJE
Zelnate liste kuhamo v slani vodi približno 10 minut. Odcedimo, sesekljamo in dušimo na drobno narezani slanini. Dodamo jušno kocko in prilijemo ustrezno količino vode. Dušimo, dokler se zelje ne zmehča. Posebej skuhamo krompir, ga pretlačimo, primešamo rumenjak, sol in margarino, po želji tudi muškatni orešček. Zelje vložimo v ustrezno posodo, obloženo s pravkar pretlačenim krompirjem. Z njim zelje tudi prekrijemo, krompirjevo plast pa posujemo z drobnimi koščki masla ali margarine. Posodo potisnemo v pečico. Opečeno zelje ponudimo kot glavno jed.
RADIO MURSKA SOBOTA
Vsako sredo v oddaji 21 232
Lestvica tega tedna:
1.	Bolje biti pijan nego star — Plavi orkestar
2.	Zgodba za tri letne čase — Doroja
3.	We don’t need another heroe — Tina Turner
4.	Zvečer v mestu — Pankrti
5.	Tarzan boy — Baltimora
Glasovnice pošljite na Radio Murska Sobota, Titova 20/I, 69000 Murska Sobota s pripisom za oddajo 21 232 ali 5 naj.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Duhovite pripise k ndvi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 14. novembra na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MERSKA SOBOTA. pbjavljene pripise honoriramo.
Postavitev televizijske antene
Postavitev televizijske antene dela marsikomu preglavice. V Gorenju Elrad so nas zaprosili za sodelovanje, v katerem naj bi naši bralci spraševali vse o sprejemu in problemih, ki jih imajo. Od danes je torej na voljo kotiček za vprašanja in nasvete o postavitvi anten in kakovosti televizijskega sprejema.
Za uvod pa najprej dva načina postavitve televizijskih anten.
Za postavitev antenskega sistema izberemo vedno tisto mesto na Strehi, ki je za sprejem najboljše, čeprav bi bilo morda arhitektonsko neko drugo ustreznejše. Sistem postavimo vedno na dvo-
i	TV 5C43 HV(KOPER-K4H
TV 3003 Mr .AVSTRIJA J-K71
k	IV 3006 MH( ZAGREB ! K9>
riščni strani stavbe, saj s tem preprečimo motnje, ki prihajajo s cestne strani zaradi električnega vžiga vozil. Sistem naj bo vsaj dva-metra oddaljen od električnega omrežja, a to naj bo za anteno. Če je pred njo v smeri sprejema, deluje kot reflektorska stena. Razdalja mora biti tudi tolikšna, da ne more priti do stika z električnim omrežjem pri zasuku, nagibu ali padcu antenskega sistema.
Antenski sistem namestitve na strehi zgradbe na najvišje mesto severno od dimnika.
Za okrepitev signala, povezovanje in delitev signala uporabite antensko napravo TV plus, prednosti katere so: enostavna montaža, možnost oskrbe več televizijskih in radijskih sprejemnikov iz enega sistema (možnost priključitve štirih gospodinjstev, pogoj je seveda, da so hiše strnjene), kar postaja v zadnjem času vse bolj aktualno (stroški za nakup takšnega sistema so zaradi tega manjši, ker se razdelijo na štiri gospodinjstva). Seveda moramo v tem primeru uporabiti razdelilce (TPR) za delitev signalov na posamezne odjemalce (TV).
Če je sprejem na posameznem kanalu slabši od pričakovanega, moramo namesto filtra uporabiti ojačevalec in namesto enostopenjskega uporabiti dvostopenjski ojačevalnik.
TV plus pri montaži namestimo tik pod streho na suhem mestu, vendar pa čim bližje antenskemu sistemu. Osnovo sistema TV plus predstavlja nosilna letev (TPL 3000), ki jo privijemo na les ali na steno. Na nosilno letev montiramo ojačevalce, ki jih povežemo s spojkami (P 48). Za napajanje ojačevalnikov potrebujemo usmernik (NEO 2212 12 V), katerega postavimo poleg televizorja.
Prikazan antenski sistem z ojačevalci in filtri omogoča soliden sprejem v M. Soboti in okolici. V zasenčenih območjih seveda pride do različnih odbojev signala, zato se spremeni vrstni red montaže anten in izbor ojačevalcev.
TIHA TURISTIČNA
— Boste šli letos spet na smučanje?
— Ne, smo že nasankali...
ZAUPNO
— Mamica, ponoči sem imela take sanje, da...
4	— Hude?
— Ne to. Neprimerne so bile za moja zgodnja leta ...
PRIPIS ŠT. 25
— Cestarji veselo pojo, saj sneg kmalu na cestah luknje pokril bo. K. Kuronja)
— .. .ne vrag, pijanec bo majak! (Prosto po Prešernu Milan Šernek)
— Še sreča, da je tudi naš direktor Martin! 'S. Zver)
— Ugrabil me je vinski duh, v denarnici pa si suh. (Jože Kaučič)
Nič nas ne sme presenetiti
Telesna kultura sestavni del SLO in DS
Telesna kultura ima v splošni ljudski obrambi pomembno vlogo zaradi vključevanja organiziranih članov, ki se redno ukvarjajo z aktivnostmi ter s tem usposabljajo za premagovanje naporov. Nekatere dejavnosti telesne kulture pa so celo nepogrešljiv in sestavni del splošne ljudske obrambe. Vsak deloven človek in občan bo pripravljen premagovati napore le, če se bo stalno pripravljal v okviru redne ali občasne tedenske vadbe. Zato je tudi dobro stalno preverjanje usposobljenosti članov, kar so doslej zanemarjali. V športni rekreaciji je nekoliko drugače, saj udeleženci ne tekmujejo, temveč opravljajo določene aktivnosti v okviru svojih sposobnosti, torej tekmujejo sami s seboj. V športni rekreaciji je med najpomembnejšimi strelstvo, kjer številne strelske družine seznanjajo člane z raznimi vrstami orožja ter organizirajo streljanje z zračnim, malokalibrskim in vojaškim orožjem. Ta dejavnost pa ne bi smela biti le domena strelskih družin, temveč bi jo morale vključevati v svoj program tudi druge telesno-kulturne organizacije, hkrati pa je potrebno to možnost ponuditi širšemu krogu občanov. Tudi druge telesnokultume organiza-
cije, zlasti taborniška, planinska, brodarska, judo, karate in rokoborska, bi morale ponujati več pestrih oblik za vključevanje širšega kroga občanov. Ti pa se lahko vključijo v občinsko Zvezo tabornikov, planinska društva, Brodarsko društvo Mura Krog, Jugo klub Partiza, karate klub v Murski Soboti in Beltincih ter Rokoborski klub Pomurje, ki so jih pripravljeni sprejeti ter jih usposabljati.
Za telesno aktivnost je zelo primeren jesensko-zimski čas, ki omogoča pestro dejavnost s teki, sprehodi, hojo, izleti, ki jih lahko povezujemo z nabiranjem kostanja, gob, suhljadi. Vse to lahko poteka v okviru društev, družine ali s prijatelji. Jesen je tudi primerna za kolesarjenje. Pozimi je še možnost plavanja ali obiskovanja plavalnega tečaja v Radencih, tudi za odrasle. Sicer pa je prav pozimi možnost vadbe v dvorani, jutranje gimnastike doma — posamezno ali vsa družina — in smučanja s posebnimi vajami in teki. Možnosti za vključevanje v pestre dejavnosti posamezno, v okviru družine, društva, krajevne skupnosti in delovne organizacije je torej dovolj, potrebna je le naša pripravljenost za premagovanje naporov.
Feri Maučec
MIRNO KRI
— Tega, da je mošt dražji od vina, tega pa res ne razumem.
— Potem pa počakajte do Martinovega, ko bo ta mošt postal vino. Kakšne spremembe cen naj vas nikar ne motijo ...
OB NEPRAVEM ČASU
— V našem bloku je proti večeru prav hladno, kurjavo pa plačujemo že od pomladi.
— Šlo je za akontacijo.
— Potem pa vsaj enkrat zakurite čisto zares!, -
Krizanteme v cvetličnih lončkih
Sele zadna leta spoznavamo pravo vrednost in uporabnost vseh naših vrst krizantem, ki smo jih do nedavna poznali le kot pokopališki okras. Časi in navade se spreminjajo, tudi pfi cvetlicah, zato smo se navadili, da nam je tudi ta »nagrobna« roža v zadovoljstvo in okras v stanovanju, na balkonih in terasah. V zadnjih časih pa se vse bolj uveljavljajo' nove oblike vzgojenih krizantem — lončne krizanteme. Te se odlikujejo zlasti zaradi praktičnosti in trajnosti. To so posebne hibridne vrste v obliki nizkih grmičkov, ki imajo od 3 do 5 cvetov. Pri nas jih v cvetličarnah zaenkrat ne najdemo, vendar pa bodo sčasoma postale zanimive. Z vzgojo in razmnoževanjem se ukvarjajo le za to specializirane vrtnarije, saj je postopek precej zapleten.
Lončne krizanteme se torej zmeraj bolj uveljavljajo. Upati je, da se bodo pojavile v naših cvetličarnah, z njimi pa si bomo olepšali okolje tudi v mesecih, ko že nastopi pusta zimska narava.
Moj mali svet
SESTAVIL MARKO NAPAST	NEPOMEMB NOST	TRAVA DRUGE KOŠNJE	UGLED, SLOVES. DOBRO IME	REDEK NEBESNI POJAV	LATINSKO IME ZA JANEŽ	VRSTA TALNE OBLOGE	SREDOGORJE V ZAH AFRIKI
PRAVO— KOTNICA							
ZMES CEMENTA IN AZBESTA							
UTRJENI OBROBNI PAS OB CESTI							
NOBELO- VEC ANDRIC				SADNA PIJAČA MONGOL- SKA REKA			
DIRIGENT HUBAD					LJUDSKI ODBOR DINAST		
TONA		ALBANSKI DIKTATOR HODŽA CILJ					
VARNOST- NI SVET			RUSKO Ž. IME MESTO V BOSNI				
RIMSKA LJUBLJANA						SODOBNI SLOVENSKI PESNIK (FRANCE)	MEDENA ROSA NA LISTJU
NEKDANJI KAMBOŠKI POLITIK (ION)				STALNO BIVALIŠČE LUČAJ			
VRSTA ZOFE							
KNJIŽEVNIK IN PREVAJALEC ŠALI							
ČEBLLJI SAMEC					AVTOMOBILSKA OZNAKA ČAČKA		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Gradnik, rubrika, aranžer, bik, Ida, EK, znak, ž, Pia, t, Leon, ZE, janičar, Hi, rp, Vi, Pele Knittel, agitate.
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
STRAN 17
| križem kražem po naših šolah
O JESENI
Jeseni se narava spremeni v pisano paleto barv. Občuduje jo lahko vsak človek, le da mora to slikovitost narave opaziti.
Okno moje sobe gleda proti sadovnjaku in vsak dan, ko gledam skozi okno, se nehote zagledam v razgrnjene pisane liste in jesensko obarvane krošnje dreves. Poleti so bili vsi listi zeleni in prožni, sedaj so rumeni, rjavi, rdeči, svetlo-zeleni in suhi, da se komaj držijo vej. Že najmanjši veter jih odpiha, padajo posamezno ali jih je več skupaj, različnih oblik in barv. Lepo je gledati tak jesenski ples odpadajočega listja, ki na koncu le pristane na travi in tako nastane čudovita barvna preproga.
Na žalost, če bo pihal še vedno tako hud veter, bo te barvne preproge kmalu konec.	Attila Kovač, 6. raz.
OŠ Jožko Talany-Janez, Dobrovnik
Hitro minevajo letni časi in spet je prišla jesen. Od vseh letnih časov Jo imam najraje.
Že od daleč se svetlikajo v vseh barvah prelepi gozdovi. Tudi listje že odpada. Otroci najraje hodimo po kostanje in se pri pobiranju veselimo. Ko se priplazi pred mene kak rumeno-črn močerad, zavpijem na ves glas. Včasih zagledam kakšnega velikega gobana. Stečem ponj in si ga dam v vrečko.
Tega ne morem pozabiti. Vreme jeseni je megleno in mrzlo. Večkrat je zunaj slana. Rada pomagam pri pobiranju koruze in krompirja.
Jesen je moj najlepši letni čas, saj je obarvana s čarobnimi barvami.
Daniela Peternel, 3. a OŠ Karel Destovnik-Kajuh,
Apače
Medved išče si brlog, polh pripravlja si zalog, striček ježek hitrih nog išče hrano naokrog, veverica šviga, švaga pa si lešnike nalaga.
Sonja Kavaš, 3. a OŠ Vinko Megla, Odranci
Jeseni je zelo lepo. Zorijo plodovi in odpada listje. Največ dela je na polju m v vinogradih, kjer pobirajo grozdje, moški pa ga v brentah nosijo v stiskalnico. Iz grozdja dobimo sladek mošt. Ko mošt zavre, nastane vino. Na polju kmetje pospravljajo poljske - pridelke. Posejali bodo tudi pšenico. Lastovice, škorci, štorklje in dru-
ge ptice selivke so že odletele v južne kraje. Ježi in druge živali pa si pripravljajo gnezda in hrano za dolgo zimo. Tudi mi, otroci, se zelo veselimo jeseni, ker zobamo grozdje in si pečemo kostanje.
Gabi Cmor, 3. b OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Apače
Ptice lastovice so že odletele na jug. Dnevi se vsak dan krajšajo, noči pa daljšajo. Ljudje že pospravljajo poljske pridelke. Vreme je vsak dan hladnejše. Zjutraj nas prebudi slana, ki pomori še tisto malo življenja, ki ga je še ostalo. Začeli smo se topleje oblačiti, saj je jesen trdo zakoračila med nas. Iz ježic so že pokukali kostanji. Tudi jaz jih hodim nabirat.
Zadnjič smo imeli športni dan. V šolo smo prinesli kostanje in jih pekli na majhnem griču. Fantje so prinesli veje in zakurili ogenj. Ko se je ogenj razgorel, smo pekli * vsak svoje kostanje. Bili so okusni, da le kaj. Pošteno smo se jih najedli. Bilo je zelo živahno.
Darja Smodiš, 5. raz. COS Gornji Petrovci
Listje šumi, se v vetru vrti, poje vse dni in govori.
V barvah rumenih, žarečih, rdečih, blešči se in veseli.
Maja BundrL 4. raz. OŠ Veržej
Grozdje so že pobrali, sladki mošt naprešali; v čisto vince ga spremeni Martin, ki novembra prihiti.
Anita Žugelj, 4. raz. OŠ Odranci
Na topoli sredi poljane tri so ptičke ščebetale. Prva ptička je dejala: »Jutri, sestre, odletimo!«
Druga ptička je dejala: »Čez morje poletimo.«
Tretja ptička je dejala : »Na spomlad se tu dobimo.«
Drugi dan ob zori z veje tri so ptičke odletele.
Prvo ptičko lovec je ustrelil, druga v past se je ujela, tretja v morju je utonila. Koga bo pomlad pričakala, tudi jaz ne vem!
Jeseni pospravljamo pridelke. Tako je prišel tudi čas za trgatev grozdja.
Z družino sem šel v vinograd. Midva s sestro sva trgala grozdje s pomočjo lestve. Ko so bile košare polne, sem z očetom šel v klet, kjer sem zmlel grozdje. Med trgatvijo
Izidor Forjan, 5. r. OŠ VERŽEJ
smo tudi poskusili, kakšno je grozdje.
S pridelkom smo bili zelo zadovoljni. Poskusili smo sladek mošt. Spil sem ga velik kozarec. Ko bo mošt zavrel, se bo spremenil v vino, ki pa ne bo za nas otroke.
Roman Karas, 4. č OŠ E. Kardelj, M. Sobota
Jeseni obiramo tudi jabolka — Narisala Marjana Šoštarič, 3. raz., OŠ Jože Hedžet, Šafarsko.
BESEDA DVE O ...
CANKOVA — Učenci osmih razredov, člani Počitniške družine in tudi nekateri pionirji OŠ Cankova smo pred kratkim bili na trgatvi v družbenih vinogradih pri Kramarovcih. Natrgali smo 6280 kilogramov grozdja in tako zaslužili okrog 25 tisoč dinarjev. Denar bomo porabili za končni izlet. (BERNARDA GOMBOC, 8. a, OŠ Cankova).
BELTINCI — Minil je dan, po katerem nosi ime naša šola — 17. oktober. Ta dogodek smo proslavili s prireditvijo, ki smo jo poslušali po zvočniku. Na šolo smo povabili upokojenega učitelja in borca Sre-ša, ki nam je pripovedoval o svojih doživetjih med vojno. Nato smo imeli športna tekmovanja. (MATEJA VINKO VIČ, 7. a, OŠ 17. oktober, Beltinci).
STRAN 18
VfeSTNIK 7. NOVEMBRA 1985
sport
r NAMIZNI TENIS 	 MBH1 Ml
VELIK USPEH BENKA, 1 | BENKOVIČA IN KUZME |
Zvezpi kvalifikacijski pozivni turnirji za mladince, ki so
Ibili v Kočevju. Uzdinu in Čakovcu, so prinesli trem Soboča- H nom izreden uspeh, saj so se vsi trije uvrstili v prvo skupino na B sklepni turnir TOP 12. kar se ni zgodilo že od generacije seda- I
I njega trenerja Verena. Tako imajo vsi trije priložnost, da z do- S brimi uvrstitvami na tem turnirju najavijo kandidaturo za drža- H vno mladinsko reprezentanco.
INa turnirju v Kočevju je Borut Benko, čeprav po poškod- n bi še ni popolnoma okrevaj, zaigral dobro in ž rezultatom 8:3 B osvojil drugo mesto pred državnim mladinskim reprezentan- B torn Jamškom. V Čakovcu sta igrala dva Sobočana in Robi " Benkovič je z 8:3 osvojil odlično drugo mesto. Ivan Kuzma pa
Iz istim rezultatom četrto mesto in je edini premagal zmagoval- B ca Jakšiča iz Vinkov cev. Sobočanom se tako obrestuje dobro 0 in načrtno delo, saj trenirajo 8-krat tedensko ali več in imajo B letos zares veliko priložnost za uvrstitev v vrh na državnem
I ekipnem mladinskem prvenstvu.	m
Na Ravnah pa je bil drugi republiški selekcijski turnir I mladincev, seveda brez tistih, ki so nstopili na zveznih poziv- I nih turnirjih, oba Sobočana Unger in Žitek pa sta upravičila * Iv logo favoritov. Zmagal je Mirko Unger z rezultatom 8:1. Mat- m jaž Žitek je z rezultatom 7:2 osvojil drugo mesto. Aleš Fridrih B pa s 3:6 sedmo mesto. V drugi skupini je Simon Unger s 3:6 | pristal na osmem mestu, Damir Gerendaj pa z 1:8 na desetem *
I mestu. V tretji skupini je pionir Janko Ori, ki je prvič zaigral na takšnem turnirju, z rezultatom 4:4 osvojil šesto mesto.
Na podobnem turnirju mladink na Muti je Tanja Sinic v pravi B skupini z rezultatom 7:2 zasedla drugo mesto. Nina Drozdek iz Radgone pa v drugi skupini z rezultatom 4:5 šesto mesto. B M.U. B
PRL - ŽENSKE
PRVAK RADGONA
Jesenski del Radgona Polana II Toko indip Beltinka II
4 3 10 124:40 7
4 3 10 108:57 7
4 2 0 2 94:72 4
4 10 3 57:65 2
4 0 0 4	8:157 0
PRL — moški
Rezultati 5. in 6. kola
Lendava:Bakovci II	24:30
Bistrica:Polana	17:17
Toko (ml.):Krog II	10:40
Bakovci II:Krog II	21:18
Toko:Toko (ml.)	44:19
Lendava: Bistrica	13:33
Bakovci II	5	5	0	0	143:113	10
Krog II	5	4	0	1	149:104	8
Toko	5	3	0	2	171:116	6
Bistrica	5	2	1	2	135:89	5
Polana	5	2	12	128:102	5
Lendava	6	10	5	119:210	2
Toko (ml.) 5 0 0 5 82:193 0
PNL
STRELSTVO
OBČINSKA LIGA LJUTOMER
Začelo se je tekmovanje v občinski strelski ligi Ljutomer, kF poteka v dveh konkurencah — pionirski in članski. V prvi ligi, kjer sodeluje devet ekip, so imeli prvo kolo. Rezultati — 1. SD Ljutomer II 1417 krogov, 2. SD Ljutomer I. 1412, 3. SD Ljutomer III 1402, 4. SD Obrtnik 1395 in 5. SD Vesna 1284 krogov. Med posamezniki je dosegel najboljši rezultat Ljubo Špindler s 371 krogi. Sledijo: S. Kapun 366, Rubin 364, D. Špindler 362 in Belec 357 krogov. Pionirji začnejo s tekmovanjem kasneje.	S. Kapun
Rezultati 10. kolo
Veržej :'Odranci	2:Ž
Lipa : Turnišče '	0:0
Čarda : Beltinka	0:3
Črenšovci : Hotiza	2:1
Dobrovnik : Bakovci	1:0
Rakičan : Renkovci	i :4
Beltinka 10 7 2 1 31:12 16 Črenšovci 10 7 2 1 18:9 16 Odranci 10 5 3 2 21:16 13 Veržej 10 4 4 2 19 Bil 12 Dobrovnik -10 5 2 3 13:12 12 Rakičan (0 4 1 516:23 9 Renkovci	10	3	3	4	17:25	9
Turnišče	10	3	2	5	19:18	8
Hotiza	10	3	2	5	15:16	8
Bakovci 3 2 5 15:23 8
Lipa	10	1	4	5	8:15	6
čarda	10	I	I	8	6:18	3
--HOKEJ NA TRAVI----------------------------
ABC Pomurka Jedinstvo (ZG) 1:6
V petem kolu tekmovanja v prvi zvezni ligi v hokeju na travi je Jedinstvo iz Zagreba v Murski Soboti premagalo ABC Pomurko z visokim rezultatom 6:1. Časten zadetek za ABC Pomurko je dosegel Mesarič. Treba pa je povedati, da so Sobočani pri stanju 0:1 zastrelja-li sedmerec, sicer bi lahko bil rezultat ugodnejši, nastopili pa so tudi oslabljeni, brez Fujsa, Zelka in Lenarčiča, ki so igrali v državni mladinski reprezentanci v Budimpešti z Madžarsko. Obe srečanji so dobili Jugoslovani in sicer s 3:0 in 1:0.
KATEGORIZIRANI IN PERSPEKTIVNI ŠPORTNIKI
Zveza telesno kulturnih organizacij Slovenije je objavila spisek kategoriziranih in perspektivnih športnikov v Sloveniji za leto 1985/86. Iz Pomurja je 5 kategoriziranih in 23 perspektivnih športnikov, razen tieh so vsi iz soboške občine. V zvezni razred so uvrščeni tile pomurski športniki: Milan Balek (atletika). Milan Marič in Niko Horvat (kajakaštvo) ter Albert Kocmut (speedway).
V seznamu perspektivnih športnikov pa so: Vitomir Fujs, Zdenko Lenarčič, Ludvik Časar. MarjanJMalok, Vito Zelko. Vlado Bu-kvič in Robert Drvarič (vsi hokej na travi), Branko Meničanin, Igor Suša. Jože Cinč in Dušan Varga (vsi judo). Borut Benko, Ivan Kuzma, Mirko L nger in Matjaž Žitek (vsi namizni tenis). Miran Meki-car. Robi Horvat. Željko Hošpelj, Vlado Fajs, Branko Makari. Janez Cifer. Edi Vogrinec in Jože Kranjc (vsi rokoborba).
I. MNL MS
Zaostali tekmi
Ljutomer: Tišina	1:0'
Apače : Tešanovci	2:1
Jesenski del
Tišina 9 7 11 19:7 1,5
Dokležovje	9	7	0 2	45:11	14
Apače	9	5	13	19:29	11
Ljutomer	9	4	2 3	20:26	10
Tromejnik	9	2	4	3	21:20	8
Tešanovci	9	3	2	4	18:18	8
Radgona	9	3	2	4	17:19	8
Ižakovci	9	2	2	5	17:22	6
Filovci	9	2	I	6	14:22	5
Pušča 9 13 5 12:28 5
-ROKOMET-----—---------
DERBI RAKOVCEM
v tekmovanju druge slovenske moške rokometne lige — vzhod je bila v Ba-kovcrh derbi tekma pomurskih ligašev in kandidatov za najvišje mesto med Bakovci in Krogom. Srečanje, ki je pritegnilo okrog 500 ljubiteljev rokometa, seje po zelo razburljivi igri končalo z zmago Bakovec z 21:18. Najboljši strelci: Koželj 7 in Kreft 4 za Bakovce ter Benko 8 in Varga po 4 za Krog. Tekma med Radgono in Ormožem pa je bila pri rezultatu 20:28 prekinjena, ker je igralec Ormoža napadel sodnika. Tekma bo gotovo registrirana z 10:0 za Radgono.
V zaostali tekmi zadnjega jesenskega kola v drugi slovenski ženski rokometni ligi vzhod je Beltinka v Beltincih premagala Radeče s 27:21. Najboljše strelke pri Beltinki so bile: Zakojč 15, Kociper 5 in Baša 4.
IL MNL MS -VZHOD
Jesenski del
Gančani	7	5	2	0 30:10	12
Vrelec	7	5	2	0 29:11	12
Bogojina	7	4	1	2 25:18	9
Prosenjakovci 7	2	4	1 22:18	8
Bratonci	7	2	1	4 14:22	5
Romah	7 2 14 12:23 5
Splo	7 115 8:13 3
Križevci	7	1	0	6 9:34	2
I. ONL Lendava
Kobilje:Nedelica 3:2
Bistrica:Mladost neodigrano Polana	9	6	2 1	21:8	14
Petišovci	9	7	0 2	17:10	14
Lakoš	9	5	13	17:11	11
Kapca	9	4	2	3	21:19	10
Bistrica	8	4	0	4	15:14	8
Mostje	9	3	2	4	15:15	8
Kobilje	9	2	3	4	13:19	7
Mladost	8	2	2	4	11:15	6
Nedelica	9	2	1	6 8:17	5
Nafta	9	2	1	6	17:27	5
PREDSTAVLJAMO VAM
Janko Rožman — dobitnik zveznega
---O D BO J K A-----------------------—
ZMAGI LJUTOMERA IN RADENEC
V nadaljevanju prvenstva v.drugi slovenski uit nuj k a is ki ligi za moške sta bila pomurska Ugaša zopet uspešna. Ljutomer je gladko s 3:0 premagal Prevalje, Radenci pa so odpravili Celje s 3:2. Odbojkarice Pomurja pa so izgubile s Topolšico z 0:3. Moška ekipa Ljutomera je<še vedno brez poraza.
Pred kratkim je prejel priznanje Partizana Jugoslavije Janko Rožman, telesnovzgojni delavec iz Bakovec. Gre za dolgoletnega in prizadevnega telesnovzgojne-ga delavca, ki se je uveljavil kot odličen organizator in vaditelj povsod, kjer je služboval. Že kot otroka ga je pritegnila žoga na Kapeli, kjer je stanoval blizu šolskega igrišča. Potem se je odločil za srednjo šclo za telesno vzgojo v Murski Soboti, kjer si je pridobival potrebno znanje. Profesorji na tej šoli imajo veliko zaslug, kot sam pravi, da se je »zastrupil« s telesnokulturno dejavnostjo. V tem času pa ga je pritegnil tudi Tonček Žnidarič v društvu Partizan v Radencih. Tako si je nabral potrebnih izkušenj, ki jih je potem s pridom uporabljal kot učitelj telesne vzgoje. Med števil-
Največ so dosegli mladinci
Za nami je še ena kajakaška sezona. Kot prejšnja leta so imeli tudi v letošnji sezoni pomembno vlogo tako v republiškem kot državnem merilu kajakaši BD Mura iz Kroga, vsaj pri tekmovanjih v spustu na divjih vodah. Vseh ciljev sicer niso uresničili, zlasti pa ne želje, da se vsaj eden njihov tekmovalec uvrsti v državno člansko reprezentanco, ki je sodelovala na svetovnem prvenstvu v ZR Nemčiji. Največ možnosti je imel Milan Karas, ki pa na izbirnem tekmovanju na reki Soči ni imel dovolj izkušenj kot najmlajši udeleženec, saj mu je manjkalo za uvrstitev med prve štiri le nekaj sekund. Kljub vsemu pa so pri BD Mura v Krogu lahko zadovoljni z minulo tekmovalno sezono, saj so dosegli mnogo več kot so lahko pričakovali v mladinski konkurenci. Kar trije njihovi tekmovalci so se namreč uvrstili v državno reprezentanco, ki je sodelovala na evropskem
ŠPORTNE NOVICE IZ LENDAVE
— Namiznoteniški igralec Lendave Franc Simonič je dosegel velik uspeh na Nizozemskem. Na evropskem prvenstvu invalidov je zopet postal zmagovalec in evropski prvak. Tako je potrdil, da je trenutno najboljši evropski igralec z belo žogico med invalidi v Evropi.
— V prijateljski mednarodni tekmi v malem nogometu so veterani Nafte premagali madžarsko ekipo SC Csarnok iz Zalaegers-zega s 6:2. Strelci za Nafto: Ba-notai 2, Vidak, Bobovec, Lukič in Bači.
— Velika športna dvorana v Zalaegerszegu na Madžarskem bo tudi letos prizorišče tradicionalnega mednarodnega turnirja v malem nogometu. Turnir bo 13. in 14. decembra, na njem pa bodo igrali; GAK (Avstrija), Inter (CSSR), Karl Marxstadt (NDR), Zalaegerszeg (Madžarska), Južna Bavarska (ZRN) in Nafta iz Lendave. Veterani Nafte so doslej dvakrat igrali v finalu.
— V prijateljskem šahovskem dvoboju je ekipa Volana iz Zalae-gerszega z Madžarske premagala Lendavo z 9,5:4,5. Presenetljivo pa je med posamezniki zmagal Lendavčan Gerenčer.
F. Bobovec
KOŠARKA
DVA PORAZA
V tekmovanju območne košarkarske lige kadetinj je Maribor premagal Pomurje s 75:62. Koše za Pomurje so dosegle: Korošec 14, Kolar in Gerič po 10, Drožina in Kuharič po 8 itd. Kadeti Branika pa so premagali Pomurje s 83:69. Strelci: Feher 18, Tušar 16, Gašpar 12, Andrejek 11, Banič 5 in Štornik 4.
pnznanja
nimi panogami, s katerimi se je ukvarjal, se je še najbolj navduševal za rokomet. Njegovo prisotnost kot učitelja telesne vzgoje so močno občutili v Rogašov-
cih. Gradu in naposled v Bukovcih. Bil je pobudnik za ustanavljanje društev in klubov ter si prizadeval za njihovo uveljavitev. saj mu je z različnimi novimi oblikami in vsebino uspelo pritegniti k športnorekreacijski dejavnosti tako mlade kot starejše. To še posebej velja za Bakovce, ki so se razvili v močno športnorekreacijsko krajevno središče v soboški občini. V Bakovcih se namreč stalno dogaja nekaj novega in privlačnega pri. športni rekreaciji in zalo ni čudno, da je bila njihova krajevna skupnost razglašena za najboljšo v Sloveniji. Pri tem ima vsekakor veliko zaslug prav Janko Rožman, zalo je priznanje Partizana Jugoslavije prišlo v prave roke.
F. M.
KOMENTIRAMO
mladinskem prvenstvu v Spittalu v Avstriji: kajakaš Miran Vereš in kanuista Ma-rič-Horvat. Zlasti sta se izkazala Marič-Horvat, ki sta zmagala v kanuju dvosedu in tako postala evropska mladinska prvaka. Vereš je s kajakom zasedel petnajsto mesto. Vsi trije so tudi med kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu v spustu, ki bo prihodnje leto prav tako v Spittalu. Poleg več prvih mest na republiških tekmovanjih so se tekmovalci BD Mura iz Kroga uveljavili tudi na državnih prvenstvih. Tako je na državnem mladinskem prvenstvu Miran Vereš zasedel tretje mesto v kajaku enosedu, kanuista Horvat-Marič sta bila v spustu druga, Vereš-Marič pa v slalomu. Drugo mesto so tekmovalci iz Kroga osvojili tudi v moštveni vožnji 3 x K-l. Na
—JUDO - REPUBLIŠKA LIGA---------------------
Dve zmagi Sobočanov na Ptuju
v organizaciji ptujske Drave je bilo drugo kolo tekmovanja v republiški članski ligi, kjer so sodelovale tri ekipe: Impol II iz Slovenske Bistrice, Partizan iz Murske Sobote in domača Drava. Izkazali so sp judoisti soboškega Partizane, ki so premagali oba tekmeca. Srečanje z Impolom II so dobili z 8:6. Zmage za Mursko Soboto so dosegli: Fajhtinger, Vrdjuka, Kisilak in Slak. Najzanimivejše je bilo srečanje med Kisilakom in Omerzijem, ki se je končalo z zmago Kisilaka s 5:0. Dvoboj med Mursko Soboto in Dravo pa se je končal z zmago Sobočanov z 10:4. Za Mursko Soboto so bili uspešni: Fajhtinger, Vrdjuka, Kisilak, Horvat in Krančič. Dosežena rezultata kažeta, da so Sobočani v dobri formi in da so dvoboj z mariborskim Železničarjem v prvem kolu izgubili nesrečno. Tretje kolo bo v Slovenj Gradcu.
Anton Kos
----NOGOMET— -----------------------------—
NAFTA PREMAGALA PRVEGA
V desetem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je soboška Mura v Mariboru igrala z Železničarjem neodločeno 1:1. Gol za Muro je v zadnji minuti dosegel Kosi. V naslednjem kolu igra Mura doma z Vozili.
V tekmovanju območne slovenske nogometne lige — vzhod paje lendavska Nafta doma premagala vodeče moštvo Elkroj z 2:1. Gola za Nafto sta dosegla Nagy in Ferencek. Tako se je Nafta približala vrhu lestvice.
državnem članskem prvenstvu so osvojili dve drugi mesti. To je v disciplini C-2 Horvat-Marič in v moštveni vožnji 3 x C-l (Karas-Hor-vat, Vereš-Marič, Činč-Ti-tan). Med posamezniki pa je Milan Karas v disciplini K-l zasedel peto mesto. Sicer pa dovolj zgovorno kaže kakovost kroških kajakašev lestvica kajakašev in kanuistov Jugoslavije. Med pionirji je, Simon Kovačič (K-l) na prvem mestu, v mladinski konkurenci sta Horvat-Marič (C-2) druga, Vereš (K-l) pa tretji, v članski konkurenci pa sta Horvat-Marič (C-2) druga, Karas peti, Varga pa šesti (K-l). BD Mura iz Kroga ima v svojih vrstah nekaj zares talentiranih mladih tekmovalcev, ki bodo lahko ob vestnem delu še velikokrat razveselili z odločnimi dosežki. Razveseljivo pa je tudi, da se vse bolj uveljavljajo tudi mladi tekmovalci BD Bistrica.
Feri Maučec
KOŠARKA
VISOKA ZMAGA SOBOČANK
V MARIBORU
V drugem kolu tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja iz Murske Sobote gostovala v Mariboru in prepričljivo z 81:56 premagala istoimenski klub. Koše za Pomurje so dosegle: Govorčin 27, Koren 24, Bore 10, Šiško 8, Kar-doš 6. Brumen 4. V tretjem kolu igra Pomurje doma s Salonitom.
V tekmovanju druge slovenske moške košarkarske lige — vzhod je ekipa Pomurja v goteh premagala Miklavž z 68:64. Koše za Pomurje so dosegli: Merklin 21, Štihec 13, Marinič 9, Roškar 3, Sakovič in Titan po 6 ter Juterš-nik 5.
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
STRAN 19
PRESKRBA Z VODO V RADGONSKI OBČINI
kronika
Žejna hribovita območja
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Čeki brez kritja tudi pri nas
Bančni čeki brez kritja so se, kot kaže, začeli pojavljati tudi v naši pokrajini. Postaja milice Ljutomer je namreč dobila prijavo Ljubljanske banke, da je Š. M. iz Krapja plačal blago s čekom brez kritja ter tako banko oškodoval za 204 tisoč dinarjev. Blago je kupoval v trgovinah v ljutomerski občini.
1.	novembra ob 22.30 se je peljal voznik osebnega avtomobila Andrej Zavec iz Gornjih Slaveč po lokalni cesti iz Grada proti Motovilcem. Pred križiščem v Motovilcih je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v gozd in se telesno poškodoval. Odrejen je bil strokovni pregled zaradi morebitne vinjenosti.
1.	novembra ob 21.15 je Arpad Smodiš iz Stanjevec vozil traktor po domačem naselju. Zapeljal je v obcestni jarek, kjer se je prevrnil in pri tem dobil telesne poškodbe.
Čeprav na pretočni postaji Radenske v Podgradu — glavnem oskrbovalcu s pitno vodo v občini — ni težav z gladino podtalnice in tudi drugod, kjer premorejo vodovodna omrežja, jih ni, je še vedno žejen velik del hribovitih vasi v radgonski občini. Pred zadnjim dežjem je skoraj povsod v studencih in drugih vodnih zajetjih vode primanjkovalo. Te so, kot že leta nazaj, oskrbovali rad-
gonski gasilci s cisternami. Ti so do 24. oktobra letos že pripeljali 184 cistern, kar je veliko v primerjavi s 581 v letih od 1981 do 1984.
Najbolj ogrožena naselja so v krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica ter višji predeli Čreš-njevcev, Radenski in Orehovski vrh, Ivanjševci, Lomanoše, Ptujska cesta, Zbigovci, Nasova in Podgorje.	vp
Prometne nezgode
28.	oktobra ob 14.10 seje voznica kolesa z motorjem K. C. iz Gibi-ne peljala iz Dokležovja proti Bakovcem. V križišču v Bakovcih je izsilila prednost pred voznikom osebnega avtomobila Jožetom Smodišem iz Bakovec. Voznica kolesa z motorjem je trčila v avtomobil in se hudo telesno poškodovala.
29.	oktobra ob 15.50 se je otrok L. S. iz Bunčan peljal s kolesom po lokalni cesti vzporedno z drugim otrokom-kolesarjem iz Veržeja proti Bunčanom. Nasproti je pripeljal voznik osebnega avtomobila Danilo Ivančič iž Bunčan. Otrok je zapeljal pred avtomobil in se hudo telesno poškodoval.
30.	oktobra ob 18.15 seje voznik motornega kolesa Martin Petek z Račjega vrha peljal izven naselja Rožički vrh. Zapeljal je na levo, padel po cestišču in se telesno poškodoval. Poškodbe je dobila tudi sopotnica Greta Petek.
31.	oktobra ob 10. uri je vozil skozi Žepovce kolo z motorjem Alojz Koler iz Podgrada. V križišču z lokalno cesto je trčil v voznika osebnega avtomobila Franca Sirka iz Dravograda. Koler se je telesno poškodoval.
1. novembra ob 10.10 je K. L iz Gornje Radgone šla peš po pločniku. Ko je prišla do prehoda za pešce v križišču s Panonsko ulico, je stopila na cesto, takrat pa je pripeljal Jože Žerdin iz Maribora, ki jo je zadel in hudo telesno poškodoval. K. L so odpeljali v bolnišnico v Mariboru.
Tatvine
Med 26. in 28. oktobrom je na parkirišču hotela Radin v Radencih doslej neznan storilec nasilno vlomil v osebni avtomobil Mirka Zalokarja iz Gornje Straže. Odnesel je kolo, dvigalo in druge dele ter lastnika oškodoval za 20 tisoč dinarjev.
Med 20. in 30. oktobrom je neznan storilec vlomil v stanovanje Bariče Kralj iz Murske Sobote. Ukradel je več zlatih predmetov in 250 DM. Lastnico je oškodoval za 318 tisoč dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
V noči na 1. november je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil Franca Kontreca iz Lendave. Odnesel je vetrobransko steklo, brisalce ter druge predmete vredne 30 tisoč dinarjev.
V noči na 1. november je neznan storilec vlomil na pošto v Beltincih. Očitno tam ni našel plena, zato je vlomil v mehanično delavnico Vladimirja Jelena, kjer je ukradel brusilni stroj, vreden 40 tisoč dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
Zadušitev živine
Do hude nesreče je prišlo v hlevu Antona Vukana iz Rakičana, kjer se je zadušila živina. V hlevu so bili bik, težak 600 kg, krava, nekaj večjih in manjših prašičev. Škoda znaša 400 tisoč dinarjev. Do nesreče je prišlo, ker je počila žarnica namenjena za segrevanje prašičkov. Do vžiga ni prišlo zaradi vlažne slame na tleh.
Razpisna komisija pri Oš Franc Belšak Bučkovci razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena ZOŠ.
Mandat traja 4 leta.
Začetek dela bo 3. decembra 1985.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izidu bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po končanem razpisu.
ŠE OŽJE ŽE TAKO PRETESNO GRLO - Ob pogledu na to, kar so storili s cesto ob podvozu na cesti iz Radenec proti Kapeli, ni potrebno biti strokovnjak za ugotovitev, da so ga pošteno udarili mimo. Še ožje — že tako izjemno ozko — grlo je za motorizirane udeležence v prometu dodatna past. Res, da so zaščitili pešce, vendar na račun prometne varnosti voznikov. Da o tonah brezosebnega, sivega in neestetskega betona niti ne govorimo ...	vn
---------LJUTOMER------------------------—
Pešci pomembnejši od avtomobilov
Kot kaže, bo Glavni trg v Ljutomeru v kratkem postal območje za pešce. Že zazidalni načrt tega mestnega jedra predvideva prepoved vožnje z avtomobili. Razlogov je več, med najpomembnejše pa bi vsekakor lahko prišteli onesnaževanje z izpušnimi plini in hrupom. Ko bo območje Glavnega trga zaprto, bo tudi lažje obnavljati starpčme-stno jedro. V pripravi sta dva predloga. Eden od njiju je že upoštevan v zazidalnem načrtu, drugi, ki je nekoliko razširjen (za promet bi bilo zaprtih več ulic in
tržnih površin), pa se pojavlja na novo. Preden bo komite za planiranje in gospodarski razvoj pri SO Ljutomer izdal odločbo o zapori mestnega središča za ves promet (razen za dostavo), pa bo potrebno urediti dovolj parkirišč v bližini mestnega središča, o zapori pa bodo razpravljali tudi predstavniki trgovskih podjetij m krajevna skupnost. Pobude o takšni ureditvi prometa v Ljutomeru niso od včeraj, vendar pa do uresničitve še ni prišlo.
D. L.
krvodajalci
Tale velikanka je zrasla pri Gregorinčičevih v Radencih. Premer kar meter in pol, to pa je že nekaj...
Foto: Dani Mauko
Takšna ogromna krmna pesa je zrasla na 33-arski njivi v Celečevih z Vaneče 18.
MURA: Helena Cer (6), Sonja Sabaty (8), Renata Došen (2), Marija Fartek (4), Anica Kuhar (4), Albin Lesic (2), Štefan Legenič (21), Vlado Škerlak (14), Kolorrjan Perkič (24), Gizela Zadravec (12), Ibolj-ka Bohar (8), Mirko Božič (2), Ernest Štiblar (10),. Vili Lenarčič (3), Martin Horvat (14), Matija Kavaš (2), Štefan Hodnik (11), Antonija Zrim (6),Kristina Prša (4), Pavel Uljančič (11), Gizela Balasko (1), Zdenka Sedonja (1), Roman Gorčan (2), Cvetka Recek (2), Vida Recek (1), Olga Pertoci (10), Drago Tibola (5), Karel Šimon (5), Marija Svetec (4), Marija Ozvatič (2), Slava Ostre (2), Marija Čemela (9), Matilda Veren (3), Marjan Tanacek (3), Olga Gyergyek (5).
KRVODAJALCI OD DRUGOD: MARIBOR: Zlatko Lipič (23), PANONIJA: Rudi Slemer (7), UNZ: Živko Pavlovič (50), POMURSKI TISK: Štefan Kuhar (18), DRUŽBENA PREHRANA: Štefan Titan (15), SPLOŠNA BOLNIŠNICA: Marija Flisar (5).
Delavski svet DO MERCATOR-SLOGA, trgovina na drobno, debelo ter gostinstvo, p. o., Gornja Radgona, Partizanska c. 16 razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1	. individualnega poslovodnega organa
.(reelekcija)
2	. vodje komercialnega sektor-
, ja
(reelekcija)
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	pod zap. št. 1 morajo imeti kandidati visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali upravne smeri z najmanj 5 leti-delovnih izkušenj na.vodilnih, vodstvenih ali zahtevnejših delovnih mestih,
—	da so državljani SFRJ,
—	da imajo moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti za vodenje DO,
—	da niso bili kaznovani za dejanja, storjena iz koristoljubja ali nemoralnih dejanj,
—	da imajo sposobnost komuniciranja z ljudmi in
—	da so natančni, skrbni in vestni,
—	pod zap. št. 2 morajo imeti kandidati višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na enakem ali.podobnem delovnem mestu,
—	da so državljani SFRJ,
—	da imajo moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti za vodenje DO,
—	da niso bili kaznovani za dejanja, storjena iz koristoljubja ali nemoralnih dejanj,
—	da imajo sposobnost komuniciranja z ljudmi,
—	da so natančni, skrbni in vestni.
Kandidata pod točko 1 in 2 se imenujeta za dobo 4 let, po poteku te dobe sta lahko na novo izbrana
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po razpisu na naslov: Razpisna komisija MERCATOR-SLOGA, p. o., Gornja Radgona, Partizanska c. 16.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
r—ZLATA POROKA
v krogu najdražjih
15.	septembra 1935. leta sta se poročilo Helena Glažar (Hor-vat), rojena 24. septembra 1912, ter Ludvik Glažar, rojen 9. julija 1910. leta. Ludvik je upokojen sedlar in tapetnik, žena Helena pa gospodinja. Po poroki sta poiskala delo v Franciji, nato pa v Nemčiji. V domovino sta se vrnila 1943. leta. Ker je imel Ludvik pred kratkim avtomobilsko nesrečo in poškodovan kolk, sta zlato poroko slavila v krogu svojih štirih hčera, zetov ter 8 vnukov.
J. P.
poroke
Mirko PETEK, avtoklepar, Melinci 1 in Marija GLAVAČ, tovar- • niška šivilja, Melinci 145; Franc MESARIČ, mizar, Lipovci 154 in Marija MESARIČ, delavka, Bratonci 116; Dušan SLANA, skladiščni delavec, Mota 72/a in Marija KOHEK, tekst, inženirka, Melinci 183; Franc TIVADAR, keramičar, Lipovci 190 in Brigita HORVAT, gimnazijska maturantka, Gančani 222; Branko LOPERT, gradbeni delavec, Dokležovje 51 in Nada BAGARI, kmetovalka, Dokležovje 51;
KUTINE
	M. Sobota	tl. Radgona	Ljutomer	Lendava
solata	117-150		100	100
zelje b.	78	100	88,80	100
zelje r.	105-140		105	150
zelje kis.	100			100
čebula	78		: 80,80	80
česen	230	250	240	200
por	147			150
krompir	47	80,83		70
špinača	117			
ohrovt	147			150
hruške	160-180	160	150	150
jabolka	100-150	150	99-130	100-175
kostanji.	115			.124.
kutine	117			
grozdje	247	220	189,90	240 
limone	410	596,20		550
mandarine	620-650			596,20
jajca	27-30	31,50	33,50	32.50
(Te cene so veljale konec prejšnjega tedna)
Tovarna oblačil in perila MURA Murska Sobota objavlja delovne naloge:
1.	V TOZDU ŽENSKI PLAŠČ
— tehničnega direktorja
2.	V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
— direktorja izvozno-uvozne službe
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1:
—	visoka izobrazba konfekcijske ali tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj
ali
—	višješolska izobrazba iste smeri in 8 let delovnih izkušenj
pod 2:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj v komercialni službi
—	višješolska izobrazba ekonomske smeri in 7 let ustreznih delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo Kandidati imeti organizacijske in upravljaiske sposobnosti in dejaven odnos do razvijanja samoupravnih in ekonomskih odnosov.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi kadrovsko socialni 'službi z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«.
GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA razpisuje
DRAŽBO
za prodajo klavirja znamke Rossler. Izklicna cena 200.000 din. Dražba bo v sredo, 13. novembra 1985, ob 12. uri v Glasbeni šoli M.‘Sobota. Prometni davek se izračuna na prodajno vrednost. Plačilo pred prevzemom klavirja.
STRAN 20
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
Radijski in televizijski spored od 8. do 14. novembra
PETEK
SOBOTA
NEDEUR
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
, RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 8. novembra (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tedna), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli. 10.35 TV v šoli: 17.35 Poročila. 17.40 A. Vučo: Prigode skupine »Pet petelinčkov«, nanizanka TV Beograd. 17.35 Sokoli, 2. del angleške lutkovne nadaljevanke. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Odpadek-surovina, 3. del izobraževalne serije. 19.30 TV dnevnik L 20.05 Ujetnici na Južni Georgiji, angleška dok. oddaja. 21.05 Ne prezrite. 21.20 C. McCullough: Pesem ptic trnovk, 5. del avstralske nadaljevanke. 22.10 TV dnevnik II. 22.20 Stepfordske žene, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Zgodbe iz nepričave, otroška serija. 18.15 In tudi letos .. . izobraževalna oddaja. 18.45 Mojstri, oddaja narodne glasbe in ljudskih običajev. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Baročna glasba v novi podobi (tudi za JRT 2). 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Mimogrede povedano, dokumentarna oddaja. 21.50 Nočni kino: Streljanje, ameriški film (do 23.10)
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 9, novembra (sobotna repotaža) Iz društev, Iskanje-znanje-ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 —-Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdra-
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 11. novembra (šport. Priporočajo vam), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
vi, 17.00
Vključitev
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Pravljice, 18.15 Tudi letos .. ., 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 49.30 Dnevnik, 20.00 Pearl, 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 21.55 Kultura srca.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari,
21.20 Veseli Jocker. Umetnine.
Drugi program
22.05
15.00 SP v telovadbi, 16.15 Orlov let, 17.15 Svet živali, 18.00 Tednik, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22:15 San Fernando (film),
TV MADŽARSKA
8.25 Ponovitve: Naš ekran; Don Kihot; Za najstnike; Se še da rešiti; Deček in levi; Človek od daleč; Breki in drugi. 14.35 Vikingi, 2. del. 15.15 Po Madžarski. 15.55 Slovite knjižnice. 16.45 Pes v predalu, film. 18.20 J. Batsa-nyi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: Sneguljčica in 7 škratov; Lady Magic; Velika skrb; Osamljeno; Pretrganje. 23.30 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Dr. Caraibes, tf. 14.45 Komike. 15.00 Kamen spotike, film. 16.45 Robottino, risanke. 17.10 Goober, risanke. 17.30 Telerama sport. 18.00 Skrivnostna mapa, Tf. 18.30 Pacific International Airport, Tf. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja, inform. odd. v slov, jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 TV nanizanka. 21.45 Dogodki in osebnosti 20. stoletja, Charles de Gaulle. 22.45 TVD vse danes, napoved vremena. 22.55 Državni sovražnik, film, igrajo James Cagney, Jean Harlow, režija W. A. Wellman.
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila. 8.05 Otroška matineja. 10.30 Periskop. 11.00 Računalništvo II, 10. zadnji del angleške serije. 11.25 Desetletje uničevanja. 12.15 Poročila. 13.55 Pepelko, češkoslovaški mladinski film. 15.15
Ada: PJ
rokometu
(Ž)— Halas Jožef: Lokomotiva (Zg). 16.35 Kratki film. 16.55 Poročila. 17.00 Beograd: PJ v košarki — Partizan :CZ, prenos v odmoru propagandna oddaja. 18.35 Zgodbe iz življenja rastlin: Dolga pot pelodnega zrna, 6. del francoskega dokumentarnega niza. 19.05 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme. 20.00 Jubilejni koncert UPZ Emil Adamič, prenos iz CD. 21.35 Zrcalo tedna. 22.00 Polar, francoski film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 14.15 Sedam tv dni, 14.45 Narodna glasba, 15.15 Rokomet: Ha-lasz Joszef, — Lokomotiva, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: Parti-
zan
Crvena zvezda,
18.30 Živeti v naravi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tek je moje življenje (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 V soboto zvečer.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.'15 Poročila, 14.10 Arzen in čipke (film), 16.00 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski Tv pregled, 18.25 Pihalni orkestri, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Večer s Heinzom Conradsom, 21.50 The rocky horror picture show (film), 23.25 Solid Gold.
Drugi program
14.30 Sport, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?,
18.00 Pan
optikum,
18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pismo (film), 21.50 Šport, 22.25 Luknja (film),
TV MADŽARSKA
8.20 Ponovitve do 10.55. 10.55 Dukla-Tataba-nya, m. rokomet. 14.40 Napoved sporeda. 15.10 Srečno, kviz. 16.00 SP v gimnastiki, posnetek. 17.15 Pri klavirju Sz. Fenyes. 18.00 Delta, znanstveni poročeva-
lec. 19.00 reportaže. Viktorja Športna Sindbad,
Teden, aktualne 20.05 Skladbe
Jacobija. 20.55 poročila. 21.05 madžarski film.
22.35 Poročila, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Doc-teur Caraibes, Tf. 14.45 Zanimivosti sveta. 15.00 Državni sovražnik, film. Igrajo: James Cagney, Jean Harlow, režija: W. A. Wellman. 16.40 Risanke. 17.00 Košarka — jugoslovansko prvenstvo. 18.30 Velike nesreče. 18.56 TV novice. 19.00 Docteur Caraibes, Tf. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Po sledovih naših prednikov, arheol. rubrika. 20.30 Lilly Champagne, opereta. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Tihi Don, Tf. 22.45 Glasbena oddaja. 23.10 Zdravnik in pacient, medicinska oddaia.
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do
13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.40 Poročila. 8.45 Otroška matineja. 11.35 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Poročila (do 12.35). 15.35 C. McCullough: Pesem ptic trnovk, ponovitev 4. dela avstralske nadaljevanke. 16.25 Poročila. 16.30 Mozaik kratkega filma: Življenje plemena Barua, ameriški film. 17.30 Čaj za dva, ameriški film. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme. 20.00 G; Mihič: Varljivo poletje 68, 3w— zadnji del nadaljevanke TV Beograd. 20.50 Športni pregled. 21.35 Beseda da besedo — Pogovor z Zmagom Jelenčičem. 22.00 Kronika tedna domačega filma v Celju. 22.35 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
.... Glasbeno popoldne. 14.45 Skopje: Boks za zlati gong, prenos. 17.00 Banja Luka: Rokomet (M) — za pokal evropskih državnih prvakov — Borac:MetaIo-plastika, (slov, kom.) v odmoru premor. 18.25 Oddaja iz kulture. 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dnevi JRT — uvodna oddaja (do 23.00)
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne', 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Obale, 15.25 Sestanek brez dnevnega reda, 17.30 Vodnjak (fim), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Varljivo leto 68, 21.00 Športni pregled, 21.50 Potopis, 22.20 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Sestre (tv film), 12.34 Biblijski kviz, 14.35 Skrivnost Nikole Tesle (film), 16.15 Spored za otroke in mladino, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazhin, 19.00 Avstrija v sliki, 20.15 Tv film, 21.55 John Franken-heimer, 22.50 Nočni studio
TV M ADŽARSKA
9.00 in ,15.20 Šolska TV. 10.00 Ponovitve. 16.35 SP v gimnastiki, posnetek. 18.00 Koledar, poljudnoznanstveni magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kraj zločina, nemška kriminalistična serija. 21.30 Tisti) ki opustijo svoj poklic, spored mladinskega uredništva. 21.35 Attila Jozsef in njegovi sodobniki; Tamas Major, č/b. 23.05 TV dnevnik, himna.
TVKOPER
i '    __L. 
12.15 »Primomercato« — tržnice, predstavitev in prodaja. 15.00 Tarendol, Tf. 16.00 Beli Andi, dokumentarec. 16.30 Risanke. 17.30 Telerama sport. 18.00 Skrivnostna mapa, Tf. 18.30 Velike.nesreče. 19.00 Ne-pokorjeno mesto. Tv nadaljevanka. 20.30 Kitajec v Scotland yardu, Tf. 21.30 10 italijanskih režiserjev — 10 italijanskih zgodb. 22.30 Tihi Don, Tf. 23.00 Življenje na pločniku, dokumentarec.
TV LJUBLJANA
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 12. novembra (gospodarska tema, Predstavljamo vam. Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 13. novembra (pogovor v živo, Iz
delovnih
kolektovov).
18.00-»21—232« — pro-pagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz sveta resne glabe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 14. novembra (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispvek o SLO in
DS) 18 00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
8.50 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. ,12.55 Poročila. 17.35 Poročila. 17.40 Domače in gozdne živali, 17.55 Pesmi in zgodbe za vas — Lj. Bauer: Parnik Colombina, oddaja TV Zagreb. 18.05 Marija Lucija, pravljični portret ilustratorke Marije Lu-cije-Stupica. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Slovenska ljudska pesem: Dolenjska, 20.10 P. Andreota: Neuničljiva Marija, L del francoske nan. 21.05 Aktualno. 21.55 Naši baletni umetniki: Janez Mejač. 22.30 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Beograjski tv program. 18.55 Premor. 19.00 Športni grafikon. 19.30 Dnevi JRT TV Beograd. TV Dnevnik. Dijaški magazin. Bajaga in Inštruktorji-glas-bena oddaja. Sivi dom — epizoda iz serije Tema dneva. Paganke, glasbena oddaja. Partizanka Slavica, dokumentarna oddaja. Video program. Portret Aleksandra Petroviča.
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Dejanovo potovanje 18.15 Nekoč in danes, 18.45 Podij — kabaret, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dinastija, 20.55 Argumenti, 21.35 Dnevnik, 22.00Kratki filmi.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Policijska postaja Hill street, 22.00 Proces (tv film),
Drugi program
17.00 Šport, 18.00 Svet živali, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.00 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Slonokoščeni stolp (film), 23.25 Munsterjevi
ljubljanska barska
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Docteur Caraibes, Tf. 14.45 Humoreska. 15.00 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja. 15.45 Glasbena oddaja. 16.30 Risanke. 17.30 Telerama sport. 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov, oddaja v živo. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja, dok. odd. v slov, jeziku. 19.30 1’VD stičišče. 19.50 Gdbojka. 20.30 Športni pregled. 21.00 W. W. Dixi, film, prvi del. Igrajo: Burt Reynolds, Conny Van Dyke. Režija: J. J. Avildsen. 22.00 TVD vse danes. 22.10 W. W. Dixi, film, drugi del. 22.35 33. festival filmov o gorah.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.55 Poročila. 16.25 Šolska TV: Atletika H, Poklici v pomorstvu, Dobro videti in biti dobro viden. 17.25 Poročila. 17.30 »Danica« iz Podjune, glasbena reportaža. 18.05 Miti in le-
gende
Biblijski miti:
Zgodbe o Ruth in Esteri, nanizanka TV Beograd. 18.25 Severnoprimorski obzornik. 18.40 Zgodba o slikanici, dokumentarni film za otroke. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 20.05 Mirjana Pavlovič: Vzemi in dano ti bo, drama TV Beograd. 21.05 Integrali. 22.25 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
15.55 TV dnevnik. 16.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju. 16.45 Beograd: PJ v košarki — CZ:Šibenka, prenos, (slov. kom.), v odmoru ... 18.15 V spomin na Tina Ujeviča. 18.45 Sprašujem te, poučnozabavna oddaja. 19.30 Dnevi JRT TV Priština. TV dnevnik. Pisani predpasnik, oddaja za otroke. Aktualno. Mali koncert resne glasbe. Dan na bolšjem trgu, dokumentarna oddaja. Narodna glasba. Opisati, dokumentarna oddaja. Vivien, zabavnoglasbena oddaja. Življenje in delo, dokumentarna oddaja-
9.15 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 17.30 Poročila. 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic: Rdeča kapica, 7. del lutkovne nanizanke. 17.50 L. Suhodolčan: Naočnik in Očalnik. 18.25 Gorenjski Obzornik. 18.40 Ščepec širnega sveta: Česen, 5. del angleškega izobraževalnega niza. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 20.05 Mednarodna obzorja: Evropski regionalizem. 20.55 Film tedna: Ženske v hudih časih, angleški film. 22.25 TV dnevnik II. 22.40 Kronika tedna domačega filma v Celju
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Flipper, otroška serija. 18.15 Pred pisanim svetom poklicev. 18.45 Balkanski festival folklore — Ohrid 85. 19.30 Dnevi JRT TV Novi Sad. TV dnevnik v madžarščini. TV dnevnik v srbohrvaščini. Major Nikola. Panorama — politični magazin. Moja najlepša nenapisana pesem. Zabavnoglasbena oddaja. Mladi vojvodinski skladatelji resne glasbe. Še enkrat London, zabavna oddaja. Roke, dokumentarna etuda.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.40 Tv v šoli, 16.00 Poročila, 16.05 Tv koledar, 16.15 Kaj otroci vedo o domovini, 16.45 Košarka: Crvena zvezda — Šibenka, 18.45 V nedeljo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Notranja politika, 20.55 Samuraj (film), 22.35 Dnevnik
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Flipper, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Ohrid 85, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba, 22.40 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.Ž00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prednost, 21.15 Dallas, 22.00 Proces (tv film),
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štiri pesti za Halleluja (film), 22.10 Proces (tv film).
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.00 in 15.20 Šolska TV.
10.00 Tretja meja, pon. 3. dela. 16.25 TV univerza, staroveški Helas, pon. 17.15 Kaj naj postanem, poklicna posvetovalnica. 17.50 Spored za 3 dni. 17.55 Ne le za žene. 18.20 Peter Schubert, portret. 19.05 Mini studio ’85. 20.00 Človek, ki je prišel od daleč, 2. del francoske serije. 20.55 Studio ’85. 21.55 Svetovnogospodarski magazin. 22.25 TV dnevnik, himna.
9.00 in 15.20 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Delta; Pe-trocelli. 16.30 Igrani film. 18.00 Dokumentarni film ob 350-letnici Univerze Eotvos Lorand. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Paul Daniels show, angleški film. 20.45 Klaus Eidam: J. S. Bach, 4. (zadnji) del nadaljevanke. 22.15 TV dnevnik. 22.25 TV zabeležka dr. T. Szecska. 22.35 Himna.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka-
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Docteur Caraibes, Tf. 14.45 Zanimivosti sveta. 15.00 W. W. Dixi, film. 1'6.30 Risanke. 17.30 Pleme vrgn, Tf.
18.00 Skrivnostna mapa, Tf. 18.30 Pacifik International Airport, Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, inf. oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 V precepu, Tf. 21.40 Raziskovalci, dokumentarna oddaja. 22.40 TVD vse danes. 22.50 Galebov otok, Tv nadaljevanka. 23.50 Glasbena oddaja.
14.15 Tv novice. 14.20 Docte-ur Caraibes, Tf. 14.45 Humoreska. 15.00 Union station, film. 16.40 Risanke. 17.30 Dokumentarna oddaja — ORCA. 18.00 Skrivnostna mapa, Tf. 18.30 Pa-cific International Airport. Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja — Inf. oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Košarka. 22.05 TVD vse danes; Napoved vremena. 22.15 Kanec sonca v hladni vodi. film. Igrajo: Claudine Auser, Marc Po-rel. Režija: Jacques Ceray.
^LJUBLJANA
8.45 Test. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli: Materiali; Risanka, Dijaški magazin, Zadnje minute. 12.00 Poročila. 16.30 Šolska TV: Atletika II. Poklici v pomorstvu. Dobro videti in biti dobro viden. 17.30 Poročila. 17.35 Pegam in Lamber-gar, narodna pesem. 17.45 Portret Bratka Krefta. 18.10 Devad Hozo, oddaja iz cikla Miniature. 18.25 Zasavski obzornik. 18.40 Mozaik kratkega filma. 19.30 TV dnevnik L 19.55 »Vreme. 20.10 Tednik. 21.20 C. P. Snow: Tujci in bratje, 3. del angleške nad. 22.15 TV dnevnik II. 22.30 Retrospektiva domače tv drame — Janko Kersnik—Andrej Inkret: Ciklamen
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 TV dnevnik. 17.15 Lutkomendija, otroška serija. 17.45 Prostorski načrt SRH, poljudnoznanstvena serija. 18.15 TASS lahko objavi, 4. del sovjetske nadaljevanke. 19.30 Dnevi JRT TV Titograd. TV dnevnik. Peto dejanje, TV drama. Zadnji ples metuljev, zabavnoglasbena oddaja. Aktualno, dokumentarna oddaja. Mali koncert zabavne glasbe. Črnogorska kulturna zakladnica, dok. oddaja. Večer z bojevniki, kontaktna oddaja.
/O ljubljanska banka
Pomurska banke
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poročila, 15.55 Tv v šoli, 17.00 Poročila, 17.05 Tv koledar, 17.15 Lutkome-dija, 17.45 Prostorsko planiranje, 18.15 TASS je pooblaščen, da sporoča..., 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Pot v središče znanja (kviz), 22.20 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dal-li, 21.50 Videoteka,
TV MADŽARSKA
9,00 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Tretja meja; Kaligrafija; Prokofjev. 16.10 Novozelandski jeleni. 16.40 Potokazi, 1. del dokumentarnega filma. 17.25 TV borza. 17.35 Pedagoški forum. 18.30 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Starsky in Hutch, kriminalka. 20.45 Panorama. 21.50 Standardni plesi, posnetek. 22.20 Sodobniki A. Jozsefa. 22.50 TV dnevnik, himna.
TVKOPER TVKOPER
’ — - —	V-. .	.3 f**
14.15 Tv novice. 14.20 Dr. Caraibes, Tf. 14.45 Zanimivosti sveta. 15.00 Film. 16.40 Risanke. 17.30 Pleme vran, Tf. 18.00 Rdečelasa Zora, Tf. 18.30 Pacific International Airport, Tf. 18.55 Tv novice. 19.00 Odprta meja, inf. oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD stičišče 19.50 Velike razstave. 20.30 Otok želja, film. Igrajo: Laura Gemser, Paolo  Giusti, Arthur Kennedy. 22.10 TVD vse danes; Napoved vremena. 22.21 Ta nori šport. 22.50 Al Paradi se. Variete.
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
STRAN £1
Tedenski koledar
TEDENSKI KOLEDAR PETEK, 8. november — Bogdan SOBOTA, 9. november — Teodor NEDELJA, 10. november — Leon
PONEDELJEK, 11. november — Martin
TOREK, 12. november — Emil
SREDA, 13. november — Stanislav
ČETRTEK, 14. november — Lovrenc
kino
Crenšovci
8.	novembra ob 19. uri film: MEDENI MESEC; ogled filma mladini do 16. let ni dovoljen.
9.	novembra ob 19. uri in 10. novembra ob 15. uri film: BOJEVNIK KARATEJA;
14.	in 15. novembra ob 19. uri film: NEPREMAGLJVI GLADIATOR;
LJUTOMER
9. novembra ob 17.15 in 19.30 ter 10. novembra ob 15., 17.15 in 19.30 uri ameriški film: POLICIJSKA AKADEMIJA;
13.	novembra ob 17.15 in 19.30 španski film: UČENKE GOSPE OLGE«.
Prodam
MOPEt) TOMOS T 12 IN AV-TOMATIK JAWA BABETA NAPRODAJ. Rakičan, Panonska 7. M-4844
AVTO ZAPOROŽEC, NJIVO, 25 arov, in TRAVNIK, 28 arov, prodam. Nemčavci 3. M-4845 AKACIJEV GOZD, 12 arov, prodam. Emil Obal, Vaneča 55. M-4846
KOMBAJN UNIVERZAL, letnik 1975, prodam. Bakovci, Partizanska 27. M-4847
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Murska Sobota, Tišinska 22. M-4848
AUDI 80, karamboliran, letnik 1977, prodam. Ogled po 15. uri. Jože Bencik, Markišavci 36 c. M-4849
MOPED APN 6 NUJNO PRODAM. Srečko Bračko, Spodnji Ivanjci 24, p. Spodnji Ivanjci. GR-283
DOBIMO SE V CAFE BARU TRU * Lendavska 19/bj Murska Sobota
SUHE HRASTOVE PLOHE 4,5 m3, 5 cm, prodam. Perša, Murščak 30, p. Radenci. GR-284 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO STADLER Z BOJLER-JEM, 25.000 kalorij, po ugodni ceni prodam. Telefon: 75-744 od 18. do 19. ure. Le-451
BELO REPO, večjo količino, prodam. Turnišče, Prvomajska 5. M-4850
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 KW, montirano, nerabljeno, novo, ugodno prodam. Petrič, Sebeborci 2 — pri mlinu. M-4851
TRAKTOR URSUS 360, 12-col-ni plug, kravo, staro osem let, kontrola A, visoko brejo, in molzni stroj VITREKS, nov, prodam. Kobilje 47. M-4852 ŠKODO 110 prodam. Zadravec, Murska Sobota, Lendavska 25. M-4853
VHODNA VRATA, nova, prodam. Bakovci, Soboška 31. M-4856
TRAKTOR ZETOR 3511 S s koso prodam. Lipovci 190. M-4857 SOD ZA GNOJNICO, 10001, in teličko za pleme prodam. Ran-kovci 8. M-4859
ZASTAVO 750 de lux, letnik 1976, generalno obnovljeno, prodam. Albin Hajdinjak, Murska Sobota, Lendavska 25. M-4860 TRAKTOR STEYR 18 z reduktorjem in jermenico, koso, pluge in brane prodam. Kuštanovci 61,
p. Mačkovci. M-4863 STREŠNO OPEKO KIKINDA, dvojni zarezniki, 2000 kosov, prodam. Gostilna Gornji črnci 29. M-4864
FIAT 750 z rezervnimi deli in dodatno opremo prodam. Prosenjakovci 19. M-4833
OTROŠKO STAJICO prodam. Telefon: 25-417. M-4834 LESENO GARAŽO UGODNO PRODAM. Telefon popoldne: 23-512. M-4838
ZASTAVO 750, športno preurejeno, prodam. Večeslavci 38, p. Rogašovci. M-4839
KOPAČ ROVOV KARLO PEŠCI s traktorjem ali brez, prodam. Otovci 79. M-4840 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, prodam. Telefon: 21-068. M-4841
BAS OJAČEVALEC GRS, 100 W, ugodno prodam. Telefon: 26-226. M-4842 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 2101, prodam. Hercan, Rakičan, Cvetkova 71. M-4843
FIAT 125 P UGODNO PRODAM. Vargazon, Pristava 5, Ljutomer. In-600
AVTORADIO S KASETAMI IN SEDEŽNE PREVLEKE ZA ZASTAVO 101 prodam. Bakovci, Cvetna 7. M-4865
TRAKTOR IMT, 35 KS, prodam. Lipovci 113. M-4866 TRAKTOR URSUS 335, skoraj nov, 300 del. ur, prodam. Vučja gomila 127. M-4869
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO FERROTHERM, 40.000 kalorij, radiatorja JUGOTERM, 140 x 60 in 60 x 90, ter zastavo 750, neregistrirano, vozno, prodam. Mirko Hajdinjak, Melinci 65. M-4870
LITOŽELEZNO PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO ZRENJA-NIN, 25.000 kalorij, s priključki, ugodno prodam. Zelko, Murska Sobota, Cankarjeva 64. M-4872 AVTO ŠKODA 100 L PRODAM PO DELIH. Jože Maučec, Turnišče, Kratka 5. M-4874 BLATNIKA IN PRAGA ZA FORD TAUNUS POCENI PRODAM. Prvomajska 16, telefon 23 438. M-4876
ŠKODO 100 L PRODAM. Janez Slana, Murska Sobota, Lendavska 4. M-4877 DVOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, PLUG IN TRIDELNE BRANE prodam. Kobilje 28, p. Dobrovnik.M-4878 KOMBAJN FERGUSON S 630 prodam. Dolina 41. M-4879 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in jermenico ter trajnogorečo peč za centralno ogrevanje, 24.000 kalorij, prodam. Horvat, Petanjci 1. M-4880
SEJALNICO OLT, 14-vrstno, malo rabljeno, in dve novi traktorski gumi, 10 x 28, zadnji, ugodno prodam! Nemec, Nedeli-ca 72, p. Turnišče. M-4881 ANGLEŠKI FERGUSON s koso ugodno prodam. Dobrovnik 242. M-4884
SILAŽNI KOMBAJN SIP ŠEMPETER, nov, z garancijo, in traktorsko frezo, širina 2 m, prodam. Telefon: (069) 78 274 ali Gornji Slaveči 25. M-4882 KAROSERIJO ZA ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1983 in 3-fazni hidrofor, moč motorja 2,2 KW, prodam. Boris Celec, Gornji Slaveči 42, Kuzma. M-4883
FERGUSON S KOSO (angleški), ugodno prodam. Dobrovnik 242. M-4885
ZASTAVO 101, star dve leti, prevoženih 17.000 km, prodam. Gančani 18 a. M-4886
TRAKTOR IMT 558 prodam. Košarovci 26. M-4887 MEŠANI GOZD NA GORIČKEM, 30 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-4887 a PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO FERROTHERM, 35.000, novo, zelo ugodno prodam. Nor-šinska 1, M. Sobota. M-4889 TRAJNOGOREČO PEČ in gume (175 v 14, 155 x 13) prodam. Veščica 61. M-4890
TRAKTOR URSUS 335 s koso in kabino, 740 ur, prodam. Franc Celec, Domajinci 46, p. Cankova. M-4891
TRAKTOR DEUTZ 600, z 260 opravljenimi delovnimi urami.
nujno prodam. Naslov v upravi lista. M-4893
TRAKTOR STEYR, 28 KS, s priključki, prodam. Čipot, Luka-čevci 9, p. Martjanci. M-4894 TELICO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Lemerje 62. M-4897
NOVO ENOFAZNO ČRPALKO VC 55 z rezervoarjem prodam. Naselje J. Kerenčiča L M-4898
GOZD V KRIŽEVCIH, 50 arov, pralni stroj Gorenje in peč na olje KONTAKT prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 50, stanovanje 13, telefon: 23 712. M-4899
ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registrirano do oktobra 1976, in rezervni motor prodam. Murska Sobota, Štefana Kovača 20, od 16.-18. ure. M-4900
ZAPOROŽEC, letnik 1978, neregistriran, v voznem stanju, nujno prodam. Dušan Petrovič, St. Rozmana 6/VI-39. M-4901 TELICO, brejo pet mesecev, kontrola A, prodam. Jauk, Gornji Črnci 34, p. Cankova. M-4904
ZASTAVO 750 in televizor, čr-no-beli, star deset mesecev, prodam. Rituper, Otovci 33, ali telefon 77 095. M-4908
MANJŠO HIŠO Z MANJŠIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM V BOREČI, oddaljeno 30 m od glavne ceste (v hiši elektrika, vodovod), in 3 ha obdelovalne zemlje ter 3 ha gozda prodam. Gornji Petrovci 70. M-4909 MOTOKULTIVATOR HONDA F 600 s prikolico prodam. Emil Svetec,. Šalovci 145. M-4910 TRAKTOR URSUS 335 s kabino in koso prodam. Štefan Zver, Lipa 136. M-4911
KORUZO na storžih v Tešanov-cih prodam. Telefon 24 130. M-NE
KRAVO, staro štiri leta, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Lemerje 12. M-4913
HI-FI STOLP SHARP Z OMARICO, 2 x 45 W, nov, prodam za 175.000 din. Murska Sobota, Kroška 26. M-4915
KRAVO, kontrola A, prodam. Turnišče, Pod logom 9. M-4916 SVINJSKO MAST, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-4917
TRAKTOR STEYR 18 z jermenico, v zelo dobrem stanju, prodam. Turnišče, Mlinska 26. M-4918
I Kupim ‘
GOSTILNA BRKO ČRENŠOV-CI ZAPOSLI ČISTILKO ZA 8 UR DNEVNO. Hrana in stanovanje preskrbljena. Telefon 70 010. M-4858
Obveščam javnost, da sem odprl ČEVLJARSKO DELAVNICO. S svojimi storitvami se za obisk toplo priporočam. Jože Kodila, Noršinci 8, pri M. Soboti. M-4786
ODKUPUJEM KARAMBOL1-RANE ALI DELNO VOZNE AVTOMOBILE TER RAZNE KMETIJSKE STROJE. PONUDBO S PRIMERNO CENO POŠLJITE NA NASLOV: Janko Antolič, Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci. Delovni čas od 11. do 16. ure, v soboto od 9. do 11. ure. Telefon 062 714 113. M-4763
ZAREZNO STREŠNO OPEKO KUPIM. Ponudbe po telefonu (069) 70 308. M-4896
Načrtujete napeljavo centralne kurjave ali vodovoda? Delo vam hitro in poceni opravi Stanislav Tibaut, ki ima novo delavnico v Žižkih 98 b.
sobe
DVE DEKLETI SPREJMEM NA STANOVANJE. Možnost uporabe kuhinje (kurjava naprodaj). Murska Sobota, Ciril Metodova 42 a. M-4758
NEOPREMLJENO GARSONJERO IŠČEM. Telefon: 74 365. M-OP
OPREMLJENO SOBO oddam dvema dekletoma. Partizanska 56, M. Sobota. M-4862
SOBO IN KUHINJO ALI SOBO Z MOŽNOSTJO KUHANJA IN PRANJA, v GORNJI RADGONI ali okolici, išče mlada družina. Naslov v upravi lista. GR-282
Zaposlitve
1__________- 
Razno
PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAVNOST ZAKLJUČNEGA SPRIČEVALA O KONČANEM ŠOLANJU NA SCTPU MURSKA SOBOTA, konfekcijsko-tehnična smer, za šolsko leto 1982/1983. Erika Horvat, Rankovci 45, p. Tišina. M-4820 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega na SCTPU MURSKA SOBOTA, za L, in 2. letnik ter zaključnega spričevala. Jože Padar, Žižki 70, p. Črenšovci. M-4855
SAMSKI MOŠKI, star 45 let, kmetovalec, želi spoznati pošteno žensko, staro od 35 do 45 let, za pomoč v gospodinjstvu. Mo-
7AHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 82. letu starosti zapustila draga mama, sestra, babica in prababica
Terezija Sočič
roj. Flisar iz Puconec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ali nakazali denar v dobrodelne namene, posebno kolektivu Valilnice Puconci, LD Dolina in tovarišem iz Mesne industrije M. Sobota.
Zahvaljujemo se duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Puconci za poslovilne besede in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter pisno ali ustno izrazili sožalje.
Puconci, 22. oktobra 1985
VSI NJENI
ZAHVALA
29. oktobra nas je v 68. letu starosti po kratki bolezni zapustil dragi mož, oče in stari oče
Jožef Madjar
iz Krašč 46
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki, zahrbtni bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče
Alojz Jauk
iz G. Črnec
Ob tej boleči izgubi se zanvaljujemo vsem dobrim soseaom, posebno Dravčevim, Jugovim in Benkovim, ki so nam priskočili na pomoč, nas tolažili in nesebično pomagali. Hvala vsem sorodnikom, znancem, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govor- -niči Milici Grečil za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna hvala dobri dr. Peričevi za lajšanje bolečin in patronažnim sestram.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Štefanija, hčerke Albina, Hilda in Irma z družinami, vnuki Bojana, Nataša, Simona, Dejan, Dario, Damir in Melita, sestra Lina in drugo sorodstvo
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, ki so mu lajšali bolečine, duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede in gasilskemu društvu.
Žalujoči: žena Kristina, sin Franc z ženo Majdo in vnukinja Tanja
Tisto noč je umrl, lep in miren je bil njegov obraz, tako, kakor je še danes v naših srcih in vseh naših mislih!
(I. Cankar)
ZPMNMJk
V 72. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Štefan Hašaj
iz Gradišča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje.
Hvala senjoru Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo delovnim kolektivom SDK M. Sobota in Gornja Radgona, IMP Panonija M. Sobota in Tovarne mlečnega prahu M. Sobota ter vsem gasilskim društvom, posebno GD Gradišče.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gradišče, 31. oktobra 1985
Žalujoči: žena Ema, sin Zvonko ter sin Evgen in hčerka Marija z družinama
žna poroka, otrok ni ovira. Naslov v upravi lista.M-4875 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Velika Polana, izdanega leta 1979. Anton Hozjan, Velika Polana 218. M-480?
IZGUBLJENO!
Pred dnevi sem na poti od bloka v Lendavi, Kidričeva 5, do kioska pred občino v Lendavi izgubila zlato zapestnico (debelejša verižica brez ploščice). Poštenega najditelja prosim, da mi jo za nagrado vrne, ker mi ie drago danlo. Vida Gjerkeš, Lendava, Kidričeva 5, telefon: 75 915. M-MM
r
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, • Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika) Jože Sabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač. Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1 600 din. polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol SFR 39-•^/aročnma za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-; 30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne j številke je 40 din. Tiska CGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temelj- j t nega davka od prometa proizvodov.	J I
STRAN 22
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE — ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
ZAHVALA
Mirno in tiho, kot je živel, nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi, dobri oče in dedi
Mirko Banfi
iz Bakovec
Že leto dni te zemlja krije. v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
5. novembra je minilo eno leto, odkar nas je za vedno tragično zapustil naš dragi mož, oče, zet in brat
Šmarčan — Kofjač Dominik samostojni obrtnik iz MURSKE SOBOTE
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in sočustvovali z nami.
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri pogrebnem obredu, še posebej tov. An-tolinovi za ganljive besede ob odprtem grobu.
Prisrčna hvala kolektivom SCT, Elkroja iz Mozirja in Ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Kje si ljubi ata, s	kje tvoj skrbni je obraz,
kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 81. letu starosti je kruta smrt nepričakovano iztrgala izmed nas dragega, nepozabnega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica^ svaka in botra
Ludvika Peštija
iz Ntmščaka (Ižakovci)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Škafarjevim, prijateljem, znancem, ki so sočustvovali z nami’ nam pomagali, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobre namene ter nam izrekli sožalje in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Čaru, dr. Horvatu, osebju šok sobe internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, kolektivu KG Rakičan, EE Beltinci in TO Prašičereja Nemščak, duhovnikoma in pevcem iz Dokležovja ter Beltinec za pogrebni obred, odpete žalo-stinke in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Beltinci, Dunaj, Madžarska, Ižakovci, 28. oktobra 1985
Žalujoči: žena Rozika, hčerka Rozika z možem Jožetom, hčerka Mariška z možem Stankom, vnuki Renato, Renate, in Erich, brat Janez, sestre Micka. Rozika in Trezi-ka, tašča ter drugo sorodstvo
Z BOLEČINO V SRCU - VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI!
Minilo žalostno je leto dni. zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
9. novembra bo minilo boleče leto, polno žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in sestra
Veronika Gomboc
iz Lucove
Ni ure, ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da te ni več in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naš dom, ki si ga tako ljubila, je prazen. Odšla si tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine.
Hvala vsem, ki se je še spominjate in na njenem grobu prižigate sveče.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je po kratki bolezni za vedno zapusti! naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak
Jože Matjašec
dimnikarski upokojenec
iz Dolge vasi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovlai vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala medicinskemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka za intenzivno nego bolnišnice v M. Soboti ter kolektivom INDIP in Varstroj Lendava ter Dimnikar Beltinci. Lepa zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Društvu upokojencev Lendava.
Dolga vas. Dolg, gorice, Lendava, M. Sobota, Nemčija, Varaždin, 27. oktobra 1985
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je nepričakovano zapustila mama, babica in prababica
Verona Draškovič
iz Gomilic št. 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, domačim pevcem za odpete žalostinke, sosedu Štefanu Rajtarju za poslovilne besede ter.tov. Tkalcu za besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Ana in sin Štefan z družinama
Minilo žalostno je leto dni, zapustila dom in svoje drage si. Čeprav tvoj glas se več m. sliši, beseda tvoja v nas živi, po-.spjd te čutimo mi vsi, med nam: si.

V SPOMIN
4. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustila'naša draga žena, mama, hčerka in babica
Ana Matjašec
iz Renkovec 154
Težko je življenje brez tebe in vsak korak, kamorkoli nas vodi, je en sam spomin nate. Naš dom, ki si ga imela tako rada za katerega si se tako trudila, je ostal prazen. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti s tem, da smo te morali izgubiti, ko bi te najbolj potrebovali. Čeprav se več ne vrneš k svoji družini, boš v naših srcih živela naprej.
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, tašča, stara mama in prababica
Karolina Filo
iz Kuštanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS tov. Marti Horvat za poslovilne besede ob odprtem grobu, GD Ku-štanovci in medicinskemu osebju Zdravstvene postaje G. Petrovci. Prisrčna zahvala Upravi za notranje zadeve M. Sobota in vsem ostalim za podarjene vence.
Kuštanovci, 16. oktobra 1985
Žalujoči: hčerka Karolina z družino, hčerka Irma iz M. Sobote, brat Ludvik z družino iz Krplivnika, vnuki in pravnuki.
Žalujoči: VSI NJENI NAJDRAŽJI
Če bi solza mrtve obudila, ne bi vaju draga starša črna zemlja krila.
V SPOMIN
29. oktobra je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Frančiška Felkar
iz Stanjevec
in 13. let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Janez Felkar
Ob vajinem grobu zremo brez besed in ne moremo verjeti, da vaju m več med nami in kot bridka bolečina, nam kane solza iz oči.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njunem grobu in s tem počastite sporni: nanju.
Žalujoči: sin Janez, hčerka Emilija z družino ter vnukinji Olga in M/ da z družinama
VESTNIK 7. NOVEMBRA 1985
STHA2
V BESEDI IN SLIKI
Puljenje repe je včasih hudo neprijetno opravilo — če je mraz in preveč mokrote. Letošnjim pobiralcem ni hudega, kajti tudi repe je vse manj in nekateri jo sejejo le še zato, da ne bodo koline brez »bujte« repe. Foto: A. Abraham
IZ BORACEVE
Vaški odbor in krajevna skupnost Radenci so se lotili zastavljenega programa del za ureditev kraja. V prvi fazi je bila najbolj nujna ureditev centra vasi. Potrebno je bilo speljati kanalizacijo, urediti pločnik in zelenice ter postaviti nove klopi. Tudi obnova spomeniško zaščitene kapelice je bila nujna, saj je bila že v precej slabem stanju. Je že zelo stara. Omenja se jo leta 1337. Z neskritim zadovoljstvom ugotavljajo, da so skoraj v celoti izpeljani načrtovani cilji, za kar gre zahvala krajanom in krajevni skupnosti Radenci.
Na željo krajanov so pripravili srečanje vseh krajanov, na kate-
DA BO TOPLEJE
Ko je že kazalo, da bo potreben Damoklejev meč za presekanje vozla soboškega (ne)ogrevanja in nakopičenih problemov v stanovanjskem kompleksu Lendavska sever, ki so sinonim gradbene neresnosti in širše družbene neodgovornosti, se je le-ta začel odmotavati proti rešitvi. To odmotavanje bo verjetno dolgotrajno, čeprav je iz predloga samoupravne stanovanjske skupnosti in sklepov ponedeljkove seje v prostorih soboškega izvršnega sveta razbrati, da mora izvajalec del (takratni SGP Konstruktor tozd Gradbeništvo Pomurje), ki je bil obenem projektant in tudi investitor, brezpogojno odpraviti vse napake, ugotovljene po zapisnikih in študiji, ki jo je izdelal IBT Ljubljana. Nemudoma je dolžan zatesniti okna in vrata ter vertikalne jaške; nezadostne toplotne izolacije zidov in stropov, ki mejijo na hladne površine, pa izboljšati v šestih mesecih. Če zahtevanega ne bo opravil, bo vložena tožba (in, kot kaže, bo tako!), svoje delo pa bo morala opraviti tudi gradbena inšpekcija in navsezadnje bo potrebno izpostaviti politično odgovornost tistih, ki so krivi, da je stanje takšno, kakršno je — nezadovoljivo, ceno pa tako ali drugače plačujejo stanovalci.
90 avtomobilov.
Od upravljalca kotlovnice — to je Sobotinega tozda Komunala — pa zahtevajo, da uvede tak kurilni režim, kot ga je predvidel projektant in recenzent kotlovnice, ter vodi kurilni dnevnik. Prav tako je potrebno usposobiti vse kalorimetre (predvsem izhodnega, za popravilo katerega bo sredstva prispevala občinska samoupravna stanovanjska skupnost) in organizirati službo za vzdrževanje ter servisiranje vseh merilnih naprav — skratka celotnega sistema centralnega ogrevanja. Najprej pa je potrebno ugotoviti, katera stanovanja nimajo predpisanih 19 stopinj Celzija, saj je bil govor le o 10 odstotkih, ne pa o stanovalcih, ki imajo mrzle radiatorje in ali so le-ti med neplačniki kurjave. Stroški neporavnanih računov znašajo že 830
HUMORESKA ---------
IN VINO VERITAS
Res je, tako so že nekoč trdili: v vinu je resnica! »Zdaj se je to do kraja pokazalo v toten avstrijskem vinskem škandali,« mi je zadnjič zattjeval genetsko usmerjeni vinogradnik z desnega brega Mure. Kaj pa je pravzaprav škandaloznega? Vino so že od nekdaj delali. .Pred dvajsetimi leti so imeli nekašen vinski škandal Francozi in Italijani. Mi ga seveda nismo imeli; smo samo Srbu dajali nekakšne injekcije, ki smo jih pridelali v Jeruzalemu in v Brebrovniku. Na 70 odstotkov Srbov smo dali 30 odstotkov Slovencev. In kaj je nastalo iz tega? Čistokrven Slovenec štajerskega porekla, doma pa iz sončnih slovenskih goric. Če bi kdo takrat za to vedel, bi danes rekel, da gre za čisto navaden šovinizem. Pa še Avstrijci so ga hodili pit v naše gorice in so cmofkali pri vsakem požirki ter se greli ob spoznavanju, da
rem je bila skromna pogostitev za vse, ki so sodelovali pri akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov in prostovoljnem delu. Na tem srečanju je predsednik vaškega odbora podal predlog plana za nadaljnje delo vaškega odbora in pohvalil dobro sodelovanje in pripravljenost slehernega krajana za pomoč pri skupnih nalogah. Takih srečanj želijo še več.
V prihodnjem letu nameravajo v Boračevi urediti javno razsvetljavo, zgraditi most v naselju Žabjak in začeti priprave na graditev vaškega doma.
Jakob Bračko
milijonov dinarjev in tudi to je eden od razlogov, zakaj v kotlovnici ni dovolj lahkega kurilnega olja in zakaj ga redni plačniki plačujejo po višji ceni, kot bi ga, če bi bile dobave kuriva sprotne. Nediscipliniranim stanovalcem, ki v petnajstih dneh ne bodo poravnali obveznosti, bodo kot skrajni ukrep odklopili centralno gretje pod pogoji, kot to zahtevajo predpisi, tistim, ki jim je kljub vsem poravnanim stroškom kurjave še mrzlo, pa bo končno le treba omogočiti normalne razmere bivanja. Če bo potrebno, se naj popravi pretok, zamenjajo radiatorji in uredi še drugo. Pomembno je seveda kdaj, kajti zima je pred durmi, potrebno pa bo tudi analizirati ceno.
Brigita Bavčar
spet pijejo tisto vino, ki so ga nekoč iz Klenovškove pa drugih gosposkih kleti. Pa so eno jigo pili takšno vino. No ja, vrglo je človeka prav tako kot tisto nekoč, ampak bila je vseeno drobna različica. Nekoč je sladkor v moštu naredilo božje sončece, dandanes pa ga takorekoč na tekočem traku proizvajajo v ormoški sladkorni tovarni. Kam bi res vinogradniki prišli, če ne bi imeli sladkorne tovarne. Mošt bi bil pri trinajstih ali štirinajstih stopinjah sladkorja prava gnojnica, in še to ne, ker ga ne bi mogli porabiti kot gnojilo za sladkorno peso. Pa še barvo ima kak nekakšpa ždbja jajca v mlaki pri klanci.
Ja, Avstrijci so šli pri tem pač nekoliko dlje: niso ga samo.posladkali, zaščitili so ga tudi pred tem, da ne bi zmrznilo. Le kako so vedeli, da bo lansko-letošnja zima tako huda?
Doslej 8700 ton
Porabnike v lendavski občini s premogom oskrbujeta dve organizaciji združenega dela: Univerzal in Kmetijska zadruga. Povpraševanje po njem je iz leta v leto večje in letos bi potrebovali 20 tisoč ton premoga, vendar ga ni dovolj.
Trgovsko podjetje Univerzal je do konca septembra naročnikom priskrbelo 4.600 ton premoga, od tega največ velenjskega lignita, kar pa je veliko premalo, saj ga potrebujejo 14 tisoč ton. Tolikšna so namreč naročila. Premog dobavljata Dom—Smreka Maribor in Era Titovo Velenje, nekaj so ga dobili od drugih dobaviteljev v SRS in BiH, v omenjeno količino pa je vštetih tudi 25 ton briketov iž NDR. Doslej je torej Univerzal dobil precej več premoga kot lani vse leto, ko je prodal 4.310 ton premoga. Upajo, da se bo oskrba s premogom do konca leta še nekoliko izboljšala, med drugim naj bi dobili tudi 200 ton briketov iz NDR in 300 ton briketov iz SZ. Univerzal je sovlagatelj v rudnik v Velenju, s čimer si je zagotovil določene količine premoga. Vlagal bi še več, vendar druga stran ni mogla zagotoviti izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Za sovlaganje v rudnike v BiH pa se niso odločili, kajti ž njimi imajo slabe izkušnje: čeprav so sovlagali, premoga rti bilo toliko, za kolikor so se dogovorili s pogodbo. Tako so prekinili pogodbo z rudnikom v Lukavici v BiH.
Kmetijska zadruga Lendava, drug dobavitelj premoga občanom lendavske občine, je lani prodala 6 tisoč ton premoga raznih vrst, do konca prejšnjega meseca pa 4 tisoč 110 ton. Mesečno dobijo povprečno 420 ton, zato letos verjetno ne bodo mogli prodati tolikšnih količin kot lani. V zadrugi tudi pojasnjujejo: nekateri kupci zahtevajo posebno vrsto premoga iz določenega premogovnika, zato naročil ni mogoče upoštevati po vrsti, temveč le po zaporedju za posamezno vrsto, kakor pač prispejo pošiljke. Ker večina dobaviteljev zahteva plačilo vnaprej, dobava pa kasni, je tudi Kmetijska zadruga prisiljena zahtevati plačilo akontacije in po 30 dneh nanjo obračuna tudi obresti, čeprav tega ne more uveljavljati pri dobaviteljih. Pa še nekaj: premogovniki sploh ne upoštevajo reklamacij na kakovost premoga, še več: grozijo z ustavitvijo dobav, če bi vztrajali pri reklamaciji. Tako se morajo tudi potrošniki včasih sprijazniti s slabim premogom.
Š. SOBOČAN
Zgradba, ki so jo porušili pred dnevi, je bila predvidena za rušenje po zazidalnem načrtu mesta M. Sobota iz leta 1978. Stanovanjsko-poslovna zgradba na Lendavski cesti je bila odkupljena že 4 leta in rušenje so odlagali do časa, da je DO Potrošnik iz Zgradbe preselila samopostrežno trgovino v novo zgradbo. Na tem prostoru bo Stanovanjska skupnost M. Sobota zgradila blok z 42 stanovanji, ob njem pa garaže za
Ptički na Ha
-
poslopju v Beltinci nimivo razstavo pt
c z ob-
močja Beltin zali več kot tih ljubljenci
>jib perna-zarjajo na
papige, ki jih bo na razstavi posebno veliko, odprta pa bo od petka do vključno nedelje od osmih do osemnajstih. — an
V vinu pa je še več drugih resnic; recimo tudi tista o tem, »kakšnega smo pridelali« in »kakšnega nam je bog dal«. Letos so glede tega naši vinogradniki v posebni stiski: dober je mošt, sladek, toda bolj malo se ga je nacedilo. Torej, ni slab, da bi kar tja v en dan trdili: »Kaj hočemo, takšnega je pač bog dal!« Bo najbrž letos to nekakšna vinogradniško-božja kooperacija, nekakšen vinski misticizem, ko se napovedujejo tudi mistične cena vinu. In še tista resnica: kilogram sladkorja je vendarle petkrat cenejši od vina. Je za vinogradnike skoraj škoda, ker letos niso mogli toliko sladkorja »predelati« v žlahtno kapljico.
Ja, ja, v vinu je vse polno resnic. takšnih ali drugačnih, kakor pač kaj obračaš.
Franček PIVOPIVEC
SOOČANJA 0 MURSKI VERIGI HIDROELEKTRARN
(Še en) ambiciozen projekt (več)
Njegov naslov je: »Vplivi gospodarskih in infrastrukturnih posegov v prostor na varstvo in humanizacijo človekovega okolja,« Pomurcem pa ga je zadnjo sredo v oktobru v Murski Soboti ponudil v presojo urbanistični inštitut iz Ljubljane, ki je bil — s soboškim Zavodom za ekonomiko in urbanizem — tudi sklicatelj razgovora z najodgovornejšimi predstavniki iz regije in vseh štirih občin. Gre za sila ambiciozno zastavljen razvojnorazisko-valni program, ki temelji na potrebi po inventarizaciji in vrednotenju že izraženih oziroma pričakovanih vplivov na pokrajino ob Muri zavoljo gradnje osem-stopenjske hidroelektramiške verige od Apač do Murskega Središča.
Zdelo se je sicer, kot da imamo opravka z le še eno iz več desetin že opravljenih raznovrstnih raziskav, projektnih študij in elaboratov na različnih ravneh. Toda najprej uvodničarji in kasneje razprava so pokazali, da si lahko v Pomurju obetamo veliko več, saj bo raziskovalni projekt tekel postopoma, v treh fazah, predvidoma vse do začetka tretjega tisočletja, torej še nekaj let po zgraditvi celotnega niza. Potrebno bo temeljito razčleniti in proučiti vse vzročno-posledične učinke na prostor, saj ta že dolgo ni več omejevalni dejavnik, ampak razvojna kategorija. V tej zvezi se kot odločilni nalogi kažeta izdelava sociološko družbene analize in tako imenovane krajinske zasnove.
V razpravi je sodelovalo več razpravljalcev. Boris Prejac je rekel, da so hidroelektrarne na Muri velik izziv. Javnosti je treba dati o tem z argumenti in konkretnimi podatki podprte informacije, po sestavnih delih in postopoma. Opozoril je, da se na
Kako bo s posodobitvijo lokalnih cest?
Kot je bilo pričakovati, je osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinskega sisa za ceste za obdobje 1986—1990 vzbudil precejšnjo pozornost na skupščini obeh zborov občinskega sisa za ceste v Murski Soboti. O tem gradivu so prej razpravljali že v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, od koder je prišlo precej pripomb. Le-te je strnil usklajevalni odbor pri občinski cestni skupnosti in jih posredoval delegatom skupščine. Poudarili so, da ob, omejenih gmotnih možnostih v naslednjem srednjeročnem obdobju v soboški občini ne bodo mogli asfaltirati več kot 50 kilometrov lokalnih cest. Občinski samoprispevek, ki bo tokrat prvič namenjen tudi za cestne potrebe, pa vendarle odpira realnejše možnosti, kot je bilo to v iztekajočem se obdobju. Navzlic temu pa bo po končanem srednjeročnem obdobju 1986—1990 ostalo še 351 kilometrov makadamskih cest, oziroma 71 odstotkov lokalnih cest, ki še vedno ne bodo asfaltirane.
Zato je razumljivo tehtanje
Boris Hegediiš
Muri ne bi smele ponoviti neljube posledice gradnje kot na Dravi pri Čakovcu, Forminu in še kje. Predstavnik sozda Abc Pomurka Štefan Hajdinjak se je po-novo opredelil, češ da kmetijci nimajo odklonilnega stališča do projekta, vendar pod določenimi pogoji. Gre za vprašanja, kako nadomestiti izgubljene površine, kaj bo. s podtalnico, mikroklimo, vodo za pomakanje in čistočo Mure, kakšne bodo možnosti za nadaljevanje osuševanj, kako bo z obrambo pred poplavami, zalednimi vodami in podobnim. V izdelavi je lokacijska dokumentacija za prvo hidroelektrarno v Hrastju, je povedal Janez Ori iz soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem in pojasnil, da je treba priti do kompleksne slike vplivov hidroelektrarn na pokrajino ob Muri, čeprav je nekaj tega Elektrogospodarstvo v svojih izvedbenih projektih murske hi-
Pomurska veriga hidroelektrarn buri duhove kot le malokateri projekt doslej. V orkestru mnenj hoče imeti vsakdo svoj prav, pri čemer se pridružujemo pristašem načela: ne strinjam se s tabo, toda storil bom vse, da lahko poveš svoje mnenje. Značka društva za varstvo okolja iz Ljubljane, ki je priromala tudi v Pomurje, jasno izpričuje svojo osnovno idejo.
številnih predlogov, ki so jih imeli delegati iz posameznih krajevnih skupnosti. Končno je prevladal zdrav razum in sprejeli so osnutek srednjeročnega načrta, ki bo omogočil hitrejši razvoj cestnega omrežja v soboški občini. V tej zvezi so tudi soglašali z nekaterimi pripombami in dopolnitvami o posodobitvi lokalnih cest. Tako bi v naslednjih petih letih asfaltirali namesto 5,5 kilometra le 2 kilometra cestnega odseka Sebeborci—Andrejci— Panovci —Križevci, in sicer do odcepa v Ivanovce, potem 3,4 kilometra ceste Šalamenci—Pečarovci, kjer je zajet tudi odcep do Sebeščana, in 2 kilometra ceste Bakovci—Dokležovje—Ižakovci—Melinci. Med nove cestne odseke, kjer bi prav tako položili asfaltno prevleko, pa so uvrstili cesti Šalamenci—Spodnji Bodonci in Ivanjci—Mlajtinci. Črtali pa so 2 kilometra ceste skozi Hodoš. Poleg tega naj bi asfaltirali tudi ceste: Cankova—Ger-linci—Fikšinci—Rogašovci, Ša-lovci —Dolenci, Križevci—Do-manjševci, Andrejci-Ivanov-ci—Kančevci —Ratkovci, Murska Sobota—Markišavci, Murska Sobota Noršinci, Kramarov-ci—mejni prehod, Vanča vas— Borejci in Motvarjevci—Porda-šinci—Prosenjakovci. Skupno gre za približno 50 kilometrov lokalnih cest.
Sicer pa so na skupščini sprejeli še nekaj drugih sklepov. Ker za uredite regionalnih cest ni dovolj denarja, so se odločili, da izvršni svet in predsedstvo skupščine občine obvestijo o pobudi, po kateri bi financiranje regionalnih cest zagotovili z 0,20-odsto-tnim prispevkom iz dohodka organizacij združenega dela. Republiško skupnost za ceste pa bodo seznanili s pripombami o ureditvi magistralnih in regionalnih cest ter mejnih prehodov v soboški občini. Milan Jerše
Ure pravljic
Na pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice v soboškem gradu se z današnjim dnem ponovno začenjajo ure pravljic. Ob 16. uri bo Marija Jerebic zbranim malčkom skušala oživiti junake in like iz knjižnih del, namenjenih predšolskim otrokom in učencem prvih razredov osnovnih šol.
droelektramiške verige že prikazalo. Edvard Metličar, predsednik komisije pri medobčinski gospodarski zbornici za spremljanje priprav na gradnjo že nekajkrat omenjenih energetskih objektov, je tudi tokrat vztrajal pri zamisli, da bi se moralo s temi vprašanji ukvarjati posebno republiško usklajevalno telo — podobno projektnemu svetu za gradnjo niza hidroelektrarn na Savi — vendar je pozneje soglašal, da je lahko kar njihova komisija tak projektni svet.
Odločitev o tem velikem na-rodno-gospodarskem naložbenem zalogaju je po besedah direktorja slovenskega urbanističnega inštituta Emila Milana Pintarja najverjetneje že padla in ne Pomurci ne inštitut na to ne morejo kaj dosti vplivati. To pa še ne pomeni, da namerava Elektrogospodarstvo kot projektant in investitor — kot je menil eden od zagretejših govorcev — vpripe-Ijati med nas bolnika, ki ga bomo kasneje morali zdraviti. Ob koncu so navzoči sklenili, da bosta skupini strokovnjakov iz obeh imenovanih ustanov najkasneje do 10. novembra izdelali povzetek vseh doslej opravljenih raziskav, projektnih študij in elaboratov, jih ovrednotili ter kot izhodišča za programske naloge ponudili v presojo in potrditev pristojni komisiji pri medobčinski gospodarski zbornici. Hkrati naj bi na novembrski seji komisije izdelali predloga sporazuma oziroma dogovora ali pogodbe za financiranje razvojnorazisko-valnega projekta, ki bo stal okrog poldrugo milijardo dinarjev. Sredi decembra^ bi moralo biti tudi jasno, kdo in kako bo dal svoj gmotni delež za celovit prikaz vplivov in posledic tega velikega energetskega projekta na pokrajino ob Muri.
Branko Žunec