DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Maja kot priloga .8L.0VKNCU* treitr t,ak prvi in tretji tetriek MNMS. Ako jt ta dan pramik, itidt .DOMOLJUB• 8 v Podnart, sedaj Cisto brez pomena, ako »P zgra.fi !©-leznica, zato priporoča deželnemu odboru, naj ukrene kar more, da se z deli za to cesto počaka toliko časa, da se dožene, kedaj da ae zgradi iderniea. Ako se ii-pelje železnica, bodo ljudje morali delati dovozne ceste k železničnim poatajum, zato bi bilo ailno krivično, ko bi cestni odbor za tržiSki okraj ne sklenil, da preneha z delom za to cesto. Mi trdno upamo, da »e ne bodo ljudje s tem že za naprej po nepotrebnem dražili. Mestu Ljubljani sc je dovolilo, da vzame na posodo 400 gld. zato, da sezida novo vojašn co za topničarje. Precej dolg je bil tudi razgovor zaradi kolesarjev. Te vrste ljudij je vsaki dan več in uko se le pokažeš na cesti, takoj sta ti dva trije za petami. Treba je bilo torej vredili red aa kolesarje in občinam dati pravico, da pobira tudi takso od kolesa V zadnji seji se je deželni glavar v iskrenih besedah spominjal dobrotljivosti presvetlega cesarja, ki se je naši deželi posebe ob zadnjem potresu skazal pre-skrbnega očeta, ter prosil deželnega predsednika, naj sporoči brzojavno cesarju, da je dežela naša vsikdar zvesto udana svojemu cesarju, katerega časti kot svojega največjega dobrotnika. Cesar je takoj po avojem pribočniku odgovoril, da ga veaeli izraz udanoati in zreatobe dežele Kranjske. Shod v Žirovnici. Dne 5. julija ob uri popoldne je imelo »Katol. slov. društvo za radovljiški okraj, v prijazni Žirovnici občni zbor, katerega se je vdetežilo do 4") vrlih Gorenjcev iz domače brezniške in sosednih župnij. Na ko-lodvoiu je doftle goste pozdravil župan g Mulej; Svetino va gostilna je bila tem povodom lepo okrašena z zelenjem in zastavami. Po primernem nagovoru g. predsednika V u r n i k a je društveni tajnik č. gospod župnik in deželni poslanec A ž m a n poročal o delovanju društva v minulem letu. Javna shoda sta bila dva: volilski shod 27. oktobra na Isledu in današnji občni zbor. Udov šteje društvo 544, ki ao ob jednem naročniki društvenega glasila »Domo ljub«. Želeti je, da se število društvenikov pomnoži in a tem tudi naročniki »Domoljuba«. Društvo je imelo dohodkov 177 gld 50 kr., troškov 113 gld. «4 kr ; ostane torej gotovine 03 gld. 50 kr. Na predlog č. g. P o t o č n i k a je bil z vsklikom izvoljen soglasno prejšnji odbor, na mesto vC. g Hiz-borška pa kot nov član odbora blag g. Josip Pogačnik iz Podnarta. Nato poroča poslanec g. A ž m a n v jako poljudnem govoru o delovanju deželnega zbora. Zaradi pomanjkanja prostora povzamemo zanimivemu govoru na-atopno: Najprvo govornik pojasni razmerje strank v deželnem zboru. Daai je narodno-konaervativna stranka najštevilnejša, vendar je v manjšini nasproti zvezi vele- poeestnikov i naroduo-napredno stranko Hočemo videti, kaj bodo »Narodovci. dosegli v tej koaliciji aa slovenski narod in njegove pravice! Ilojimo se, da te »civilni zakon« ne bo rodil dobrega ».»du in da polagoma *gu. lumo one narodne pcetojanke, katere so si naši prv0-boritelji prej s nj a leta s trudom priborili. To se je že videlo pri izvolitvi novega zastopnika deželnega odb«,ra v deželnem šolskem svetu Potem govornik našteva potrebo dobrih sol cest, železnic, dobrodelnih zavodov in raznih sredstev, s katerimi »e more pospeševati blagostanje dežele v obče in delavskih stanov posebe. Topa stane denarja, io od umnega, varčnega gospodarstva so odvisne deželne priklade Nadalje pojasni, zakaj ao m zvišale deželne priklade in naklada na žganje. Kmečki zastopniki so pač glasovali za zvišanje naklade oa žganje. toda odločno so se upirali zviSanju priklad na di rektne davke, pa ostati so v manjSmi nasproti zastopnikom mest in velepoaeetva. Kot gorenjski poslioe«, pravi govornik, aem govoril za pašniike pravice in planine na Gorenjskem, toda s tem govorom dregnil v sršenovo gnjezdo Gotovo pa je, in to jo tudi poljedelski minister priznal, da treba gozdni zakon primerno prememu, kajti naš tivinorejei brez planin ne more obetati. Poljedelski minister je tudi pripravljen proti primerni ceai nekaj aveta in pašniških pravic odprodati, da bodo kmetje go-apodarji na svojih planinah V tem oziru bomo seatavili prošnjo do viaoke vlade Na to navaja razne prošnje iz volilnega okraja, ki ao bile že ali bodo uališane Dalje moram naravnoat naglašati, pravi govornik, da sem glasoval za bohinjsko železnico in ne za loško, kakor so raztresli to neresnico nekateri nasprotniki; glasoval sem za predlog barona Scbuegla in tako kot tukajšnji poslanec storil avojo dolžnoat, ker je predla gatelj aatn prav dobro zagovarjal železnico skozi Hobmj. V tem amislu, konča govornik, hočem delali tudi v prihodnje. Ko pa bi ne bili zadovoljni z menoj, prosin, povejte, in prav rad odložim to težko breme (Živahno odobravanje. | Kot drugi govorn k je č. gosp. A. 7. logar z velikim naudusenjem, krasno in prepričevalno besedo govoril o potrebi in koriati družbe sv. Cirila in Metoda. Slišali smo gospoda govvriti na vseh dosedanjih skupščinah le za Slovence vele važne družbe, a reči smemo, da Se nikdar s tolikim ognjem in tako žarkim izrazom, ko je naglašal ljubezen do materinega jezika in razne poskuse narodnih nasprotnikov, da bi z nemškim poukom v Soli slovensko dcco odtujili svojim roditeljem in domovini. Tudi priproatim poalušalcem so govorni-kove besede segale v arce in mnogim aolze privabil« * oči. Vspeh se je takoj po shodu pokazal, kajti zboro-valci so zložili lepo svoto v korist družbi. Kot zadnji govornik govori g dr. Ignacij Zitmk o volilni reformi, pojanni ob kratkem dosedanjo in P"' hodnjo volilno pravico, razne obravnave o volilni reformi ter pravi, da je volilna reforma le poskus zoW»° volilno pravico. Jedino dobro v reformi je to, da bode »levilo volilcev pomnožilo za 3,600000; sicer pa dobi navzlic irudu slovenskih poslancev kranjska dežela le jeden nov mandat, za katerega se bodo puhle razne stranka. V zakonu pa ostanejo vse stare krivice iz Schmerlingovih čaaov, in te ho, da ostanejo gledč števila prikrajšani Slovani in delavski stanovi. Viftji stanovi ničesa ne zgubč, nižji ničesa ne pridobe t volilno reformo, lo je občna aodba. A neko upanje smemo imeli da z novimi poslanci dobi zbornica drugj podobo. Ne lo iz nove, pete kurije, temveč tudi v kurijah mest in kmečkih občin bode volilno gibanje vrglo odločneje življe na suho. Večina prebivalstva ni zadovoljna, revščina mej delavskimi atanovi je vedno ob/utljivejša, posebno pa mej kmečkim prebivalstvom, ljudstvo itak preje vidi senčno, nego šolnino slran. Zalo bodo v vseh strankah uven Poljakov in veleposestnikov v volilnem boju prišli na površje odličnejši molje, kar pa volileem in državi ne boda oa škodo! (irobna (Uioa ne znači srečne države in sadovoljnoati državljanov, temveč živahna udeležba v*eb slojev v javnem Življenji. Ljudski blagor je ob jed-nem državni blagor. Visoka vlada ima pravi«*o, da na vae strani pokaže svojo oblast, a poslanci vsled lega niso dolžni, da rečejo »amen« k vsemu, kar vlada zahteva. Sedanji državni zbor ae je preživel. V tem oziru se utegne obrniti na bolje, toda posebnih upov nc smemo gojiti, dokler velja s«danjc zastopstvu interesov Volilei naj gledajo, da volijo take poslame, ki bodo neustrašeno zagovarjali njihove koriati. Konečno ae predsednik zahvali za obilno udeležbo ter konča a trikratnim »livio« na av. Očeta in preavet-lega vladarja. kaj je novega po svetu? V Avstriji ac po razmb deželah pripravljajo za volitve v deželne zbore, kakor smo jih imeli lani v naši deželi, tudi štajerska io Koroška prideta letoa na vrsto. Sploh ae pa po celi državi priprave više za volitve v državni zbor. Dunajska vlada je svojim uradom naročila, naj ob pravem času sestavijo zapianike volilcev. To bo dalo poaebno letoa veliko dela, ker se bode 72 poalancev volilo po splošni volilni pravici in bo torej prišlo v imenik ailno veliko novih volilcev. Iz tega vladnega naročila ao sklepali nekateri bati, da vlada že na jeaen razpiše volitve, vladni liali pa pravijo, da to ni rea, da bodo jeseni zborovali še dosedanji poelanci in da bodo prihodnje volitve še le mcaeca februvarija prihodnjega leta. Toda naj »e volitve vršč jeseni ali apo-mladi, treba je, da amo volilei pripravljeni, ker nasprotniki liberalci, ki se aedaj skrivajo v neko novo narodno ljudako obleko, in eocijalni demokratje delajo na vse kriplje, da bi svojim pristašem zagotovili kak sedež v zbornici. Gotevo je tudi, da se bodo liberalci in socialni deankraije zvezali povaod, kjer jim bomo nasproti postavili krščanskega kandidata. To se je pokazalo tudi na shodu, katorega je sklical nedavno v Ljubljani soci-jaldemokrat Pernerstorfer, kjer ao prihiteli naši slovenski liberalci z dr. Tavčarjem na čelu na pomoč ao-cijalnim demokratom ter zabranili, da naši krščanski ao-cijaliati niao mogli na ahodu govoriti. Na Ogerakem ae judjo in I beralci aodaj bahajo z veliko razstavo, katera pa jim ne bo prinesla druzega, razven milijone novih dolgov. Toda liberalci ogerski se za to ne menijo, ker imajo krščansko ljudstvo še vedno v tako trdih kleščah, da se mora vse plačevali pri davkih, kar I beralni gospodarji zapravijo. Nova krščanska ljudska stranka sicor prav pridno sklicuje shode, vendar je šo sedaj preslaba, da bi mogla imeti kako odločilno besedo v zbornici, kjer se delajo postave. Papež je pohvalil to delo in v posebnem pismu naroča duhovnom, naj z vsemi silami, s besedo in lepim življenjem delajo za dušni in telesni blagor ljudstva. Na Ituakem, kjer so s tolikimi slavnostmi praznovali kronanje ruskega carja, je aedaj vse tiho in tiho se je ludi car pripeljal v glavno mesto Petrograd ; vse se namreč boji upornikov, ki so bili krivi, da je bilo toliko tisoč ljudij med kronanjem pokonCanih. Pravijo, da gre sedaj kmalu ruski car obiskat druge vladarje; na tej poti pride tudi na Dunaj. Turkom zadnja leta zelo trda prede. Vsako leto imajo več uporov, katere zadušč z največjo silo in s krutim prelivanjem krvi. Niso še do dobra vatrahovali in pomorili vseh Armcncev, vzdigujejo se sedaj prebivalci na otoku Kreti, ki nečejo več biti pod turško vlado, marveč bi se najraje združili z Grki. Tudi Kurdi in drugi rodovi, vzlavti v Arabiji, se vzdigujejo, vse kate, da so Turku za vladanje leta te prešteta. Le to ga še drži po koncu, ker si evropake vlade ne morejo dogovoriti zaradi plena, katerega hoče vaaka dobiti od umirajočega Turka. In zavoljo te grde pohlepnosti akr-vavi vsako leto na tisoče in tisoče po nedolžnem umorjenih kristijanov. Ta nedolžno prelita kri pa kliče maščevalca iz nebes, ki ce gotovo ne bo dolgo mudil. Lahi ao sedaj precej zelo obmolknili, odkar ao bili v Afriki tako sramotno tepeni. Večjidel vsi vojaki, kar jih ni padlo v bojih ali pa valed raznih nalezljivih bolezni, so se vrnili nazaj v domovino. Najzadnji mej njimi je prišel nazaj tudi nesrečni general Baratieri ter se bo nastanil v laških Tivolib, kjer je doma. Lahi imajo sedaj priliko premišljevati, da jim orožje, katero so oropali papežu, ni prinealo sreče, marveč le sramoto in škodo kakih 300 milijonov lir, katere ao prav po nepotrebnem zabili v Afriki. Vojska na Kubi Se sedaj ni ponehala. Španija aicer zmeraj zmaguje v vojaki, kakor aporočajo njeni časniki, vendar je španskih vojakov vedno manj ; tako mislijo zopet aa jesen poslati na Kubo 60.000 vojakov. Revščina na otoku je grozna in strašni so nasledki vojske. V Belgiji ao imeli dopolnilne volitve v zbornici poslancev. Voliti jim je bilo 66 novih poslancev. Kato- IfiO ličani 10 se dobro držali, ker imajo v zbornici 111 po-alancov, socijalni demokratje jib imajo 29, liberalci samo 12, torej imajo katoličani 70 glasov veČine v zbornici. V JJffiptu ie vedno razsaja kolera. Usti poročajo, da je zadnje dneve umrlo v Kairi po tri do »tiri sto ljudij na dan. Kolera divja tudi mej angleškimi vojaki. Kaj jc novega po Slovenskem 1 Kranjsko Na Hožniku pri Ljubljani ao 2. julija mil. knezoSkof posvetili tri nove kamenite oltarje, katero je prav mojsterako izdelal tukajšnji kamenosek go spod Toman. — V Mokronogu je umrl dne M. junija ondotni notar gospod Kozina — V Zeleznik h je pogorelo dvoje poslopij. Želeti bi bilo, da bi so ludi tukaj ustanovilo gasilno druitvo. — V Ljubljani m v Skofji Loki je bil čutiti rahel potrea. Na Vrhu pri Vinici je bil naliv a točo. Skoda je precej velika na polju in po viuogradih. — Na Turjaku je bil županom izvoren Ivan Zgonc, svetovalcem pa Franc 1'snik, Anton Hočevar, Alojz Vdovič in Jan. Kožar. — DcSko semenišče »Aloj-zijevilče« je dne 1. t. m. slovesno obhsjalo svojo fiO-letnico. Navzočih je bilo mnogo č. gg. duhovnikov, nekdanjih Aiojinikov. — Na Črnučah so dne Ti. julija slovesno vložili temeljni kamen za novo župnijsko cerkev. — Shod volilccv je imel j. julija go«pod poslanec A. Kalan v Selcah nad Šk< •Ijo lx»ko. Volilci io mu soglasno izrekli zaupanje. — Poljedelsko ministerstvo je za vodovod v Tominji, okraj postojinski, dovolilo 620 gld. podpore — Mesarska zadruga v Ljubljani je svojim načelnikom izvobla gospoda Josipa Kozak-a, posestnika in občinskega avetmka v Ljubljani. — V Idriji je 5. L m. umrl oadsvetnik Adolf Pltminek. Lmrl je nepreviden. 4. t. ao volili župana. Trikrat so ponavljali volitev, a vspelia ni bilo, odločil je naposled žreb med prejftqjim županom F. Didičem in 2Gletnim trgovcem s čipkami Drag. Lapajnetom poslednjemu v prid. Takoj na to je zavihrala rudeča zastava z gostilne, kjer se shajajo socijalni demokratje. — Na Bučki bode daroval dne 26. julija novo maSo Laetus Kovač, ondotni rojak, iz reda sv. Frančiška, tedaj v bogoslovju v Solnogradu. — Cesar je dovolil, da sme državni poslanec vodja Povle nositi častni križec .pro eccleaia et pontifice«, katerega je dobil leta 1889 ob papeževi Skofovaki petdesetletnic. Na mnoga leta! Jednaka čast je bila namenjena ludi kanoniku Klun-u, ako bi ga mej tem Bog ne bil odpoklical k Sebi v večnost. — Efektno tombolo je dovolilo c. kr. ministerslvo gasilnemu društvu na Bledu. — Hranilnica in posojilnica v Gorjah je prevedla v 14 mesecih svojega obstanka 102.800 gld. in je obreati od posojil na posestva znižala od 5'/, na 5 odstotkov. štajarako. V Ljutomer se je pripeljal cesarski namestnik marki Bacquehem. Obiskal je alovensko in nemško Solo. Ne vemo, alt se je pač prepričal, kak ne- bodigaireba je nemška ljudska Šola v Ljutomeru, pr,, bi bilo, da bi prišel do lega prepričanja. — Nove mate bodo imeli č. gg.: Drofenik Anton v Kostrivnici. Doe 2. avgusta: Gosak Frančišek v Žicah; Šanda Janko v Makolah; Hohnjec Jože pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Dne 9 avgusta: Fink Jakob v Zičah; Vodolek Joie pn Sv. Lovrencu na Dravskem Polju; Ocvlrk Maksimilijan v Celju ; Srabočan Anton v Celju; Miklič A. v Dobre-poljah na Kranjskem; Kruljc FranCilek v Brežicah; Jančič Janez v Uporju. Pne 18. avgusta: Kosel Frančišek na Hajdinju; KovaCČ Anton pri 8v. Krni; Kranjc Davorin v Majsbergu; l.orbek Janez pri Sv. tanartu v Slov. Goricah; Bobak FranCilek v Poličanah ; Grobeltek Janez v Zičah. Dne 23. avgusta: Srajner FranCilek pri Sv. Križa na Murskem Polju ; Gomdlek FranCilek pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju; Horvat Friderik pri Sv Lenartu pri Veliki Nedelji. — V St Jurju ob južni železnici je umrl veleč, gospod župnik VoSnjak. Pogreb doe 3. t. m je bil zelo veličasten. Vodil ga je opat celjski, veleč, gospod Ogradi. — I praviteljem fare St Jurij ob južni železnici je imenovan ondotni kapelan. C gospod Valentin Miku*. — Zlato ma«o boda 2f> t. m obhajal veleč, g duhovni svetovalec in župnik Jjsip Slavič pri Sv. Ani. — Verouauk ae bode vsled odloka naučne^z ministerstva pričel poučevati s lulskim letom I*%97 na štajerskih viljih realkah po jedno uro na teden v treh viljih razredih. Koroško Za nove deželnozborske volitve se povsod žo dobro pripravljajo. Dasi je veliko strank, stali si boste pri volitvah le samo dve nasproti, t.J. nemtko-' narodna ter slovensko-nemska katoliška stranka Tako imenovana liberalna stranka se ne upa več na volišče pod svojim starim imenom — V Svincu sa ja ustanovilo društvo za zidanje nove farne cerkva, posvečene presvetemu Srcu Jezusovemu. — V Beljaku je mil knezoskof dr. J. Kahn dne 23. in 24 m. m. slovesno posvetil novo prekrasno frančtakansko cerkev Cerkev je zidana v strogo gotičnem .-logu, ima pet čednih ol» tarjev, velike orgljo in lepe sliksrija na presno. Sezidala se je največ s samimi darovi kons. svetovalca Si. Dijoniz Cserveay-Sabora v 8olnogradu. — Mil. knezoskof podelil je v 15 župnijah, katere je obiskal meseca junija, vkup 2421 birmancem zakrament av. birme — Nove zvonove so posvetili dne 28. junija na Goliovem ob Žihpoljah. — Nove orgije so dobili v St. LipSu pod Juno. Izdelal jih je nas rojak gospod Fianc Colarič v Borovljah. — V Celovcu ae je dne 29. rožnika obesila 45letna uradniška vdova R. Mayer. — Dna 2. t. m i« je sama umorila v Celovcu gospa Am. \Vallnoffer. Zme-Salo se ji je. - Na železnični postaji v Prevaljab j« vlak povozil nekega delavca in mu odrezal levo roko. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico. — Novo brzojavno postajo so dobili dne 1. t. m. v Vetrinju. — Predied-nik deželne aodnije v Celovcu, dr. Myliua, gre v pokoj. Služi že 40 let. - Vreme zadnjega Caaa je bilo zelo neugodno. Deževalo je malone vsak dan in zelo zavi ralo ljudi pri košnji. Voda in toča je napravila po nekaterih krajih precej škode. Primortko. V Trstu s« je shod kranjsko-primor-ikejr« gozdarskega druitva vrtil v preteklem tednu V nedeljo so se zborovale« seili v Sežani. V ponedeljek so te podali ob V,fl. uri ajutraj v Upnico ter ai ogledali oodotnc krasne gozde ter c, in kr. kobilarno; potem so je alo v Lokvo in črex bribe mimo Kodika v Hrpclje. Po koeilu so ai ogledali naprave zoper hudournike pri Buzetu. 7. t. m. ao imeli občni zbor v veliki borzni dvorani v Trstu. Med zborovalci ao bili grof Coronini ,o pl. Hinaldini, c. kr. nameatnik v Trstu, vitez in državni poslanec Uurgstaller itd. Govor kanonika dr. KI-bcrta: »Kako naj »e kmetu pomaga v gozdnem vpra-tenju in kaj naj se v tem oziru stori«, je bil z velikim nauduSenjem sprejet; istotako so bili sprejeti jedno-glasno njegovi aamostalni predlogi. — Goriška duhovščina se je poklonila prevzvilenemu nadvladiki in mu čestitala za god. Po prearčnej zahvali blagovolili so pre-vzviieni vabiti duhovščino k jedinosti z istim v boju proti liberalizmu z izjavo, da so izdali zadnjo okrožnico proti liberalnim načelom, ne proti osebam, da niso preprečili zidanja cerkve presvetega Srca Jezusovega, ker nivo mogli ugodili zahtevam magistrata, ki je hotel imeti svetni paUronal. Vsacega Slovenca, tem bolj Go-nrana, mora arčno veseliti izjava. — Goriški katoliški faaopiei ie več časa razpravljajo vprašanje o primorskem laSko-slovenskem katoliškem shodu. Lepa misel. Sosebno za goriške Iega shoda. Imeli smo ga leta 1892 v Ljubljani. Njega resolucij ae držimo in se bodemo držali do prihodnjega II. katoliškega slovenskega shoda. — Lahom in Furla-num želimo najboljšega vspeba. — Kakor se čuje, zasede novoimenovani tržaaki Skof monsignor Andrej Marija Sterk atolico av. Justa meseca avgusta. Listek. In vendar se povrne! (Povekt. Prosto p tlovenil F. K) (Konec) •Za božjo voljo, kaj pa vendar neses,« vpraša ga U*ika prestrašena. Tudi Zrjav naglo vstane in mahne z obema rokama •Ali ai bedast,« zavpije oče nanj s hripavim glasom. •Ah, no bojte se teh kosti. Taka je vedno pri n«vadnih Ijndeb, a mi, ki se s to vedo (anatomijo) pe-{®mo, se nam to nič plaSnega ne zdi, marveč je nam v nekem oziru Se dragoceno. In le krepke kosti so res d«gocene. In kako po ceni sem jih dobil. Močeradnik mi je je kar podaril, ker je menil, da je moral kdo se tedaj zagaiiti v močvirje, ko je bilo se vaSe. Po mojih oialih j« ta mož komaj 30 let ležal v močvirju.« • In ti vlačil to koali k meni v bilo,« budujejo ae oče Matija, vos bled od atrabu. • Kam pa naj grem ž njimi. Le pomirit« se, jaz postavim te revne človelke koali v mojo sobo. Z« zdravnika so velike vrednosti. Ne glejte tako srpo, saj nimate tako občutljivih čutnic!« »Takoj mi je nesel nazaj,« ukazujejo oče pojemajoč. • Oče, kar poznam vas več ne. Saj vendar niate udani praznoverstvu, da bi ae atratili teh ftloveikih kosti. Poglejte je z mojimi očrnil Kako lep kostnjak (Skelet) je to, skoro za jedno glavo daljli od vat. Lizika, pojdi, da mi pomagaš te koati vrediti. Le naprej pojdi, oče ae bodo že kmalu navadili na to čudno družbo.« HtraSna divjost razlila ae je nad očeta in divji smeh donel mu je iz ust. Kakor bi trenil, akoči pred sina, da bi mu zabranil vhod. Tu sačuli na rami neko pomirujočo roko in Neiin glas ae zaaliti. • Dovolite mu, Matija, morda mrtvec semkaj apada. Tone je rekel, da se povrne I« Neža govorila je tiho in le njomu razumljivo — in umaknil ee je. Molčal je, a vendar divje in arpo gledal, ko ata otroka, smejaje in norčevaje se, s Tonetovimi kostmi hitela v Francetovo sobico. Ah, in vendar se je povrnil. Kavno ga neseta po stopnjicah okolu ogla in mrtvalka glava zija čez Francetovi rameni. To je bil njegov brat Tone in nihče ni tega tako dobro vedel, kot Matija, in njegov lastni sin ga je prinesel. To je povračilen dan. Tone biva zopet v mnogo stralneji podobi pod njegovo streho v molčeče svarilo njemu bogatincu, kateri ga je brez usmiljenja prepustil straSnej usodi, kateri ga je mrzlega srca izdal v žalostno smrt. V resnici, to je bilo hudo povračilo. •Vse gre svojo pravo pot, oče Zrjav. čez 27 let se je zopet povrnil. Dobro se ie spominjam dneva, ko je Iel od doma. Midva sva mej tem stara postala in stojiva z jedno nogo že v grobu. Peter je pred nama sel, on je že obračunal, a midra, vi in jas, le čakava na račun .. .« Neža postala je močno zgovorna. Meaec obseval je njen obraz, da so se ji oči avetile. s Mi smo bili oskrbniki bedastega Toneta. Zrjav, li veste, kaj bodeva odgovarjala, če naju Bog sanj vprala. Li hočeva s Kajnom govoriti: Som li mar jaz varuh svojega brata. Moja vest me ne oprolča, bila sem preveč zanikrna. Za Tonetom bi morala iti, ko ni hotel doma ostati, pa bala aem se vaju. Vi in Peter ata mi očitala, da hočem Zrjavova gospodinja postati; krivica me je bolela in opustila som avojo dolžnost.« »2e dobro, Neža, le pojdi v čumnato. Svojo nemirno vest pa neai v spovednioo, jaz imam zadosti,« presti iže ji osorno Zrjav besedo. Tudi sam hoče oditi, pa premisli se in se ie jedenkrat obrne. • Ali veš gotovo, da je ta Tone?« • D«, gotovo. In da se je v srda uradi vaju ali kakega druzega človeka ločil it aveta, lo dokazuje njegovo nesaatrobnjeno truplo « »Kako ai pač pametna, Neta. ali mai videla »ame aehe koati.« • Pač, pa so te sklenjene. Truplo s Bogom in z ljudmi spravljenega človeka razpade v prah in pepel.« •To je prazna reč,« de Zrjav zsničljivo. Naaledn.e jutro rede oče /rjav svojemu sinu: • Včeraj seaa ti prizaneed. danes mi pa ponese* vse proO na pokopališče, kamor spada.« •Jas,« vpraša France, »tako] lepe zbirke koeti ne dobim kmalu Oče. bodite vendar pametni in ne mi-alite oa mrtveca. Vi te premalo poznate zdravniške navade, pa počasi se je boste te privadili.« • Povem ti, da o tem nočem nič več slišati.« •Torej rea,« vpraša France ves potrt. Potrpi te vsaj toliko časa, da si dobim kako stanovanje v mestu'« •Takoj mi spraviš kosti is hiše! Lkazujcm ti to kot tvoj oče.« Hlapec je vstopil v hišo in pretrgal nadaljni pogovor. Zrjav je moral iti t njim na dvontče p<> opravkih. •France, ubogaj me in skrij kosti, če jih ne maraš zakopati. Oče ne morejo tega trpeti; slišala sem jih, kako ao celo neč nemirno po sobi hodih,« govorila mu je Lizika proseče. Tako. Moj Bog. vi ste rea neizrečeno plašni ljudje,« de mladi sdravaik v jezi. »Jaz pa spim prav mirno zraven lega koščenega mota. Kam pa naj ga akrijem, modra sestrica?« »V malo kapelico sa našim vrlem.« • V kateri je Mati Božja? Veš, Liaika, da je tu tako malo prostora, da komaj človek notri poklekne.« «0, bode te šlo. Pojdiva in kar pričneva!« Kapelica za vrtom bila je res m^hna. V r\jej je bila podoba Matere Botje aedem žalosti, sraven pa kle-čainik, okoli pa telesna ograja z lesenimi vraticami. V zelenem grmovju čivkali ao ptički in radovedno gledali na tujega koščenega mota, ki je slonil zraven podobe in s prašnimi očesnimi jamicami sijal Ije v solčni svet. Pri večerji totil je France, da ga mrazi; prosil je sa čaj in hotel v posteljo. Oče ga te sa trenotek zadrži. • Si li atoril, kar sem ukasal?« • Da.« •So kosti šc v hiši?« »Ne, oče.« •Dobro, tedaj lahko greš.« France se je vlegel v posteljo — a vsul iz nje ni več. Bog je sklenil drugače. Vročinska bolezen bori se s njegovimi telesnimi močmi in mu žuga vpihniti luč življenja. Osem dni sem leži že v samih blodnjah. Na Zrjavini je vse narobe. Zdravniki prihajajo in odhajajo, posli letajo v mcito po zdravila — a pomoči ne prinese nobeden. Oče, Iisika in Neža sedč pri postelji, jočejo in molijo k Bogu, da bi obvaroval mlado življenje, da, bojUjejo ae s Francetom soper smrt, ki že blisu maha ■ avojo koao. Kar je v človeški moči, kar samoro zdrav-maka vednost, vse so poskusili, pa bolezen bila j« močneje. France Z rja v moral je umreti. Ko se prične smrtni boj, ko Lizika in Neta sraven duhovnika na koleni padeli, da molite molitve m mrtve, skoči oče po konci in divja \Ao iz sobe. Ijti doli p<» slopnjicah skozi vežo . . . večer je bil leman m deževen, a Zrjav ni tega opazil. Stegne roki proti nebu in vpije, kar more: »Pomagaj mu, denar in premoženje dam, samo pomagaj mu.« Prime se za glavo, mrmrajoč molitve, poklekne m vaško cesto in vpije iz bolestnega srca: »Bog, pomagaj mu, ne meni, njemu pomagaj!« Na to akoči po koncu in gleda nazaj, upajoč, da mu kdo prinese kako tola-žilno reat iz hiše. Pa v hiši je vse mrtvaško tiho, le strelno grgljanje umirajočega sina doni mu na uiew Hoče moliti prav iz dna svojega arca, kakor še nikdar nc v življenju Za vrtom stoji kapelica Žalostne Matere Božje, njegov oče jo je poatavil, da ae lahko v nadlogi tj« človek zateče: njej. Žalostni Mater Botji, lahko vse poloti, ona ve, kaj ao bolečine, zato hiti proti njej, odpre vratna in se zgrudi na mrzel kamen Obupljive prošnje, obljube, totbe izvirajo mu is praij; joče m stoče divje in si trga obleko. Sedaj ae nagne nekaj prav na lahkoma proti njemu, nekaj mrzlega strašnega . .. njegove oči postanejo večji, njegove roke trepetajo, iu.. tu prav na njegovej rami sloni bret Tone in zija i ustmi in očesnimi jamicami. (J se mu meša, li se mu le dozdeva: Li ne sliši klica: »Pomagajta. o pomagajta mi, hočem denar in blago z vama deliti,« li ne čuje prečudno vršenje močvirne vode? Z grozovitim klicem aune atrali na ateno naiaj. Oj, kako ao zašklepetale kosti. Dolgi roki ste odskočili od stene nazaj od prehudega sunljeja in Tone »e ji zgrudil nazaj na Matijo s svojo črepinjo in se dotaknil njegovega čela. Obupljiv pretresujoč klic razlega se t tihi večer. Od strahu omamljen pade Matija Zrjav nezavesten na tla. Zraven njega padejo Tonetove koati proti vrati-cam, trohnjive tilice in mišice, ki ao toliko časa oklepale njegove koali, ae razvejejo in raspršijo na sto in ato koscev. Neta najde Zrjava nezavestnega v kapolici in g* spravi v njegovo spalnico; tu leti v hudi mrzlici in 1« s trudom ga obdrtč v postelji. Ne alili žalostnega gla.«u zvonov, ko nesejo truplo njegovega jedinega sina iz hite. Ko pa Lizika vsa objokana zbog hude bolesli s pokopališča pride in pristopi k postelji svojega hudo bolnega očeta, pogleda le-ta v njo nezaveatno in šepeta; »L* miren bodi, Peter, ne povrne ae več, močvirje je tasto io globoko.« Lizika ni razumela pomena teh beaedij, pa stara Neža se je trkala na prai in molila: »Bog bodi nam grešnikom milostljiv.« Močna narava Žrjavova je premagala, morda pa ji bila tudi božja volja, da «e Se na zemlji pokori za ivojo veliko krivdo. Čez dolgo ča»a vsisne zopet iz po-•telje, pa ni več oni močni krepki goapodar na Zrja-vim, ampak upognjen in oslsbljm mož, ki ne težko premice ob palici. Kakor kmalu ata ae mu um in volja po bolezni ropet povrnila, poslal je po »larega vaškega duhovnika, i katerim ae je dolgo časa pri zaprtih vratih pogovarjal. Ko le ta odide, povpraSa po Neži, hoteč ž njo govoriti. Lizika jo pokliče in starka takoj pride. »Neža, podaj mi roko,, reče resno Zrjav; .sedaj sme« to storiti, ker z Bogom sem poračunil. Sedsj je vse vrejeno.« Nefa pokima z glavo in seže v bledo usehlo roko. • Nebeftki oče je dobro z vsmi hotel; kaj bi se bilo igo-dilo, ko bi bili tako umrli.« •Da, On jt dobro menil; ko bodem povračeral, spomnil se bom nanj « Na tihem vaSkem pokopališču leži dr. Franc Zrjav pod zeleno ruSojo, katero krasi priprosU križ io zraven njega počivajo kosti ranjcega strica Toneta, katerega ni nikdar poznal. Na njegovem grobu se pa vzdiguje lep spominek is marmorja. Kadar pnde stari Matija do teh grobov — in to se večkrat zgodi — takrat najpoprej moli na grobu svo-jegs brata. Lizika postala je rajska nevesta; vstopila je kmalu, ko so oče ozdraveli, v samostan. Neža prebiva v mali hiftici, katero je Zrjav za-njo kupil. Za to dobroto se je zavezala, da moli vssk dan rotni venec za nesrečnega Toneta. Zrjavina je prodana; vendar ai je stari oče izgovoril kot in hrano za vse žive dni. Kam je dal denar od prodanega lepega posestva, to je vasčaoom nejasno; on sam živi prav priprosto in mirno in nima nikakega premoženja. Vendar pa ljudje v vasi šepetajo, če pride ravno govorica na to, da je bila takrat, ko je lizika odšla v samosUn. dvakrat velika svoU denarja poslana v dobre namene. Kaj boče t denarjem, pravijo vsi. Dedičev nima in sam tudi ne more porabiti. Le aUri duhovnik in Neža vesta, da živi stari Matija Zrjav spokorno življenje, da poravna svojo krivico. Narodno gospodarstvo. Nabral Lip« Pohorski. Čeinjevi repki (receljni) dajo dober čaj. Nabirajo naj se, kadar se češnje jedo ter devajo med Papir in na sončnem kraju posuSč. Potem se shranijo na suhem prostoru in kadar se potrebujejo, se kuha iz njih čaj kakor navadni Iz listja. Posebno proti kataru ■e tak Č4j jako priporoča. Črve od povojenega mesa, kako jih odgnati. Moso se ačisti vse plesnobe, se dobro olčete in potem v presejani lesni pepel (najboljši je leskov pepel) položi. Prej pa se mora meso v papir zaviti, da ne pride v neposredovano dotike s pepelom. Gosenice, kako »e jtomore. Vzemi sa kakih 5 kr. mila, skuhaj ga v litru vode ter s to vodo namaži gosenice na drevesu. Najlažje se to stori v jutru, ko so na kupu zbrane. Gnjezda se pa poretejo a vejicami vred ter poteptajo. Kamen brusni, kako se najboljše spozna Deni ga, kagar na sejmi shira«, povprek na prst leve roke, z drugim kamenom pa ob njega rahlo potolči. Ce ima tenak glas, Uk je trd, če kratek in debel glas, lak je pa bolj mehak. BoljSi je bolj mehak, ako ima le dosti peska. To pa spoznaš, če ga poosočil v vodo in z nožem ali drugim trdim telesom <.'rgai. Nato ga sopet pomoči v vodo in Ce, ko ga izvzame*, iskra od želaaa naglo odtekO ter se kamen eaako kot poprej sopet prime železa, Uk je dober in le kupi ga I Krt, kako se preiene. Ker je zlo siten v vrlih ali travnikih, naj se mu v nove luknje poUkae kakortne bodi mrhovine. S tem se krt preiene, ne pa ubfy«, katero delo sploh ni sa kmeU. Krvomok pri goveji i Ivini, kako »e omd-ratri. Kos svinjske masti se vsako jutro v cunjo zavije in v žerjavico pokoplje, da se mast v cunji spusti. Nato se topla dč bolnej živini in to ponavlja dokler bolezen ne neba. Kis ali jesth zeliščni, kako se naredi. Vzemi nekaj rožmarinovih listov, jih pometaj s pehtra-nom, melliko (artemisca vulgaris), maliso, žalbejem, ba-sil|om in lavendeljnovim cvetom. Tej zmesi se pride-vajo rezanci od limonovih in pomerančevih lupin in vse to se dene v posodo, v katero se potem dober vinski kis vlije. Pridene se Se nekoliko cimeU, popra in mu-skatovega cvcta. Posoda se saveže in 2 do 8 tedne stati pusti na solnčnem prostoru. Zdaj ae kis precedi skozi snsžno cunjico in dobro zamaSen v steklenicah shrani do porabe. Kokoši, da tudi po •imi nesb, se prisilijo, če se jim daje po nekoliko praba od paprike ali če lega ni pri rokab, je dobro tudi seme od navadne koprive, pomešano med zrnje. Korenje in repa ne poganjata kali, de se pri spravljanju, potrosita nekoliko z drobno stolčeno soljo. Taksno shranjeno korenslvo počaka, brez da bi kalilo do meseca junija. Kruh, kako ga peči, da »ene pokaMi. Velik pomoček v tem je, če se moka prej preseja. Med pre-sejanjem se nsmreč moka navzame zračne kisline, katera stori, da hitro vzhaja in lepši speče. Najhitrejša in najcenejša obnovitev opu-stošenih vinogradov je naslov knjitici, iaiMi ravnokar kakor ponatisek is .Kmetovalca« v založbi dežel, odbora kranjskega. Knjižico je prav poljudno spisal deželni potovalni učitelj Gombač v Ljubljani ter ji v pojasnilo dodal 28 tli*. Knjižica >e dobiva v pisarni c. kr. kme-lijake družbe kranjske v Ljubljani sa 20 kr. i/vod s poštnino vred. Ker vinogradstvo po naših krajih vsled trtne uši tako ailno nazaduje, a veseljem pozdravljamo to knjižico, v kateri naa poučuje gospod pisatelj, kako a ameriškimi cepljenkami zopet lahko zasadimo vinograde, katerih nam potem ne uniči več irtna ui. Ves navod je pisan lepo pregledno, v oddelkih s svojimi naslovi. Na koncu knjige je gospod pisatelj tudi opisal dve najhujši trtni bolezni, gotdno pleanobo in strupeno roeo, terja povedal, kako jih je treba braniti. Vinska letina l. 189.1. V Franciji se je pridelalo lansko leto 23,488.000 hektolitrov vina, V Italiji 18,762.000, v Španiji 15,180000, v Avstro - Ogerski 5,161.000, v Nemčiji 3 2O7.000, v Uumuniji 2,745 000. Hranilnica in posojilnim v Sreilnjl vasi v Bohinju objavlja b aaklučku I. polletja dnč 30. junija 1896 te ie podatke: vložilo je 167 strank 24295 gld. 80 kr., vadifnilo pa 55 atrank 6370 gld. z 2* gld. 84 kr. obresti. Posodilo se ja 87 udom 13133 gld. in naložilo se pri »Zvezi« 16000 gld Vrnilo je 17 dožnikom 414:"» gld. (med Umi »Zvaaa« 1000 gld. Vplačane obresti znašajo 908 (id. 81 kr. Priatopiio je 100 novih udov, izatopila pa sta dva. Skupni denarni promet znaša 30656 gld. 20 kr. dobodkov, 30342 gld. 85 kr. troškov. Z dnem 1. julija 1896 znižalo ja načelništvo obresti na oaobni kredit od 5*/tna &•/,. Aovi Kaiffeisenovi posojilnici ata sa osnovali v Stari lx>ki in v Poljanah nad Skofjo l.oko. Kužne novice. (Pepolui odpustki za reBarje k Mariji 1'omagaj ua Brezjah ) Sv. Oče Leon XIII. so s pismom z dne 14. junija tekočega leta podelili aa jeden dan v letu vsem vernikom popolni odpustek, ki obiščejo ondotno romarsko cerkev, sprejmejo zakramente av. pokore in av. Heš. Telesa ter molijo po namenu av. Očeta za j edinost med krščanskimi vladarji, za spreobrneoje grešnikov ia krivo-vercev io za povišanja matere sv. katoliške cerkve. — Popolni odpuatek more se tudi obrniti v prid vernih duš v vicab Za to veliko milost ae bodo pobožni Slovenci gotovo s tem hvaležne akazovali, da bodo Se v večjem številu obiskovali prelepo novo romarsko cerkev ter ae pridno poalulevali velikih duhovnih dobrot, katere ao jim v tako obilni meri naklonili av. Oče Leon XIII. (tvrde Ui), da ao nekaUri udeleženci velikanske procaaije dnš 30. junija izposojene sveče domu nesli in tako cerkev Jezusovega Srca oakodovali, trosijo aedaj po mestu ljudje, katerim je U velikanski pojav katoliških mot ljubljanakih trn v peti. Druzega ai ne upajo očiUti vrtim rnožeaa, aato ae poalužujejo U podle laži, da bi vaaj nekaj mož očrnili pred svetom. — Temu obrekovanju naaproti izjavljamo, da je cerkev Jezusovega Srca dobila veliko več sveč nazaj, aego jib je icpoeodila. Nekateri možje ao bili le tolikanj natančni, da so drugi dan prinesli popolno nove sveče v cerkev, ker ao se jim izposojene v veliki goječi polomile. Kdor tedaj kaj t». cega govori, je — obrekovalec. (Nove maše) bodo imeli v naši školiji letos naslednji čč gg : I* četrtega leta: g. Jakob Bonedičič, 2. avg v Smartiiem pod šmarno Goro; g. J.mip Krkor, ». avg. v Stan tlerkvi (Srednja Vas pri Kočevju); g. Josip lilicbe, 2. Bvg. v Polomu; g Janez (inidovec, 26. julija v Ajdo vici; g. Janez Godec, U. avg. na Uobinjaki Biatrici; g0-spod Peter Koprivec, 26. julija v Škoiji Uki; g. Jmi Mihelčič, 26. julija v Ljubljani pri av. Petru; g. Anton Plešič, 26. julija pri sv. Katarini; g. Luka Preželj 24 jul. v stolnici pri oltarju N. L. Gospe; g. Anton Znidartif, 2. avg. v Dobrepolju Iz tretjega leta: g. Janez Ualob, 20. julija v Ljubljani pri Srcu Jezusovem; g Jznez Klemen, 9. avg. na tirezovici; goapod Frančišek Oramf, avgusta v Križih pri Tržiču; goap. Jakob Itamovaš, 2. avg. v Smledniku; g. Janez Smukavec, 2. avg. v Srednji Vasi pri Hohinju; g. Andrej Siraj, 26. julij« v Šmarijah na Dolenjskem; g Janez Zavbi, 9. avgusta v Blagovici. fOd sr Aae aad Trtici,) 5. julija. Komaj "e bote še apominjali, da amo 14 deceaabra ieU 1895 porotah o občinaki vobtvi, ki ae je pri naa 10. decembra vršila. Takrat je mogočni rudniški vodja 8unen Hieger s svojimi prisiljenimi privrženci kljub vaemu nasilju imenitno propadel. In vendar amo kljub zmagi volili Zupana ta le pretečeni teden Zakaj? Naš Simen je napravil — rekurz, pa je zopet — .akozi padal« in Uko imamo sedaj svojega župana Jakoba Pernut-a, ki bo tudi Kimnu in Malnar-u in Born-u županil. Hvala Bogu I Večkrat nam slaba poje, toda kljub temu se ne strašimo in včs-sih zmagamo, če je ludi vse zoper naa. Zmaga bi bila vedno naša tudi v boju, ki ae bije z Bornom za planine, zmagali bi bili Ze davno v boju za »pot skozi Bornovo« ia sa popolnoma nepotrebno »preložitev okrajne cewtc v Kovorju« bi ae ne vrglo 25 do 30 tisoč v brezdno, ako bi obUsti postopale nepristranski. Saj mi ne zahtevamo nobene prednosti, ampak samo pravico, ki nam gre po bošjih in človeških postavah. (S Pivke) dnč 2. julija: Nenavadno deževje ob tem času nam je priklicalo Pivko iz njenih podzemeljskih votlin. Kmetovalci so žc klepali svoje kose, da bi po kosili pivške »mlake«, a nameatu lepe trave so pričakali polno vode po snožetih in čez kaka dva meseca nekaj umazanega in smrdečega sena Škodo, ki jo je letos Pivka samo v St. Peterski županiji napravila, cenijo možje do 9000 gld. In to se godi več ali manje vsako leto. To je pač nov dokaz, kako potrebno je regulirati Pivko in pač bi bilo skrajno potrebno in hvaležno delo, vendar že jedenkrat urcdiUv Pivke začeti. — Zanašamo se na Q*ša gg. novoizvoljena poslanca, da bodeta vspeftneje in marljiveje zagovarjala in priporočala naše vodne težnje, kakor ao to izvrševali njihovi predniki. Zdaj >« vode °e vidimo, čez nekaj tednov pa bodemo zevali žeje in xdi-hovali a tico »pivko«: Vai gasč ai silo žeje, — Sama pivka le ne sme je. (Iz Zagorja.) Taki ho nafti nasprotniki! Pokazali so kllJ znajo in hočejo! V nedeljo popoldne na dan svetega Cirila in Metoda je unela biti na pr.jaznem hr.bčeku Milačevem mala društvena prosta zabava. V ta namen »o že v soboto pripravili potrebne mize. stole, drva za kres, razobesili tudi visoko na drevesu vihrajoče eenarsko zastavo. A glej! V nedeljo zjutraj na vse zgodaj je zmanjkalo zastave na drevesu, mize in stoli pa so bili namazani z........kres je gorel. Na ta način so hoteli nafti nasprotniki preprečiti društveno zabavo. — Ksteri so bili, se *e ve. — Za ta svoi pobalinsko junaški čin se bodo drugodi zagovarjali. — ln veselica? Gospa Milačeva je pogostila mnogoštevilne druStvenike z izvrstnimi »bržoli« ; društveni orkester jim je vnemal srce, krasne in innogobrome rakete so pa vzbujale njih radovednost in privabile mnogo gledalcev. — Tudi pri tej priliki smo dobili nekaj novih udov. ki so spoznali, da katol. delavske družbe nikakor niso tak pekel, kakor ga slikajo socijalni demokratje in liberalčli svojim lahkovernim posluftalcem. (Izprrd sodišča ) V petek 10. julija vršila te je pri deželnem sodiSlu vsklicna obravnava zoper trnovskega župana g. Benigerja in g. Itudoifa, pri katerem ata bila oba obtožbe razžaljenja časti bistriških orožnikov oproščena. — Povod, da sta prišla imenovana gospoda pred sodiSče. je dalo pismo, katero sta pisala okr. žend. straž-mosiru v Poslojino. v katerem sla tožila nad nečuvenim počenjanjem ponočnih fantalinov in vednim pobijanjem oken gosp. kaplanu Rudolfu in da se storilcem na sled ne pr de. Ta je pismo odstopil dež žend. komandi ta pa je nakazala imenovana orožnika. naj tožita gg Bemgarja in Rudolfa radi razžaljenja ča»li. Okr. sodiSče v I«. Histrici je bilo pa mnenja, da gg Benigar in Rudolf orožnikoma nista nikakor časli vzela. Ta razsodba pa je bistriško-trnovske liberalce, osobilo notarja Rahneta tako razjari«, da se je pod njihovim pritiskom napravil poziv na deželno sodišče v Ljubljano s zahtevo, da se liemgar in Hudoir morala kaznovati. Toda gosp. notar je pogorel s svojo nesrečno poiemiko prav poSteno in dež sodiSče je bdo zopet mnenja, da gg. Henigar in Rudolf v ničemer nista zakrivila, da bi kaznljivo bilo in da sta opravičena svoje sumnje izreči — Obtoženca je zastopal g. dr. SuSteršič. Toča je pebilai zelo v sredo ob sedmi uri zvečer po|je. ki te mnogo let ni mlo tako lepo, v St. Juriju pn Kranju, * Srednji Vssi, na Lutoh. v Hrastju in v Ctr-čičah. (Slovensko katoliško delavsko pevsko društvo „Zvoo'), ki se je vstanovilo pred kratkim v krogu krščanskih soci-jalmtov in ima namen, gojiU slovensko petje v katoliškem duhu, priredi prihodnjo nedeljo, dnč 19. t. m. veselico na Koslerjevem vrtu. Vspore.1 bode zelo zanimiv in se obja.i po posebnih naznanilih. Pnčetek ob 4 uri popoldne. K uinogobrojoi udeležbi vabi naju|judneje odbor. (Shod na Križni gori pri Lotu) bo 26, julija, deveto nedeljo po Rinkokiib. (Iz dež. šolskega sveta.) Imenovaui so gg.: Aleksander Lunač' k, nsdučitelj na Trebelnem za uadučitelja v St. Rupertu, Jos. Sfdlak, učitelj nt Kopanju ta nad-uMtelia f Loškem potoku, Ella Tsehurn iz Brežic za očiteliico na dekliški Soli v Kočevju, Ivan Semrl iz St. Vida pri Cirknici za niitelia v Lescah in Ivan Lsckner za učitelja v Mdsel. — Na mehanski Soli na KrSkem ne je vstanovilo četrto učitelisko mesto za jež ke iu tgodovino. — Razdelilo se je šest Metelkovih vstauov. — Izjemoma se je dovolilo učencu z Gorenjskega, da sme stopiti v Ljubljani ua gimnazij. (Šaljivi Slovenec.) Zbirka kratkočasnic je izftla v drugi izdaji. Pr«d*ja knjigotržmca Kleinmavr v Ljubljani po 90 kr. po poŠti 10 kr. več. (Grozna nesreča! se je dne 2. julija zjutraj dogodila blizu Oradca. DruZba treh moSkih in treh žensk se je po polnoči iz kavarne »Austria« z izvoSčekom odpeljala v neko krčmo v okolici. Proti dnevu se vrnejo preko železmčnega tira v mesto ; bilo je ob 4. uri 29 minut. V tem h pu prihrumi brzovlak, stroj zgrabi voz, odtrga poveznice, konja se rešita, voz z ljudmi pade pod vlak ; voznik in prva dva, ki sla sedela na kozlu, so težko ranjeni, ostale Štiri osebe pa vleče vlak 210 metrov daleč ter jih popolnem zmečka. Nesreča se je pripetila, ker je železniški čuvaj saspal ter ni zaprl sagradne lese. Tri ranjence ao odpeljali v mesto, kosce ostalih Štirih pa pobrali v krsto ter prenesli v vaSko mrtvaSmco. Železniški čuvaj se izgovarja, da so prejšnji dan njegovo težko bolno ženo odnesli v bolnišnico in da je zmučen vsled žalosti in skrbi zaspal. (1'kradeui prstaui.1 Ljubljanska policija je v gostilni »pri poftti« v Kranju prijela nekega Robert Bauerja, ki je dunajskemu juvelirju \Vildeju odnesel 350 prstanov. Živel je več dnij v Ljubljani pri »Maliču«. Hitro ozdravljeni glašec.) Ves togoten je pred kratkim pripeljal oče svojega dvanajstletnega sinka k zdravniku, — čet: »V Aoli ga je učenik tako po glavi pretepal, da je sedaj popolnoma gluh. — Preiskava se prične. — Zdravnik vpije nad gluScem, toda ta ne razume niti besedice. — Odvije mu obvezo, preiskuje s ogledalom uSesno mrenico ter prav t ho pravi svojemu pomočniku: »Ker je v uSesu vse narobe, ne morem dobro videli mrenice. Prinesite mi tedaj nož, da mu uho odrežem.« — Toda čudo! Kot strela se je gluhi sinko izvil n rok nečloveškega zdravnika ter bežal ia sobe. Očka pa je moral se- i v žep ter plačati zdravniku 3 gld. za hitro in čudovito oidravljenje. — Potoma pa je mrmral: »Zoper kmeta je vse, kar nosi Sknce.« (Morilec 27 ljudij) Holmes ie bil letos obešen v Ameriki. Zaprt je bil v jednej največjih jetniSnic v Mo-vanensingu in se je zelo zanimal za priprave, ki so se vršile za njegovo usmrtenje. Ogledal si je natanko vrv, katero je neka tvrdka nalašč izdelala za njegovo obeSenje. Ogledal si je natančno vislice in rekel, da bi ae dale nekoliko zboljšati. Pred smrtjo je obstal, da ni umoril, kakor se mu je dokazalo le 12, ampak 27 ljudij. (Pregovori o ženskah.) Ženske le to zamolčijo, česar ne ved6. — Kdor ima ženo. ima trpljenje. — Kdor ima mater, se ne smo jokati. — Mati se pravi muče- mea. — Kakšno družino imoti hofes. taksno ženo ai mora« izbrati. — Kdor ženo tepe, lepe celo biSo. — NaliSpanej ženi obrni brbei. — Dobrourejena izba. modra žena. — Modra žena naredi dobrega moža. l Slovenski kolegij t Tirina.) Saletijanski kapiteli je sklenil r se|i 5. 1. m. v dan ar. Cirila in M-toda napravili v Turinu samostojen kolegij za slovenske mladeniče, enaao kakor ga imaio Irci . Poljaki in dragi. Slovenščina ae bode golila poleg latinščine m talnaoš'ine v aredniih m višjih šolah. Bog daj obilnega vspeha i Račun o .leranovi dijaški mizi za mrv< junij Pretekli me«er je bilo treba v kuhinjo plakati za hrano študentov 191 gld. 71 kr.. za stanovanj 30 gld. za hrano po stanovanjih 32 gld.. /a «nlske potrebe bukve itd 37 gld 50 kr. Skupaj je bilo me*«ra junija tro«k.>v 2!M gld 21 kr — Bog plafaj v«em b.agtm dobrotnikom in prijateljem Šolske mladine. V Ljubljan dnč 5 julija IS96 A K al a n I Cela vas — za šnops Koncem majmka je pogorela vas Tareftinu na ltu«krm s 23 kmeOkuni posestvi. Pogorelo je vae do tal —r»zun dveh Iganjarij Zakaj V Kmetje »e n ao zmeoili za gatenje avojib poslopij — da ao ai le sreCno otvli — drage žganjarij«. — Ali ni ledaj res Cela vaa — Snopa. | Zlata pereka na vrkn plaaia i It Švice ponižajo, da sta zakonika Aimer na vrhu Vetrrhorna obhajala zlato poroko. Slavljenca ata po največjih strminah lezla 3', ure. da »ta pn«la na kraj zlal«> poroke. (Rebro mu je povedal I (»oslu je natakar prine«el vr^ek piv««, v katerem je bilo v«*£ p*n — nego piva. Rekel mu je: »Natakar vi sle se zmotili. Jaz a? nočem briti, temveč — pili.« i Prav je zadel.) »i"ran< ek. kaj je bolj potrebno, solnce ali mesec?« — To je neumno vprašanje. Samo ob aebi se razume, da mesec, ker po dnevu je iiak dovolj avetlobe (Strela) Pri (iornjemgradu smo un-li v soboto 11. t. m. bud naliv med tem pa je tudi na več krajih treščilo. Tako je udarilo na planini okolica sv. Lenarta v smreko ter ubilo kmetu 1'goSeku 30 ovac, ki so tam vedrile. — Na planini nad (iornjimgradom je ravno tisto popoldne treščilo blizu črede ovac. Nesrefc pa bvaia Bogu ni bilo druge, kakor da je pastirja sopub omamil, da se revež zdaj hudo trese ; tudi več ovac je bilo omam Ijenih. (Katoliška politične drattre ta Dolenjske) napravi v nedeljo 19. L m. društveni javni shod v Sent-Rupert u, kjer bode govoru goapod deželni poslanec dr. Ignacij Žitnik o .kmečkem atanu', g. deželni in državni poslanec Franjo Povše pa o .državnem zboru*. Zatem aledi kot 3. točka .8lučainosti" in 4. .Nabiranje udov za katol. politično društvo za Dolenjsko". Shod bode ob '/(4. uri ob lepem vremenu na farovškem dvorišču, ob grdem pa v gostilni g. Jožefa Freliba. (Iz Kamnika): Prtziv, ki ao ga vložili nsši liberalci zoper imenik občinskih volilcev — da ua| se uararei izbrišejo vsi. ki ima|o v občini posestva in prispevajo k občinskim tmštom. pa v občini ne stanujejo — je rešen. l»rmv je, kakor drugače nt moglo biti, odklonjen. Imeli bomo teda . če zopet kaj vmes ne pride, v kratkem volitve. Mi sm- pripra»Uut. — Tu th gostov imamo letoa prav mnogo. (Urfsfljfvo grajščmo v Trebnemi sta kupila gg. Fr. Hren iz Ljubljane in Matna Hoče-var iz Vel. Lašč u 100.000 gld Prihodnja »tevilka .DOMOLJUBA- Izide dn« 6 avgusta 1896 zvecar. Lolorljalil' Nri«^u<>. DaaaJ.lt. julija: 78 40. &3. 74 72 Urade*. i L jo|l;a: » 1». »7. M Llae, 4. juatja: «1 XI -M 31 17. Tr«t, 4 junija: 6. M. V. 2 Tržil« mi« \ Ljubljani. 15 julija (1 kr ftonra m. st . . 7 Apeli. poToj.a kgr. Hel • . . 6 4n Surovo rua.lo, » Jermen, * 6 Vi J*)fr Jedno . . . <>*ea, • • • 7 — M ek" ut«r . . . Ajda . . . 7 — (io»»;e me«o kgr. Iroso. . . . « Telv^je • » Koruta. & Ml Simjsko ■ » Krompir, » • • 2 mi Kotlrunovo» • . l^a hktl. . . 12 — Grah. • . . to — Pilot. • 10 — Seno. 101) kgr. . . M». o kgr . . _ Slama • » . . M« it. • 0 - 7ii Drva trda. 4kub.mtr. Spe h. »vet » . . 61 • mehka . . . JI (i.kr Ai 78 2 10 «4 M 62 - 3> - 4« - Ift 2 b 2 14 S 10 4 i*> Pri niaki oeni. 1 —. a i «8 * Največja zaloga potrebščin za krojače in šivilje in najmanj za ceneje kot drugod pri Iga. 2argiju v Ijikljiii, Sv. Petri cesta it. I. J p S" E 0 1 Koverte s firmo priporoma Katoližka Tiskarna po nialoj oeni. t Od veliko žalosti potrti, naznanjamo vnem sorodnikom, prijateljem in znana-m tuino vest da jo na* preljubl|eiii soprog, Ijubeznjivi oče in brat, gospod Rudolf Miklauc, trgovec danes tioni rabljeni prsni strap raztaplja alra npokojoja kk«e\}. pomsajtnj« pO t daj* lUit do J*dt. pospaioja prabavlJanJ4- "» radltnost, fc lo JaM m krapL £»» *«r.«ino ta aarajanj* krrl. raatoplut« f*a-ftno tpatn« aoli, ki m v nvtu. pa |mh)>iic pri tlabotalk Otroolu narajanja kostlj Črna Meklr nlrl J« 1 (14. ti kr.. po pa«tl JO kr »e# ia isvtjaaje SO l& [š? 4< fMitrii«. e..,ab»Bii ki « yo]»v!'« « pod jtdoakim: ai: pud«b-o mi u. a m raadar poavojl •aitarl la ivajtai ailaki ( o-paiaaM ramen* od i»n ari*l tiaJjjtjca tt> lal obstoječega pod-fosforaaato kislega apnano-talaznaf* alrapa. Zalit*«* o» l* !ot<-: <*vir laroOoo Harbabnj-Jav apaano- šalaini strup. Pati aaj a* tndi aa t«, da Ja aravaa stoJeAa oblutTia« protokallraaa vantTtaa »aaaka aa vsaki staklaalol o pro« mo a* daj t« i« aapaljatl alti a nitja ni«, alti a draalaal pratvaaaaal. da ki kupili kake ponaradbal 11 tO f Dunaj. lekarna ../.ur Barmhorzigkelt" VII I. Kaiaeratraase 78 io 75. taloft tadi akoro v vsak lekaraak. Štupa za prašiče ali svinjski hranilni in redilni prašek. Najboljše varstveno ln dijetetlčno sredstvo sa prašiče 1 tatoj kr., :> zatojer I rld. Pripore»'a, pro cTin/ifurezaželodec Imenovani zdravnik ler ludi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo le ha vi m Plrrolljrro tehnično tinkturo, katera krepi a iehtdee, povečuje sLutl, pospešuje prd*iv-Ijenje in telesna odprt j'. Saročila vnjnrejemn proti po-v zet ju in točno isvrtuje (i. /'icroll lekarnar pri „ Angelu 44 v Ljubljani na Itunajnki renti. Cena jedrn steklenici io kr. Kdor hoče kaj kupiti bistra za obleke bodisi •ukno. ca,g ali ženske obleke, narejene arajce «JittfrrhenHten i. kravate itd. poiem kavo aladkur rit rajli. olje jedilno in namizno moko m »p h vae v apeceri|o spada oče reči kakor tudi Hrt-nmo • lopate, krampe sekire teake za pluge lemeie za leaene in telezne pluge zage verige, nco tfratl, kovanje za vrata, okna itd.: sto mu » k d o i 4 prodati atan mesing. kufer cinasto posodo avlnc Jaica konoplje kimel In ae druge reči. na; se okInhi pri >• Kiissel & Končan •< v Novem mestu pri okroincm sodišča v rospci Brrvarjrvl IiKI ali pa pri IIIiJmII podružnici 8 8 v Snilhr u Postrežba poltena, dobro blago, nitke o«ne. Posebna t s zdaj prpirsfs. da potttlalki travnika* daj* kimal pobirati kar s* ta Mali trud lahka valika zasluti Itdajt'*ll (V. Ivan laaaf-i Miruvcrai »r-dn • l»i I laka .Katohšta TIskarn«. •