201 Strokovni odmevi na spremembe v {olstvu Izvedbeni model, ki ga je za O[ Br{ljin pripravilo Ministrstvo za {olstvo in {port, je v nasprotju s stroko in zakonom Ministrstvo za {olstvo in {port je na svoji spletni strani objavilo Predlog izvedbenega modela vzgojno-izobra`evalnega dela O[ Br{ljin. V tem besedilu ministrstvo med drugim zapi{e: »Model temelji na ohranjanju obstoje~ih oddel- kov. Oblikujejo pa se u~ne skupine pri predmetih, kjer je jezikovno znanje nuj- no za uspe{no napredovanje. Pri predmetih, kot so na primer: {port, glasba, dr`avljanska vzgoja in etika /…/, bodo vsi u~enci skupaj v mati~nem oddelku. Organizacija pouka je fl eksibilna.« ^eprav naj bi obstoje~i model ohranjal dosedanje oddelke, zgornjega zapisa in tudi sicer{njih izjav {olskih oblasti ni mogo~e razumeti druga~e, kot da pri nekaterih predmetih (ministrstvo jih opredeli kot tiste, pri katerih je jezikovno znanje nujno za napredovanje!?) lo~uje u~ence glede na jezikovno znanje in jih izlo~a iz mati~nega oddelka. ^e je tako, moramo zaradi varstva pravic vseh otrok in enakih izobra`evalnih mo`nosti sedanjih in naslednjih generacij u~encev povedati, da je t. i. izvedbeni model vzgojno-izobra`evalnega dela, ki ga je pripravila {olska oblast za Osnovno {olo Br{ljin, v nasprotju z obstoje~im Zakonom o osnovni {oli. V nasprotju z zako- nom bi bilo tudi, ~e bi po tem modelu delili u~ence samo po razlikah v jezikovnem ali drugem znanju. Znanje je v tem primeru izgovor za oblikovanje lo~enih u~nih skupin, za izredno zgodnjo delno zunanjo diferenciacijo, kar v primeru Osnov- ne {ole Br{ljin vodi v segregiranje romskih u~encev, nasploh pa v segregiranje u~encev, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja. Ne minister, ne javni zavod, ne ravnatelj z ministrovim soglasjem ali celo po njegovem navodilu ne morejo oblikovati u~nih skupin v nasprotju s 40. ~lenom Zakona o osnovni {oli. Ta jasno dolo~a, da v prvih treh razredih lahko poteka le notranja diferen- ciacija, da torej pouk poteka samo znotraj oddelka, da je od ~etrtega do osmega razreda mogo~e lo~iti otroke glede na zmo`nosti oz. znanje v skupine pri mate- matiki, sloven{~ini in tujem jeziku, a le za 25 odstotkov ur. Samo v osmem in devetem razredu poteka pri teh predmetih lo~evanje glede na znanje v celotnem obsegu ur. Ta ~len poleg dovoljenih oblik s svojo dikcijo (ker pri na{tevanju oblik Strokovni odmevi na spremembe v {oli 202 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2007 ne uporablja besed zlasti, na primer, denimo …, ampak na{teva oblike iz~rpno in dokon~no) dolo~i, da drugi na~ini diferenciranja niso dovoljeni. To, da v 37. ~lenu Zakona o osnovni {oli pi{e: »U~enci enega ali ve~ razredov ali oddelkov so pri vzgojno-izobra`evalnem delu lahko razporejeni v u~ne skupine, standarde in normative za oblikovanje oddelkov in u~nih skupin dolo~i minister«, namre~ ne pomeni, da je oblikovanje oddelkov in u~nih skupin dovoljeno v na- sprotju s 40. ~lenom zakona ali drugimi zakonskimi dolo~bami. Minister nima pristojnosti, da bi uvedel poskus (kot ga opredeljujeta Zakon o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobra`evanja in Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobra`evalnega dela), ki bi se za~el izvajati celo sredi {olskega leta, mimo Strokovnega sveta za splo{no izobra`evanje, in preverjati nekaj, kar zakon izrecno prepoveduje. Ministrstvo morda zato navaja, da bo poskusno izvajanje modela poteka- lo v skladu z dolo~ili 3. alineje 1. ~lena Pravilnika o posodabljanju vzgojno- izobra`evalnega dela, vendar to ni mogo~e. Najprej zato, ker bi moral biti v tem primeru celotni postopek za izbor novosti, z obvestilom o izboru vred, kon~an najpozneje tri mesece pred za~etkom {olskega leta, v katerem se za~ne uvajati, kar seveda ni bilo storjeno. Predvsem pa bi bilo tako sklicevanje na pravilnik mogo~e le, ~e bi bil izvedeni model za O[ Br{ljin novost, »ki s sistemskega vidika ne posega v javnoveljavni program oziroma pravice udele`encev izobra`evanja«. V tem primeru pa ni tako. Model je v nasprotju z zakonom, torej s sistemsko ureditvijo, prav tako pa posega v pravice u~encev, ki jih pri nekaterih predmetih lo~uje glede na jezikovno znanje in jih izlo~a iz mati~nega oddelka. Ministrstvo kot pravno podlago za oblikovanje u~nih skupin pri nekaterih predmetih izpostavi tudi 26. ~len Pravilnika o pravicah in dol`nostih u~encev. Ta ~len dopu{~a ob~asno organiziranje pouka v posebej oblikovanih skupinah u~encev, vendar z namenom, da se u~encem zagotovi varnost oziroma nemoten pouk. Jasno pa izpostavi, da taka organizacija pouka ne sme biti trajna. Zagotoviti mora le razmere, v katerih se bo nadaljevalo delo u~encev v skupnem oddelku. Naj {e enkrat izpostavimo: sprejetje in sistemska postavitev izvedbenega modela oblikovanja u~nih skupin, ki bi kakor koli trajno lo~eval u~ence pri pred- metih, »kjer je jezikovno znanje nujno za uspe{no napredovanje« (pri katerih pa ni?) oz. pri katerih ima skupina u~encev v oddelku »huj{e u~ne te`ave«, bi pomenil mo`nost, da na vseh {olah v Sloveniji `e od prvega razreda u~ence lo~ujemo v homogenizirane skupine, kar je stroka prakti~no konsenzualno ozna~ila za ne- dopustno. Tak{no lo~evanje u~encev od prvega razreda naprej ni le v nasprotju z na~eli pravne dr`ave – najprej je v nasprotju z re{itvami, ki jih podpira stroka. Ta je bila povsem enotna, da tak{no zgodnje lo~evanje u~encev prina{a ve~ {kode kot koristi in da trajnej{e zgodnje lo~evanje u~encev , ~etudi na podlagi razli~nega znanja, vodi v socialno izklju~evanje. Verjamemo, da je uspe{na integracija romskih u~encev ter kakovosten pouk za vse u~ence cilj, ki ga je mogo~e dose~i v okviru obstoje~ih zakonskih in stro- kovnih re{itev, zato Ministrstvo za {olstvo in {port pozivamo, naj poi{~e re{itve v skladu s temi strokovnimi in pravnimi normami. 203 Red. prof. dr. Ludvik Horvat, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, univerzitetni u~itelj Izr. prof. dr. Marko Stabej, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljub- ljani Zasl. red. prof. dr. France Strm~nik, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Razv. razis. sod. dr. Tatjana Vonta, Pedago{ki in{titut, Ljubljana Red. prof. dr. Ljubica Marjanovi~ Umek, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Red. prof. dr. Klas Brenk, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljub- ljani Red. prof. dr. Boris Ko`uh, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Izr. prof. dr. Robi Krofli~, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Dr. Tatjana Devjak, Oddelek za temeljni pedago{ki {tudij, Pedago{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani Znanst. svet. dr. Zdenko Kodelja, Pedago{ki in{titut, Ljubljana Asist. dr. Andreja Ho~evar, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Izr. prof. dr. Janko Mur{ak, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani As. dr. Ur{ka Fekonja, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Red. prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Izr. prof. dr. Martin Kramar, Pedago{ka fakulteta, Univerza v Mariboru Izr. prof. dr. Mojca Kova~ [ebart, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakul- teta, Univerza v Ljubljani Izr. prof. dr. Igor Saksida, Oddelek za razredni pouk, Pedago{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani Izr. prof. dr. Simona Kranjc, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Red. prof. dr. Zdenko Medve{, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulte- ta, Univerza v Ljubljani Izr. prof. dr. Alenka Kobolt, Pedago{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani Zasl. prof. dr. Breda Pogorelec, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Doc. dr. Edi Protner, Pedago{ka fakulteta, Univerza v Mariboru Izr. prof. dr. Metod Resman, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Doc. dr. Janez Krek, Oddelek za temeljni pedago{ki {tudij, Pedago{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani Red. prof. dr. Marko Poli~, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljub- ljani Strokovni odmevi na spremembe v {oli 204 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2007 Izr. prof. dr. Sonja Kump, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Doc. dr. Sabina Kra{ovec Jelenc, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakul- teta, Univerza v Ljubljani Doc. dr. Marjan [imenc, Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Pedago{ki in{titut As. dr. Tina Kav~i~, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Doc. dr. Tadej Vidmar, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Uni- verza v Ljubljani As. dr. Robert Masten, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani As. dr. Klara S. Ermenc, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani As. dr. Matija Svetina, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Ljubljana, 13. 4. 2005