ftt. 40.
V Gorici, v sredo dne 18. maja  1904
Iihftjsi dvakrat na teden, is sioer v sredo in
¦oboto ob  11. uri predpoldne  ter stane z izrednimi
prilogami ter s »Kažipotom*  ob novem letu vred po
poŠti   prejemam)  ali v Gorici   na dom poSHjana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta .
Tečaj XXXIV.
četrt leta
40 ,
170
PosamiSne Številke Btanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki uli<i S tv. 7, v Gorici v «Gori5ki Tiskarni* A. Gabr&ek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zveOer; ob nedeljah, pa od 9. do 12. are. N« naročila brei dopoiUne narogalve te ne oziramo.
Oglasi 1» ftoalanta* se računijo po petit-vrata^. 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr„ 3-krat 6 kr. vsaka * vrsta. Večkrat po pogodbi.  — Vefije Črke po   prostoin — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo In napredek!«    Dr. K. L> vrič
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi Bt 7 v Gorioi v L nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan o? 8. do 12. dopotadne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od S. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Jt. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni.
____ Naroenino In oglase Je plačati loeo Gorica.
Dopisi naj se poSiljnJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v delokrog uredništva, naj  se  poSiljajo le iipravnlltvu.                ______
„PRlMOREf,"
tekaj* neodvisno od «So5e» vsak petek in slane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in cprimoreo. se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici «u Jellersita v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
Presenečenje narodom Avstro-Ogrske.
V AvstroOgrski živimo ob vodnem nezadovoljstvu, ob neverjetnostih in ob presenečenjih. Baš odgodeno zasedanje državnega zbora je ostalo, kakor prejšnja zasedanja, hrezvspešno, ker ovira vsako redno delo obstrukeija, katere posledic so krivi Nemci pa vlada, ki ima zakone o ravnopravnosti le na papirju ; seveda oficijeino vedno zagotovijo, da dela po zakonih ravnoprnvno za vse, dasi tega nikdo ne verjame, ker pač vsi vidimo, kako se ločujejo narodi po privilegovanih in po v kot potiskanih. Jo nekaj strašnega v naši Avstro-Ogrski, ker jo razjeda krivica, v katere imenu m vlada, klerikalizem, ki poneumnuje ljudstvo pa ima za-slombo na visokih mestih, in ker črpa vedno silnejo njene življonske moči militarizem. Oficijozi se sicer na tako obdolžitvo vedno izvijajo ter skrivajo deloma za neresnico, trdo\ da obdolžitvo no odgovarjajo istini, doloma pa pravijo, da mora tako biti, da obramba domovine zahteva take Žrtve. l'o eni strani slepijo narode, vedno zagotavljajo, da so naši odnošaji do drugih držav kar najboljši ter da je mir tako zagotovljen, da bo ni bati v do-glednom času nikake vojne, po drugi strani pa vidimo oboroževanje za oboroževanjem. Vselej, kadar ima biti govora o državnih proračunih, pa se narodi v Av.stro-Ogrski kar tresejo, ker se je vedno bati novih neznosnih bremen. Kmetije gredo pod zlo, trgovina in obrt se ne razvijata tako, kakor bi se morala v naši državi že po njeni legi, štrajkt so na dnevnem redu, politični boji razjedajo državo od severa do juga, vse vre in giblje... v pomirje-nje pa se ne stori nič. Da, obratno, še vedno bolj se podlaga netiva za skrajno nezadovoljnost, za ogorčenje, vedno bolj se spodkopajo bodočnost države. Ne s topovi ne s puškami, ampak s pravico in resnico  se  zmaguje   danda-
»Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
našnji nad narodi ter se jih veže v skupine in v državno oblike. Toda pri nas niti z daleka ni tako in tudi ne bo, kakor so kaže, kajti prav to dni se nalagajo na ramena avstro-ogrskih narodov naravnost neznosna bremena.
Delegacijama se je predložil proračun. Ta proračun je grozno presenečenje za vse narode avstroogrske državo. To prosenočenje obstoji v predlogih, v katerih se zahteva velikansko k r e d i t o za a r m a do.
Za napravo novih topov za zahteva delni znesek 88 milijonov.
Za napravo raznih potrebščin v topničarstvu se zahteva lfir> milijonov, ki naj so plačajo v treh letih; 15 milijonov jo bilo že dovoljenih za leto 1904., za prihodnjo leto pa se zahteva 50 milijonov, tako da bo treba plačati v naslednjih dveh letih še 100 milijonov.
Za napravo vsakovrstnih drugih vojaških potrebščin m zahteva nadaljo 0< milijonov ; od te svoto jo bilo 10 milijonov že dovoljenih za loto 1904., za prihodnje leto pa so zahteva 28 milijonov, dočim bo v naslednjih dveh letih treba še plačati 29 milijonov.
Za vojno mornarico se zahteva s posebno predlogo 120 milijonov novega kredita. Za leto 19'M. jo bilo že dovoljenih 12';» milijona, za prihodnje leto pa se zahteva 02 milijonov, tako da bo treba pokriti v naslednjih lotih še 45'/g milijona.
Nova potrebščina znaša torej 120 -{- (57 -]•- 120 milijonov, to je ',H>7 milijonov K, od katero svoto se zahteva že za prihodnje leto 50 -|- 28 -{- (52, to je 14u milijonov K.
To so strašno številke! Če premislimo splošno gospodarsko stanje v Avstro-Ogrski pa primerjamo isto s temi groznimi Številkami, potem se pač smemo vprašati: kam pa pridemo, ako pojde tako naprej?
^a povzdigo kmetijstva, obrti, za napravo toii potrebnih šol, sploh za marsikako jako nujno potrebo vitalnega
pomena ni denarja pa ga ni, v podporo bogatašev, ako se le zglasijo, v oporo klorikalizma pri še tako sleparskem početju in vsvrhe militarizma, za to pa jo denar, za to mora biti, pa če se ima novec izsesati iz srčne krvi davkoplačevalca. Ako bi se vlada res brigala za procvit države in njenih narodov tako, kakor bi moralo biti po kon-stitueiji, ako bi res upravljala ljudski denar tako, da bi imeli narodi kaj od njega, potem bi se koncem konca ne čudili resničnim potrebam v vojaške svrhe, in ako bi biio treba tuintam tudi kaj dodati, bi se to zgodilo molče, iz patrijotizma, v obrambo ljubljene domovine -~ ali tako pa tičimo le v ek-stromih: vladanje v skrajno nezadovoljnost narodov, črno reakcijonarstvo, pa puško in kanom; na sredi tičijo narodi in če se ozro na eno stran, jih spreletava jeza in nezadovoljnost, če so okronojo na drugo, zavlada v njih duši neutešljivo ogorčenje. Plačuj in plačuj, trpi in delaj, da se bo dobro godilo privilegiranim stanovom pa da bomo bogati na kanonih in bojnih ladijah.... Položaj tako zahteva, pravijo na visokih mestih, in z ozirom na postopanja drugih velevlastij se mora vspo-redno ž njimi ravnati tudi Avstro-Ogrski. Morda je ros kaj na tem, ali res je pa tudi, da so poraja po celi Evropi vedno večji odpor proti militarizmu, ker jo razjeda in peha v pogubo. Boj proti militarizmu je velik, in brez dvoma pride dan, ko bo tudi ugodno izbojevan, saj je v njega službi sami sinov odpora, ki le pod pritiskom izvršujejo zapovedane posle, v srcih pa čutijo, kako je treba narodom miru ne pa nebroja kanon in orožja....
DOPISI.
Miren, 14. maja 1904. — »Deklica umrla vsled pretepanja starišev* — tako nekako s3 je glasila grozna vest po naših listih in tudi po laških. Toda resnici na ljubo moramo reči, da   vest   ne odgovarja  istini.
Kdor dobro pozna poštenost, pridnost in delavnost prizadetih starišev in njih izvan-redno ljubezen, ki so jo vedno gojili da svojih otrok, gotovo poreče: »Ni mogoče, da bi bila v njih taka kruta, tigrova srcu, kakor se jih slika danes med svet. — Oče, kateri, rekel bi, ne stori koraka iz hiše, ako ne vleče s seboj tudi celo krdelo lačnih crvickov, gotovo ne v.ozna krutosti. Ofie, kateri žrtvuje samega sebe v blagor in obstanek svojih otrok, gotovo ne pozna brezsrčnosti.
Toda kaj je pa vzrok, da danes ona pridna in jako nadarjena deklica, katera bi mogla biti kedaj vzorna gospodinja, leži tako zgodaj v grobu? Kaj je vzrok, da danes vrhu vse skrajne obupnosti, ki tare hudo skušonega očeta, vsaka sita in klepetava ba-bura kaže njega, žrtev krute osode, s prstom kot morilca svojega lastnega otroka?
Ah! Beda, siromaštvo, pomanjkanje,to je ona grozna morilka, ki počasi kljuje in grize ter končuje večji del človeštva, ta je ona grozna roparica časti, ugleda in poštenja !, Revščina je ona grozna zuvratna napadovalka, ki tira v prerani grob na tisoče in tisoče žrtev. Beda, siromaštvo in pomanjkanje je tudi zgodaj pahnila pod črno odejo deklico Marijo Blažič. Toda njej ni zadosti te žrtve, ampak hoče še streti in uničiti vboge pomilovanja vredne stariše, spraviti jih hoče ob čast v sramoto ter pahniti vso družino do skrajnega obupa.
Družina Blažičeva ni imela desedaj nikakega madeža, reklo bi se, vedelo se nt skoro za njo v občini —- in zakaj?Zato ker je mirno, liho in vdano trpela in prenašala skrajno pomanjkanje. Oče, miren, tih in bteg mož, da bi pošteno preživel svojo obilno družino, — je delai, trudil in se mučil noč in dan. A konečno je postal žrtev svoje delavnosti, žrtev neizrekljive ljubeznive do družine, do svojih otrok i. j. obolel je — in z boleznijo se je vtihotapila v hišo ona neizogibna kuga človeštva — pomanjkanje. — Oče bolan, za delo nesposoben, a kopica malih nedoraslih otrok, ki zaman stegujejo pred njim roke po kruhu, to je bil odslej oni vsakdanji večletni tragični prizor v družini. Jedino nepopisljiva pridnost in skrbnost matere je mogla tupatatn deloma po-'
Trije mušketirji.
Napisni Alex»iidre Dmnas.
DrugI del.                        <naij»)
Bog je hotei,« pravi z rosignacijo fanatika, vendar ne da bi mogel obrniti oči od ladjice, in domišljal si je, da razločuje na njenem krovu belo postavo ženske, za katero je daroval svoje življenje.
Winter jo sledil njegovemu pogledu, videl njegove bolečine in slutil vse.
»Naj doleti kazen najprej tebe samega, bednik U reče lord Winter Feltonu, ki se je pustil odvesti, oziraje se še vedno na morje; »toda pri spominu svojega brata, ki sem ga ljubil tako iskreno, ti prisegam, da tvoja sozločinka ni rešena.«
Feiton j^obesi glavo, ne da bi odgovoril besedico.
Winter odide hitro po stopntcih ter se napoti v pristanišče.
XXX. Na Francoskem.
Ko je izvedel Karol I, angleški kralj, za to smrt, se je bal pred vsem, da bi mogla vzeti tako strašna novica Rochellancem ves pogum. Poslušal je, kakor pravi Richelieu v svojih spominih, zakrivati jo jim čim najdalje mogoče s tem, da je dal zapreti vsa pristanišča kraljestva ter skrbno pazil, da ni odplula nobena ladija, dokler ne odjadra armada, katero je oborožil Buckingham, in na odhod jo pazil mesto Bu-ckinghama on sam.
Strogost tega povelja je bila tolika, da je obdržal danskega poslanca, ki se je že poslovil, in ho-landskega poslanika na Angleškem. Poslednji je imel pripeljati ladijo, ki jih je dal popraviti Karol I. v Zveznih državah, v pristanišče Flessingue.
Toda ker se je zmislil na to povelje šele pet ur po dogodku, to je ob dveh popoludne," sta zapustili pristanišče že dve ladiji; jedna, ki je, kakor vemo, odpeljala miladv, ki jo že slutila dogodek in ki jo je potrdilo v tem mnenju razvitje Črne zastave na adrai-ralni ladiji.
Kar se tiče druge ladije, povemo pozneje, koga je nosila in kako je odjadrala.
Tekom tega čusa se pa v taboru pred La Ro-chelle-om ni zgodilo nič novega; le kralj, ki seje dolgočasili kakor vedno, toda v taboru morda še nekoliko oolj nego drugje, je sklenil, odpotovati za praznik sv. Ludovika ineognito v Saint - Germain, ter prosil kardinala, naj mu preskrbi spremstvo dvajsetih mušketirjev. Kardinal, ki ga je kraljevo dolgočasenje zdaj pa zdaj ganilo, je dovolil svojemu kraljevskemu namestniku ta dopust z velikim veseljem, ker je ta obljubil, da se vrne do petnajstega septembra.
Gospod de Trčville je dobil vest o tem od Njegove Eminence. Ker je, no da bi vedel vzrok, vendar spoznal iskreno željo in celo nujno potrebo, ki je silila njegove prijatelje v Pariš, jih je seveda imenoval člane spremstva.
Štirje mladi možje so izvedeli to vest Četrt ure pozneje nego gospod do Tržville, kajti ti so bili prvi, katerim jo je razodel. Zdaj je pripoznal d'Artagnan
uslugo, ki mu jo je izkazal kardinal s tem, da ga je prestavil-k mušketirjem. Ce bi se ne bilo zgodilo to, bi bil prisiljen, ostati tekom pohoda svojih tovarišev sam v taboru.
Seveda je nestrpnost, vrniti se v Pariš, izvirala iz nevarnosti, v kateri je bila gotovo gospa Bonacieux, če bi se srečala v samostanu Bethune z miladv, njeno smrtno sovražnico. Tudi Aramis, kakor smo že omenili, je takoj pisal Mariji Michon, oni šivilji, ki je imela tako odlične zveze, naj izpolnuje, da dovoli kraljica gospej Bonacieus, zapustiti samostan in se umakniti na Lotrinško ali v Belgijo. Odgovora ni bilo treba dolgo čakati, in osem ali deset dnij pozneje je prejel « Aramis tako-le pismo :
»Moj ljubi bratranec!
»Zraven ti pošiljam dovoljenje svoje sestre, da vzameš našo malo deklo iz samostana Bethune, ker jej, kakor meniš, ondotni zrak ne ugaja. Moja sestra ti pošilja to dovoljenje z velikim veseljem, kajti ona ljubi maličko zelo in želi, da bi jej bila v korist še pozneje.
»Poljubljam te.
>Marie Michon.«
Temu pismu je bilo  priloženo tako pooblastilo:
»Predstojnica samostana Bethune naj izroči rokam osebe, ki jej donese to pisemce, novico, ki je vstopila v njen samostan na moje priporočilo in pod mojim varstvom.
»Louvre, 10. avgusta 1623.
$                                   »Ana.«
tolažiti lačne želodce. Vsled tega groznega, obupnega položaja je dan za dnevom hiral in umiral ne samo oCe ampak cela družina, posebno pa slabotna in šibka Marija, katera se je konečno rešila groznega položaja, pre-selivSi se v kraj — kjer ne potrebujejo kruha!
Mislite si, cenj. Citatelji: Oče sedi doma onemogel in obupan, okrog njega pa kopica lačnih in sestradanih obrazov, ki nestrpno in dvomno pričakujejo matere, ki bi jim prinesla grižljaj kruha. Mati res pride, »sreča« ji je bila danes mila, — zaslužila je 1 K. Otroci kot lačni volkovi planejo okoli nje: ,Mama daj, daj, da grem po kruh i« — Ali skrbni materin obraz se hipoma stemni in na njem pokazale so se navadne poteze britkosti in gorja; globoko vzdihnivSi reče: »Oh! ne, otroci ta denar ne smemo vpo-rabiti, kajti ni naš", in obrnivši se k deklici reče: »Na Marija, nesi ta denarna račun k N. N., ki nas neprenehoma tirja in žuga". Bolni oče bolestno pogleda varano deco ter suhe p >aSljaje prikima materinemu povelju. On^nu: \ in izstradana deklica Marija vzame kroo ter gre nemo iz hiše... Toda lakota, najstrašnejša mučiteljica človeštva, je tudi v njej uničila in premagala ves dosedanji čut otroške ubogljivosti in poštenosti ter ono do sedaj vedno ?ako občutljivo ve;-.'. je popolnoma otrpnil mučni glad. Deklici: je šla s krono, si ukupila kruha ter ostalo svoto skrila v nekem zidovju, da si bo mogla vtešiti lačni želodček vsaj za nekaj dni. —• Umevno, da upnik se je zopet oglasil; a v strogi disciplini vzgojena deklica je tajila resnico. Oče, pošten mož, kateri je vse do sedaj žrtvoval v to, da bi njegovi otroci hodili po poti poštenosti in da bi dobili dobro vzgojo, da celo pustil je rajši celo družino stradati, samo da pokaže svetu svoje pošteno lice.... bolan, izstradan in obupan pobere blizo ležeči košček vrvi ter parkrat preplete 2 njim deklico po nogah. Ko je potem telesna onemoglost in vkoreninjena slabost dospela do vrhunca ter vrgla deklico v posteljo ter konečno v grob, so vporabili dobro rejeni ter nikdar trudni babji jeziki zgoraj navedeni slučaj kot umestno gradivo za .patentirano* obrekovanje.
Seveda beseda da besedo, vsaka ženica se je trudila da kolikor mogoče groz-nejše opiše »tajnost* njene zaupnice, dokler ni dospelo tudi do ušes orožništva itd. — Končno ubogi hudo .izkušani stariši, katerih zla usoda že toliko časa strašansko preganja ter tira v vidno pogubo celo družino, sedaj vrh neznosnih ran, ki so jih dobili z izgubo najstarejše hčerke, so dobili še groznejšo rano, kajti danes.stojijo po krivici med svetom kot morilci svojega lastnega otroka.
O ti zlobni, škodoželjni svet! Kje ste bili vi zlobni jeziki dan pogreba omenjene žrtve pomanjkanja? Z menoj bi morali priti na pokopališče ter tam bi videli med tem, ko spuščajo v jamo žrtvo gladu, kako sloni ob   »kapelici"   onemogli,  bolni   in obupani
mož, kateri je še komaj podoben živemu i človeku. Tema se mu dela pred očmi, ter krčevito se drži stene, da ne zlekne na tla. Velike motne oči so nemo oprte proti onemu kraju, od koder se slišijo votlo doneči udarci na krsto padajoče zemlje. — Obraz obdaje j nepopisljiva luga in bolest, kolena se mu šibe ter trese se po vsem životu. Vsak udarec, ki se sliši na krsto otroka, grozno prešine njegovo strto očetovsko srce.
En sam pogled v to strto dušo bi moral vas, zlobni jeziki, prepričati, da v tem razpadajočem telesu tudi bije dasi obupano in uničeno ali vendar ljubezni polno očetovsko srce. — Ako bi imeli le količkaj vesti, bi morali reči :-iNeron^nimučitel}f ni morilec svojega otroka, ampak mi smo t. j. naši zlobni jeziki so morilci ne samo njega ampak cele njegove hudo prizadete družine !• Ii Dornberga. — Bilo je pred par leti. Ono je prišlo skoraj goloroko, skoraj bosonogo, bilo je ubogo, krotko in po ?no. Pri usmiljenih ljudeh je našlo odprta srca. Znosili so mu vsega, celo drvi Prišedši do nekih krajcarjev se je dostojno obleklo, kupilo si je potrebno opravo ter skušalo bolje živeti. Bivalo' je samo, ali ker »človeku ni dobro samemu biti...*, se je iz nam neznanih krajev nekega dne pripeljala — dama. Nam se je vsem čudno sdelo. Mislili smo, da se taka sveta sramežljivost v slučaju potrebe odloči za kuharja — ali ne — po dobrem zgledu svojih bogaboječih sobratov od-ločilo se je za nežni,'žlahtni spol t Kuharica mu je z veliko skrbnostjo in krščansko ljubeznijo začela slreči, kuhati in peči, in mlademu popčelu je začelo biti dobro. Sicer odebelilo se ni, kar se nam je čudno zdelo, ali kri, kri pa je začela teči živahnejše, sil-nejše, drznejšel Tudi jež je bil v začetku skromen, ko se je zvadil, pa je začel zba-dati. Tako tudi naš kaplan!
Pozabil je, kako smo mu bili s početka dobri. V svoje jako plitve in neizmerno dolgočasne pridige je sačel utikati razne bodice, neroden je začel uganjati nerodno politiko. Zunaj cerkve se je začel vtikati v posle, ki ga nič ne brigajo. Ljudi je začel napadati in sramotiti. Skušal je svojemu bližnjemu škodovati na dobrem imenu. Po njegovem vplivu je tudi »edino dobro in pravično* katoliško časopisje prinašalo iz Dornberga dopise, ki so prav na posebni katoliški način lagali in blatili naše ljudi in seveda vse na sveti katoliški podlagi v večo čast in slavo božjo!, V kratkem povedano: Ta mladi, neizkušeni kaplanič, katerega predobro plačujemo, edino le z* to, da bi za nas molil in nas spravljal v nebesa, je zašel s svojega pravega tira in razdražils tem cel Dornberg, in izvzemši par omamljenih hinavcev je vse proti njemu! Ta pop je prišel ob ves kredit. Njegovi nauki in sploh njegove besede na nas nimajo več nikake moči, on nas ne more več ne ogreli, ne ganiti, ne za kaj dobrega prepričati. Njegovo delo meA nami je enako ničli!   Zato bi se
Dornberg jako razveselil, ko bi se zvedelo, da nas kaplan Rejec kmalu zapusti, izjema bi bilo morda le par zabitih cuckov.
Vemo, da te sicer rezke a jako umestne besede ne bodo našemu popčetu po volji, skušalo morda jih bo pobijati a ni mu ne bomo odgovarjali, ker nam ni na tem, da bi se prerekali s takimi možaki, ampak 1« zato, da smo dali duška že dolgo prikriti nevolji proti nerodnostim tega derviša.
In če še omenimo, kakšen je naš poznati župnik, kako je obsovražen, potem lahko trdimo, da naše uboge duše so brez pastirjev. Ovce se okoli dobrega pistirja kar tiščijo, duše naše se pa teh groznih pastirjev-takobojijo, da če jih 3e od daleč zagledajo, zbežijo, kakor bi jih sam zlodej podil. Z »to pa tudi lahko trdimo, da so vsi težki letni tisočaki, katere plačujemo tema »božjima poslancema", popolnoma zavrženi l Naša srca so kruto odvrnili od sebe, zato nimajo do :rjL moči in zato tudi vera peša, silno pešal C5e pa jim je v škofiji kaj na tem, da vera ne bo še naprej pešala, naj odstranijo iz Dornberga te dve svetli katoliški zvezdi ter naj nam pošljejo dobrih duhovnikov, ki bodo znali z nami postopati tako, kakor Bog zapoveduje. Če pa pojde tako naprej, morda nastanejo tudi tukaj — Ricmanje t
Staroselo. — Dne 12. t. m. je bil shod v Sedlu pri Breginju. Slavila je cerkev praznik vnebohoda. Kakor vsako leto', tudi letos se je napravilo k tej slavnosti mnogo ljudstva. Napravile na ta shod sta se tudi die dekletci, stari okoli 12 let, doma iz Kreda od Homca naprej tje. Prišlo pa je tako slabo eni teh deklet, da se je zgrudila kot mrtvi, na tla, prav k sreči sta prišla dva breginjska slražnika vračajoča se domov ter sta našh dekletce v nezavesti kot mrtvo ležati na tleh. Ena deklina je zraven nje jokala. Stražnika sta skušala dekletce pripraviti k zavesti, ali ni se dalo, potem hitro uzameta deklino ter jo neseta do najbliž-njega studenca; tam sta jo spirala z vodo ter jo skušala na vse načine pripraviti k zavesti. Z dolini časom se jima je posrečilo to, in še toliko, da je mogla iti na svoj dom.
Vsa čast gosp. stražnikoma, ako bi njih ne bilo zraven, dekletce bi bilo na tem mestu umrlo.
Trg Kraptna, 4. maja. — Stvar se jo drugače obrnila, kakor smo pričakovali. Zdravilišče se je moralo za polovico povečati, da vstroza vseh zahtevam. Sprehajališče, kjer so se izprehajali gostjo pred in po vsaki uporabi mrzle vode, da so se ogreli, je dolgo 32 metrov. Jare*c za hojo po vodi se je popolnoma zakril pogledom radovednih in nepoklicanih gostov potom nasadov smrečnih dreves. Travnik, kjer se iz-prehajajo gostje po rosni travi, je iz-oran, očiščen vsakega plevela in posajen z novo sočno travo. Iz kopališča so je napravilo na bližnji hrib sv. Jožefa vi-
jočo se pot, po kateri dosežejo vrh brez vsake težkoče celo bolniki slabih nog in slabih prslj. Raven drevored veže zdravilišče s parkom Dolac. Ravnatelj Okič izdaja letos slovenski mesečnik: ,K n a j-povec'. Za stanovanje in hrano je preskrbljeno v povoljni meri. 17. prejšnjega meseca je otvorila gospa geo-metrova Bes tel a k Knajpovo restavracijo, katera je opremljena priprosto toda elegantno. Prospekte pošilja ravnatelj in občina. Svoji k svojim I
Domače ii rum uvice.
Poroka. — Danes se je poročil gospod Josip M u s i č, veleposestnik v Smart-nem in uradnik na »Montu", z dražestno gospico Gizelo Fieglovo, hčerko veleposestnika g. Fiegla v Pevmi. Novoporočen-cema naše najsrčnejše čestitke 1
Pred Izpraševalno komisijo v Kopra
so napravili izpit učiteljske vsposobljenosti sledeči gg. učitelji: Egidij Chh v Slivji, slov. učni jezik iz nemšč. laščine in hrvaščine kot predmet, g. Peternelj Franc v Sebreljah, slov. učni jezik, iz nemščine kot predmet, g. Gre-gorič Vinko v Opatjemselu, slov. učni jezik, g. Logar Miroslav v Borjani, slov. učni jezik, g. Ernest Vodopivec pri Št. hanu (Trat), slov. učni jezik, iz laščine kot predmet, g. Ante Štefanič v Vabrigi (Istra) iz hrvaščine kot učni jezik.
Poštne vesti. — Imenovan je za pošln, kontrolorja v Pulji oficijal Viktor KI i na r v Trstu. Premeščeni so: poštni praklikanti Jos, Rzehak iz Ljubljane v Rivo, Fran Podboj in Fran Matjan iz Trsta v Ljubljano, pomožni poštni uradnik Fran Petrak iz Ljubljane v Opatijo,
Odbor učit. društva i« goriški okraj javlja učiteljstvu, da odidejo goriški delegati k »Zavezinemu* zborovanju v soboto z vlakom ob 9. uri 7 minut predpoklne iz Gorice. V Postojno pridejo ob 1 uri 4 min. popoldne. Priporoča se mnogobrojno udeleži-tev. Sestanek ob omenjeni uri na kolodvoru v Gorici.
Koncert »Pevskega .n glasbenega društva* v Gorici. — Zopet smo zaznamovali krasen list v knjigi napredka goriških Slovencev po nedeljskem koncertu, kateri je lahko zadovoljil uho tudi najstrožjega poslušalca. Nočemo se spuščati v podrobnejšo kritiko pevskih točk, katere so bile res okusno in ugodno izbrane. Skladbe so bile po večini zelo dolge in težke i glede harmonije i glede ritma, vsled česar so zahtevale dobrih grl in mnogo truda.
Dobro uho je sicer prišlo tupalam na sled kaki malenkostni hibi v inlonaciji, kar pa ni moglo izbrisati splošnega dobrega vtisa, ker nas je res kar očarala dovršena izvršitev vsake točke v dinamičnem »n ča-(Dulje v prilogi.)
Lahko si je predstavljati, kako so sorodniške zveze med Aramisom in šiviljo, ki je imenovala kraljico svojo sestro, vabile smeh.na ustnice mladih mož. Toda ko je zarudel Aramis na Porthosove šale dvakrat ali trikrat prav do beline očij, je prosil svoje prijatelje, naj se več ne vračajo na ta predmet, ter izjavil, če mu izreče o tem kdo le Še jedno besedico, da ne bode svoje sestrične nič več rabil za posredovalko v takih zadevah.
Med štirimi mušketirji, ki so dosegli, kar so hoteli, torej ni bilo več govora o Mariji Michon; imeli so pooblastilo, odvesti gospo Bonacieux iz karmelita-riškega samostana Bethune. Seveda jim to pooblastilo ni moglo mnogo koristiti, dokler so bili v taboru pred La Rochelle-om, to se pravi na nasprotnem koncu Francije; tudi je bil d'Artagnan že pripravljen, prositi gospoda de Tršville za dopust ter mu čisto naravnost priznati važnost svojega odhoda, ko je došla njemu in njegovim trem tovarišem vest, da se vrne kralj v spremstvu dvajsetih mušketirjev, katerim so prideljeni tudi oni, v Paris.
Veselje je bilo velik', oluge so poslali s prtljago naprej in zjutraj odpotovali sami.
Kardinal je spremil Njegovo Veličanstvo od S ur-geresa do MauzGja, in tu sta se poslovila kralj in njegov minister z veliko prijaznostjo.
Dasi je.potoval kralj kolikor mogoče hitro, ker je želel dospeti do 23. avgusta v Paris, se je vendar skušal med potom raztresti ter od časa do Časa poči val, da je lovil srake, lov, za katerega ga je navdušil Luvnes in katerega je vedno zelo ljubil. Drugih šestnajst mušketirjev je tak čas dobro izrabilo za razveseljevale, toda naši štirje so preklinjali na vso moč. Zlasti d'Artagnanu je neprestano šumelo pred ušesih/ kaj je spravilo Porthosa do opazke:
»Po zagotovilu neke zelo odlične dame pomeni to, da se o tebi slabo govori.*
23. avgusta ponoči so jezdili končno skozi Paris; kralj se zahvali gospodu de Tre"ville ter mu dovoli dati dopust, toda samo pod pogojem, da se nihče onih, ki dobe to dovoljenje, ne prikaže na kakem javnem prostoru, in sicer pod kaznijo zapora v Bastilji.
Kakor si je možno misliti, so bili prvi štirje, ki jih je zadela vrsta, naši štirje prijatelji. Mesto Štirih dnij je dobil Athos od gospoda de Tr6ville celo šest dnij, in k tem šestim dnevom ste prišli še dve noči več, kajti dopust se je pričel že ob petih zvečer dne 24., dočim je vpisal gospod de Trt>vil!e iz prijaznosti kot pričetek šele jutro 25.
»Ej, moj Bog,« pravi d'Artagnan, ki, kakor vemo, ni nikdar dvomil glede kake stvari, »zdi se mi, da si damo zaradi zelo priproste stvari zelo mnogo opraviti. V dveh dneh, in če mi pogineta dva ali trije konji — in kaj mi je na tem, saj imam denar — torej v dveh dneh dospem v Bethune, izročim predstojnici samostana kraljičino pismo in dragocenega zaklada, ki ga grem iskat, ne odpoljem na Lotrinško, niti v Belgijo, ampak nazaj v Paris, kjer bode boljše skrit, zlasti dokler oblega gospod kardinal La Rochelle. Ko se vrnemo iz vojske, izposiujemo deloma po pokroviteljstvu njene sestričine, deloma po tem, kar smo storili sami za kraljico, od te poslednje to, kar želimo. Ostanite torej tukaj, ne mučite se po nepotrebnem. Planchet in jaz sva dovolj za tako priprosto podjetje.
Nato odvrne Athos mirno ;
»Tudi mi imamo denar; kajti vsega, kar mi je ostalo od demanta, še nisem zapil, in Porthos in Aramis še nista vsega zajedla. Zato nam morejo poginiti štirje konji prav tako lahko kakor jeden. Toda pomisli, d'Artagnan,< pristavi s tako temnim glasom,
da se mladi mož zgrozi, »pomisli, da je Bethune mesto, v katero je določil kardinal sestanek z žensko, kateri sledi vedno nesreča, naj se obrne kamorkoli. Da imaš opraviti samo s štirimi možmi, d' Artagnan, bi te pustil iti samega, toda opraviti imaš s to žensko; zato hočemo iti tja štirje, in dal Bog, da bodi naše število, pomnoženo z našimi štirimi služabniki, zadostovalo.«
»Ti me plašiš, Athos,« vsklikne d'Artagnan ; »moj Bog, česa pa se bojiš?«
»Vsega!« odvrne Athos.
D'Artagnan pregleda obraze svojih tovarišev, ki sta izražala prav kakor poteze Athosovega obličja globok nemir; in priganjali so konje k vedno hitrej-i šemu diru, toda ne da bi govorili glede tega le sebe« sedico.
Ko so dospeli 25. zvečer v Arras in je d'Artagnan pravkar raz jahal, da bi pil v krčmi »pri Zlati brani« nekoliko vina, pride iz poštne hiše kavalir, ki je menjal tamkaj konja, ter oddirja v najhitrejšem diru na svežem konju po potu proti Parisu. V tre-notku, ko jezdi mimo vrat krčme, mu razgrne veter plašč, v katerega je bil zavit, dasi je bilo šele v avgustu, ter bi mu skoro odnesel klobuk, da ga ne zagrabi hitro s svojo roko ter potisne globoko na oči.
D*Artagnan, ki je vprl svoje oči v moža, silno prebledi ter spusti svoj kozarec na tla.«
»Kaj vam je gospod?« pravi Planchet... »O, pomagajte, gospodje, mojemu gospodu je slabo!«
Trije prijatelji prihite ter najdejo d'Artagnana, ki je, dasi mu je bilo slabo, tekel k svojemu konju. Ustavijo ga na pragu vrat.
»Vraga, kaj ti vendar je?« mu zakliče Athos.
»On je U vsklikno d' Artagnan, pobledevši jeze in 7. znojem na čelu. »Pustite me za njim I«
Priloga „Sott" *t. 4D. i dne 18. maja 1904.
sovnem oziru. Najboljše je pa pel raeSan zbor Cajkovskega .Solovuško', katera je v vsakem oziru pravi tip ruske pesni. Basi so prišli proti koncu do take izrazitosti, da so za hip spominjali na slavni zbor Siavjanske. Recitativ bi lahko bil nekoliko glasneji. Navdušen aplavz je tudi dokazal našo prejšnjo trditev. Zadnja točka, impozanten mešan zbor- s spreraljevanjem orkestra, harareC Dvofakov »Psalni 149 *, nas je presenetil in nam pričal, da je bilo vodstvo v spretnih rokah skladateljevega učenca, da so se vživeli pevci sami s svojim izbornim proizvajanjem v duh pesni in s tem tudi nepriea* ¦ kovano vplivali na poslušajoče občinstvo. Zalibog morama omeniti, da je^ pokril orkester na večjih mestih petje, in odpirajoča in zapirajoča se usta g. pevk in pevcev so nam pričala, da nimajo na onih mestih pavz, tako mogočno so izvajalii rogovi in pozavne svoj fortissimo.
Društveni rVvovodja je rešil svojo nalogo častno Is s tem pokazat, da nima samo dobrega okusa pri izberi glasbenih točk, da se je moral kakor tudi ves pevski zbor precej potruditi za točno izvršitev, ampak d a je tudi dober skladatelj, kar ste dokazali njegovi sinfoničui pesni, Uverjeni smo, da bi prva »Na G rigali* vse drugače vplivali na občinstvo, ko bi bili pri orkestru instrumenti boljši in številnejši zastopani, ko bi sploh razpolagal dirigent in skladatelj z boljšimi interpreti svoje muze, potem bi brezdvomno v duhu spremljali trpečega Kristusa na Gol-gato, čutili bi 2 njim njegove muke, njegovo bolest in pred našimi duševnimi očrni bi res umiral in umrl Kristus, kar smo si pa morali le megleno predstavljati. Druga pesen »Pred prvimi verzi* je pa bolj ugajala občinstvu sodeč po aplavzu, ker je lažje um-Ijiva onim, kateri niso glasbeno izobraženi. Polna je lepe roeiodije in krasnih, presenetljivih, tu pa tam zelo smelih akordnih iz-premenov, kateri so pa v celoti dobro vplivali. Hvaležni moramo biti vsekakor g. Miclilu za a nenavadni vžitek,
S tem koncertom se je postavilo društvo po mnogih evolucijah na tako stališče, da smerno gojiti najboljše nade do njega bodečih nastopov, in s tem koncertom si je priborilo društvo zasluženo vstopnico v nove, krasne prostore »Trg. doma Udeležba je bila glede na naše razmere povsem povoljna. Seveda je bHo še prostora za marsikakega inteligentnega Stpvenca, s le vpoštevajc naše razmere se ni čuditi, če ni bilo 5e tega ali onega, upamo pa, da pridejo, ko se razjasnijo vremena — vsi. Pogled po dvorani je pa bil za vsako kritično oko le utešljiv, in mogel si reči: Lepa družba, lep koncert. E -f D. Pripis. — Uredništvu prihajajo iz goriškega občinstva glasovi, naj bi se ta koncert v celoti ponovil, morda na vrtu »pri zlatem jelenu", kjer je več prostora na razpolago. Veliko je še Slovencev, ki se v nedeljo n:so  mogli  udeležiti, pa bi radi slišali
to lepo petje. Koncert je stal mnogo truda. Ali ni škoda vsega truda za en sam večer? —- Torej : na svidanje!
Točnosti, točnosti!... Pišejo nam: Vsaka stvar ima svojo solnčno in senčno stran. Da si smo bili z koncertom zadovoljni v celem obsegu, vendar moramo omeniti nekaj neljubega, kar bi želeli, da se -ne bi ponovila :*1r^rogH^ ~Z<WH»--jfr nam*e& slovenska netočnost, in zanašaje se 'na to že. znano netočnost je marsikdo sam prišel pozneje, c«jš raje čakam drugje »točnega pri-četka" nego pa v dvorani. Nič ne bi bilo reči,-ako bi prišli vsi vsaj. ob 8'/«, no bodi, ali da so prihajali ljudje med koncertnimi točkami v dvorano, in ker številni »pst, pst!" ne uplivajo baš blagodejno na uho poslušalca, ne na pevce, posebno če je pesen tiha, to dejstvo nam je potisnilo pero v roke in brez daljnih besed bi prosili, da bi se pohajanje med točkami enkrat za vselej opustilo. V vseh večjih mestih se pred vsako točko zapro duri in nihče ne more notri. Če se je pa vršil v Gorici tak koncert, ki bi lahko delal čast drugim večjim mestom, bi morali tudi v tem oziru posnemati navade in pametne običaje onih mest. Toliko brez zamere!
Več udeležnikov. PIto združenih plvovaren Žalec — Laški Trg. — Čitateljem našim je znano, da se je ustanovila narodna delniška družba v Ljubljani, ki je prevzela in prenovila po najmoderniših zahtevah pivovarja g. Kukca v IŽalou in Laškem Trgu. —. Zalogo za Goriško je prevzel g. Anton Pečenko. (Glej oglas). — To pivo je izborno. Kdor ga je pil, vsakdo ga ne more dovolj prehvaliti. — V hotelu »pri zlatem jelenu" v Gorici ga že točijo. V nedeljo na predpoldanskera koncertu so točili to pivo, ne da je občinstvo vedelo. Vsakdo je hvalil, kako izborno je pivo to jutro. -— Zato bi bilo le žoleti, da se ta domači izdelek razširi po vsej deželi.
O ledenici g. P., postavljeni po ameri-kanskem sistemu, prvi take vrste v Gorici, prihodnjič.
Predpoldanskl koncerti ,prl jelenu*. — Odslej bo vsako nedeljo in praznik od i O1/« — 12l/8 vojaški koncert na vrtu hotela »pri zlatem jelenu*. Vedno sveže domače žalsko (združene pivovarne) in pravo plzenjsko pivo. — Preteklo nedeljo je bila udeležba srednja. Pričakujemo zanaprej boljše. — Dostavljamo, da je to edini pred-poldanski koncert v Gorici.
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. — Vspored XVI. glavne skupščine »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev* dne 21., 22. in 23. maja 1904. leta v Postojni. I. V soboto, dne 21. maja. 1. Sprejem na kolodvoru onih udeležencev, ki pridejo v Postojno z vlakom ob P04 popoldne, 2. Sprejem na kolodvoru onih udeležencev, ki pridejo v Postojno z vlakom ob 3-01 popoldne. 3. Ob V,4. uri: Seja upravnega   odbora  pri   .K^oni*.  4. Po seji
upravnega  odbora zboruje  odsek za šolsko higijeno.  Poročajo gg.  M. J. Nerat, Franc Kocbek in Ant.  Kosi. 5. Ob 7. uri zvečer: Zborovanje delegacije v »Narodnem hotelu*. II. V nedeljo, dne 22. maja. 1. Ob 9. uri dopoldne: Glavno  zborovanje po vsporedu, ki ga določi delegacija v »Narodnem hotelu". Pred glavnim zborovanjem, ob  8. uri, zboruje po običajnem   dnevnem redu-dfuštvo? »Jubilejska samopomoč*.  2.   Ob  12.  uri: Banket pri »Kroni*. Kuvert brez vina velja 2 K 40 v. 3.  Ob V,4. uri popoldne: Vhod v jamo. V jami svira  trška godba. Vstop v jamo je za učiteljstvo prost. 4. Ob %9. uri zvečer: Koncert  v  »Narodnem hotelu«. Pri koncertu sodeluje iz prijaznosti »salonskiorkester* in mešan zbor. III. V ponedeljek,' dne 23. maja ob 3*05 po polnoči odhod v Trst. Za XVI. skupščino so zglašene sledeče razprave: 1. Izvrševanje šolskih zakonov. Poročevalec g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. Teza:  »Zaveza* in vsa slovanska učiteljska  društva naj opazujejo, kako se šolski sakoni (državni, deželni, mi-nisterski ukazi) in §  19. temeljnih zakonov od raznih šolskih instanc izvršujejo. Vse nezakonitosti in nepravilnosti in vsako neizvr-ševanje nekaterih  zakonitih določil  naj  se zberejo in svetu priobčijo v posebni spomenici, ki se obenem predloži vsem c. kr. deželnim šolskim svetom na Slovenskem in c. kr. naučnemu minkterstvu. 2. Stališče in taktika slovenskega  učiteljstva nasproti političnim  strankam.  Isti gospod poročevalec.   3. Najnovejši pojavi na svetovnem pedagoškem polju s posebnim ozirom na risanje. Poročevalec gosp. Jožef Schmoranzer, učitelj v Celju. 4. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zglasilo: Naša učiteljska društva z ozirom na  moderno   šolstvo   in vladajočo politično konstelacijo*. Govori gosp. Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju. Stavki: 1. Prva naša organizacija so - • učiteljska društva. 2. Informativno postopanje napram članom o vseh važnih šolsko-pedagoških in šolsko političnih pojavih  bodi glavni nalog našim društvom. 3. Po društvih vplivaj učiteljstvo na oficijalno javnost. 4. Kakršno društvo tako učiteljstvo; kakršno učiteljstvo, takšno  vedenje  šolskih oblasti njemu nasproti. 5. Ormoško učiteljsko društvo  je   zglasilo:   »Nekoliko   črtic   iz I. mednarodnega kongresa za šolsko higijeno v Norimberku*.  Poročevalec gosp.   Ant. Kosi, učitelj v Središču. 6. Predlog:  »Slavna zaveza*  prosi  c. kr.  naučno ministerstvo, da objavi poprej načrt novega šolskega in učnega reda, preden izide kot ukaz, da bi bilo mogoče s kako spomenico popraviti kaj, kar ne bi ugajalo učiteljstvu*.
Predlog bo utemeljeval gosp. ravnatelj Lapajne.                        Vodstvo »Zaveze*.
V Postojnsko jamo. — Dne 23. t. m. (binkostni ponedeljek) bodo vozili posebni vlaki iz Trsta, Ljubljane, Reke in Krmina v Postojno in nazaj. Za te posebne vlake se bodo izdajau vozni listki po posebno znižanih c>nah do Postojne in nazaj, v katerih je
že vračunjena vstopnina v jamo in sicer: Iz Trsta stane I. razred 12 kron, II. razr. 9-50 K, III. razr. 6-90K. Iz Gorice I.razr. 14-10 K, II. razr. 11-10 K, III. razr. 7-90 K. Z Reke I. razr. 10-90 K, H. razr. 8-70 K, III. razr. 6-40 K.
Odhod iz Krmina ob 7'55 zjutraj, iz Gorice ob 8-24; dohod v Postojno ob 12-37, -odhod iz Postojne ob 7*35 zvečer.
Generalni Štab na potovanju. — V Cervinjanu na meji so bili 15. t. m. Na kolodvoru jih je sprejel župan, navzoč je bil tudi državni poslanec Antonelli. Mestna godba je igrala cesarsko himno. Baron Beck jej je podaril nek; znesek. Od tam so šli v Oglej in v Gradež. V Nabrežini jih je pričakal namestnik, zastopniki civilnih oblastnij pa župani sežanskega okraja. Od tam so šli v Trst ter se vkrcali za pot v Dalmacijo.
Gradnje za novo železnico. — 16. t. m. popoludne so bile pri ravnateljstvu za gradnjo železnic na Dunaju odprte ponudbe, ki so bile vložene vsled razpisa od 26. aprila 1904. za dela: a) za spodnjo stavbo železniške ograje, za nabavo in premestitev železniških znamenj in nabavo obmejnih ka-menov za prezidavo kolodvora Trst Sv. Andrej: in b) za spodnjo stavbo, za posipanje, za vrhotalno stavbo, za železniško ograjo, na nabavo in premestitev železniških znamenj in nabavo obmejnih kamenov za novo skladišče lesa pod Skednjem. Tri tvrdke so stavile svoje ponudbe irjj sicer; 1) F. Horschitz, Dunaj I. (sa a) 632.000 K, (za b) 268.000 K. 2) Union-baugesellschaft (samo za a) 436.000 K 3) Kornelij Gorup in I. Martelanc & Cie. v Trstu (za a) 487.000 K in (za b) 229.000 K. Ponudilct ne smejo do 6. junija odstopiti od svojih ponudb.
130 vrst je napisal v včerajšnji »Gorici" A, K. o »Šolskem Domu" pa o Gabrščeku, češ, da »Soča" in Gabršček delata pro ti »S. D." Na dolgo in široko, po stari navadi, klobasa, ali ne pove pa niti jednega konkretnega slučaja, kedaj in kako se je delalo proti ,Š. D.* — Ako kdo škoduje »S. D.", mu pač škoduje banda, ki se ga je polastila, politika, ki vre iz njega, pa A. K. Ti so resnični ško-dovalei »Š. D."
Poskusen samomor t       m, — V
Gorico je bil prišel neki Iv. Scu< ..tli, ki je sin plemenite rodbine, pa je prišel ob vse, ob plemenitaštvo, ob dobro ime ter nt bilo drugače, da se je moral lotiti dela. Sprejet je bil pri tvrdki Sard-Lenassi ter prideljen strojevodji Tapponiju. Ker se je pa obnašal previsoko ter se začel prepirati s Tapponi-jem, je prišlo do tega, da so ga odpustili. Na to je iskal Tapponija okoli ter mu pretil, beračil je in nato bil aretiran. Določili so mu malo kazen, potem pa sklenili, poslati ga v Pulo po izgonu, V soboto je imel mestni redar L. Quenzatti nalogo, spremiti Scordil-lija do Trsta. Odpeljala sta se ob 9*26 zjutraj. Scordiili je bil prost ter videti kot navaden
»Toda kakšen on ?« vpraša Athos.
»On, oni človek!«
»Kateri človek?«
»Oni prokteti človek, oni hudi duh, kateri mi je bil vedno pred očmi, kadarkoli mi je pretila kaka nevarnost ; isti, ki je spremljal ono strašno žensko, ko sem jo srečal prvič v življenju; isti, katerega sem vzbudil v jezo našega prijatelja Athosa ; isti, katerega sem videl zjutraj onega dne. ko so odvedli gospo Bo-naei<iax. Videl sem ga, to je on ! Spoznal sem ga, ko je razgrnil veter njegov plašč.«
»Vraga!« pravi Athos zamišljeno.
»Na sedlo, gospodje, na sedlo ! Hočemo ga zasledovati in vjaraemo ga.«
»Moj ljubi,« pravi Aramis, spomisli, da jezdi v nasprotm smeri, da ima on svežega konja in mi utrujene ; da nam pri tem torej poginejo naši konji, ne da bi mogli upati, da ga dohitimo. Pustimo moža, i d'Artagnan, rešimo žensko!«                                             j
»Stojte, gospod,« zakriči hlapec in steče za tujcem, »stojte, gospod, iz klobuka vam je padel neki papir! Stojte, gospod, stojte!«
»Pol pištole za ta papir, papir, prijatelj!« reče d'Artagnan.
»Pri moji duši, gospod, z velPrim veseljem; tukaj je!«
VzradošČen nad srečo, ki mu jo je prinesel današnji dan, se vrne hlapec na dvorišče krčme. D'Ar-ta gnan razgrne papir.
»Torej ?« vprašajo prijatelji, stoje okoli njega.
»Jedna sama beseda,« pravi d'Artagnan.
»Da,« pravi Aramis, »toda ta beseda je ime kakega mesta ali kake vasi,«
»Armentieros« čita Porthos. »Armenti&res, meni je ta kraj neznan.«
»In to ime nekega mesta ali neke vasi je pisala njena roka!« vsklikne Athos.
»Ta papir hočemo skrbno spraviti, pravi d'Arta-gnan. »Morda svoje poslednje pištole nisem izgubil. Na konja prijatelji, na konja!«
In štirje tovariši oddirjajo po cesti, vodeči v Bčthune.
XXXI. Bethunski samostan karmelitaric.
Veliki zločinci so podvrženi neke vrste predesti-naeiji, ki jih pusti premagati vse ovire in oditi vsem nevarnostim do trenotka, ki ga je določila Previdnost skalinam, ob katerih se razbije njihova prokleta sreča.
Tako je bilo tudi z miladv: vozila se je med ladij ami obeh narodov ter srečno došla v Boulogne.
Ko je došla miladv v Portsmouth, je bila Angležinja, ki jo je* izgnalo iz La Rochellea sovraštvo Francozov ; ko se je izkrcala po dvadnevni vožnji v Bou-logne-u, so je izdala za Francozinjo, ki so jo vznemirjali v Portsmouthu Angleži v svoji jezi do Francozov,
Miladv je imela razun tega najvplivnejši potni list: svojo lepoto, svojo odlično osebo, svojo radodar-nost, s katero je razsipala pištole. Oproščena po ljubeznivem smehljaju in galantnih manirah starega pristaniškega guvernerja, ki jej je poljubil roko, navadnih formalnostij, se je pomudila v Boulogne-u samo toliko, da je napisala in oddala sledeče pismo :
»Njegovi Eminenci gospodu kardinalu de Riehe-lieu, v taboru pred La Rochelleom.
»Monseigneur, Vaša Eminenca naj bode brez skrbi. Njegova Milost, vojvoda Buckinghamski, ne pride na Francosko.
»Boulogne, dne 25. zvečer.
»Miladv de...«
»P. S. Napotim se, kakor želi Vaša Eminenca, v Belhune v karmelitariški samostan, kjer počakar Vaših povelj.«
Res se je odpravila miladv na pot še isti večer; noč jo je ustavila; ostala in prenočila je v nekf. Kvčm1. Drugi dan zjutraj ob petih je odpotovala naprej ter dospela tri ure pozneje v Bethune.
Dala si je opisati pot v samostan karmelitaric ter se takoj napotila tja.
Prednica jej pride naproti; miladv jej pokaže kar-dinalovo povelje; prednica jej da odkazati sobo in prinesti zajutrek.
Pred očmi te ženske je ugasnila vsa preteklost, in zroč pred seboj bodočnost, je videla samo veliko srečo, s katero jo obdari kardinal, ki mu je služila s takim vspehom, ne da bi se zapletlo njeno ime tudi najmanj v vso to krvavo povest. Vedno nove strasti, ki so jo razjedale, so dale njenemu življenju zunanjost onih oblakov, iz katerih odseva zdaj azur, zdaj ogenj, zdaj temota nevihte in ki plavajo pod nebom ter ne pustijo na. zemlji nikakih sledov razun pusto-šenja in smrti.
Po zajutreku jo je obiskala prednica: v samostanu je malo zabave, in dobri prednici se je mudilo, seznaniti se s svojo novo pogoščenko.
(Dalje pride)
potnik. Bil je miren ter se razgovarjal z redarjem in dvema sopotnikoma. Tako je bilo do Sv. Križa pri Trstu. Tu pa je vstal v vozu ter se naslonil na okno in storil, kakor bi si malo stegnil ude. Na to pa je kmalu stopil z nogo na sedež ter se zagnal skozi okno. Potniki so se prestrašili, redarju pa se je posrečilo, prijeti Scordillija za noge ter ga obdržati. Vlak se je hitro na to ustavil, ker je bilo dano potrebno znamenje. Nad-sprevodnik je priskočil k Seordilliju, ki je visel iz vlaka, na kar so ga spustili na tla in zvezali. Potem so ga posadili v vlak na varno med redarja in jednega železničarja. Na vprašanje, zakaj je to storil, je rekel, da se je
dejo v Koper v kaznilnico za 3 leta. V Trstu so ga odpeljali v zapore v zaprtem vozu. Vlak je imel radi tega le 7 minut zamude.
Oznanilo. — V smislu § 58. zakona z dne* 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 se register o občni pridobnini, zadevajoč odmero za priredbeno dobo 1904/1905. za sledeče davčne skupine:
II. razred: dkraj trgovinske zbornice Goriške-GradišCanske, HI, in 17. razred: Go-rlca-meato, HI. in IV. razred: Goriea-dežela vpogleda po dotičnih davčnih zavezancih, in sicer pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva (Via Cappuccini št. 16. I. nadstr.) ob uradnih urah skozi 14 dnij od 18. maja 1904, naprej.
C. kr. okrajno glavarstvo.
Gorica, dne 13. maja 1904
Pretep med rojakom Bofiklnom In K. Lenardlčem. — V Venerini hiši je bilo prišlo do pretepa med domobrancem Boški-noni in Karlom Lenardičera. Vzrok ženska. ki se je branila. B. jo udaril L. po glavi, L. mu je iztrgal bajonet ter ga zapodil iz hiše. Pretep je trajal dalje, vojak je bil ranjen na čelu in v zatilniku. in sicer nevarno. Prosil je bajonet nazaj, L. mu ga je dal. Na to pa je skočil B, na L. ter ga ranil na rami, po-t<nu pa zbežal. L. ga je dohitel, nakar je z&t-A pretep od kraja. L. je bil ranjen še dvakrat. Na to so prišli redarji ter aretirali oba. Po zaslišanju so poslali vojaka v vojašnico, L. pa k zdravniku.
15000 K globe mestnemu užltnln-skemu podjetju. — NekiLeban z Idrskega je peljal o Velikonočnem času več gnatij v Gorico. Na Solkanski cesti so ga vstavili uslužbenci mestn: užit. urada. Moral je plačati užitnino, naložili pa so mu še globo, češ, da ni hotel z lepa pokazati, kaj pelje. Mož se je pritožil, in finančno nadzorništvo je dalo nalog, da morajo goriški užitninarji plačati Lebanu, kar so mu vzeli, vrhu tega pa jim je naložilo, kakor čujemo, globe 15.000 K; ker je bil delokrog za mestno užitnino samovoljno in nepostavno prekoračen.
Železnlžkl predor pri Bohinjski Bistrici bo koncem tekočega meseca predrt. Predor je dolg 6 kilometrov 300 metrov. Zanimivo je, da je vsled velike množine vode to tretji predor, kar jih pozna doslej tehnika. Ko je kopnel sneg, je v eni uri prišlo iz predora 2,800.000 litrov vode. Vsaka padavina na črni prsti se v predoru pozna. Vode je vedno toliko, da bi zadoščala za električno razsvetljavo. Prišli so tudi na zemeljsko plast, ki na zraku eksplodira sama od sebe. Do febmvarja prihodnjega leta bo predor popolnoma izgotovljen.
Slovensko planinsko društvo ima sedaj 1798 členov. Osrednje društvo je imelo lani 23.789 K. 8 ;. dohodkov in 23.932 K 16* st. izdatkov. Društveno premoženje znaša 15.309 K 13 st. Osrednje društvo s podružnicami vred je imelo 56.165 K 22 st. dohodkov in 50.849 K 82 st. izdatkov. Cisto premoženje, vstevši vrednost koč, znaša 52.525 K.
Važna razsodba za učitelje. — Spodnještajerski učitelji, kateri so člani stalnega odbora za pripravo gradiva okrajnim učiteljskim konferencam, so zahtevali od deželnega šolskega sveta, da jim povrne, kadar morajo iti k seji, potne stroške inhranarine. Deželni šolski svet je učiteljsko zahtevo odklonil in tudi pritožba na naučno minister-stvo je bila brezuspešna. Učitelji so se pritožili na upravno sodišCe, katero je ugodilo pritožbi in razveljavilo tozadevni m; isterski odlok. Razsodba se glasi, da imajo učitelji-člani stalnega odbora za okrajne učiteljske konference pravico, zahtevati povračilo za stroške, ki jih narede, kadar potujejo k sejam stalnega odbora za učiteljske okrajne konference.
ColombOT avtomobil.   —   Neki Co- I lombo iz Benetek je kupil v Trstu avtomobil, plačal pa ga ni z, denarjem, marveč z razno zlatnino   in  srebrnino.   Potem pa je lepo uravnal avtomobil ter se napotil v Benečijo. Fonda se  imenuje oni, ki je prodal Bene- i čanu avtomobil. Koj ko mu ga je oddal, je zaCel sumiti, da bi vendarle  te le dragocenosti utegnile biti  kako izmaknjene in tako neprava last Colombova, in zato je naznanil i to  reč  policiji.  Nato so hitro brzojavili za | Golombom, katerega so prijeli v Červinjanu na meji. Vzeli so mu avtomobil, Colomb»o je j šel v zapor, kjer sedi sedaj brez avtomobila in brez dragocenostij.
_____I«pred sodulje.'-—- Letos v Jabruva-
riju so bili  aretirali   Ant. Butolena, ker je
kradel pri Birsi v Rabatišču. Ko je prišel v
I tukajšnje zapore, se je poizvedovalo o njem,
in izvedelo se je, da je bil ušel iz zaporov v
Bregencu, ko je tam pokradel nekaj denarja
in znamk. Pred sodnike postavljen je priznal
I vse ter bil obsojen na 4 mesece trde ječe s
J postom vsak mesec.
Učiteljsko društvo za postojnski šolski okraj vabi h koncertu, kateri priredi j povodom zborovanja »Zaveze avstrijskih ju-I goslovanskih učiteljskih društev« v nedeljo, dne 22. maja 1904. v veliki dvorani .Na-] rodnega hotela* v Postojni s prijaznun so-I delovanjem slav. postojskega salonskega or-I kestra in mešanega zbora pod vodstvom ka-I pelnika g. L. Kubište.
1           Ponesrečil Je   Angelini   Al, 43  let
j stari delavec na boh. železnici pri Kanalu. Velika skala z manjšim kamenjem se je za-| valila nanj s hriba. Zlomilo mu je obe nogi I ter ga močno poškodovalo po životu. Prinesli J so ga v Gorico v bolnišnico. I          Zblaznel. —  V bolnišnico usmiljenih
I bratov v Gorici so pripeljali 44 letnega Ant. I Miheliča iz Bovca, ker je zblaznel. I          Obesil se je I. Bratina, posestnik iz
I St. Tomaža v ajdovskem okraju. Zmešal se I je bil revež ter si je vzel življenje v j blaznosti.
I           V sežansko davkarijo so hoteli ulo-
I miti doslej neznani tatovi v noči v nedeljo. | Žagali so Železno ograjo v oknu, kar se za-I čuje korak občinske straže, pa hajdi, ubrali j so pot pod nogo pa bežali, kar so jih nesle I noge.
I          Odpovedal se Je pol. odseku soc. de-
I mokratične stranke, ustanovljenemu povodom I predstoječih občinskih volitev v Gorici, g. Al. j Cej, jako delaven član soc. dem. organiza-| cije. Ob jednem je sploh izstopil iz vrst soc. j demokracije. Dne 1. maja je imel še govor j v hotelu .Central*.
I          Javni ples priredijo fantje v Nabrežini
j dne 23. maja (na Binkoštni ponedeljek.) I        Javni ples priredijo  fantje iz Gradišča J 23. maja (na binkoštni ponedeljek) pri gosp. I Alojziju Kerševaniju.
I Rogaški Templjev vrelec pospešuje tek J in prebavo in vravna redno stolico.
Razgled po svetu.
Delegaeljsko zasedanje. — 14. t. m. se je sešla avstrijska delegacija k prvi seji. Starostno predsedstvo je prevzel posl. vitez Jaworski, ki je bil pri sledeči volitvi tudi izvoljen za predsednika. Imel je po izvolitvi nagovor, v katerem je izrekel upanje, da bo to zasedanje iiajalo krajši čas kot prejšnje; izrekel pa je tudi upanje, da sta s* obe vladi pač tudi prizadevali, da sta spravili izdatke in zahteve v proračunu za mogočnost države in jakost armade v soglasje s finančnimi razmerami države. Nadalje je poudarjal potrebo notranjega in gospodarskega miru ter zaklical cesarju trikrat „hoch". Potem je sledila volitev podpredsed nika. Izvoljen je bil baron Gautsch. Ko so se sestavili še razni odseki se je seja zaključila. Med došlimi vlogami je omeniti interpelacije delegata Zafrona v zadevi vinske klavzule.
15. t. m. je bil   sprejem delegacij. Na pozdrav Jaworskega je cesar  čital prestolni govor, v katerem je rečeno, da je razmerje z vsemi državami prav dobro ter jamstvo za ohranitev   miru.  Reforme  na   Balkanu   se ugodno izvršujejo in je v nadaljnem času pričakovati ugodnih uspehov. Obžaluje vojno v Aziji je cesar omenil novih zahtev za armado in jih opravičeval. — Po prestol nem govoru je bil cerde. Cesar je ogovoril vse I delegate, a političnih, zlasti notranjepolitičnih I zadev se ni dotaknil. Ko je poskusil dr. Pa-I cak zasukati razgovor na te zadeve, je cesar
rekel: Političnih razgovorov ne bo, ker se . vse objavlja po listih.                                      I
Ekspoce*  grofa Goluehovrskega. — I V odseku avstrijske delegacije je podal  mi- I nister zunanjih stvari  groi Goluchov/ski  ek- I spoze, v katerem je izjavil, da se od  zad- j njega zasedanja delegacij nt politični položaj J spremenil. Monarhija je v miru z vsemi zu- I nanjimi državami zlasti z Rusijo. Tudi oni I žalostni pojavi v Italiji, kateri  so provzročili I ueki politiki in fanatični agitatorji,  so  pre- I nehali in minister se je na shodu  s  Titto- I nijtm v Opatiji prepričal, da tudi italijanska I vlada visoko ceni dobre politične odnošaje z j Avstro-Ogrsko. — Glede odnošajev na Bal- J ianu je minister povdarjal nasproti Tittoniju I konservativno   smer avstro - ogrske politike, J k&tero odobruje tudi  Italija, da  se ohranijo j pogoji miru. Iz takih vzrokov je prišlo  tudi j med Francijo in Anglijo   do  sporazumljenja I glede" nekih  prepornih  vprašanj.  Kolikor so J ti pojavi veselo znamenje, toliko žalostneji je I pološaj na skrajnem  Vztoku, ki  bode  imel j žalostne   posledice zlasti   na  gospodarskem I polju.  Nasproti   temu   sporu   je   proglasila J Avtro- Ogrska  svojo nevtralnost, kar so sto- I rile tudi   druge   države,   zato   je   nade,  da ostane boj omejen. Ugodno napredujejo reforme na B*lkanu vzlic  težavam,  ki jih je delala turška vlada. Minister se nada, da ne j bode ista več otežala to  nalogo,  ki  so  jo J poverile  evropske  veselile Avstro-Ogrski  in Rusiji. Te reforme so sami Turčiji  na ko- J rist, da se ohrani in konsolidira.   Na   to je minister omenil tudi  trgovinskih  pogodb,* ki : se imajo skleniti z Nemčijo in Italijo, kjer je j odstraniti še  mnogo težav, preden bo  položen gotov temelj, na katerem  bo zidati bo-doče trgovinske odnošaje nasproti omenjeni- J ma državama.  Vlada bo odločno branila vitalne interese države. Na to je minister priporočal,   naj   delegacija  pregleda in odobri predloženi skupni proračun.
Izjava poljskega kluba. — Tudi poljsko »kolo*  je podalo svojo izjavo, v kateri J obžaljuje, da  je   bilo  zasedanje drž. zbora prekratko, ker je bilo s tem obteženo prizadevanje Poljakov za dosego porairjenja med Cehi in Nemci. Predsedstvo kluba je pozvano, da nadaljuje s temi prizadevanji. Poljski klub poživlja vlado, naj konstitucijonelnim potom skliče   državni   zbor, da   dovoli  proračunski provizorij, kajti   vedna  raba  § 14. utesnuje | podlage konstitucijonelnega življenja  in je v j nasprotju z interesi države. Izjava obsoja se-i veda obstrukcijo,   ker škoduje  moči države, onemogoča kontrolo, izpodkopuje financijelno gospodarstvo  in  spravlja  v nevarnost kon-stitucijonelne svobode.  Ali Poljaki ne obso- j jajo le sedanje češke obstrukcije, ampak na- j čelno  —  vsako  obstrukcijo. Zato   poživlja izjava Poljakov v svojem zaključku vlado, naj I uporabi  vsa  sredstva,  da   dovede   do take | spremembe zborničnega opravilnika, da bodo j osigurane parlamentarne razprave.
Splošno presenečenje, tudi izven Avstrije, so zbudile vojaške zahteve v naših delegacijah. Nemški,  francoski, laški   listi  živo razpravljajo o teh zahtevah ter jih spravljajo v zvezo vpliva dogodkov na Dalnjem Vstoku. « K temu se mnogo koraentujejo potovanja ge- . neralnih štabov aa meje. Te dni je  bil en ' I generalni štab tudi na srbski meji.                 J
Proračunski odsek  avstrijske dele- j gaclje, —-  Skoraj  vsi  govorniki  so izrazili j j svoje zaupanje v zunanjo politiko grofa Go- J Iuchowskega in na to,  da bo skupno pošto- I panje Avstro-0 grške in Rusije na Balkanu ] imelo ugodne posledice. Na opazko dr. Kra-J mara, da sta se po f ilivu nemškega cesarja j I sešla grof Goluehov/^iit in minister Tittoni  v J Opatiji, je izjavil  minister GoIuchowski,   da se je  vršil ta  sestanek  popolnoma  prosto- J J voljno, ker se je smatral koristnim  tukaj in J J v Rimu, V specijalni debati je pojasnil Go- J J Iuchovviki  trgovinsko  pogodbo  z Japonsko. I j Na vprašanje deleg. Tollingerja je izjavil .ni- J j nister, da niso bili storjeni  v Opatiji nikaki I I dogovori glede vinske klavzule, izrazila se je I samo od obeh* strani želja, naj  bi  prišlo  v J tej stvari čim prej do sporazumljenj u I           V NIStt sta se sešla srbski kralj Peter
in bolgarski knez Ferdinand. Poset je bil prav I prisrčen, kar označuje dobro razmerje med I obema državama v sedanjih kritičnih časih I na Balkanu ter kaže na sporazumno posto-I panje v bodočnosti.
I          Razveljavljeni stari zakoni. — Na
I Saksonskem so imeli do zadnjega časa več I zakonov iz prejšnjega stoletja, ki se sicer niso I več strogo izvajali, a včasih se je vendar še I kak birokrat zatekel k njim, ker še pač vedno I
niso bilo razveljavljeni. Taki zakoni so bili zakon zoper zadolževanje; o nezmernem popivanju; zakon, ki pripoveduje shajanjemla-deničev in deklic pri zimskih prejah; zakon, s katerim se prepoveduje priseganje in preklinjajo; zakon proti kajenju v postelji in gostilnah; zakon, s katerim se prepoveduje puščati mačke na peč ležati, ker bi se lahko t- vnele. Zadnji zakon je b.l najbolj čestit-Ijiv, izdan je bil namreč leta 1580. Pa tudi ostali zakoni so doživeli lepo starost, ker so potekali iz let 1661., 1702. in 1775.
V celjski okrajni zastop se je vršila v petek volitev iz skupine veleposestva. Pri tem je šlo za to, aH bodo imeli večino Slovenci ali Nemci. Slovenci so se držali vrlo in zmagali z 1 glasom večine. Opat Ogradi in že nekdo drugi nista prišla volit. V stiskah niso žegnani ljudje zanesljivi!
.Narclna TIskarna" t LJubljani. — Letošnji občni zbor .Narodne Tiskarne" se je vršil 15. t. m. pod predsedstvom društvenega načelnika g, dr. Tavčarja. Sklenilo se je, razdeliti čisti dobiček tako-le: delničarjem po 6 K na delnico, skupaj 2400 K, nagrade uradnikom in o^obju 2000 K, družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, .Narodnemu domu" 200 K, gledališkemu podpornemu društvu 200 K, učiteljskemu konviktu 150 K, za Prešernov spomenik (111. obrok) 250 K, ljubljanskemu .Sokolu" za vsesokolsko slavnost 500 K in dobrodelnemu društvu tiskarjev 50 K. V odbor so bili voljeni gg. dr. Tavčar (predsednik), Grasselli, Hren, dr. Hudnik, dr. Kušar, Lavrenčič in Plantan.
Novo orjaSko ladjo si je naročita hamburška družba za prevažanje izseljencev v Ameriko. Tako velike ladje še nima nobena evropska parobrodna družba. Ladja bo dolga 21S m, široka 23 m, globoka pa 17 m. Prenašala bo lahko težo 34.920 ton. V kt-juh h bo prostora za 1200 oseb, v med-krovju pa za 2388 oseb. Na ladji bo tudi gostilna, da potnikom ne bo treba kupovati voznih listov s hrano.
Kolesar se ubil.  —  Neki  Karlo de Giuli, 17 let star, trgovski pomočnik z Reke se je na Voloskem ubil na kolesu. Ne ve se še, na kak način se je zaletel v glavo v zid ostal je mrtev takoj.
T Zagrebu je umrl hrvatski pisatelj Ev. Kumičič, rodom Istran iz Beršeca. V saboru je pripadal stranki »čistih" pravašev, Kumičič je čislan hrvatski književnik.
Ante vitez Šnpuk. — V četrtek je nenadoma umrl v Šibeniku Anle vitez Šupuk v dobi 70 let. Ž njim je pal v grob eden najdelavnejih veteranov narodnega preporoda v Dalmaciji. Šupuk je bil ne samo prvak, ampak je bil pravi ljubljenec šibeniškega prebivalstva. Šibenik je izvolil Šupuka svojim državnim in deželnim poslancem in v tem svojstvu je mnogo storil za to mesto. Lini je zadel težek udarec; umrl mu je edini sin v najlepši dobi in ta udarec je starca popolnoma uklonil. Celih trideset let je bil Šupuk šibeniški župan; že to dokazuje, kako popularen je bil v Šibeniku, —• Časten iu hvaležen mu spomin 1
Proti duhovnikom kot zastopnikom ljudstva so se začeli oglašati celo na Bavarskem. Klerikalna večina v bavarski zbornici postopa tako ošabno in izzivalno, da je napetilo to grofa Karla Moya, ki je drugače pobožen katolik, da je stavil predlog, naj se izključijo vsi duhovniki iz aktivne in pasivne volilne pravice za bavarsko drugo zbornico. Duhovniška služba se zanemarja, le politiko uganjajo, v zbornici pa je nad 25 duhovnikov. Po nekaterih deželah, v Belgiji, v Italiji, Španiji, Švici itd. je še precej omenjena deležba duhovnikov na političnem življenju. Kje pa smo še v Avstriji!
TestamentarISno zapuščen mandat. — J^ko značilno za samostojnost hrvaških kmečkih volilcev je pač te, da je pokojni dr. Breszlyenzky ustno in puroeno naročil svojim volilcem, naj volijo po njegovi smrti župnika Zagorca v sabor.
Časnikarski poročevalec v omari. -Holandska kraljica Viljelraina je poselila veliko ljudsko kuhinjo v Amsterdamu. Ko je pregledala nekoliko dvoran, gre v kuhinjo, pokusi razna jedila ter pohvali kuharico. Na to prašapo shrambi. Tukaj, pravi kuharica, ter odpre vrata velike omare. Ali glejte za-I čudenje — v omari je bil neki človek. Kraljica obtoži kuharico, da ima ljubčeka, čj prav je že postarna. Ali kuharica se začno jeziti ter zatrjevati, da temu ni tako. Jz zadrege jo je rešil oni človek, rekoč, da je re-porter »Amsterdamskih novin« ter da se mu je posrečilo, skriti » v omaro, da bi n.tgel I tako neopazovan poslušati kraljico ter dati
točno poročilo o njenem obisku. Kraljica se je zasmejal«, pa mu naroČila, naj jej pošlje list s poročilom, pa tudi ta • dogodek naj omeni.
Čuden semenj imajo vsako leto na Petrovo v Rumunjski v zapadnih Karpatih. Na ta semenj pridejo vsa dekleta iz okolice, godna za možitev. Na semenj pa prinesejo in pripeljejo s seboj vso svojo doto. §(tarisi postavijo cel Šotor, ki kaže doto mladenke (blago, platno, zlato, srebro itd.) MladenCi prinesejo s seboj najlepše darove, katere imajo. Ako si mladenič izbere dekle, tedaj se zaroči kar na semnju.
Na posteljah zadušeni otroci. Nekateri stariši imajo navado, da jemljejo svoja deteta k sebi na posteljospat. Češtokrat se zgodi, da take otroke zadušijo stariši nehote. Najhujše je na Angleškem. V zadnjih 10 letih je poginilo na ta način 10 tisoč otrok. Leta 1902 je zadušilo v Londonu na ta način 588 mater svoja deteta.
Vojna med Rusi in Japonci.
Kasne vesti.
Brzojavka general-majorja KarkeviCana glavni štab od 13. t. m. se glasi: Japonski oddelek 1000 mož in dva eskadrona konjenice sta dospela 12. t. m. na postajo Pu-lantien, kjer sta deloma razrušila železnico. Vlak iz Dalnija, ki je vozil uradniške družine, se je moral vrnitr nazaj. Zvečer so Japonci zopet zapustili Pulantien. Dne 13. t.m,, se je zapazilo japonske oddelke v okolici Pulantiena na nekem obronku in v dolini reke Mnoukhe. Kitajske tolpe so ponovno napadle leteče straže na veliki cesti od Fcnghvangcenga. — Brzojavka generala Pfluga na glavni štab od 13. t. m. je sporočila: J«sr uri so se umaknili iz Ktnntiant« siana. Japonska kolona maršira na Skian ob reki Dajanklse. Glasom došlih poročil so koncentrirana tudi na severu od Takušana znatna japonska krdela. Korejci so razdejali brzojav med Kengčengon in Sendšinom.
Japonci prodirajo dalje, dočini se umikajo Rusi v notranjo Mandžurijo. Od dne do dne je pričakovati velikega boja. Proti Port Arturju so poslali Japonci dve diviziji; ruski glavni armadi stoji zdaj nasproti 6 divizij linije in najbrže ravio toliko rezervnih brigad. Sedem divizij linije ima 84 bataljonov, 21 eskadronov, 42 baterij z 252 topovi in 7 bataljonov saperjev. Tam je prišteti še 9 bataljon trdnjavskega topništva. Japonska armada Šteje torej 100.000 mož s 270 topovi. Sedem rezervnih brigad se ceni na 28 batalijonov, 7 eskadronov, 7 baterij in 3 kompanije saperjev, toraj približno 20.000 mož s 42 topovi. General Kuropatkin kani počakati, da prično Japonci inieijativo za večji boj ter hoče sedaj operirati samo na notranji črti.
Bud u trn Jejo Port Artur? Dopisnik lista .Ruskoje Slovo« v II*i-čengu,ki je ?.vrstil dne 8. t. m. Port Artur, poroča, da liusi z mrzlično nsglici utrjujejo severni dei poluotoka Kvantung pod vodstvom generala Tolka. Utrdbe segajo do Kinčeva.
tiolobja poŠta. Ruska vlada je poslala več agentov v Belgijo z nalogom, da nakupijo poštnih golobov, ki so namenjeni za vojno službo. Do-sedaj so nakupili 1000 takih golobov. Beseda Kuropatkin«. tBerl. Tageblattu' so sporočili iz Pt-Irograda: V Berolinu se uradno priznava, da je Kuropatkin izjavil, da ne more napasti sovražnika, dokler na dospeta na bojišče še 2 vojna zbora, ki se sedaj mobilizirata. To je pričakovati koncem junija. Ker je meseca julija deževna doba, ne bo ruska rrmada pred avgustom stopila v ofenzivo. Do tedaj mora odložiti Kuropatkin odločilno bitko in Port Artur je prepuščen, da se sa*\ brani. V* slučaju da tudi Kitsjska prične vojno, je zavarovan odhod Rusov iz Mukdena v Karbin. Port-Artur preskrbljen z živežem. Pomorska intendanca v Petrogradu pri-občuje glede na preskrbljenje Por Arturja z živili, da so od 10. marca naprej došle iz Kronštata v Port Artur konserve, ki so bile napravljene iz mesa 8420 volov. Z mesom je Port Arlur torej preskrbljen najmanj za eno leto.
Severna Koreja proti Japoncem. Berolinska   »Tagliche  Rundschau*   je dobila poročilo, da so kozaki v severni Koreji provzročili,  da so je  v gorah  severne Korejo  bivajoči   narod Tongh>ksov  dvignil
proti Japoncem. VeC UsoC Tonghaksov, katere so Rusi oborožili in jih tudi vodijo in v katerih vrstah se nahaja tudi mnogo ko-zakov, je utaborjenih med Nusanom, Cinčen-gom in PukCengom. Vsi voji, s katerimi še Japonci prosto razpolagajo, se odpošljejo pod poveljstvom generala Haragučija v severno Korejo, da uduše upor. Ako je ta vest res-M^a ^^ojb^se pač bližajo že Japoncem hudi Časi.'': '     ' ""^•-^-t-r—-—'    ¦-**"¦»».
Japonski avlso-parnik potonil.
Japonski aviso-parnik Niyako je zadel te dni v kerskem zalivu na neko mino ter ,se razjetel. Osem oseb je bilo ubitih. Japonci proti Port-Arturju.
Pričakuje se, da napadejo Japonci Port Ariur od morja in od kopnega med 20. in 23. t. m. Japonci se nadajo v nekolikih dneh zasesti Daluij, uničiti mine v zalivu Talien-van, potem tam izkrcati nove čete ter pričeti napadati Port Arlur. Neki japonski častnik je izjavil, da hočejo Japonci, oko potrebna, zgubiti tudi 2000 mož. Dobro obveščeni Kitajci pravijo, da ni vhod v Port Arlur zaprt.
Druge vesti.
Namestnik Aleksejev poroča, da je že 5. t. m. prišla japonska eskadra pred Port Artur in da od tedaj blokira ta pristan, ne da bi se lotila kakih operacij. — General Kuroki poroča, da so Japonci 7. t. m. zasedli Kvantjenšen in 11. t. m. sledili ruskim konjenikom, ki so se umaknili v Švelihan. Japonci so vjeli dva vojaka in nekega poročnika. — Japonska vlada je povabila tuje vojaške atašeje, naj gredo v Port Artur. — Pri portarturskem pristanu se je nekemu ruskemu pomorskemu kadetu, ki je vodil šalupo, posrečilo, potopili neko japonsko križarko.
Književnost
Jurij Vega. — Predaval Fridolin Kau-čič, c. kr. stotnik, v izobraževalnem, zabavnem in podpornem društvu »Zvezda* na Dunaju dno G, marca 1904. Čisti dobiček je namenjen Vegovemu spomeniku v Ljubljani. Založila posojilnica in hranilnica v Moravčah na Kranjskem. Da bi slovenski narod natančneje spoznal velikega učenjaka in junaka Vego, v to svrho je založila omenjena posojilnica prav zanimivo brošurico. V brošuri ci je tudi slika Vegova, njegova rojstna hiša, grb in pa slika kipa domačega umetnika Bizjak?. Komad stane 20 vin. Naročila sprejema: Anton Ulčakar v Moravčah na Kranjskem.
Doslej je izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl. Gabršček"
o Gorici
1 knjig „Denca slouanskih poueslij" a a
I. knjiga: 1. Figura.— 2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaško sličice. — 6. Ada. 7. OčenaŠ. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*~
II.  knjiga: 1. Mati in  sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6, Z lati j a, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena .... K I-—
III.  knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar
pridem z vojne U — 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1-20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. •— 6 Jctnikovi otroci. Cena                        .......K ViO
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. ~ 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd šumi, — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1'20
VI.  knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja.
—  3. Poroka po pomoti. — Cena K 1-20
VII.  knjiga: l. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1-20
»Venec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, coščine, slovaŠčino in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih.
Kdor naroči po poSIl, naj pridene 10 ožn. ?a pošlnino.
»*-   Pošilja se jedino po povzetju aH naprej poslanim zneskom.   -*Q|
Ha zahteonoje pošiljamo cenik naše knjižeune zaloge.
Fran Obrdank
(prej. J o s. Hrovatln)
^^= sodovičar          ......=
Kerševani & Cuk
v Gorici 7  alici Riva Gastello štev. 4 (konec Rastema. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in  z. dežele
t Gorici, filte« Torrente h. St. 10.
priporočam svoje sifone in pokalice, katere imam  vedno v zalogi po zmerni — ceni. —
Gorica # Gorica
Hčtel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt 2 verando. —• Sobe za klube, druStva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko tprazdroj»- pivo.
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in c^< koles iz tovarno „Puch" tor drugih sistemov.
^Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.,
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva,    i
zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
Veliki požar!
z a more se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi =
= brizgaltaii
nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlefiejc in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalniee nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I i 129 odlikovanj I i
Jakob Šuligoj
urar e. kr. železnic
v Gorici Gosposka ulica 25.
priporoča
raznovrstne ure
posebno sedaj za
birmance
po Jako nizkih cenah:
srebrne ure za dečke od 4 gld. In   poljriaprej,  zlate od 20
gld. naprej srebrne ure za deklice od  5 gld. naprej In zlate
od 11 gS?JL naprej.
Vsakovrstna zanesljiva semena
kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske bele rudeče in rumene pese; repno seme;  raznih  trav in vseli vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri
= Josipu Kordinu v Ljubljani, ss pred tokofljo št. 3.
Rimske toplice
u Cržiču  (fTlonfalcone) na  Primorskem
se odprejo slavnemu občinstvu s prvim Junijem 1904.
Tr^oVjko-obrtna re^i^trov/a^a zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorici.
Hranlln* vlog* obrestuje po 4'/»%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5#. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na tO-letno odpla*avanj
ZaaVulalkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih .  letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
DnUil: a> podpisani.........K 1,210.300
b) vplačan!.........»    405.188-—
Dan« posojil«...........» t,63U64--
--------------„._^_____..__„......     ^ .„ v ^      .... » 1,203.438-—
= I Sn-oji k swojint I
Opozarjamo vsakega varčnega in rodoljubnega go podarja,  da edina hrr.*>lifca zavarovalna zadrujt*
39
CROATIA
a
Pfaff-ovi šivalni stro
¦MT* so najboljl. ~^fl|
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega age lavndno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo gi več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se pre da so res Pfatfavi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uveril ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s PfaH
Ifaffovi šivalni stroji JSml0 po 1(Metni dobi že Ifaffovi šivalni stroji 2^!tSll za doma'°r Ifaffovi šivalni stroji ^SSSSSB^SSff^ ifaffovi šivalni stroji Kg*; zDaa10do.et.oU vsak01<
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje.
Zaloga f faffcirih šivalnih in drugih strojev v Eohgl via MuniGipio si
SAUNIG & DEKLEVA
r opravi j aluiea šivalnih strojev, dvokoles Šminka al
stoječa   pod   pokroviteljstvom  slon.   in   kralj,   glavnega   mesta    Zagreba
z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron
sprejemlje vsako vrslo nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tevarne) in premičnin (takor pohistv \ gospodarsko orodje, stroje, blago, žito, seno, slamo, blago zloženo na prostem ali v skladiščih) v zavarovanje proti ognjn in streli ob najnižjej ceni in najboljšem jamstvu.
Isla posreduje posojila na nepremičnine za svoje zavarovance pri prvih denarnih zavodih. Dolžnost je vsakaga dobrega Slovana zavarovali se pri domačem zavodu, že da ne gre denar v tujino.
Slavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro je izročilo ravnateljstvo gosp. Ivanu Gorupu (Trst, ulica Miraroar 11) svojim pravnim konzulentom v teh pokrajinah je imenovalo gosp. dr. Otokarja R^bafo,  odvetnika v Trstu.
= T Biroji k svojim I ===
iFhovno povoFjeništvo za   loriško  in  BradKsansko   v lorici  ulica
= Sandlini štev. 22. =
Adolf Fey
urar
in pepravljalnica ur
v Gorici,
na Travniku 14.
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih ur, kakor zlate, srebrne in kovinske žepne ure, stenske, kuhinjske, budilne in potovalne ure v veliki izberi.
Velika zalega ar primernih za binkoštne darove.
Za vsako popravo ali uro pismeno jamstvo.
Zaloga kož — louarna nadplafou
Rosada & Zanetti
v Gorici, Šolska ulica it. 3.
Velika izbira domaČih in inozem skih j kož, kozjih in telečjih, barvanih in la- | kii-anih, podlage črne, gladke, za knjigoveze, vse potrebščine za čevljarje itd.
Sprejema se naročila nadplatov po j meri z največjo točnostjo in natančno- j stjo. Vse po cenah brez konkurence,     j
Slavnemu občinstvu se priporočata udana
Rosada & Zanetti.
Anton Pečenko
Vrtna ai.ea 8 — GORICA ~ Via Giardino 8 priporoča
briških, dalmatinskih in Istarsklh vinogradov.
Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 5P litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzores.
Cnaa zaiorao. Pevtraiaa poitaaa,
l^arol praščil^,
pekovski mojster in   sladčidar v Gori*?! na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu ze mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laski trg v Ljubljani
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvorila z dnem 1. maja t. 1. svojo zalogo piva za vso Goriško in Gradiščansko v Gorici ter isto poverila gosp. Antonu Ivanovemu Počenko-tu, Verdijevo tekaiiSče št. 8 v Gorici, kamor noj se vsa naročila na priznano dobro pivo odpošiljajo.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani.
' Najboljša reklama
za   Ilirske  testenine  je  takt,   da jih   slovenske dežele konzumirajo ogromne množine, med tem ko se g        druge testenine nikakor niso mogle vdomaeiti.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje fn smrt z zmanjšujočiroi se vplačili.                   |
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. izplačane odškodnine in kapltalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
x vaavkozi *lavi*n*fco-*«ratfrao uprava.
Va« pojasnila daje:
Ganeraini zastup v Ljubljani, Sega.? pisarne so v lastuej baniuej hiši Gospodsklh ull:ah štev. te.
Zavaruje poslopja in premic proti požarnim škodam po najni cenah. Škode cenjuje takoj in kulantneje. Uživa najboljši slo koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izd podpore v narodne in občnokori namene.
Zahteuajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „JELEN".  -*0ffi
Ono |o ItNr    zajamčeno čisto   "W in brez vsake škodljive primesi.  Pere izvrstno.  Kdor hoče dobili zares Jamčeno pristno, perilu neftkodljlvo milo najjfobro pazi da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „ JELEN". Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju!
Dobiua se popsod!
pristna bala In Črne vina iz vipavskih, furlanskih.