VinogradniŠtvo. STANJE VINOGRADOV. Glasom poročila ni povzročila letošnja zima na trlah nobene večje škode; očesa niso pozebla. Mnogi pa tožijo, da rozge vslcd dolgega deževja niso dozorcle in da so do poicvice su- he. To se opaža poscbno v legah, ki so po peronospori močno trpele. Rez je že kcnčana, in primerno reme je dopuslilo, da so že do Jožefovega mnogt skopali prro kop. Do Velike noči je ne bo več veliko ostalo. Letos se je prdno gnojilo in splošno se opaža, da se dela v vinogradili opravljajo vestno in z večjo raemo. V solčnih legah se je rano trsje že začelo gibati in se solzi. No^ni inrazovi zadržujejo gLbanje sokov, kat je le v korist. Stari vinogradniki sicer ne prorokujejo obilnega blagoslova za leta 1926, prosimo pa Vsemogočr.ega, da nain nakloni vsaj rlobro kapljico kakor lcta 1917 ali 1921. Saj je letoa zopet — solnce letni vladar. VINSKI TRG V SLOVENIJI. Rob. Košar. Vinski trg v splošnem miruje, čeravno so prejšnje slabe leline izpraznile skoraj vse kleti in ni več starib zalog. Dobra vina pa se polagoma vedno iščejo in plačujejo po 8—11 D. Za srednjimi kvalitetami se tudi vprašuje in plačuje po 7—8 D. Samo za slaba, rano brana in kisla vina ni sedaj povpraševanja. Vinogradniki, prisiljeni vsled splošne dciiarnp kr'zc, so začeli s ponudibami in cene so padle za to blago na 5—6 D. V polctnih mesecih pa se bodo tudi ta vina; ki daju,jo izvrslen »brizganec« (špricer) zopet iskala. Do jeseni se bode kislira precej izgubila in ob času trgatve bo nastalo živahnejše povprrševanje po starem vinu za ziino, posebno, ker banatski vinogradi letos nisa imeli bogate trgatVe. Tudi banaška vina se uvaiajo sedaj na naš trg po 3—4 D in za reztr.je se bode rabila kislina naših vin. Vse kaže, da so se vinske cene ustalile in da bodo šle prej navzgor nego navzdoL RJAVENJE VINA. Ako pur^iš vino po en ali dva dni staii v odprti čaši, boš pri letošujih vinih mnogokral opazil, da spfernena svojo naravno zelcnkasia-belo barvo in da porumeni, večkrat se cclo zgosti. Tako vino je bolno. Toda kiko ga ozdraviti? Iretoči ga takcj in hitrr, da ne pride prev«č z Takom v dotiko v snsžen, dcber sod, v katerem si prej užgal tri "vpplcne trake. (To velja za polovnjak a 300 1.) Za 8—10 dni vzemi poskušnjo in pusti čašico zopet slatl '2—3 dnd na zraku. Ako vino zopef spremcni barvo, idi v apoteko in si ku,pi tara tolikokrat po 3—4 gr »natrijevega biso!fi!a«, koLIkokrat po 100 litrov imaš bolnega vina. (Za polovnjak 300 iilrov, torej 9—12 gr, za 400 litrov 12—< 16 gr iitd.) Ta natrijev bisolfit raztopi V približno pol lilm čiste vode in vlif razstopino v sod ter dobro premešaj, V normalnib razmerah boš s tem viao ozdiavil. toda veduo boš moral n«ii} paziti; še pred polelno vročino ga boš moral zopet ipretočiti v slabo žveplani sod, pazdli boš moral, da bo vino vedno dolito iii da pride v najmrzlejši kot kleti. Rjavenje vina povzročajo majhne gjivice, ki pridejo v slabih letinah v mošt vsled gnilega grozdja. Zak> je že pri trgatvi treba največje snage in preridnosti. 10 ZAPOVEDI ZA VINOGRADNIKA. Rob. Košar. 1. Slori vse, kar je v tvoji moČi, da si pridelaš čiin boljšo vinsko kapljico. 2. Skrbi za znižanje piidelovalnih stroškov, ne da bi s tem trpela kakovost (kvaliteta) vina. 3. Spoštuj načela umnega kletarstva. 4. Podpiraj vinarske zadruge, ker so tvoja Sbodočnost. V slogi je močl 5. Vgostilni zahtevaj dosledno samo ddmače vino in odkloni vsako drugo. Vplivaj na prijatelje in znance, da store isto. 6. Zahtevaj na vseb shodih, sestankih in sejah strogo izvrševanje vinskega i&kona, da se rešiš nereelne konkurence. 7. Zahtevaj, d'a se dovolijo tudi korporacijam in osebam, ki se bavijo z doinačo vinsko trgovino, ceneni kredit Narodre hanke. 8. Zshkvaj znižanje dosedaj prekomernega obdavčenja vina na predvojno višino. 9. Zahtevaj, da se država pri Vseh trgovskih pogajanjih s tujimi državami ozira tudi na izvoz tvojib vin. 10. Študiraj te stavke, ravnaj se po njih; in hodi neizprosen, mož jeklen. CENE VINOGRADNIŠKIH POTREBŠCIN. Gallca bo stala v nadrobni razprodaji okrog 32—34 D, ako se ne bo ukinila uvozna carina, ki znaša 12 zlatih dinarjev za 100 kg ali 1 D 32 p (5 K 28 v) za kg. Sicer bo za toliko cenejša. Do srede aprila bomo že sigurno vedeli, ali se carina ukine ali ne. Počakajmo toraj z naročili. Zveplo se je nekoliko podražilo in bo stalo okrog 4—4 in pol D za 1 kg. Ralija 12—13 D. Cene so v Zagrebu nekoliko poskočile. 8kropilniki 450-500 D. RoSni iveplalniki 70—80 D. Gumijevc cevi za škropilnice 5—6 D ra 1 m. KoVe vinarske zadruge so se ustanovile v Daljnaciji, in sicer v Novem Gradu, Fiiipjakovem, Janjini in Vrbovskem. Na sl. Ł:?jerskem se je ustanovila »Osrednja Siajecska vinarska zadruga« (r. z. z o. z.), s setfežem v Mariboru. V svojih velikih, moderno urejenih kleteh bo zbirala štajerska Vina vseh vinskih okolišev, ter skrbela za izvoz naših vin v inozemstvo, posebno v Neroško Avstrijo. C«peh II. rinikega »ejma t Srediič« m k**> »pdaj v ItatfUfcagi, Jfafct «• ]< || primpr od postaje Središče ob Dravi odposlalo v času od 19. jan. 1926 (dan vinskega sejma) do 1. maria 1926, sledeče količine vina v naveden kraje. in sicer: v Zidani mosl 9882 kg, v Hraslnik 3055 kg, v Ljubljano 34840 kg, v Prevalje 2163 kg, v Ptuj lioOG kg, Sv. Jurij 850 kg, Celje 3611 kg, Zagorje 462 kg, Maribor 15625 kg, Trbovlje 1825 kg, Laško 5291 kg. Skupna teža znaša 86.110 kg! Mnoga, na sejmu prodana vina pa so se tudi izvažala čez postaje. Ormož, Ivanjkovci in Ljutomer. Kolje: hraslovo 1.50—1.75 D klano, mehko 1.2o-1.50 D, žagano 1—1.25 D. KoDJcem maja se kolje navadno poceni za 0.20— 0.30 p. Dalmacija, ki je letos produeirala okrog 200.000 hl vina, beleži živahno vinsko trgovinio! Posebno bela vina, so že skoraj razprodana! Cene se gibljejo med 6 do 8D. Uvoz preko SuSaka. V 61. številki »Slovenca» od 3. marca 1926 čitamo, da se je preko Sušaka uvozilo 12.587 ton vina ali 12,587.000 kg. Ako računamo na posodo 18 odstotkov teže, bi se toraj uvozilo čez to luko okrog 10,400.000 kg ali okrog 104.000 hl (pnbližno 34.000 polovnjakov). Sedaj pa naslane važno gospodarsko vpraščinje! Ali je la gromna množina uvožencga vina domače^a izvora (Dalmacija) ali pa se uvaža tuch ilalijansko in grško blago in koliko? Piosimo naše menid:ijne oblasti, da nam pojasnijo lc zadevo! Trgovska pogodba med Medžarsko in Nemsko Avsiiijo dovoljuje Madžarc n približno isle ugodnosli glede uvoza vin, kakor nam. S tcm smo dobili na avstnjskem Irgu novega konkurenta. (¦'ehoslovaška je sklenila z Grčijo trgovsko pogodbo, glasom katere tnora vsako leto uvozili iz Grčije 35.000 hl vina in 3000 hl pelinovca! Mora! V Nemčijl je državno finančno mini6trstvo sklenilo ukiniti davek na vino. Pri nas pa razne trošarine, doklade, lakse itd. presegajo večkrat kupno ceno vina samega in potem se ni čuditi, da si ubogi delavec v mestu ne more privoščiti niti v nedeljo pristne domače kapljice Z vedno večjim obdačenjem vina se ne bomo rčšili vinske krize. Malo rafuna. Obdelovanje enega orala vinograda slane približno 24—26000 K, Lansko leto je zrastlo na oral povprečno 10—12 hl vina. Vinogradnika samega stane torej liter vina 22—24 K! Kje je njegov dobiček, od česa naj živi? Ker so vinogradi izpostavljeni raznim uitnatn, se povprečno investirani kapital ne obrestuje niti tako, kakor v posojilnici, pri sedanjih vinskih cenah. Čudno. Krčmar kupi pri vinogradniku vino po 20—24 K, prodaja ga pa po 48 da 56 K. Ali so taki profiti dovoljeni? — Kmetski radovednež. — (Op. ured.). Razloček v cenah pač ne bo v celoti pripadel krčmarju, ker ima pri vinu še velike stroške. Hočemo se obrniti na strokovnjaka, da pojasni to zadevo.