FR. ŠliGULA: Sprejem v meščanske šole. Zadnji čas se je čitalo v raznih .šolskih in meščanskih listih sledečo notico: Sprejern v srednje šole. »Letos bodo spreiemni izpiii strogi. Zahteve so: računanje s celinii števil; v zvezi z uporabnimi naloeami. iz slo^enščine: spretnost v čltaniy in pisanju. početni ,nai.ki iz oblikoslorvja. poznavanje pravopisnih pravil, analiza prcsto razširjenega stavka. Ne zadostuje samjo inehanično znanje, naučeno v zadnjih tednih pred izpitom. Učiteljstvo nai priporoča srednje šole Ie onim učencem, ki nameravajo študirati do konca. Za praktične poklice. kanetijstvo, obrt. trgovino in drugo gospodarstvo je najbolj primerna meščanska šola.« Notica je čisto pravilno sestavljena, mogcče tudi tako zamišljena. v ušeslh raznih bralcev bodisi učiteljev in neučiteljev pa najdejo sosebno zadnji stavkl čudni udmev. Ako se ozrem na materijal. ki je posečal našo meščansko šolo ter še konCno primerjam izid šolskega leta ter upoštevam scdbe. katere sem slišal od raznih strani glede eiekta na novo ustanovljenih meščanskili šolah konstatiram. da je pri nas v Sloveniii meščanska šola res nek za vsem nov tip šolstva. ki se šele uvaja. Vsekakor pa bi inorali oierodajni činitelji in vsa inteligentna javnost meščansko §olo boij poznati. saj smo jo imeli tuidl v oivši Avstriji, četudi pri nas le malo in še ie nemške. Konstatiram, da nimajo vsf meščanskošolski učitelii enotnih pojmov o pomenu rneščanske šole. njenega ustroia in učnexa načrta, ljudskošolski učitelji in tudi srednješolski učitelji pa jo po večini sinatrfuio za nek orivesek liudski šoli, slično obrtno - nadalievalnim šolam all iKMiavljalnim ali recimo nadaLievalnim 5olam. Da je to kolikortoliko res. nam pokaže dejstvo. kdo po ogromni večini prestopa v meščansko šolo. Srednješolski nrofesorji radi tako govore: Ti nisi za (dmnazijo. pojdi v meščansko šolo! Res, u tudi pridejo. Rad priznam. da je med srednješolsko mladino dokai fantov, ki ne spadajo tje, in če tem ne gre dobro v laiinščini ali Rrščini, bodo mogoče z lahkoto nadaljevali in skončali v meščanskl šoli svojo naobrazbo, ker pa višje-gimnazijec itak ne misli na meščansko šolo. ko te že preko te sfere, se zamore slična opazka nanašati le na nižje gimnazijce. Alko pa ti kažejo razun napredka v latinsčini še količkaj slabosti v ostalih predme(ih. nikakor ne spadajo v meščansko šolo. l)a taki nesrečneži v meščanski šoli tudi ne usj.eva.io. se je že večkrat dovoli Jasno pokazalo. Zakaj ne? Mešcanska šola ima načrt. ki je vsekakor istuveten načrtu nižjih razredov siedniiii šol, izvzeniši iezike pri vsem lem, pa naj nudi še cdo kopico praktičnlh uanog (risanje. georn. risanje. knjigovodstvo. vse realiie kot prirodbiPis in prirodoslovje. kemijo pa v neiprekinjenim stikom z ozirom na kmetijstvo. obrt itd.). liidi kaže i.rnik 30 tedenskih ur ter prekaša onega na gitnnaziji. Zatorej je nemogoče. da bi v meščanski šoli cveli isti. ki na sredniih šolah popadaio iz 3. 4 predmetov. Še žalpstnejše pa je, ako se tisti iponesrečneži, ki so si zlomili nogo kar pri prvem koraku v srednio šolo, to ie pri sprejemnem izpitu, odkažejo meščanski šoli in če tega vodia mešč. šole ne ve ter nasede in učenca spreime. Vsekakor nam mora biti jasno, da se 1. mešč. šoi. razred nastavlja na dobro 'prebito 5. šol. leto. 1. razred sred,. šole pa na 4. šol. leto. Ce otrok vkljub mogoče predloženemu šoi. naznanilu lfudske šole iz 5. 6. šol. leta sprejettinega izpita na srednjl šoli ne prebije, ie s tem pokazal da _e ultra nesposoben za 1. mčščanski šol. razred. ki glede raounstva prekaša 2. glnmaziiski razred. Ljudje. ki svetujejo takira fantom meščansko šolo, te popolnoma nič ne poznajo, ali io pa tako bagatelizirajo. da si doiniišljujejo. da ie mešč. šola le pripravnica za srednjo šolo. Naše prvavrstne meščanske šole so pa pokazale jasmo davolj, da so dosegle svoj nainen. kajti njihovi absolventi se niso le obnesli v ..avnem življenju temveč tudi na višjih srednjih šolah, kadetnicah in učiteljiščih najmanj tako izborno kot vsak gimnazijec. ki ie prestopil tudi tie. Da se mi je zdelo prepotrebno enkrat za vselej pribiti, da vsi poklicani faktorji, učitelji ali neučitelji ne narede iz meščanske šole res le neko višjo stopnjo ljudske šole brez vsakega poniena. Cenjenim tovarišem na Jjudskili šolah pa svetujem, da skrbe v sniislu mojih besed za priineren naraščaj meščanskih šoi.