1 10 30 »V e č c r n ? k '< r Stran 3. Rojstni dan Nj. Vel. kraSjice Marije aSg.iL _ i Kako Prlekija kolini" i\a današnji dan praznuje jugoslovai* ska kraljlca-m ati svoj rojstni dan. P o težki operaciji, k ateri se je nedavno m o­ rala podvreči v Švici, je skoro že povsem o krevala. Jugoslovansko ljudstvo je vedno z globokimi čustvi hvaležnosti in ljubezni sprem ljalo njeno dobrotvorno delovanje, kajti kraljica je bila vedno podpornica bednih in potrebnih. P lem e­ nita kraljica-m ati ie vedno res po m ate­ rinsko skrbela zlasti za revne o troke in ni je skoro m ladinske in splošno social­ ne ustanove, ki bi je dobrosrčna kraljica M arija ne podprla m oralno in gm otno. S svojim človekoljubnim delovanjem si je pridobila naklonjenost in vdano ljube­ zen m ladine in njenih skrbnikov, za to ji tudi na ta dan želi ves narod srečo in zadovoljstvo v življenju. Mo vite Slovenija in svetovna razdava v New-Yorku Ker so sc v naši .javnosti pojavili po­ misleki, češ da Slovenija ne bo dostojno rcprezentirana na svetovni.razstavi v Nevv • ; Vorku, ki bo otvorjena že. koncem aprila t. 1., je banska uprava na željo naših go­ spodarskih, kulturnih in tujskoprom etnih krogov za sredo dne 4. t. ni. sklicala po­ svetovalni sestanek, ki je bil v dvorani /.bornjce TOI v Ljubljani. Načelnik dr. Ratej je v kratkih besedah orisal namen posvetovalnega sestanka, pri katerem naj bi se predvsem dosegla koordinacija dela vseh činiteljev, ki so dobili vabilo za so­ delovanje v pripravah za udeležbo na na­ ši razstavi v Nevv Yorku, kakor tudi onih, ki bi morali pri teh pripravah na vsak način sodelovati, da bi bila Slovenija do­ stojno zastopana na tej najvažnejši med­ narodni prireditvi tekočega leta. Prvotno je bilo zamišljeno, da postavi Jugoslavija svoj lastni paviljon ter so bili že izdelani tozadevni načrti. Radi nezadostnih sred­ stev pa se je m oralo opustiti to zamisel ter bo Jugoslavija razstavila v nekem ve­ likem paviljonu na prostoru 500 m2 , kjer bo razen tega še del italijanske in nizo­ zemske razstave. Kljub vsem naporom je m inistrstvo za trgovino in industrijo do- brlo kredit din 7,800.000.— , kar je izred­ no malo, če upoštevam o, kje se vrši raz­ stava in če upoštevam o am eriške cene. Polovica kredita bo uporabljena sam o za najemnino prostora. Druge države so za svojo udeležbo na svetovni razstavi v Nevv Yorku tudi razm erom a žrtvovale m nogo več, tako n. pr. Francija 160, Ita­ lija 165, Anglija 300, češkoslovaška 30 in Rumunija 35 milijonov dinarjev itd. Svet­ nik G rgaševie je ugotovil, da pri tako skromnih razpoložljivih sredstvih ni mo­ goče misliti na ureditev posebnih razstav za posebne pokrajine naše države, tem ­ več bo mogoče podati le splošno sliko naše države kot celote. V tem okviru se bo moralo poudariti predvsem naše iz­ seljeniško vprašanje, tujskoprom etne pred nosti naše države, m ožnost poglobitve in razširjenja že obstoječih trgovskih zvez med Zedinjenimi državam i in Jugoslavijo ter številne razvojne m ožnosti naše drža­ ve, ki dajejo najlepše izglede za finančno naložbo. Prve predpriprave za razstavo je za­ čelo m inistrstvo za trgovino in industrijo že pred dvem a letoma, sodelujejo pa tudi vsa ostala v poštev prihajajočča m inistr­ stva ter vse naše najvažnejše gospodarske kulturne, socialne in tujskoprom etne usta­ nove. Za generalnega kom isarja jugoslo­ vanske razstave je imenovan naš posla­ nik v W ashingtonu, gosp. dr. Fotič, pri delih za ureditev razstave pa bodo za­ posleni v prvi vrsti naši am eriški izse­ ljenci. Celje uotrebuje otroško zaveti če Pogosto prines- vdovec ali .ločenec v naročju otroka n;, občino in pravj: »Ne vem 'lcain z njim. Nimam mu dati kaj je­ sti in nimam ga kanj položiti.« Pogosto pripeljeta oče in mati cel kup otrok in pro sita, naj jih občina preskrbi: oče je brez tlela, deložiranci so. starši ne morejo več rediti otrok, kje je še obleka, vzgoja. Socialni urad mestne občine se v okviru nložnosti trudi, da preskrbi stanovanje najprej družinam z otroki jn pri razdelje­ vanju podpor upošteva najprej prošnje družinskih očetov in mater. T ako so otroci do prihodnje stanovanjske odpo­ vedi spravljeni pod streho, čeprav v mno­ gih sobah zm rzuje voda na štedilnikih in piha skozi špranje in vlaga >ili *kozi ste­ ne. Zgodi se pa tudi, da pri najboljši vo­ lji družina ne najde stanovanja, i edaj pošlje občina v najboljšem prim eru star­ še v Delavski dom ali pa prenočujejo po šupah, otroke pa spravijo v M estno za­ vetišče ali prav: v hiralnico v M edlogu. Tam živijo, jedo in spijo otroci med bol­ nimi starci in starkam i. Dve sestri in služ­ kinja m orajo v zavetišču skrbeti za okrog 80 revežev, od katerih jih 20 leži, Zdaj naj še Skrbijo za otroke, pazijo naj nanje, jih pošiljajo v šolo, vzgajajo. Zavetišče pa nima niti prostora za otroke in ni niti vzgojno niti higienično, da žive otroci skupaj s starci. Občina pošilja otroke sem v skrajni sili. č e bi se pa kdo potru­ dil in hotel realizirati kaj mladinske za­ ščite, bi naštel precej otrok, ki postopajo po trgu in prosijo za priložnostno delo in beračijo, šoli odrasli fantje so raščeni kakor sedem letni, meščanski otroci, ponu­ jajo se za raznašalce in tekače, na obrt in redno zaposlitev niti ne mislijo, tovar­ na je vsem le daljni sen. NAVADE IN O BIČA JI PR I KO O dkar je zapadel sneg, ne mine jutro v Prleških vaseh, da ne bi kje zakrulila, svinja. Če greste takole po vasi, pa za­ slišite to znano kruljenje, se prebudi v vas, lahko bi skoraj rekli, vsa tiha poezi­ ja, ki jo hranite v sebi kot kmečki otrok ob spominih na kolinjenja. Koline so v Prlekiji pravi domači praznik. Na tak dan smejo tudi otroci izostati iz šole. č e pa sinka bolj miče šola kot domači praznik, potlej mu lahko z mirnim srcem obljubijo klobaso za god; kajti kdo ve, če ne bo iz nejega še najm anj kak raztrgan dohtar. V ranem jutru pride k hiši mesar, ali pa kak stric ali sorodnik, ki se spozna v žla- hti na kolinjenje. O trese si sneg s škornjev in snam e preko ram en obešeno napravo za klobase; izza škornjev mu gledajo noži. Vse ženske so na nogah. V kuhinji se kuri, domače hčere natočijo vroče ča­ je, oče pa prinese in dolije slivovke. A^ati nastrga v največjo skledo žegnane soli. »No, če bo svinja tako močna, kakor je čaj«, pripomni m esar, »bomo imeli hu­ do mašo.« Svinjaki še spijo, sam o škripanje ko­ rakov se sliši po snegu; ljudje so tihi, da ne bi prebudili vsega svinjaka. Ob strani se potresa eden domačih otrok z veliko zam reženo svetilko. M ati odpre v svinja­ ku veko (sprednja v rata), natrosi rejeni krmljenki koruze ter jo počoha za učeso- LIN JEN JU V PRLEK IJI. ma. Svinja plane na koruzo. Medtem so se že odprla zadnja vratca, v nizko stajo je stopil m esar in v trenutku zagrabil s kleščami za zadnjo svinjino nogo ter jo izpodnesel, da je padla. Preden se svinja dobro zave, je že pred svinjakom pove­ zana. Vsa družina kleči na njej in jo tišči k tlom; na sprednjem delu kleči mesar. »Skledo!« zakliče mesar. Vzame nož iz nje, potipa z njim po vratu, da bi dobro zadel in reče: »Bog pom agaj!« Svinja se še skuša enkrat otepsti, ali nož je že opravil svoje. Nič več sc ne more iztrga­ ti, roke jo prem očno držijo; počasi ji po- jenjujeio moči. V skledo se je nateklo do vrha tople krvi. M ati jo meša s kuhlo, da se ne bi sesedla, in jo odliva v priprav­ ljen lonec. Vsake paplje bi bilo škoda. Po zakolu potegnejo mrtvo svinjo na garce in jo odvlečejo po snegu proti hra­ mu; po zamrzli in zasneženi poti se po­ zna za njimi krvava steza. V veliki izbi potegnejo svinjo na »škaml« (nekako mizo) in jo obesijo z vrvmi na noge, da se dotika s hrbtom »škamla«. Pod glavo ji podstavijo škaf. Težko so jo dvignili »škaml«, kajti svinja je bila težka, zato gospodar znova nato­ či m esarju žganja. Zakol je končan, me­ sar si nabrusi nože in začne jem ati s svi­ nj kožo. O tem pa bomo spregovorili š‘ ‘ kedaj. Leto dni se ni preoblekel in si ni sezul škornjev Na hlevu gostilne »Skoberne« v Celju je om agal neki berač in umrl. Točne Identitete še niso ugotovili, v erjetno pa g re za nekega berača iz T eharja. Ne­ srečnika so našli v n aravnost obupnem stanju, m alone da je bil že v es gnil. Na sebi je imel škornje, ki jih že leto dni ni sezul, prav tako je z obleko, ki je za­ čela na njem že razpadati. Nič čudnega, če je -naposled v takih zanem arjenih ra z ­ m erah om agal in se preselil iz naše solz­ ne doline. ,.Maščevalna" svinja na kolinah V soboto je n am eraval im eti koline g ‘ M ihelak F ranc, posestnik n a Sp. P olska­ vi. Zjutraj je prišel m esar Sagadin iz Sp. P olskave, da svinjo zakolje. K er pa ni bil previden, ga je svinja ugriznila v no­ go. R ana je n evarna in so ga m orali ta­ koj odpeljati v bolnišnico. o. Kralj je botroval devetem u sinu za­ koncev K rajnik iz G odešiča pri Škofji Loki. o. V vlaku um rl. T e dni so z gorenj­ skim vlakom peljali v ljubljansko bolniš­ nico na zdravljenje občinskega reveža L ovra Š tulerja. Sirom ak pa je bil tako slab, da je v vlaku izdihnil. o. P ožar. V H erm ancih pri Ivanjkov- cih je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Ivana Rusa. P o žar je nastal zaradi slabega dimnika. o. M ariborski mali harm onikarji v Ma- renberg. 22. januarja bodo v B ruderm an- novi dvorani nastopili priljubljeni m ari­ borski mali harm onikarji, ki jih vodi ustanovitelj zbora g. Vilko Š ušteršič. Za koncert je v M arenbergu veliko zanim a­ nje. o D ražba kožuhovine v Ljubljani se bo začela nepreklicno 23. t. m. L ovci naj pošljejo svojo letošnjo žetev čim preje na naslov »Divja koža« Ljubljana — Vele­ sejem. o< Kuhal je žganje in zažgal streho. M lajšemu posestniku Janezu R usu iz H er­ m ane pri Ivanjkovcih je pogorelo gospo­ darsko poslopje. R us je kuhal vse zad­ nje dni ž g a n je , ogenj pa ie nastal, ker so se užgale cunje in slam a ob razpokanem dimniku na podstrešju. Živino so rešili, ostala škoda pa je k rita z zavarovalnino. o. N esreča na ledenih tleh. Sinoči okoli 10. ure se je vračal proti domu na P rag ersk em krojaški pom očnik Rudolf Plohl. Na ledenih tleh mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da se je p re­ cej poškodoval na nogi. c. U mrla je v bolnišnici 39-letna B lat­ nik Antonija, žena cinkarnlškega d elav­ ca iz M edloga. c. N eznanec ja napadel dninarico Tanjko Nežo, ko se je vračala skozi Sliv­ nico proti domu k Sv. Štefanu pri Žus- mu. Z ostrim predm etom ji je prebil čeio in ji prizadejal več ran po glavi. c. C estna dela v kam niškem okraiu. O krajni cestni o d b o r v kam niškem o kra­ ju je sestavil proračun, ki predvideva 1.495.211 din izdatkov. Letos bodo na­ daljevali gradnjo ceste K andrše-M orav- če. P reuredili bodo cesto K am nik-Gornji grad in cesto K am nik-Dom žale. c. U m rla je danes dopoldne 62-letna M arija K ronovšek, zas. iz C elja; zadela jo je kap. Pokojnica je mati ge. M arije Janič iz Babnega. p. N esreče iz ptujske okolice. Vajda Jože, 80-letni užitkar iz Stojncev, si je po zaledeneli poti zlomil levo roko. Ro­ škar, 7-letni pos. sin iz G ajovcev pri Sv. M arku, si je pri sankanju zlomil levo ro­ ko. S kledar Jože, 44-letui kočar iz Apač, se je s steklom vrezal v desno roko in si zastrupil rano. p. U m orjena Podhm eljnik Iv an k a je bila v soboto pokopana na Hajdini. 32- letna zasebna uradnica PodhmeljniK Ivanka je bila dom ačinka iz H ajdine in je več let službovala pri dr. R em cu v Ptuju. P ri notarju Golobu v R ogatcu je bila kom aj eno leto. Njeno tukajšnjo pr.- ljubljenost je pokazala številna udeležba H ajdinčanov in P tujčanov na njeni po­ slednji poti. p. U stanovni občni zbor »Ljudske uni­ verze« v P tuju bo v petek, 13. januarja. »Ljudska univerza«, ki je bila doslej po­ družnica m ariborske, bo postala sam o­ stojna kulturna ustanova v Ptuju.. n. Volkovi raztrgali pastirja. Zaradi hude zime v Bosni so volkovi prišli že v neposredno bližino vasi. S estradane zveri so te dni raztrgale p astirja Jožo A ndrijeviča, ko je krmil ovce. Volkovi so požrli tudi deset ovac. n. S anje so se mu uresničile. S tari Si- lid iz B elovara je v sanjah videl sm rt svojega sina. Videl je. kako je kupoval rev o lv er in se z njim ustrelil. Č ez dva dni so se hude sanje uresničile. Siličev 15-letni sin Leon se je igral z rev o lv er­ jem, ki se je nenadom a sprožil in ga usm rtil. »Na ta način m ora seveda zm agati!« vsekakor