Izhaja vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo ured ništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvo lista „Mir“ t Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Glasilo koroških Slooenceo. Leto XXXIV. Celovec, 10. decembra 1915. Št. 71. Za Macedonijo. Bitoli zavzet. — Francoska armada v Macedoniji se umika. — Srbske izgube pri umikanju v Albanijo. Macedonija! Dežela vednih bojev, zavoljo katere je preteklo na Balkanu veliko krvi in zavoljo katere so balkanski narodi z nevoščljivostjo gledali drugi drugega in se sovražili; zavoljo nje je nastala balkanska vojna zoper Turčijo in druga balkanska vojna med Bolgarijo ter Srbijo in Grško. Tedaj so bili Bolgari poraženi in so morali odstopiti Srbom in Grkom naj lepši del Macedonije, ki bi po pogodbi moral pripadati Bolgarom. Vedelo se je, da tista razdelitev Macedonije ni naravna in ne more zadovoljiti Bolgarov. In sedaj je prišel trenotek, ko se bije zopet boj za ta kos balkanske zemlje, in kdo bi si upal trditi, da je ta boj že zadnji? Bolgari so se izognili francoski armadi, stoječi na črti Krivolak — Strumica, držijo tam Francoze, prodirali so pa, ko so porazili srbske čete, v zapadni Macedoniji ob albanski meji proti jugu. Njihove čete pri Velešu so zavzele Kruševo iu Prilep in nato tudi Bi tol j. Srbska armada pod poveljstvom polkovnika V a si č a se je umaknila proti Albaniji v smeri na Resno. Nasproti poročevalcu „Secola“ se je polkovnik Vasič izrazil dne 1. decembra, da bo opolnoči zapustil Bitolj, ker mora na vsak način zasesti ozki prehod v Albanijo pri Resni in ga braniti, da tako ohrani pot v Albanijo zase in za severno armado, ki preko Dibre in Struge koraka v Elbasan. Vasič se je bridko pritoževal, da za Bitolj ni mogel dobiti nobenih francosko-angleških čet in da je bil prazen up, da bodo Srbi ob Črni reki napravili srbsko postojanko kakor je ob Vseri v Belgiji. Vsekako pa se hočejo njegove čete, zaupajoč na zmago zaveznikov in vstajenje Srbije, boriti do zadnje kaplje krvi. Podlistek. Slava Brezmadežni. Spisal Jos. Verhnj ak. V nižinah greha in pregreh, v brezmejni duševni revščini se je oziralo pogansko ženstvo po svetu. Neskončno žalostne so bile oči, ki so zrle v svet. Tako kruta in neizprosna je bila njih usoda. Izmučene so bile žene in utrujene, in obup se je polaščal njih src, kajti odnikoder še ni vzhajala zarja prihajajoče rešitve. A rešitev je prišla, čez noč je prišla. In tedaj so se prebudile stare šibile iz globokega sna, strmé so se jele ozirati po svetu, ko so za-čule iz daljnega vzhoda zveneti v tisočletnih sanjah zaželjeno čudo. In pričele so šepetati. Polne bojazni in polne novih solnčnih nad so šepetale, in svet jih je poslušal. Zamislil se je stari Egipet in vzdrhtele so piramide, v večernem sijaju je zažarela lepota Grecije in utihnil je za trenutek divji šum železnih kopij v Rimu, velika Azija je nastavila uho, da lažje čuje božansko čudo: rodila se je Brezmadežna ... Ob uri je prišla Brezmadežna ženi na pomoč. Prišla je ter utešila neodoljivemu hrepenenju žene po svobodi, zapečatila je na vekomaj pismo o enake vrednosti in enakopravnosti ženske duše. In tedaj se je pričelo Marijino češčenje, čudovito mistično češčenje je vzklilo in jelo rositi svoj blagoslov na ženstvo celega sveta. Več kot 19 stoletij je minulo od tega časa. Koliko bi vedela ta stoletja govoriti, če bi jih Z zavzetjem Bitolj a so Bolgari prišli francoski armadi v bok, in Francozom pač ne bo ničesar druzega preostalo, kakor da svoje naprej pomaknjene čete pri Krivolaku potegnejo nazaj in tako naravno ugodne in gotovo že dobro utrjene postojanke zapusté. Preko Ženeve se res že poroča, da pariški listi naznanjajo, da se bo francoska armada na Balkanu nanovo razvrstila. Na severu prodirajoča macedonska-bolgarska armada je pri Prizrenu umikajoče se Srbe hudo porazila. Ostanki srbske armade so se umikali proti Djakovici in ob Belem Drinu proti Dibri in Skadru. Bolgari so Srbe tu zasledovali, na neki postojanki na levem bregu Ljume vstavili, napadli in pognali v beg. Srbi so pustili tam 100 poljskih topov in havbic, 200 avtomobilov, velikansko množino vojnega materijala, 150 trenskih vozov in tako velike množine oprave, da je pot ob Belem Drinu do Kula-Ljume zastavljena. V smeri proti Djakovici so se srbsko-črno-gorske čete pred bolgarskimi umaknile in izpraznile Djakovico. Po izpovedi ujetnikov so morali kralja Petra nositi na nosilih, ker je pot ob Drini zapadno od Kula Ljume celò za konje neporabna. Veliko težje opravilo so imeli Bolgari s Srbi prej na Kosovem polju, kjer so bili Srbi prisiljeni, ustavljati se Bolgarom, da omogočijo umikanje. Boj je moral biti silovit, ker je trajal nad deset dni. O tej bitki se poroča iz Sofije: Boji so bili mestoma brezmejno srditi, najhujši so se vršili pri Prištini, na vzhodu proti Prepolacu in ob reki Leb. Bojujoči se deli prve in druge bolgarske armade so trpeli vsled neverjetnih terénskih težav. Leden mraz in sneženi zameti so ovirali vprašali! Neštete so trume deviških duš, ki so nosile v čistih svojih rokah lilijo, ki so pele najslajše pesmi o čistosti in ljubavi nadzemeljski: najlepši cveti svetovne zgodovine se klanjajo Brezmadežni. In če se ozremo dandanes po svetu in pre-motrimo ženski položaj, vidimo, da še vedno dehté limbaiji v vrtu Gospodovem. Kdo bi hotel prešteti dekleta Marijinih družb in vse one, ki hrezgrešno žive dni svojega življenja! Da, še danes se kadi venomer sladak vonj nedotaknjenih cvetov v višave, še vedno zlati skrivnostni žar nedolžnosti z majniškim krasom čela in dušo devic, še spleta sleherna pomlad cvetoče vence za nevestice Gospodove. A, če gledamo v svet, opazimo tudi, da žena ponekod propada, da propada in se pogreza nazaj v pogansko sužnost in odvisnost od moža. Žena povsod tam propada, kjer gineva ljubezen do Kristusa, kjer bledi zaija Brezmadežne. In število teh žena ni tako majhno in njih vpliv ni tako slaboten, da bi se dal prezreti. Iz velikih mest se krade njih duh na deželo in seje Ijuliko na skrivaj. Meseca aprila lanskega leta je priredilo bavarsko ženstvo svoj dan pod geslom: varstvo in hramba ženske časti. Obsojali so na teh shodih poniževanje žene v slovstvu, gledišču,*) v modernih plesih in novodobni velikomestni noši. Glavni sklep teh zborovanj se je glasil: žena imej več samospoštovanja in več svetega ponosa na svojo žensko čast *) Šele pred kratkim se je uprizorila v Celovcu igra, katero so obsodile na Nemškem vojaške in civilne oblasti. hitro prodiranje in so od čet zahtevali najvišje, kar zmorejo. Posameznim bolgarskim oddelkom se je ponovno posrečilo, prodreti do Prištine in odrezati Srbe, ki so se obupno borili za izhod. Pri tem je bilo strahovito veliko trena, streliva in drugega vojnega materijala zaplenjenega. Toda vedno iznova so Srbi z najvztrajnejšo trdovratnostjo zbrali svoje pojemajoče moči za napad, da so pod njihovim varstvom mogli v gručah bežati. Plen iz bitke na Kosovem polju je izredno velik. Od trena in artiljerije so mogli Srbi le malo rešiti. Število ujetnikov je znašalo tu blizu 20.000 mož. Tako so torej na Kosovem polju, kjer se je že prej pred 526 leti v bojih s Turki odločila usoda srbske države, zadali srbski armadi tako-rekoč zadnji in hud udarec Bolgari, da se maščujejo za poraz ob Bregalnici v drugi balkanski vojni. S tem je usoda srbske Macedonije zapečatena. Le majhen del Macedonije ob grški meji se še nahaja v oblasti francoskih čet. In če potisnejo Bolgari tudi te čete nazaj na grško ozemlje, potem bo Grška prisiljena k odločitvi, ali nastopiti ramo ob rami s Francozi in Angleži, kar po dosedanjih poročilih ni verjetno, ali pa razorožiti te čete. To je verjetneje. S tem pa bi bila tudi usoda ostalih srbskih čet v Albaniji zapečatena, ker nato, da hi mogli Srhi iz Albanije sami poizkusiti kak napad, ni misliti. Proti Črnigori. Po porazu in hitrem umikanju srbske armade v Albanijo in Črnogoro imajo avstro-ogrske čete na Balkanu glavne boje s Črnogorci na Pristni, še nepokvarjeni ženski čut se je ganil, ker sluti, da žena ni samo Eva, ampak tudi sestra Marije. Upirajo se matere in dekleta nasilnemu navalu modernizma. In res, kako malo se vpošteva v javnosti ponižnost, krotkost in čistost ženske, kako malo se sploh cenijo duševne lastnosti žene, ceni se večinoma le njena telesna prednost in denar. A, ravno v tem naziranju tiči korenika ženske suž-nosti in odvisnosti od moža! Ženska je za možitev na svetu, dobro, a to baš ne bo njen edini namen v življenju? Koliko milijonov deklet živi, ki ne dosežejo tega namena nikdar, ki ga tudi tedaj ne dosežejo, če bi se tudi odpravile današnje za možitev v resnici skrajno neugodne družabne razmere! Nehoté se zasmehuje pri nas takozvana stara devica. Vsem je na poti, ker ni dobila moža. Takšne ženske trpé, duševno trpé in ni čuda, če se prelevijo s časoma v čudakinje. Veliko odgovornost nosi zanje nekrščansko javno mnenje. Ali ni dekle, ki nosi skrivnostno biserno krono, ki lepše žari od briljantov in rubinov tega sveta, ali ni to ubogo, staro dekle nevesta nebeškega kralja, ali ni zaročenka Jezusa Kristusa? V tem smislu govori gospa Gnauck-Kuhne v knjigi o nemški ženi o dveh potih, ki stojita ženi v življenju na razpolago. Dva pota, ki sta si v družabnem oziru povsem enakovredna, pot z možem in pot brez moža. Potrebno je to povdarjati, kajti tudi češčenje materinstva je danes tako narastlo, da vzbuja željo po pojasnitvi. Moderne matere smatrajo namreč svoje materinstvo za višek življenja ter mislijo, novopazarskem ozemlju in na severni črnogorski meji. Pri Celebicu je prišlo do večjega boja. Črnogorci so bili od oddelka, ki je iz Foče sem posegel v boj, potisnjeni nazaj na mejo. Južno od Plevlja so naše čete odbile silne črnogorske protinapade. Med vojnim plenom v zavzetem Plevlju je en milijon patron za in-fanterijo in 100 artiljerijskih municijskih zabojev. Naše čete so tudi zapadno in južnozapailno od Novipazarja in na cesti iz Mitroviče v Peč prodrle na črnogorska tla in zasledujejo tam naprej srbske umikajoče se čete. Na kraškem ozemlju Pesiere so bile črnogorske predčete vržene nazaj na glavne postojanke. Italijansko bojišče. Italijani nadaljujejo svojo ofenzivo ob Soči, pred vsem proti goriškemu predmestju in severnemu delu Doberdobske planote, pri tem pa še vedno obstreljujejo Gorico in Št. Peter pri Gorici. Pri Oslavju in pri Podgori so bili njihovi napadi odbiti. Z bojišča se nam poroča, da je pri Oslavju pravzaprav 17. pešpolk sam sijajno odbil besne italijanske napade. In ravno tam so ponesrečene napane največkrat ponavljali, pa vedno z istim neuspehom. Vendar napadi italijanske infanterije to pot niso bili več tako hudi kakor prej, pač pa je hudo streljala njihova artiljerija. Na Doberdobski planoti je napadala italijanska pehota pri Eedipulju, Pulaču in Šmartinu, pa je bila povsod odbita. Na Tirolskem je delavna sovražna artiljerija. Cadorna se je torej zaman trudil, da bi mogel pokazati italijanskemu parlamentu kak uspeh, pač pa je za te poizkuse zopet žrtvoval veliko moštva. Vojna na morju. „Vossische Ztg.“ poroča z dne 4. t. m., da je Italija v Taloni veliko čet izkrcala. Pri tem je pa imela smolo. S tem izkrcavanjem bo menda v zvezi poročilo poveljstva naše mornarice, ki pravi : Dne 5. t. m. zjutraj je naša križarka „No-vara“ z nekaterimi rušilci pri Sv. Janezu Medua s topovskimi streli potopila tri velike in dva mala parnika, pet velikih in več malih jadrnic, ko so izkrcavale vojni materijah Eden izmed parnikov je zletel v zrak. Bro-dovje je bilo pri tem od kakih 20 topov s suhega hudo obstreljevano, pa zaman. Blizu tam je ladja „Varaždin“ uničila francoski podmorski čoln „Fresnel“ in ujela poveljnika, drugega častnika in 26 mož. Drugo brodovje je v noči na 23. november potopilo oborožen parnik in večjo motorno ladjo, obe ladji polno naloženi, med vožnjo od Brindisi v Drač. Rusko bojišče. Uradna poročila z ruskega bojišča pravijo: Nič novega. Francosko bojišče. Na več mestih se vršijo topovski boji in boji z minami. Grška in čveterozveza. Čveterozveza je 3. t. m. Grški izročila novo noto, v kateri se zadovoljuje z Grško nevtralnostjo tudi zanaprej, zahteva pa različnih ukrepov za varnost in svobodno gibanje svojih čet v Mace-doniji. Nadalje podčrtava, da bo vse sedaj zasedeno grško ozemlje vrnila in vso škodo Grški povrnila. Iz Sofije je z dne 6. t. m. prišlo še nepotrjeno poročilo, da je Grška te zahteve čveterozveze odklonila. da niso slikali stari umetniki v svojih madonah nič drugaga kot ljubezen materinsko do svojega otroka. Ne, ti umetniki so vedé ali nevedé slutili, da višek žene ni v materi, vsaj v oni ne, ki obožava svoje lastno meso. Gledali so jo v oni, ki sprejema svojega sina od Boga in ga njemu zopet daruje. Čudapolno je to misel izvršila sv. Elizabeta. Čutila je njena duša, da je v njeni ljubezni do svojih otrok še toliko skritega samoljubja in zato je hrepenela po ljubezni, ki bi ne bila nasičena od mesa in krvi, ampak ki bi bila polna sv. Duha. Kajti nič ne pokvari otroka tako, kot vzgoja matere, ki ne pozna višjega v življenju kot svoje meso. In nič ne vpliva na otroka tako vzgoje-valno, kot vzgled matere, ki zna vse svoje prepričati, da nosi v srcu še višjo ljubezen kot materinsko. Brezmadežna je rešila uganko ženskega življenja na svetu. Dala je ženi smer in cilj; dala ga je ženi z možem in ženi brez moža. Dala ga je Marija, ki je bila devica in mati in kot mati in devica brez madeža. BoroeuičevsD armadno pooelje. Vojaki soške armade! Pol leta je preteklo, odkar ste bili poklicani na stražo ob Soči. V najpolnejši meri ste izpolnili pričakovanja, ki so se stavila v Vas. Nočem, da preteče dan, na katerega stopamo v izpolnjevanju častne nam zaupane naloge v drugo polovico leta, ne da bi izrekel Vam, ki bijete boj, za Vašo nepozabljivo hrabrost zahvalo in popolno priznanje in ne da bi se z občudovanjem priklonil pred junaštvom padlih tovarišev. Slej ko prej ostane naše geslo: Tolmin, Gorica, Trst, ti morajo ostati naši! Na bojišču, dne 23. novembra 1915. B o r o e v i č, gen. inf. 1. r. Sonninoi) govor v italijanski zbornici. Rim, 1. grudna. Zunanji minister je podal v zbornici sledečo izjavo : Vsled prekršitve bistvenih določb trozvezne pogodbe od strani Avstro-Ogrske s prej sklenjenim napadom na Srbijo kakor vsled ponesrečenih naših od decembra do majnika od naše strani poizkušenih pogajanj z 'Avstro-Ogrsko je nastala potreba nujna in zapovedujoča, da življenjske interese naše varnosti in neodvisnosti branimo z orožjem in dosežemo svoja temeljna narodna stremljenja (aspiracije). Ko smo napovedali vojno Avstro-Ogrski, nam je Nemčija naznanila, da smatra svoje zveze z Italijo za pretrgane. Dne 20. avgusta smo napovedali vojno Turčiji, ki je prekršila lauzansko pogodbo in od-potovanje italijanskih konzularnih uradnikov in meščanov ovirala, zlasti ker smo hoteli postopati popolnoma v soglasju z zavezniki na Balkanu in na Jutrovem. Italija je nadaljevala na Balkanu svojo sporočeno politiko v smislu narodnostnega načela in neodvisnosti balkanskih narodov in je popolnoma soglašala z zavezniki. Bolgariji je mirnim potom odkazala Macedonijo, v kolikor določa pogodba iz leta 1912, Srbiji pa je bila zagotovljena dalekosežna odškodnina. Politika čveterozveze je hotela doseči zedinjenje balkanskih držav, politika centralnih držav pa njihov razpor in ljubosumnost in je žal našla za to ugodna tla. Nasproti duševnemu razpoloženju javnosti in vlad na Balkanu vsled dogodkov na bojišču, ki so vzeli zaupanje v konečno zmago čveterozveze, je mogla diplomacija le malo doseči. Bolgarija je zaničevala ugodne ponudbe čveterozveze in začela sovražnost zoper Srbijo, ko je bila ta napadena od združenih armad obeh srednjih držav z velikanskimi vojnimi pripomočki ; nato je Italija skupno s svojimi zavezniki napovedala Bolgariji vojno. Pristop k londonski pogodbi. Diplomatično in vojaško enotno postopanje (solidarnost) med Italijo in njenimi zavezniki se je popolnoma in na občudovanja vreden način izkazalo in se je od začetka italijanske vojne akcije začel čutiti v sovražnem taboru strašni pritisk italijanske armade, ki je zlasti v septembru omogočil zmagoslavno rusko protiofenzivo. Ta večmesečna solidarnost nas prepričuje o potrebi, dati ji javno in slovesno izraza, in form e Ini čin našega pristopa k londonski pogodbi od 5. septembra 1914 se je že v Londonu izvršil. Zadržanje Grške je dalo povod ' za skrbi in nesporazumljenja, pa položaj se je k sreči kmalu pojasnil, ker je podala Grška zahtevana zagotovila v smislu prejšnjih izjav o dobrohotni nevtralnosti, tako da je upanje, da bodo zopet nastopile najboljše zveze zaupne prisrčnosti z Grško. To bo olajšalo zadovoljivo poravnavo posameznih vprašanj glede jamstva za nedotakljivost in prosto gibanje zaveznik čet tako v Solunu kakor tudi po dohodnih cestah ter varnost oskrbovanja po morju. Politična in gosdarska neodvisnost Srbije je bila vedno glavna točka italijanske politike na Balkanu in odgovaija življenski potrebi za ob- stoj Italije kot velesile. Òe bi Avstro-Ogrska Srbijo politično in gospodarsko pestila, bi bila to za Italijo huda in vedna nevarnost ter za našo gospodarsko raztegnenje na onstranskem jadranskem obrežju neprelezljiv zid. V soglasju s svojimi zavezniki smatramo vpostavo junaškega srbskega naroda v svoji popolni neodvisnosti kot neizogiben cilj te vojne. Italijanska pomoč za Srbijo. Danes išče srbska armada izhod do morja in Italija ne glede na hvalevredna prizadevanja v Solunu izkrcane angleške in francoske armade ne more za prestrašeni klic, prihajajoč preko Adrije, ostali neobčutna. Zato bomo kar najhitreje storili, kar le moremo, da ponesemo armadi kralja Petra pomoč, s tem da obenem z zavezniki zagotovimo njeno oskrbovanje in oboroževanje in olajšamo njeno zbiranje za trenotek protiudarca, ki naj prinese svobodo. Prisotnost naših zastavna onstranskem jadranskem obrežju bo tudi pomagala Italiji delati njeno staro politiko glede Albanije, ki je za nas interes prve vrste, v kolikor je njena usoda zvezana z ustavo Jadranskega morja. Za Italijo je neodvisnost albanskega naroda, o katerega stari narodnosti se je v sebične namene zaman razpravljalo, največjega pomena. Cilj. Za izvojevanje naravne meje in za zavzetje vrat, ki vodijo v Italijo, je na delu moč italijanskega orožja, in obenem bomo dosegli odrešenje naših narodnih tovarišev, ki že dolgo let vodijo neenak boj proti zavratnemu raznarodovalnemu delovanju avstrijske vlade. Strategična braraba Jadranskega morja je nadaljni glavni predmet naše politične akcije; za Italijo je namreč absolutno potrebno, v zakoniti obrambi doseči ustavo Jadranskega morja, ki zenači nesrečno lego našega vzhodnega obrežja. Konečno vlada v vzhodnem Sredozemskem morju, kjer cvetoče italijanske kolonije zahtevajo ugledu države primerno mesto nasproti drugim tekmujočim državam, ne more trpeti, da bi bila Italija izključena, in gledati k temu brez zanimanja. Podpiran od gorečega zaupanja celotnega naroda proglašam še enkrat, da je Italija trdno odločena, nadaljevati vojno z vsemi silami in za ceno vsakršne večje žrtve, da doseže svoja sakrosanktna nacionalna stremljenja (aspiracije), kakor tiste splošne pogoje za našo neodvisnost, varnost in medsebojno spoštovanje narodov, ki edino je podlaga trajnega miru in predstavlja vzrok za našo zvezo s svojimi zavezniki. Na medklic, kdaj da je podpisal londonsko pogodbo, je odgovoril Sennino izognivši se, pa vendar prozorno, da se je zgodilo šele zadnje dni in v zvezi z diplomatičnim nastopom nasproti Grški. Pisma z bojišča. 23./11. 1915. v. p. 32. Prisrčna Ti hvala za Tvoje obširno pismo; ravno sem se priprivljal, da Ti napišem malo večje pismo, ko sem Tvoje prejel. Evo Ti moje doživljaje na tem burnem bojišču — 10 dni smo ležali sedaj v prvi vrsti. Gora sv. Mihaela! Pod nami se vije lena Soča! Na oni strani lepe vasi z lepimi, belimi hišami! V ozadju alpski velikani, pokriti z belim snegom! Na levi krasno v solncu se bliščeče morje! Za oko narave krasan pogled, posebno zjutraj, ko zlato solnce vstaja, in zvečer, ko vtone v zgodovinsko morje! — A glej 50—80 korakov pred nami leči najljutejši sovražnik naše Slovenije! Naj Ti tedaj ne poči srce?! Prve dni smo imeli strašno slabo vreme; klepetali smo kakor mladi psi, ki pridejo prvokrat iz gnezda! Pomisli samo! Dež lije, kakor bi bilo nebo odprto, mrzel veter brije v obraz, nobene prave strehe, nobene suhe odeje, k vsemu temu pride še grmenje topov. A vse to smo pretrpeli, pomislili smo namreč, zakaj da gre. Sovražnik niti stopinje ne sme naprej — to je naše geslo! Na oni strani Soče ima sovažnik svojo težko artiljerijo — najhujše orodje za pogin človeštva! Obstreljevali so nas čudno! Nekega dne delim svojim tovarišem vino — skoraj vsi so že dobili! Ravno točim zrdnjemu v „šalo“ — bž ... buš granata je udarila 3 korake od mene. In glej! Učinek je bil, da je oni mrtev obležal... vino se zlije po jarku in jaz sem — ,,integer“! Sreča! Druga doba teh dni je bila boljša; prišli smo na drugi prostor. Lepo vreme nas je posetilo. Tu smo imeli priložnost infanteriji priti do živega. Kakor zajce smo jih pokali, če se je kdo prikazal; jaz sem jih več zadel. Cel dan sem bil na nogah, čeravno bi lahko spal ter pazil pri strelni jami in če se je kdo prikazal... panč .. ! Ti nimaš pojma, s kakšnimi sredstvi ti delujejo! Granate, mine, zračni torpedo — to je mina, ki jo s puško ustreli, in učinek je grozen! Kmalu kosi zopet strojna puška z visočin! Treba je paziti do skrajnosti! — Sedaj ležimo par dni v rezervi, da se odpočijemo — skromna baraka je naše bivališče. Torej z Bogom Tvoj tovariš B. j. n. Janez. 19./11. 1915. v. p. 320. Kako se Vam kaj godi? Upam, da ne slabo! Tudi nam se ne godi slabo, vsaj dolgčas nam ni in če ravno nimamo drugega dela, štejemo laške strele, ki padajo sem, in to nikakor ni lahko delo, kajti komaj da človek dotegne. Sicer pa mislim, da veš dovolj iz časnikov, ki sedaj vejo o mestu več povedati ko mi. À strašno je pa bilo včeraj, že ob kakih štirih se je napelo, na vse zgodaj, in glej ga šmenta, danes je bilo nadaljevanje. Danes niso bili tako radodarni, a zato so nam pošiljali danes bolj težke. sicer bi nemara tudi mene ne bilo več. Naše poslopje jih je dobilo zdaj takole približno nekaj nad deset. Danes zjutraj je obtičala 8 arira v omari med knjigami in obmolknila brez vzroka, seveda nam v nemajhno veselje. Če bom še živ, se spet kmalu oglasim. Ostanem Tvoj Fr. U. 24. /11. 1915. v. p. 53. Nehalo je grmenje topov, končali so se zadnji siloviti napadi in boji, pri katerih se je prelilo toliko in toliko krvi. A k sreči, sovražnik nas ni premagal! Trije mojih tov. enolet. so padli v teh čudnih bitkah na polju slave. Nek laški ujetnik je pravil, da se je njih komandant jokal kakor otrok, ker so imeli toliko izgub, ker niso mogli nikamor, z eno besedo, ker niso dosegli ničesar, pač pa veliko izgubili. Pa je res tako. Ali imate tudi Vi tako slabo vreme kakor tukaj ? Moker, moker sem vedno in v novejšem času se ne počutim prav posebno zdravega. Pred kratkim sem brezzavesten obležal, a hvala Bogu, je hitro minulo. Torej na Tanzenberg Ti večkrat zahajaš — pa zlomljenega stola še vedno nisi plačal? Pa vsaj vzemi tisti kos od tistega stola, ki smo ga v „Tir. W.“ zlomili in popravi zlomljeni stol na Tanzenbergu, da me vsaj ta stol ne bo skrbel več! Z bratovskim pozdravom Tvoj M. Fr. 25. /11. 1915. v. p. 32. Malo knjigo, ki si mi jo poslal, sem sprejel. Srčna hvala. Postal sem itak že cel divjak, razbojnik in morilec; je zadnji čas, da se spreobrnem in poboljšam. Ravno danes mi je pisal Kropil, sva precej blizu skupaj. Topovi grmijo noč in dan; zadet sem bil na roko od kamna, a sem že ozdravel. Lahi se mi že kar smilijo, ko se tako zaman trudijo. Dostikrat katerega po glavi pobožam in jim ljubezen v glavo ubijamo. Srčno Te pozdravlja Tvoj Kog. Silv. Luk, 17./11. 1915. v. p. 110. Pišem v vlaku, pri sveči, ker smo ravno prišli in bom prenočeval v vozu. Tako dolgo sem moral čakati v Przemyslu. In nazadnje sem še prav rad popihal. In tukaj, kako veselje — vidim karte in pismo od Tebe — Naj se držim Tvojega pisanja! Gimnazija, kako neskončno daleč se mi zde oni Časi, vedno dalje. Mi prihajajo, kadar sem sam — vedno še v spomin. A med nje se sili vedno nekakaka pusta muka: ko še vendar nimam mature, ko sem tu najmanjše med svojimi tovariši, in kedaj jo dobim .. ? Te muke se ne znebim. Kar se tiče bodočnosti naše — naj ne gledamo pretemno, pišeš — bi Ti imel dosti povedati. Treba gledati malo Poljake. Govoril sem pred kratkim s starim poljskim doktorjem v kavarni. Naučil sem se dosti — v šoli življenja, mislim. Kar se jezikov tiče, povem le to, da se je hudirsko težko naučiti jezika, in da je treba časa. S Čehi nisem imel še tako veliko opraviti, pač pa svojim Poljakom lahko povem, kar mi je na srcu. Imam zdaj 36 ljudi — same Poljake, torej krasna priložnost. Kako se bomo zabavali v strelskih jarkih, se kar veselim. In poljski časnik bom morebiti tudi naročil. Dobili smo tu zdaj na debelo snega in veter brije, da je veselje: torej krasan začetek. Kako drugačni kraji so tu! Ta ruska zemlja! Čudne občutke sem imel, ko sem se vozil. Ljudje so jo sami potegnili z Rusi, le nekaj Židov je ostalo. To so krasni „Kulturtragerji“. Čisto Tvoj Miloš. Za lepo našo Ko Se vojna z Kusom, s Srbom mescev devet ni minula, je za Krnom, strmim grbom, zopet druga že pribrula. Se požrešnost je vzbudila, Laška zvezo prelomila, Avstrijo je zapustila, da bi sebe nasitila. Avstrijo. Lahi pa so se zmotili, batine od nas dobili, v naši Soči se topili, zemlje pa nič pridobili. Na izhodu in na jugu naša vojska se bojuje, dan za dnevom napreduje, čas miru se približuje. Cesar Franc pa listek piše na ostale še fantiče; meje zapove zapreti in taljansko vojsko streti. Fantje hitro smo se zbrali in na mejo se podali; Lahi so na nas streljali, da bi fantje vsi zbežali. Oče naš nebeški mili, na nas gleda v tej sili, olajšava nam, vse prestati, vse težave prenašati. Večni ljubi le resnico in ker gre tu za pravico, blagoslovil bo nam meče, da Taljan pred nami steče. Z Bogom, starši, sestre, bratje, vojniki smo smrtni svatje, malo časa še trpljenje, in veselo bo svidenje. Zložil v noči pri telefonski službi na južnem bojišču za „Mir‘' slovenski kmečki fant iz Grabštanja. Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z. zn. »EIM-FUIID' odpravi bolečine po udih. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Dnevne vesti. Cesarjeve besede na oškodovano prebivalstvo na jugu. Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo je najmilostneje izdalo sledeče Naj višje lastnoročno pismo: Ljubi grof Stiirgkh! Odkar je vstop Italije v krog naših sovražnikov zanesel boj z orožjem v prej neogrožena mesta mirovnega dela, hudo trpijo blagoslovljeni kraji na južni državni meji, od mnogih vrlih čet več kakor pol leta z junaško odločnostjo branjeni, vsled vojne nesreče in vedno ponavljajočega nasprotnega naskakovanja. V hudo obiskani Primorski je zlasti Mojemu srcu drago deželno glavno mesto Gorico z ostrimi meči pač mogoče obvarovati, da je sovražnik ne zavzame, ne da se pa varovati njeno porušenje, ki se ne da opravičiti z izgovorom vojaške potrebnosti. Globoko užaloščen nad stisko zvestega prebivalstva hvaležno cenim požrtvovalnost, s katero prenaša te hude čase v trdnem zaupanju na zmago pravične reči in na neprekršljivo pripadnost k monarhiji ter podpira velike čine Moje armade s svojo stanovitnostjo. Izrazite prebivalcem tistih krajev Moje sočutje, zagotavljajo jih, da Moje očetovsko srce, zanašajoč se na milost Gospodovo, zanesljivo pričakuje srečnejših dni in da bo Moja in Moje vlade vedna skrb, tudi tam, kakor drugod dejansko lajšati in celiti rane, ki jih je vsekala vojna. Dunaj, 3, decembra 1915. Stiirgkh 1. r. Franc Jožef 1. r. Knez In nadškof dr. Kohn. Resignirani nadškof olomuški dr. Teodor Kohn je dne 4. t. m, umrl v Arvežu na Štajerskem. Sledil je torej kmalu svojemu nasledniku nadškofu dr. Bauru. N. p. v m.! Blagodušen dar. Prevzvišeni gospod knez in škof dr. Adam Hefter je podaril za branitelje koroške fronte in za Korošce na bojišču 1000 kron. C. kr. koroško veteransko društvo je imenovalo prevzvišenega g. kneza in škofa dr. Adama Hefterja in g. deželnega predsednika dr. Karola grofa Lodron-Laterano za častna člana. Bavarski frančiškani gredo v Turčijo. Na željo nemške vlade in s privoljenjem Turčije nameravajo bavarski frančiškani prevzeti mesta, ki so jih imeli v Sveti deželi in v Siriji prej francoski redovniki. V ta namen se je preko Dunaja že odpeljalo v Carigrad osem nemških frančiškanov. Baron Beck naslednik princa Hohenlohe. Za predsednika Najvišjega računskega dvora je imenovan ministrski predsednik izven službe g. dr. Maks Vladimir baron pl. Beck. Odlikovani slov. oficirji. Viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik poljske artiljerijske brigade Friderik Širca. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil poročnik 17. pešpolka A. Kozma. Signum laudis so dobili: Nadporočnik 2. bos. herc. pešpolka dr. Jakob Štefančič, poročnik 101. pešpolka Jurij Petran in poročnik 2. bos. herc. pešpolka Stanko Roglič, stotnik inženirskega zbora K. Pleban in poro- čnik 4. domobranskega pešpolka Karol Marovšek. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 12. dragonskega polka Pavel Zupan. Pri domobranstvu so dobili signum laudis stotnik Karol Dolenc, nadporočnik dr. Janko Šavnik, asistenčni zdravnik dr. Josip Glančnik. Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hra-brostno svetinjo 2. razreda so dobili: narednika Alojzij Bohinc in Matija Štefe ; četovodji Ivan Bajde, Rudolf Kalaž in Peter Jenko; kor-porali Anton Habjan, Miha Janželj, Ivan Karič, Miha Kozjak in Anton Krabelšek; poddesetnika Franc Dečman in Josip Mlakar ter infanteristi Friderik Bajc, Franc B r č o n, Anton Borštner, Karol Dolinar, Matija Drobne, Alojzij Javnikar, Ludvik Ilasker, Franc Krbina, Franc Kmet, Anton Kovačič, Viktor Kozina, Franc Ločnikar, Josip Lužar, Anton Maček, Franc Miklavčič, Tomaž Popit, Josip Redenšek, Ivan Ro d ni k, Josip Škufca, Franc Vilfan, Ivan Žičkar, in Josip Zorc, vsi pri pešpolku št. 7. Odlikovanja pri 4. domobranskem polku. Za hrabro zadržanje pred sovražnikom so bili od 4. dpp. med drugimi odlikovani: z zlato hrabrostno svetinjo, titulami narednik Karol Sailer; s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda: rezervni praporščaki Valter Stanek, Andrej Schrott, Štefan Radocha, rez. kadet Friderik Longin, četovodje, Bogomir Hudelist, Štefan Temei, Ludovik Repo-točnik, Lojze Kasesnik, Primož Rošer, korporali, Lojze Smole, Maks Pavlič; s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda: rez. praporščaka Adolf Jaklič, Franc Treul, rez. kadeta Maks Rabi, Ferdinand Janach, korporali Jožef Klemenjak, Janez Koprivšek, Martin Sušeč, poddesetniki Janez Lotrič, Miha Dornik, Janez Ojcl, Janez Jarčič, Janez Muškarc, Tone Potočnik, infanteristi Gašper Va-konik, Tone Matic, Franc Muller, Janez Kobal, Štefan Sadnikar, Lojze Pečarnik, Peregrin Vunček, Jož. Miče, Mat. Skok, Makso Pipan, Jak. Messner. Vpoklic črnovojnikov preložen. Mestni magistrat celovški je dne 5. t. m. razglasil : Čas za vpoklic črnovojnikov rojstnih letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896 se je preložil od 6. na 15. decembra 1915. Črnovojni obvezanci, ki kljub temu gredo dne 6. decembra k vojakom, se prezentirajo in prevzamejo v vojaško oskrbo. Dano jim je na prosto, če hočejo ostati v aktivni službi. Na prošnjo pa dobijo tudi dopust do 15. decembra. — Da ne bo kakega dvoma, kako daleč se razteza veljavnost te vpoklicne odredbe, se opozarja, da morajo k vojakom tudi vsi tisti v letih 1872, 1873 in 1874 rojeni, pri prebiranjih za sposobne spoznani črnovojniški obvezanci, katerih črnovojniška dolžnost se je vsled njihovega svoječasnega prostovoljnega vstopa v armado ali vsled tega, ker so tretje prezenčno leto doslužili v prezenčnem stanju domobranstva, po prejšnjih predpisih predčasno končala, ker šote osebe po novih črnovojniških predpisih podvržene zopet črnovojniški dolžnosti. Za strojnike in kurjače. C. in kr. vojno ministrstvo je vse sedaj že oproščene strojnike in kurjače pri mlatilnih strojih do 31. decembra 1915 naprej oprostilo. Podaljšek dopusta nastopi samoposebi brez kake nove prošnje. Nadalje so je vsem sedaj od c. in kr. vojnega ministrstva ali vojaškega poveljstva oproščenim strojnikom in kurjačem pri parnih in motornih plugih dovolilo, da ostanejo na svojih službenik mestih, dokler vojno ministrstvo ne odredi kaj drugega. Dobava živil iz inozemstva. Zadnji čas se množijo prošnje občin in organizacij za dovoljenje izvoza za riž in mast, katera živila so brez dovoljenja za izvoz nakupile in deloma tudi plačale pri privatnih tvrdkah v Svarimo pred po- godbami za dobavo blaga iz inozemstva, če ni izvoz dovoljen, ker zaenkrat ni mogoče dobiti dovoljenja za izvoz. Na same obljube, da se bo pozneje dovoljenje za izvoz že dobilo, se ni ozirati. Le v slučaju, da se v pogodbi čisto jasno privoli v to, da se blago plača šele tedaj, ko bo res dokazano prišlo v tozemstvo, bi se mogle napraviti pogodbe, torej le na postajah v tuzemstvu. Draginjske doklade za učiteljstvo. Deželni odbor je v seji z dne 23. novembra 1915 sklenil, dovoliti učiteljskemu osobju na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Koroškem enkratne draginjske doklade iz deželnega šolskega zaklada in sicer: 1. 120 kron vsem oženjenim učiteljem v krajih: Celovec, Trg, Borovlje, Špital, Sovodje, Greifenburg, Milstat, Zgornja Bela, Št. Vid, Breže, Svinec, Krka, Hiittenberg, Staridvor, Kotarče, Strafiburg, Beljak, Paternion, Rožek, Velikovec, Pliberk, Železna Kapla, trg Grebinj. Volšperk, Št. Andraž, Št. Pavel v Lab. dol, Labud, Št. Lenart v Lab. dol., Dravberk in Zgornji Dravberk; v industrijskih krajih Bleiberg in Kreuth pri Bleibergu; v letoviščih Poreče o jezeru in Vrba; v vseh šolskih krajih davčnih okrajev Šmohor, Kotlje, Podklošter in Trbiž in onim na najožjem Dobiva se povsod! Schicht-perilo — Bojno perilo Cenejši in najboljši način pranja: Namoči perilo nekoliko ur ali čez noč s pralnim praškom »Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka „Jelen“ — je še potrebno, da se najlepše perilo dobi. Prištedi delo, ias, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. vojnem ozemlju ležežim in vsled draginje najbolj prizadetim šolskim krajem. 2. A) 100 kron vsem oženjenim učiteljem v ostalih šolskih krajih. B) neoženjenim učiteljem in učiteljicam v pod 1. navedenih krajih. 3. 70 kron neoženjenim učiteljem in učiteljicam v ostalih krajih. 4. 70 kron vsem samostojnim učiteljicam za ročna dela, izvzemši učiteljevim ženam, ki so nastavljene kot učiteljice za ročna dela. Draginjskih doklad ne dobijo aktivni vojaški službi se nahajajoči neoženjeni učitelji kakor oženjeni učitelji, ki so kot gažisti (praporščaki in kadeti) v vojaški službi. Grebinjski Klošter. (Iz ruskega ujetništva.) Lani v avgustu je bil na severnem bolišču ranjen in ujet dober Slovenec, krepak mož, p. d. posestnik Hibi er iz naše fare. Bil je z veliko drugimi našimi ujetniki zapeljen v Omsk v Sibirijo, kjer je imel za ležišče (naš vojak, ki dosedaj še ni zdrav, zato se v naši vojaški bolnišnici zdravi) gole trde dile, pod glavo 2 opeki; pokrival se je s svojim vojaškim plaščem, dokler mu ga Rusi niso — Seve potem ni imel nobene odeje ali kakšnega pokrivala; — soba je mrgolela bolh, uši in stenic, obleka in obuvalo se je na njem izpremenilo v raztrgane cape, ne da bi bil dobil kdaj nove obleke, perila itd. Dvakrat na dan je dobil kuhano slabo vodo, ki je imela veljati za juho, druga jed je bila podobna in okusna kakor pri nas pomije za svinje; iz začetka, ko je imel nekaj denarja, si je še nekaj in to precej dober kup, mogel kupiti v mestu za priboljšek, toda čez nekaj dni so mu še ta denar ruski stražniki odnesli; njegova žena mu je v teku dolgih mesecev poslala okoli 100 listkov in pisem, en brzojav in 2 krat večjo vsoto denarja, ujeti mož pa je prejel samo 2 listka in brzojav, vse drugo je šlo v izgubo. Ravno tako se je godilo drugim našim ujetnikom v Omsku; včasih je še nekateri dobil od doma poštno nakaznico, denarja pa nikoli. Naša komisija ,,Rdečega križa“ na Ruskem bo torej imela veliko dela, da odpravi te razmere in olajša bedo našim ujetim vojakom. Jezersko. (Žrtev vojske.) Zopet nam je pobrala vojska pri Gorici vrlega mladeniča naše fare, Jurija Zupanc. Bil je dolgoleten cerkven pevec in izvrsten igralec na odru, značaj od nog do glave in radi svoje dobrodušnosti in poštenosti priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bog tolaži njegovo žalostno mater! N. p. v m.! Glasovito bolečine tolažeče mazilo: Fellerjev dobrotvorni rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid“ ni moči z nikakim drugim nadomestiti. Mnogokrat zdravniško priporočeno. Več nego sto-tisoč zahvalnih pisem. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). (t) Nova odredbo za mleoje no Koroškem. C. kr. deželna vlada je izdala novo odredbo za mlenje žita. Mlinarji morajo mleti žito za plačilo v denarju, ki je za pšenico določeno na 3 K, za rž na 2 K 70 v, za ajdo na 3 K, za koruzo (sirk) na 2 K 60 v za meterski stot. V teh vrstah je zapopadena tudi poravnava za shranjevanje žita v mlinih. Plačilo za mlenje se sme samo v denarju izplačevati in je prepovedano v plačilo prepuščati žito, moko ali otrobe. Mleti se mora pri pšenici z 78 in pri rži z 82 odstotki. Za ajdo in novi sirk določa vojnožitni prometni zavod, oziroma podružnica v Celovcu. Za pravilno mlenje je osebno odgovoren voditelj mlinskega podjetja. Za zaprašenje se sme pri pšenici, rži in sirku računati kvečjemu tri odstotke. Mlenje ovsa in ječmena je zaenkrat prepovedano. Posestniki so dolžni vsako mlenje žita (pšenice, rži, ajde in koruze), predno oddajo žito v mlin ali če meljejo sami v lastnem obratu, naznaniti prej z nazna-nilnim listkom občinskemu predstojništvu ali od tega imenovanemu mestu. Ti naznanilni listki se od občinskega predstojništva ali od mesta, ki ga isto določi, potrjujejo, dokler ni prekoračena mera, ki je določena po navodilu za porabo. Kakor hitro je pa ta mera dosežena, se naznanilni listi ne smejo več potijevati. Ta mera je tista množina moke, ki jo je posestnik upravičen porabiti v času do 14. avgusta 1916 segajoče oskrbovalne dobe po navodilu za uporabo žita ali moke za priživljanje domačih kakor delavcev s prosto hrano in uslužbencev za čas resnične uporabe. Vsa moka pri posestnikih, naj bo kjerkoli, se mora vračunati v za oskrbovalno dobo pripuščeno množino žita ali moke. Občinsko predstojništvo mora podatke naznanilnega listka obenem s potrjenjem istega zabeležiti v posebnem seznamu, naznanilni listek pa služi kot izkaz, da se sme peljati žito v mlin, mleti in peljati zopet na dom. Prej omenjeni vpisi v seznamu se morajo vsako nedeljo končati in prepisi odposlati pristojni politični okrajni oblasti. Mlinar sme žito le tedaj zmleti, če se mu vroči od občine potrjeni naznanilni listek. Ko odda moko, mora izpolniti potrdilo na naznanilnem listku in istega vrniti stranki, ki ga mora oddati občinskemu predstojništvu, da ga odpošlje politični okrajni oblasti. Žito in moka morajo biti, dokler so v mlinu, natančno zaznamovani z imenom posestnika na vrečah ali zabojih. Tudi kdor meljo v svojem domačem mlinu, mora, ko je zmlel, oddati listek občinskemu predstojništvu. Posestniki morajo naznaniti občinskemu predstojništvu vse že v mline, predno je stopila ta odredba v veljavo, oddano ali kje drugod spravljeno žito iz leta 1916. Prestopke te odrebe kaznuje politična okrajna oblast z denarno globo do dvatisoč kron, v obteževalnih okolščinah pa z denarno globo do pettisoč kron ali z zaporom do šest mesecev. Razen tega se pri obsodbi lahko odvzame tudi obrtna pravica. Stalno zmago človeške iznajdbe pomeni izkušnja, da moremo 100 litrov domače pijače najrazličnejših in vrlo okusnih vrst sami napraviti. Tvarine k tej veljajo samo K 4'60 franko po povzetju pri Janezu Grolichu, Engel-drogerija, Brno št. 638 (Moravsko). Paramenti! J,- Mašna oblačila S 2= blago in poceni. o.c Plašči za oerkvenlka in ministrante, g E ovratnl plaščki in štole zelo ceno. ^ « NnfÌ7DfD v različnih oblikah od 1 K naprej. «■=: > Ullll&uib Komplet z ovratnlm trakom s< od K 2'— do K 2'80, kakršen je izdelek. x 5. 2 N Ritinti v vsakršni obsežnosti po K 3-80, |® Diluii k 4'—, K 4-80. |§ £ £ Rožaste svetilke za večno luč za pa- g jr ^ o tentovani stenj. “ s "153 o g Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da ši® bodete stalen odjemalec oddelka za paramente, knjigarne in trgovine Ic Jožefovega društva v Celovcu. fOO litro» domale pijače! osvežuje in gasi žejo, vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so : Ananas, jabolka, grenadine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K 4'50 franko po povzetju. Na 6 takih porcij dam eno porcijo zastonj. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. Janez Grolloh, Engel-drogerija v Brnu št. 638, Moravsko. 500 kron! Vam plačam, če Vaših kurjih očes, j bradavic, trde kože ne odstrani Ria balzam v 3 dneh brez bolečin s ------- ' korenino vred. Cena lončku z zajam- čujočim pismom K 1-—, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4*50. Kemenv, Kasohau (Kassa), L, poštni predal 12/8, Ogrsko. Tržne cene v Celovcu 2. decembra 1915 po uradnem razglasu: 1 100 kg 80 litrov Blag 0 od do (biren) K V K V K V Pšenica . . . VE Bž Ječmen . . . Oves .... J > Aida .... TurŠčica . . . Proso .... Pšeno .... Leča .... Fižola rdeča . Repica (krompir) , . 14 — 15 — Deteljno seme . — — — Seno, sladko . 10 — 12 50 „ kislo . . 9 50 11 — Slama . . . . 8 — 9 50 Zelnate glave po 100 kosov 8 — 20 — Repa, ena vreča ■ • • 1 80 Mleko, 1 liter — 321 Smetana, 1 „ . , — 90 1 20 Maslo (goveje) . . 1 Surovo maslo (putar) 1 kg 5 20 — — Slanina (Špeh), povoj. 1 8 60 9 80 - „ surova 1 8 401 9 40 Svinjska mast . 1 n 9 — 10 — Jajca, 1 par . — J — 32 Piščeta, 1 „ . 4 6 — Race .... — — — — Kopuni, 1 par — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 . 4 60 5 50 30 „ „ mehka, 1 n • 4 40 5 — Počrez 100 kilogramov Živina žive vagej zaklana M ■a od do od do od do bp t v kronah £ £ Konji .... Biki — — 200 — — — i i Voli, pitani . . — — — — — — „ za vožnjo . Junci .... 540 — — — — — i i Krave .... 750 1000 200 210 — 15 12 Telice .... — — 200 l 1 Svinje, pitane . — — — — 460 480 8 8 Praseta, plemena 40 84 400 430 — — 82 70 Ovce .... Hranilno in posojilno društvo v Celovcu Pavličeva ulica St. 7. -------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------ praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Pavličeva ulica št. 7. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Ulhàlek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.