Razglabljanja
Silvo Torkar*
ODSTIRANJE SLOVENSKIH KRAJEVNIH IMEN Batuje in Krepaka1
Kratki znanstveni prispevek | 1.03 (prevod)
Datum prejema: 5. 7. 2018
Izvleček: Slovenski jezikoslovci so doslej pripisovali slovenska toponima Batuje in Krepaka predslovanskemu substratu. Na podlagi imenotvorja toponima Batuje in njegove starejše oblike *Butina v prispevku postavljamo domnevo, da je prvotni topo-nim izpeljan iz slovanskega antroponima *But oziroma *Bat. S terensko poizvedbo smo ugotovili obstoj doslej nezapisanega tolminskega občnega imena krépakav pomenu cžleb, prekopan čez klanec, da odteka voda ob nalivih', nastalega s premetom iz prékopa. Izkazalo se je, da je ledinsko ime Krepaka le polastno-imenjeno občno ime.
Ključne besede: slovenska krajevna imena, etimologija, onomastika, slovanski antroponimi, narečna občna imena, Batuje, Krepaka
Abstract: Slovenian linguistics has been attributing the Slovenian place name Batuje and the field name Krepakato a pre-Slavic substrate. It has been concluded that Batuje originates from the Slavic anthroponym *But or *Bat and Krepaka from the dialectal common noun krepaka (< *prekopa).
Keywords: Slovenian place names, etymology, onomastics, Slavic anthroponyms, dialectal common names, Batuje, Kre-paka
Uvod
O krajevnem imenu Batuje so jezikoslovci doslej sodili skoraj izključno na podlagi treh zapisov, ki naj bi nastali v 11. stoletju, čeprav gre za ponaredek vira s konca 15. in začetka 16. stoletja. Večina zapisov krajevnih imen v viru je močno izmaličenih, zato je njihova dokazna vrednost skrajno vprašljiva. Po drugi strani pa nedvoumni zapisi za Batuje od 14. stoletja dalje omogočajo zanimivo imenotvorno analizo in razlago celotnega imena na slovanski podlagi. Iz ledinskih imen Krepake, Na Krepakah, ki so izpričana na Tolminskem, pri Moravčah in na Vačah v osrednji Sloveniji, je Bezlaj na podlagi terenskih poročil dialektologov rekonstruiral občno ime krepake s pomenom 'pust, nerodoviten svet, razvaline, groblja', v katerem je slutil ilirsko oziroma predromansko substratno osnovo *krippo-, ki naj bi segala k praindoevropski osnovi *(s)ker- 'rezati'. Toda s terensko poizvedbo ugotovljeno tolminsko narečno občno ime krepaka s pomenom cžleb, prekopan čez klanec, da odteka voda ob nalivih' je omogočilo razlago na domači jezikovni podlagi.
Članek je slovenska verzija dela objavljenega znanstvenega prispevka, ki je izšel v Brnu aprila 2018 v ruščini pod naslovom TonoHHMH^ecKHe 3aragKH: Batuje, Horjul, Krepaka, Hobovše v zborniku Etymological Research into Czech. Proceedings of the Etymological Symposium Brno 2017, 12-14 September 2017 (Torkar 2017).
Batuje
Batuje so vaško naselje v Vipavski dolini 20 kilometrov vzhodno od Nove Gorice. Osnovne imenske oblike so: mestnik v Batujah, pridevnik batùjski, etnik Batujci. O tem imenu je Bezlaj na podlagi ponarejenih zapisov Batavia, Buttavia, Butaria, ki naj bi izvirali iz 11. stoletja,2 sodil, da je ime substratno (venetsko, ilirsko, romansko) (Bezlaj 1955: 137, 1956: 49), njegovo tezo pa so bolj ali manj previdno sprejeli tudi mlajši jezikoslovci Metka Furlan,3 Marko Snoj4 in Luka Repanšek.5
Zgodovinarji in arheologi se strinjajo v ugotovitvi, da so Batuje s prvotno cerkvijo sv. Jurija iz 9. ali 10.-11. stoletja ter zgodnjesrednjeveškim grobiščem z najdbami karantan-
Zapisa Butaria, Buttavia iz 11. stoletja, ki se navajata pri Bezlaju
(1956: 49) in Snoju (2009: 53) (poleg dejansko neobstoječega zapisa
Batavia iz let 1060-1083), sta iz ponarejenih listin iz leta 1496 in
iz 16. stoletja (Kos 1911: 225, op. 1), zato ju tu ne upoštevam. Tudi
zapisi številnih drugih krajev v teh dveh listinah so opazno izmaličeni in jih ni smiselno upoštevati v analizi (Črniče so Coronzach in
Inzeranzachi, Hofler 2016: 72, op. 38).
»[...] pogosto pa se substratni izvor upravičeno domneva, ni ga pa mogoče jezikoslovno zanesljivo dokazati (npr. tpn. Batuje : Batavia, prim. Patavium v it. Padova)« (Furlan 2002: 30). »Ime je gotovo predslovansko« (Snoj 2009: 53). »Pri hibridizaciji gre za zamenjavo celotne pripone ali za prirastek nekončnih morfemov h glasovni prevedbi izhodiščne predloge v besedotvornem postopku, npr. [...] *Batuj- + *-jane [...]« (Repanšek
2016: 164). Glasovna prevedba zapisa Batavia naj bi bila *Batauiu (prav tam: 107).
107
CO
o
CM I
m
Silvo Torkar, dr. jezikoslovja, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; silvo.torkar@zrc-sazu.si.
2
3
1

Razglabljanja
Silvo Torkar
sko-kottlaške kulture zgodnjeslovanska naselbina (Hofler 2016: 74; Štih 1999: 138; Svoljšak in Knific 1976: 26 sl., 60 sl.).6 Historični zapisi, ki so pogosto ključnega pomena za etimologizacijo imena, so naslednji: 1398 ze Buti-nach, ze Wutinach, 1507 Patuiach, Batuiach, Bathuiach, 1523 Bozuiach, Wotuiach, Watuiach, 1648 Battuglia, 1698 Battuglia, 1780 Battoge, Batuge, Bottoge, Botoge, Franci-scejski kataster 1822 Battuglia (katastrska občina Batuje). Kljub arheološko dokazani starosti slovanske naselbine imamo zanesljive historične zapise imena torej na voljo šele od konca 14. stoletja dalje. Zapisi od leta 1507 dalje so dokaj enoviti in odražajo imensko obliko, ki je po izvoru stanovniško ime na -jane: *Batujane. Ta etnik je mogoče izvajati iz osebnega imena *Batujb ali morda*Batojb1 prek zemljepisnega imena *Batuj-je pol'e. Edina verodostojna srednjeveška zapisa iz leta 1398 ze Butinach, ze Wutinach očitno odražata množinsko obliko krajevnega imena *But-ina iz osebnega imena *But,8 ki je očitno v variantnem razmerju z imenom *Bat.9 Ime *Bu-tina10 je mogoče interpretirati kot starejšo, prvotno obliko toponima, ki je pozneje niso več uporabljali, saj je prevladala stanovniška izpeljanka iz hipokoristične različice osebnega imena *Batuj,n namreč *Batujane. Podobno
6	Pri ocenjevanju starosti naselbine je Štih sicer bolj rezerviran in jo umešča v čas po prenehanju madžarskih vpadov, torej po letu 955: »Večina arheološkega materiala pripada kronološko pozni stopnji Kottlach II in izvira iz časa, ki ne more biti zgodnejši od druge polovice 10. stoletja. Tako se zdi, da je začetek oziroma ponovno oživitev naselja povezovati z obnovo Furlanije po madžarskih vpadih, ki je v pokrajino pripeljala tudi slovanske koloniste. Ne more namreč biti dvoma, da so bile Batuje, ki so ležale v bližini stare itinerarske ceste Akvileja-Emona, izpostavljene plenjenju in uničevanju madžarskih krdel, ki so se valila tod mimo« (Štih 1999: 139).
7	V slovenski antroponimiji in toponimiji je sicer bolj razširjena pripona -oj: Blagoj (1259), *Bogoj (Bogojina), *Ljuboj (Liboje), *Treboj (Trboje), *Volkoj (Vukovje) (Torkar 2010: 248, 35, 117, 195, 215). Glede na zapise 1780 Battoge, Batuge, Bottoge, Botoge je namreč odprta tudi možnost, da se ime Batuje rekonstruira kot *Batoje oziroma *Batojane, torej iz antroponima *Batoj. V starosrbskih Dečan-skih hrisovuljah 1330 (Grkovic 1983: 81) je izpričanih kar 62 an-troponimov na -oje, npr. Bogoje, Vladoje, Vlkoje, Dobroje, Ljuboje, Priboje, Hvaloje itd. Glede glasovne vrednosti in premene naglaše-nega o > u prim. več krajevnih imen Dole (na Dolenjskem) z zapisi Dulach že od 1250 in 1280, podobno tudi Pugled namesto Pogled (pri Velikih Laščah), izpričan z u-jem že od 15. stoletja.
8	Prim. današnje priimke But (90 oseb), Butko (26), Butala (294), Butina (98), Butja (8), Butkovič (78). Anikin (2011: 213) navaja ruske
0g antroponime But, Butov (1485), ki naj bi bili »morda vzdevki za te— meljitega, zanesljivega človeka«.
9	Velja pripomniti, da ime oziroma priimek *Bat v virih sicer nista izpričana, obstoječi priimek Batič (358 oseb) z žariščem nedaleč od Batuj
co	pa je mogoče razložiti kot patronimik od imena ali vzdevka *Bat.
§ 10 Glede tvorbe izantroponimskih toponimov na -ina prim. toponime "f	Boharina, Budina, Dobrina, Grdina, Svetina, Žetina.
— 11 Pripono -uj vsebuje slovenski priimekHotujec (34 oseb, 16 v jugo-^	vzhodni Sloveniji), večkrat izpričan v vasi Bedenj v Beli krajini leta
uj	1610 (Kos 1991: 368): Frankho Hottuyez, Juray Hatuyaz, Marco
^	Hattuyz, GregorHattayaz. O priponi -uj v slovanski antroponimiji
transformacijo krajevnega imena je mogoče opaziti pri imenu vasi Goče, ki tudi leži v Vipavski dolini okoli 25 kilometrov stran. Leta 1460 je zapisana kot Godinach, leta 1499 in pozneje pa vselej samo še Gottschach, Gottschan ali Gotsche, Gozha. Prvotni toponim *Godina je izviral iz osebnega imena God, pozneje uveljavljeni toponim pa *Godbčane, izpeljan iz hipokorističnega imena *Godbcb oziroma *Godbc-jepol'e. Primerljiva je tudi transformacija današnjega toponima Draženci v vzhodni Sloveniji. Toponim je dejansko stanovniško ime *Dražinci iz starejšega toponima *Dražina, ki je izpeljan iz hipokoristika *Draž k antroponimu *Dražigojb. O tem nam pričajo historični zapisi: 1313 Dresigoysdorf, 1357 in pozneje Drasendorf. Prvotna različica toponima se je glasila, sodeč po historičnih zapisih, *Dražigojbna vbsb oziroma *Dražina, pozneje pa jo je izpodrinilo stanovniško krajevno ime *Dražinci. Zapleteno problematiko besedne družine batati / botati / butati je analizirala Jasna Vlajic-Popovic in prišla do ugotovitve, da ne smemo izhajati iz osnov, temveč iz glagolov kot primarnih tvorbenih oblik, torej iz kontinuantov praslovanskih glagolov *batati, *botati (*boteti), *butati (*butiti) in *b-btati (Vlajic-Popovic 2005: 65). Te oblike je mogoče omejiti na dva praslovanska korena, *bot-/bat-in *bht-/but-, paralelizem njihovih oblik in pomenov pa razložiti s skupno onomatopejsko naravo (Vlajic-Popovic, prav tam). Avtorica meni, da je do prvih prepletanj korenskega vokalizma morda prihajalo že v praslovanski dobi, na kar naj bi navajal slovenski samostalniški niz bat, bot, but, bet, vse v pomenu 'kij, kladivo' ipd. (Bezlaj 1976: 13, 35, 55), ki so kontinuanti praslovanskih *batb, *botb, *butb, *bbtb.
Poljski onomasti so v večavtorskem etimološko-zgodovin-skem slovarju poljskih krajevnih imen (NMP 1996: 100) razložili poljske toponime Batowice, Batowo in Batyn iz antroponimov Bat, Batek, slednje pa iz občnega imena bat,11 ki v poljščini pomeni 'bič'. Po drugi strani Profous (1947: 31) in Šramek (Hosak in Šramek 1970: 55) izpeljujeta češka in moravska krajevna imena Batin, Batnovice, Batov, Batouchovice iz osebnega imena Bata oziroma Bat'a, tega pa iz občnega imena *bratb. Na podlagi imenotvorja toponima Batuje in njegove starejše oblike *Butina smemo postaviti domnevo, da je prvotni toponim izpeljan iz antroponima *But oziroma *Bat, ki je nastal s polastnoimenjenjem občnega imena but oziroma bat 'kij, kladivo'. Sedanja, mlajša oblika toponi-ma je po izvoru stanovniško ime, izpeljano iz hipokoristič-ne različice *Batuj istega antroponima.
so pisali Svoboda (1964: 167), Malec (1982: 100) in Grkovic (1983: 82). V Dečanskih hrisovuljah 1330 (Grkovic 1983: 82) je izpričanih deset antroponimov na -uj: Beruj, Blažuj, Boguj, Boruj, Bratuj, Dobruj, Draguj, Druguj, Miluj, Raduj, v staropoljski antroponimiji so izpričani Blizuj, Dobruj, Gniewuj, Lutuj, Miluj idr., v staročeški Raduj, Strachuj, v staroruski Jaruj, Miluj itd.
12 Avtorja navedenih gesel sta Kazimierz Rymut in Barbara Czopek.
Razglabljanja
Silvo Torkar
Iz antroponima *Bat po vsej verjetnosti izvira tudi krajevno ime Vatovlje v Brkinih (55 kilometrov od Batuj), kjer je domnevno prišlo do vzglasne premene b > v.13 Omeniti pa velja še krajevno ime Bate na Banjški planoti 30 kilometrov od Batuj. Za razliko od Batuj so Bate najbrž nastale kot metonimično poimenovanje izdelovalcev lesenih batov, saj srednjeveški historični zapisi 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh, 1502 Betha ne omogočajo, da bi jih razložili kot izantroponimske tvor-jenke. Tip krajevnih imen, ki so nastala s transonimizacijo iz antroponimov v tožilniku množine, je namreč značilen šele za čas od 16. stoletja dalje, zato smemo domnevati, da so Bate nastale iz občnega imena in so zato primerljive s krajevnimi imeni Stope, Dole, Knape, Križe}4
Krepaka
Toponim Krepaka (narečno Kripaka) je ime zaselka vasi Stopnik v dolini Idrijce 20 kilometrov vzhodno od Tolmina. O občnem imenu krepake in ledinskem imenu Krepake je Bezlaj v letih 1954-1982 pisal na dvanajstih mestih, nazadnje v etimološkem slovarju (Bezlaj 1982: 89). Občno ime in njegov pomen je rekonstruiral na podlagi terenskih opisov zemljišč, na katera se nanašajo ledin-ska imena Krepake, Na Krepakah, ki so izpričana ne le v Stopniku na Tolminskem, temveč tudi pri Moravčah in na Vačah v osrednji Sloveniji. To ledinsko ime naj bi označevalo 'pust, nerodoviten svet, razvaline, grobljo'. Bezlaj je vseskozi zagovarjal mnenje, da gre v tem ledinskem imenu verjetno za ilirsko oziroma predromansko substratno osnovo *krippo-.
Ledinsko ime Krepaka v vasi Stopnik je v virih prvič izpričano v katastru 1822 z zapisom Na Kriepak. Ob preverjanju terenskih podatkov se je dalo ugotoviti, da je živo tako ime domačije Krepaka v vasi Stopnik, tam je bil nekdaj mlin, kot tudi to, da se delu vasi Vače nedaleč od trga še danes reče Krepake.
V narečnih slovarskih zbirkah za Tolminsko in Cerkljansko občnega imena krepaka ni zaslediti, med ustnim poizvedovanjem na terenu pa je bilo mogoče ugotoviti, da je občno ime kripaka še živo in da pomeni cžleb, skopan čez klanec, da odteka voda ob nalivih' (Ustni vir 1) oziroma cpokrit odtok pod potjo' (Ustni vir 2).15 V tolminskih govorih (Staro selo, Zatolmin, Hudajužna) se za ta
13	Možnost razvoja vzglasnega b > v dokazujejo krajevna imena Vevče (< *Belče), Vezovje (< *Bezovje pri Celju), Vače (< *Bače pri Litiji), Vodenovo (< *Bodenovo pri Šmarju pri Jelšah), Vrhovo (< *Brhovo pri Radečah) (Torkar 2010: 210).
14	Bezlaj (1976: 17, geslo Benetke) je na podlagi narečnih podatkov o krajevnih imenih Bate, Baske in Banjšice (Logar 1955: 41-42) rekonstruiral krajevno ime Bate iz * (= *vgig), ki po njegovem izhaja bodisi iz praslovanskega (= Anti) bodisi iz nekega poznega refleksa za etnonim Veneti.
15	Sogovornik je navedel primer rabe: »Kar v krepaka so speljali kri, ko
so klali prašiča« (Ustni vir 2).
pojem večinoma uporablja občno imepotočina (Pleteršnik 1895: 187; Čujec-Stres 2014: 127). Na podlagi pomenske razlage narečnega občnega imena in zapisov koroškega krajevnega imena Kregab, tudi Krekap (pri Možberku na avstrijskem Koroškem), ki jih navaja Miklošič (Miklosich 1872: 99, 1874: 220) pri občnem imenu prekop,16 je postalo jasno, da je v narečjih prišlo do premeta: prekopa (z akanjemprekapa) > krepaka}1 Pleteršnikov slovar (Pleteršnik 1894: 244) navaja zaprekopo pomen 'odvodni jarek na travniku ali polju', izpričan na Gorenjskem, kar je zelo blizu pomenu, izpričanemu na Tolminskem. Pleteršnik navaja prav tako na Gorenjskem izpričani pomen 'jarek, po katerem je speljana voda na mlinsko kolo', kar spet ustreza imenu domačije z mlinom v Stopniku.18 Zanimivo je, da tudi češka prikopa v šlezijskih govorih (v bližini Opave in Ostrave) nastopa kot kripopa (Ustni vir 3). Podobno se poljsko občno ime przekop v narečjih pojavlja v oblikah s premetom: przykopa, krzypopa (Bankowski 2000: 854).
Narečno gradivo je omogočilo podvomiti o še eni »sub-stratni« etimologiji. Analiza gradiva navaja na sklep, da je krepaka le neprepoznano domače občno ime prekopa.
Sklep
Imenotvorna razčlemba nedvoumnih historičnih zapisov toponima Batuje (1398 Butinach, 1507 Batuiach, 1780 Battoge) je pokazala, da se je njegova starejša oblika glasila *Butina in je označevala naselbino rodovnega poglavarja z imenom *But oziroma *Bat. Osebno ime *But oziroma *Bat je nastalo s polastnoimenjenjem občnega imena but oziroma bat 'kij, kladivo'. Sedanja, mlajša oblika to-ponima je po izvoru stanovniško ime na -jane, izpeljano iz hipokoristične različice *Batuj oziroma *Batoj istega antroponima (*Batujane oziroma *Batojane, prebivalci *Batujevega polja).
Z ustnim poizvedovanjem na terenu je bilo mogoče ugotoviti, da je občno ime krepaka (narečno kripaka) na vzhodnem Tolminskem (na Šentviški planoti) še živo in da pomeni cžleb, skopan čez klanec, da odteka voda ob nalivih' oziroma cpokrit odtok pod potjo'. Izkazalo se je, da sta občno ime krepaka in ledinsko ime Krepaka nastali s premetom iz prekopa (z akanjem prekapa), ki je znana v podobnih pomenih tudi na Gorenjskem, ne pa iz domnevne substratne besede z osnovo *krippo-.
16	Kranzmayer (1958: 128) navaja krajevno ime Kregab (pri	co Možberku) s slovenskim narečnim Prekop in historičnim zapisom	° Precop iz leta 1136.
17	Nemška oblika je nastala z disimilacijo p-p > k-p ali z asimilacijo	—
p-k > k-k.	no
Q
18	V Sloveniji sta še dve krajevni imeni Prekopa: Prekopa pri Vran-	llj skem (1229 Prechob) in Prekopa (Gornja, Dolnja) na Dolenjskem.	^
Razglabljanja
Silvo Torkar
Literatura
BANNKOWSKI, Andrzej: Etymologiczny slownikjgzyka polskiego: 2 (L—P). Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, Cz^sto-chowa: Linguard, 2000.
ANIKIN, Aleksandr E.: Russkiy etimologicheskiy slovar': 5 (Buba I - Vakshtaf) [Pyccrnn ^T^M0^0^^HecK^^ cnoBapt: 5 (By6a I - BaKmTa^)]. Moskva: Nauka, 2011.
BEZLAJ, France: J. Hubschmid, Alpenwörter romanischen und vorromanischen Ursprungs, Bern 1951; Pyrenäenwörter vorromanischen Ursprungs und das vorromanische Substrat der Alpen, Acta Salmaticensia, Filosofía y Letras, T. VII, núm. 2, Universidad de Salamanca 1954. Slavistična revija 8 (1-2), 1955, 132-138.
BEZLAJ, France: Slovenska vodna imena: Del I. Ljubljana: SA-ZU, 1956.
BEZLAJ, France: Etimološki slovar slovenskega jezika: I. del. Ljubljana: Mladinska knjiga, SAZU, 1976.
BEZLAJ, France: Etimološki slovar slovenskega jezika: II. del. Ljubljana: Mladinska knjiga, SAZU, 1982.
ČUJEC-STRES, Helena: Slovar zatolminskega govora 2: Od P do Ž. Zatolmin: Samozaložba, 2014.
FURLAN, Metka: Predslovanska substratna imena v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 8 (2), 2002, 29-35.
GRKOVIC, Milica: Imena u Dečanskim hrisovuljama [HMern y ^enaHCKHM xpncoBy^aMa]. Novi Sad: Filozofski fakultet, 1983.
HÖFLER, Janez 2016: Gradivo za historično topografijo pred-jožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska. (2., predelana izdaja). Ljubljana: Viharnik, 2016; http://www.viharnik.com/ downloads/HistTop_Primorska.pdf.
HOSÁK, Ladislav in Rudolf Srámek: Místní jména naMorave a ve Slezsku I: A—L. Praga: Academia, 1970.
KOS, Dušan: Urbarji za Belo krajino in Žumberk: II. del. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 1991.
KOS, Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku: Tretja knjiga (l. 1001.-1100.). Ljubljana: Leonova družba, 1911.
KRANZMAYER, Eberhard: Ortsnamenbuch von Kärnten: II. Teil. Celovec: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, 1958.
LOGAR, Tine: Dialektološke študije. Slavistična revija 8 (1-2), 1955, 39-55.
MALEC, Maria: Staropolskie skrócone nazwy osobowe od imi-10 on dwuczlonowych. Wroclaw idr.: Zaklad Narodowy im. Osso-_ liñskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1982.
MIKLOSICH, Franz: Die slavischen Ortsnamen aus Apellati-ven, I. Dunaj: Denkschriften der Akademie der Wissenschaften.
co	/	j
o Philosophisch-historische Klasse, 1872.
MIKLOSICH, Franz: Die slavischen Ortsnamen aus Apellati-ven,II. Dunaj: Denkschriften der Akademie der Wissenschaften. Philosophisch-historische Klasse, 1874.
NMP: Nazwy miejscowe Polski: I. Ur. Kazimierz Rymut. Krakov: Wydawnictwo Instytutu J^zyka Polskiego PAN, 1996.
PLETERŠNIK, Maks: Slovensko-nemški slovar: I. Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894.
PLETERŠNIK, Maks: Slovensko-nemški slovar: II. Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1895.
PROFOUS, Antonin: Mistni jmena v Cechach, jejich vznik, püvodni vyznam azmeny: I. Praga: Ceska akademie ved a umeni, 1947.
REPANŠEK, Luka: Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora. Ljubljana: Založba ZRC, 2016.
SNOJ, Marko: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC, 2009.
SVOBODA, Jan 1964: Staročeska osobni jmena a našepnjmeni. Praga: Nakladatelstvi Ceskoslovenske akademie ved, 1964.
SVOLJŠAK, Drago in Timotej Knific: Vipavska dolina: Zgo-dnjesrednjeveška najdišča. (Situla, 17). Ljubljana: Narodni muzej, 1976.
ŠTIH, Peter: »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412). Nova Gorica: Goriški muzej,1999.
TORKAR, Silvo: Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov: identifikacija, rekonstrukcija in standardizacija. Doktorska disertacija (rokopis). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010.
TORKAR, Silvo: TonoHHMunecKue 3aragKu: Batuje, Horjul, Krepaka, Hobovše [Toponimičeskie zagadki: Batuje, Horjul, Krepaka, Hobovše]. V: Ilona Janyškova, Helena Karlikova in Vit Boček (ur.), Etymological Research into Czech : Proceedings of the Etymological Symposium Brno 2017, 12-14 September 2017, Brno. (Studia etymologica Brunensia, 22). Praga: Lidove noviny, 2017, 401-412.
VLAJIC-POPOVIC, Jasna: Leksička porodica batati / botati / butati 'udarati i sl.' - derivacija, semantika, etimologija [^eKCHHKa nopogu^ öamamu / öomamu / 6ymamu 'ygapaTH u cn.' - gep^Ba^^ja, ceMaHTHKa, eTUMonoraja]. Južnoslovenski filolog 61, 2005, 57-93.
Ustni viri
Ustni vir 1: Lenka Torkar, roj. Franko, iz Lipet v Bukovskem Vrhu - pogovor z avtorjem.
Ustni vir 2: Franc Kranjc s Pečin na Šentviški planoti, 9. 12. 2013 - pogovor z avtorjem.
Ustni vir 3: Rudolf Šramek, 20. 12. 2013 - elektronsko pismo avtorju.
Razglabljanja
Silvo Torkar
Slovenian Place Names: Batuje and Krepaka
So far, linguists have interpreted the place name Batuje almost exclusively on the basis of three records that purportedly date back to the 11th century, although the source in question is a fake of the source from the late 15th and early 16th centuries. Most of the place name records in the source are heavily distorted, which makes their probative value highly questionable. A word-forming analysis of unequivocal historical records of the toponym Batuje (1398 Butinach, 1507 Batuiach, 1780 Battoge) has revealed its older form to be *Butina, which was used to refer to a settlement of the family chief called *But or *Bat. The personal name *But or *Bat was created through the proprialisation of the common noun but or bat, meaning 'a beetle, a mallet'. The current, younger toponym form is by origin a demonym with the suffix -jane, derived from the hypocoristic variant *Batuj or *Batoj of the same anthroponym (*Batujane or *Batojane, inhabitants of *Batujevopolje).
From the microtoponyms Krepake, Na Krepakah, which have been discovered in the area of Tolmin, near Moravče and in the village of Vače in central Slovenia, Bezlaj - based on dialectologists' field reports - reconstructed the common noun krepake, meaning 'barren, infertile world, ruins, rubble', which he attributed to an Illyrian or pre-Roman substrate lexical base *kri-ppo-, which supposedly originated in the Proto-Indo-European stem *(s)ker- 'cut'. However, kripaka, a dialectal common noun from the area of Tolmin, meaning ca gutter dug across a slope, allowing the water to drain away in times of downpour' or ca covered outlet under a path or a road', which was determined by means of field research (in the area of Šentviška planota), has allowed an interpretation on the native linguistic basis. It has been revealed that the common noun krepaka and the micro-toponym Krepaka are a result of a metathesis of the word prekopa (prekapa in the dialect), which is also known in the region of Gorenjska with a similar meaning, and are not derived from the alleged substrate word with the stem *krippo-.