ŠE NEOBJAVLJENA KAMENA ORODJA IZ PARSKE GOLOBINE F. OSOLE Univerza., Ljubljana S istem atična p aleo litsk a izk o p av an ja v P arsk i golobini so' se zak lju ­ čila leta 1954. Ves te d a j zbrani d o k u m entarni, arheološki in paleontološki m aterial je bil obdelan in o bjavljen (S. B rodar, 1952; F. Osole, 1961; I. R a­ kovec, 1961). P ri iz k o p av an jih pa ni bil p rek o p an ves dostopni del jame. O b levi jam sk i steni je ostal v jam i p recejšn ji kontrolni ostanek, ki sta ga ob straneh om ejevala d v a skoraj n av p ič n a in preko 2 m visoka nezaščitena profila. K er so se z a ra d i obsežnega odkopa sprem enile k lim atsk e razm ere v jam i, k a r je v p liv alo n a sipki m aterial p lasti, sta se oba p ro fila že v p rv ih zim ah po zad n jem izkopavanju začela m očno rušiti. O b ra z ra h ljan ih p ro filih leže sedaj večji k u p i posutega m ateriala, v njem pa seveda tudi iz porušenih k u ltu rn ih p lasti izpadli arheološki in paleontološki predm eti. U deleženci strokovnih ekskurzij po N otranjskem K rasu, ki so v ečk rat obi­ skali tud i P arsko golabino, so našli ob teh priložnostih predvsem v p o ru ­ šenem m aterialu šest kam enih paleo litsk ih artefak to v . K er je bil pri izk o p av an jih o d k rit številčno' in tipo lo šk a d o k aj skrom en kulturni, in v en tar (F. Osole, 1961, 471), n e bo odveč, če prik ažem o ta, na sek u n d arn ih m estih najdena, kam ena o ro d ja, ki so tipološko p ra v zanim iva. Z njihovo objavo dopolnjujem o tipološko sliko kam enega in v e n ta rja iz P arske golobi.ne in ga obenem obvarujem o pozabe. O pis orodij 1. K apičast n u k leo id n i odbitek iz belk asto sivo p atin iran eg a kresiln ik a s tem nejšim korteksom n a dorzalni stran k O b robljajo ga večje in m anjše fasete, ki. m estom a p re h a ja jo na dorzalno stran . V en traln a stran k aže plitv e sledove lam elam ih odbitkov. 68 mm, 64 m m , 31 m m .1 Inv. št. 131. T. 1: 1. 2. K oničasto rezilo s poudarjenim osrednjim grebenom in delom a re- tuširanim i stranskim i robovi, iz tem no olivno zelenega roženca. 60 mm. 25 mm, 11 mm. Inv. št. 132. T. 1: 2. 3. K oničasto rezilo iz olivno zelenega, rjav k asto p atin iran eg a roženca. Levi lateraln i rob dobro retuširan. D ve globlji zajedi sta poškodbi novej­ šega datum a. Baza z dorzalne stran i sta n jša n a , u d arn a ploskev fasetirana. 70 mm, 41 mm, 8 m m . Inv. št. 133. T. 2: 1. 1 Po vrstnem redu največja dolžina, širina in debelina orodja. 4. F ragm ent ozkega rezila iz olivno zelenkastega roženca, z ventralno izjedo desnega roba. 27 mm, 23 mm, 5 mm. Inv. št. 134. T. 2: 2. 5. Izbočeno strgalo' s stupnjevito retu šo in ostankom prodnikove skorje n a nasprotnem robu. V ijoličasto siv k v arcit. 42 mm, 24 mm, 15 mm. Inv. št. 155. T. 2: 3. 6. K rilijasto rezilce z obojestransko retuširanim desnim stran sk im ro­ bom. N a nasp ro tn em robu tvori korteks naraven hrbet. O livno zelenkast roženec. 28 mm, 18 mm, 6 mm. Inv. št. 136. T. 2: 4. Iz k aterih p la sti izv irajo n ajd en a orodja, je mogoče ugotoviti le po­ sredno. N ekaj m ožnosti nudi p etro g rafsk i m aterial, iz katerega so izdelana posam ezna orodja, ki je značilen za določeno plast. Bolj zan esljiv a je v našem p rim eru tip o lo šk a m etoda. Vseh šest. najdenih orodij sm o prim erjali s kam enim i orodji posam eznih plasti P arsk e golobine in z a rte fa k ti iz ustreznih k u ltu rn ih horizontov B etalovega spodmola. P rim erjav a je po­ kazala, da orodja, upodobljena n a T. 1: 1, 2, in T. 2: 1, tipološko še najbolj ustrezajo skupini artefak to v iz 7. p lasti v P arski golobini ozirom a a rte ­ faktom k u ltu rn e g a horizonta B v B etalovem spodmolu. K u lturno jih torej prisojam o levallois-m oustérienu. K am eni in d u striji horizonta C v Betalovem spodm olu in a rte fa k tu iz 6. plasti P arske golobine (F. Osole, 1961, T. V II. 65) p rip a d a izbočeno mo ustòri ensko strgalo iz vijoličasto sivega k v a rc ita (T. 2: 3). Obe n a d a ljn ji n a jd b i (T. 2: 2, 4) iz v ira ta n ajverjetneje iz 5. ali 4. plasti, k aterih k u ltu rn o vsebino prisojam o k u ltu rn im a horizontom a D in E v Be- talovem spodm olu, finalnem u m oustérienu ozirom a prehodu v m lajši paleo­ litik. To našo posredno^ stratig rafsk o opredelitev najdenih orodij pod­ k re p lju je do neke m ere tudi horizontalna razporeditev najdb, saj so bila orodja odk rita še neposredno p red doseženim i profili. Literatu ra S. Brodar. 1952, Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline, posebej Parske golobine. Geografski vestnik XXIV. Ljubljana, str. 45—76. F. Osole. 1961, Parska golobina. paleolitska postaja v Pivški kotlini. Razprave IV. razr. SAZU VI. Ljubljana, str. 457— 498. I. Rakovec, 1961, Mladopleistocenska favna iz Parske golobine v Pivški kotlini. Razprave IV. razr. SAZU VI, Ljubljana, str. 275—549. ZUSAMMENFASSUNG Noch nicht publizierte Steinartefakte aus Parska golobina Der Verfasser berichtet über sechs paläolithische Steinartefakte aus der Höhle Parska golobina im Pivka Tal (Slowenien). Sie wurden im Material aufgelöster zurückgebliebener Profile gefunden. Er vergleicht sie mit Artefakten, die durch planmässige Grabung gewonnen wurden, und stellt fest, dass die auf der Taf. 1 : 1, 2, und Taf. 2: 1 abgebildeten sehr wahrscheinlich der 7. Schicht (Levallois- Moustérien) gehören. Das auf der Taf. 2: 5 abgebildeie Gerät ist der 6. Schicht (Moiistérien) zuzuweisen, die primäre Lage der beiden auf der Taf. 2: 2, 4 abgebil­ deten ist jedoch höchstwahrscheinlich in der 5. oder 4. Schicht (End-Moustérien bezw. Übergang zum lungpaläolithikum) su suchen.