Naši Salezijanci ali 1 V* j} V LJUBLJANI, 1896. Tisk J Blasnikovih naslednikov. Čisti dohodek je namenjen salezijanski zgradbi zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani. črtice o družbi Salezijanski ter njenem pričetku na Kranjskem, M>A PISAL M’/ J - s - F’ * katehet. P. n.! ISJamen knjižice (cena 30 kr.) je širiti sloves o Bos- kovih ali salezijanskih napravah ter pospeševati salezi¬ janske naprave tudi po naših domačih tleh Bogu včast, v razširjanje sv. Cerkve, vzveličanje duš, mladini v pomoč, domovini v slavo. Če pa že tudi ne vstreza po vsem vsebina ter pisava te knjižice, naj pa vsaj njeni blag in dober namen pri¬ vabi mnogo čitateljev; še več pa primika velikodušnih dobrotnikov salezijanski napravi v Ljubljani. V Ljubljani 29. prosenca 1896. J. s. Naši Salezijanci. (Iz „Zg. Danice 11 1894.) ^j^ajnik društva za zgradbo zavetišča in vzgoja- lišča mladine v Ljubljani, čast. g. Jan. Smrekar, je ' na praznik sv. Jakoba t j. 25. julija 1894 peljal 4 mladenče v Don-Boskov zavod v Torin na Laškem. Dečki so: Jaklič Jože in Meze Jože, učenca 2. gimnaz. razr., Kadunec Avg. in Majiti Jan. učenca za 1. gimnaz. razred. Peljal jih je tje, da bi se v duhu Boskovih Salezijancev vzgojili, ter o svojem času, ako Bog da, v novem zavodu, katerega ima društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča za nravno zanemarjeno mladino v Ljubljani zidati in po njegovi izveršitvi izročiti častiti družbi Salezijancev opravljali salezi¬ jansko delo Bogu v čast in naši mladini v pomoč. Don-Bosko je pri nas še premalo znan, še manj pa njegove naprave, katere se že silo razširjajo po svetu. Naj toraj tu prav ob kratkem povem, kdo je Don-Bosko. Janez Kers. Boško, rojen 16. avgusta 1815 v revni vasi Becchi (reci: Beki), štiri ure od Turina na zgornjem Laškem, je bil sin revnih kmečkih staršev. Očetu je bilo ime Frančišek, materi pa Marjeta. Očeta je mali Boško zgubil, ko je bil komaj dve leti star. V svojem de¬ setem letu je imel naš Boško znamenito-čudovite sanje. Sanjalo se mu je, da je gnal na pašo divje zveri, katere so se kmalu spremenile v krotka jagnjeta. V svojem dvanajstem letu stori terdni sklep: živeti le za sirote in zapuščeno mladino. Poda se v srednje šole, katere vzgledno doverši. Leta 1835 pa stopi v duhovsko semenišče v Turinu, kjer je bil 5. junija 1841 mašnik posvečen. Dne 8. decembra 1841 je za pervo siroto, zapuščenega dečka Jerneja Garellija, prevzel skerb in že 2. februvarija 1842 je imel dvajset tacih dečkov krog sebe zbranih. Število tacih dečkov se je pa hitro na sto naraslo. V zdat- nišo pomoč zapuščene mladine vstanovi molitveno družbo, reklo se ji je »oratorium", katero izroči v varstvo sv. Frančiška Šaleškega, Leta 1844 je imel Boško že 300 gojencev, katere je moral podučevati pod milim nebom, ker jih nihče pod streho ni maral. V aprilu 1846 si je dobil navaden skedenj ali šupo v najem, da je ondi zbiral in učil svoje dečke. Na jesen istega leta pa si je s svojo materjo najel zraven tega skednja še malo stanovanje, kamor je že tudi nekaj gojencev sprejel. Ti gojenci so stano¬ vali pri njem ter se zato internisti ali notranji go¬ jenci imenovali in so se tako ločili od tistih, ki so bivali zunaj njegovega stanovanja in se zato zunanji ali eksternisti imenovali Število zunanjih gojencev pa se je tako množilo, da jih je leta 1847 že bilo 800. Dne 27. aprila 1865 je pričel Boško s 40 centimi (vinarji) v žepu zidati prekrasno cerkev Marije Po¬ močnice kristjanov (Auxilium christianorum), katera stane več kot milijon lir, kar je blizo pol milijona goldinarjev avstrijskega denarja. Leta 1857 je bilo že lepo število njegovih gojencev v mašnike posve¬ čenih, katerih se je silno veselil. V 1872. letu vsta¬ novi Boško tudi ženski red v pomoč ubogemu člo¬ veštvu. imenuje se: „red hčera Marije Pomočnice kristjanov" (red Boskovih sestra). Dne 3. aprila 1874 so papež Pij IX poterdili društvo, kateremu se je reklo „ Pobožna družba sv. Frančiška Šaleškega" in imenoval jo je »Družba Salezijancev." Leta 1875 3 Ro¬ poši j e perve misijonarje v Patagonijo. Dne 9. maja 1876 so sveti Oče Pij IX s posebnim pismom (breve) odobrili in poterdili „Družbo Salezijanskih pomoč- nikov.“ Dne 31. januvarija 1888 ob tri četerti na pet zjutraj pa je Janez Boško poln dobrih del in < 'Lxlnih zaslug pred Bogom in pred ljudmi sladko v Gospodu zaspal. Gospod ga je poklical, da mu podeli obilno plačilo v nebesih. Njegovo truplo počiva v prekrasnem marmornatem grobu v Salezijanskem vstavu, katerega je Boško sam vstanovil v prijaznem predmestji Val salice (verbova dolina) v Turinu na Laškem. Celih 72 let 5 mescev in 15 dni je Boško zvesto in goreče služil Gospodu Tisoče in tisoče otrok je sprejel v svoje zavode, jih učil in odgojil; nad 6000 mašnikov je izgojil za sv. Cerkev, okolu 100.000 sodelavcev pridobil, kacih 250 Salezijanskih hiš po Evropi in Ameriki vstanovil, veliko cerkva sozidal, nad 20.000 poganov v Patagoniji na Ognje- niščevem (Feuerland) naklonil milost sv. kersta. Sedaj ima družba Salezijancev že 400 hiš po raznih krajih po Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki. Iz teh zavodov se leto za letom kacih 30.000 gojencev, ki so bili prej nravno zanemarjeni, vrača med svet kot dobri kristjanje in pošteni deržavljanje. Tako se očividno množi in razcveteva delo Boskovo sv. Cerkvi v slavo in v blagor celih deržav. Turinsko mesto. Turin je veliko mesto na zahodnje-zgornjem Laškem. Mesto ima jako prijazno lice ob južni strani ga opasujejo lepo-zeleni, nekaj visoki hribje, proti severu se razprostira široka planjava, čez katero se vidijo Švicarki snežniki, ki se še više ponosno v zrak vzdigujejo, kakor naše kamniške planine. Mesto je razdeljeno v mnogo četertmestij, ter bogato ob- sejano z lepimi vertovi in nasadi, kar mestu daje posebno lepoto in pospešuje zdravstveno stanje. Skozi celo mesto pa se vije sreberno belo se leskeča t± reka Pad, ki izvira v pijemonteških gorah in se izliva v adrijansko morje. Ceste in ulice so jako široke, po njih teka veliko ljudi sem ter tje, derdra mnogo kočij in voz za prevažanje ljudi, tramvaji imenovani, ki so zelo napolnjeni z ljudmi. Zato je pa tudi tacih voz toliko, da imajo po nekterih ulicah kar po sedem tirov vštric samo za tramvaje. Tudi celo že¬ leznica piha po širnem mestu,- katero po dnevu precej zelo ogreva solnce, po noči pa, ako ni videti luči na nebu, mile lune, razsvetljuje električna luč. Mnogo je dragocenih in dostojnih spominkov po mestu, nedostojnih spominkov po očitnih krajih ni videti; a žali, da je večina spomikov postavljenih najhujšim rovarjem zoper katoliško Cerkev, kakor so Garibaldi, Kavur i. dr. Ti spominki kažejo, da imajo framasoni največi vpljiv v tem mestu, zato so si pa tudi izvolili to mesto za svojo terdnjavo ter zalegli celih ednajst lož svojih. Ni čuda, da se je njihov tovariš ter najhujši sovražnik Avstrije, umerli Košut, tako srečnega čutil ondi. Umeri je ta rovar v svoji vili blizo Turina, obdan od svojih fra- masonskih tovarišev; pa kakor se sluti, umiral je v veliki razburjenosti ter obupnosti. Tudi j udje imajo tu nekaj ognjišča, če tudi se jim ni izteklo vse po volji. Sredi mesta mislili so si postaviti velikanski spominek. Sozidati so mislili jako visok stolp, ki že v sedanji doveršenosti šterli čez celo mesto, pa judje so ga mislili zidati še više; toda mestni očetje so jim to zabranili ter tisti stolp kupili in ga obernili v mestne namene; imajo pa judje svoj tempelj v druzem četertmestji. Pri vseh teh žalostnih novejših napravah, pa se vendar vidi, kako da je še pred nekaj leti kerščanstvo ondi zelo cvetelo. Mesto, ki šteje nad 300.000 prebivalcev, ima 45 očitnih prelepih cerkva in mnogo krasnih zasebnih kapel. — Cerkve po širnem mestu so prav lepe. Večinoma so zidane v gotičnem, nekaj tudi v romanskem in re- nesanskem slogu. Nektere so posebno imenitne. Zna¬ menite so po svoji velikosti in krasni zidavi, še bolj pa zaradi posebnih skrivnostij. katere se v njih hra¬ nijo in mnozih milostij, katere so ljudje v njih dobi¬ vali in jih še sedaj prejemajo. Znamenita je stolna cerkev, ki ima shranjeno tančico, v katero je bilo zavito Jezusovo telo v grobu. Zunanje lice te velike gotične cerkve je veličastno. Stoji ob glavni široki ulici. Vzdignjena je od tal za kacih sedem stopnjic, kar prihod v cerkev zelo po¬ veličuje. Ima pa tri glavne vhode. Znotraj je cerkev zelo prostorna in veličastna za pogled, ima tri široke ladije, nad katerimi se dviguje na višave. Oltarji in vsa oprava njena je v naj lepšem gotičnem slogu. Moral bi se človek dolgo v njej muditi, ako bi hotel posamezne dragocenosti do dobrega ogledati. Naj večja dragocenost tej cerkvi je pač kapela, kjer se hrani Jezusova tančica. Ta kapela je v višini za velikim oltarjem. Vanjo se pride na evangeljski in listovski strani skozi vhod, kateri šteje kacih pet¬ deset kamnitih stopnjic. Kapela je široka, kakor je širok prezbiterij stoljne cerkve in dolga je tudi ne¬ kako tako, toda visočina je silno velika. Prekrasen je ta sveti prostor! Vsa kapela je iz drazega černega marmorja, v katerega so okusno vdelane rumeno- zlate bronaste zvezde. V srednji višini te kapele, ki se prav za prav visoka kupla mora imenovati, je krog in krog hodišče s prekrasno dragoceno ter mnogo pozlačeno ograjo. V višini te kuple je eno samo okno iz rumenkastih šip. Naj lepši in naj bolj dragocen pa je oltar iz černega marmorja. Na oltarji so svečniki, razne olepšave in krasni mali taber¬ nakelj iz čistega zlata, kar kapeli posebno krasoto dela. Nekoliko više za tabernakeljnom pa je drago¬ cena skrinjica, v kateri se hrani tančica Jezusova. Ta skrinjica je iz treh manjših skrinjic. Perva je iz samega lesa, v tej je sveta tančica, druga je iz že¬ leza, tretja iz srebra, cela ta skrinjica pa je zaperta v drago-pozlačeni veči stekleni skrinjici. Sveta tan¬ čica se pokaže redoma na sto let, izvanredno pa o posebno velikih praznikih in slovesnostih. Sveta po- božnost obdaja človeka v tej kapeli, ko vidi v ol¬ tarja sveti pert, v katerem je ležalo v grobu tisto presveto Telo našega Zveličarja, katero je nas rešilo večnega pogubljenja s svojo smertjo na križi in sedaj sedi poveličano na desnici Boga Očeta. Nehotč pa se vzbuja v sercu pobožnega obiskovalca svetega kraja vroča želja, naj bi ljubega Jezusa, kateri je v tem pertu počival, smel kdaj vživati in gledati v nebesih! Druga imenitna cerkev v Turinu je gotovo cerkev Marije, Tolažnice žalostnih. Ta cerkev ni posebno velika, pa je silno dragocena, tu je mnogo umetnega dela in drazega zlata; zidana je v roman¬ skem slogu in silno visoka. Tu je čudodelna podoba Matere Božje z imenom Tolažnica žalostnih. Tisoče in tisoče žalostnih in stiskanih je tu dobilo pomoč in tolažbo; na tisoče spominkov iz obljube visi po širokih mostovžih ob desnici te krasne cerkve, kateri glasno oznanujejo, kolikim je tu Marija čudovito po¬ magala. Sedanji spominki, katerih je brezštevila ve¬ liko, niso kaj dragoceni po svoji tvarini; dragocene spominke iz zlata, srebra in drazih biserov je pred nekaj leti pobrala nesrečna laška vlada. Pri pogledu toliko znamenitih spominkov potniku serce kar samo od sebe globoko izdihne preserčno proseče: O Marija, ki si tolikim pomagala, oj, usmili se in pomagaj tudi meni! Tretja cerkev je prekrasna velika cerkev ob široki, dolgi, prijazni ulici posvečena sv. Janezu Evangelistu. Cerkev ima pred svojim glavnim vhodom tik ob ulici železno, lepo izdelano omrežje ter za njim nekaj stopnjic do velikih vrat. To ti je res okusno gotično delo! Tri ladije so, pa vse je tako lepo izdelano, visoko kviško se dvigajoče, kakor bi imelo življenje v sebi; nehote ti duha od zemlje k nebesom povzdiguje. Krasne so slike nad velikim oltarjem ter po celem visokem oboku po cerkvi. Prekrasen je marmornati veliki oltar, kateri je dvojnat, da dva mašnika lahko hkrati mašujeta, obernjena drug k druzemu, ne da bi se vidila, ker je med njima na obe strani se odpirajoči tabernakelj. Krasni so svetniki na velikem oltarju ter posebni kinč dva velika zlata svečnika s trinajsterimi lepo razverste- nimi rogli za sveče na črnem marmornatem visokem stalu na vsaki strani oltarja; lepi so bogato po¬ zlačeni med slehernima dvema stebroma ob dolgih treh ladijah z višave krog in krog viseči lestenci ter lustri. Krasno je to svetišče. Nehote vzbuja pobožnemu opazovalcu želje po lepi cerkveni umet¬ niji, ki ima svoj verhunec v nebeških višavah, v katere nas tako glasno, četudi molče vabijo in kličejo krasne cerkve. Četerta imenitna ter posebno znamenita cerkev ob glavni, jako živahni dolgi ulici ne daleč od stoljne, cerkve, pa je cerkev presv. Rešnjega Telesa. Tudi ta za kacih pet stopnjic od tal vzdignjena romanska cerkev ti je poseben kinč celega mesta. Ni sicer kaj posebno prostorna, pa se posebno vzdiguje daleč na kviško z visoko svojo kuplo. Dasiravno pa ta cerkev po svoji velikosti nekako zaostaja za druzimi veli¬ kanskimi cerkvami, ima vendar veliko ter neizmerno prednost pred druzimi cerkvami. To je namreč cerkev, kjer je mili Zveličar naš čudovito svetu razodel svojo resnično pričujočnost v presv. Rešnjem Telesu. To najdeš zapisano v kamnitem tlaku v cerkvi. Ko stopiš v sveti hram, vidiš poleg prižnice na evan¬ geljski strani mali prostor, ograjen z železnim omrežjem. Ravno ta pa je tisti imenitni prostor, kjer se je to čudo godilo. V štirovoglati kamniti plošči je ta čudež ob kratkem tako-le popisan: Hic divini Corporis avector jumentum procubuit. Hic sacra sese Hostia sarcinis emancipata in auras ex- tulit. Hic supplices in Taurinensium manus clemens descendit. Hic ergo sancitum prodigio locum memor supplex pronus venerare ant verere. Die 6. Junii Anno Domini 1453. Po naše bi se reklo nekako tako-le: Na tem prostoru je ropar Božjega presv. Rešnjega Telesa svoje živinče s pretepanjem na tla spravil. Tukaj se je presv. Hostija iz vreče, ki se je sama razvezala, vzdignila v višave. Tu se je Hostija mi¬ lostno spustila iz višav v roke v pobožni molitvi klečečih Turincev (prebivalcev turinskega mesta). Tukaj toraj spominjajoč se, da ta prostor je po čudežu posvečen, v globoki ponižnosti moli ali pa s strahom premišljuj. Dne 6. junija leta Gospodovega 1453. Kar pa je popisano na tej plošči ob kratkem, je brati obširniše iz čveterih prekrasnih, lepo sli¬ kanih podob, na oboku, prav na stropu cerkvenem. Perva slika, nad glavnimi cerkvenimi vratmi, kaže roparja, ko pride s svojim roparskim tovarišem krast monštranco s presvetim Rešnjim Telesom. Iz taber- nakeljna potihoma jemaje sveto posodo, jo daje v roko svojemu tovarišu, kateri jo nese tretjemu to¬ varišu roparju, ki stoji s svojim oslom v kotu zunaj cerkve. Varno ter na vse strani oprezen ropar odveže na tleh vrečo, dene vanjo monštranco s sv. Hostijo, jo naloži osliču čez herbet, potem pa požene žival svojo, ter gre dalje po mestu, nadejaje se, da mon¬ štranco odnese. Kar se prav na ravno popisanem prostoru žival ustavi, ter se ne gane z mesta, če tudi jo ropar z vso silo tako zelo pretepa, da jo spravi na tla. Toda žival se ne gane z mesta. Ob enem pa se vreča sama odveže, kar kaže druga slika, in čudo! presveta Hostija se sama dvigne kviško ter obstane v zraku obdana z nebeško svitlobo. Ljudstvo sliši in vidi kaj se godi, stermi, kleči, moli in zre v presveto Hostijo v višavi. Presv. Hostija se tako dolgo ne gane s svojega mesta, da pride nad¬ škof turinski spremljan od velike množice ljudstva s posvečenim kelihom v roki, katerega stojč kvišku derži, ljudstvo pa kleči in moli, in glej, presv. Hostija se sama iz višav spusti v kelih. To nam predočuje prekrasna tretja slika. Z velikim veseljem nese potem nadškof v slovesni procesiji sv. Rešnje Telo, presv. Hostijo, v stolno cerkev. Pobožno ljudstvo turinskega mesta pa sklene in da na tistem kraju, kjer se je to čudo godilo v zadoščenje za veliko nečast in oskrunjenje, katero se je tu presv. Rešnjemu Telesu po roparju godilo, napraviti krasno cerkev v čast presv. Rešnjega Telesa. Sveto spoštovanje in blaženo veselje tukaj na¬ vdaja verno serce. Misel se zbuja: O, mili Jezus, kako si dober, da nam s takim čudežem svojo pri- čujočnost v presv. Zakramentu dokazuješ! Vera, upanje in ljubezen do Jezusa v presv. Zakramentu se mu tukaj množi. Iz serca pa se mu vzdiguje prošnja k Bogu: 0, da bi pač brezverci in hudobneži na ta kraj prišli in se tukaj učili, da Jezus, Sin živega Boga, je v presv. Zakramentu resnično in bistveno pričujoč ter se Njega bali saj kot prihodnjega Sod¬ nika. Ne more pa se veren častilec ločiti od tega kraja, da ne bi pobožno in z veseljem počastil svojega Zveličarja v presv. Rešnjem Telesu, rekoč: „Presveto in Božje Rešnje Telo naj večno češčeno in hvaljeno bo!“ Pač bi bilo veliko pisariti, da bi bralcem saj v nekakem malem obrisu zamogel naslikati imenitnost turinskega mesta na zgornjem Laškem. Veliko za¬ nimivega bi se dalo pisati o kapucinskem samostanu ter njegovi lepi cerkvi, kateri je že pred leti prišel vladi v last. Izmed kapucinov ondi nekdaj bivajočih živi notri sedaj baje le še jeden brat. Da bi prišli novi patri v to zdaj v vojašnico spremenjeno po¬ slopje, ni prepuščeno. Stoji pa ta samostan na precejšni višini ob prijaznem južnem hribovju, od koder je prav lep razgled čez celo mesto turinsko. Do tega samostana je iz nižave napeljana tako zvana železnica po dratu. Znamenite reči bi se dale pisati o krasnem hribu ob istem gorovju na južni strani mesta, kateri se imenuje po laško „Soperga,“ po naše bi se reklo „vzvišen kraj." Na tem hribu je visoka cerkev s prav visocima kuplama. V tej cerkvi so grobje kraljev ter vladarjev iz savojske hiše. Tu je videti mnogo zgodovinsko-imenitnih spo¬ minkov. Imenitno je prostrano centralno pokopališče 2 -H>3 10 E>*- na jutro-severni strani mesta. Tu vidiš premnogo umetnih, krasnih, kerščanskih, žali, da tudi preveč nekerščanskih spominkov. Po mestu vidiš mnogo velikanskih palač, od kraljeve palače, do raznih šol¬ skih in druzih javnih poslopij, ki po svoji velikosti in mojsterski zidavi mestu vnanjo krasoto delajo. Zaradi svoje lepote se to mesto po pravici že od starih časov imenuje po latinsko „Avgusta Tauri- norum“, ali po naše „presvitlo mesto Turinsko. 11 Dasiravno pa bi se dalo veliko zanimivega po¬ vedati o tem lepem mestu, vendar opustim daljno opisavanje njegove znamenitosti ter hitim k tisti prekrasni cerkvi, ki je nekako mati in središče Boskovih del in mnogoštevilnih salezijanskih naprav njegovih. To je cerkev Matere Božje z laškim imenom „Maria Ausiliatrice", Marija Pomočnica. Ob široki ulici pred velikim prostorom, nekako tako, kakor ur- šulinska cerkev s svojim samostanom v Ljubljani, se ta cerkev Matere Božje ponosno kvišku dviguje. Tikoma ob ulici pred cerkvijo je velika železna ograja, ob vsaki strani pa so zala poslopja salezi¬ janska. Za ograjo je precejšen prostor do cerkvenih stopnic, katerih je kacih šest. Na tem vzvišenem pro¬ storu, ki meri 1200 štirjaških metrov, stoji krasna Marijina cerkev o kateri je tu govorjeno. Ta cerkev in vsa razna salezijanska poslopja okrog nje se kar z eno besedo skupaj imenuje „ Oratorij “ (Oratorium). Bese¬ dica „oratorium“ po naše prav za prav pomeni ne¬ kako kapelo ali molitvenico, lahi pa imenujejo ora¬ torium tudi ustav, v katerem so poleg kapele za službo božjo še učilnice za razne stroke človeške vednosti ter šole in delavnice za razna rokodelstva in mnogotere vede. In ker se ravno v tem ustavu Boskovem tako lepo menjava molitev in delo, počitek in učenje ter se vse z molitvijo začenja in končava posebej v vsakem oddelku, skupaj pa na jutro, opoldne in večer v tej krasni cerkvi, se pač tudi ves ta Boskov zavod po njegovi lastni odredbi prav pri¬ merno imenuje oratorij. Pri vseh delih Boskovih je pervo in poglavitno molitev in potem delo, ne sicer tako, kakor da bi morali gojenci prav veliko skupaj moliti; skupaj se primeroma ne moli kaj veliko, pač pa zato, ker se vsako delo začenja in končava s kratko molitvijo ter z vzdihljejem k Ma¬ riji Pomočnici in tako z dobrim namenom vedno Bogu posvečuje, prav po našem reku: „Z Bogom začni vsako delo, in bo dober tek imelo; z Bogom delo dokončaj, to je pot v sveti raj!" Na Božjem blago¬ slovu je namreč vse ležeče. Po tem poglavitnem pravilu s posebnim zaupanjem v Marijo se verstijo tudi vsa dela Don-Boskova. In kakor je molitev imenitniše od vsacega rokodelskega ter umskega dela človeškega, tako je tudi ta cerkev Matere Božje v velikanskem ustavu imenitniša in krasnejša, kakor so druga poslopja okrog nje. Za to se mi zdi toraj prav primerno, da si prej natančneje ogledamo krasno cerkev Marije Pomočnice Don-Boskovega zavoda v Turinu, predenj začnemo opisavati posamezne na¬ prave njegove. Cerkev Marije Pomočnice Kristjanov. Ob dolgi ulici Via Cottolengo pred velikim pro¬ storom, enakim prostornemu tergu, stoji krasna cerkev Marije Pomočnice kristjanov, ki je ob desni in levi ter za seboj dalje obdana z velikimi poslopji Don- Boskovih naprav. Na veličastni, z dragimi kipi svet¬ nikov okinčani široki fasadi ali pročelju, so brati z velikimi pozlačenimi čerkami zapisane besede: „ Maria, Auxilium, Christianorum, ora pro nobis," po naše: „Marija, Pomoč kristjanov, prosi za nas.“ Na celem pročelji je kacih deset podob in kipov v linah ali po stebreh razstavljenih v čast raznih svetih zavet¬ nikov salezijanske družbe. Izmed teh podob je prav posebno mikavno gledati srednjo prelepo iz marmorja izsekano podobo milega Jezusa pokladajočega svoji roki na glavice okrog njega zbranih otročičev, kakor bi govoril: „Pustite male k meni priti." Prav na verhu trivogelnega obrobja na pročelji pa so trije kipi treh sv. mučenikov, ss. Salvatorja, Aventorja in Oktavija, ki so bili ob času preganjanja na prostoru, kjer je zdaj oratorij, mučeni in umorjeni zaradi sve¬ tega Imena Jezusovega. Širokost in visokost pročelja kaže na velikost in veličastnost te lepe cerkve, ka¬ tero poveličuje posebno široka in visoka kupla, ki se dviguje izmed druzih poslopij v obližji. Po zuna¬ njem ter na pervi pogled s prostornega terga viditi, ima ta cerkev nekaj podobnosti z nunsko cerkvijo v Ljubljani, le da ona v Turinu stoji še za nekaj stopnic višej in da je po vsem veliko veča in boga¬ tejša Velikost cerkve pri tleh se na zunaj pač tudi nekaj spoznava po velikem prostora 632 štirjaških sežnjev, na katerem je zidana. Oba na vsaki strani tikoma ob cerkvi zidana stolpa ali zvonika nista kaj visoka ter sežeta le nekoliko nad drugo cerkveno zidovje, streha na zvonikih je bolj nizka. Iz zvoni- kovih lin se vidijo zvonovi, iz lin pa šterli po obeh straneh nekakemu kolesu podobna priprava za zvo- nenje in bijenje na zvonove. Kadar namreč zvoni, se ne giblje zvon, kakor pri nas, da težak sredi tolče ob obe strani zvona ter tako ušesu prijetne glasove privablja iz zvona, ampak stoji mirno ter je brez težaka, in kadar zvoni, tisto kolo pri vsakem zvonu ter s svojimi nekakošnim zobem podobnimi špicami ali kladvi terkajo le ob eno plat zvonA Tako zvenenje se mi ni zdelo tako veličastno in veselo, četudi je več zvonov hkrati pelo, kakor naše zvonenje ob nedeljah in praznikih. Kadar v Turinu samo en zvon zvoni, je čuti, kakor naše bijenje ob plat zvona, kadar ob času ognja iz zvonika ljudi vabi na pomoč in opreznost Toda Lahi so svojega zvonila vajeni in se jim tako lepo zdi. Nad vse pa po zunanjem poveličuje to cerkev velika visoka kupla, katero že z železničnega voza iz Milana proti središču mesta grede prav lepo vidiš in ti je vštric pervega kolodvora „Porta Suso;“ drugi kolo¬ dvor „Porta nuova“ je še kake tri četerti ure naprej. Verh kuple se ti sveti draga rumena pozlačena po¬ doba Marije »Pomočnice kristjanov", z zlatimi zve¬ zdami okrog glave. Nižje na zvonikovih strehah pa stojita po jeden pozlačen angelj in sicer na zvoniku na listovski strani angelj Gabrijel, kateri v stegnjeni desnici derži zlat venec kviško proti Materi Božji, kakor bi klical: »Češčena Marija, milosti polna, Go¬ spod je s teboj, blažena si med ženami." Na zvoniku ob evangeljski strani pa je veliki angelj Mihael po¬ sebni branitelj sv. Cerkve z banderom v roki, na katerem je zapisano »Lepanto 7. vinotoka 1571,“ v spomin slavne zmage, katero so takrat dobili krist- janje z Marijino pomočjo nad Turki. Celo vnanje lice te cerkve je, v istini tako veli¬ častno, videti sicer priprosto, pa vendar tako drago¬ ceno in krasotno, da človeku nehote stopi v spomin, kar govori sv. pismo o Mariji: »Kdo je ta, ki vstaja, kakor jutranja zarija, lepa ko luna, svitla ko solnce?" Ako je pa ta cerkev že po zunanjem tako krasna in lepa, kakošna mora še le znotraj biti ? Tako prašanje bi se utegnilo nehotč vsiljevati čita- telju. To opravičeno prašanje začudenja pa tudi v resnici najde odgovor v svojo popolno zadovoljnost, ako stopiš v prekrasno cerkev. Tu se ti odpre pred očmi široka, prostorna cerkev v podobi križa v rene- sanskem slogu, zidana v najlepši obliki. Tu se vidi velik širok prostor od velikih vrat do velikega ol¬ tarja, velika višina, z mogočno kuplo, sloneča na močnih stebrih ter na krepkem zidovji cerkvenem. Na debelih stebrih precej po vhodu stoji za več kot 300 pevcev prostoren kor, kjer se ponosno kvišku dvigujejo glasne in umetno ubrane orgije Ob desni in levi na tleh pa so ti krasne, po dve manjši in po ena velika stranska kapela. Po cerkvi so sedeži, ki pa so sredi cerkve od glavnega oltarja proti velikim vratam z nekako stoječo lepo zrezljano steno na dvoje predeljene, evangeljska stran odločena za go¬ jence Boskovega zavoda, listovska stran pa za po¬ božno občinstvo sploh. Iz velike kapele na listovski -f-»3 14 B**- strani se gre v visoko prostorno kapelo pred zakri¬ stijo. V tej kapeli vidiš mnogo in dragocenih spo¬ minkov viseti po stenah, ki spričujejo, koliko jih je že v tej cerkvi po priprošnji Marije Pomočnice krist¬ janov dobilo tolažbo in pomoč. Iz te kapele se pride v dolgo in prostorno zakristijo ter iz te greš pred veliki oltar; pa greš tudi za veliki oltar, kjer vidiš zopet dokaj velik prostor z oltarjem, kamor hodijo gojenci iz zavoda Boskovega ob določenih urah opravljat svoje molitve ter počastit presveto Rešnje Telo prišedši skozi vrata naravnost za velikim ol¬ tarjem, ki peljejo na dvorišče omenjenega velikan¬ skega zavoda. Stopivšemu pa pred veliki oltar, ti je to veliko večja višina in veliko večja širjava, kakor je, recimo, veliki oltar nunske cerkve v Ljubljani. Po¬ božni obiskovalec te cerkve pač ne more od velikega oltarja, ne da bi se ondi dalje pomudil. Že stranski oltarji so ti krasni in lepi. Prekrasen je oltar Jezu¬ sovega presv. Serca, prelep je oltar kapele milostne Matere Božje (delle Grazie), oltar sv. marternikov turinskih; oltar sv. Frančiška Sal, krasen je oltar sv. Petra in oltar sv. Jožefa; prelepo je vse po vsi prostorni cerkvi, kjer ni najti prostorčka, v katerem bi se kaj pogrešalo, marveč je vsak prostorček ob zidu in v kupli porabljen na najokusniši način ter proslavlja z dragocenimi slikami nebeško Kraljico. Vse te podobe in slike prav posebno poveličujejo ob znožji in v obnebju mogočne kuple tudi prekrasni, pomenljivi, prelepi napisi iz sv. pisma in izrekov najslavniših ssv. cerkvenih učenikov o naši nebeški Kraljici; toda veliki oltar pa vso to krasoto in lepoto na manjšem, če tudi zase jako velikem prostoru, našim očem še v lepši in veličastni luči razgrinja. To ti je veličastna slika Marije Pomočnice, stoječa z Jezuščkom v svoji levici, s kraljevo palico pa v svoji stegnjeni desnici. Vsa podoba je naslikana v nebeški bliščobi, stoječa na svitlih oblakih neba, obdana od trume angeljev in izvoljenih svojih častilcev. Pod svitlim oblakom so naslikane velike stoječe podobe raznih svetnikov, ki so nekdaj na zemlji zagovarjali ter razširjevali češčenje Matere Božje. Tu so ti slike glavnega oltarja, kakor tudi slike in kipi druzih oltarjev ter slike na oknih in na širnem oboku tako primerno razstavljene, barva po obrazih in po obleki raznoverstnih svetnikov tako umetno razverstena, da je to delo po izrekih in spisih učenjakov in zve- dencev prekrasno mojstersko delo v svoji popolnosti. Tu dotični slikar, Karol Costa iz Verčelj, ni samo pokazal, kako spreten in popolen tvoritelj da je v svoji stroki, marveč je v istini v sleherni sliki le vpodobljena Don-Boskova pobožnost, ljubezen in za¬ upanje do nebeške Matere Marije. Zato ti je vsa cerkev ter vsa notranja oprava njena kakor nekak slavospev Marijin v podobah, prekrasna odperta knjiga iz življenja Marijinega ter njenega čudežnega delo¬ vanja na zemlji tudi sedanje čase, katera ti tem bolj dopade, čem dalje in pazljivejše jo prebiraš. Res, tako veličastna in krasna je ta cerkev, da pravijo in pišejo izvedenci in soverstniki Don Boskovi, da si je to svetišče Marija sama napravila ter se v to po- služila svojega častilca, Janeza Don-Boskota. Pričel je zidati cerkev le s 40 centesimi v žepu, a sedaj jo cenijo nad milijon frankov. Kolikokrat ni imel Boško, tako pripovedujejo njegovi gospodje verstniki, pri zidanji te cerkve ob sabotih popoldne do pete ure ne novčiča, ne vinarja v roki, a na večer je bilo treba šteti tisoče raznim delavcem in zidarjem; toda predno je bilo treba šteti denar, je že kdo od kacega neznanega človeka prinesel Boskotu pismo z ravno tako svoto denarja, kolikor ga je potreboval. Dobrot¬ niki so namreč po navdihu Marijinem iz obljube do Marije dotične svote darovali za njeno svetišče. Za to se sliši, kakor en glas „Ta cerkev je Marijino delo." (Pravijo, da so bili slikarji in zidarji te cerkve Don-Boskovi učenci.) Kako bi se toraj goreči častilec Marijin neki zamogel ločiti od tako lepega Mariji¬ nega oltarja ter njene prekrasne, prijazne cerkve, ne da bi prej pobožno pokleknil pred oltar ter molil -h>H 16 H3 20 skotu podarili v znamenje posebnega priznanja ter pohvale njega in vsih njegovih naprav. Po stenah v sobi vise razne imenitne podobe. Tikoma ob znožji postelje pa so vrata, skozi katere stopiš na ozek kamnit mostovž, katerega si je ranji Boško vsega z vinsko terto obsadil. Tu je Boško v poletnem času rad bival, bral in pisal ter ob enem opazoval, kadar so njegovi gojenci nizko, doli po dvorišču o prostem času se igrali ali hitro tekali semtertje. Da pa prideš zopet na prosto iz tega poslopja, moraš iti nazaj v Boskovo sobo in skozi kapelo ter sprednjo sobo nazaj na prosto. Iz spoštovanja do v svetosti umerlega Janeza Boskota sedaj nihče ne prebiva v tem stanovanji. Sedanji Boskov naslednik, glavni prednik cele salezijanske družbe, prečastiti gosp. Mihael Rua, stanuje v mali priprosti sobi tik Boskovega stanovanja. Toda, kdo bi šel kar hitro in vnemamo skozi te svete prostore, ne da bi se ozerl s posebnim spo¬ štovanjem na posteljo ter vso priprosto opravo po sobi Don Boskovi? Komu ne prihaja misel: Ta kraj je svet, kjer je živel in umiral svetnik. Kdo bi tudi ne zdihnil iz svojega serca, če tudi z besedo ne reče: Don Boško, prosi za-me v nebesih; podpiraj me pri mojih delih, bodi moj zavetnik ! Terdno pa tudi upamo, da je Boško v resnici že naš mogočni priprošnjik v nebesih ter posebni vareh ubozih sirot. Bliža se čas, ko ga bomo klicali: sveti Janez Boško, prosi za nas! Za poslopjem, v katerem je Boskovo stanovanje, se verstijo po dve nadstropji visoka poslopja, v ka¬ terih so učilnice, delavnice ter prostori za razna ro¬ kodelska in obertniška dela Tu ti je velikanska tiskarna. V pritličji je deset strojev, katere žene en gazmotor. Med stroji so jako snažni prehodi, velika kolesa strojev so z nekako železno mrežo prevlečena, da so delavci ter tiskarji jako dobro zavarovani pred nesrečo. Poleg teh strojev so štiri tako zvane hidravlične stiskavnice, katere goni gazmotor. V pervem nadstropji so dolgi prostori za stavce, katerih ~h>h 21 je samo v teh prostorih stoinšestintrideset. To ti je vsak stavec zamišljen v svoje čerke, da se ne ozira ne na desno ne na levo, če tudi sluti, da kak ptujec hodi po tiskarni gori in doli. Pa saj ni čuda, da so tako tihi in zamaknjeni v svoje opravilo, vedo namreč, da imajo pred seboj mojstra čerkostavca. voditelja tiskarne, kateri mu hitro na stran priskoči, ako je le količkaj šepetanja in poleg tega pa je tu, kakor tudi po vsih druzih oddelkih salezijanskih hiš, po jeden bogoslovec, kateri se svojih bogoslovskih ved- nostij uči sedeč na višjem sedežu, s katerega ob enem pazi na red celega dotičnega oddelka. V Drugem nadstropji so prostori za litografijo, stereotipijo, avto- grafijo i. t. d. Dalje so tu širni prostori za osuševanje tiskovin in raznega papirja. V druzem poslopji najdeš v pritličji oddelka za kovače in ključavničarje Mnogo jih je. Tu se ti verstijo kladva ob naklo na razbeljeno železo, kakor stope v mlinu. Iskre švigajo na vse strani, ne da bi se kovač kaj zmenil za to. Tu ti deček v stiskovnici vklenjeno železo suče in pili, da ga je veselje gledati. Tu slišiš razne glasove. Kladvo bije in tolče, pila cvili in reže, stroji ti bobnijo in tresejo, da se spo¬ minjaš na kovače v gori Etna, o kateri so stari pesniki toliko sanjali. V pervem nadstropji tega po¬ slopja opazuješ lahko širno livarno za čerke. Štirje stroji ti zmeraj jako pridno vlivajo in delajo, da ti čerke iz raznih tonilcev tako hitro ven letijo, kakor v mlinu pšenična zerna, katera se vsipajo v kamen, iz pod katerega se vsuje belorumena moka. Ako se prav spominjam, je ondi stroj, kateri 4000 čerk na¬ pravi v eni sekundi. Lahko je misliti, koliko čerk se v tej livarni vlije, pa tudi, koliko se mora natis¬ niti lepega in dobrega berila, katero širi pravo omiko med ljudstvo ter kraljestvo Božje po svetu. V tretjem poslopju vidiš dolg prostor, v katerem ti je skoraj na stotine samih mladih krojačev, malih dečkov, kateri na širnih, nizkih, močnih mizah sede šivajo in delajo, da jih je veselje gledati, in starejših 22 s:<+- mladenčev, kateri so že jako spretni pri svojem delu ter ti znajo obleko napraviti na najokusniši način. Dasiravno je tacih mladih krojačev veliko število v dolgi dvorani, vendar so ti mirni in tihi, da bi se skoraj miš slišala, ako bi jo pripraskala v dvorano. Vsi pa ti gledajo na svojega mojstra pred seboj; varujejo pa se tudi, da se kje ne zamerijo nadpaz- niku svojemu, gospodu bogoslovcu, kateri na vzvi¬ šenem sedežu po vsi dvorani oči obrača. V istem poslopju je drugi dolg in prostoren oddelek za čevljarje. Tudi tu najdeš velikih in malih, priletnih in mladih čevlarjev. Sede ti okrog nizkih, širokih ter močnih miz. V trenutji vidiš razna dela. Mojster ti pridno in pazno vrezava blago, drugi ti primerja, tretji šiva, četerti skupaj zbija, vse se ti giblje in dela. Tudi tu si lahko ogledaš v izlogi raz- noverstna obuvala za leto in zimo, za mesto in de¬ želo najbolj natančno izdelana. Tudi tu imajo mladi čevljarji dvojni strah, svojega mojstra, neduhovna, in svojega nadpaznika, klerika. V nekem poslopju, pa že ne vem. v kakošni versti prav za prav, je delavnica, v pritličji za mizarje in rezlarje. Tu se izdeljujejo bolj tanka in dražja mizarska dela, kakor pa v mizarski delavnici pod cerkvijo Marije Pomočnice. Mladi rezljarji se ti pridno sučejo pri svojem delu, kakor bi se nalašč skušali med seboj, kdo bo delo svoje boljše izveršil. In res vidiš tu tako lične in okusne izdelke, da jih kar sterme opazuješ in blagruješ človeka, kateri je obilni množici mladih ljudi v tem oddelku priložnost dal ter jih izvabil v tako delavnico, kjer so se v tako lepi stroki tako dobro izvežbali. V drugem poslopji tudi v pritličji najdeš pa ki¬ parje ter podobarje. Videl sem tu razne obrazce ali modele, velike in male, raznih svetnikov. Videl sem obrazce s premikajočimi rokami, prsti na roki, in če se ne motim, tudi s premikajočimi glavami. Umetnik si je tu lahko pomagal, pri enem in istem modelu je lahko napravljal podobo z razno ponašo. Tu vidiš v istini Umetne izdelke, kakoršnih je treba iskati. Tu so podobe iz gipsa in lesa, iz navadnega kamna in iz najdražjega marmorja. Tu občuduješ, kako, da se mora mertvemu kamnu taka živahnost in tako življenje navdati, da se ti podoba zdi, kakor bi ži¬ vela. A spoznaš pa iz tega, kako spretna je roka, katera zna tako natančno dobljati, izsekavati ter iz¬ rezljavati in ogladiti. Ako te izdelke ogleduješ, moraš res reči: Podobarstvo in kiparstvo, to ti je res lepa umetnost! Kakošni vspehi se vidijo pri slikarjih, pa ni treba na druge izdelke kazati, kakor na bogate ter krasne slike v veličastni cerkvi Marije Pomočnice, »Maria Aussiliatrice“. Te velikanske in umetne slike so slikali skoraj sami salezijanski slikarji, pa so ti izdelane tako umetno, da jih največi umetniki obču¬ dujejo. V teh slikah se vidi oboje: umetnost in po¬ božnost, kar se pri cerkvenih slikah po svetu le premnogokrat pogreša. Kako lepo nalogo si je toraj odbral ranji Don Boško, da je omislil tudi učenikov ter mojstrov v slikarstvu v pravem cerkvenem duhu. Kdor dela toraj za Salezijance, ta dela ob enem tudi za lepo cerkveno umetnost v slikarstvu. Prav živahno življenje vidiš v bukvoveznici. To ti je dolga in prostorna z vsemi pritiklinami, manj¬ šimi in večimi shrambami za tiskovine. Pri bukvo- vezih vidiš še nekako večo razliko, kakor pri kro¬ jačih in čevljarjih. Tu ti cela versta malih dečkov hiti' pole pregibati, roke se urno pregibajo, kakor pri kaki veliki kmečki mizi, kadar lačni otroci hite z žlicami v skledo in iz sklede v usta. Vse dela in miga. Drugo versto večih dečkov vidiš, kako hitč posamezne pcde skupaj šivati, tretjo in daljne verste večih in starejših ljudi vidiš pole skupaj zlagati, devati jih v stiskavnico ter vezati v lične zvezke v priproste ali pa tudi v dragocene bukve in knjige. Tu vidiš v istini jako lepih vezav in dragocenih obrez. Mašne in druge drage knjige, bile so ti tako umetno vezane ter stranice z raznimi vloženimi ali vtisnjenimi zlatimi ter drugimi drazimi čerkami napravljene, da se ne spominjam, da bi bil kje drugje kaj enacega videl. Da, tudi pri vezanji knjig so Salezijanci pravi mojstri. Skoraj celi čas, kar sem hodil s svojim spremlje¬ valcem po dvorišču ter po raznih oddelkih tega velikan¬ skega zavoda, slišal sem tudi godbo na razno glasbeno orodje. Od kod pa se sliši ta godba? Le idimo dalje s spremljevalcem, kmalu bomo ondi. Vodnik te pelje v po¬ slopji, kjer so v pritličji kovači, po ozkih kamnitih stop- njicah v drugo nadstropje Tu stojiš naenkrat na precej širocem nostovžu, ob desni je menda dvoje ali troje vrat v šolske prostore. Na mostovžu vidiš male dečke stati po kotih, pervi za vratmi, drugi v vogalu, tretji pri oknu in tako po raznih kotičkih še druge Na pervi pogled od zadej se ti vidi, kakor bi se ti dečki jokali in z rokami obraz obrisavali, kakor pri nas doma mali otroci, kadar jih oče z bre, zovko obiščejo, ali pa v šoli, kadar jih učitelj konec pouka za kazen še kaj v šoli priderži. Pa kaj delajo ti dečki v svojih kotih? Vsak ima svoje glasbeno orodje ter piska in piha vanj, da bi se kmalu ustni razpočile; deržeč note pred seboj, posluša, mu li klarinet in trompeta ali fagot prav zapoje ali ne. Ti dečki uče se godbe. Vsak je tako zaverovan v svoje orodje, da te nič ne sliši, če tudi glasno govoriš za njegovim herbtom. Ako pa stopiš skozi vrata ob desni strani mostovža, pa zagledaš prostorne šolske sobe, kjer se še drugi učenci vadijo v godbi sede ali stoje poleg svojih sedežev ali pevskih stalnic v notami. Tu se ti pervi vpira z velikim basom, katerega komaj prestavlja, dela obnj. kakor bi žagal; drugi dela na gosli, da kar škerta in cvili, tretji obrača svojo zavito tro¬ bento kakor kak velik in rumen kifeljc okoli svojih ramen in piha ter trobi vanjo, da sopiha, kakor že¬ lezniški hlapon; zadej pa ti eden stoji poleg bobna, ki tolče in buta z nekakim cepcem vanj, da kar germi; z eno besedo, vsak svojo gode, ne oziraje se na tovariše svoje. To ti je prava mešanica, kakor -h>» 25 So¬ sednji dan, bi djal. In vendar ni temu tako. Z dvo¬ rišča od daleč ter od zdolej gori se ti zdi kakor bi ta godba bila nekako dobro ubrana godba. Sicer pa v resnici ni ubrana, ker se uči vsak za se, ali kadar v istini vsi ti skupaj vbrano igrajo na svoje glasbeno orodje, ti je pa to godba, da prekosi našo vojaško godbo, če ne vselej, pa saj velikokrat. Pri tej priliki mi je nehote stopalo v spomin: Ako bi tu sem pri¬ peljal naše dečke, kar jih je porednih in lenih po ljudskih šolah, to bi se zaleteli ter vsak bi hotel biti pervi, da bi dobil kako piščal ter trobil in se glasbe učil. In ne bilo bi napačno, ako bi se potem glasbe vstrajno učil, pa ne godbe, kakoršno znajo kaki pustni škripači, ki s svojim škripanjem po šnopsarskih bajtah nedolžne duše vabijo, jih Bogu jemljo, pa satanu v sužnjost dajo; ampak godbe, katera je tega imena vredna. Dobro ubrana poštena godba, to ti je kaj lepega in razvedrilnega za serce in uho. Zato se prišteva glasba lepi umetniji, ki je čislana v stari in novi zavezi, v cerkvi in doma, ktera poveličuje slavo Božjo ter razveseljuje in blaži človeku serce. Dokaj lepih reči smo že naštevali, kakoršnih najdeš v tem zavodu; pa je vendar še druzih prav lepih in koristnih naprav omeniti. Tu vidiš tudi kaj lepo novo poslopje z veliko dvorano za božične slo¬ vesnosti ter vesele prilike, o katerih se obhajajo domači kratkočasni večeri ali akademije prav v ka¬ toliškem duhu. Tu vidiš ravno dodelano prav lepo in zračno svitlo, prostorno bolnišnico, in kapela za bol¬ nike na jako lepem in zdravem prostoru. Vse to je v tem zavodu. Kar mi je prav posebno še bilo všeč, je prav lepo vrejena, jako snažna, po dolgosti v več oddelkov razdeljena domača bukvama, kakoršna pre¬ kosi marsikako bukvarno po svetu. Tu notri najdeš najlepše ter najumetniše izdelke, kakoršnih ne vidiš z lepa po bukvarnah po svetu. Tu je gledati raznih n. pr. pobožnih izdelkov, kakor prelepe rožne molke v najrazniših oblikah, podobic brez števila, fotografij 4 najokusniših, svetih razpel, ter križcev, toliko moli¬ tvenih knjižic v najelegantniši vezavi in obrezi. Tu gledaš lepe mašne bukve, krasno vezane brevirje, raznih šolskih potrebščin i. t. d. Vse to so domači izdelki. Tu si lahko zbiraš, kar ti je ljubo in kupiš. Dobiš po zelo znižani ceni. Zdaj mislim, da sem po večem povedal, kar sem lepega videl v tem velikanskem zavodu. Veš kaj, dragi bralec, zdaj pa poskusiva vse reči, katere sva videla po celem zavodu, nekako razverstiti, kakor vidiš v kaki razstavi. Prični, kakor ti drago, n. pr.: Slikarstvo, kiparstvo, mizarstvo, rezljarstvo, lepljenstvo, čevljarsvo, krojaštvo, tiskarstvo, bukvo- vezništvo, kovaštvo ter ključavničarstvo, knjigarstvo in knjigovodstvo, godbo i. t. d. Misli si poleg tega še vso v to primerno opravo in razne delavce stati in delati hkrati, — pa povej, če ni taka naprava res silo koristna za mladino, katera bi se sicer, kdo ve, kodi potikala, sebi in drugim v nesrečo! To tedaj ti je čudna razstava, živa in neživa ob enem. To ti je kakor dolga versta živo barvanih panjev v čebelnjaku, pred katerimi ob lepem solnčnem dnevu vse mergoli majhnih živalic, bučelic. Kadar se bučelice, iz kacega panja ali pa celo iz več panjev ob enem v gnječi ven vsujejo, rajaje in vsedaje se ob kaki veji, pravimo, da čebele rojijo. Nekaj podob¬ nega pa. najdeš tudi v tem zavodu. Ob urah, ktere so odločene za delo ali učenje, je zunaj poslopja vse mirno in tiho, le po delalnicah se vse pridno suče in giblje, tiho dela in miga, kakor bučelice nabiraje sladkega medu po rožicah. Kadar pa je prosti čas ali oddihljej, kakor po kosilu od poludne do dveh, ali tudi pred poludnem, kakor že nanese po raznih oddelkih, takrat pa se vsujejo dečki veči in manjši iz svojih delalnic ter učilnic na dvorišče, kakor bu- čele iz panja. Po dvorišču in igrišču pa ti je vse živo, da si komaj misliš kaj tacega. Tu se ti dervč in lete, kakor golobja kerdel, kadar beži pred teboj pobiraje posuto jej proso ob cesti. Lovijo se in igrajo 27 otročje igre po svoji živi mladi natori. Mečejo ti žoge, lučajo ti jih kvišku, da ti jim komaj oko sledi; der- vijo ti kroglje, da že ne veš, katero igro bi opazoval, da bi druge ne zgrešil. Vse se giblje in dervi, noben ne sme biti len in nemarno prislonjen kje ob steni. Sredi med to živo množico po hodijo počasi gospodje učitelji ter prefekti cele te množice. In da- siravno po dvorišči vse križem leti in dirja, vendar se tim gospodom nič ne zgodi. Vsak se jih v dirku spoštljivo ognje, ali pa se jim pridruži, da jih je kar celo kerdelo okrog svojega prefekta in nadzor¬ nika. Med seboj ga imajo ter ga spremljajo sem ter tje, kakor dobri otroci svojega očeta. Ta vesela truma na dvorišču je pač za se vesel oddelek ome¬ njene naše razstave. Zdaj naj bi pa kdo pripeljal pred to celo versto naše žive in nežive razstave vse dečke naših ljud¬ skih ter občinskih šol, od katerih pravijo, da so leni, ter nesterpljivi v šoli. Daj jim na izbiro, naj si sleherni sam izvoli ter vstopi, v kakoršno versto hoče. Pač bi videl, kako bi se veselo vsuli med celo množico ter se razgubili po raznih verstah. Mislim, da tudi enega bi ne bilo, da bi se ne hotel ničesar poprijeti, in če bi že druzega ne pričel, skočil bi med množico na dvorišču, da bi se z njimi poigral; gotovo bi pa šel z dečki tudi, kadar pozvoni k delu ali učenju. Tudi naši paglavci bi se učili ter bili krojači, čevljarji, mizarji, tiskarji, bukvovezi, kovači, glasbarji ter pevci, ali kaj druzega. Gotovo bi se jih s tem mnogo rešilo po duši in telesu za celo živ¬ ljenje in celo večnost za se in za druge. Pač lepa je to raj naloga, katero si je prevzelo društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani. V ta zavod se bodo namreč sprejemali zanemarjeni dečki, kateri se bodo kakor v Boskovem zavodu podučevali v ko¬ ristnih predmetih ter se po svoji lastniji in sposob¬ nosti vzgojili kot rokodelci ali za kak drug poklic. Kdor toraj to društvo podpira, gotovo stori prav lepo delo kerščanskega usmiljenja v blagor mladine. -h>“! 28 B**- Zdaj sem pa menda vse, vsaj poveršno povedal, kar sem pri obiskovanji don Boškovega zavoda Sa¬ lezijancev pri Mariji Pomočnici v Turinu videl in občutil. Ena želja me je pri vsih oddelkih prav po¬ sebno obdajala in me vedno spretnljevala. Bila je to ob enem preserčna prošnja k Mariji Pomočnici in k ranjemu don Boskotu, naj bi se namreč tudi pri nas kmalo otvorilo zavetišče ali bolje rečeno, reše- vališče, kjer bi se celo taki dečki, ki so vsled ža¬ lostnih domačih razmer, če tudi niso sirote po rojstvu, pa so vendar le velike sirote, ker postanejo hudobni, sprideni že v mladosti ter sebi pri puščeni, po duši in telesu veliki nesrečneži v poznejših letih, reševali, poboljšali, veliko lepih in koristnih reči se naučili ter postali dobri bogaboječi rokodelci, enkrat ker- ščanski mojstri ter tako koristni udje človeštva in in naposled srečni nebeščanje. Svojemu spremlje¬ valcu v tem zavodu jaz sicer razun hvaležnosti nisem nobenega darila dal, menda zato ne, ker je bil že klerik; dozdeva pa se mi, da darila ni maral. Jaz pa sem za svoje spremstvo drugih misli. Častitih čitateljev »Zgodnje Danice" sicer nisem po telesu vodil po oratoriju, to je po Don Boskovem zavodu vendar pa sem jih v duhu nekako peljal v prelepo napravo ranjega Janeza Boskota, kateri je ravno pred sedmimi leti 31. januvarija 1888. 1. v svetosti umeri. Jaz bom prav rad sprejel kako darilo, če je še tako majhno, da mi ga le podelijo za moje spremstvo. To darilo bom pa obernil le za napravo zavetišča in vzgojevališča don Boško vega za Salezi¬ jance v Ljubljani, kakoršno bode zgradilo omenjeno društvo. Prav lepo se zahvaljujem za vsak darek že zdaj in kličem: Bog plačaj tisočerno! Ako pa bo častitim čitateljem „Zg. Danice" po volji, peljal jih bom v drugo še imenitnišo hišo Boskovo v Turinu, v kateri je tudi prekrasni grob njegov. Toraj z Bogom za danes! Salezijansko misijonsko semenišče v „Val salicih“. Da prej pridemo do zavoda, katerega bi še prav posebno rad bolj natanko opisal, opustim druge salezijanske zavode v Turinu in v obližji Turina. Imajo pa Salezijanci v mestu prav pri tisti imenitni cerkvi sv. Janeza evangelista, kjer se je preteklo leto 1894 prav veličastno obhajal evharistični shod na čast presv. Rešnjega Telesa, prav lepo in veliko poslopje ob široki ulici. To ti je mestno poslopje, imenitni vstav, v katerem so srednje šole. Voditelji in učitelji v tem zavodu so čč. gg. Boskovi učenci ali Salezijanci. Mladeničev je ondi okoli šest sto. Ta ustav je jasen dokaz prekoristnega ter vspešnega in blagodejnega delovanja Salezijancev, katero jim hvaležno priznava Turinsko mesto in celo laška vlada, ki jim zaupa in izročuje svoj zavod in svojo mladino. Iz tega si lahko sklepamo, da bodo salezijanske naprave gotovo tudi pri nas dobro prospevale. V obližji mesta Turinskega v Št. Benji, imajo Salezijanci zlo tako napravo, kakor v mestu, le da je veliko manjša ter je tudi gojencev le nekako dve sto. In od Št. Benja kako uro naprej pa imajo kaj lep in velik zavod sv. Mihaela (Časa di st. Michele) v Foglizzi med rodovitnimi vinskimi goricami. Pre¬ krasna cerkvica sv. Mihaela je v tej hiši. Tu imajo sami Salezijanci srednje šole za tiste mladeniče, ki želijo biti duhovni ter postati salezijanski misijonarji. Tacih mladenčev je tu notri okoli tri sto, ali pa še kaj več. Tu notri je tudi naš Jožek iz Kočevja; piše se Jaklič in je pristopil v salezijanski zavod iz druge latinske šole v Kočevji dne 25. julija 1894. Šel pa je v ta zavod zato, ker je tu poleg laških tudi nekaj nemških, večinoma švicarskih učencev. Salezijansko vodstvo je mislilo učencu vstreči, misle, da med Nemci ter Švicarji mu bode ložej bivati in učiti se, kakor pri druzih učencih, ki so mu čisto ptujih na- rodnostij. Pa že sem skoraj preobširno začel to hišo opisavati; hitim toraj nazaj v mesto k svoji naj imenitniši hiši salezijanski, kjer počivajo tudi ostanki preblazega Janeza Boskota. Ljubeznjivi spremljevalec, kateri me je vodil skoraj po vsih kotih zgoraj opisanega velikanskega Boskovega ustava s prekrasno cerkvijo Marije Pomoč¬ nice „oratorium“ imenovanega, je bil tako postrežljiv, da me je peljal tudi v drugo preimenitno hišo Bo- skovo, ki se imenuje „semenišče za inozemske misi¬ jone" (seminario delle Missioni estere) v Valsalicih v Turinu. Ta ustav je kake tri četert ure oddaljen od oratorija; s konjsko železnico se pride pa tje skoraj v petnajstih ali dvajsetih minutah. Tu ti je prijazna, polagoma v hribovje ob južni strani mesta se dviga¬ joča dolinica. Prišedši po dolgem mostu na južno stran reke Pada se začne polagoma na vzgor iti. Ob široki cesti Šumija mali studenček, ki pritaka s hribov, ki pa pri kacem deževji precej močno na¬ raste. Ob bregu raste razno germičevje, iz katerega se ponosno dvigujejo kvišku velike verbe. Zaradi mnozih, tu rastočih verb se ta dolina imenuje Ver- bova dolina ali po laško Val salice. Pravijo pa tudi, da se ta dolina zato imenuje Val salice, ker je menda sv. Frančišek šaleški tudi tu imel svojo kapelico, kamor je posebno rad hodil molit. Na desni strani imenovane doline tikoma ob cesti so še prav lepe in velike meščanske hiše s krasnimi vertovi. V tej versti, prav ob cesti, je tudi „seminišče za inozemske misijone". Za precej dolgim in visokim zidom, kateri je kot ograja ob cesti, se pride k semenišču. Po vna¬ njem s ceste bi kmalu ne ločil te hiše od druzih, ako bi ne gledal na napis pri hišni številki 39, ob kateri je zapisano „ Seminario delle Missioni estere". Pred pragom so kake tri kamnite stopnjice. Stopivši skozi vrata stojiš v veži ravno pred vratarjevo sobo. Tu moj spremljevalec prijaznemu vratarju, že skoraj osivelemu starčeku, nekaj po laško pošepeta in urno 31 !W- naju pelje po kratkih stopnjicah na znotranji mostovž ter spremi do sobe prečast. gospoda Alojzija Piscetta, ki je vodja tega misijonskega semenišča Tu me moj spremljevalec iz oratorija za nekaj dnij izroči drugemu ter od mene po bratovsko poslovivši se za danes odide. — Naj povem, kdo je ta spremljevalec? To je Emanuel Maria la Roche, rojen Švicar, star tri in petdeset let. Svoje dni je služil tudi v avstrijski ar¬ madi ; zato tudi avstrijske razmere nekoliko pozna. Govori dobro nemško, laško, francosko in je dokaj dobro izobražen. Pa dasiravno že v letih, odloči se pred par leti ter se pridruži Boskovim učencem. Zdaj je že klerik in se pripravlja za mašniški stan. Opra¬ viti pa ima ta gospod prav veliko. Poleg svojih študij oskerbuje namreč skoraj vso ekspedicijo vsih prihajajočih in odhajajočih listin in tiskovin. Kakošen pa je ustav, v katerem sem zdaj bil? Ni mi treba kaj dosti premišljevati, kakošna je ta Salezijanska hiša. To mi namreč pove že ime „Se- minario delle missioni estere“, po naše „ semenišče za inozemske misijone". Tukaj je namreč semenišče, kjer se mladenči raznih narodnostij iz raznih dežela učijo in pripravljajo za mašniški stan, da gredo potem v razne ptuje kraje in svetove po Ameriki, Afriki in Aziji oznanovat sveti evangelij Jezusov. Temu vzvi¬ šenemu namenu primerno je tudi celo poslopje ure¬ jeno in razdeljeno. Naj ložej pa si mislim, kakšno podobo ima ta misijonski ustav ali misijonsko seme¬ nišče, ako se vstopim na sredo dvorišča. To dvorišče je skoraj blizo pol orala velik prostor v okviru. Po¬ lovico tega prostora precej pri vhodu na južni strani je nekaki senčnat vert ali park, naprej pa je navadni vert za domače rožice in kuhinjsko zelenjavo. Del verta, katerega imenujem park, je obsajen z gab- rovim, leskovim in drugim lesovjem, Ako si utrujen, najdeš po letu ob vročem solncu tukaj prijazno hladno senco ter si odpočiješ na klopeh po tej senci razstavljenih. Zlasti je en prostor imeniten. Tu ti je 32 v lepem krogu z drobnim peskom posut prostor, na sredi stoji kamnita okrogla miza, ob robu pa so po¬ stavljene lesene klopi, pa ves ta prostor je v prijazni hladni senci, katero dela in napravlja iz vseh strani visoko v zraku na sredi skupaj zrašeno lesovje z velikim perjem. V krogu na večerni strani stoji zi¬ dano znamenje in zdi se mi, da je to znamenje s podobo sv. Frančiška Šaleškega. Kar mi ta prostor dela posebno znamenit in svet, pa je zopet naš ljubi don Boško Od dela v oratoriju v mestu že ves utrujen se je tu notri rad na klopico vsedel. Pa zakaj? Zato, da je mladino poučeval. Tu je zbiral otročiče krog sebe, jih učil, jim razlagal in pripove¬ doval svete resnice Božje. Tu sredi med otroci se je čutil srečnega in veselega kakor mili Božji Zveličar, ki je rad bival med otročiči, jih v naročje jemal, jim roke na njihove glavice pokladal in jih blagoslavljal. Vert za herbtom sva si toraj ob kratkim ogle¬ dala, poglejva pa zdaj, dragi bralec, kar vidiva pred seboj in ob straneh. Dvorišče je vse razhojeno in z ograjami predeljeno v tri oddelke. V lepih verstah, v kacih šestih, ti rastejo ponosno kviško v nebo se dvigajoča drevesa platane, katera s svojim širocim listjem in perjem po letu delajo hladno senco po vsem dvorišču. Tu sem si hodijo seminišniki tega ustava pod nadzorstvom svojih gospodov prefektov ali profesorjev v prostih urah kratkočasit ter igrat razne nedolžne igre. Tu ti v enem oddelku letijo po tleh trde krogle, da ti kar žvižga, tam padajo stolči, kakor bi bila kaka podertija; tu v druzem oddelku se ti lovijo, kakor bi se šlo za kako imenitno zmago; tam v tretjem oddelku se pa telovadijo, tako spretno, kakor bi bil to zadnji eksamen v telovadbi Vse se giblje, vse dela in se veseli, dokler jih zvonec ne pokliče k molitvi, k učenju ali delu. Včasih pa h krati vsi skupaj skočijo in ti prelepo doneče ubrano in glasno zapojo, da jih poslušaš in gledaš, kakor bi bil očaran. Tako je bilo na večer zadnje nedelje v avgustu preteklega leta. Takrat so namreč imeli 33 g**- semenišniki tega zavoda slovesni sklep svojega šol¬ skega leta v počeščenje presv. Serca Jezusovega. Po dnevu ob deveti uri dopoludne so vsi v svoji pro¬ storni, bogato okinčani kapeli prav z največo slo¬ vesnostjo obhajali sv. mašo, katero imajo navadno ta dan premilostni turinski nadškof in kardinal sami. Ob šesti uri zvečer pa je bila kakor v veliki pro¬ storni dvorani pred jako lepo, z rožami in luči- cami okinčano, podobo presvetega Serca Jezusovega domača, toda pobožna veselica ali slavnostni večer, akademija imenovana v počeščenje presv. Serca Jezusovega. Navzoča je bila naj odličniša gospoda s premilostnim gospodom nadšofom vred. Tu 50 se veršila predavanja in deklamacije v vsih je- zicih, kakoršne govorč ondotni semenišniki. Jaz sem 51 mislil, škoda, da ni kacega kranjskega mladenča, da bi se oglasil tudi v mili naši slovenščini na laškem govorniškem odru. Na to je bilo petje iz mnogo stotin gerl ter godba, da je pri nas ni kmalu slišati take. Vse se je veršilo z največo natančnostjo in z vso laško živahnostjo, zato pa tudi po posa¬ meznih točkah ploskanja z rokami ni bilo ne konca ne kraja. Po dokončani akademiji v dvorani že pozno v noč, okoli poli desete ure, pa je bil na dvo¬ rišču prelep in za naše kraje nenavaden prizor. Tudi noč je bila jako lepa. Vidil in gledal sem umetni ogenj še v mnozih in prav zanimivih druzih podobah, da sem kar stermel nad tako razliko, v kakoršni se zamore ogenj v malo trenutkih pokazati. Vse te reči pa so zavodu darovali dobrotni ljudje. Sredi tega dvorišča pred podobo presv. Serca Jezusovega pa, so se se- minišniki zbrali v velik kolobar ter so z vso vnemo in gorečnostjo prepevali prelepe pesmi na čast presv. Sercu Jezusovemu. To ti je bil res krasni večer, ki se je obhajal na tem dvorišču. Ne bo mi zginil nikdar iz spo¬ mina, in kadar se spomnim, se razveselim. In mislim, da se tudi semenišniki vesele, kadar se spomnijo ta- 5 -h>s 34 »ob¬ čega večera; pa kaj bi se ne veselili, saj to je res sveto veselje v Sercu Jezusovem, kakoršnega vse posvetne veselice celega sveta hkratu ne spravijo skupaj. Se ve da, komur vest očita, da ni v milosti Božji, da je sovražnik Božji, ta tudi pri taki sloves¬ nosti ne okusi prave radosti, temu je treba poprej resnično v sv. pokori očistiti se, potem še le se za¬ mere veseliti v Sercu Jezusovem. A s tem je zopet v kot potisnjena in overžena misel posvetnih ljudij, ki mislijo, da mladenči ali device, ki se posvetijo duhovskemu, redovniškemu stanu, ali samostanskemu življenju, ne poznajo pravega veselja. Oj, takim na¬ sproti moramo reči, poznajo ga in imajo ga, veselje, kakoršnega svet ne pozna in ga tudi dati ne more. Res, taka pobožna veselica duha k Bogu obrača, vsa čutila v nebesa vzdiguje, ter človeka le še želja navdaja da bi namreč že skoraj bil pri Bogu v večnem veselji nebeškem. Pač je vse kaj druzega, kakor posvetno veselje, kjer se duh obteži in za ne¬ beške reči tako neokreten, celo nesterpen stori, da ga skoraj merzel pot oblije, strah in groza prešine, ako se mu reče, v trenutku si v večnosti, kje bo ondi tvoj prostor, kaj imaš zdaj od svojega svetnega (grešnega) veselja. — Tako znajo toraj Boskovi Sa¬ lezijanci tudi s svojimi veselicami serce in duha svojih seminišnikov vnemati in poživljati ter povzdigovati k nebeškim željam. Stoje sredi dvorišča, obernjen od juga proti se¬ veru, vidiš skoraj celo to poslopje. Za herbtom ti je precej visoka zidana ograja ob cesti. Tikoma ob ograji so nižja poslopja za pranje, umivanje in druge enake hišne potrebe. Ob desni na jutranji strani pa je vi¬ soko poslopje. Tuje v pritličji sprejemna soba, muzej in razne shrambe. V pervem nadstropji so razne pisarne, stanovanja za vodjo in špiritu vala; dalje so prav zračne šolske sobe in bukvarne. V drugem nadstropji pa so večinoma spalnice za gospode prefekte, profesorje in semenišnike. Ob levi na večerni strani pa so nižja poslopja za rokodelce, čevljarje, krojače, mizarje s -+•3 35 :<*- svojimi delavnicami v pritličji ter spalnicami nad pri¬ tličjem. Pred seboj na severni, toraj na glavni strani pa ti je naj lepše lice tega poslopja. Ob pritličju je namreč od vseh treh strani obokani mostovž, kateri je ob slabem, deževnem vremenu prav pripravno še- tališče. Nad tem mostovžem je ob severni strani tako zvana lepa z rožami ter cveticami obsajena te¬ rasa ali vertiček na mostovžu. Za tem vzvišenim vertecom se dviguje poslopje še za jedno nastropje. Ob levi v tem pritličji je prostorna semeniška ka¬ pela sv. Frančiška Šaleškega. Ob desni strani pa so shrambe za razna jedila; prav v skrajni severni strani pa je prostorna kuhinja, kjer ti salezijanski bratje kuharji prav ukusne jedi napravljajo. Za kuhinjo je umetni vodnjak, kjer se prav dobre hladne vode napiješ ter si v poletni vročini žejo gasiš. Ako pa ti ni všeč voda, ti je pa brat precej pri rokah in ti rad postreže z izverstnim pivom. Za kuhinjo pa se verstijo prostorne in dolge obednice. Tu obedujejo mali seminišniki, katerih je blizo štiristo vsih skupaj. Med temi seminišniki so tudi naši peteri slovenski dijaki. Dva sta v pervi šoli. To sta dijaka, katera sta bila lansko leto še v našem ljubljanskem Marijanišču. Za ta dva dečka skerbi neki bolj reven duhoven iz Ljubljane, ki želi, da bi bila kdaj oba goreča misijonarja. Imenu¬ jeta se Janez Majiti in Avguštin Kadunec. V drugem letu je deček Rafael Huth iz Štajarskega, v tretjem Jože Meze iz Černe vasi pri Ljubljani v petem letu je pa Mihael Kocjan iz Dragatuša na Dolenjskem. Z vsimi našimi dečki so gospodje predstojniki prav zadovoljni; pa tudi dečki sami so prav veseli in hvaležni, da so prišli k Salezijancem. Zlasti pa imajo gospodje predstojniki najboljše nade o Mihaelu Koc¬ janu, kateri bo že prihodnjo jesen semeniško pre¬ oblečen. Bog daj, da bi ti naši novi gojenci pri Sa¬ lezijancih v pridnosti vstrajali ter prav mnogo slo¬ venskih učencev in dijakov za seboj privabili. Bil bi to najboljši pričetek tudi za salezijanski vstav v Ljubljani ter na to najboljši pričetek »misijonskega salezijanskega semenišča za vnanje misijone" na Kranjskem. To se bode tem preje omogočilo, čem več slovenskih dijakov bomo imeli pri Salezijancih v Turinu Najlepši in najdražji prostor v omenjenem vstavu pa je grob ranjcega Janeza Boskota. Temu grobu pravijo ondi tumba ali mavzolej. Splošna misel pri Turincih je, da Marija Pomočnica, pod čegar varstvom in navdihovanjem je Boško človeštvu toliko preko- ristnih naprav doveršil, je zabranila, da ni bilo truplo Jan. Boskota, ki je umeri v oratoriju poleg cerkve njenega imena dne 31. januvarija 1888, preneseno ter pokopano na skupnem ali centralnem pokopališču, marveč da je bilo z vladnim privoljenjem pokopano v vstavu njegovem, v »semenišču za inozemske mi¬ sijone," v Valsalicih pri Torinu Brezverski framasoni bi bili sicer radi zabranili tako čast Boskotu in nje¬ govi salezijanski družbi; pa s svojim oporekanjem vendar več niso opravili, razun da so zabranili pogreb v cerkvi Marije Pomočnice za velikim oltarjem, kamor so hvaležni sinovi želeli pokopati svojega očeta vsta- novnika; ali tega pa niso ubranili, da bi ne bil smel biti njegov grob v Valsalicih. Salezijanska družba ter sinovi Boskovi so pa tudi v istini neizrečeno veseli ter si štejejo v posebno srečo in čast, da imajo slav¬ nega vstanovnika svojega v svoji hiši salezijanski. Zato je pa tudi njegov grob res veličasten. Stoječ sredi dvorišča ter obernjen proti severni strani se nad mostovžem pred vertičkom med seminiško ka¬ pelo in šolskimi sobami, toraj ob mostovžu pred obednicami dviguje kvišku lepa kapela žalostne Ma¬ tere Božje, v taki podobi, kakor jo vidiš na trinajsti postaji križevega pota. Ta podoba je prav umetno, jako ginljivo na presno barvana v okrogljasti lini. Pod podobo je napravljen oltar, kjer se prav veliko¬ krat mašuje, včasih še po večkrat na dan. Ob znožju oltarjevem je napravljena ograja iz drazega marmorja. Naravnost od oltarja so železna vrata na širok -K! 37 Kh 4i Kot¬ il omačem zavodu za misijonarje med pogani in neverniki širne Azije, Amerike ali Afrike? Ali bi ne bila to posebna duhovna sreča dotičnih starišev, ka¬ teri bi svojega sina videli delati v vinogradu Go¬ spodovem ter iskati zgubljenih duš med pogani in jih voditi k Kristusu ? Gotovo, tak mladeneč, pa tudi taki stariši so si lahko svesti posebnega plačila pri Bogu. Zakaj »najgotovejša pot izbrisati si lastne grehe, je prizadevanje zabranjevati ptuje grehe" pravi sv. Jan. Damaščan. „Ni ga dejanja, katero bi vsega- mogočnemu Bogu bolj dopadlo, kakor gorečnost za rešenje duš," reče sv. Gregor, papež. In kako ime¬ nitno je pač za oznanovalce Božje, zlasti za misi¬ jonarje, pa tudi za dotične stariše, kateri svojim si¬ novom ne branijo stopiti v misijonstvo, kar piše sv, Odo, namreč: „Jako imenitna je pobožna terditev, da bo slehern s tistimi dušami obdan iz groba vstal, katere je rešil s svojim prizadevanjem". Da bi se to zgodilo v najobilnejši meri, želi pisec teh verstic, da bi se že skoraj zgradilo tudi pri nas zavetišče in vzgojevališče za zanemarjeno mla¬ dino, katero bodo vodili Boskovi sinovi; pa ne samo to zavetišče, ampak da bi skoraj za tem prišel tudi čas, da bi pri nas nastalo tudi „salezijansko misi¬ jonsko semenišče" za vnanje misijone, česar podpisani tolikanj želi. V ta namen je namreč kupil za Sale¬ zijance celo graščino v Št. Vidu na Dolenjskem ; sicer je skoraj še vse na dolgu, a. vendar upa, da se bo s časom s pomočjo dobrotnikov in z graščinskimi pridelki poplačalo in na to bodo Salezijanci imeli to graščino sicer združeno z zavetiščem v Ljubljani, a vendar posebno zato, da ali v graščini sami ali pa iz dohodkov graščine kje v Ljubljani ali na drugem, v to pripravnem kraju na Kranjskem tudi napravijo s časom misijonsko semenišče, kjer bi se šolali naši mladenči, ki. bi imeli poklic iti kdaj v misijone v inozemstvo. To je sicer velikansko, a doseglo se bode s pomočjo Božjo in Marijino, pa tudi z Vašo, pre¬ dragi verni čitatelji, ako stori vsak, kolikor je v 6 42 H«-f» njegovi moči, sicer ne naenkrat, pa polagoma. Iz malega raste veliko. Bog bo delo, ki je obernjeno le njemu v čast in v zveličanje duš, gotovo blagoslovil. Trudili se bomo le nekaj časa, a plačilo in veselje imeli bomo zato na vsih vekov veke. Ne ustrašimo se dela. Ako plaši te trud, glej na plačilo! Zaupajoč na varstvo Marijino, priprošnjo sv. Jožefa in posre¬ dovanje Jan. Boskota, uverjen sem, Božja pomoč bo vedno pri nas, in pričeto delo se bo srečno doveršilo. Slovenski dijaki v Turinu. Minolo je že leto in nekaj dni, kar so šli štirje dijaki iz Ljubljane v Boskov zavod k Salezijancem v Turin. Bilo je to na praznik sv. apostola Jakopa dne 25. julija 1894, tedaj ravno ob godu prevzviše- nega gospoda kneza in škofa ljubljanskega dr. Ja¬ kopa Misija. Radi preimenitnega namena ter srečnega začetka salezijanske stvari na Kranjskem, radi var¬ stva Božjega po daljni poti iz Ljubljane v Turin, ter da izprosi Božjo pomoč in blagoslov našim prvim dijakom ter prihodnjim salezijancem, šel je katehet Smrekar k prevzvišenemu knezu in škofu in prosil višepastirskega blagoslova, katerega so prevzvišeni knezoškof tudi z veseljem podelili. Tako se je to delo pričelo pod varstvom Božjim in s cerkvenim odpbrenjem. Tem štirim dijakom sta se pridružila začetkom meseca oktobra 1894 leta še dva druga slovenska dijaka. Bilo je toraj prvo šolsko leto v Turinu šest naših dijakov, pet Slovencev in jeden Nemec. O teh je „Zg. Danica" o svojem času že nekaj povedala, kar je bilo gotovo v spodbudo učencem in v veselje starišem. Danes naj bo dostavljeno le še to liko, da so predniki z našimi slovenskimi dijaki naj bolj zadovoljni, naj si že bode gledč nravnosti, ali pa glede pridnosti, ter napredka v znanosti pred¬ pisanih predmetov. Eden izmed njih, Kocjan Mihael iz Dragatuša pri Černomlji, kateri je šel iz pete la¬ tinske šole k Salezijancem, se prav posebno dobro 43 uči in lepo vede, ter je bil zato že to jesen sprejet v novicijat, kateri terpi eno leto; na to se bo učil bo- goslovskih naukov ter tako kmalu dosegel svoj za- željeni cilj in namen biti duhoven in mašnik. Mla¬ denič pa je v svojem poklicu v istini tudi tako za¬ dovoljen in srečen, da se mu veselje že kar na obrazu bere. Bog ga ohrani in poterjuj v svoji milosti! Malo število naših dijakov v Turinu pa se je letos kaj znatno pomnožilo. Dne 5. avgusta 1895. na praznik Marije Snežnice, pelje katehet Janez Smrekar v spremstvu preljubeznjivega veleučenega prijatelja gospoda dr. Ivana Janežiča osem novih dijakov v Boskov zavod v Turin. Po železniškem hlaponu ravno pred poldnem odrinil je iz Ljubljane čez Gorenjsko proti Laški. Vožnja je bila prijazna, dijaki zadovoljni in veseli, še celo prepevali so lepe Marijine in druge mične slovenske pesmi, kakoršnih so se navadili doma in v šoli, v železničnem vozu, ko je drdral med vinskimi goricami čez laške ravnine. Dne 6. av¬ gusta ob polipoldne so bili dijaki že na glavnem ko¬ lodvoru Turinskem, „porta nuova“ imenovanem. Od ondot so korakali po drevoredu ob ravni široki ulici naravnost proti železnemu mostu čez reko Padovo, od koder so dospeli po nekoliko navpični cesti v Boskov zavod za vnanje misijone v predmestji „Val Salice 39“, kjer počiva Boško v prekrasnem grobu, nad katerim je zidana prelepa kapela žalostne Ma¬ tere Božje. Prečastiti, po svoji veliki učenosti močno spo¬ štovani in priljubljeni gospod vodja Alojzij Piscetta je naše slovenske dijake sprejel prav z veseljem. Po¬ vedati pa moram, da brezplačno do sedaj še niso nobenega sprejeli iz naših krajev. Redna plača za dijaka na leto znaša 120 gld., ako je dijak reven in priden, ga sprejmejo tudi za 100 ali 80 gld, v naj- veči sili, toda malokdaj, tudi samo za 60 gld. na leto. Plačevanje pa preneha, kakor hitro dijak stopi v no¬ vicijat.. 44 Za dan odhoda ter ločitve so se dijaki kaj lepo in ginljivo poslovili od svojega spremljevalca Janeza Smrekarja. Na predvečer so namreč vsi opravili pred njim sv. spoved, drugi dan med sv. mašo za nje pa sprejeli iz njegovih rok še sv. Obhajilo. Pač prelepi spomin za slovo; naj jih mili Jezus sam hrani in živi za sedanje in večno življenje! Salezijanske šole. Šole pri Salezijancih pa se od naših šol precej ločijo, ker imajo drugačni učni načert, kakor ga pri nas imamo. Kolikor jim mogoče, so svoj učni načert spojili z učnim načertom deržavnih javnih šol laških. Med deržavnimi laškimi in salezijanskimi šolami po laškem je naj večji razloček ta, da deržavne šole so brezverske, kerščanski nauk je popolnoma izključen iz šol ter potisnjen samo v cerkev, od kar je vlada sveto razpelo Kristusovo vergla iz šole; na salezi¬ janskih šolah pa se vse podučuje na verski podlagi, ter se kerščanski nauk kaj pridno uči. Učni načert pri Salezijancih je za tiste, ki žele stopiti v duhovski stan, nekako naslednji: Da stopi učenec v latinske šole, treba mu je doveršiti štiri začetne razrede ali elementarne šole, ki so nekaj podobne našim sedanjim ljudskim šolam. Tu se otroci uče kerščanskega nauka, brati, pisati, laške slovnice. V latinskih gimnazijskih razredih pa je pouk tako razdeljen, da se v pervih treh šolah učijo poleg keršč. nauka, latinske ter v tretji šoli tudi gerške slovnice, vadijo se govoriti latinsko ter učijo se zgo¬ dovine. V četerti in peti šoli se učijo poleg veronauka zlasti govorništva. Te dve šoli se imenujete »re¬ torika “. V šesti in sedmi šoli, katerima pravijo »filozo- flja“, pa se učijo modroslovja, vsled katerega mla- denči zmožni postanejo verske resnice od vseh strani -MS 45 B«*- dobro zagovarjati ter zoper vsakeršne krivoverce čversto braniti. V tej šoli se uče poleg keršč. nauka tudi še matematike in fizike. Nato sledijo pa štiri leta za bogoslovske vede, podobno našim bogoslovskim semeniščem. Uči se theologija fundamentalis, specialis, moralis, historia ecclesiastica, jus canonicum itd. Salezijanski novicijat. Učenci, kateri so pridni ter lepega obnašanja, se navadno že iz četertega gimn. razreda spreje¬ majo v novicijat, kateri terpi eno leto. To je doba poskušnje, pri kateri se učenec konečno spozna in odloči postati ud ter duhoven salezijanske družbe. V novicijatu nadaljuje svoje predpisane študije, ne da bi zaradi novicijata se kaj zakasnil pri svojem učenji. Na to nadaljuje svoje učenje, dokler všega ne doverši, in dokler ni posvečen v mašnika. Ako je izglednega življenja ter že v letih, je posvečen v mašnika, če tudi svojih bogoslovskih ved še ni vseh doveršil, mora pa se jih učiti potem kot mašnik, dokler se vsih potrebnih ne izuči. Za časa, ko se mladenič, ali mladi mašnik uči še svojih bogoslov¬ skih ved, ga višji predniki porabijo pri vzgoji ter podučevanji mladine ter so tako glavnim učenikom in profesorjem v pomoč in se zato tudi pomočniki ali asistentje imenujejo. Kako imeniten je poklic salezijancev. Salezijanski mašniki delujejo po raznih salezi¬ janskih hišah kot vodniki, spirituvali, učeniki ter odgojitelji mladine, zlasti mladenčev raznih semenišč, kjer se pripravljajo na duhovski stan. Ali pa delu¬ jejo v misijonskih krajih oznanovaje sveto evangelije brezvernim poganskim narodom. In čudovito je, ko¬ liko storijo Salezijanci, če tudi štejejo še le malo let •*»« 46 BU*. svojega obstanka, za razširjanje svete vere med ne¬ verniki. Sedaj najbolj delujejo v južni Ameriki, kamor nekaj let že po kacih štirideset mladih ter novih misijonarjev na leto pošiljajo. Imajo pa svoje naselbine tudi že v Afriki in pričeli so tudi že v Aziji Salezijan¬ skih ustavov po Italiji, Španiji, Franciji, Angliji, kjer jih je že mnogo, ne omenjam, ker bi bilo pač pre¬ obširno, ako bi o vsacem ustavu le količkaj hotel povedati. Pomenljivo za nas pa je razširjanje Salezi¬ jancev tudi že v Gorico na Primorskem ; v Polo v Istriji pridejo v malo letih; gledajo pa že tudi na Reko. Lahom po teh krajih bo s tem gotovo v mar¬ sičem zelo vstreženo; slovenski prebivalci pa pri tem berž ko ne ne bodo imeli zaželjene koristi, ker bodo prišli Salezijanci dosedaj še nezmožni sloven¬ ščine; kako dobro bi bilo, ako bi mi že imeli tudi slovenskih salezijanskih mašnikov, da bi z laškimi tudi slovenski Salezijanci pričeli svoje delovanje v naših sosednjih krajih. Upajmo pa vendar, da bomo tudi Slovenci kmalu imeli domače Salezijance. Z lanskimi in letošnjimi dijaki imamo namreč sedaj šestnajst dijakov v Boskovem zavodu v Turinu. Iz med teh sta dva starejša že letos nastopila svoj no- vicijat, ter jima na to že ni tako veliko let učiti se, da dobita mašnikovo posvečevanje, eden pa je v no- vicijatu, da postane salezijanski brat. Kako dobro bi bilo, ako bi se oglasili za vsprejem k Salezijancem tudi kaki starejši učenci, recimo taki, ki bi bili radi sprejeti v semenišče, pa jim okoliščine te milosti niso naklonile, sami bi pa vendar radi enkrat stopili v mašniški stan. Njih želja se bode spolnila, ako imajo le kaj poklica za misijonsko de¬ lovanje; naj le stopijo v Boskov zavod. Nikar naj noben mladenič ne misli, da mu je pri Salezijancih pot do višje učenosti zaperta ter da se njegovi uka- željnosti ne more vstreči. Tu mladenič po dokon¬ čanih gimnazijskih in bogoslovskih šolah še lahko dalje izveršuje svoje študije. Pošljejo ga v svoj ko¬ legij presv. Serca v Rim. Tu lahko postane vele učeni doktor sv. pisma, ali doktor modroslovja, ako mu je glava bistra ter pridnost v istini resnična. Tu se toliko izvežba, da je za vsako bogoslovsko ter modroslovsko stolico dovolj sposoben. Kogar mika znanje mnogoterih ter raznih jezikov, si zopet v Bo- skovem zavodu dobi dovelj učenikov ter najboljše prilike učiti in privaditi se jih. Tu se naučiš italijan¬ skega, španjskega. portugiškega, francoskega, angle¬ škega. nemškega in poljskega jezika; zdaj še sloven¬ skega ter mnogo drugih jezikov. In česar se priučiš iz slovnice, tega se še bolj privadiš z vsakdanjimi pogo¬ vori s tovariši raznih narodnostij. V Boskovih zavodih se torej nadarjeni mladenči tako vsestransko izobra¬ zijo, da so sposobni za svoj posel v najrazličnejših krajih ter mestih. Urno razširjevanje, vspešno ter blagodejno de¬ lovanje in posebno najvišje priznanje ter vroče pri- poročevanje salezijanskih ali Bolkovih naprav po svetu po svetem Očetu Leonu XIII kaže, kako veli- cega pomena v verskem in svetnem oziru za vgodno rešitev perečega socijalnega vprašanja v sedanjih zmedenih časih so zlasti Boskove naprave. Rešiti človeštvo verskega propada, časne obupnosti ter ver¬ skega pogina po učilnicah in delavnicah, v samotnem životarenji in v različnih nesrečnih društvenih zvezah, od najrevnejših do najimenitnejših krogov človeštva je sedanji čas kakor nekako prav posebno od Božje previdnosti poklicana Boskova družba Salezijancev. Kdor ima torej poklic za to družbo ter vanjo vstopi ali kdor sploh podpira Boskova dela ter njegove sa¬ lezijanske naprave s kako denarno podporo ali s pri¬ govarjanjem ali saj z molitvijo, ta gotovo stori jako plemenito, prekonstno in zveličavno dobro delo. S tem pa je ob enem že tudi spolnil tiste dolžnosti, katere so dolžni opravljati salezijanski sotrudniki ter se s tem vdeleži obilnih duhovnih dobrot, vštevši vse duhovne milosti tretjega reda sv. Frančiška Asiškega, treba mu je samo še, da je vpisan v to družbo. -MS 48 SM-- Vse pa naj se godi in opravlja iz najboljšega namena namreč Bogu v čast, slavo Mariji inv zve¬ ličanje duš! Govor kardinala Ferrarija nadškofa Milanskega pri mednarodnem shodu salezijanskem v Bolonji dne 24. aprila 1885. Ozirajoč se na pervi mednarodni shod salezi¬ janski v Bolonji, vsiljujejo se mi misli na prihod- njost. Čegava bo prihodnost? Kaj pravijo o prihod- njosti naši nasprotniki ? Nasprotniki terdijo, da pri¬ hodnost je čas vednostij, čas napredka, civilizacije (omike) in pobratimstva S to terditvijo pa so brez¬ verci nevedoči pomen svoje terditve izrekli imenitno prerokovanje, katero se bode gotovo spolnilo. Da, prihodnost je čas vednosti, ne sicer posvetne, laž- njive vednosti, ampak prave učenosti ter vednosti, ki ima svoj izvirek v Bogu. Prihodnost je čas na¬ predka, toda tistega napredka, kateri ima za svoj cilj in konec svojo najvišjo spopolnost. Prihodnost je čas društvenih zvez, čas pobratimstva, pa ne zvez revolucijonarskih ter puntarskih voditeljev ljud¬ stva, ampak čas zvez, in pobratimstva ljudstev in rodov, katerim je pri vsih rečeh vera perva in naj- poglavitniša podlaga. Brezverni liberalci so že celo sami rekli, da se mora zateči k Bogu, k veri, toda to so jim le gole besede brez pravega pomislika ter ne pridejo iz serca, njim je Bog samo na jeziku. Prihodnost je čas kerščanske vednosti in učenosti sv. evangelija. Socijalno - družbinsko prerojenje ter prenovljenje človeštva je prav živo potrebno; mislim pa jaz, da je ravno pričujoči salezijanski shod vsled posebnega navdihnenja Božjega prav dober vvod ter pričetek tega prerojenja. Delo Don Boskovo, katero hočemo nadaljevati tudi mi, je prav posebno delo previdnosti Božje sedanjega časa. V sedanjem sto¬ letju, katero se tako rado imenuje stoletje prosvit- 49 Rž«h- Ijenosti, je apostol delavcev, Don Boško, pokazal naj- večo rano sedanjega časa. Za to se je Boško najbolj trudil z izgojo mladine ter delal za blagor delav¬ skega stanu, ker to dvojno je večina človeštva, in sicer tista večina, katero „krivi bratje 11 najbolj v svoje zanjke love in v svoje hudobne namene izkoriščajo. Zato je Don Boško obernil svojo pozornost najbolj na mladino in delavce, hoteč jih pripeljati nazaj k Bogu, k pravemu Bogu, kateri ni nikakoršna nedo¬ ločena, meglena ter platoniška domišljava, kakoršno si sedanje dni „nekaterniki“ sanjarijo, ampak k jed- nemu Bogu, kteri je naj viši postavodajalec in vladar vsih ljudi. Don Boško sprejme otroka že od mladega in ga vzgoji za vero, katera uči ljudstvo pravo ker- ščansko oblast ter veljavo spoznavati in spoštovati. In to je delo pravega domoljubja, pravega, patrio¬ tizma. “ Nato visoki govornik opisuje prekoristno delo¬ vanje ter vesele napredke Salezijancev v njegovi prejšnji škofiji Komo, ter pravi, da pričakuje od njih enakega blagodejnega sadil tudi v svoji nadškofiji Milanski. Svoj govor sklene s priserčnimi željami in terdnim zaupanjem, naj bi se veličastni prizor sale¬ zijanskega shoda v Bolonji prej ko mogoče ponovil tudi v Milanu in da bi mednarodnemu shodu sale¬ zijanskih sotrudnikov. kateri je v tako veliko čast celi Bolonji, prav mnogo druzih sledilo Ta govor, katerega so pričujoči z veliko goreč¬ nostjo poslušali, visokega govornika pa med govorom zlasti pa po govoru, z nepopisljivo navdušenostjo pozdravljali, je napravil na celi shod velikanski vtis. Naj pa zapisane verstice iz tega govora tudi pri nas napravijo ta vtis, da bi se tudi pri nas vedno bolj vnemali za Don Boskova dela ter jih z vso goreč¬ nostjo pospeševali in razširjevali v rešenje duš ter v časni in večni blagor v domačiji in po ptujini k vedno veči časti Božji in slavi Marijini! 7 —s-»8i 50 H:c 51 si¬ tega Frančiška Salezija za vse dobro povspešuje in vzgoja." — Tudi Don Boško, ki je s svojim bistrim očesom pregledal človeško revščino in tudi prihodnjost, je videl v ustanovitvi družbe salezijanskih sodelavcev delo za ohranjenje in obnovitev družbe ter djal, da se bode to delo razširilo po vsem svetu. Imel je tudi navado reči: Če bodo škofje in du¬ hovni spoznali, kako mogočno pomoč morejo imeti pri vsakem dobrem in velikem delu po tej družbi salezijanskih sodelavcev, se bodo potrudili jo v svojih škofijah in župnijah ustanoviti. Prišel bode čas, ko bode dober katolik in salezijanski sotrudnik istega pomena. Naj lepša ocena družbe Salezijancev, je pač ocena iz ust poglavarja sv. Cerkve, Leona XIII sa¬ mega. Le-ta je razvidna iz pisma (breve), katero so sv. Oče o priliki pervega mejnarodnega shoda salezi¬ janskih sodelavcev dne 23. 24. 25. aprila 1895 v Bolonji na Laškem, pisali bolonjskemu nad¬ škofu in kardinalu Dominiku Svampu. Pismo se glasi: Papež Leon XIII. Našemu ljubemu sinu pozdrav in apostoljski blagoslov. Z velikim veseljem smo slišali, da se bode v Bolonji pod Tvojim zavetništvom obhajal shod tistih katoličanov, kateri se imenujejo sotrudniki ali sodelavci salezijanske družbe in v njenem duhu z molitvijo in z djanjem njena prizadevanja pospešujejo. Že dolgo Nam je znano, s kakšno gorečnostjo in s kakšnim vspehom Salezijanci delujejo za dobro vzgojo mladine, za razširjanje prave omike ter ker- ščanske vere med neverskimi narodi. Zato je jasno, da si tisti, kateri salezijansko družbo s svetom ter djanjem podpirajo, za vero in deržavo veliko zaslug nabirajo. Ker torej povedani slovesni shod v Bolonji ravno to namerava, da bi v sercih katolikov budil gorečnost za njena dela, torej z radostnim sercem 52 B