Nekaj sodne statistike. 173 Nekaj sodne statistike Dr. Alilan Škerlj. O vplivih vojne, prevrata, prevratnih prilik na množino, vrsto in kakovost poslov pravosodnih oblastev ne dvomi nihče, zlasti ne pravosodni organi sami. Morda ne bo nezanimivo pre-izkusiti, kako se ti vplivi kažejo v številkah. Temelj za raziskavo dajejo uradni izkazi o poslovnem stanju, ki jih pravosodna oblastva sestavljajo za vsako koledarsko leto na pod-stavi svojih vpisnikov. Ti izkazi dajejo dovolj jasno sliko o civilnih poslih sodišč, nezadostno sliko o kazenskih poslih. Posebno kriminalna statistika, ki bi bila brez dvoma zelo zani-miva, pri nas žal še ni obdelana, zato morejo biti podatki o kazenskem sodstvu le mrsavi. Številčni podatki v naslednjih tabelah se omejujejo na sedanji krajevni obseg slovenskih pravosodnih oblastev. Izvzeto je Prckmurje, kjer vladajo še dokaj različne prihke, privzet je prevaljski okraj, zato pa v statistiki za 1. 1912. tudi cel pliberški. Ta je bil sicer večji od prevaljskega, vendar se razlika precej izenačena s prirastkom, ki so ga dobili sodni okraji Maribor, Sv. Lenart in Qor. Radgona s pripadom Apa-ške kotline. Razlika, ki je nastala vsled tega, da za leti 1919. in 1920. naši poslovni izkazi ne obsegajo logaškega okrajnega sodišča, je jako majhna in se ni upoštevala. Leto 1912. se je vzelo za primerjavo zato, ker je zadnje leto, za katero je na razpolago povsem obdelan statističen material iz predvojne dobe. Razume se, da se razmerne številke pocdinih sodišč deloma prav znatno oddaljujejo od povprečnih. So sodišča," pri katerih se je ustroj in potek poslov le malo izpremenil napram L 1912., pri drugih so razlike jako velike; nekatera sodišča poslujejo skoro tako brzo in točno kakor pred vojno, druga — so v zastankih ali vsaj poslujejo znatno manj brzo. Tu gre le za povprečne številke. manjsma 174 Nekaj sodne statistike A. Splošno kretanje poslov. L L Pri zbornih sodiščih I. stopnje in pri okrajnih sodiščih. Iz tabele A se vidi to: 1. Število prestopkov je med vojno silno padlo, po vojni zopet naglo raste. Moško prebivalstvo, ki daje kazenskemu sodniku več posla nego žensko in ki je med vojno z dobrim delom obremenjevala vojaška sodišča, se je vrnilo. Število hudodelstev in pregreškov pa niti med vojno ni padlo, nego je absolutno in relativno v primeri s številom prestopkov rastlo in doseglo 1. 1920. najvišje stanje; 1. 1921. je zopet padlo. Razmerje med številom prestopkov je bilo I. 1912. = 1 : 4"2, 1. 1918 = 1 : 2 1, 1. 1919. = 1 : 17, 1. 1920. = 1 : 145, L 1921. = 1 : 2'1. Vendar se iz tega razmerja ne sme naravnost sklepati, da so se res tako znatno pomnožiH primeri težjega kršenja zakona. Prva napaka tiči v tem, da je dober del primerov, ki so izkazani v stolpcu 3., še enkrat izkazan v stolpcu 4., navedene številke morejo torej služiti samo kot primerjalne številke. Nadalje pa je imela padajoča valuta za posledico, da so se tudi prilično neznatni zločini zoper varnost lastnine morali soditi kot hudodelstva, ker zakon ni dovolj naglo sledil padajoči valuti. Ko so se slednjič sredi L 1921. znatno zvišale za oznako dejanja kot hudodelstvo ali prestopek odločilne novčane postavke, se je nenormalno razmerje med lažje in strožje kaznivimi dejanji takoj znatno popravilo. Nekoliko vpliva na neugodnost razmerja tudi to, da se je prejšni prestopek po § 312. k. z. sodil kot pregrešek po § 104. srb. k. z. Bolje se vidi kriminalnost, če seštejemo številke stolpcev 1., 3. in 4. Številke so iz navedenega razloga nekoliko previsoke, vendar za presojo kriminalnosti (civilnega) prebivalstva dovolj značilne: 43967 : 32598 : 38602 : 45959 : 43437. Ker se je število civilnega prebivalstva v starosti, ki največ prispeva h kriminalnosti, in to je bas starost med 18. in 50. letom, med vojno znatno znižalo, je padec od 1. 1912. do 1. 1918. umljiv, obenem pa vidimo, da je samo 1. 1920. število ovajenih kaznivih dejanj bilo večje nego pred vojno. Leta 1919. je bilo mnogo mlajših moških še v vojakih ali v ujetništvu. Razmerje med Nekaj sodne statistike. 175 težjimi in lažjimi delikti tudi 1. 1921. nikakor se ni doseglo L predvojne norme in vprašanje je, ali jo bo, ker so kazenski zakoni deloma izpremenjeni. Po drugi strani bi bilo prenagljeno iz ravno navedenih številk sklepati, da vojna ni zapustila nikakoršnih sledi v splošni nravnosti naroda. Že vsakdanja izkušnja se protivi taki domnevi. Zanimivo je razmerje med številom ovadb in sodb radi r prestopkov. Od 100 ovadb je dozorelo do sodbe i. 1912. = 66*4, 1. 1918. = 58, 1. 1919. = 61*2, L 1920. = 56, 1. 1921. = 622. Dočim je bilo 1. 1912 to razmerje pri okrajnih sodiščih na deželi in na sedežu zbornih sodišč precej enako (66 % : 67'5 %), je sedaj precej različno, namreč leta 1918. = 56*8 : 60*8, leta 1919. = 60*4 : 62*9, 1. 1920. = 57-8 : 54, 1. 1921. = 637 : 597. Kaj je vzrok ti razliki, ki niti nima izraženega pravila, se po izkazih ne da dognati. — Razmerje med številom ovadb zaradi hudodelstva ali pregreška in številom glavnih razprav je bilo L 1912. = 100 : 28'5, L 1918. = 100 : 171 %, L 1919. = ;00 : 18*2, 1. 1920. = 100 : 22'3. 1. 1921. = 100 : 287 %. Določni sklepi iz teh številk so težki. Morda so vzroki, da je relativno število sodb zaradi prestopkov padlo in da se le polagoma dviga, sledeči: Posebno poskočilo je število tatvin; te se navadno izvrše brez prič, storilec ostane lažje neodkrit nego pri drugih deliktih; varnostna služba je bila takoj po prevratu brez dvoma manj zanesljiva nego pred vojno; na sodiščih, zlasti na kmetih, je bilo manj povsem izkušenih in izvežbanih sodnikov nego pred vojno; državljansko breme pričevanja pri sodišču je danes še mnogo bolj občutno nego je bilo pred vojno, ravno neprizadete priče se mu rade odtegnejo, če morejo. Iz zadnjega razloga je tudi dvomljivo, ali pomeni visoko razmerno število glavnih razprav pred zbornimi sodišči I. stopnje v 1. 1921., da se je razmerje vrnilo k normi; morda se je moralo preložiti večje število glavnih razprav.O O v resnici je razmerje nekoliko višje, ker je precej primerov ovadb štetih v stolpcih 3 in 4 po dvakrat, najbrže več nego se za isto stvar vrši po več glavnih razprav. Povsem zanesljive številke bi dala le podrobna kriminalna statistika. 176 Nekaj sodne statistike. Tabela A. Obremenitev 4 W Skupina Prestopki (U) Hudodelstva in pregreški Vzklici zoper sodbe radi prestopkov (BI) Pravde pred zbornim sodiščem (Cw, Cg) Prizivi zoper sodbe okrajnih sodišč (Bc) c<3 'c o. •o o ( "iS & na x) > 1-. —^ a> o -S « 'C c ur o x! oj ^ > o o, j:: k4 'c d- c c > > > o. n o 2 i t-. a. e o V) 'c a c > n > "n r o. > ca a n > 'in 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Leto Zborna sodišča I- stopnje in okrajna sodišča 35569 23610 4572 3826 2394 2483 1955 2040 2024 395 678 522 5G9 OIcrajna sodišča na deželi 25183 16619 1 4572 — — Zborna sodišZa 1. stopnje in okrajna sodišča na njih sedežu 10386 6991 3826 2394 2483 1955 2040 2024 395 678 522 569 Leto Zborna sodišča 1. stopnje in okrajna sodišča 22280 12915 6262 4056 1769 1577 1131 1273 1374 218 372 224 1 274 Okrajna sodišča na deželi 15613 8864 6262 — 1 1 Zborna sodišča 1. stopnje in okrajna sodišča na njih seds^u 6667 4051 4056 1769 1577 1131 1273 ,1374 218 372 224 274 Leto ^ Zborna sodišča I- stopnje In okrajna sodišča 34350 14900 8172 6080 2597 1285 905 1046 3053 473 426 295 343 Okrajna sodišla na deželi 16769 10128 8172 Zborna sodišča j- stopnje in okrajna sodišča na njih sedežu 7581 4772 6080 2S97 1285 905 1046 3053 473 426 295 343 Leto Zborna sodišča !¦ stopnje in okrajna sodišča 27204 15383 10147 8608 4176 1475 761 1063 3149 731 617 358 425 Okrajna sodišča na deželi 18364 10611 10147 l «— ' Zborna sodišča 1- stopnje in okrajna sodišča na njih sedežu 8840 4772 8608 1 4176 1475 761 1063 3149 731 617 358 425 Leto Zborna sodisla I- stopnje in okrajna sodišča 29453 18330 7200 6784 4011 1672 1039 1510 3817 893 706 353 571 Okrajna sodišča na deželi 18861 12006 7200 1 1 Zborna sodišča I- stopnje in okrajna sodišča na nllh sedežu 10592 6324 ' 6784 4011 1672 1039 1510 3817 893 706 353 571 I i i nekaj sodne statistike 177 i Rekurzi (R) •o ca n c > E ca > o; c o E n f o C a o ca o a o c > c 1 o o. o Malotne pravde (Cb) Redne pravde (C) Izvršbe (E) Zapuščinske stvari (A) Varuštva in skrbstva (P) ca n n s "c a o =1 o 55 J4 c/3 ca c v-i o Is p o) ca o. 'E. "H "3 •o n eo ui c »o i a 19 'jo* ¦o o a 01 ca > o E ca 'c a 1 o o > 14 15 1 16 17 18 19 20 1 21 22 23 24 25 26 '27 28 29 1912 1049 593 3261 71376 21076 135 i 1951 167J2 2482 '42587 820 1403 14829 ' 8830 7468 78060 54884 15742 8700 1487 10699 1701 29261 * 632 910 11246 6543 5474 58664 1049 593 3261 16492 5334 4963 464 6023 781 13326 188 493 3583 2287 1994 19396 1918 421 247 1851 36308 2821 2130 346 6157 1243 7966 48 42 22750 13003 7885 86458 —' 26871 1928 1593 262 3881 777 5421 43 24 17169 9403 6045 65527 421 247 1851 9437 893 537 84 2276 466 2545 5 18 5581 i 3600 1840; 1 20931 1919 544 254 3001 (43639 1 4272 2637 401 9455 1672 9897 34 115 19893 11914 8371 86641 — 31998 3254 1935 327 5882 --" 1156 6458 28 80 15042 8727 6485 64480 544 254 3001 11641 1016 702 74 3573 516 1 3439 6 35 4851 3187 1886 22161 1920 831 464 4716 46118 5068 3929 652 9526 2073 13036 34 124 17890 10774 8480 83079 34923 3831 2809 432 6165 1276 8789 28 74 13284' 7672 6383 61443 831 464 4716 11D5 1237 1120 220 3361 797 4247 6 50 4606 3102 2097 21636 1921 885 468 5252 41479 3435 2760 546 9269 1 2322 16101 35 214 17113 10422 8781 82587 28708 2636 1904 392 5616 1447 10471 26 121 13111 7776 ¦ 6642 62125 885 468 5252 12771 799 856 154 3653 875 5630 9 93 4002 2646 2139 20462 12 178 Nekaj sodne statistike. 2. Število pravd pred zbornimi sodišči je jako poskočilo, zato pa se je silno znižalo število pravd pred okrajnimi sodišči. Da ta izprcmemba temelji na padcu valute, ni dvoma. Dosedanje zvišanje denarnih zneskov, po katerih se določa stvarna pod-sodnost, nikakor ne zadostuje. Skupno število pravd pred zbornimi sodišči in okrajnimi sodišči, vštevši opominjevalno postopanje, je padlo; vseh spornih stvari je bilo v omenjenih letih 53.535 : 12482 : 19417 : : 21672 : 19281.^) Vzroki: malo se še dela s kreditom, posli z gotovino prevladujejo; padec valute in znatna podražitev prav-danja odvračata stranke od tožb za malenkostne ali prav dvomljive zahtevke. Posledica vsega je, da so zborna sodišča s pravdami preobremenjena, tem bolj ker znaten del pravd pride pred senat, okrajna sodišča pa imajo s pravdami primerno malo posla, zlasti malotne stvari bodo skoro izginile. Zvišane pristojbine tako državne kakor odvetniške pa revnejšim slojem tudi otežujejo zasledovanje pravice. Pogosto se čuje, da je število kontradiktornih sodb po vojni poskočilo. Po absolutnih številkah je to res samo pri zbornih sodiščih prve stopnje, število kontradiktornih sodb v malotnih stvareh je jako padlo, v rednih pravdah je po letu 1918., ko je izneslo ravno polovico števila v 1. 1912., naglo zopet narastlo skoro na predvojno število. Pač pa se je znatno izpremenilo razmerje med številom prirastlih pravd in številom kontradiktornih sodb (končnih sklepov). Bilo je a) pri zbornih sodiščih leta 1912. = 100 : 19*1, leta 1918. = 100 : 15-9, 1. 1919. = 100 : 15*2, L 1920. = 100 : 23*2, 1. 1921. = 100 : 23-4; b) pri okrajnih sodiščih v malotnih pravdah 100 : 14*3, 100 : 16-2, 100 : 15*2, 100 : 16*6, 100 : 19'8; c) pri okrajnih sodiščih v rednih pravdah 100 : 147, 100 : 20'2, 100 : 177, 100 : 21*8, 100 : 25. Pravd je pri okrajnih sodiščih manj, pa so bolj trdovratne, razbremenitev ni tako velika, kakor bi kazale absolutne ^) številke so nekoliko previsoke; opominjevalne stvari preidejo neredko v redne ali malotne pravde in so potem štete dvakrat. Za primerjanje zadostujejo kosmate številke. Nekaj sodne statistike. 179 Številke. Pri zbornih sodiščih kažejo razmerne številke še večjo obremenitev nego absolutne. Znatni skoki relativnih številk, zlasti od 1. 1919. na 1.1920., so deloma provzročeni z zastanki, ki jih je imelo mnogo sodišč 1. 1919., ko je bilo pomanjkanje sodnikov največje. Zaostajale so težje stvari, ki se redno končajo s kontradiktorno sodbo. Vpliv sega še v 1. 1921., 1. 1922. bo z večjim številom sodnikov ta moment pač izginil. Zanimivo je, da imajo okrajna sodišča na deželi povprek razmerno več kontradiktornih sodb nego okrajna sodišča na sedežu zbornih sodišč. Razlika ima temelj brezdvomno v večjem številu »saldo«-tožb v mestih, in ravno zato, ker je število teh tožb padlo, se je tudi razlika zmanjšala. Popolne pravilnosti pa številke ne kažejo. Podrobnosti o značaju pravd spodaj B, II. ¦ ¦ 3. Izvršbene stvari so silno padle, vendar se po prevratu stalno dvigajo. Za enkrat pa je obremenitev sodišč s to grano poslov še mnogo manjša nego pred vojno. Še bolj se to pokaže po značaju izvršb, spodaj B. III. Od 100 izvršb jih je na sodišča na deželi prišlo leta 1912. = 687, 1. 1918. = 68— 1. 1919. ^ 65*2, 1. 1920. = 67*4, 1. 1921. = 65*—. Razmerje je torej postalo za kmetsko prebivalstvo nekoliko ugodnejše. 4. Število zapuščinskih stvari je med vojno naraslo za 50%, od 1. 1919. pada in se bliža predvojnemu stanju. Varstvene stvari pa še naraščajo po prevratu, samo skupno število je padlo vsled znižanja dobe polnoletnosti. Zakaj se letni prirastek varstvenih stvari veča, ni pojasnjeno, tem manj, ker število primerov smrti pada, število stanovnikov pa je pri-bhžno isto kakor pred vojno. Razmerje smrtnih primerov med številkami okrajnih sodišč na deželi in na sedežu zbornih sodišč se ni znatno izpremenilo: 75-8 : 24*2, 75*4:24-6, 75*6 : 24-4, 74'2 : 25-8, 76*6 : 23*4. Iz tega razmerja bi se torej ne moglo potrditi razširjeno mnenje, da je kmetsko prebivalstvo z vojno imelo večje izgube, ker je bilo mestno prebivalstvo (vojna industrija) v večjem številu oproščeno vojaške službe z orožjem. Vendar 12* f 180 Nekaj sodne statistike. to razmerje ni odločilno. Lahko je na dežeU padlo več ljudi v delovni dobi življenja, v mestih več umrlo otrok in starcev zaradi slabe prehrane. Nekaj več dokazujejo za ta del razmerja med prirastom varstvenih primerov pri sodiščih ene in druge kategorije, namreč 73-3 : 267, 767 : 23-3, 77-5 : 22-5, 75*3 : 24 7, 75'6 : 24'4. Na deželi je prirastlo po vojni razmerno več varstvenih primerov. Kdor je zasledoval neštete oklice za proglasitev mrtvim, je opazil, da gre večinoma za kmetsko prebivalstvo. Če se še upošteva, da se je število prebivalcev v mestih po vojni povprek pomnožilo in da se ravno navedeno razmerje po 1. 1919. obrača k normi, bi utegnil videti potrditev gori navedenega mnenja. Jasneje bi se stvar dala presoditi, ko bi se k mestnim okrajem mogle pritegniti še industrijske občine izven sedeža zbornih sodišč; izkazi pa za to ne dajejo temelja. 5. Zemljiškoknjižne stvari so med vojno padle na polovico, potem so do 1. 1920. naglo rastle. Nekaj vzroka je bilo morda, da so vrnivši se gospodarji urejaH svoje prilike; še več so gotovo prispevale mnogobrojne zaznambe sekve-stracije in nadzorstva. V 1. 1921. pa so zemljiškoknjižni posH zopet prav znatno padli, vendar zadeva padec samo okrajna sodišča na deželi, ki so imela 1. 1921. le malo več nego polovico poslov te vrste nego 1. 1912. Tudi tu se kaže, da poljedelec v današnjih priHkah še bolj čvrsto drži zemljo nego sicer, da L mu je pa — vsaj do 1. 1921. — tudi še ni bilo treba obremenjevati. Podrobne statistike o vrstah zemljiškoknjižnih poslov žal nimamo več, bila bi zlasti za zasledovanje razvoja po-prevratnih agrarnih prilik prav važna. 6. Posli trgovinskega in zadružnega regf-s t r a so se po prevratu skoro potrojili, presegU so daleko tudi predvojno stanje. Najbolj je udeleženo ljubljansko deželno sodišče. Razmerno posebno mnogo se je vpisalo delniških družb in družb z omejeno zavezo, vendar niso vsa pod-jetja nova. 7. število pravnih lekov zoper sodbe in sklepe okrajnih sodišč v civilnih stvareh je med vojno padlo na polo- w vico. Po vojni raste naglo in je povprek že doseglo predvojno stanje, kar je tem značilneje, ker število civilnih poslov Nekaj sodne statistike. 181 r okrajnih sodišč še vedno dalel^o zaostaja za predvojnhn številom. 11. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, V tabeli B obsegajo številke za 1. 1912. celo nekdanje graško okrožje. Vidi se, da daje za dobro polovico manjše ljubljansko okrožje razmerno mnogo več posla nego nekdanje graško. Narast prizivov in rekurzov ima isti temelj kakor narast civilnih poslov pri zbornih sodiščih prve stopnje. Vobč velja to tudi za narast kazenskih stvari, dasi ni tako velik kakor pri civilnih. V vojnih in povojnih prilikah treba iskati razloga za neprijetno naraščanje disciplinskih stvari. — Tudi visoko število izpitov je posledica vojne in prevrata, tu se najprej vrnemo k normi. e III. Stol sedmorice, oddelek B. (Tabela C.) Za 1. 1920. in 1921. so navedene samo številke, ki se tičejo ljubljanskega okrožja, za 1. 1912. številke celega graškega okrožja. Primerjava je težka, za nekatere posle vsled razbre-, menitvene novele nemogoča. Tudi pri vrhovnem sodišču pa f posli naglo naraščajo in so v nekaterih granah, če vpoštevamo, da je okrožje pol manjše, že presegli predvojne številke. B, Značaj poslov. w I. K a z e n s k i p o s 1 i. O razmerju med številom hudodelstev in pregreškov proti številu prestopkov, dalje med številom kazenskih primerov in številom sodb (glavnih razprav) gl. A., I, 1. Enako če ne bolj zanimivo bi bilo dognati razmerje med številom ovadb zaradi oficialnega zločina in med zasebnimi obtožbami, dalje razmerje med obtožbami in sodbami ter obsodbami ene in druge vrste, toda poslovni izkazi ne dajejo potrebne podstave. Razmerje med številom sodb radi prestopka in številom vzkli-cev se je znižalo; bilo je 1. 1912. = 100 : 10*5, v 1. 1918. in naprej = 100 : 12*2, 100 : 8-6, 100 : 9*6, 100 : 9-1. Vzrok temu pojavu bi se morda našel iz podrobne kriminalne statistike; vplivalo je morda razmerje med javnimi in zasebnimi obtož- 182 Nekaj sodne statistike. co o) ca to co o n3 00 00 cn ca 00 cd co ca co to to co 00 00 to o 00 co 05 «3 to co cn co ca 00 co to co co to lo cd 4^ co to cd to co ca 00 to co to 4^ ca to ca co to co ca co co co 4^ ca co co to co 00 to 05 to ca to co 4:^ cn 00 co to co 4^ ca prirastek prva sodba potrjena število raz' prav prirastek sklep prvega sodnika potrjen po Disciplinske stvari Izpiti Pritožbe zoper sklep sve tovalstvene zbornice Prigovori zoper obtožbo (I) Vzklici § 410 k. pr. r. znižanje kazni §411 k. pr. r. pomilo' stitev Pritožbe zoper sklepe kazn. sodišč (D) § 401 k. pr. r. odlog kazni 406 k. pr. r. izpremem ba kraja kazni H 2. D3 O C7 CD 0 0 < < o" a CD N< CD CD Ui O a Nekaj sodne statistike. 183 Tabela C. Obremenitev stola sedmorice odd. B s posli iz okrožja višjega deželnega sodišča v Ljubljani Leto A. Revizije zoper sodbe okrajnih sodišč B. Revizije zoper sodbe zbornih sodišč L stopnje Število 1. zoper iz-preminjajoče 2. zoper potrjujoče število (prirastek) 1. zoper iz-preminjajoče 2. zoper potrjujoče > o > o. prira > stek izreke prizivnega sodišča > o o. *> izreke prizivnega sodišča * o* ^ rs ^ ^» m « c c« s &j ^» =5 .i, o i; "o TO 2 ™ v9 ^ n _. e e « o ^ ra ^ 'z 2 ™ g s 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1912 678 479 118 45 282 34 444 218 46 21 135 12 1920 617 37 14 8 11 298 39 7 2 19 3 1921 706 87 32 10 37 6 361 116 38 5 68 3 Leto število rekurzov Vrsta rekurza Uspeh revizij, rekurza Uspeh rekurza o 'c o. c ca o c >o z Disciplinske stvari zoper cd 1 a- zoper siciepe c/) c/3 o a G 'c ca c ur o > 'n o o. > c c > o a. n "S o; c ¦c o ca n -o ca 3 lo > ¦o o o 14 -s sodišč 13 14 15 16 17 18 19 20 1 21 22 1 2 3 4 5 6 1912 91 305 21 ' 196 80 93 80 190 3c t 65 21*1 1 1 3 7 12 1920 25 36 ! 38 1 20 12 35 1 1 208 2 3 9 14 1921 41 90 76 11 44 47 74 1 1 224 4 8 8 20 184 Nekaj sodne statistike. bami, v 1. 1918. najbrže številni primeri prestopkov zoper draginjske odredbe. ¦ Brez podrobne kriminalne statistike tudi ni mogoče potanko pojasniti številčnega razmerja med sodbami zaradi hudodelstev in pregreškov in pravnimi leki zoper te sodbe. Število glavnih razprav nadomestuje število sodb dokaj nezanesljivo, ker je verjetno, da se je izpremenilo razmerje med številom glavnih razprav in številom sodb. Skoro gotovo se je med vojno poslabšalo, t. j. na eno sodbo je prišlo več glavnih razprav nego pred vojno. To se vsaj morda kaže pri vzklicnih stvareh, kjer je bilo razmerje med številom vzklicev in števi- lom vzklicnih razprav 1. 1912. 1217 : 100, v naslednjih letih 123-9 : 100, 122*8 : 100, 138*8 : 100, 1107 : 100. Vendar te ^ številke niso preveč prepričevalne, ker je izredno ugodno razmerje 1. 1920. (138"8 : 100) utemeljeno tudi v znatnih zastankih tega leta., izredno neugodno razmerje naslednjega leta zopet v istih zastankih; 1. 1920. se je premalo razpravljalo, ravno težje stvari so ostale za 1. 1921. in tu se je razmerje poslabšalo. Razmerje med številom vzklicev in številom zavrnjenih vzklicev kaže dvoje: značaj strank in zanesljivost sodb prve stopnje. Prvi je v zvezi z nravstvenim stanjem naroda, druga s teoretično in praktično izobrazbo kazenskih sodnikov pri okrajnih sodiščih. Kateri od teh razlogov — tretji, izprememba v kakovosti vzkhcnih senatov, pride pač mnogo manj v poštev — prevladuje, je težko reči, dejstvo pa je, da vzklicni senati zavračajo dokaj manj vzklicev nego pred vojno. Razmerje je bilo v onih petih letih, ki so v razpravi, po vrsti 100 : 787, 100 : 71*7, 100 : 70*4, 100 : 5r6, 100 : 62-1; vidi se, da gre zopet na boljše. L O uspehih pritožb po § 481. k. pr. r., pritožb zoper sklepe svetovalstvene zbornice, sklepe zbornih sodišč L stopnje in vzklicev zoper sodbe zbornih sodišč I. stopnje ni iz poslovnih izkazov ničesar mogoče razbrati. Stol sedmorice, oddelek B, je od 152 ničnostnih pritožb, ki jih je rešil 1. 1920., v nejavni seji zavrnil 87, od 264 v 1. 1921. rešenih pa 137, torej nad polovico. Sodišču I. stopnje je vrnil 1 Nekaj sodne statistike. 185 L 1920. 10, 1. 1921. 17 primerov. Izid drugače rešenih ničnostnih pritožb ni razviden. II. Pravde. Povsem predrugačila se je vrsta rednih pravd pred okrajnimi sodišči. Dočim je bilo 1. 1912. od sto pravd 84'4 za denar ali denarno vrednost, 21 za motenje posesti, 13"5 pa drugih sporov, je bilo razmerje 1. 1918. 1. 1919. 1. 1920. 1. 1921. 57-8 : 3 39-2, 61-3 : 2-9 : 35-8, 54-8 : 4-3 : 40-9, 601 : 37 : 362. Ker so drugi spori in motenja posesti za sodnike povprek zamudnejši nego pravde za denar, med katerimi je bilo svoje dni mnogo »saldo-tožb«, pomeni ta izprememba za sodišča obremenitev. Vsaj deloma je tudi izprememba v načinu rešitve pravd posledica ravno omenjene izpremembe spornih predmetov. Od 100 rešenih malotnih pravd je bilo rešenih I. 1912. s sodbo vsled zamude, pripoznanja ali odpovedi 35'2, z drugo sodbo (končnim sklepom) 14'3, s poravnavo 17, na drug način 33"5. To razmerje je bilo 1. 1918. 1. 1919. 1. 1920. 1. 1921. 21-8 : 16-5 : 15-2 : 46-5, 22 1 : 16-9 : 15-6 : 45-4, 21-6 : 17 : 17-6 : 43-8, 20-2 : 17-8 : 21 : 41, Za redne pravde je analogno razmerje v 1. 1912. » 1. 1918. » 1. 1919. » 1. 1920. » 1. 1921. 371 : 147 : 231 : 251, ]75 : 20-9 : 24-6 : 37, 181 : 202 : 25 : 367, 17-3 : 21-8 : 231 : 37-8, 187 : 23-3 : 21-4 : 36-6.^) ') številke za kontradiktorne sodbe se ne ujemajo z onimi v A, I, 2, tu je razmerje računjeno na število rešenih, tam na število priraslih pravd. Prvo število je v letih, v katera se je prevzel znaten zastanek iz prejšnjega leta, večje od števila prirastka, razmerje s številom kontradiktornih scdb torej nižje. 186 Nekaj sodne statistike. V oči bode, da je število sodb vsled zamude, pripoznave in odpovedi silno padlo, da se je pa število kontradiktornih sodb in »na drug način« rešenih pravd prav znatno pomnožilo; razmerno število poravnav je ostalo še najbolj neizpre-menjeno. Težko je razložiti izpremembe, ki jih kaže razmerje med številom dosedanjih dokaznih sklepov in številom rešenih pravd sploh ter številom kontradiktornih sodb. Na 100 rešenih pravd je prišlo dokaznih sklepov 1. 1912. = 21*3, v naslednjih letih od 1. 1918. naprej 277, 30'1, 34, 33'5. Iz tega bi se dalo sklepati, da so pravde postale trdovratnejše, pravne razmere bolj zamotane; to bi potrjeval tudi narast kontradiktornih sodb. Dalo bi se tudi misliti, da se je poslabšala pravdna morala strank, da skušajo nalašč zavleči pravde. Slednjič bi bilo mogoče, da pravdno vodstvo ni več tako dobro, kakor je bilo. Vendar bi ta očitek splošno ne bil upravičen: na 100 kontradiktornih sodb je prišlo dokaznih sklepov 1. 1912. = 143*9, v nadaljnih letih 132*7, 148*3, 155*3, 144. Vsaj v 1. 1921. smo se vrnili k predvojni normi. T Tudi pri zbornih sodiščih prve stopnje se je vrsta pravd temeljito izpremenila. Razmerje med številom meničnih pravd (n e meničnih plačilnih nalogov), trgovinskih pravd in navadnih pravd je bilo, proračunjeno na sto, 1. 1912. = 4-4 : 7-5 : 88% 1. 1918. = 0-9 : 8-8 : 90-3, 1. 1919. = 0-5 : 14-4 : 851, 1. 1920. = 0-4 : 14 : 85-6, 1. 1921. = 0-4 : 16-3 : 83-3. Padec meničnih pravd kaže, da se dela še malo s kreditom, porast trgovinskih pravd dokazuje merkantilizacijo našega gospodarskega življenja. Ker se je absolutno število pravd podvojilo, pomeni podvojitev odstotka početvorjenje števila trgovinskih pravd (1. 1912. = 151, 1. 1921. = 621). Razmerje med navadnimi pravdami zaradi imovine in drugimi navadnimi pravdami je bilo v teh petih letih 886 : 11-4, 819 : 181. 80-3 : 197, 86-2 : 13-8, 894 : 10-6, torej povratek k normi. Ali se kaže v 1. 1918—1920 število ločitev zakona? I Nekaj sodne statistike. 187 Razmerje med načini, kako so se končale pravde pred zbornimi sodišči I. stopnje, je bilo to a)meničneintrgovskestvari. Od sto končanih pravd je bilo končanih s sodbo radi zamude itd., s kontradiktorno sodbo, s poravnavo, na drug način 1. 1912. 1. 1918. 1. 1919. 1. 1920. 1. 1921. 184 : 33-2 : 14-1 : 34-3 191 : 18-2 : 10-9 : 518 99 : 153 : 14-9 : 599 7-2 : 396 15-3 : 337 8-1 : 45 8-5 : 42-5 Tu smo razen glede kontradiktornih sodb še dosti daleč od norme. Vidi se pa tudi posebna trdovratnost kavzalnih pravd in dejstvo, da one sodišča razmerno bolj obremenjujejo nego pravde splošne podsodnosti. Tudi sodniki lajiki so sedaj dokaj bolj obremenjeni nego pred vojno. 6j pravde splošnepodsodnosti. Analogno razmerje je bilo: 1. 1912. 1. 1918. 1. 1919. 1. 1920. 1. 1921. 359 : 16-4 : 14-6 : 331 207 : 19-4 : 172 : 427 22-5 : 20-3 : 12^9 : 44-3 19 : 21-4 : 13-2 : 46-4 26-5 : 20-6 : 151 : 378 Stanje se bliža predvojnemu hitreje nego v trgovinskih stvareh, razlike pa so še precejšne. Razmerje med številom končanih pravd in številom do- kaznih sklepov je bilo 1. 1912. 100 : 351, 100 : 59, 100 : 411 100 : 30-5, naprej 100 : 20, za menične in trgovinske pravde; v drugih pravdah 100 : 20'5, 100 : 27-3, 100 : 291, 100 : 301, 100.: 26-3. Razmerje med številom kontradiktornih sodb in številom dokaznih sklepov v meničnih in trgovinskih pravdah 100 : 92, 100 : 90*9, 100 : 229'4, 100 : 148-6, 100 : 122, v pravdah splošne podsodnosti 100 : 1247, 100 : 140-4, 100 : 143-8, 100 : 141*2, 100 : 1278. Pot je vzporedna s potekom pred okrajnimi sodišči, dokaznih sklepov pa je pred zbornimi sodišči relativno manj (vpliv senatnega sodstva ali sploh večje izkušnje sodnikov pri zbornih sodiščih ali obveznega zastopanja po odvetnikih, bolje instruirane pravde?). 188 Nekaj sodne statistike. Tndi razmerje med številom plačilnih nalogov in številom meničnih pravd se je povsem izpremenilo. Število plačilnih nalogov je od 1696 v L 1912. padlo na 39 v L 1918., odtlej raste, toda počasi in ni še doseglo Vio predvojnega števila, pravde pa so poskočile že na Vs predvojnega števila; malo menic, razmerno precej pravd: pred vojno le 5%, potem 23*5%, 15*6%, 11%, 9-8%. III. Izvršba. Število izvršb na predlog poganjajočega uradnika je že prekoračilo predvojno število; če se upošteva, da je skupno število izvršb 1. 1921. bilo skoro za manjše nego 1. 1912. (16101 : 42587), pomeni to potrojitev uradnih izvršb. Razlog je deloma gotovo strožje izterjavanje stroškov kazenskega • postopanja; morda pa se tu tudi vidi znak, da je otopel čut za zaveze napram državi in brezbrižnost za plačevanje malih dolgov. + Jako bistveno izpremenjeno je razmerje med posameznimi načini izvršbe za denarne terjatve. Na 100 izvršb je prišlo izvršb a) s prisilno osnovo zastavne pravice, b) s prisilno upravo, c) s prisilno dražbo, d) na denarne terjatve, e) na telesne stvari L 1512. = 13-6 : 07 : 43 : 11*4 : 72*5^) L 1918. = 5-2 : 0'5 : 2*6 : 8*2 : 757 1. 1919. = 6-8 : 0-2 : 2-8 : 106 : 79 1. 1920. = 67 : 02 : 1*5 : 147 : 754 1. 1921. = 5:0-2: 14 : 107 : 811 Absolutne številke so bile v I. 1912., 1918., 1921.: a) 58C0 : 418 : 823, b) 280 : 36 : 30, c) 1847 : 211 : 225, d) 4989 : 652 : 1724, e) 31093 : 6030 : 13163, tu je dober del treba računiti na »uradne« izvršbe. Razdelilnih sklepov je bilo na 100 predlogov za prisilno dražbo leta 1912. = 44*4, v naslednjih letih 227, 12*4, 17, 11'1. Absolutno število razdelilnih sklepov v 1. 1912., 1918., 1921. = 820, 48, 35. Rubežev telesnih stvari je bilo v razmerju na 100 predlogov za izvršbo na telesne stvari 1. 1912. = 48% Vsota da več nc20 100, ker so v enem predlogu neredko združeni različni načini izvršbe. Ostali načini izvršbe niso vpoštevani. ^ r Nekaj sodne Statistike. 189 potem 24'3, 27*3, 25-6, 27. Absolutne številke rubežev 1. 1912. : 14975, 1. 1918. : 1465, 1. 1921 : 3561. Izvršilni organi imajo neprimerno manj posla nego pred vojno, vendar raste število rubežev naglo. Prisilnih prodaj je bilo v istih letih 1403, 42, 214; v odstotkih napram številu rubežev v vseh petih letih 9"4%, 27%, 5-4%, 4*9%, 6%, napram številu predlogov za izvršbo na telesne premičnine 4-5%, 07%, 1*5%, 1*3%, 1'6%. Splošno se da reči, da izvršba danes obremenjuje sodišča neprimerno manj nego pred vojno. Številke bi tudi dale sklepati, da je večina prebivalstva gospodarski v boljšem položaju nego pred vojno. Vendar bi sklep lahko varal. Težko je reči, koliko je k padcu števila izvršb pomogel prehod iz kreditnega gospodarstva v gospodarstvo z gotovino, ki ima za posledico, da se oni, ki ne more plačati z gotovino, težje zadolži in težje pride v eksekucijo nego pred vojno: to ni znak blagostanja. Dalje smo videli gori, da je razmerno narastlo število pravd, v katerih ne gre za denar in denarno vrednost, sodbe v takih pravdah ne privedo lahko do katere izmed tu obdelanih vrst izvršbe. Pač pa kažejo številke precej zanesljivo, da so se razdolžili lastniki nepremičnin in da tu do konca 1. 1921, še ni bilo opaziti preokrcta v predvojno stanje. Eksekucija na denarne terjatve je ostala v starem razmerju s skupnim štfevilom izvršb. Koliko preodkazanih terjatev se pri dolžnikovem dolžniku res izterja, izkazi ne povedo. Gotovo pa sledi iz razmerja med številom predlogov za prisilno dražbo in številom razdelilnih sklepov, dalje med številom predlogov za izvršbo na telesne premičnine, številom rubežev in številom prisilnih prodaj, da se sedaj plača razmerno mnogo več dolgov že po prvem predlogu ali izvršilnem dejanju (cenitev, rubež), nego pred vojno. Cenitev ali rubež sta postala nekak poostren opomin, do dražbe ali prodaje skoro ne pride. IV. Zapuščinske stvari. Poslovni izkazi kažejo zlasti razmerje med številom zapuščinskih primerov sploh in številom onih, ki v njih ni bilo zapuščine (tabela A.). To razmerje je precej važno za obremenitev sodišč. Od 100 zapuščinskih primerov je bilo brez zapuščine 1. 1912. = 59-5, v naslednjih letih 57% 59*9. 60% 60'9. 190 Nekaj sodne statistike. Razmerje pa se izpremeni, če se ločijo okrajna sodišča na deželi od zbornih sodišč in okrajnih sodišč na njih sedežu. Pri prvih je bilo v dotičnih letih razmerje 100 : 58*2 : 54*8 : 58 : 577 : 59-3, pri drugih 100 : 63*8 : 64*5 : 657 : 67'3 : 66-1. L. 1918. je bilo še vojno leto, v njem je bilo za več nego 3% manj brezimovinskih zapuščin na dežeU nego L 1912.; morda se tudi tu vidi vpliv vojne, vedno več je v zadnjih letih vojne padlo starejših mož, posestnikov. Sicer pa kažejo številke, da smo se na deželi že povrnili k normi, ne pa še v mestih, kjer je število brezimovinskih zapuščin še vedno precej večje nego pred vojno. Vzrok bi mogel biti dvojen: ali je umrljivost otrok, ki redno ne zapuščajo imovine, v mestih vsled neugodnejših prehranitvenih in stanovanjskih prilik večja nego pred vojno, ali pa napreduje obuboževanje mestnih slojev, tako da zlasti starejši ljudje, ki so potrošili svoje prihranke, umirajo brez zapuščine. Nazbrže velja oboje. Leta 1921. se je razlika med mestom in deželo zopet zmanjšala. V. Pravni leki v civilnih stvareh. /. Zoper sodbe in sklepe okrajnih sodišč. Zoper 100 pravd je bilo prizivov in rekurzov (končni sklep) 1. 1912. = 4*4, v.naslednjih letih 67, .4*9, 7*3, 8'4. Zoper 100 kontradiktornih sodb in končnih sklepov se je vložilo prizivov in rekurzov 1. 1912. = 30, 1. 1918. = 33, 1. 1919. = 28. 1. 1920. = 33*4,1. 1921. = 33'5. Leto 1919. je bilo izredno, zaradi pomanjkanja sodnikov je bilo naenkrat precej zaostankov, sicer pa kažejo te številke, da se število pravnih lekov v spornih stvareh relativno veča. To bi se moglo tolmačiti s tem, da se je izpremenil značaj pravd in strank. Vendar to pač nista edina razloga. Na sto od vseh sodb (končnih sklepov) je bila vsled pravnega leka prva sodba (sklep) izpremenjena ali razveljavljena 1. 1912. v 7*6 primerih, 1. 1918. v 9*3, potem v 8*1, 7*4, 10'4 primerih. Leta 1920. je anomalno, ostalo je v njem nerešenih prav mnogo prizivov, sicer pa kažejo te številke, da se je sodstvo na prvi stopnji nekoliko poslabšalo.^) Večje 5) Primeri še te številke: Od 100 prizivov je bilo zavrnjenih 1. 1912. 11%, potem 60*2%, 69*2%, 58%, 50%.- mi Nekaj sodne štatVstike. 19 Število pravnili lekov bi torej utegnilo izvirati deloma tudi iz tega, da so izreki okrajnih sodišč večkrat zgrešeni nego pred vojno. Kaže se pa morda nekoliko tudi vpliv povečanega števila odvetnikov. (1. 1918. na našem ozemlju 120, danes na istem ozemlju 162). Bati se je bilo slabših uspehov, če se upošteva, da je toliko sodnikov, ki sedaj sodijo sporne stvari, zaradi vojne prišlo v službo z nepopolnimi teoretskimi študijami (vojni semestri) in nezadostno, ker prekratko vežbo. Z drugo besedo: mladi sodniki so dober material in upravičena je nada, da se kmalu vrnemo k normi. Rekurzi zoper sklepe okrajnih sodišč so bili po strokah: motenje posesti, druge sporne stvari, izvršbene stvari, nesporne stvari, v sledečem razmerju: 1. 1912. 1, 1918. 1. 1919. 1. 1920. 1. 1921. 6 30-1 : 43-1 : 20-8 93 : 228 : 16-6 : 41-3 77 : 38 : 18 : 36-3 9 : 365 : 161 : 38-4 8-2 : 25-5 : 15-3 : 51 Dočim so bili pred vojno rekurzi v izvršbah najštevilnejši, so sedaj najštevilnejši rekurzi v nespornih stvareh. Izvršb je malo in so jednostavne, v nespornih stvareh pa treba zaradi padca valute pogosto nanovo določiti preživnino. Dobro znamenje je, da zopet pada število rekurzov v »drugih spornih w stvareh«, neprijetno, da raste število rekurzov zaradi motenja posesti. Absolutne številke so za 1. 1912., 1918., \92h\a) motenje posesti. Pravd 354, 186, 344, rekurzov 63, 39, 73; število rekurzov je tudi absolutno večje, b) eksekucija. Primerov 42.587, 7966, 16.101, rekurzov 452, 70, 135, absolutno in relativno manj; c) zapuščinske in skrbstvene stvari. Primerov 92.889, 109.208, 99.700, rekurzov 218, 174, 451, absolutno in relativno več. Od 100 rekurzov je bilo zavrnjenih 1. 1912. 56'5, v v naslednjih letih 587, 467, 55-8, 52'9. Razmerje je torej neznatno neugodnejše. Revizij zoper sodbe okrajnih sodišč je bilo iz vsega bivšega graškega okrožja 1. 1912. računjeno je bilo revizij 1. 1912. = 1921. = 479. Na 100 pravd 2*9, 1. 1920. 0'4, leta 0*9; na 100 kontradiktornih sodb (končnih sklepov) 192 Nekaj sodne statistike. I. 1912. = 19*3, L 1920. = TS, 1. 1921. = 37, na 100 prizivov je prišlo 706 revizij, 1. 1920. 37 revizij, 6 %, 1. 1921. 87 revizij, 12"3 %. Učinek razbremenitvene novele se vidi jasno, primerjati ni mogoče. Sodba prizivnega sodišča je bila na 100 primerov v L 1912. potrjena v 837, izpremenjena ali razveljavljena v 16-3 primerih; 1. 1920. = 757 : 24-3, 1. 1921. = 81*1 : 18*9. Sodstvo se je pri prizivnih sodiščih (zbornih sodiščih I. stopnje) nekoliko poslabšalo, pa se zopet boljša; absolutne številke so tako nizke, da sklep ni zanesljiv. Od 83*7 — na 100 računjeno — potrdilnih revizijskih sodb jih je 1. 1912. 59'4 potrdilo prvo in drugo sodbo, 24*3 pa izpre-mcnjujočo drugo sodbo, za 1. 1920. 757 in 33*3 : 42*4, za 1. 1921. 8ri in 43*5 : 37'6. Tudi tu se vidi, da se JQ sodstvo na prvi stopnji poslabšalo, da se pa zopet boljša; absolutne številke so jako nizke. 2. Zoper sodbe in sklepe zbornih sodišč /. stopnje. Zoper 100 kontradiktornih sodb zbornih sodišč I. stopnje je bilo 1. 1912. — v celem bivšem graškem okrožju — prizivov 46.9, 1. 1919. = 43-8, L 1920. = 40*8, 1. 1921. = 40*4. (Na 100 pravd 1. 1912. = 6*8 naprej 6*7, 9*4, 95.) Število raste napram številu pravd, pada napram številu sodb, absolutno je mnogo višje. Zakaj pada, ni dognano; morda je padec samo navidezen, ker se je trajanje pravd po prevratu znatno podaljašalo in je s tem število zastankov narastlo. Če je razlog ta, je pričakovati, da bo razmerje v 1. 1922. postalo manj ugodno. Vsekako bi sedanje razmerje pričalo za dobroto sodstva pri zbornih sodiščih prve stopnje, koliko pa tu treba upoštevati vpliv povečanih stroškov in pristojbin, se ne da reči. Vendar govori v prilog dobroti sodstva na I. stopnji, da je bilo od 100 sodb I. stopnje vsled pravnega leka izpremenjenih^l. 1912. = 14, 1. 1919. = 8*9, 1. 1920. = 127, 1. 1921. = 12.7>) Zanimivo bi še bilo dognati, ali je kaj razlike med sodstvom senatov in sodnikov-poedincev pri zbornih sodiščih I. stopnje, toda poslovni izkazi ne dajejo podstave za raziskavo. 6) Od 100 prizivov pa je bilo zavrnjenih 1. 1912. = 79% potem 62-3, 62% 62-9, kar daje nekoliko neugodnejšo sliko. Nekaj sodne statistike. 193 Od 100 rekurzov zoper sklepe zbornih sodišč I. stopnje * je bilo zavrnjenih 1. 1912. = 69*3, 1. 1919. = 61*5, potem 54-9 in 707. Razmerje se je naglo popravilo in je kakor pred vojno ugodnejše nego pri rekurzih zoper sklepe okrajnih sodišč. Tudi tu se vidi, da delajo zborna sodišča dobro. Revizij je bilo zoper sodbe zbornih sodišč I. stopnje iz celega bivšega graškega okrožja 1. 1912. = 218, na 100 pravd sploh 3*3, na 100 sodb I. stopnje 23, na 100 sodb druge stopnje 49-1, 1. 1920. 100 : 1*2 : 5*3 : 13*1, 1. 1921. 100 : 3 : 13 : 32*1; primerjanje nemogoče. Sodba prizivnega sodišča je bila na 100 primerov 1. 1912. potrjena v 84*6, izpremenjena ali razveljavljena v 15*4 primerih; 1. 1920. = 83*9 : 16*1, leta 1921. = 93 : 7. Sodstvo višjega deželnega sodišča je jako dobro. Od 84*6 (na 100) potrjujočih revizijskih sodb je 1. 1912. potrdilo prvo in drugo sodbo 63*1, izpreminjujočo drugo sodbo 21*5; za 1. 1920. 839 in 61*3 : 22*6, 1. 1921. 93 in 597 : 33*3. Sodstvo zbornih sodišč na prvi stopnji se je, kakor kažejo revizijski primeri, le malo poslabšalo in je dokaj boljše nego sodstvo okrajnih sodišč. Pe^•i^ijskih rekurzov prihaja po prevratu k stolu sedmorice, odd. B, razmerno več od zbornih nego od okrajnih sodišč. Po posarreznih strokah se dele nekoliko drugače nego rekurzi pri zbornih sodiščih nižjih stopenj, prevladujejo rekurzi v »drugih spornih stvareh«. Uspeh revizijskega rekurza je bil 1. 1912. na 100 primerov v 21*7 pozitiven, v 51*6 negativen, 26*7 primerov je šlo zoper sklepe zbornega sodišča II. stopnje. Leta 1920. = 24*6 : 7L4 : 4, 1. 1921. = 38*2 : 60*2 : 1*6. C. Potek poslov. Tu dajejo poslovni izkazi podrobne podatke žalibog samo za pravde. Za druge posle, pa niti ne za vse, je brzino poslovanja moči presojati le iz razmerja med prirastom in zaostankom; k prirastu treba prišteti zaostanek prejšnjega leta. Na ta način vidimo: 1. Pri okrajnih sodiščih, da je 1. 1912. ostalo nerešenih 1"6 % prestopkov, v nadaljnih letih 7*6 %, 8 %, 7*8 %, 6-1 % (absolutno 1. 1912. = 576, naprej 1807, 2084, 2277, 1933), 13 194 Nekaj sodne statistike. + pri malotnih stvareh 2-5%, 68%, 15%, 11-8%, 47% (absolutno 366, 153, 420, 514, 155), pri rednih pravdah 46 %, 8-6 %, 18 %, 16-2 %, 10-9 % (absolutno 812, 560, 1805, 1840, 1209), pri zapuščinskih stvareh (zaostanek pri sodišču) 3*9 %, 15 %, 10-3%, 10-9%, 8-8% (absolutno 659, 3931, 2568, 2362, 1810), zaostanek pri odmeri zapuščinskih pristojbin 7*5%, 3*8%, 5*2%, 5-4%, 5*6% (absolutno 1260, 980, 1283, 1179, 1159). V vseh panogah je razmerni zaostanek še dokaj večji nego pred vojno, vendar se naglo boljša; odmera in plačevanje pristojbin sta hitrejši nego pred vojno. Sam po sebi pa zaostanek ni več posebno velik in ker pada, tudi ne vzbuja bojazni, da bi se bila hitrost poslovanja pri okrajnih sodiščih stalno poslabšala. 2. Pri zbornih sodiščih I. stopnje je ostalo nerešenih kazenskih primerov 1. 1912. 6 %, potem 16'8 %, i 17*4%, 15-4%, 8*9% (absolutno 251, 757, 1191, 1508, 738); vzklicev 3*6 %, 6*9 %, 78 %, 18*9 %, 14-3 % (absolutno 92, 115, 109, 300, 239); pravd 11*8%, 28*2%, 31*8%, 29-2%, 227% (absolutno 284, 443, 1107, 1241, 1147); prizivov 27 %, 11*5 %, 8*5%, 13*8%, 6*3% (absolutno 19, 44, 40, 91, 50); rekurzov 07 %, 3-6 % 4-6 %, 2-4 %, 2'5 % (absolutno 7, 15, 26, 21, 23). V kazenskih stvareh zaradi hudodelstev in pregreškov se bUžamo normi kljub temu, da je prirastek dokaj večji, nego je bil pred vojno. Slabše je s civilnimi stvarmi in vzklici; tudi tu se prilike boljšajo s popolnjevanjem števila osobja, od norme smo pa še precej daleč. 3. pri višjem deželnem sodišču je ostalo nerešenih prizivov 1. 1912. = 27 % (13), 1. 1919. = 17-3 % (38), L 1920. = 12'6% (42), 1. 1921* = 16*1 % (65), rekurzov leta 1912. = 0-2 % (1), I. 1919. 1-8 % (3), 1. 1920. = 1*1 % (4), 1. 1921. = 1*9 % (8). Rekurzi skoro ne pridejo v poštev z ozirom na nizko absolutno število zaostankov, bolj važni so zaostanki pri prizivih; višje deželno sodišče je preobremenjeno", kakor so preobremenjena s pravdami zborna sodišča I. stopnje. Stol sedmorice, odd. B, dela jako hitro, znatno hitreje nego bivše vrhovno sodišče na Dunaju, primerjanje pa je zaradi razbremenitvene novele nemogoče. Nekaj sodne statistike. 195 Potek pravd posebej. 4 V malotnem postopanju je bilo rešenih pred potekom enega meseca 1. 1912. 91"5 % vseh pravd, v naslednjih letih 81-9 %, 68-4 %, 54-4 %, 60-8 %. En do tri mesece jih je trajalo 7-1 %, 15-6 % 27-4 %, 35-8 %, 24-5 %; tri do šest mesecev 1-2 %, 2 %, 38 %, 7-5 %, 5-4 %, nad šest mesecev 02 %, 0-5 %, 0-4 %, 2-3 %, 9-3 %.^) V rednem postopanju je bilo rešenih na okrajnih sodiščih kot prvi stopnji pred potekom enega meseca 1. 1912. 827 % vseh pravd do 1 meseca 1. 1912. oV8%, v naslednjih letih 30"1%, 1—3 mesece jih je trajalo 13-5%, 22%, 29^4%, 37-6%, 30-5%'; 3 — 6 mesecev 3%, 47%, 7-5%, 127%, 10-6%; 6—12 mesecev 07%, 1-2%, 2%, 67%, 7-6%; nad 1 leto 0-1%, 0-3%, 0-2%, 0'9%, 2*5%. Na prizivni stopnji je trajalo rednih pravd okrajnih sodišč do 1 meseca v 1. 1912. 74'3%, v naslednjih letih 76-2%, 54-9%, 447%, 36-8%; 1 — 3 mesece je trajalo prizivno postopanje v 23-3%, 2r5%, 302%, 37^3%, 49-4%; 3 — 6 mesecev I-C%, 2%, 11-4%, 15-5%, 11-9%; nad 6 mesecev 0^6%, 0-3%, 3-5%, 2-5%, 1-9%. . Na prvi i n drugi stopnji je bilo rešenih pred potekom 6 mesecev 1. 1912 82-4%, v naslednjih letih 77-4%, 65'8%, 58"5%, 46'2%; 6—12 mesecev je trajalo od pravd, ki so prišle na II. stopnjo, 15-1%, 18-8%, 27-4%, 32-5%, 36-5%; 1 — 2 leti 2-5%, 2-9%, 5-4%, 7-8%, 16-2%; nad 2 leti v 1. 1912. nobena, v naslednjih letih 0-9%, 1^4%, 1-2%, 11%. Pred zbornim sodiščem kot prvo stopnjo je trajalo od vseh pravd do 1 meseca 1. 1912. 51 % , v naslednjih letih 301%, 32-6%, 23-5%, 33%; 1—3 mesece 23'5%, 377%, 29-8%, 22%, 22%; 3 — 6 mesecev 16-1%, 24-6%, 26-6%, 26-5%, 22-4%; 6—12 mesecev 7-4%, 5-9%, 99%, 24%, 16-3%; nad 1 leto 1-2%, 17%, 1-1%, 4%, 6-3%. Pred višjim deželnim kot prizivnim sodiščem je trajalo prizivno postopanje v 1. 1912., 1919., 1920., 1921: do 1 meseca 787%, 20-9%, 16-3%, 11-8%; 1 — 3 mesece 19-3%, 68-1%, ') Vse številke veljajo samo za pravde, končane s sodbo ali po- ravnavo. i 13* 196 Nekaj sodne statistike. nad \ 66'3%, 66-9%; 3 — 6 mesecev 1'3%, 9'9%, 167%, 19-8%; 6 mesecev 07%, 1*1%, 07%, 1-5%. Na prvi in drugi stopnji je trajalo pravd, ki jim je bilo zborno sodišče prva stopnja, v 1. 1912., 1919., 1920., 1921. do 6 mesecev 52%, 18*1%, 16%, 8*6%; 6 — 12 mesecev 39*3%, 56%, 57-1%, 49*1%; 1—2 leti 8*5%, 22%, 24*8%, 39%; nad 2 leti 0*2%, 3-9%, 2-1%, 3*3%. Revizijsko postopanje samo je trajalo v 1. 1912., 1920., 1921. do 1 meseca 49*9 , 57*2, 77*5%; 1—3 mesece 407%, 357%, 16*5%; 3 — 6 mesecev 8'1%, 7*1%, 6%; nad 6 mesecev 1*3% v 1. 1912., v 1. 1920. in 1921. noben primer. Na vseh treh stopnjah je trajalo postopanje v 1. 1912., 1920. 1921. do 6 mesecev 20*4%, 57%, 10%; 6 — 12 mesecev 57*6%, 38-6%, 22%; 1 — 2 leti 19%, 52*9%, 60*5%; nad 2 leti 3%, 2*8%, 7*5%. Te številke so dokaj neugodne, razen v revizijskem postopanju, brzina pravd je zelo padla. Zlasti je to čudno za okrajna sodišča, pri katerih se je jako znižalo absolutno število pravd, pri drugih sodiščih je število pravd mnogo večje nego pred vojno. Ugodnejši vtis dobimo, če združimo pri malotnih stvareh časovne skupine v dve, do 3 mesecev in nad 3 mesece. Do 3 mesecev je trajalo malotnih pravd, ki so se končale s sodbo ali poravnavo v 1. 1912 98'6%, nad 3 mesece 1*4%, v naslednjih letih 97*5 : 2*5, 95'8 : 4*2, 90*2 : 9-8, 85*3 14.7. Velika — malotnih pravd se vendar še reši prej nego v 3 mesecih, ali število dolgotrajnejših še raste. Če se napravita pri rednih pravdah pred okrajnimi sodišči analogni skupini do 6 mesecev in nad 6 mesecev, se pokaže ta slika:99*2 : 0*8, 98*5 : 1-5, 97-8 : 2*2, 92*4 : 7-6, 89*9 : 10*1, torej povsem vzporedno z malotnimi pravdami. Pri zbornih sodiščih I. stopnje po istih skupinah 91'4 : 8*6, 92-4 : 7'6, 89 : 11, 72 : 28, 77*4 : 22*6. Tu se razmerje boljša, je pa relativno še mnogo slabše nego 1. 1912, tudi absolutno vzeto so številke še precej visoke. V najnižji skupini — do 1 meseca — pa se že povsod kaže pre-okret na bolje. Tudi prizivno postopanje v rednih pravdah okrožnih sodišč poteka bolj počasi nego pred vojno. Po skupinah do 3 me- vecma k Nekaj sodne statistike. 197 secev in nad 3 mesece velja razmerje: 97*6 : 2'4, 97*7 : 2"3, 851 : 14-9, 82-18, 86*2 : 13-8; kaže se že zboljšanje. Na prvi in drugi stopnji imamo po skupinah do 1 leta in nad 1 leto trajanja razmerje 97'5 : 2% 962 : 3'8, 93-2 : 6*8, 91 : 9, 82'7 : 17*3. Ker je revizij zoper sodbe okrajnih sodišč prav malo, se lahko reče, da je Vs vseh rednih pravd pred okrajnimi sodišči, ki pridejo sploh v II. stopnjo, končanih prej nego v enem letu. To absolutno ne bi bilo še neugodno, poslabšanje pa je znatno. Pri višjem deželnem sodišču je razmerje v poteku prizivnega postopanja po skupinah do 3 mesecev in nad 3 mesece bilo 98 : 2, 89 : 11, 82*6 : 17-4, 78*7 : 21*3. Od 100 pravd, ki so prišle vsled priziva k višjemu deželnemu sodišču, je trajalo do enega leta in nad eno leto 91"3 : 8-7, 84*1 : 25i-9, 731 : 26*9, 577 : 42*3; dokaj neprijetna izprememba. Zelo ugodne so prilike na revizijski stopnji. Po skupinah do 3 mesecev in nad 3 mesece leta 1912. — 90'6 : 9'4, leta 1920. = 92-9 : 71, 1. 1921. = 94*6. Revizijsko postopanje je danes hitrejše od malotnega. i Na vseh treh stopnjah po skupinah do 1 leta in nad 1 leto 1. 1912. = 78 : 22, 1. 1920. = 44'3 : 557, 1. 1921. = 32 : 68. > Tekom 1 leta je bilo končanih 1. 1912. V5 vseh pravd, ki so šle skozi tri stopnje, 1. 1921. komaj Vs. Poslednje številke niso pre-tragične, če se upošteva, kako majhen odstotek vseh pravd gre skozi vse tri stopnje. Jako važno pa je, da se je podaljšalo postopanje na prvi in skupaj na prvi in drugi stopnji. Ni vse eno, aH dobi tožitelj 100.000 K mesto januarja šele maja ali še pozneje, in velikansko razliko pomeni lahko v današnjih prilikah za toženca dobavitelja, če je več mesecev pozneje obsojen, da mora izpolniti dobavno pogodbo. Ko bi se valuta jela popravljati, bi imeU enake neprilike v obratni smeri. Če kdaj, ima soliden promet dandanes največji interes, da se pravde končavajo čim hitreje; počasen potek pravd daje nesolidnim strankam naravnost po-tuho in jim povečuje priliko za nečedne špekulacije v škodo nasprotnika. Ker se civilnopravdni red ni izpremenil, ampak je raz-bremenitvena novela celo — kar se tiče postopanja — dala 198 Nekaj sodne statistike. priliko za pospešitev postopanja, je posebno važno poiskati vzroke, zakaj je pravdno postopanje postalo razmerno toliko bolj počasno: saj absolutna hitrost je pač še vedno znatna in dvomiti smemo, ali je kje v naši državi večja; po pritožbah iz Avstrijske republike in Julijske Benečije tudi tam ni bolje. V L 1918. se kažejo še vsi vplivi vojne: velik del sodnikov in drugih sodnih nameščencev je bil še pri vojakih, zato pa je tudi sihio padlo število poslov v skoro vseh panogah izven nespornih poslov. Strankam, ki so bile pri vojakih, je vojna zakonodaja dala posebne privilegije. Vročevanje je bilo radi vojne otežkočeno. Ti vojni momenti se deloma še poznajo v 1. 1919., ne več pozneje. Pač pa je bil gotovo važen razlog, da so se zaostanki povečali, odslovitev nameščencev nemške narodnosti — od katerih se pa, to naj se tu pripomni, precejšen del sodnikov po vojni sploh ni več javil pri nas. To se je zgo- F dilo v času, ko nismo imeli zaradi vojne skoro nič naraščaja. Kar ga je pa bilo, je šolanje ali praktično vežbo imel prekinjeno z večletno vojaško službo. Dijakom pravnikom je bilo poleg tega študiranje bistveno oteženo, dokler se niso pričela predavanja na ljubljanski univerzi. Slednjič je bilo celo treba skrčiti na eno leto sodniško pripravljalno službo. Vkljub temu so se borila sodišča in tudi državna pravdništva v 1. 1919. in 1920. z jako hudim pomanjkanjem sodnikov, ki se je še poostrilo za časa, ko smo opravljaH šest koroških sodišč in s trenutkom, ko smo dobiH Prekmurje. Premalo število osobja pa ima za posledico pogosto menjavanje; to vedno zavlačuje poslovanje. V 1. 1921. se je položaj znatno zboljšal, danes pa še vendar manjka do 30 sodnikov in kakovost dela pač še tudi za- | ostaja za predvojno. Ni to kritika: samo s forsiranjem naraščaja je sploh bilo mogoče sodstvo rešiti popolnega zastoja spričo rastočega števila poslov; dokler so bile višje stopnje dobre, in to so bile in bodo ostale, je šlo samo za pridobitev naraščaja. Da ta ni slab ampak celo mnogo boljši, nego bi * se smelo tipati po vojnih študijah in kratki vežbi, dokazujejo gori navedene številke. Dva glavnih vzrokov za manj pospešeno poslovanje: premalo sodnikov in nezadostna strokovna izobrazba, bosta v doglednem času izginila, če ne nastopijo I I Nekaj sodne statistike. 199 nepričakovane izpremembe, zlasti nesmotrene redukcije per-t* sonala in preveč novili, zlasti materialnopravnih zakonov na enkrat. Pri pisarniškem in ostalem osobju se je število v krat-j kem času popolnilo, strokovna kakovost pa tudi še ni pred- vojna, vendar se boljša. Vojna je tudi vplivala na mišljenje in na telesno zdravje nameščencev, deloma neposredno, deloma po gospodarskem propadanju, ki je je provzročila in ki spravlja nameščence v obup in jih dela apatične. Za ta del žalibog še ni videti nikake izpremembe na bolje. K vsem tem v povojnih prilikah utemeljenim vzrokom na I strani osobja pa pridejo še drugi: Vojne in povojne prilike so • vplivale tudi na značaj prebivalstva sploh, za sodišče torej na značaj strank, kojih gospodarski in socialni položaj in s tem mišljenje se je izpremenilo. Ali tudi izboljšalo? Slednjič sodelujeta v istem pravcu še dve dejstvi: Vročevanje sodnih pozivov je znatno manj točno. Poštne zveze so ^ povprek slabše, to sili sodnika, da razpisuje naroke na daljši čas. Pravna pomoč se je preorientirala; prej se je vršila večji-del v eni državi z enimi zakoni. Danes je gre dober del v inozemstvo, cesto po diplomatični poti. Naša sodišča trpe s to potjo posebno mnogo vsled našega geografskega položaja in starih gospodarskih stikov na sever in zapad, izseljevanja v Ameriko. Z našimi sodišči trpe naše stranke. Pravna pomoč v naši državi gre v pokrajine z drugačnimi zakoni, z nepoznavanjem naših prilik, našega jezika, s še večjim pomanjkanjem sodnikov, nego ga trpimo mi. Celo razhka v pismu ni brez pomena — tudi pri nas ne. V teh zadnjih dveh točkah bi se dalo z upravnimi odredbami mnogo pomagati: Dobra pošta, zlasti selška pošta bi poslovanje pospešila, državi prihranila posebne izdatke za sele (vročevalce); poslovanje z inozemstvom bi se morda dalo urediti s primernimi meddržavnimi pogodbami, mislim zlasti na neposredno občevanje med sodišči, ki imajo tako redko posla s političnimi stvarmi. Dokler to ni mogoče, bi pa morali vsaj svojo meddržavno službo urediti tako, da bi poslovala kolikor mogoče točno. 200 Nekaj sodne** statistike. Tabela Č. Obremenitev posameznega sodnika Leto Prestopki (U) • Hudodelstva in pregreški Vzklici zoper sodbe radi prestopkov (BI) Pravde pred zbornim sodiščem (Cg) Prizivi zoper sodbe okrajnih sodišč (Bc) N CA O. s> ¦D O m tU Cj-o. > (-1 "to n "H O. > S a s 2 > v 2 k> a O 11 M a> w 2 *c o. a 2 O > 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 u 12 13 A. pri zbornih sodiščih L stop- 1912 190 126 45 12-8 13-3 109 11 21 36 3 5-6 1919 166 101 ¦ 97 176 8-7 6-2 20-8 3-2 2-9 2 37 1920 174-4 98-6 120-2 26-8 9-5 6-8 20-2 4-7 ^ 3-9 2-7 53 1921 1774 110-4 -v-' 84-2 24-2 10-1 91 23 5-4 4-3 3-4 5-3 B. pri okrajnih sodiščih 1912 227 150 41 - 1919 230 139 112 T 1920 255 147 1409 1921 222 141-2 84-7 _ ¦ - C. pri zbornih sodiščih I. stopnje in okraj- 1912 136-6 92 50-4 31-5 32-7 27 27 5-2 8-9 75 13-8 1919 102 64-5 82 35 17-4 12 41-2 6-4 57 4 7-3 1920 105 568 4 102-5 497 17-5 126 37-5 8-7 7-3 5 9-9 1921 130-8 78-1 - 83-7 46-5 20-6 18-6 47-1 11 8-7 7 10-9 * Nekaj sodne statistike. 201 (brez avskultantov in pravnih praktikantov) c 2 'O C« n c i > E o .i; f- ^ H, "c > m V c >N c o 1 N f c* o, o C/3 o a o > c 1 o o. o Malotne pravde (Cb) Redne pravde (C) S (u KO > N < •c > "S JL Vi c >u 3 O. eo N Varuštva in skrbstvo (P) tU o. v c u. O w ca 'c o. o u, O |s 14 15 16 17 18 1 19 20 21 22 23 24 nje in vseh okrajnih sodiščih. L 17-4 382 113 73 10-4 89-4 13-2 228 79-3 40 417 20-4 297 29 17-9 2-7 64-3 11-4 67-3 135 3 56-9 589 - 30-2 295-6 32-5 25-2 4-2 61 13-3 83-6 114-7 54-3 532-5 - 31-6 250 20-7 166 3-3 558 14 97 1031 52-9 497-4 na deželi samih. 494 142 78 13-4 66 15-3 264 101 49 528-5 438 44-6 26-5 4-5 80-6 15-8 88-5 206 88-8 883 485 53 39 6 856 17-7 122 184-5 88-6 853-4 337 31 22-4 4-6 66 17 123 L lM-2 78-1 730-9 nih sodiščih na sedežu zbornih sodišč. 42-9 217 70 65-3 6-1 79-2 10-3 175 47 26 255 40-6 157 13-7 9-5 1 48-3 7 46-4 65-5 25-5 299-5 56 133 147 13-3 2-6 40 9-5 50-6 54-8 25 257-6 64-8 157-7 9-9 10-6 1-9 1 45-1 10-8 - 69-5 49-4 26-4 252-6 202 Nekaj sodne statistike. Č. Obremenitev sodnikov. Mnogo se govori o preobremenitvi sodnikov po prevratu. Mnogi so o nji uverjeni, in jo smatrajo za enega glavnih vzrokov, da so posli zastajali, drugi jo taje ali vsaj priznavajo le za poedina sodišča in še pristavljajo, da povprek ni hujša nego pri drugih državnih uradih. Stvar ni enostavna; ločiti treba številčno obremenitev, značaj poslov, prilike, v katerih sodnik dela. w L Številčno obremenitev sodnikov pri zbornih sodiščih 1. stopnje in pri okrajnih sodiščih kaže tabela C. Računjeno je, da je bilo 1. 1912. sistemizovanih sodniških mest brez avskultantov in pravnih praktikantov pri zbornih sodiščih I. stopnje (z dotičnimi okrajnimi sodišči) 76, pri okrajnih sodiščih na dcžcU 111, skupaj 187. Za nadaljna leta je bilo treba računiti dejanski zasedena mesta. Za 1. 1918. se to število sploh ni dalo koHkor toliko točno dognati. Koncem 1. 1919. je bilo zasedenih pri zbornih sodiščih I. stopnje 74 mest, pri okrajnih sodiščih na dežeH 73 mest, skupaj 147, koncem leta 1920.: 84 + 72= 156, koncem 1. 1921.: 81 + 85= 166. Sodniki, ki so bili dodeljeni sodiščema v Prekmurju, niso šteti. Obremenitev v 1. 1919. In 1920. se iz številk samih ne spozna povsem. V obeh letih pravzaprav treba odšteti po devet sodnikov, ki so biU skoro ves čas nameščeni pri sedaj izgubljenih koroških sodiščih. Tudi treba upoštevati, da je bilo število naraščaja obe leti nezadostno in da je bil sodnikom neznatna pomoč, ker je skrajšano dobo pripravljalne službe treba porabljati samo za vežbo. Dejstvo, da so pri nekaterih zbornih sodiščih pomagali kot votanti tudi nekateri upokojeni sodniki, ni izenačilo ravno navedenih obremenjujočih momentov; začasno popolnoma reaktivirani sodniki pa so šteti med navedenim številom sodnikov. Slednjič treba uvaževati, da navedeno število sodnikov velja za konec vsakega leta in je večje, nego je bilo med letom. Obremenitev je bila torej znatno večja nego kažejo številke; nekoliko manj velja to tudi za L 1921. Po samih številkah se vidi, da je bila povprečna obremenitev vseh sodnikov s posli zbornih sodišč ves čas Nekaj sodne statistike. 203 po prevratu dokaj večja nego pred vojno, isto velja za nesporne stvari, manjša pa je s spornimi stvarmi okrajnih sodišč, izvršbami, zemljiškoknjižnimi stvarmi in prestopki. AH se ta »več« in »manj« prilično izenačujeta, je težko reči. Iz gori (C) navedenih razlogov bi se pa smelo reči, da so bili sodniki v 1. 1919. in 1920. povprek dokaj bolj obremenjeni nego pred vojno in znano je, da so se tudi čutili bolj obremenjene. V 1. 1921. se je obremenitev že bolj bhžala predvojni. Obremenitev okrajnih sodišč na deželi kaže vobče večjo obremenitev s kazenskimi in nespornimi stvarmi, znatno manjšo v večini ostalih gran. Za 1. 1921. bi se smelo reči, da je številčna obremenitev komaj §e enaka predvojni in da ima tendenco padati. Tudi sodniki na sedežu zbornih sodišč I. stopnje so s posli okrajnih sodišč vobče manj obremenjeni nego pred vojno, zato pa so znatno bolj obremenjeni s posli zbornih sodišč in ti v civilnih stvareh še rasto. Brez dvoma so sodniki pri zbornih sodiščih samih danes mnogo huje obremenjeni nego so biU pred vojno, padec števila kazenskih primerov je izenačen s porastom civilnih poslov. Obremenitev sodnikov višjega deželnega sodišča kaže tabela D. Brez predsednika je imelo višje deželno sodišče v Gradcu 1. 1912. 15 referentov, ljubljansko vedno po 9 sistemizovanih, dejanski pa pogosto manj, v 1. 1919. je bilo tudi kasacijska stopnja. Obremenitev sodnikov pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je vsekako mnogo hujša nego je bila pred vojno obremenitev sodnikov pri graškem. Za stol sedmorice, oddelek B, ni mogoče dati številk, ker je ta oddelek najvišja stopnja tudi za okrožje višjega deželnega sodišča v SpHtu. ^ Glede obremenitve sodnikov treba pomniti še dvoje: 1. breme bi se bolje izenačilo, ko bi se znatno zvišale denarne postavke, po katerih se ravna stvarna podsodnost za pravde, preobremenjena zborna sodišča bi se s tem razbremenila brez posebne obremenitve okrajnih sodišč. 2. Obremenitev ni pri vseh sodiščih enakomerna, to velja za zborna sodišča I. stopnje, zlasti pa za okrajna sodišča. So tudi nekatera okrajna sodišča, ki so preobremenjena, je jih pa tudi več, ki imajo dela recimo za IV2 ali 2V2 moči, pa morajo ravno zaradi tega imeti 2 ali / 204 Nekaj sodne statistike. 3 cele. Da igrata poleg tega odločilno vlogo pri obremenitvi sposobnost in izvežbanost, ni dvoma, ali ta subjektivna stran se številčno ne na ugotoviti. Manipulativno osobje povprek objektivno ni preobremenjeno, zmanjšana delazmožnost vsled neugodnih gmotnih prilik pa tudi tu ponekodi učinkuje tako, da se kaže nekaka preobremenitev. D. Zaključek. Statistika kaže, da je naše sodstvo vojno in prevrat prebilo dokaj dobro. Povsem je upravičena nada, da se v kratkih letih vrne po kakovosti in hitrosti na predvojno visoko stopnjo. Preokret bi se dal še pospešiti (C, Č), svariti pa treba pred nesmotrenim znižavanjem osobja, zlasti tudi zato, ker bo izenačenje zakonov sodišča v prehodni dobi silno obremenilo. Popolna ta statistika niti pribUžno ni; nisem imel namena stremiti za popolnostjo, niti danes ni mogoče doseči jo. Upam pa, da že te vrste dokazujejo, da se da iz suhoparnih poslovnih izkazov razbrati več, nego na prvi pogled kažejo, in da bi bilo škoda pustiti ta material neobdelan v času, ko gre za organizacijo sodišč in za nove pravdne postopnike v naši državi. Vtis imam — in gotovo ne samo jaz — da se pri nas pri urejanju nove države mnogo ukrepa brez zadostnega raziskovanja sedanjega stanja in ne da bi se zadosti preudarile posledice. Točna statistika bi v marsikaterem pogledu bila dobro sredstvo preprečiti take nesmotrene, dostikrat škodljive ukrepe. Točna statistika poslovanja državnih uradov bi tudi v marsikaterem pogledu bila zanimiva za presojo našega upravnega, in s tem tudi našega kulturnega in gospodarskega stanja; ravno sedaj, v dobi presnavljanja, bi imela tudi precejšen znanstven pomen. \ Nekaj sodne statistike. 205 D >0 "D 0 E C 0 >N "D t d) ^ ^^^^^ H/) > -S "S C d) (D •o ca D) trn a. C N C C (0 0 a > C (D C C 0 JQ 0 • • cd H Bqui3iu?jdz! "j "id gof § CO • h- cJo' v o !uzb>i Sojpo -J -Jd •>! lot- § lO CO 00 do CO (a) ?5!P0s -uzBM 3d3i>is jadoz 9qzo|Uci CO CN « lO cs cs A9|!;s -oiiiuod -J ud •>! 11^ § 00 cb lO lUZBJf afuBziuz -J ud ¦>[ oit' § 00 CO CN * t— 00 o CN CO i t-- 00 o CN F (l) oqzoiqo jadoz ijoaoSijj oo 00 00 CO 3Diujoqz 3u3a;sibao; -DAS d9i>is jadoz dq,4^}iM 00 CN Oi ČO oo t— CO - cb -rf CN (N ¦ o CO * 00 NI 1 g uafjiod b>i!upos eŠaAjd dai^s 1 ¦ , >l9;SBJUd CO oo CO 00 do CO Tj* * > ^ tl-i ^^^^ ABJdZEJ 01IA3)§ CO CN CN CD cb cb cs * CN Buo[j;od Bqpos BAjd 1 ^laiSBJTjd CO O) CN CO cs cb CO o L o -J F CN O) o cs CN