Štev.  5.         V Ljubljani,  dne   1. velikega travna  1897.      Leto XVII.
Domu.
j,  zdrava,  mati domovina, Pozdravljen,   dedov mojih stan; Nazaj na prsi sprejmi sina In z njim  praznuj  vrnitve dan [ Pozdrav Snežnikom na višavi, Pozdravljen bodi dol in log; Stoter pozdrav kraljici  Savi  — Pozdrav rojakom vsem  okrog!
Dom slovenski, zemlja sveta, Kje, oh, kje je lepši raj ? Videl mesta sem nešteta . . . tC tebi če srce nazaj!
Kje bolj gorko solnce seva, Zvezde kje tako   bleste ? V nas najslajše ptica peva . . . Naše ljubi le srce!
Slovenski dom,  zaklade tvoje Odpira polne tujec nam, Na tujem ceniš stoprav svoje  — Tam vžge za dom se pravi plam! In zopet stiskam  bratom dlan, Prisegam z njimi tebi bran : Naj sever ali jug vihra — Naš um in kri za dom!  Ura !
I. N. Resman.
18