&MA stnam - laboaaiorij kontrarevftlucije Pol povojnega rodu postaja generacu i z zavestjo o nekem Vietnamu. Vietnem je dejstvo, ki ga današnja stops ja komunikacjj postavlja pred nas kot igro. Film, tisk, radio in televizi a prinašajo pred sklerptični meščanski kozmos Vietnam akcije, Vietnam, ki postaja elemeptarni del meščanske zavesti o obstoječem. K< t so vetrovi in deževja z vre-menske karte od človeka nezasužnjena nujnost kazni, tako je|nteg-ralni del prvih strani svetovnih tednikov bogaboječi suženj miltične-ga dogajanja nekje v Aziji. Kupujemo li tiče s sliko Vietnamki, pre-den si ogledamo risanko v Komuni. Ap< liramo na IMixonovo zfavest. Na zavest Američanov, na zavest abstra ;tnega ,,človeštva". S(no gledalci v svetovnem avditoriju, ki se oq ašamo z žvižganjem a i plo-skanjem: kakor pač kaže situacija na cu ru. Nezgodovinski ut( pizem tega meščanskega sentimentalizma zakt va realno sliko o temhvetu; s solzami na obrazih ga je pripravljen pf petuirati v nedo- i gled, ko zadovolji svojo vznemirjeno hu nanistično vest z apej ranjem na neko izkrivljeno zavest, naj se že enk at zravna. Nekdanji r lešča-nski zanos odkrivanja neosvojenega, svoijode znanosti, politidiega liberalizma trepeče pred neukročenimi ilami lastne, kasne d<^be. Vietnam in vsa Jugovzhodna Azija, 1 hko bi rekli kar ves ttstji svet, plačuje davek krizi neke civilizacij« . Ni naključje, da daj^ polet in energijo ievim silam razvitega sveta v odnjih letih ravno vojna v Vietnarm to, da rej Jsivne družbe, kotj kapitalisi svojeTTas zoper ob Naš 01 nočemo bo, ,,če t krize sod Ne gre toliko za v| ne miselnosti, e kulture. Vietnar >ječe. os do dejstva sti na nivo abi stvari pri korei ašanje konkretnega h je razvil pohod indi nuji > potrebuje varnostne[ je revolucija. Vietnar neke meščar ke (Marx). > conkretnosti Vietr »nega sveta, sveta \i adavine njegov d< nski tvorec. Radik Ina Vietnami n concreto izkazu ki pogojiMjo vsak dosedanji lucionarHjpa gibanja v tretjen tev razvitfipa sveta kapitala, tev zgodrane pa je v revoluci rzijo, poaK na dejansko razrfi lu sveta, Bpra poslati ,,galski Koncmft represivne pacifil Političndfcvljenje v nenehni svoje. ,,lftmni zakoni" v meščansndružbi že od zagotovljfto pravico d e I a. nom krjtviala, kriminal v Vi ke. ŠtudAje so bili leta 1961 si so breipjstni morilci iz političfiga dogajanja. Tud Ijena, ideBogizirana je zgodo dje. OgrdRnost individua se svetovniwlad, da pošljejo emigrantSja, od koder so m< nica. PosHfs razumevanja ideologijni. Zrtev brezprizi^ krivične ftteme na zatožne sko in pcBtično emigracijo, čistost — Bokvarjenost vrhov; Kdo kSi pravico azila, kd< zakoni nfemignrajo Pompid in suvereBbst samo državniki Korr na je propadla v svoj Zal >dn franc ske nedot lih tu čistosti, Spanija je bil nije danesni. Ko prjžgeš telev zor, prižgeš bombe nal PRIPRA IZPRIČ ČIH SE ČIGAVI JENOSTNA LIK iMO SAMO Z AK JTAGONISTIČNI RANISMO, TO! Vietnama mora biti! interpretacije zgoc h, koren za človeka mske krize je koncenj produkta nadj rešitev tistega bistl bo šele v onemogoč[ ietnam v zgodovini. P| svetu zmanjšuje možr K dejansko pogojuje obj narni sprevrnitvi le-tel tev nakopičenih naspj etelin". cije sveta je logika so{ sjazni po drugi svetov i Nemčiji prepreči revolucije sem čl< larhistične akcije raz( namu in drugod z dej presiti razgrajači, palf Ijudi, ki so p o p gre za likvidacijo na, katere tvorci so s« ijjasneje izkazuje s prj ^ to velja predvsem ali pobegniti. Svet pc stiske je likvidiral e moči je tisti, ki bi v psihiatrične bol| alkoholike in janke azkrojena človeškost| t/rača politične begut jja, Brandta? Zakaj ij države? člo&ške k >pi n >d IDACIJO OBSTOJEI IVNIM ODNOSOM SILTEGASVETA. VIO ŽE TISOČKRATl J DRUŽBI MORE )MIJO? KDOSE U, DAZBEREMO NARZAPROTlU ARIMO HANOJU, S TAKO AKCUO EROS: IZPRIČUiEMO, DA SMO NEU VPRASANJE PA JE, KDO V KOTIR,,TI AMERIŠKO EKO PREDL IN GAP GUERR N\ NA ČUDEŽf KO RO( TOV! h"NAM; NISMO OllMPIADA, Kl VERJ, iGAOGNJAINKI JEPOLITIKAN :ELLERJI POBIR^JO DOLARJE Z AD| itnama, kot za rtrije v rokah rentile za izliv argument 'adikalen, če »vine. Radikalen je človek sam" irano bistvo lovekom, ki je krize, ki se v i tistih razmer, aliziranje revo-isti za sprevrni-Eoječe. Razreši-i. Poziv na dive->tij v nekem de- •bne politike. li vojni je storilo fjo levičarjem, v feku-posamezniku lamo s fenome-om realpoliti-:inski komandc n o m a izločeni lovine, Pohab-io v e I i k i Iju-iravljenostjo večine leve) politične :aja zapor, kaznil-s kazenskimi iral poslati vse ^šnice, v ekonom-'je. Oksigenska privilegij dna. s, zakaj ekonornski iajo državljanstvo ena in take Špa-Vietnamom. EEGA LAHKO SPOPADAJO-iSNO JE, MA •ONOVILI. IECIMOBOJ- ZGROZILOB fTALSKI TOP IOTUDI SAMI ^ČLJIVO VEZA- MISTERIJU TIČE^MEDTEM »AS ČODPLA- ModrS vrlih slovenskih inščanov je že od nekdfj tale: Pazi nase in glej, dSe ti bo čimbolje q«Jilo! In pa^da ti preservativ r||poči. Pavle ZGBGA Marjan PHMGARTNIK PISMO REDAKCIJI Sekcija za normativno urejanje področja javnega informiranja Datum 25.12.1972 Spoštovani tovariš glavni urcdnik, 15. decembra 1972 ste v 4-5. številki Tribunc obja- vili članek ,,Nov tiskovni zakon", v katcrem je govor o fazpravi, ki jo je organizirala sckcija za normativno urejanje področja javnega informiranja pri RK SZDL dne 16. novembra o osnutku novcga zakona o javnem obveščanju. Kot predsednik omenjenc sikcijc RK. SZDL vas želim opozoriti, da članek vsebuje vrsto trditcv in ocen, ki v razpravi na sckciji niso bile niti približno tako izrečene. Sodim, da jc pisec članka zagrcšil gro-bo nekorcktnost, ker bralcu ni posrcdoval svoja raz-mišljanja in ocene ločeno od predlogov jn stališč, ki so bili iznešeni v razpravi na sckciji. Pisec članka na primcr trdi, daje sekrelar za in-formacijc pri slovcnskem izvršncm svctu v razpravi nakazal, da so nckatcra določila zakona /tisto o omejevanju možnosti, da skupinc občanov usta-navljajo svoje listc/ protiustavna, vendar politično motivirana. Takšna trditcv je izmišljcna. Kaže, da pisec članka razpravi na sckciji ni dohro sledil. kajti tu jc tekla bescda o ustavnosti spreminjevalnih prcd-logov posamcznih udeležencev in organizacij, da naj bi iz osnutka zakona črtali določila, ki dovoljujejo občanom ustanavljanje glasil. Prevladalo jc stališčc, ki ga je na svoji seji dnc 25. novembra 1972 podprlo tudi prcdscdstvo RK SZDL Slovenije, da tc pravicc občanov ne gre kratiti, da pa je tudi pri glasilih občanov potrebno uvcljaviti ustav-no načelo o posebnem družbcncm ponicnu dejavno-sti obvcščanja in zagotoviti ustrczen vpliv širšc družbc-ne skupnosti. To praktično pomeni, naj bi glasila ob-čanov bila v istem položaju kot vcs ostali tisk. Dalje piscc članka omcnja varščino v višini vrod-nosti prve nakladc časopisa, ki naj bi jo po osnutku zakona deponirala glasila občanov pri sodišču. lz-mišljena je trditev, da jc varščina bila predlagana za-to, ker taki listi nimajo družbenih dotacij, ki bi jih - kot pravi pisec članka v konfliktu vzeli. Velja poudariti, da doslej v Sloveniji ni bilo prcpovcdano ali zaplenjeno niti cno glasilo občanov, in je torcj argument pisca članka, da gre za represivni ukrep proti takim. ,,uporncm tisku", več kot dvomljiv. Iz pismcne obrazložitve osnutka zakona jc raz-vidno, da jc bila varščina predlagana kot cna izmod variantnih rcšitcv zato, kor v naših pogojih s tem. da skupinc občanov jamčijo za obvcznosti z lastnini premoženjcm ali prcnioženjein pravne oscbe najpo-gosteje ni podano zadostno zagotovilo. Noben zakon namreč ne zavezujc, da morajo skupine občanov kot pravne osebe ali posamezniki dcjansko razpola-gati s premožcnjem. Ce bi uvcdli tak premožonjski cenzus, bi dcjansko grobo diskriminirali občane. Zaradi nasprotujočih si ninenj jc bil oMiutck za-kona dan v razpravo z variantnimi predlogi in v obrazložitvi je bila javnost pozvana, naj sc opredcli o tcm spornem vprašanju. Torcj je bila izbrana dc-mokratična in nc avtoritarna pot, kot to trdi pi-sec članka. Naj povem, da ni šlo samo za navidcz-no dcmokratično proceduro, kajti vočina sc jc v javni razpravi izrekla proti varščini in bo to v za-konu tudi upoštovano. Takšno razpoloženje bi pi-sec članka lahko ugotovil tudi iz razprave na na-ši sekciji. Prav tako netočno obvešča pisec javnost tudi o pogojih za zaplembo časopisa, ko trdi, da zakon ne skuša racionalizirati škodc, ki nastanu pri prc-povedih. Prvič, spomniti moram, da to ni v pristo-jnosti republikc, tcmvcč federacije. V obrazložitvi osnutka zakona jc bilo to poscboj poudarjcno, hkra-ti pajavnost pozvana, naj v razpravi oblikujc sprc-minjevalne predloge. Drugič, ravno v razpravi na na-ši sekciji smo oblikovali sprcminjevalni predlog. kj"1 smo se zavzeli za racionalizacijo škode in ga posrc d.ovali zvczncmu zakonodajalcu. Spoštovani tovarišglavni urednik, upain. da jc iz tega razvidna upravičcnost mojc trditvo, da jc pi-sec članka postopal nekoroktno in zavcdcl javnost, ter vas prosim, da zaradi objcktivnosti obvcščanja moje pismo objavite. S tovariškim pozdravom! Prcdscdnik sckcijc: Lado Pohar SEJA IZVRŠNEGA ODBORA RISK Na scji izvršncga odbora Rcpubliške izobra-ževalne skupnosti, kije bila 27. deccmbra, je prcd-sednik 10 RISK Ludvik Zajc v uvodu sprogovoril o sedanjem gospodarskcm položaju. 10 je zavzcl stališče, da bo potrebno pri posameznih področjih izobraževanja znižcvati finančna sredstva. Lincar-na zamrznitev finančnih srcdstev bi pomenila zman-jševanje standarda, kar pa ni v skladu s splošnim gospodarskim razvojcm Slovenijc. Daljc jc K) sprc-jel predlog, da se mcd naloge RISK vključ tudi načrt in analize realizacije pogojev v srcdnjcšolskih in visokošolskih domovih. Komisija skupščinc SRS za obravnavo statutov visokošolskih zavodov jo pred-l©žila svoje poročilo. Njegova vscbina se nanaša na razvojno politiko reforme celotnega šolstva. Odnos profesorjev in študentov bi bilo potrebno uzakoniti. Zc dolgo pa v ropubliškili torumili razmišljajo o ustrezni razdclitvi programa študija znotraj Vakul-tctc, kakor tudi o usklajevanju programa mcd posa-mcznimi fakultctami. Vsokakor čaka RISK na pod-ročju urejevanja temcljnih načcl visokošolskcga izobraževanja v letu 73 mnogo nalog. MANlREDA SESTANEK ŠTUDENTOV IN DEKANA NA 1"NT 27. 12. so sc sostali predstavniki študentov vseh štirili oddelkov fakultete za naravoslovje in tchno-logijo z dekanom takultctc. 1'gotovili so, da jc samo-upravljanje na fakulteti siccr razvito. vsaj čc ga me-rimo po številu študentskih predstavnikov v orga-nih samoupravljanja, da pa so studcntjc šc vcdno prcmalo aktivni, in zato prihaja na fakuiteti do raz-nih nepotrebnih trcnj. Dogovorili so sc, da bodo študentje aktivno sodelovali v pripravljanju novega statuta fakultete. V ta namen bo dobilen študent mcsto v statutarni komisiji. kar do sedaj ni bilo v navadi. Dckan je izrazil žcljo. da so urcdništvo Bil-tcna - takultetncga glasila. ki jc /aCvlo i/luijati lotos - razširi s prcdstavniki študentov posamcznili oddclkov. Beseda jc tokla tudi o tinanciranjii študc-ntskc orgamzacijc. Ugotovili so. da srcdstva. ki jili jc preteklo lcto fakulteta namcnila študcntom, niso bila v celoti izkoriščona. Na koncu so sc dogovorili. da sc bodo šc večkrat scstali in tako prispcvali k uspcšncjšomu reševanju problcmov na I NT. Stojan STAVBER infommcije ŠTLDENUi: OB KONCU Ll 1A: K.AIRO, TOKIO. DACCA Zadnje dni dcccmbra jc policija v Kaiiu zaprla več študontov. pripadnikov levega študentskega gi-banja, ki so bili osiimljcni ..delovanja proti državi". (ire za študentsko gibanjc. o katcrcm smo doslcj žc nekajkrat slišali. Njiliovo delovanje jc UMncrjeno predvscm v iskanje rešitvo krizc na Bližnjem vzhodu skozi socialistično perspektivo in v demokratizacijo družbe. Po poročilih radia Kairo so zaprli pctinšti-ridosot študentov, vondar sodcč po drugih poročilili kažc, da je število prcccj vcčjo. Na novolotni dan so študcntjc cnc izmcd kaiiskih univorz mirno dcinon-strirali po niestu in zalitcvali izpustitcv arctiranih. l'o posrcdovanju policijo so se umaknili na univcr-/o in jo zascdli. Zilaj so v Kairu zasedcnc in obkol-jene žc tn univcrzc. Policija jini jc izključila tudi i'lcktriko. Zasodena jc tudi univorza v Alcksamlriji. \'o zadnjili poročilili so 3. januarja nekaterc štu-vlcntc žc izpustili. 0 dogodkili bonio šc poročali. V glaMiem mostu Bangladoša Dacci pa sq na novolctni dan študentjc ostro demonstrirali zopcr vojno v Vietnamu. Prcd amoriškiin int'ormacijskim evntrom jih jc policija napadla: dva študcnta >ta bi-la ubita. šcst pa jc bilo ranjenili. Baje jc bilo ranjcnih tudi 59 policajev. Naslednji dan so študcntjc spot napadli amcriški ccntcr in na njem izolicsili zastavi Severnega Vietnama in rcvolucionarnc vladc Južnc-ga Victnama. Policija tokrat ni posrcdovala. Tudi z Japonskc so prišlo novicc. da so študcii-tjc ob koncu lcta prircdili velikc dcinonstracijo pro-ti amcriški agrcsiji v Vietnamu. ZP SHJA PZSNAl ILOZOl SKI 27. dccombra 1972 jc bila na l \: seja pcdagoško-znanstvcncga svcta. Ldoležiii so \e je štcvilni profc-sorji in člani 10 SŠ 11. Po dokanovem in prodcka-novcm poročilu no obravnavali oscbnc problomc in izvolili novc komisijc PZS. Zataknilo so jc pri izvoli-tvi asistcnta za srbohrvaško knjižcvnost. za umetno-stno zccjdovjno. pa tudi ob prcdlogu za ustanovitcv umetnostnoziiodovinskcga inštituta. Obravnavali so tudi doktorskc dizortacijo. Pod točko razno so člani l'O SŠ l-'l; sporočili svoj sklep, da sc bodo po novcm lotu scstuli sveti lctnikov po oddelkih. okoli 10. janu-arja pa bo druga lotošnja skupščina študentov. RŠ SHDI.NTSKI TISK NA RAZPOTJU STIDI.NT. list bcograjskih študcntov. jjc dolcte-la ista usoda kot zagrcbški Studcntski list. (Finančni problcmi oziroma tlolgovi so zrasli take raztmere, da jc izhajanje lista bilo prckinjeno. ?tcvilk;a 25 ni prišla v prodajo, ker jc tiskarna zahtcvala. dia ji jc najprcj vrnjcn dolg \oč kot 50 milijonov, kcolikor ji dolgujc univcrzit^ni odbor Zvcze študentoiv, ki je izdajatclj lista. Ri dakcija, izdajatelj in univerzitetni koimitc ZK poskušajo najti sredstva da bi list začcl rcdmo izha-jati. Republiški izvršni svet nekaj obljublja vendar nibčc točno ne ve, kdaj bo težavam konec. S to prckinitvijo izhajanja je Student dail piko na i krizi. v katcri se jc znašel v tcm scmestru. Štovilko 21 so prepovcdali zaradi intcrvjuja z Brank;podaj", reci-tno z neke študentvke organizadje na takulteti, pa se v nečem ne strinja s trcnutnimi poglcdi v 1O: ali naj bo 10 v tcm primeru vrhovni arbiter? O.: Vprašanja je treba premisliti. Diialog se nc smc končati. Toda vedno ne vcljajo samo argume-nti, zato 10 včasih kakšne iniciative nc sprejmc. Včasih jih je potrcbno tudi oncmogočiti. K tcmu -pada tisti primer o Koroški, ko jc IO rnoral oncmo-1'očiti provokacije. Toda sedaj ta stvar ni tako aktu-.ilna. V.: Ali bi bilo potrebno pri delu izvršnega odbo-i.i angažirati tudi drugc študcntc, ne samo izvoljcnc ¦ lanc? Gre za širše plasti. O.: To bi bilo danes dobro, toda nc lc pri izvr-Miem odboru, ampak tudi pri vseh drugih študcnt-kili organizacijah v sklopu SŠ. Ljudje bi se morali Mliko povezati, da bi poskušali najti skupen jezik /a različnc probleme. Načini so seveda odvisni od ¦. sakcga vprašanja posebej. V.: Za politično dogajanje na univeizah iniajo Mudcntski komunikacijski mediji dokaj pomombno \ !ogo. Kaj misliš o tej vlogi, kakšno je pri nas in mogoče, kakšna bi morala biti? O.: Študentski tisk nikoli nc rnore biti odločilni ijktor vpliva na javno mnenje: to je predvscm me-dij, kjer sc idejc srečujejo. konfrontirajo, kjer je neko gibanje, dogajanje, skozi list se doigajanja vidi-|o sama sebe v celoti. Če pa takih dogajanj ni, po-tem dobi list čisto drugačno vlogo. Postane pač ogledalo tistega. kar sc dogaja. postanc clasilo. ki ^premlja delo forumov, in tako spet ostaja v sklo-pu dogajanja. V.: Ali jc časopis lahko samostojcn v iniciativj in akciji sami? O.: Mislim, da list sam akcijc ne moire sprožiti. V trcnutku, ko jc situacija žc dovolj segrcta, to lahko napravi. V bistvu lahko to napravijo le ljudjc, ki dc-lajo v vsoh organizacijah, tudi tisti, ki pišcjo. S časo-pisom kaj takega ne morcmo storiti. Doklcr nc bo ncke rcalno potrebc, ljudje sploh nc bocio segli po časopisu, ki bi hotel kaj takcga. V.: V zadnjcm času so oživclo fakultetna glasila. Ali v tcm mogoče vidiš^kakšno altcrnatiivo?_ šanj, ki študente zadevajo ncposrcdno. Pokazalo se jc. da mcntorsko delo izvršnega odbora pri reše-vaiiju teh stvari nikamor ne peljc. Študcntje si mo-rajo izbojevati svoje pravicc sami. Sama pra\ ica sodolovanja v fakultctnih organih šc ne zadostujc, čc jc študcntjo nc znajo izkoristiti, čc ne sodelu-jejo in čc niso zadosti organizirani, osveščeni. Dru-ea plat problcma so soeialno ekonomsko zahtovc !u iire /a globalne stvari. Družbeni dogovor o šti-pendiranju je le toliko opilil sistem, da bolje teče. 1 li bo trcba nckatere stvari realizirati konkretno. Rccimo to. da bi sc študcntom. ki lmajo le 350.0(1 din dohodkov na člana v družini. izplačala polna vsota do življenjskcga minimuma. to jc 900.00 din Ta minimum bo trcba izračunati na novo. študon-tjc se nc bodo vcč borili samo za toplo vodo. V.: Ali niisliš. da morajo sindikalnc zahtcvc s tem prehajati na neko višjo politično raven? O.: Verjctno da, čcprav tudi sindikalnih zahtcv ne grc zancmarjati. So pa še druge stvari: študcn-tska kultura, intormiraojc... V.: Šo cnkrat bi sc dotaknil vprašanja organizaci-jc, in sicer v zvezi z nedavno kontcrcnco ZKJ o mla-dini. V čem vidiš bistveno vrodnost in mogoče tudi pomanjkljivosti te konference? Kako bodo vplivali njeni sklepi na dogajanje na univerzi in ali bo v naši skupnosti prišlo do kakšnili spromemb? O.: Celovit odgovor na to vprašanje jc tcžak. K.onl'orcnca je dala politično platformo za organi- O.: Mislim, da so fakultctna glasila zaživcla zato. kor jc prcdvsem Tnbuna postala taka, da študcntjc niso več segali po njej, postala je noaktualna. Dol-go časa ni izhajala. kar ji jc zelo škodilo. Pa tudi situacija jc takšna, da so Ijudje začeli dclovati bolj organizirano. Na večini takultct so izbojevali tudi tisto osnovno plattormo, na kateri se lahko dela. Intervju jc vodil Pavle Zgaga, sodelovali pa so Marjan Pungartnik, Darko Štrajn in Rado Lipovec. FRIBUNA. študentski list. Izdaja 1O SŠ LVZ. Ured-ništvo in uprava 61000 Ljubljana. Trg revolucije l/II. Telefon 21 280. Tekoči račun 50101 - 678 - 47120. Tiska DDU, Ljubljana, Parmova 39. Letna naročnina 25,00 din. Poštnina plačana vgotovini. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Miha Avanzo, Rado Lipovec (glavni urednik) Marjan Pungartnik (odgovorni urednik). Edo Stefančič (likovni in tehnični urednik), Vinko Torkar, Pavle Zgaga. Lektor: Bora Zlobec Tehnični sekretar: Črt Prinčič Korektor: Vera Klemenčič vladimirkovačič valeta Bela cesta. Ravna je in se razbija ob paleti življenja. Spokojno od daljnih hribov veje oto-žni vonj. So se studenci zadušili ali kaj? Obla-ki so že davno popadali, dan bo umit v škrla-tnem mraku. Na eilju bomo pojedli grenko pilulo jutra. Uspehi se treskajo kot jabolka v vetru. Tile zeleni grobovi ob cesti - se jih kdo spominja? Razoglavi meščani v pozni pom-ladi mimo hitijo; tja, med čeri, in poskušali bodo biti zadovoljni, spomin jim bo zdrsel med zakopane mavrice. Še pes bi od žalosti zategnjeno zatulil. Beki reka odpadnih keksov. Kako se izogi-ba zelenih guobov. lzmučena votlina v steblih, se ne razgovarja. ne posluša. Ni čas prenira-ženih duhov. Da bi se zalesketale trobente, da bi se vsaj. Počitek je bolan, človek ne zdrži. ne more zdržati, ni robot. Samo prigovarja-jo ti: človek, poskušaj shujšati, človek. po-skušaj postati prosojcn. Ti pa nič. ker nisi robot. Ali naj te vklenjenega odpeljejo na vozu? Ne boš dopustil, ker nisi robot. Tam se pasejo, na teh zelenih grobovih. Gor je treba pogledati, da spoznaš, od kod prihaja dvom, ki ti daje moč. Golobje najra-je jedo. če jim nastaviš roko, seveda, če dlan zadiši. Potem gledaš v tisto nabasano glavo; metulji v ovoju, pomisliš. Ko zmanjka vsega, čudno zvijajo glavo, vedeti bi nioral. da bodo odlepili svoje peruti in te nekako zakrili. Kot na lepilnem traku si med temi zele-nimi grobovi. Sezul bi si čevlje kot pred mo-šejo, če bi hotel stopiti tja, kanior se odlaga-jo tisti, ki so odšli. Posiušni brezbarvneži. Ob-jeli bi te, začutil bi, kako silno jim bije srce. Prebudil bi se in bi hušknil z glavo. Sedaj se že tretjič takole začuden vrtim. Človek ne zdrži, ne zdrži. ne zdrži. Nisi robot. Naj te še tako ali tako prepričujejo. da si robot. Molčeči so scsedje, trudni in ncnavajeni. Ne pozdravljajo, jini niti na niisel ne pride. Ne zavedajo se podobnosti, zaman bi jim do-povedoval. Sence. Naj se potopijo. Lažejo. ko ne bi. Zakrijejo te kot široko drevo. Ra/-bite mlekarne. V tem dnevu si pokopan, prav nič mogo-čen in slaven, potopljen med zasanjane to-pole. iščeš, glave v čeladah, smejoče pesmi jim poješ in zdi se ti, da si neprehoden gre-ben. Kot vitek pajčolan. Pregazijo te vago-ni, ne steguješ rok, zaupaš, pod bronom so lasje. bežni hlapci kanujev, pomodreli ščin-kavci. rodijo se stopinje in zajokajo mavri-ce. bolne solze se topijo, prebodene roke krvavijo. Preoblečene uniforme. ptičja stra-šila te porivajo v bit. Med skalami. Rojeni in pomorjeni sesalci. Daš jim nekaj, da pi-jejo, ne, da bi bil ti važen. Ovekovečeni tcpovi, prisiuškuješ v muzeju ne\idnem salvam in se zamišljeno motriš kot rentge-nski žarki, vase pljuj, vase pljuj, pa te preč-kajo kot križišče in si spet zlomljen. kaj bi potem sploh hotel. ali naj zavriskajo konjski rogovi. ne spoštuj nevidne, da te ne oplazi-jo in požrejo, da se ne boš kopal v zadav-ljenem morju, takrat bi bili šumi, speljali bi te v sovraštvo in bi se bil se bil se bil, glej, odlepiš razumne podplate, haha, in sedeš na dno čolna. haha. Počakaj. Se ozri. Zaman. vse zaman. Omadeževan, omadeže-van, omadeževan. Če se z roko dotikaš bla-ga, če je vonj v tebi in te preseka. Poglej v te zmlete oči. krvaveče cevi. Da bi se posmihal, da bi se valjal po gluhem produ. Stisni pesti in zbiraj koščice. Lopov. lopov, lopov. Če skačeš po nagem bazenu, če se odvedeš v šum kelilia. Gozdne krpice te tre-pljajo. V njihovih očeh si do konca preden, ampak nežno blago, ampak. Toda bil si ranjan in stekel, si bil si bil si bil. S svojimi vrvmi se igraš. takole vkleščen si spreten, mrk in do konca zaklan. Zlati preduh. Vidis jih, kako se jim luščijo hrbti, da bi bil ved- 110 zadnji do amena. zelenje oklepa hiše, hotenje iznakažene hrbte. Božajoče kesan-je v sniislu namakajočih naprav. V narodni noši prihajaš, gostiš in se veseliš. Uspeh. Nad uspehom? Da se le ne motiš. Poslušaj. Ho-čem. da me slišiš. Tvegaš v teh prevaranih zakladih. osumljen dihur, denar, denar, de-nar. Si potreben, si da le si. In to napeto blago. nežno in spokojno nad uspehom in prevaro nad teboj. Spačene niti. Hitiš. Mr-zle goščave vabijo kot brezkrajni kuščarji, topo se te polaščajo in ti nudijo in istočas-no želijo. da padeš v njihove brokatne kle-šče. Ali pa da bi se v vsej svoji moči spopri-jel z njimi in bil premagan. Nič sužnjev, nič kaj takega. Žeblji v nogah. Veseli se, kaj hočeš še kaj več od vsega tega? Skrito slu-tnjo v zraku? Igraj, igraj. zaigraj. Trohneče lutnje. zarjavelo železo. večeri se zapirajo kot svetleče se zadrge. Kako so kruti. kako so kruti. Zašili bi vse, do dna /ažgali in po-¦>usili. V zraku se sprelotavajo pticc, objemajo 111 zazvenijo. Prostodušno. ne čakajo, da bi bile odrešene. Nedopustno. Že vejo — v je-seni mrtve slivc, oprijemajoče se zasajajo v pregnito telo. ki je s svojimi pasovi lačno, holi in sc razletava, o, da bi bilo vse v enem ^anicm trnutku zažgano, potem bi pa glo-dale kapnike. stalagnite in stalaktite, klju-ni bi postali odpadnc rakete, giizusto jeklo, zvalovljena puščava, v votlini bi plavalo osi-rotclo pcrje in se kot spolzki kamen potopi- 10 na dno. Tak gnoj. Ali ni pra\, da greni naravnost naprej in se ne zvijam kot kača? Bučanje roke vara, spelje te. da. pa iščeš tukaj, tu poskušaš iz-brskati uspeh. Zaveslaš, kot da bi z veslom udarjal po glavi do onemoglosti. In se ne uničiš. Sele. ko več ne veš, za kaj gre, ko si nočni postopač. Rezko zaničevanje. Podplati postajajo trudni. veš. navaditi se bo treba, dolgo se boš moral zadovoljevati in smejati. Trudno odmeva iz avtomobila poskoeni tango in seka mislim steblo. Ropo-tarnica strganih obletnic. Tudi ovojniea se počasi natrga. Čuješ, vendar s pogledom sanio spregovoriš. Lovci bodo naslednji mesec vstaii. Ni prav, da sc glasovi prijazno norčujejo. Odmreš. Nakovalce. Glasovi se vsake toli-ko časa ponovijo. Osmojena žolna. Slišiš jo in ti spomini zletijo v breg. Zrela češnja. Loviš. Roke omahujejo kot veje. obležene s sncgom. Občutki postanejo kot brcztež-ne besede mrzlega snoženja. ki skrije, kar je odveč. Pokrijem se z bolini prtoni, težko sopenje me obdaja in vlada nad menoj. Svetnice mi obračajo hrbte in spet vidim in čutim, da bi bil bi bil bi bil. Iz inene hočejo nekaj poteg-niti. pa ne bodo. Gospodovulni krvosesi. Obrnem se v noe in se izmerim, da ne bo nanie legla krivda in tiskala po ineni stopi-njo. Kako iiiiro si razočaran na kaki poti. Vx\-dc a\ to in ti vzame soseda. In potem govori-jo, da so nekakšni vzroki, ki sploh ne bi sme- 11 obstajati. Nekaj te že prisili, da si potem kolikor toliko žalosten. Kipi brez glav. Skri-ješ obraz. Sence so že postale neskončno dolge. Ob-jele so že vse ozadje in se zabile. Postreljeni krivci. Odmaknil se je muha-sti puh, počepnil je in posrkal. odstreljeno je zamahnil in se nevedoč izgubil. Izruvane slutnje. Temno so se prilagodile, obsipala jih je sanio neinoč vonja, kroparsko so lebdele \\\ njuhale zlovoljnc prerokbe. Čemele so v daljni plavutki med osmojenimi zrni polne dezertiranega sovraštva, z neko vdahnjeno tegobo so se želelc prisloniti. Tili čemeren smch jili je drezal kot predolge obrvi. Ozra-čje postane tako dolgočasno. polno tople robustne zmrzali. Jekleno zmedeni so zdri-zasti obrisi, žice groznih taborišč. V vso to cerkveno topost sc trgajo trudni glasovi, la-zeče šumenja sena. Vsa usta se našobijo, trznejo v oklepni nasmeh. ki je zategel in samopašno pretresljiv, samokolniški mrak je že prav blizu. Topoumno ubijanje. Kaj bi z nekaj trniki, duševno prestavljanje ograd, dihanje dlakocepskih guvernant, osušeno šivanje obloge? Trza vodomet ža-govine, s kotalečim navdušenjem bi se hotel iz nečesa iztrgati. Dospeš, ne da bi skočil v reko, ki se tako zanimivo suče, temveč da bi utrdil svoj uspeh, ki se je tako počasi točil. In posedemo za mizo mi, ki smo se sem zvlekli z zalito trmo in se hočemo še bolj utrditi. Na udarce sploh ne pomislimo, to je že za nami. Kot kakšna zadnja večerja se zdi. Ali bo kdo izdajalec? S tem bi se vrgel v ponavljajoče se reko in bi nadaljeval tradicijo prekletstva in nikoli več ne bi posumil vase. Postal bi neboječa žival s tem, ko bi zmencal grmeče trenutke. Tri-noštvo uspehov. Sence poplesujočega dima. Omreženo šumenje tlečega snovanja. In dlje traja ta večerja, bolj smo si enaki in bolj prepoznavni. Bližje smo potopljenemu umi-ranju. Veselega se počuti tisti, ki ima bele zalizce. Znani obrazi se zlijejo v objem ne-znanega, prepoznavanje naenkrat zgine v temo. Grmovje se razraste drugam. Enolične stene, potepuštvo glasov, pre-zirane sirene, nič koliko zamahov, obljude-ne stopinje, kako se je v teh časih namučil, kaj vse je počel, da bi postal v sebi močnejši, pretrpel, in ta človek je še vedno tak, kot je bil, še vedno zaupajoč vase, vendar je res, da sedaj to zaupanje vzkipi le še kdaj pa kdaj. Tihe risbe, igranje klavirja ob mehki zibelki, hrumenje tankov, mrtva riba z izbranim po-gledom. Le kako je to dosegla? Življenje, oživljen kozarec, ledeno vodovje sveta. Ka-ko se razveselimo, ko vidimo najredkejše primerke življenja. kako oživimo in se obr-nemo vase, se preletimo in nazadnje vztre-petamo. Pogled mu je že kar prestar, za sre-dnja leta je preveč moten. Gradovi postajajo stari. Tovarniški dimniki. Bolehanje. Kako postane odvratno, kako se priveže kot ob koiec, hrepeneče postopanje je brez nade, vendar je nekaj samoniklega vzdušja, ki obkroža to odmiranje. Pozabe postanejo pegasta spoznanja, le prav nekaj male prvotnosti še ostane, duh je brundajoči samogovor, labodji dvig, ki potem v hipu strmo pade. Gnezda, prezeblo ločje. Lov, tilii streli, ki slabotno ječijo in se prehitro lomijo, nepomembno skalovje, nenakrmlje-ne njivc. V tc smo še danes zrli. Bili so brez-upni pogledi s koncem rogate pritajenosti. Ko bi si lahko odmislili oči. Zunaj veter zbuči v močan vzdih, med tem se je tema pritajeno priplazila tako, da se je nismo zavedeli do sedaj. Pesmi so bu-čne, uhajajo celo skozi krošnje dreves in se potopijo v reko. Govori in samogovori. Ni pomembno, če te kdo posluša, kdo naj bi sploh to pričakoval, da bi te gmote poslu-šale. Te bi rade zaspale in se brezvestno i)dpočivalc. Kot da so naredile kaj pomem-bnega. V tej sobi gomoijčastega videza je bilo prav čudno slovo. Kot da bi se hoteli spet jutri videti. Kaj nas drži tako vkleščene? Če se dobro razmisli, se le nebogljeno pogo-varjamo. prav gotovo je, da delamo brezu-spešne načrte. Kako lahko mislimo, da smo lahko uspešni? V sebi zgradimo načrt, zu-naj ga drugi porušijo. Kako smo vsi enaki, kako vsi delamo isto. Iste načrte, iste napa-kc. Kako se vsi prav enako potapljamo. Nihče se danes ne bi odrekel nobenemu od druščine. Vsak bi vsakega sprejel, morda že naslednji hip potopil. Zapeljuni smerokazi, gostodlako kroho-tanje. podiepniško smejanje, kako ščukasto veter bije. kujemo bledo in čisto polt brez najmanjših gub, grešni odrešeniki, opasani biriči. nevarni krotilci, zavestno grizljati meče in jim dati poslednje slovo, ki ne bo moglo s prekaljenim vzdihom prevarati. Po-stopanje za skaljenimi možgani, odrešilno klatenje, bahavo prespavanje, dvigovanje izpuljcnili peres, da bi občutil kazen in se ji ne bi odrekel. Ovohavanje, kako ščege- tati in se odroditi, kuko nuzdravljuti in sc prekvasiti, kako nazaj pisati in se zdaj pri-tisniti na ogledalo, kako prežvckovati in se z zavestjo prepasati, poulično spre-letavanje, iz neznatnih kotičkov z oblazin-jeno kretnjo skočiti, smukniti v vodovodno pipo. Tu nas opazujejo, z glinastim pridili-om nas sramotijo, čeprav ne rcčejo niče-sar, skušajo nas zvabiti in izzvati s kiklo-pskim nasmeškom, ki tako zarukano lebdi na njili. Kot kakšne pse bi nas prodali, v svoje dlani bi sprejeli kepe zlata. Izmučeni sedimo vsi po vrsti s pooblani-mi očmi. Odmaknjena kladiva, saj ne gre za to, da bi jih privabili, to za nas ne bi bilo nič odrešilnega, še vedno bi bili kot žalo-stni oklopniki in bi čisto nedrzno trobili kot v kakšni prismuknjeni ambulanti pohuj-šljivega videza. Obmorski tokovi božajočih rok, tihožitje vklenjenih teles. Nenačrtno propadanje, podlasičja nezavest. Nekateri pričenjajo odhajati. Strah jih je. da sploh ne bi mogli vstati. S trudnimi krc-tnjami prestavljajo noge. Pozdravljajo z gla-som obcestnih kamnov. Počasno lušeenje, odpadanje v bližajoče se jutro. Potcm še nekaj nas zadnjih vrzejo ven. Sc ne jezimo. Z majavo važnimi koraki stopimo pod nc-bo. Zgodnji mački. Prav oholo reka gomazi, odmikamo se ji. spokorniško korakanje, zamaknjene zajema-lke zraka, preštevanje vseh pesmi, nekaj žab zareglja in jim odzdravljamo. ponosni snio kot žabe. Vedno kdo ponikne, kakšna žogi-ca. Nihče si ne zaželi sluzastega trpljenja. 0 Bog, daj, da se skozlam skozi tvoj ob-raz, pritlikavo odrešenje, pritisnjeno iznio-zgavanje, jutro vzklije, prve rojene ovčice se popasejo po nebu, beg vznemirja in se potem nekako sam od sebe potlači, ropo-tuljčasto rožljanje, poskakovanje veko\, velika zibajoča jahta, razmesarjeni zidovi, nihče se ne prisloni, posrane pogače. gosto-ljubno se smejim, dajte prešteti kocke tlaka, no, dajte, bodite kot iz gume, prežvečite se, potem mutčev smeh umolkne, zaskeli kot globus Zemlje, hrana, umiti prtiči, jazz, po-tisnjen v krono, objame me najmočnejše ko-stanjevo drevo, dviga kot padajoča dvigala in stalno poskakujejo oči. Ali je bila pesem zakleta? So bile vse pesmi zaklete? Poro-čno vkvasenje daruje, dviga sveti hram pred največje oči in angelsko se vsekne kot pre-bičano morje. Nasadil bi se na oči. Ne da se jih zatajiti, ne da se jili odmisliti. No, dajte, pobrišite ves prah. Razkoračena ple-ča, umirajoče umiranje, sto let, tisoč let, saj bi bilo dovolj, za vse dovolj, saj ni res. da varajo oči, zblaznim v oči, ki so kot ši-roke samostanske kleti. Zamišljene smeti. gilgameš v pekarni ,,Pekarrfa" nna vse značilnosti ad lioc gle-dališča. Tisto, kar je pri gledališčih te vrste najboljše, je prav gotovo velika zavzetost vseh, ki v njili delajo. Morda ne bi bilo napak za to zavzetost in navezanost uporabiti kar izraz: ljubezen do gledališča. Ad hoc gledališče sestavljajo pretežno mladi ljudje, ki jim je teater pri srcu, ki pa uradno priznano gle-dališko dogajanje občutijo kot nezadostno, in zatorej z veliko zagnanostjo ter samood-povedovanjem poskušajo uresničiti svojo vizijo bolj funkcionalnega gledališča. Nji-hovo delovanje je največkrat kratkotrajno: ko se ljudje (iste generacije ali idejne smeri), ki so gledališče ustanovili, razidejo, navadno tisti, ki so se priključili kasneje, niso zmožni še naprej delati skupaj, ker jih več ne druži-jo skupni nazori in potreba po njihovi ure-sničitvi. Kvaliteta takih gledališč je različna — pač glede na to, koliko so člani gledališča tudi strokovno usposobljeni za tisto, s čimer se ukvarjajo in glede na resnično intenziteto potrebe, ki je entuziaste pripravila do tega, da so ga ustanovili. Lep primer za to se je pokazal v zadnjih treh letih na Slovenskem: vse potrebne in nepotrebne razprave o kri-zi osrednjega slovenskega gledališča in z nji-mi povezane razprave o krizi gledališča nas-ploh so postavile v ospredje problem gledali-škega ustvarjanja. Ta problem so vzpostavile v zavesti marsikoga, ki se drugače sploh ne bi zmenil zanj, kot je to storO nekaj let prej Katalog s poezijo. Na določenih kritičnih točkah. ko se nujno zastavi vprašanje o nada-ljnjem razvoju neke veje umetniške ustvar-jalnosti, pride do izbruha ustvarjanja, ker se zdi, da se ponujajo neomejene možnosti. da so vsa vrata odprta vsem in ker najde vsak po-skus večji odniev, kot bi ga našel sicer. Ta-krat torej, ko je pisanje o krizi slovenskega gledališča doseglo višek, se je v Sloveniji po-javila cela vrsta eksperimentalnih skupin, za katere pa kasneje ni bilo slišati. da bi dale kakšne posebne sadove. Navadno da ad hoc gledališču pečat mo-čna osebnost, ki je njegov vodja in velikokrat tudi pobudnik za njegovo ustanovitev. Ta zna pobude, ki prihajajo od članov ansambla (delo v takih gledališčih je vedno teamsko) organsko združiti in disciplinirano izpeljati. Če ima gledališče tako osebnost, potem je niočno verjetno, da bo v kratkem času svo-jega obstoja uveljavilo svoje principe: postu-lirala jih bo kritika in prevzele jih bodo že /nane gledališke hiše. -v! hoc gledališča so neobhodno potrebna, ker so instrument preverjanja in edini možni prostor za uveljavljanje zamisli še neprizna-nili avtorjev. Pri njih je močno v veljav/i zakon prehajanja kvantitete v kvaliteto. Veliki gle-dališki centri /vzemimo za primer London/ crpajo neizmerno bogastvo idej iz desetin ukih gledališč enodnevnic, ki neprestano vznikajo in odmirajo po predmestjih. Vrnimo se k Pekarni. To, da si je že z dve-ma predstavama zagotovila sorazmerno obse-žno publiko, kaže na resnost dela mlade skupine. Pri uprizoritvi Gilgameša smoi ime-li priliko videti, da Pekarna razvija raziisko-vanje gledališkega izraza v smeri, ki vsaj ljubljanski publiki ni popolnoma neznana. Spansko gledališče Bululu. ki je tri leta tega gostovalo v Ljubljani, je bilo primer dosle-dne obdelave takega gledališkega principa, čeprav je vsebovalo tudi elemente totalnoga gledališča, ki so Gilgamešu tuji. Tudi Pupi-lijc ne smemo pozabiti: četudi gre pri Gil-gamešu za dosti bolj homogeno in discipli-nirano celoto. je marsikateri element te predstave doživel krst prav pri Pupilčkili. Gledeliški izraz, s kakršnim se srečujemo pri Gilgamešu, dostikrat označujejo kot ,,izvorno gledališče". To je gledališče. ki je še nediferencirano, predstava je splet gibanja, ritma in zvoka — beseda je tu nianj pomem-bna kot nosilec sporočila in bolj kot /\ ok, ki se vklaplja v strukturo prevladujočega ritma metrično in morda še z metaforično nadgradnjo. Ritem je tisti. ki obvladuje zvo-ke in gibe, ritem določa predstavo, njemu je podrejeno vse ostalo. Sporočilno funkcijo seveda tudi tako gledališče ohranja. saj ga ravno ta dela za gledališče in ne za navaden ritual. vendar briše vse, kar ni gledališko, no-če se zanašati na nekakšno literarno podpo-ro. Tekst, ki je pri klasičnem gledališču vred-nota zase, je tu izničen. Nihče nam ne more dati popolnoma ničesar. če predstave nismo sami videli. Igralcem Pekarne se pozna, da se z gleda-liščem ukvarjajo amatersko. Predstava. kakr-šno je hotel ustvariti Ivo Svetina z Gilgameš-em. zahteva visoko razvito kulturo izražanja s telesom, tega pa člani Pekarne nimajo. Ta-ko pustijo vtis nebogljenosti in nedoraslosti. Kljub temu je predstava kot celota dober poskus, ki se mu je že posrečilo izkristalizi-rati nekatera hotenja najmlajše generaeije gledaliških ustvarjalcev pri nas. Zdravko DUŠA boj se nadaljuje Opomba urednika: Ker morajo zadnji dogodki na univerzi v Hei-delbergu zaslužiti našo pozornost, objavljamo prevod članka iz časo-pisa levih heidelberških študentov (objavljen v INFO ASTA Heidel-ber, št. 143, 18. decembral972), ki nam ga je poslal naš posebni dopisnik Leo Šešerko, študent naše univerze, ki se trenutno mudi na heidelberški univerzi. Že več kot štiri tedne tisoči študentov na univeri v Htidelbergu demons-trirajo svoje odločenost, da se ne bodo pustili kot neumni prodati reakcio-narjem v KuMi (ministrstvo za kulturo, op. prev.). rektoratu in učnemu osebju. Ze več kot štiri tedne ok»liščine ne preprečujejo, da ne bi prišlo dva, tri, štiri, pet tisoč študentov na ceste. Že več kot štiri tedne ti študentje več ne izgubljajo svoje besnosti in ne ostajajo pri teoretičnih premišljanjih. Pravtako malo, kot je bila potrebna policijska zasedba (univerze, 6. 12. 1972: op. prev.) za vzpostavitev solidarnosti naprednih študentov, prav tako malo se je protest omejil na policijsko zasedbo. Tako v tcdnih pred šestim decembrom kot tudi potem v aktivni stavki so boj proti policijski univerzi razumeli le zelo maloštevilni kot retuše sicer sprejemljivih razmerij. Ti malo-številni sami stojijo na tleh policijske univerzo, ker so ocenili, da so inieli Hahn in ostali v deželni vladi le ncsrečno roko. Vclika večina ljudi pa, ki so se udeležili akcij zadnjih tednov, je policijsko zascdbo prav dobro razumela kot strnitev vseh napadov reakcije na univerzi Heidelberg; K-j so prav v s i ti ukrepi razjasnili in se prikazali na svoj način: uporaba odkrite brutalne državne moči za preprečitev ene razprave, reakcionarno nasilje proti enostav-nim demokratičnim pravicam naprednih ljudi in organizacij. Kot jo je reakcija s svojimi policijskimi ukrepi omogočila povzeti. je bila naloga stavke strniti tudi posamezne fronte na inštitutih oziroma ob posa-meznih nasprotjih, kot blokiranje denarja za AStA ali likvidacija studuima generale, v sklenjeno fronto proti vsem reakdonarnim zbadanjem z lglo in udarcem s kladivom. Zato sta bili glavni paroji v sedmega decembra sprcje-ti resoluciji univerzitetne skupščine ,,Boj odpravi detnokratičnih pravic Ijud-stva" in ,,Boj izobraževanju v interesu kapitalističnega razreda" pravjlni pa-roli. Kajti ti paroli opozarjata na to, da gre za obsežen boj proti univerzi kapitala, ki mora biti nujno polieijska univerza z vsetni njonimi reakcionar-nimi razmerami, če naj bi bili izobraževalni interesi kapitalističnega razreda brez trenj in optimalno izpeljani. Ti paroli pravilno postavljata spopadanja med roakcijo in napredkom na univerzi v boje celotne družbe, kjer stoji na eni strani celotno ljudstvo z delavskim razredom v centru in na drugi strani okoli sebe divje otepajoča buržoazija, ki se more obdržati nad vodo le z grad-njo državnega zatiralskega aparata, onemogočenjem delavcev z delavcem sov-ražnim temeljnim zakonom o obratih, prepovedmi opravljanja poklica m vsemi ostalimi ljudstvu sovražnimi ukrepi. Stavka je bila stavka za temeljne demokratične pravice kot svobodno politično dejavnost in svobodo razprave in stavka proti elabliranju reak-cionarnih instrumentov moči kot prepovedim vstopa, redarski službi. usta-viti predavanj in seminarjev in končno policiji na univerzi. Temeljne demo-kratične pravice mora buržoazija likvidirati. ker ne more prenesti, da bi vsak-do užival take pravice. Instrumenti moči morajo biti etablirani. da bi bilo mo-goče direktno izvesti odpravo demokratičnih pravic ljudstva prav tudi proti njihovim najaktivnejšim in organiziranim zagovornikom. Tiste sile znotraj stavkovnega gibanja, ki so svarile pred ,.preveč ekseeMvno rabo demokratičnih pravic", ki so napravile K.HG (komunistično visokošol-sko skupino) ,,soodgovorno" za policijsko zasedbo in ki so se v obeh primerih profiljrale kot zastopniki omiatene visoke teze levo—ziblje dosno, so dožive-le poraz. Njihov boj ni imel za cilj strnitve naprednih študentov proti univerzi kapitala, temveč naj bi ustvaril večine. s katerimi naj bi bile na tleh reakciio-narnega deželnega zakona o visokih šolah ustvarjene nove iluzije o soodloča-nju. Da pa rektorat, ki zasleduje iste cilje kot odkriti reakcionarji, le z drugimi sredstvi in je vrhu tega pri uporabi teh sredstev vedno bolj prisiljen k istini rcakcionarnim tormuni. ne morc priduhiti naprcdnih študentov, smo se nau-čjli od rektorata Rendtorffa. Zaradi tega nismo potočili za njim notvne solze in sovcda nisnio scdaj tako neumni, da bi sc fiksirali na introniziranjc novega RendtortTa: nekaj smo se naučili od ncspevnega in brezzvočnega odstopa Rendtorftbve politikc. Tudi stavka ni mogla doscči neposredne uresničitve zahtcv univerzitetriL' skupščine. Toda razširitev temelja demokratičnega boja med študenti in dru gimi pripadniki univcrze jemlje reakcionarnim ukrepom precejšnji del njiho-ve učinkovitosti: čc univerzitctna uprava meni. da bi laliko s prepovcdmi vstopa ta nasprotja izboljšala bistvcno sebi v prid, poteni se je zmotila, za to jc potrebno mnogo več kot tisoč prepovedi vstopa. Čc dejansko prebije-mo z našo lastno tnočjo, namrcč možnost reakcionarnih ukrepov v demokra-tičnem boju množic, potem je to odvisno od naše pazljivosti in političnc daljnovidnosti; vsak posamezni ukrcp moramo konkrelno occniti, opredc-liti in premagati. Dva dogodka bosta toliko določala boje na univcrzi v Heidelbergu in v celotnem Baden-VVurttembergu. Prvič introniziranje lastnega roktorja milos-ti Zveze ,,svobodo znanosti", drugič pripravljeno noveliranje visokošol-skega zakona. Oba dngodka imata nekaj skupnega: z njima bo poslalo normal-no stanje, kar se je zdelo v zadnjih tednih v Heidelbergu izjcma, državni te-ror bo pravo. Novi tvktor bo nujno rektor policijskili pendrekov, prepovedi vstopa, prepovedi opravljanja poklica. prcpovedi prireditov in prepovedi publikacij in z zaostritvijo reda, z okrepljenim strokovnim nadzorstvom države nad univerzami, z likvidacijo ali politično zadušitvijo AStA, kot jih bo obstrigol novi visokošolskj zakon. bo imel v roki orožje, ki mu moro pregnati zadnji pomislek, da bi sam spel zaigarl slona. Toda takšen slonski rektor mora nujno stopati zravcn, kor moči naprednega gibanja žc nc morc voč videti, tako monastičen in morbiden jc že. Ne popustimo v boju proti reakciji! Vsi k demonstraciji v avli v Klausenpfadu, dancs ob I 3h na 1'niplatz. Po ženimo zbranim reakcionarjem malo strahu v kosti. Kajti lc strah pred mno-žicami jih lahko zadrži pred njihovimi početji. Slon sc mora naučiti teči! ! ' ob heideiherških dogodkih Šele konec novembra in v začetku Uecembra so pnšle do na.s prvc informau jc o novem žarišču študentskoga rcvolta - heidolbcrški univerzi. V trcnutku, k<> leve sile v ZRN doživljajo notranjo krizo in napadc z vsch strani. so ti dogodki videti nokoliko norazumljivi. Vendar prihajajo tudi iz Bcrlina. Frankfurta, pa tudi iz Italijc in od drugod glasovi o ponovnem ncmiru na univerzah. Ob tcm se nam mora postaviti vprašanjo o povczavi novega gibanja s ,,starim". Ncšte-vilne analize, ki so slcdilo maju-juniju 68 so pokazalo na bistvcne, nove kva-litetc, ki jih je tako silovit izbruh cncrgijc prinescl s seboj. Mogoče je nerevo-lucionarno obdobjc petdesetili in šestdcsctili lct tudi prjspcvalo svojc k temu. da se jc študente začelo proglašati celo za novi proletariat. Vendar nam kljub tcmu, da opustimo vsa pretiravanja. ostane dcjstvo. da pomcni lcvičarsko štu-dontsko gibanje na vsch koncih sveta integralni del tistih sil. ki mcrijo na po-polno spremembo obstojočoga. Izraziteje kot druge strukturc nakazujcjo poglo-bljeno krizo v stareni svetu. Iščcjo nova naskočišča, kot jili / vsakim dncni /no-va odkrjvajo rezultati nekc represivnc družbe. Kje sta položaj in pomcn heidel-berškcga revolta? Ce poglcdamo nekaj lct nazaj, lahko nomško študentsko gibanje ooMiimo kot cno najradikulnejših, kot gibanje. ki jc rodilo marsikatere rozultate. Spomnimo so Rudija Dutschkcja in spomnimo se borlinskc svobodno univcrze. V rastočem izo-bilju zraslu gcneracija jc jasno pokazala na bistvcne probleme sodobnega sveta sploh in razvjtih industrijskih družb še posebej. Ncmška javnost je sprejula socia-listično usmerjeno študentsko gibanjc z velikim odporom; v tcm jo jo podžigal in z njo manipuliral zalozniški magnat A\cl Springcr. lastnik nekaterih najbolj razširjenih nemških revij in časopisov. ..Dežela uspclili kontrarevolucij in neus-pelih revolucij" je tcdaj z divjo ihto in ropresijo nastopila proti študentom. Spo-mnimo se le nemških me.ščanov, ki so zahtcvali, da uporabi policija v boju s štu-denti strojnice. Režim je prirejal vrsto manitestacij, na katerih naj bi državljani izkazali vladarjcm svojo lojalnost. Manipvilacija jc šla tako dalcč, da so npr. na neki manifestaciji v Bcrlinu delavci zažigali rdeče zastave. Rczultati te načrtne kontrarevoludje so se začcli kazati nialo kasncjc, VLMidar v obliki, kj bi jo bili lahko napovodali. Po letu 68 je stopila ZRN na pot militarizacije oblasti, poli-cijaje dobivala vsc večjc kompotcnce; pod krinko. da je troba obračunati tako z levimi kot dcsnimi okstrcmninii organizaujami. jo skoraj popolnoma uničila del levcga gibanja. desničarjcm pa jc v glavnem pustila uživati parlamcntamo dcmo-kracijo. Spomnimo se samo zakona i/. lanskega januarja. ki članom iovih organiza-cij prepovcdujc opravljati določene poklice. In v tcm s totalitarizmom čedaljo bolj zasičcncm političncm ambientu jo prišlo do širokega separativncga proccsa znotraj lovega gibanja. Spontano nastalo študcntsko gibaiijc so jo razbilo na vrsto sila ruzličnih na novo ustanovljcnili strank jn že starih grup, od dejansko socia-lističnih do doccla avtoritarnih dogmatskih. običajno prosovjetskih strank. NVt-notna occna položaja in mnenje, da je prišel totalitarizcm v Ncmčiji do svoje skrajne mcje.jc ncJvomno botroval nastanku nckatcrih anarhističnih grup. Ta-ko jc nastala tudi ..zloglasna" skupina Baadcr -Mcinhot". ki jo jc svctovni mošča-nski tisk uspel narcditi za strali bav--bav sodobncga civilizirancga človeštva, ko! je na primcr evropsko, policiji pa je dala povod za še silovitejši pritisk na levico. Kaj se jc v taki situaciji lahko zgodilo v Heidelbergu, ki vrh vsega ni kaj dosti prispeval k lctu 68 niti nima posebnc revolucionarne prcteklosti vsaj v tcm stolct-ju nc? Heidclbcrški študcntjc so sc močneje angažirali v letošnji jcscni. Začele so se širokc razpravc med reakcionarnimi (predvsem protbsorji m vodstvo univcr-ze) in naprednimi silami na univcrzi. (ilavni pobudnik in iniciiitor aktivnosti sd bili pripadniki leve organizacije AStA. ki jc tudi nekak uradni predstavnik štu-. dentov na univcrzi. Studentje so začeli s provociranjcm protcsorjcv v prcdava-lnicah, predavanjc so speljali na globlja. socialna vprašanja. pričoli so razmišljati o o reakcionarni vsebini prcdavanj. Sčasoma nckateri profosorji na tak način dela niso več pristali in ko jc cdcn izmed njih organiziral privatni scminar, je prišlo do pravega upora. Profcsorji. ki so študentom postavili po robu, so zahtovali, da rektor pokličc na univcrzo policijo. Roktor tega ni storil in jc odstopil. Rcpresiv-¦ni ukropi so situacijo šo bolj zameglili. V bojazni prcd študcnti je policija okupiru la univerzo. študcntjc so vrnili z donionstrafijami, nato šc s stavko. V akcijah je sodelovalo približno 3000 študcntov (heidelberška univerza jc po številu štude-ntov podobna naši). Nastop levih študiMitov kaže, da so so tu razlike med njimi ublažile) jc izzval vcliko nasprotovanjc desničarskih študontov. ki pa niso prišli do izraza. V obdobju akcij jc bilo nckaj študentov tudi zaprtih. Akciji so slcdili pozdravi iz vsc Ncmčijc: na nokaterih univcrzah so bilc tudi solidarnostne stavkc. Po burnem zapletu so sc vprašanja šc poglobila. Zdaj se razpravlja o policijski univorzi, o kapitala. o ogrožcnosti političnega življenja in dcmokracijo. V tem sc scdanjc gibanje v Heidclbergu navczuje na lcto 68. Vprašanjo. k.i sc nam zastavlja. je obseg, ki ga ta akcija lahko zavzamc in konsolidacija tcviec. Vondar so žc v dosedanjem poteku doscženi pozitivni rezultati: provokacijc med predavanjem poinenijo v vcliki meri temeljni premik znanosti k marksizmu - to nalogo si je zad.idala že berlinska svobodna univerza. Ostala Vprašanja nas tudi spominjajo nazaj, le da so toliko bolj žgoča, kolikor se problcm poglablja. In moramo reči, da svct prcd letom 68 ni enak tistemu po njcm. F.den od tcmcljnih problcmov sodobnc industrijske družbe, med katere spa-da Zahodna Nemčiju \i lcta v leto bolj, je vpraiianje demokratičnosti take druž-ho. Clrc za vprašanje o družbi. ki se na eni strani koplje v bogastvu in na drugi prikriva bcdo getov in najemniških gastarbeiterjev. Silovita naraščajoča industri-ja, logika kapitala, uničujc žc samo biološko okolje človeka; na drugi strani pa išče varnostne vcntile v najokrutnejših agresijah v tretjem svetu - za primer vze-mirno samo Vietnam. (O povezavi med nemško industrijo in ameriško invazijo v \'ictnamu je govoril Dutschkc že leta 67, to dejstvo je bilo cno izmed gibal tedanjega revolta nem.ških študentov). Gre za družbe, ki na najrazličnejše mani-pulativne načinc paralizirajo ..eksplozivne" silc v družbi, in ki jim vedno znova spodleti. da jih do kraja ..pomirijo" v zadnjih letih so temu priča tako osvobo-dilna gibanja v tretjem svctu kot tudi levičarska gibanja v razvitem svetu; kom-ponenta obeh je laliko študentsko gibanje. Rezultati logike kapitala so v osvo-bajajoči zavesti vse strašnejši in brezupncjši. toda up se rodi iz najglobljega brez-upa. Študentsko gibanje se v Nemčiji lahko okrepi in lahko preseže svoje paicia-lno mejc. Radikalni način razumevanja nakopičenih nasprotij, ki ga danes v veliki mcri pomenijo študcntska gibanja, je vclika možnost novega revolucionarnega vala tistega dela sveta, ki po agresivnosti svoje kulture daleč prednjači. Ali se bo iz akcijc enc univerze dcjansko rodilo tako gibanje, je vsekakor vprašanje, na ka-tcrcga mora odgovoriti nemška levica v praksi. In ne samo nemška! Pavlc ZGAGA KAJ JF BOŽIČFK PRINESEL ZAGREBŠKIM ŠTUDENTOM Z novini lctom so na /agrcbški univcrzi napovedane ekonomizauije cen \ domovili in študontskih inenzah. Toda tokrat ne gre za kakšnih trideset ali kvočjenni potdcsot odstotkov zvišanja. Ccne bodo poskočile za celih 1 16 od-stotkov. seveda pospremljcnc s sprcmcmbami v načinu kreditiranja in dajanja intcrvcncijskih pomoči, ustanove štipendiranja pa tako ne poznajo. Treba je sprcgovoriti o nuru, ki ga nc kali ta ekonomizacija. Prisostvoval sem zboru študi-ntov za filozotski fakulteti v Zagrebu. Po lanskih spopadih z nacionalisti jc bilo ozračjc dolgo časa negotovo, nekoliko zakrito z drugiml dogodki. Start zbora jo tako bil klasičen: ,,levica" z inicia-tivo. ..nacionalisti" z večino prisotnih (kakor so ocenili nekateri komunisti), Zvcza komunistov z nelagodnim občutkom, da je lahko na račun množično-sti izigrana. Prvotna naloga zbora je bila scstaviti kandidatno listo za bližnje voljtvc v fakultetni svet. Ncrvoza. kupi zaman izrečenili besed, nerodno delo-vno prcdsL-dstvo. Študcntski tcatcr s ploskanjom in medklici. Oddelki povsem rcsno prcdlagajo kandidato z obrazložitvijo ..borili se bodo za študentske inte-rese in rotbrm« študija". Potcm zalitevajo. naj prodlagani branijo kandidaturo. ..Borili sc bonio za študcntskc intercse!". ..Študentski žtiodccje tudi moj ždodec!" Prav v tom stavku sc jc sredi toatra. ki ga jc dekan pozval k resnosti, nacnkrat pokazala zavora. ki jc prikrivala pomon volitev v fakultefni svet. K mikrotbnu pridc nckdo. ki predlaga kar dcset študentov, ,,ki so njegovi prija-telji. in vc, da sc bodo borili za štvidcntskc intcrcsc". Začutila se je nemoč štu-dontov, ki nihčc no glcda na njihov položaj. ko so z obdobjem kamenjarske politike izgubili še zadnji uglod in zaupanje. Kaj bi svet. če je ogrožen želo-dcc! Po potrjcni kandidatni listi so študcntje v vcčini ostali na svojih mestih. Rešiti jc trcba problcm, ki je star žc sedem ali osem let. Razprtije. ki jih je lanska manipulafija zasejala mcd študenti. nc smcjo oviratj akcije proti pred-videncmu povišanju. ..Lovičarji" so se za hip zmedli: za nenadnim revoltom so takoj videli možnost nacionalističnega rovanšizma. Nenad Peternac, član uredništva Studcntskega lista jo storil prvj korak, da se takostanje ..norma-lizira". Nacionalistična gonja je bila antištudentska ravno zato. ker je na ra-čun driigih pozabljala in blokirala študcntsko zave^t. Zdaj je treba graditi na novo. Študentske organizacije praktično ni. kar se kažc v tem, da še tako množična akcija za minimalnc sprcmombc v študijskem sistcmu ne more us-peti. Prejšnji mesec jc vcliko študentov podpisalo peticijo, da se uvede če-trti izpitni rok. pa ni bilo nič. Očitck takultotncmu odhoiu. i/rečen v neki diskusiji: Ukvarjatc sc s kulturo. prirojatc tokmovanjc s šibicami. ne vidite pa študcntskih problemov! Da bo informacija popolncjša. jc troba navcsti nekaj dejstev. Sedanje sta-njc v prehrani študentov določa Studcntski ccntar, ki je postal samostojna organizacija združcncga dela. Že prcd lcti jo bila hrana v njem tako slaba, da so fioteli na to opozoriti tudi prcostalo javnost in so vse udeležence IFSK a postrcgli s lirano v Ccntru. Danes stanc stanovanje in hrana skupaj sicer 340.00 dinarjev. vcndar je po mncnju mnogih že to ckonomska cena, saj je hrana povsem brcz mesa. 2000 študontov nc inore dobiti blokov za menzo. Ccna ložišča v domovih znaša 100.00 din. vcndar bi povišanje za 1 W7( prese-glo ceno najbolj oderuške gospodinjo, ki oddaja sobe. Izvršni svet Hrvatske o torn odloča na božični seji. ne gledc na to, da bo zadnjo besedo o tem mora-la izrečj konferenca SSH, ki je napovedana za 26. december. Univerzitetni odbor živi pod pritiskom. naj so s tcmi ^tvarmi ne ukvarja. celo naj jih ne ome-nja. Studcntski list bo izšcl zaradi birokratskih ovir šele po novem letu, tako da so študontom odvzcte tudi minimalno komunikacije. Osrcdnji krivoc je Studcntski ccntar. ki se sprcminja v izkoriščevalsko or-ganizacjjo, saj izkorišča dohodkc študentskih zaposlitcv za protitarsko deja-vnost. Šludentje zahtcvajo 50 odstotno participacijo v svetu Centra. Studen-iski centar naj so razglasi za družbeno pomembno ustanovo, da ne bi vodil svoje eksploatatorske politike še naprej. Namesto nove kinodvorane naj gradijo domove. Studontje zahtovajo doslcdo kontrolo SDK. za kar se zaman bojujejo že dobrih desct lct. Razprava se vcdno bolj nagiba k dokazovanju socialnih posledic, ki bi jih utcgnila povzročiti podražitcv. Socialna ditercnciacija se bo še zaostrila, kar zahteva hitro in odločno protiakcijo študcntov. Izrečena je kritika študentski organizaciji. ki je promali) povczana s študcnti. Potrcbno se je povezati z Zve-zo komunistov. pravijo diskutanti. Jadran Matijcvič. naš ljubljanski ,,levičarski' znanec nastopa s čudovitimi konstrukcijami, naj študentjo zahtevajo radikal-no podražitev za 2000 odstotkov. ker bi bilo to enako nesmiselno kot za 116. Zcli sc. da je to tipičen primcr, kako si lahko sit želodec in očetov sinček pri-voščita najbolj nesmjselne laži. Celo misel, da se je tudi v Zvezo komunistov vtihotapilo nekaj lopovov. je v njegovih ustih laž. K sroči ga nokdo ozmerja / rdcčo buržoazijo. Prevladalo je akcijsko razpoloženje. Dokazati je treba, da bi se sedanji življenjski minimum podvojil, če bi do podražitvc prišlo. Tu ne gre za rea-iMično podražitov. anipak za to. da sc stanje mcd študenti upoštcva ne glcdc na to, kakšnc čase so doživljali zadnji dve leti. Ce ni organizirane /avesti štmk-ntov. jo 7 niimi lahko nianipulirati. Pišc ^e poticija. čeprav mnogi dvomijo v njeno uspešnost. ,,Edina učinkovita pot danes je, da dire-ktorju Studcntskcga centra z opeko razbijem okno!" pravi nekdo. ,,Ne pristajamo na manipulacijo." pravi drugi. ,.Naša akcija naj bo samostoj-na, naj izoblikujc študentsko zavest, ne pa da tekmuje z različnimi izvr-šnimi sveti in drugimi političnimi telesi." Tako nastaja študentska akcija, študentska organizacija: ne z namcnom. da bi participirala v oblasti, na kar je tbrunisko dclo scdanje že skoraj pristalo (Mario Rebac hodi na spre-jerrn.1 v ruski konzulat. kjer sc pije vodka!). In vcndar je v toh besedah nc-kaka obsodba proteklega. zavest, da jc trcba krcniti drugam. Ceprav se peti-cija ni zaključila z zagrozitvijo s štrajkom, kar so mnogi zahtevali, je to de-janjc, ki združuje študente v akciji za pravice odločanja. Marjan PHNGARTNIK Zaključki zbora študentov filozofske fakultotc 22. deccmbra 1972 POLEG TtGA ZAHTEVAMO 1. da Služba družbencga knjigovodstva izvede inšpokcijo poslovanja Študentskega centra in ekonomsko analizo ccn prehranc v štude-ntski menzi, 2. zakonsko reguliranje statusa Študentskega centra in uporabe sred-stev. ki jih Študentski center ustvarja v korist izboljšanja študent-skega standarda, 3. postavitev Študentskega centra pod direktno upravo študentov v okviru univerze. 1. smo proti zvišanju cen storitvam Študentskega contra. 2. pozivamo Zvezo komunistov, da sc z nami solidarizira. V Zagrebu. 22. deccmbra 1972 ZBORŠTLDENTOV FILOZOFSKF FAKULTHTl lekmovanje s šibicami poteka tako. da tekmovala frcajo škatlicc v/.iua-lic / roba mizc jn jc število točk odvisno od plati. najfc^u-ro se škatlica postavj. POCOVORI Z DELEGATI NA SKUPŠČINI ŠTU-DENTOV LVZ Vinko ZALAR, filozofska fakulteta VPRASANJE: Zadnja volilna skupščina SŠ LVZ jc nedvomno tudi dobcr indikator stanja v študcnt-ski organizaciji. Kaj niisliš o tcm? ODGOVOR: Študcntsko organizacijo opredelju-je zlasti to, da jc izgubila svojo spontanost v tcm smislu, da je prcnehala biti združcnjo različnili intc-rcsnili in ideoloških skupin, katerili cilji so rcdno prchajali področjc univerze in bili družbctui pomom-bni. Nckaj izrazitili primerov takih skupin v zadnjih I letih lahko prcdstavljajo IV. blok, akcijski odbori, gibanje 13. november. Ta sprememba je seveda pos-ledica sprememb, ki so bilc izvcdenc v organizaciji in delovanju cclotne družbc po 21. seji. Gre za ponovno (mono) ideologizacijo družbe, centralizacijo politične moči. Kaže, da jo bila to z-a nas objektivna nujnost, da jc to celo ,,želczni zakon" ncrazvitili družb, ki liočejo biti učinkovitc. Glavnc posledicc pa so tudi jasno: vcčja družbena učinkovi-tost, zmanjšana inovativnost. Za študente to ponieni: možnost družbenega dclovanja jc le v okviru obstoje-čih, trdno fiksiranih institucij in vscbin (političnih in akademskih). Inovativnost je možna le privatno. V.: Poznamo te predvsem po tvojcm angažiranju na področju reforme univerze. Kako bi occnil scda-nje stanjc (ne) prizadevanj za retormo univcrzc? V katero smer bi sc morala začcti odvijati akcija? O.: Zdi sc mi, da sc oživlja študcntsko sindikalis-tično delovanje (zlasti INT lani). To jc sevcda trcba podpirati, čeprav domct sindikalizma ni posebno volik Sicer pa mislim, da bo ,,družba" (ZK. ekonomija m njcne institucije) kinalu prijcla stvar v rokc. Pri tcj akciji bi lahko bili zravcn - kajti študcntjc sann la-hko po univerzi samo praskamo. Vendar pa scm pesimist. Idcje in programi za spreinembo univc, so po svctu vczani na dclovanje različnih, zlast^ čarskih idejno-političnih skupin. V.: Skupščina SŠ I E te je letos predl didata na volitvah v novi 10 SŠ LVZ. v^far i 10 ni hotcl potrditi, češ da si političndfljbmpro ran zaradi odvzcma potnega lista. S^minimtf sc šo vseh mogočih volilnih govorov in sjL&<^> >->j*i«^"1* njih skupščinah. Ne glodo na osebno neposredno vplcten v n povcj, kaj o takem postopanju O.: Predvsem mi (tako kot študcntom in protesorjem iz L verzitctnih središč) ni všcč san ti potni list, nc da bi ti povedi prcgrcšil. Glcdc kolego^iJfoH) ranili so linijo. ^ir^ ' i y ^*7T ko v pe O.: Opišem lahko tah, ker jih boljc poznttou lUifiim. JJ^^iTen iznied elemcntov krize današnjc univerze v tcm. da jc za-radi razvoja znanosti in tchnike prišlo <.\o tcga. da je vcdno več informacij. Naša univcrza temclji na menio-riranju tcli intbrmacij, vcndar sc toliko podatkov cno-stavno ne da zaponiniti, in to jc cden vzrokov krizc na univerzi. V.: Problcm informacij ni samo problem tclini-čnih fakultet. Kaj bi bilo treba konkrutno storiti na celotni univerzi, da bi se lahko spoprijeli s tem vpia-šanjem? O.: Najvažnejše je osnovno znanjc. Ni pa dovolj. samo to, da vemo, da jo to znanjc potrcbno. Potrc-bni so dobri pedagoški prijemi in metodika prikazo-vanja pri tcm osnovncm informiranju. To znanje pa lahko ostanc v zraku, če sc uikjcr nc uporablja, (ako kot se dogaja danes pri nas na tehničnih fakultetali, ko strokovni predmcti nimajo nobcnc tesne povcza-vc z osnovnimi (matematika. fizika). Strokovni pr; nieti postancjo enciklopcdični, tcmeljijo na avtoma-tičnem zapomnjevanju namcsto na aktivnem sodelo-vanju, uporabi teh osnovnih intormacij. Problem je tudi nepovezanost s prakso. Ne da bi proizvajali ne-kakšne kadrc zatovajjie^a vsak dan, ne, potrcbno je dolgoro<^MtiflnHHflfey~cbno je razviti aktivne mL'todejj|j8H^W^(iKfflJBHh|tfrofosorjev m študc-ntoypfl|^)stojni studjjjTliffL^tmM^iri.nicrjanjc mnenj na jfiShiarjih ter vkijuctavuflje v ztfflm^cno -razisko-v^B^ilelo. Študentc bnliorali ruzdčAna nianjšc ^Btei<.\ kU|^WMVm filVte^liCšfo b<>!j po-W jAflttakSrflcie ^((lelkVvSI&l-Brtova kadro. jFo.:(N aj tiJ»TOTO #JtM|M!pa^|LVc.iHlai^oiamo m\ tcm padflrTna peVki^jtaVifi/yzrfs{Svalne. splsob-fosti teb irc^^KV^jhMjJlg^^lTaMiiji.niilodc-ftv1anja z inffrtuty^^P^Y\V, , § VVV.: Kako naj/nbvrll) SJS .U\;Z prlpomoro# spic- ki _bi sc3WpUbvif.)ala:-[}o ^djŠM&^VPs^cml voč sojBšrt«L'7CTgU \M^SJt^#^mKUrt^mi ''aki*• (ciiTzc>iii) klv?|gMIHjHhit:ySi!p%lik^tudij7.'] Ui#a po^nc^B^^S^K^ai^J^a prl- f? ^kugjgglgalS/.MJigokgtalo sij Kvie< da rnntor^^Hl^rtPg^^vzi.^^ti /a i^cvanjyS |NXonkrcT^iri^K^kJ^kiW.• na nivmJM^ M^T. Na vč^ui sKgK^»i posob.iTMlBB\v H|h^.! bi postaA^jhpiV^B^^cbMM dcla ^MJ^vTl HBiffTb-rnizb 1 iijHB|'y|R'> spl«Ticibstajlj«^5K|] ^Kl1 dalo lcuifim«affWŽPttlVLianic. ni_pa \/JajSmmt^ , SlnMfff^i ki i'--«^l'«p|fc^ bia^Wf!^p^yganizi-ranctLj^MBfca^ia raed takultctanMJBKHM^ način ob^la ^JSMiMP^nizacijc tiii^HHjto1"'1 Jj^lcloCahja iz k^p^Kg^Bjktiliran/uajtjgEr ¦^nTi izliaja iz osn^J^f^.^iačiirl^MHfct^L-lia d^jfm^^^ Ti intercsi tmpy s^jflno p.rcvjf]!nj^blovan_i<: v^rpno-sti štydp^pr!J-yt?lvčrzitotiii ravniR^. _ Žf^T^Jj^^v^Ti '"!'Tipn—ti sloni prct^^fcV^pon^i- 0.: Spontanost nc moro biti sanio oblikit^SMsOJh sc nanaša predvsem na vscbino na podlagi ivpoMvdno zaznanili problcmov - ncposrcdna oblika organizira-ncga rcšovanja lc-teli, taka spontanost jc bila podlaga za vsako dclovanje katcrega koli organa. Mislim, da sc jc tudi na skupščinah prejšnja lcta bolj kazalo kot pa na tej zadnji. Spontanost izgublja svojo vlogo na ra- i čun tistc organiziranosti, ki jo zahtcva klasična dru- • žbcno politična organizacija. \' scdanjcin položaju | 'ul iiormalniliWo\lci.'\KX'k\-c aktivnosti. V.: Zakaj'lr- \ %L } ().: Po m"lfc>i m{w^^y- ^c'' slll° dancs v olido-hju prchoda od^Ck^l^Mkfc^kpolitizaciic ina osno-\i kljiičnih dru»fc(>JFpwWi^i»v. ki sojim bilc inbc-rontne nekc posSmi^ oblim'^Jf\nja, k dolovanju. ki vključujc iuiiiT>st i^mliVj^gn^f tcj ab omi oblasti na nivoju t'akiJTct&j]3Pvr>ijBrt* t/i cclega političnega sistcma. Sprcrfciniia^wLjBB^y«o sc bodo tudu drugc instituclc pribl^^H^nali iiačinu o)bstuja. Nobcna institilmm sV fi^fi^pc mjflc vsaj dclnio uvcl -Ijaviti, nc da bi n»*bstalni TK^^tnoNti. da uidc i/. svo-joga konccpta. B|^<^W V.: kakšne s(^^^^fm lAjBiju nalogc scdanjc-ga izvršncga (H"w9v^iri^^^/« O.: Izvršm iS&lu' nioral^lo pa/.iti na to. kaj sc dogaja po !'a|BHCtali.^.'iiojBsvojo bivamjc doja-nsko postaviti m&fhkcijo tcgaaKajanja. Moral bo zancmariti tist^.bUkvdcjinnC^i. ki bi ga Lalikootl-te pozornosti JBj^ačak'. NcpijsM-.iiio to ivnoial pove-zaJi t'akuitctc.Jffir^-omcr bi hk^mI biti nckc vrste ok-vir. bolj orgai^^^jski k^t \sc\^m\k\. Nujno> jc tudi razviti nokat JKpcposrcuiiv' tiangc. kot jc recimo mi-dclovanjc ^»Kitov pri uvajuiJi ustavnih spivincnib na univcrzcMKii' jc^*)vc/.aiu) ^proiiiinjaiijcm slaint-ov lakulKMr^nn.rzc. .' , J^ l/vršjjf^oi mora vlo/Jn nuiksinuthu aapoi. >l.a bi povj^Wlt'-«p.'tična dugnFnja s konkrotniini razmc- ^Htj^f ^var. ki spafda wkonipotcnce izvršncga oilJi)T|i lej|X)srcdti«. j'\ d^bi sc ra/vik' vsc oblikL- ko-^Mnifirjfnj/i v skupiios^Tštudcntcn: radio Študcnt. " .¦itifcilia inTakultctnJ^ti. da bi sc študcnNkj inte-IrcJaftikufirali in ttjfozali. ^^^J wL jf\I^ekiik'ojf pa^i»ii zdi najboli^J^eti^n-clcva-¦jtloldim^^ic^^k rot'orni^#Tvcr/.c, ^ ¦'(latjViBmjflFipratjji^a\'lc Z»aga. RaJff [.ipovoc in Ubi/srfto^oceno: I ^ttt^S^^ ZT^U^fg^rfff^. KOPER jR^^LTr ^MSttpTNSKO NARODOPISJE PRI SA^tt Milko Matičetov: Rožice iz Rezije i f ZALOŽBA LIPA.KOPER: S. Undset: Kristina, Lavransova hči BOŽO KOS. KARIKATURIST: Pavlihova pratika (novoletna častitka. hvala, hvala!) ICS,BEOGRAD: Dragan Stojanovič: Olujno veče EDICIJA GONG, SAMOZALOŽBA: Matjaž Hanžek: Zamorc Matjaž Hanžek: Osnutek MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA: Zbrano delo Miška Kranjca "Those who have had achanceforfouryears and coiild not produce peace shouidnotbegiven /Xx^ arwtherchance'' \ •/\« ) RiA«1M.Nb«\.CVinhcr9IS«8 ,,TistimJci jimje bila flaaa moznost za štiri leta mnisomoali vsppsiaviti miru,neK smeh qati novemoznosti"