Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/35 □■■.!Ј^:;^!;,:J.S.I ШШ mm? ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (za obdobje 1. 1. 2009 - 31. 12. 2014) A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P6-0215 Naslov programa Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave Slovene Language Basic, Contrastive, and Applied Studies Vodja programa 14681 Vojko Gorjanc Obseg raziskovalnih ur (vključno s povečanjem financiranja v letu 2014) 33263 Cenovni razred Trajanje programa 01.2009 - 12.2014 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.05 Jezikoslovje Družbenoekonomski cilj .„ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.°6 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.02 Jeziki in književnost B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Raziskovalni program je bil oblikovan v štirih vsebinskih sklopih: (1) Jezikovni viri, (2) Jezikovna analiza in jezikovni opisi, (3) Sociolingvistična analiza in sociolinvistični opisi ter (4) Slovenščina v pedagoškem procesu in prenos raziskovalnih spoznanj v pedagoško sfero. 1 Jezikovni viri. Eden od naših prioritetnih ciljev je povezovanje raznorodnih jezikovnih virov v slovensko korpusno omrežje z enotno dostopno točko, kjer bodo združeni različni tipi korpusov, vsebovala pa bo še informacije o postopkih gradnje korpusov in njihovega označevanja, hkrati pa tudi prosto dostopna orodja za korpusno analizo; v korpusnem omrežju se bodo tako povezali obstoječi korpusi in dodali novi, ki ne nastajajo zgolj v okviru programske skupine. 2 Jezikovna analiza in jezikovni opisi. Raziskovalno delo se bo glede na postavljena izhodišča programskega okvira l. 2003 nadaljevalo tako pri zgodovinskih in primerjalnih študijah kot pri leksikalnih in slovničnih opisih sodobnega slovenskega jezika, v novem raziskovalnem obdobju pa posebej izpostavljamo besediloslovne analize in analizo diskurza. Jezikoslovje je razvilo vrsto pristopov k analizi diskurza, ki so (predvsem pri avtorjih, ki se ukvarjajo s tujimi jeziki) bile vključene tudi v jezikoslovna raziskovanja v slovenskem prostoru, slovenski prostor pa je v preteklosti bolj kot analiza diskurza zaznamovalo besediloslovje, zato je naš namen nadgraditi obstoječe besediloslovne študije, nove pa bolj načrtno usmeriti v analizo diskurza. 3 Sociolingvistične raziskave in sociolingvistični opisi. Namen sociolingvističnih raziskav je analiza jezikovnega položaja, in sicer tako v Sloveniji kot na področjih, kjer živi avtohtona slovenska manjšina. Republika Slovenija je sprejela Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011, ki je v večjem delu strokovne javnosti doživela kritiko, saj ne temelji na analizi dejanskega stanja, kar pomeni, da ne ponuja ustreznih, predvsem pa ne celovitih rešitev. Tako postavljamo za izhodišče jezikovnega načrtovanja celovito analizo jezikovnega položaja. 4 Slovenščina v pedagoškem procesu in prenos raziskovalnih spoznanj v pedagoško okolje. Tako raziskave s področja slovenščine kot prvega ter kot drugega in tujega jezika se osredotočajo na analizo razvoja jezikovne zmožnosti v slovenščini kot prvem, drugem in tujem jeziku ter raziskovanju različnih dejavnikov na usvajanje slovenščine kot prvega, drugega in tujega jezika (prvi oz. izhodiščni jezik, učno okolje, čas, motivacija ...) ter opazovanje in proučevanje pedagoškega procesa, metodično-didaktičnih prijemov, analizo metod in gradiv, diskurza ter pedagoškega govora. ANG The program was divided into four parts: (1) language resources (2) linguistic analysis and language description (3) sociolinguistic analysis and sociolinguistic description (4) Slovene in educational settings, and the application of research findings into the educational sphere. 1 Language resources. One of our priorities is to incorporate the existing corpora into a Slovene corpus network, which will bring together a series of different corpora. It will have a uniform access point and provide information on corpus design procedures and annotation, as well as open-access corpus analysis tools. In this way, the corpus network will connect the existing corpora and add new ones which are being compiled by the members of the programme group and others. 2 Linguistic analysis and language description. In line with the research frameworks set in 2003, research will also continue in the fields of historical and comparative studies, as well as in lexical and grammatical descriptions of contemporary Slovene. In the new programme period, we wish to specifically point out the focus on research in textlinguistics and discourse analysis. Various approaches to discourse analysis have been developed within the field of linguistics, and these have been introduced into Slovene linguistic research above all by those authors who focus mainly on foreign language research. In the past, research in Slovenia has been more oriented towards textlinguistics than discourse analysis; our aim is to upgrade the existing research in textlinguistics and encourage new studies in discourse analysis. 3 Sociolinguistic studies and sociolinguistic description. The purpose of sociolinguistic research is the analysis of the linguistic situation in both the Republic of Slovenia and in the indigenous Slovene minorities outside Slovenia. In 2007, the Republic of Slovenia passed a resolution on the national program for language policy 2007-2011. The resolution has been met with criticism from the majority of experts in this field, since it is not based on any analyses of the actual situation, and consequently fails to offer adequate and comprehensive solutions. We thus propose a comprehensive analysis of the linguistic situation as the starting point for language planning. 4 Slovene in educational settings and the application of research findings into the educational sphere. Research on Slovene as a first and second or foreign language will focus on the analysis of the development of linguistic competence in the context of first and second or foreign language acquisition and on the factors which influence language acquisition in these contexts (first language, learning environment, time available, motivation, etc.). Furthermore, research will include monitoring and studying the educational process and teaching methods, an analysis of teaching materials, and the study of discourse and speech in educational settings. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu, (vključno s predloženim dopolnjenim programom dela v primeru povečanja financiranja raziskovalnega programa v letu 2014)2 SLO Raziskovalni program je potekal v štirih vsebinskih sklopih: (1) Jezikovni viri, (2) Jezikovna analiza in jezikovni opisi, (3) Sociolingvistična analiza in sociolinvistični opisi ter (4) Slovenščina v pedagoškem procesu. 1 Jezikovni viri Korpusi slovenskega jezika so bili pobudni za vrsto korpusnih študij, tako enojezičnih kot kontrastivnih, prav tako pa so postali nepogrešljiv del jezikoslovnega raziskovalnega dela. Korpusno jezikoslovje je v slovenskem prostoru predvsem z raziskovalnim delom naše programske skupine postalo prepoznaven segment jezikoslovja. 1.1 Gradnja korpusov 1.1.1 Gradnja splošnih korpusov je potekala v tesnem slodelovanju s sodelavci projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, pri čemer je bila naloga naše programske skupine oblikovati teoretska izhodišča za uravnoteževanje korpusov in njihovo jezikoslovno označevanje pri naslednjih projektih: • korpusu Gigafida, slovenskem referenčnem korpusu v obsegu nekaj manj kot 1,2 milijarde besed. (http://www.gigafida.net/); • uravnoteženem delu korpusa Gigafida, korpusu Kres, z vzorčenjem besedil iz Gigafide (http://www.korpus-kres.net/), velikosti nekaj manj kot 100 milijonov besed; • korpusu govorjenega slovenskega jezika GoS s transkripcijo približno 120 ur posnetkov slovenskega govora v različnih govornih situacijah, velikosti več kot milijon besed transkripcije, opremljene z avdioposnetki (http://www.korpus-gos.net/). 1.1.2 Sodelovanje pri oblikovanju specializirnih korpusov za specifične raziskovalne potrebe: • Slovenski PrevOdoslOvni Korpus (SPOOK) je petjezični vzporedni korpus izvirnih in prevedenih besedil in podlaga za sodobne korpusne prevodoslovne študije (http://lojze.lugos.si/spook/korpus.html). • Raziskavam zgodovine slovenskega jezika je namenjen korpus starejše slovenščine, ki vključuje besedila, nastala pred letom 1918, večina besedil pa je iz 19. stoletja (http://nl.ijs.si/imp/). • Terminološko bogat je dvomilijonski korpus besedil odnosov z javnostmi KoRP (http://www.korp.fdv.uni-lj.si), namenjen avtomatskemu luščenju terminologije iz besedilih virov. • Ročno označen je korpus Lektor, ki vsebuje avtorska besedila in besedila po lektorskih poravkih, vsak popravek pa je ročno označen z vsebinskimi intepretativnimi oznakami, s čimer se razkrivajo tako tendence jezikovnih sprememb kot tudi jezikoslovna ideologija popravljalcev (www.korpus-lektor.net). • Prav tako je ročno označen tudi korpus Šolar, ki vsebuje pisne izdelke učencev ter popravke učiteljev; vsak popravek ima v korpusi vsebinsko oznako, s čimer se razkriva, kaj so temeljne jezikovne težave šolajoče se mladine pri tvorjenju besedil (www.korpus-solar.net). Pomemben leksikalni vir je s pomočjo vrste inovativnih metod zgrajen slovenski wordnet SloWNet (http://lojze.lugos.si/darja/slownet.html). 1.2 Razvoj metod in analitičnih tehnik za korpusno analizo Jezikovni viri predstavljajo podlago za jezikoslovne raziskave, za avtomatsko analizo pa potrebujemo čim več različnih analitičnih metod. Opravljen je bil niz eksperimentov s področja samodejnega pridobivanja podatkov iz korpusov, inovativno pa razvita vrsta analitičnih metod in tehnik za: • samodejno luščenje terminologije (rezultati so vključeni v prosto dostopni različici luščilnika LUIZ), • uporabo wordneta pri razdvoumljanju večpomenskih besed za namene strojnega prevajanja, • uporabo wordneta pri samodejni identifikaciji kulturnospecifičnih pojavov v prevodih in njihovo analizo, • uporabo metod rudarjenja podatkov za analizo diskurza, • samodejno luščenje definicij iz korpusov, • samodejno luščenje prevodnih ustreznic, • analizo frazeoloških prvin jezika in luščenje kolokacij s pomočjo statističnih metod in strojnega učenja (gručenje in klasifikacija) Rezultati so objavljeni v vrsti konferenčnih prispevkov in znanstvenih člankov, prav tako pa tudi v korpusnojezikoslovnih monografskih študijah (Arhar 2011, Nataša Logar et al. 2012, Nataša Logar 2013). 2 Jezikovna analiza in jezikovni opisi prinašajo raziskave s področij • primerjalnega slovanskega jezikoslovja in zgodovine slovenskega jezika; • leksikalnih in slovničnih opisov slovenskega knjižnega jezika, od fonetičnih in fonoloških, prek leksikalnih in frazeloloških, še posebej pa terminoloških, do skladenjskih, med vsemi pa izpostavljamo besedotvorne raziskave, objavljene v prenovljeni monografiji Slovensko skladenjsko besedotvorje, in leksikalne analize, objavljene v monografiji Slovensko leksikalno pomenoslovje; • besediloslovja in diskurzne analize, med katerimi izpostavljamo analize medijskih besedil in različnih novinarskih žanrov; • kontrastivnih analiz med slovenskim ter angleškim, hrvaškim, francoskim, italijanskim, nemškim in ruskim jezikom. V tem sklopu so bile monografsko obdelane naslednje vsebine: slovensko skladenjsko besedotvorje (Vidovič Muha2011), slovensko leksikalno pomenoslovje (Vidovič Muha 2013), besedilne vrste v slovenskem spontanem govoru (Smolej 2012) in vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih (Grošelj 2011). Med kontrastivnimi študijami izpostavljamo naslednje monografske objave: diskurzna raba in funkcija konektorjev v slovenščini in hrvaščini (Balažic Bulc 2009), diskurzna analize konektorjev v slovenščini in francoščini (Schlamberger Brezar 2009), analiza metabesedil med slovensko in angleško kulturo (Pisanski Peterlin 2011) in prikaz različnih metodoloških pristopov v kontrastivnem raziskovanju med slovenščino in hrvaščino (Požgaj Hadži 2012). 3 Sociolingvistične analize so se osredotočale na analizo slovenske jezikovne situacijo z vidika vloge prevajanja in tolmačenja, kjer izpostavljamo objavo prve monografije v slovenskem prostoru s področja tolmačeslovja Slovensko tolmačeslovje, v kateri so zbrane tako raziskave konferenčnega tolmačenja kot tudi tolmačenja za skupnost, ki postaja v slovenskem prostru zaradi vse večje prisotnosti govorcev različnih jezikov in kultur nuja za zagotavljanje enake obravnave vseh v okoljih javnega sektorja. S tem je tesno povezana raziskava slovenskega jezika kot uradnega jezika EU, ki kaže, da ima raba slovenščine formalno, simbolično vrednost, medtem ko je ozadje jezikovnega habitusa zaznamovano s prevlado angleščine. Na ravni slovenskih političnih inštitucij še vedno prevladuje ideologija protekcionizma, novi nadnacionalni kontekst pa še vedno velja predvsem kot priložnost za krepitev slovenskega jezika in manj večjezičnosti EU. Del sociolingvističnih raziskav je bil povezan z vprašanjem področja bivše Jugoslavije; v tem sklopu sta izšli dve monografiji, ena domača, druga v Beogradu - ta predstavlja jezikovne situacije v vseh državah, nastalih po razpadu Jugoslavije (Požgaj Hadži et al. 2009 in Požgaj Hadži 2013). Med sociolingističnimi študijami izpostavljamo monografsko objavo študij o slovenski jezikovni situaciji, jezikovni politiki in jezikovnem načrtovanju (Stabej 2010) in jezikovni politiki v visokem šolstvu (Kalin Golob et al. 2014). 4 Raziskovalna dejavnost v sklopu slovenščine v pedagoškem procesu je bila usmerjena na naslednja področja: • kontrastivne vidike poučevanja sosedskih jezikov; • vključevanje priseljencev v slovensko šolsko okolje; • poučevanja prevajanja in tolmačenja, in sicer glede prevajanja različnih besedilnih žanrov, tehnik simultanega in konsekutivnega tolmačenja ter kognitivnih procesov pri tolmačenju. V tem kontekstu posebej izpostavljamo raziskavo o vlogi angleščine kot lingue france v znanosti. Primerjan je bil odnos študentov prevajalstva do angleščine kot akademske lingue france in odnos uveljavljenih raziskovalcev do istega pojava. Rezultati kažejo, da se pogledi na angleščino kot linguo franco razlikujejo v tem, da imajo študentje bolj dogmatičen odnos do tega, kaj je standardna angleščina, raziskovalci pa veliko bolj fleksibilnega, kar kaže na potencialne probleme, ki jih je treba obravnavati pri pouku prevajanja znanstvenih besedil v angleščino. Pomemben segment predstavlja prenos sodobnih raziskav v pedagoško prakso in strokovno delo pri pripravi vrste univerzitetnih učbenikov, tako metodoloških kot tistih v okviru jezikovnega opisa slovenskega jezika ter v razmerju do drugih jezikov (Gorjanc in Fišer 2010 in 2013, Smolej 2011, Schlamberger Brezar in Mezeg 2010, Schlamberger Brezar in Perko 2011, Požgaj Hadži 2011, Gruntar Jermol 2011, Schlamberger Brezar et al. 2013). V okviru povečanega obsega financiranja programske skupine je bil v novembru in decembru 2014 opravljen naslednji sklop raziskav: • Za potrebe izdelave podatkovne baze je bila nadgrajena tehnologija strojnega luščenja jezikovnih podatkov iz besedilnih korpusov: na podlagi testnih lem so bili avtomatsko izločeni naslednji podatki: iztočnica v osnovni obliki, besedna vrsta, podatek o pogostosti v korpusu, slovnične relacije, ki se v bazi prepišejo v vzorce, ter pripadajoče kolokacije in njihovi zgledi. Za postopek avtomatizacije je bila nadgrajena slovnica besednih skic (sketch grammar), ki deluje v orodju Sketch Engine. • Čeprav dosedanji slovarji govorijo o tem, komu so namenjeni, pa pri tem nikoli ni bila opravljena študija uporabnikov, tako da je usmeritev slovarja h konkretnim uporabnikom nov princip v slovenskem slovaropisju. V prvi fazi je bila zasnovana raziskave o identifikaciji uporabniških informacijskih potreb z vidika: (a) definiranja različnih uporabniške skupine, (b) analize podatkov o jezikovnih težavah, ki jih lahko reši slovarska informacija in (c) načrtovanja anket in intervjujev. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO Program je bil realiziran skladno z zastavljenimi cilji v vseh vsebinskih sklopih. 1 Jezikovni viri. Zasnovana in oblikovana je bila vrsta novih jezikovnih virov. Posebej so pomembne razvite inovativne metode in tehnike za analizo jezikovnih virov. Na podlagi korpusne metodologije je bilo objavljenih 7 monografskih študij, s čimer se je z delom naše programske skupine utrdil položaj korpusnega jezikoslovja v slovenskem prostoru. 2 Raziskovalno delo pri jezikovni analizi in jezikovnih opisih je bilo uspešno tako pri razvoju novih metod in tehnik jezikovne analize kot na različnih segmentih jezikovnih opisov. Pomembno je, da so nastali celoviti opisi na področju slovenskega besedotvorja in leksikalnega pomenoslovja, prav tako pa tudi vrsta kontrastivnih raziskav, objavljenih tudi kot monografske publikacije (z angleščino, hrvaščino in francoščino). 3 S sociolingvističnimi raziskavami so bila postavljena izhodišče za celovito analizo jezikovnega položaja slovenskega jezika. Rezultati so bili v veliki meri uporabljeni za pripravo strateških jezikovnopolitičnih dokumentov Republike Slovenije, predvsem Resolucije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko Republike Slovenije 2014-2018. 4 Slovenščina v pedagoškem procesu in prenos raziskovalnih spoznanj v pedagoško okolje je bila osredotočena na področje sosedskih jezikov ter predvsem poučevanja prevajanja in tolmačenja. Slednje je za slovenski prostor posebnega pomena, saj je izobraževanje prevajalev in tolmačev za manj razširjene jezike zaradi poudarjenega medjezikovnega in medkulturnega prenosa izjemno pomembno. Raziskovalna dinamika se je pri posameznih vsebinskih sklopih programa med leti spreminjala, s stalno samoevalvacijo in izključevanjem raziskovalcev, ki niso dosegali ustreznih rezultatov, ter hkratnim vključevanjem novih pa smo lahko sledili zastavljenim ciljem. Kot pomemben element prizadevanj programske skupine izpostavljamo bolj načrtno predstavljanje rezultatov in objavljanje na referenčnih konferencah v tujini in v referenčnih mednarodnih publikacijah za posamezno področje, saj je le tako mogoče soočati naše raziskovalne rezultate z najaktualnešimi znanstvenimi dosežki. Gre za postopne korake, saj predvsem v slovenistični raziskovalni skupnosti še vedno ni dovolj prisotna zavest o nujnosti vstopanja v znanstveni dialog prek meja lastnega jezika. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v letu 20144 SLO Bistvena sprememba raziskovalnega programa je njegova vsebinska razširitev konec leta 2014 z odobrenim povečanim obsegom financirana. Povečan obseg financiranja programske skupine v letu 2014 je bil namenjen raziskavam o leksikalno-slovničnih lastnostih slovenskega jezika, kakršne so potrebne za izdelavo koncepta sodobnega slovarskega opisa slovenskega jezika. Ta temelji na Predlogu za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika (http://www.sssj.si) in služi kot osnova za izdelavo koncepta slovarja sodobne slovenščine v digitalnem okolju. Pri tem izhajamo iz naslednjega: 1. Namen novega slovarja v digitalni dobi mora biti dvojen: prvi je informiranje govorcev slovenščine in vseh drugih uporabnikov o vseh vidikih njihovega jezika, poleg tega pa mora služiti kot temeljni leksikogramatični vir za razvoj jezikovnotehnoloških aplikacij. Da bi bil novi slovar čim bolj koristen tudi za jezikovnotehnološke namene, mora biti že od začetka zasnovan kot baza podatkov, ki je tudi računalniško procesljiva. 2. Slovar mora biti usmerjen k uporabniku, zato je ključnega pomena definiranje uporabnikov in njihovih potreb ter raziskava uporabniških izkušenj. Sestava programske skupine se je spreminala od uvedbe samoevalvacije dela po prvem letu financiranja. Pri tem smo skrbeli, da smo neuspešne raziskovalce nadomeščali s tistimi, ki so izkazovali uspešnost svojega raziskovalnega dela, hkrati pa smo pri sestavi skupine skrbeli, da so raziskovalci pokrivali vse predvidene raziskovalne vsebine. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 54920802 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Akademski diskurz v prevodu: uspešnost, odnos in izkušnje študentov pri prevajanju retoričnih konvencij ANG Academic discourse in translation: trainee translators' performance, experience and perception of rhetorical conventions Opis SLO Pri prevajanju akademskega oziroma znanstvenega diskurza predstavljajo retorične konvencije poseben izziv za prevajalca, ki ni član akademske diskurzne skupnosti. V prispevku je predstavljena tematika prevajanja retoričnih konvencij v akademskem diskurzu z vidika pouka prevajanja. Raziskava temelji na kombinaciji analize prevodov, vprašalnikov in intervjujejev in obravnava uspešnost študentov prevajalstva pri prevajalski nalogi, njihovo zavedanje in mnenje o akademskih retoričnih konvencijah ter njihove domneve in izkušnje, ki se navezujejo na prevajanje akademskega diskurza. Na podlagi analize prevodov je mogoče identificirati probleme, ki nastajajo pri prevajanju retoričnih konvencij, podatki, pridobljenih z vprašalniki in intervjuji, pa omogočajo vpogled v potencialne vzroke, ki bi lahko te probleme povzročali. Izsledki raziskave izpostavljajo nekaj pedagoških izzivov, s katerimi bi se bilo treba soočiti pri pouku prevajanja, med drugim sta to seznanjenost študentov prevajalstva z družbenimi in diskurzivnimi praksami akademske skupnosti in poznavanje retoričnih elementov, ki se uporabljajo v akademskem diskurzu v obeh jezikih, izvirnem in ciljnem. In translation of academic discourse intended for publication, rhetorical ANG conventions present specific challenges to the translator who is not a member of the academic discourse community. This paper addresses the issue of translation of rhetorical conventions in academic discourse from the perspective of translator training. The study uses translation task analysis, questionnaires and interviews to examine trainee translators' translation performance, their awareness and perception of academic rhetorical conventions, as well as their assumptions and experiences relating to the translation of academic discourse. The translation task analysis reveals issues related to the translation of rhetorical conventions. Questionnaire and interview data are used to explore potential reasons for these issues. The findings identify several pedagogical challenges that need to be addressed in translator training, including trainee translators' familiarity with the social and discursive practices of the academic community, and their awareness of rhetorical elements used in academic texts in the two languages. Objavljeno v Pergamon; English for Specific Purposes; 2014; Vol. 36; str. 60-73; Impact Factor: 0.953;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.695; A'': 1;A': 1; WoS: OT; Avtorji / Authors: Pisanski Peterlin Agnes Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 16771606 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Gradnja, transkripcija in uporaba referenčnega govornega korpusa ANG Compilation, transcription and usage of a reference speech corpus Opis SLO V zadnjem času je gradnja referenčnih govornih korpusov postala pomemben del aktivnosti, ki zagotavljajo nujno jezikovno infrastrukturo v številnih evropskih državah, tako za jezike z veliko govorci (npr. francoščino, nemščino, španščino, italijanščino) kot tudi za tiste z manjšim številom govorcev (npr. švedščino, nizozemščino, češčino, slovaščino). Prispevek poda postopek nastanka referenčnega govornega korpusa, in sicer govornega korpusa GOS za slovenščino, in njegove distribucije med potencialne uporabnike. Prispevek opiše strukturo korpusa, terenske izkušnje s snemanjem, označevanjem in dvonivojsko transkripcijo (izgovorno in standardizirano), podaja pa tudi informacije o glavnih značilnostih korpusnega vmesnika (spletnega konkordančnika) in razpoložljivosti izvornih korpusnih datotek. ANG In recent years, building reference speech corpora was an important part of the activities which provided the necessary linguistic infrastructure in many European countries, for languages with many speakers (e.g., French, German, Spanish, Italian) as well as for those with smaller numbers of speakers (e.g.,Swedish, Dutch, Czech, Slovak). This paper describes the process of the creation of a reference speech corpus and its distribution to potential users, as it was done in the case of the Slovene corpus GOS. The corpus structure and ?eldwork experiences with recording, labelling system, and two levels of transcription (pronunciationbased and standardized) are described, as well as the main characteristics of the corpus interface (web concordancer) and the availability of the original corpus files. Objavljeno v Springer; Language resources and evaluation; 2013; Vol. 47, iss. 4; str. 1031-1048; Impact Factor: 0.518;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.694; A'': 1;A': 1; WoS: EV; Avtorji / Authors: Verdonik Darinka, Kosem Iztok, Zwitter Vitez Ana, Krek Simon, Stabej Marko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 43856994 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Še enkrat o prepoznavi terminov v dvojezičnem kontekstu ANG Bilingual term recognition revisited Opis SLO Predstavljeni so rezultati raziskav in razvoja na področju samodejnega luščenja terminologije v eno- in dvojezičnem kontekstu. Po pregledu relevantne tuje literature in razvoja algoritmov za prepoznavanje terminološko relevantnih eno- in večbesednih enot v besedilih članek predstavlja lastno implementacijo teh metod ter njihovo delovanje za angleški in slovenski jezik, osrednji del članka pa predstavlja inovativno metodo za poravnavanje izluščenih terminov med dvema jezikoma, pri čemer je prednost metode njena uporabnost tudi za nevzporedne korpuse. ANG The results of research and development in the field of automatic term recognition in a mono- and bilingual context are presented. After a review of state-of-the-art the paper describes the main algorithms for the identification of terminologically relevant single and multiword units in texts and presents the author's own implementation of these methods for the EnglishSlovene language pair. The main part of the paper describes an innovative method of term alignment between languages. Objavljeno v Benjamins; Terminology; 2010; Vol. 16, No. 2; str. 141-158; Impact Factor: 0.400;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.764; A': 1; WoS: OT; Avtorji / Authors: Vintar Špela Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 40836194 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Je prevajanje pravnih besedil še vedno problematično? ANG Translating Legal Texts: Still Difficult? Opis SLO Avtorica se v svoji raziskavi osredotoča na dvoje: najprej analizira najpogostejše težave, s katerimi se soočajo študenti prevajalstva pri prevajanju pravnih besedil, nato pa predlaga nekaj možnih rešitev. Poglavitni vir težav pri prevajanju pravnih besedil predstavlja že strokovno področje samo, saj se pravni sistemi med seboj razlikujejo; te razlike pa se naočitneje odražajo ravno na terminološki ravni. Različne besedilne vrste (kot so zakoni, pogodbe, obtožnice, pravni učbeniki itn.) zahtevajo različne pristope in različne prevodne strategije. Študentom prevajalstva pa dodatne težave povzroča še visoka stopnja abstraktnosti zakonskih besedil - ta tudi sicer predstavljajo najzahtevnejši tip pravnega besedila. Avtorica v prispevku izpostavi tudi problem homonimov, sinonimov ter kolokacij, s katerimi smo pri prevajanju pravnih besedil vedno znova soočeni. ANG The purpose of the study is twofold: firstly, it analyses the most frequent problems in the translation of legal texts encountered by the university-level students of translation doing the course »The translation of legal texts« and, secondly, it describes the solutions applied. A fundamental difficulty in the translation of legal texts concerns the highly technical subject matter itself. There are important differences between legal systems, each of which has specific norms, as is reflected especially at the lexical level, in the terminology used. Different text genres (for example, legislation, contracts, indictments, legal textbooks, etc.) require different translation approaches and strategies. For students of translation, a particular problem may also be the high level of abstractness of legislative texts, which are among the most complex legal texts. The paper also discusses difficulties which students have with homonyms, synonyms and collocations in the translation of legal texts. Objavljeno v Benjamins; Terminology; 2009; Vol. 15, no. 2; str. 214-231; Impact Factor: 0.474;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.87; A'': 1;A': 1; WoS: OT; Avtorji / Authors: Gruntar Jermol Ada Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID i 50334562 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kodiranje heteronormativnosti v ciljni kulturi ANG Encoding heteronormativity in the target culture Opis SLO Članek razpravlja o tem, kako jezikovne in prevodne norme, kot jih lahko opazujemo v slovarjih, vsiljujejo ideologijo heteronormativnosti v Sloveniji. Cilj prispevka je bil pokazati, kako so se v prevodih klasične literature v Sloveniji v 20. stoletju oblikovale prevodne norme o homoerotiki. Prevodne norme se oblikujejo v določenem času in prostoru med prevajalci in drugimi akterji v prevodnem polju v skladu z družbenimi in kulturnimi okoliščinami, pričakovanji ter prilagajanjem tem pričakovanjem, pri čemer se v prevodu odraža kontrast med prvotnimi normami in normami ciljne kulture. Obenem se kot posledica stalnega prilagajanja govorcev družbenemu in kulturnemu okolju ustvarjajo jezikovne norme standardnega jezika kot rezultat prirejanja trenutnemu družbenemu idealu. Izkaže se, da je prevajanje pripomoglo k vzpostavitvi modela heteronormativnosti, ki zaradi omejenega števila novih prevodov klasičnih literarnih del še naprej zaznamuje današnjo slovensko družbo. ANG This article discusses how linguistic and translation norms, as evident in dictionaries, enforce the ideology of heteronormativity in Slovenia. The aim of this paper is to show how translation norms concerning homoeroticism were shaped in the translation of classical literature in Slovenia in the twentieth century. Translation norms are shaped in a certain period of time and in a certain environment among translators and others involved in translation according to social and cultural circumstances, expectations, and adaptations of topics to these expectations, in which the translation contrasts the initial norms with the norms of the target culture. At the same time, the linguistic norms of the standard language are created as a result of speakers' continuous adaptation to a social and cultural environment, as a result of adapting to the current social ideal. It is assumed that translations contributed to creating a model of heteronormativity, which continues to characterize the Slovenian community today because of the limited number of new translations of classical works of literature. Objavljeno v Presses de l'Universite de Montreal; Meta; 2012; Vol. 57, no. 1; str. 145158; A': 1; Avtorji / Authors: Gorjanc Vojko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 43122530 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Učenje avtomatskega luščenja definicij v slovenščini iz strukturiranih in nestrukturiranih besedil ANG Learning to mine definitions from Slovene structured and unstructured knowledge-rich resources Opis SLO Predstavljen je pristop avtomatskega luščenja definicij iz nestrukturiranega besedila. Pristop zajema fazo luščenja definicijskih kontekstov na podlagi oblikoskladenjskih vzorcev, avtomatsko izluščenih terminov ter na podlagi semantičnih oznak iz slovenskega Wordneta. Nato izmed definicijskih kandidatov izluščijo dobro oblikovane definicije z uporabo klasifikacijskega modela. Klasifikacijski model je bil avtomatsko naučen na podlagi definicijskih in nedefinicijskih stavkov v slovenski Wikipediji. The paper presents an innovative approach to extract Slovene definition candidates from domain specific corpora using morphosyntactic patterns, ANG automatic terminology recognition and semantic tagging with wordnet senses. First, a classification model was trained on examples from Slovene Wikipedia which was then used to find wellformed definitions among the extracted candidates. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v ELRA;ELDA;ILC; LREC 2010, Malta, 17-23 May; 2010; 5 str.; Avtorji / Authors: Fišer Darja, Pollak Senja, Vintar Špela Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 49683298 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Luščenje večbesednih terminov iz primerljivih korpusov s kombiniranjem sobesedilnih in delnih sledi ANG Multi-word term extraction from comparable corpora by combining contextual and constituent clues Opis SLO Prispevek predstavlja pristop k samodejnemu luščenju in poravnanju večbesednih terminov iz primerljivega angleškoslovensko zdravstvenega korpusa. Najprej so termini iz korpusa izluščeni za vsak jezik posebej z uporabo seznama uporabniku prilagojenih oblikoskladenjskih vzorcev in tehtanja pomembnosti termina. Sledi poravnava izluščenih terminov na način zbirke ustreznic z izvornim dvojezičnim leksikonom. V podaljšku pristopa prikažemo tudi, da je majhen izvorni leksikon mogoče obogatiti z domensko specifičnim besediščem s pomočjo neposrednega luščenja iz primerljivega korpusa, kar pomembno izboljša rezultate določevanja večbesednih terminov. Medtem ko se je večina prejšnjih študij luščenja dvojezičnih leksikonov iz primerljivih korpusov osredotočala na določevanje posameznih besed, je predlagana tehnika uspešno izboljšana v tem, da se je možno ukvarjati tudi z večbesednimi termini. Glede na to, da predlagani pristop zahteva minimalne vire znanja, je lahko prilagodljiv za nove jezikovne pare ali domene, kar je ena njegovih največjih prednosti. ANG In this paper we present an approach to automatically extract and align multi-word terms from an English-Slovene comparable health corpus. First, the terms are extracted from the corpus for each language separately using a list of user-adjustable morphosyntactic patterns and a term weighting measure. Then, the extracted terms are aligned in a bag-of-equivalents fashion with a seed bilingual lexicon. In the extension of the approach we also show that thesmall general seed lexicon can be enriched with domain-specific vocabulary by harvesting it directly from the comparable corpus, which significantly improves the results of multi-word term mapping. While most previous efforts in bilingual lexicon extraction from comparable corpora have focused on mapping of single words, the proposed technique successfully augments them in that it is able to deal with multi-word terms as well. Since the proposed approach requires minimal knowledge resources, it is easily adaptable for a new language pair or domain, which is one of its biggest advantages. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v ELRA; LREC 2012; 2012; Str. 143-147; Avtorji / Authors: Ljubešić Nikola, Vintar Špela, Fišer Darja Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 3. COBISS ID 52693602 Vir: COBISS.SI Naslov SLO O domnevnih romanskih leksikalnih in oblikoslovnih prvinah v prvih italijansko-slovenskih sporočanjskih vzorcih ANG On the supposed Romance lexical and morphological elements in the first Italian-Slovenian conversational patterns V raziskavi so analizirane domnevne romanske leksikalne in oblikoslovne Opis SLO prvine v slovenskih sporočanjskih vzorcih, ki sestavljajo Vocabolario Italiano e Schiauo italijanskega meniha Gregoria Alasia da Sommaripa iz leta 1607. Avtor razprave ugotavlja, da domnevne romanske prvine ne morejo biti vse obravnavane kot primeri romanske (predvsem italijanske) interference v Alasijevih pogovorih, saj so bile vsaj nekatere prisotne bodisi v širšem slovenskem jezikovnem prostoru (potrjujeta jih protestantska, baročna književna norma, npr. pridevniški primernik vech drago) bodisi so bile najbrž že znane zahodnim slovenskim govorom (npr. glagol stati v pomenu 'biti, počutiti se'). Takšne prvine je treba označiti za primere pozitivnega transferja (izvor in status tujejezičnih prvin znotraj posameznih socialnih zvrsti mora biti obravnavan ločeno) in jih razlikovati od idiolektalnih primerov negativnega transferja ali drugih napak, povezanih z Alasijevim slabšim znanjem slovenskega jezika (oz. lokalnega govora). ANG The present study deals with the analysis of the hypothetical Romance lexical and morphological elements in Slovenian conversational patterns, found in the dictionary Vocabolario Italiano e Schiauo (1607) written by an Italian friar Gregorio Alasia da Sommaripa. The analysis shows that not all the supposed Romance elements can be regarded merely as examples of Romance (Italian) linguistic interference in Alasia's conversations, as at least some of them could have been already present in a wider Slovene area (as confirmed by the Protestant and Baroque literary traditions, cf. the comparative adjective form vech drago 'more expensive') or in western Slovenian dialects (cf. the verb stati with the meaning 'to be, to feel'). Such features are to be described as a result of positive transfer (the status of these elements within a particular variety must be addressed separately) and have to be distinguished from the idiolectal examples of negative transfer or other errors, attributable to Alasia's lacking grasp of Slovene (of the local Slovene vernacular). Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v O. Sagner; Beiträge der europäischen slavistischen Linguistik (Polyslav); 2013; Str. 95-101; Avtorji / Authors: Grošelj Robert Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 200399884 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Jezik med lingvistiko in politiko ANG Language between linguistics and politics Opis SLO Turbulentni družbenopolitični dogodki, ki so v 90. letih prejšnjega stoletja zajeli področje nekdanje skupne države SFR Jugoslavije, so se odrazili tudi v odnosih med posameznimi družbami in jeziki. Obenem pa so družbene spremembe, ki so povzročile razpad Jugoslavije, povzročile »smrt« lingvistično enega jezika - srbohrvaščine - in omogočile nastanek štirih jezikovnih standardov - hrvaškega, srbskega, bosanskega in črnogorskega - ter spremembo statusa slovenskega in makedonskega jezika, kar je pritegnilo veliko pozornost tako domačih kot tujih (socio)lingvistov. V sedmih poglavjih monografije uveljavljeni (socio)lingvisti opisujejo z vidika kritične sociolingvistike aktualne sociolingvistične situacije in odnose med jezikovno politiko in jezikovno stvarnostjo v novonastalih državah. ANG The turbulent sociopolitical events that engulfed former Yugoslavia in the 1990s resulted in the change in the relations between individual cultures and languages. At the same time, the social changes that brought about the dissolution of Yugoslavia caused the "death" of what linguistically is a single language (SerboCroatian) and gave way to the creation of four standard languages - Croatian, Serbian, Bosnian, and Montenegrin, as well as the change in status of Slovene and Macedonian. All this received much attention of (socio) linguists from home and abroad. In the seven chapters of the monograph, established (socio) linguists deal, from the critical sociolinguistic perspective, with current sociolinguistic situations and relations between language policy and language reality in the newlyformed countries of former Yugoslavia. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Biblioteka XX vek; 2013; 190 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Požgaj-Hadži Vesna Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 25364007 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Orodje sloWTool ANG sloWTool Opis SLO sloWTool je celovito orodje za pregledovanje, urejanje in vizualizacijo wordnetov s pomočjo hiperboličnih grafov in slik. Orodje je prosto dostopno pod licenco CC-BY-SA in je zasnovano na tehnologijah MySQL in PHP, zaradi česar je popolnoma prilagodljivo in prenosljivo. Združljivo je z vsemi spletnimi brskalniki in omogoča hitre poizvedbe po wordnetu. Orodju so priložene programske skripte za avtomatsko prevedbo v in iz različnih standardnih vhodnih in izhodnih formatov, kot sta DEBVisDic XML in LMF, kar močno poenostavi uvažanje in izvažanje wordneta za kateri koli jezik. Spletni brskalnik je preprost za uporabo za nestrokovnjake, napredni iskalnik pa omogoča tudi oblikovanje kompleksnejših iskalnih pogojev in nastavitev za način prikaza rezultatov ter preklapljanje med eno- in večjezičnim načinom. sloWTool je mogoče uporabljani na spletu ali ga prenesti in namestiti lokalno: https://launchpad.net/slowtool ANG sloWTool is an all-in-one wordnet tool that enables browsing, editing and visualization of wordnet content with hyperbolic graphs and images. It is freely available under the CC-BY-SA licence and based on MySQL and PHP technologies, which makes the tool light-weight and portable. It is browser-independent and allows quick queries. Scripts for automatic database transformations from and into several standardized formats, such as DEBVisDic XML and LMF, are provided so that a wordnet for another language can be imported at any time. The on-line browser is simple to use for non-experts but also enables advanced searching and view settings for expert users that can enter complex search queries and decide which fields to display as well as toggle between a mono- and a multilingual option. sloWTool can be used online or downloaded: https://launchpad.net/slowtool Šifra F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v Filozofska fakulteta; 2011; Avtorji / Authors: Novak Jernej, Fišer Darja, Erjavec Tomaž Tipologija 2.21 Programska oprema 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 Vsi rezultati so vpisani in razvidni v bazi COBISS. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO I. Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih. Slovenistične raziskave predstavljajo koncentracijo slovenistične jezikoslovne misli, izsledki raziskav pa vgrajujejo avtentičnost slovenistike v mednarodno jezikoslovje. II. Gledano iz širše perspektive je v zadnjih dveh ali treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša v enoten sistem zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, v povezavi s področji, kot so psihologija, nevrobiologija, informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca itd. Tovrstno jezikoslovje v enoten sistem poleg tradicionalnih ločeno obravnavnih področij fonologije, morfologije, sintakse, semantike itd. zajema tudi področja, kot so pragmatika, analiza diskurza, besediloslovje itd. Za uspešno raziskovanje znotraj novejših jezikoslovnih pristopov so potrebni zanesljivi empirični podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovi sodobno računalniško oz. korpusno jezikoslovje s strojno analizo obsežnih zbirk tako pisnega kot govorjenega jezika, na čemer temelji naš program dela. III. Z raziskovalnim programom se bo okrepilo jezikovne vire za slovenščino (tudi vzporedne in primerljive z drugimi jeziki). Tako bo za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov; v tem okviru bo raziskovalni program doprinesel k (a) razvoju načel za enovito predstavitev jezikovnih virov za slovenščino, (b) razvoju sodobnih metod za analizo strukturiranih podatkov v besedilnih korpusih, (c) razvoju sodobnih metod povezovanja besedilnih virov, njihove analize in predstavitve rezultatov analize in (č) razvoju sodobnih metod dostopa do slovenskih slovenskih jezikovnih virov. Program bo okrepil pozicijo korpusnega jezikoslovja in drugih segmentov uporabnega jezikoslovja v slovenskem prostoru. Korpusno jezikoslovje se je v Sloveniji dokončno oblikovalo kot samostojno raziskovalno izhodišče z gradnjo splošnih korpusov, program pa nadaljuje s sistematičnim vključevanjem korpusnojezikoslvne metodologije v raziskave slovenskega jezika in slovenskega jezika v razmerju do drugih. ANG I. The research program continues the dialogue of the individual research disciplines with international linguistics; its materials, the theoretical approach, and the findings are original contributions to international linguistics. Research in the discipline of Slovene linguistic studies is a concentration of linguistic ideas on the Slovene language, while research results establish the authenticity of Slovene linguistic studies within the international linguistic community. II. Viewed from a broader perspective, in the last two or three decades linguistics has witnessed a noticeable paradigm shift from researching language as a system, which was typical of structuralism, to a more empirically-oriented language description which aims to describe the workings of language in real life, and is linked to fields such as psychology, neurobiology, ICT, artificial intelligence etc. This type of linguistics aims to integrate traditional themes such as phonology, morphology, syntax, semantics, etc. and others: pragmatics, discourse analysis, text linguistics, etc., into a unified description. To enable research within the new paradigm, reliable empirical data about different language phenomena is needed, and this is provided by modern computational or corpus linguistics, using automatic methods to analyze extensive collections of written and spoken language data (corpora). III. Linguistic procedures and language technology developed within the research program will improve language resources for Slovene (including parallel and comparable multilingual corpora). Thus an important segment of the Slovene linguistic infrastructure will be created, making sure that the infrastructure is incorporated into the linguistic research sphere as an essential segment of contemporary linguistic analyses and linguistic descriptions based on these analyses. The program will thus contribute to the following: a. the development of the principles of a standardized presentation of language resources for Slovene b. the development of modern methods of analyzing structured data in text corpora c. the development of modern methods of linking corpus resources, their analysis and the presentation of the results of the analysis č. the development of modern methods for accessing Slovene language resources In applied linguistics domain, the program will strengthen the role of corpus linguistics in Slovenia. With the compilation of general corpora, corpus linguistics has established itself as an independent research starting point. When corpus-based approach is systematically included into research on Slovene language and contrastive studies of Slovene and other languages, an important step will be made towards a meaningful inclusion of corpus linguistics into language analysis in general. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ I. Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom. II. V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Z učinkovitim terminološkim upravljanjem namreč lahko veliko pripomoremo k hitrejšemu prenosu novih tehnoloških rešitev v slovensko okolje, prav tako pa učinkovito predstavimo svoje dosežke v tujem jeziku. Podatki govorijo o tem, da se preko sodobnih medijev prenaša največ, kar 80 % vseh podatkov, povezanih s specializiranimi znanji in vedenji. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. III. Komunikacijske težave velikokrat niso posledica neznanja lastnega ali tujih jezikov, ampak terminoloških zadreg in zadreg, povezanih s sposobnostjo oblikovanja besedil glede na specifike kulturnega okolja. Uporaba neustrezne terminologije in neustreznih komunikacijskih vzorcev lahko privede do negativnih učinkov ne le, ko gre za gospodarsko učinkovitost, ampak lahko privede v primerih varnostnih regulativ in navodil za uporabo zaradi napačnih prevodov tudi do poškodb, na ravni izobraževanja slabše učinkovitosti, pri tehnični dokumentaciji zaradi neustreznega medjezikovnega prenosa visokih stroškov, pri pogodbah in pravnih dokumentih zmanjšanja pravne varnosti itd. Na splošno lahko rečemo, da ima zato predlagano raziskovalno delo tako kvalitativne kot kvantitativne učinke. Pomeni osnovo za možnost zagotavljanja učinkovitosti komunikacije in ima tako velik pomen pri odpravljanju zgoraj navedenih negativnih učinkov, ki jih lahko povzroča neustrezen prenos med jeziki in kulturami. ANG I. Basic research studies of Slovene ensure that the language fulfills all its functions and is comparable to other European and world languages. II. In contemporary society that is based on knowledge and advanced technologies, it is important that adequate infrastructure is developed for every language. This is something that we must do ourselves. In the global community, accessibility of information in a particular language, as well as its potential to interrelate with other languages, is of vital importance, therefore, the compilation of various language resources for Slovene is crucial, as is efficient intradisciplinary and interdisciplinary communication, within a single language and among various languages. Work in the field of terminology has worldwide support, as it enhances the transfer of technology. Undoubtedly, this is also the case for Slovenia. By efficient terminology management we not only encourage a faster transfer of technological solutions to the Slovene environment, but also present Slovene technological achievements in a foreign language. Figures show that the majority of all data related to specialized knowledge and skills (as much as 80%) is transferred through the modern media. Therefore, terminological research is extremely important for a successful exchange of relevant information. By ensuring a fast and efficient exchange of new information, it offers economic entities operating in this environment an opportunity for a better performance. Data shows that skilled transfer of specialized information from one language to another is an important factor in economic development. III. Communication problems often arise from insufficient knowledge of terminology rather than from the lack general language skills. The incorrect use of terminology and communicative patterns can have a number of negative effects, ranging from a poorer economic performance to harm or injury in situations involving safety regulations or instructions for use, due to inadequate translation. They may reduce the efficiency of education, increase the cost in the context of unsuccessful interlingual transfer of technical documentation, reduce the level of legal protection in contracts and other legal documents, etc. Thus, the effects of the proposed research work can be measured both in terms of quantity and quality. The proposed research presents the basis for ensuring efficient communication and consequently plays an important role in eliminating the negative effects listed above on interlingual and intercultural transfer. 10.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.201411 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program - I. stopnja 158 bolonjski program - II. stopnja 30 univerzitetni (stari) program 346 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 31844 Senja Pollak o ® 0 25575 Robert Grošelj o ® 0 26294 Darja Fišer o ® 0 28530 Adriana Mezeg o ® 0 25578 Tadeja Rozman o ® 0 25651 Mojca Žagar Karer o e 0 28250 Andrejka Žejn o ® □ 34174 Mladen Uhlik o ® □ 33783 Damjan Popič o ® □ 32433 Tomaž Petek o 0 □ 32203 Alenka Jelovšek o 0 □ 32205 Januška Gostenčnik o 0 □ 33374 Damjan Huber o 0 □ 32757 Sandro Paolucci o 0 □ 24996 Barbara Baloh o 0 □ 19019 Urška Valenčič Arh o 0 □ 29391 Mojca Horvat o 0 □ 31589 Nadja Dobnik o 0 □ 26292 Saška Štumberger o 0 □ 25135 Mojca Nidorfer Šiškovič o 0 □ 26166 Simon Krek o 0 □ 20331 Tina Lengar Verovnik o 0 □ 6192 Silvo Torkar o 0 □ 22259 Ina Ferbežar o 0 □ 23449 Karin Marc Bratina o 0 □ 31280 Mojca Stritar o 0 □ 7485 Jerica Snoj o 0 □ 27674 Špela Arhar Holdt o 0 □ 31121 Mateja Jemec Tomazin o 0 □ 0 Ivanka Rajh o 0 □ 0 Ines Budinoska o 0 □ 0 Simona Šumrada o 0 □ 0 Nina Modrijan o 0 □ 0 Justyna Mista-Slezak o 0 □ 0 Saša Poklač o 0 □ 0 David Puc o 0 □ 25590 Lara Godec Soršak 0 o □ 0 Zdenka Hliš 0 o □ 0 Jožica Dorniž 0 o □ 0 Blaž Trebar 0 o □ 0 Darinka Rosc-Leskovec 0 o □ 0 Tina Sušnik 0 o □ 0 Boštjan Kernc 0 O □ 0 Lara Fekonja 0 O □ 0 Mateja Slavec 0 O □ 0 Nataša Ujčič 0 o □ 0 Bojan Amon 0 o □ 0 Uroš Bonšek 0 o □ 0 Andreja Bizjak 0 o □ 0 Dubravka Poljak 0 o □ 0 Sonja Vesel Košmrlj ® o □ 0 Nataša Zupančič 0 o □ 0 Tamara Kaluža Pocecco 0 o □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 25575 Robert Grošelj o 0 A - raziskovalni zavodi v 26294 Darja Fišer o 0 A - raziskovalni zavodi v 31844 Senja Pollak o 0 A - raziskovalni zavodi v 28530 Adriana Mezeg o 0 F - Drugo v 25578 Tadeja Rozman o 0 A - raziskovalni zavodi v 25651 Mojca Žagar Karer o 0 A - raziskovalni zavodi v Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2014 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 0 Metka Zupančič B - uveljavljeni raziskovalec v 3 Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.201415 SLO I. Raziskovalni programu EU 6. okvirni program EU DYLAN: Language dynamics and management of diversity, http://www.dylan-proiect.org/Dvlan en/home/home.php (Marko Stabej) 7. okvirni program EU IMPACT: Improving Access to Text, http://www.impactproject.eu (Darja Fišer) Projekta Evropske komisije ECOPSI: European Communication Professionals Skills and Innovation Programme,http://www.leedsmet.ac.uk/ecopsi/ (Nataša Logar) ORCIT: Online Resources for Conference Interpreter Training, http://orcit.eu (Vojko Gorjanc) Projekt DG INTE: Dissemination of best practices in conference interpreter training between EU and non-EU languages (Vojko Gorjanc) COST Actions PARSEME: Parsing and multiword expressions: Towards linguistic precision and computational efficiency in natural language processing, http://www.cost.eu/domains actions/ict/Actions/IC1207 (Darja Fišer) ENeL: European Network of of e-Lexicography, http://www.cost.eu/COST Actions/isch/Actions/IS1305 (Vojko Gorjanc) II. Mednarodni projekti, koordinirani v tujini • Trans Europe-EastAsia education program,http://www.tsukuba.ac.jp/english/topics/20120228153346.html (Vojko Gorjanc, Vesna Požgaj Hadži) • Obrazovanje za interkulturalnu kompetenciju, http://zprojekti.mzos.hr/public/cprikaz_det.asp? psid=503&ID=2217 (Vesna Požgaj Hadži) III. Bilateralni projekti • Slovenija-Bolgarija: Elektronska podatkovna baza ter primerjalne in kontranstivne raziskave slovenskih in bolgarskih narečij (Vera Smole) • Slovenija-Črna gora: Prevajanje in tolmačenje v univerzitetnih kurikulih na področju bivše Jugoslavije (Vojko Gorjanc) • Slovenija-Finska: Tolmačenje v javnem sektorju v Sloveniji in na Finskem (Vojko Gorjanc) • Slovenija-Francija: Nadgradnja slovensko-francoskih jezikovnih virov: vzporedni korpus in wordnet (Mojca Schlamberger Brezar) • Slovenija-Japonska: Sociolingvistična slika bivše Jugoslavije danes (Vesna Požgaj Hadži) • Slovenija-Makedonija: Fonetično-fonološke raziskave slovenskega in makedonskega jezika (Hotimir Tivadar) • Slovenija-Rusija: Ruščina-slovenščina: kontrastivne in aplikativne jezikoslovne raziskave (Aleksandra Derganc) • Slovenija-Rusija: Virtualna okolja za tolmače (Vojko Gorjanc) • Slovenija-Srbija: Strategije formalnega učenja tujih jezikov v Sloveniji in Srbiji: jezikovna politika in jezikovna stvarnost (Vesna Požgaj Hadži) IV. Nagrade v tujini Googlova nagrada za Developing Language Models of Historical Slovene: http://nl.ijs.si/imp/ (Darja Fišer) V. Članstvo v mednarodnih združenjih Člani komisij pri Mednarodnem slavističnem komiteju • Komisija za etimologijo (Alenka Šivic Dular) • Komisija za knjižne jezike (Ada Vidovič Muha, Vojko Gorjanc) • Komisija za frazeologijo (Erika Kržišnik) • Komisija za fonetiko (Hotimir Tivadar) • Dialektološka komisija (Vera Smole) CIUTI: Conference Internationale permanente d'Instituts Universitaires de Traducteurs et Interpretes (Vojko Gorjanc) EMCI European Masters in Conference Interpreting (Vojko Gorjanc) European Language Society, predstavnik Univerza v Ljubljani (Vojko Gorjanc) VI. Članstvo uredništev revij v tujini • Analele Universitatii Spiru Haret (Marko Milosavljević) • Govor (Vesna Požgaj Hadži) • Hrvarski časopis za odgovj i obrazovanje (Vesna Požgaj Hadži) • Journal of language modelling (Darja Fišer) • Logos&Littera: Journal of Interdisciplinary Approaches to Text (Vojko Gorjanc) • Makedonski jazik (Vera Smole) • Medianali (Marko Milosavljević) • Pregled (Vesna Požgaj Hadži) • mTm, A Translation Journal (Ada Gruntar Jermol) • Tabula (Vesna Požgaj Hadži) • Translation: computation, corpora, cognition (Špela Vintar) VII. Organizacija mednarodnih dogodkov v tujini • Delavnica Parallel Corpora Across Fields: Bridging the Gap v okviru mednarodne konference 6th International Contrastive Linguistics Conference, Freie Universität Berlin, 30. 9.-2. 10. 2010 (Špela Vintar) • TransTech: Translation technologies summer school, Rijeka, 2.-8. 9. 2013 http://lojze.lugos.si/transtech13/Welcome.html (Špela Vintar) 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki so v obdobju trajanja raziskovalnega programa (1.1.2009-31.12.2014) potekali izven financiranja ARRS16 SLO 1. ESS Project: Communication in Slovene 2007-2013: Sporazumevanje v slovenskem jeziku/Communication in Slovene,http://projekt.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/Domov/Domov.aspx (Monika Kalin Golob, Nataša Logar, Marko Stabej) 2. Drugi projekti in študije 2010 • Sistemske oblike pomoči časopisom v Evropski uniji in Sloveniji. Naročnik: Gospodarska zbornica Slovenije ter časopisi Delo, Dnevnik in Večer (Marko Milosavljević) • Izdelava metodologije priprave Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012-2016. Naročnik: Ministrstvo za kuturo Republike Slovenije (Marko Stabej) 2012 • Primerjalna študija o učnem jeziku v visokem šolstvu v Republiki Sloveniji in izbranih evropskih državah. Naročnik: Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in sport republike Slovenije (Monika Kalin Golob, Marko Stabej) • Jezikovnotehnološko izobraževanje učiteljev. Naročnik: Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in sport Republike Slovenije, http://www.sdjt.si/ucitelji/index.html (Špela Vintar, Darja Fišer, Vojko Gorjanc) • Analiza slovenskega medijskega in oglaševalskega trga - Vrednosti in ocene vrednosti posameznih segmentov in trgov. Naročnik: ProPlus (Marko Milosavljević) • Analiza slovenskega medijskega in oglaševalskega trga - Opredelitve upoštevnih trgov - kriteriji, precedenčni primeri Evropske komisije in specifike medijskega trga. Naročnik: ProPlus (Marko Milosavljević) • Analiza slovenskega medijskega in oglaševalskega trga - Aktualni trendi slovenskega medijskega prostora. Naročnik: ProPlus (Marko Milosavljević) • Analiza evropskega medijskega in oglaševalskega trga - Aktualni trendi medijskega prostora v posameznih državah Evropske unije ter Srednje in Vzhodne Evrope Naročnik: ProPlus (Marko Milosavljević) 2013 • Zbiranja rokopisov slovenskih uporabnikov mobilnih tehnologij. Naročnik: Vision Objects (Darja Fišer) • Raziskava o ekonomskem potencialu novih medijev in novih medijskih storitev. Naročnik: Regionalna mreža telekomunikacijskih in medijskih regulatorjev: Avstrija, Italija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Srbija, Albanija in Makedonija (Marko Milosavljević) • Slovenščina kot strokovni jezik na slovenskih univerzah: pregled stanja ter razčlenitev pomena, načina in možnosti njene večje vključitve za kulturo RS. Naročnik: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Monika Kalin Golob, Nataša Logar) 2014 • Vzpostavitev in vzdrževanje spletnega portala Jezikovna politika Republike Slovenije. Financer: Ministrstvo za kulturo RS (Marko Stabej) 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov raziskovalnega programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek EUR ocena potrebne infrastrukture in opreme!8 17.Izjemni dosežek v letu 201419 17.1. Izjemni znanstveni dosežek PISANSKI PETERLIN, Agnes. Academic discourse in translation: trainee translators' performance, experience and perception of rhetorical conventions. English for Specific Purposes, ISSN 0889-4906. [Print ed.], 2014, vol. 36, str. 60-73, doi: 10.1016/j.esp.2014.06.001. [COBISS.SI-ID 54920802]. Kategorija: 1A1 (Z, A'', A', A1/2) 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek POPIČ, Damjan (vodja projekta, avtor), GORJANC, Vojko, KREK, Simon, KOSEM, Iztok, DOBROVOLJC, Helena, ROMIH, Miro, MARKO, Dafne, DAVIDOVIČ, Ana Maria, KOŽAR, Melanija, OSRAJNIK, Eneja. Lektor: podatkovna baza. [Ljubljana]: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, [2014]. www.korpus-lektor.net. [COBISS.SI-ID 54193762] C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki; • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa. Podpisi: vodja raziskovalnega programa: zastopnik oz. pooblaščena oseba matične RO (JRO in/ali RO s koncesijo): in Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Vojko Gorjanc ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |9.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/35 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. V primeru odobrenega povečanja obsega financiranja raziskovalnega programa v letu 2014 mora poročilo o realizaciji programa dela zajemati predložen program dela ob prijavi in predložen dopolnjen program dela v letu 2014. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, navedite: "Ni bilo sprememb.". Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://www.sicris.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1.1.2009-31.12.2014), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času izvajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času izvajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite "MR". Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2014), izberite oz. označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2015 v1.00b 75-9F-8B-09-A0-1E-8A-0C-C9-C9-54-68-AA-27-B7-B3-E9-86-2F-0D Priloga 1 VEDA: HUMANISTIKA Področje: 6.05 Jezikoslovje Dosežek 1: PISANSKI PETERLIN, Agnes. Academic discourse in translation: trainee translators' performance, experience and perception of rhetorical conventions. English for Specific Purposes, ISSN 08894906. [Print ed.], 2014, vol. 36, str. 60-73. 100% 80% 60% 40% 20% Neuspešno 1 Delno uspešno Uspešno Prevod an-sl Prevod sl-an Uspešnost prevodnih rešitev pri prevajanju retoričnih konvencij Retorične konvencije akademskega diskurza predstavljajo poseben izziv za prevajalca, saj ta ni član diskurzne skupnosti. Namen raziskave je ugotoviti, katere tovrstne retorične konvencije so posebej problematične za študente prevajalstva. Raziskava je zasnovana na kombinaciji metodoloških pristopov (analiza prevodov, vprašalniki in intervjuji). Raziskava obravnava uspešnost študentov prevajalstva pri prevajalski nalogi, njihovo zavedanje in mnenje o akademskih retoričnih konvencijah ter njihove domneve in izkušnje, ki se navezujejo na prevajanje akademskega diskurza. Izsledki raziskave pokažejo, da se pri prevajanju v materni jezik problemi večji kot pri prevajanju v tuji jezik, kar je nekoliko presenetljivo. Kot pomembna vidika se izpostavita seznanjenost študentov z družbenimi in diskurzivnimi praksami akademske skupnosti in poznavanje retoričnih elementov akademskega diskurza v izvirnem in ciljnem jeziku. Raziskava je prva tovrstna študija v mednarodnem okolju, kjer se študije prevajanja akademskega diskurza najpogosteje osredotočajo na problematiko terminologije. Raziskava pokaže, da so problemi pri prevajanju akademskega besedila drugačni od splošnih prevajalskih in niso omejeni le na terminologijo, temveč so prav slogovne značilnosti takega besedila za neizkušenega prevajalca izziv, saj ne pozna družbenega okvira nastanka besedila, funkcije slogovne specifike in medjezikovnih slogovnih razlik. Priloga 2 JEZIKOSLOVJE Področje: 6.05.02 Dosežek 2: POPIČ, Damjan (vodja projekta, avtor), GORJANC, Vojko, KREK, Simon, KOSEM, Iztok, DOBROVOLJC, Helena, ROMIH, Miro, MARKO, Dafne, DAVIDOVIČ, Ana Maria, KOŽAR, Melanija, OSRAJNIK, Eneja. Lektor: podatkovna baza. [Ljubljana]: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, [2014]. www.korpus-lektor.net/ Korpus Lektor je korpus lektoriranih strokovnih besedil v slovenskem jeziku, namenjen preučevanju procesa lektoriranja in ugotavljanju, na katerih mestih v slovenskem jeziku imajo uporabniki največ težav. Korpus vsebuje besedila v dveh različicah, in sicer združuje izvorno avtorsko besedilo in lektorirano besedilo. Besedila v digitalni obliki so strukturirana v formatu XML, tako da je izvorno in lektorirano besedilo mogoče prikazati hkrati oz. vzporedno, lektorski posegi pa so opredeljeni s tipi po vnaprej predvideni klasifikaciji. Korpus je prosto dostopen kot besedilo v formatu XML ter na spletu v prilagojenem vmesniku, ki omogoča iskanje tako po besedilu kot po metapodatkih (tipih popravkov, informacijah o lektorju/avtorju (spol, starost, izobrazba - jezikoslovna/nejezikoslovna, slovenistična/neslovenistična) in po informacijah o izvoru - ali gre za prevod ali avtorsko besedilo). Ključni cilj korpusa je možnost objektiviziranega empiričnega vpogleda v procese lektoriranja besedil, posledično pa s tovrstnim korpusom pridobimo tudi uvid v najpogostejše jezikovne napake v slovenskem jeziku (kjer ne gre za preferenčne ali slogovne popravke). Lektor zajema milijon pojavnic in 30.000 ročno označenih popravkov v 5 kategorijah (pravopis, skladnja, oblika, slog, pragmatika) in 50 podkategorijah. Korpus Lektor v slovenski prostor, tradicionalno obremenjen z jezikovno pravilnostjo in nujnostjo lekture, kot prvi prinaša možnost objektivne analize lekture, tako da lahko spremljamo, kaj se med tem procesom sploh dogaja, obenem pa lahko vidimo, koliko težav imajo v resnici uporabniki s pisanjem v slovenščini. Vsi podatki so uporabnikom na voljo prek prilagojenega spletnega iskalnika in prosto dostopne podatkovne baze.