Narodna In univerzitetna knjižnica v Ljubljani
249957
d



i.
NARODNE PESNI
\a svet r/.nao o
o
STA^KV VBA«.
RAZDRLAK T
s7\J
=0° c^o
0
C
1
'f
i
ps^oCs." <	ugArska.	
		

Fi
/ 6.
ILIRSKI SLOVENCI.
<4>aA A /Vre-n ^^** /l K
f^ ^ i * c ^ C/ w
/juaaJC' /i J/f v / ' * '
Ljubov h svojemu , rodnomu .... jeit nasiojailij ključ' k titinnomu prorrticrniju, vernomu lamouiorerirnslrnraniju, iutocnik ii%ni i troj, /ilodo-noinoj, samoihjalrljnoj, svnjeobra»nuj tvojevremennoj, tvojeitihijnoj, vtftto-romioj , /lolnuj, veinojunoj.
J. Bodjawsky.
NARODNE
K OJE S K PEVAfJU
ŠTAJERSKO J, KRANJSKO J, KORUŠKO.I l ZAPADNOJ STRANI UGARSKE.
SKUPIO I NA SVET 17. n a o
STANKO VRI«.
RAZDELAK I.
Wo man sinpt, da lan« Dicli friijilicli nieder-lliisr Meniicheii haben keine Liedcr.
Schiller.
n. I'. II. IK. NAR. TISKARNA URA. U UDE VITA GAJA-
■ h :i ».

249957
UČENO M U
O Q a? <D 3> 2 St tf
VIKU STEFANOVIČU KAMDŽICl,
Sarbtjinu *fadraninu ,
mudroljubja i krasnih umetnostih doktoru, učenih družstvah: Petrogradskoga voljno g a ljubitelja ruske slovesnosti, Krakocskoga , Tiiringsko - sasonskoga za i z t. r uživanje otačbinske starine; kr. glitingskoga i Mos-kovskoga historie i starine ruske članu dopis at elju i pr. i pr.
o v vi k ii J i s <1
u znak harnosti za ugodne nauke, kojc prima Čitanjcm njegovih narodnih delali,
posvetjuje
Stanko Jozipovic Vraz,
Slovenac Cerovcanin.
PREDGOVOR.
t)znata je inedjusobna marzost, koja se tečajem nesretnih vremenah kao 1 juta gUja u raznih slavjanskih plemenih unje-dri , te mnogo jednorodne karvi posisa. Nu .odakle ovaj jed, ova marzost? Od nikuda, več od nepoznanja ili kriva poznanja svoje srodne* bratje. Slavjani ho carpaše vesti o ostalih svojih jedno-plemenikah po sve iz knjigah ili od nevešlih ili zlobnih inostranacah spisanih, koji natai pase svoja dela samimi basnami i Bogu marzkimi porugami, za poniziti Slavjane u oči čitajučega sveta.
Več su odavna razboritie glave naroda našeg spoznale, da za izkorenit slavjansku neslogu, ne-valjasrodnu bratju na Jtrivenaočare tutljinaeah gledali, nego narodni njihov život iztrazivali, i polag pravoga ih značaja razsudjivati. Na pntu svojega iztraživanja sretoše naravno najprie narodne pesni, bud uči da su one (tako rekuč) na povaršju na-
rodnih dragocenostih položene. Prošastoga več stoletja skoro zajedno s našim Kačičem izidoše u Ruskoj takove knjige. — Drugi Slavjani nasle-diše Ruse u toni ogledu stoparv u našem stoletju. Prihvatiše se malo za tim i ostalih na unutarnjeg života iztraživanje spadajučih stvarih.
Taj se isti duh pojavi za razvedrit život domači i u Velikoj Ilirii, i priuze sArca gdekojih vedriih muževah; — a to samo u dolnjih stra-nah. Najparvi biaše Andria Katic Miošič pesnik, koj nadahnut duhom narodnim umetnu u svoj »Razgovor naroda Slcvinskcga (u Mletcih 1756)« i po nekoliko narodnih pesni. Lepše i zdravie plodove sabra u dolnjih vartlih gosp. Vuh Stejanovii Karadiič, te ih izvede na svet u više knjigah, kojih pravo zaslužena slava Europu kao munja oblake proleti, eudjenje i pohvalu eitavoga raz-svetjenoga sveta na se pritezajuei. Njegovo po-stupanje u tom poslu može svimkolicim shiraocem narodnih stvarih zsa pravilo služiti. Sledio je za njim S. Milutinovič izdavši g. 1833 (u Rudimu) i g. 1837 (u Lipsku) Črnogorske pesme.
U sasvim manjoj ceni biahu u gornjih stranah Velike Ilirie stvari narodne., ,U koliko su kod nas učeni narodno pesničtvo cenili, uvidit se može iz rečih slavnoga českoga pesnika g. F. L. Cela-kmvskoga. On u predgovoru k svojim slavjanskim pesmam (Slowanski narednjpjsnČ u> Praze 1822—2 S)
ovako vapie: »Šta Vi... Slavjani, koji prebivate na plodonosnih brežinah Save i Drave i drugih mestih? Obdelavate li vi mukom zamuknuti polja vaša ? Gonite li vi bez pesamah na pašu stada vaša? Zar bez pesamah sprovadjate dauke života? Nakazilo bi se bez dvojmbe i kod vas pesamah, nu neima koi bi ill tražio.« lstina, g. Celakowski, prava istina! Mile naše sestre na Muri, gornjoj Dravi, i gornjoj Savi (o tima bo je govor) pe-vale su, i sveudilj jošter pevaju il plevile, il žito žele, ili tt»rle, ili prele, ili stada pasle, il vodu ili travu nosile. Ne zamneva samo zavidaj njihov od ranoga jutra do markle noči od slovenskih veselih pesamah, dapače oživljuju one š njimi s jedne strane gradove i varoši Horvatske, a s druge opominjaju neverne bregove Blatnoga jezera na davno minule veke. — Nu, žalibože, ne rodi se čovek, koi bi ove iz duše izlazeče glasove prikiipljao, uredjivao i svetu sačuvao bio. illeplile su slovenske učene glave, nimalo nema-reč za priproste pesni naroda svoga, po tudjih perivojih za tudjim vočem, i carpile iz g^rčkih, latinskih i drugih tudjih izvorah, te gorko žalile izginutje starodavnih nekojih klasičnih pesamah vičuči na muhamedansko surovost Omara, i glu-post i nepomnju nekojih samostanskih pisarah. A drugi uznoseči predivni ures Rukopisa Kralodwor-skopa jadikovaše, sto su nek<iji komadi u njem
izštetjeni, drugi sa svim nestali. Opet drugi pre-mamljeni od izvarstne lepote tako nazvanih sArb-skih narodnih pesamah,hvališe samo trudeVukove, a nisu* mislili, da i oni'na livadi stoje, na kojoj niču i cvatu, premda ni toli divne , ipak za na-rodoslovje slavjansko ni malo manje dragocene ruže narodne poezie slavja n,s k e , koje če lahko do mala uvenuti , i za kojimi če potomstvo njihovo tužiti, kao sto oni sada tuž.e za iz-štetjenjem od Rukcpisa Kralodworskoga. Dapače nekoji su u nesvesti svojoj rat podigli proti narodnim obiČajim — najpače pesmam, za izkorenit jih, kao mačcm u ;*uci zaklinjajuč mladu svoju bratju i sestre, neka se okane pevati pesnih, kojimi su jih negda majke njihale, jerbo »jih je sama peklenska hudoba po svojih pomagavcih na svet — kok ljuljke med pšenico — zasjala (za-sejala).« Ovakova je nepomnja vladala i gledeč ostalih na duševni život naroda spadajučih stvarih.
Redki biahu muževi, koji se u naših gornjih predelih na narodno polje , koje je zaista puno zreloga žita i sa sarpoin u ruci staviše. Najparvi bi Vodnik .*), koi več god. 1807 jednu junačku
*) Odavna pric njega sabrao je stanoviti Pater Disma Zakotnih ti o nekoliko krajnskih pučkili pisnih, Sto poznati krajnski gramatik P. Marcus (Poc'hlin) napominjc: P. I)is-mas a St. Elisabcthu, Carniolus vSchiskanus, Sukolnik voca-lus, stugustinianus ct Strachhv in Silezia concionator ac curat us in Brausa f 1793 colic git ruri'in plebc antiquissimas
\
narodna krajnsku pesan s nemačkim prevodom pod naslovom: » D as Turnier zwischen den beiden Rittcrn Lumber g und Pegam, eiti krainisehes Vclks-Ued m itd. Laibach 1807 (iy„tab.) na svet izdade. Nu žalibože ! u njega nebi pravoga onog bistroga oka, koje je druge u torn poslu sretnie sabi-raoce vodilo, zato je kašnie pri uredjenju stran-putice i zaišo bio. Ostale bo pesni u njegovoj sbirci, .kojih rukopis ja g. 1837 u knjigoshrani lieea Ljubljanskoga promotrih, jesu malo ne sve polag posebnih gramatičnih i estetičnih načalah prenapravljene, u kojoj podobi nesta im prave one naravi, one značajne vlastitosti, kojom se slavjanske narodne pesni od narodnih pesamah inostranacah odlikuju. Izmedju njegovih nasled-nikah zaslužuje sveusardnu čast i pohvalu krajnski vlastelin g. Andria Smole. On ne samo sto je prepisivao iz ustih naroda pesni, nego je i ftaimao sposobne zato ljude, blagodarno ntipla-tjujuči trude njihove. Nekoje od pesamah njegove sbirke pritisnute su u II. i III. razdelku Krajnske Zhbelize. I vlastelin g. A. ftudci; slavni krajnski •pesnik Dr. Fr. Prešern , bibliotekar M. Kastelic, prečastni g. M. Ravnikar sakupili su u Krajnskoj više komadah narodnih pesamah. — Nu ovi sa-
carniolicas cantilenas; a) od Pegama, b) od Tur j* kobile, c) od kralja Mathiaia, d) od'lipe na staremu tirgu, c) od lepe Vide. Nil kamo se njegov rukopis zametnu., bežna se.
biraoci ne prelaziše granice Kranjske, i kao delo samoga diletantizma osta trud njihov ponajviše u rukopisih, i tako občenoj potreboči neodgovori. Svestranoj ovoj potreboči tezio je parvi zadovoljiti Poljak Milan Korylkc. On došavši god. 1837 u Ljubljanu prigarli čelom dušom taj poso, zato upravi na Krajnee proglas jedan (vid. llirischcs Blalt Nr. 23. 1838), u kojem on obeča, da če sve blago na narodnom polju sakupiti. Njemu izru-čiše i gg. Smole, Rade i, Dr. Prešern, Kastclic i Ravnikar svoje rukopise. Nuvatrenoga toga mladiča preteče nemila smcirt (Sečnja 1839). Iz nekoliko meni od njegove sbirke priobčenih pesamah razabrah, da se on, neznajuči narav narečja gornjoilirskoga i njegovih mnogobrojnih različnostih u pr-oizgovaranju rečih, kojega znanje ne samo iztraživanje od više godinah, nego i znanje ostalih narečjah slavjanskih iziskuje, zavesti dade od Aekojih nepozvanih pomočnikah. Ima bo rif-kopis njegov mno^o krivih (njemu za narodne podmetnutih) pesnih, — a od ostalih su mnoge izkrivljene, i izopačehe polag posebnih načelah, po sve prikrojene polag kojekakvih pravilah jed-" nostranih slovničarah. Na koliko je u ostalom Korytko u svom poslu uspeo, sta li se je iz njegovih pisarnah sbilo, neznam. *) — Na toliko se za-
*) Baš prie ned£lju dnnah dospi nam n rukc jcdna knjižica pod imenom: aMovenske pesmi krajnski ga naroda, sve-
nemareno to polje u Krajnskoj obradjivati poee. U ostalih predelih gornjoilirskih nitko se, koliko
sik pčrvi. V Ljubljani 1839.» str. 136. Na poslednjem listu stoji: uPredgovor sč bo drugimu svesiku (sic*!) priloshil. Tukaj se samo napove. da je pesmi prizhujozliiga svesika nabral ranki Emil Koritko.n To znači na kratkom: Pesme ove knjižice izvadjenc su iz sbirke Koritkove. G. Blaznik slovotiskar i knjigovezac Ljubljanski, koi (kako iz jednoga dopisa Krajn-skog saznasmo) te pčsme na svoje troške tiska, oblači ib, proti očitoj ..volji Koritovkoj, koi je obečao bio, da če ib u novom organičkom pravopisu izdati,—u štaru, trulu bohori-čicu (krajnski pravopis iz 16. stolčtja.), čim im zapreči put u srčdnjc i dolnje predčle ilirske, kao i u ostale slavjanske pokrajine. Narotlne su pčsme slavjanske (bde one od koje mu drago strane) občinsko dobro Slavjanstva, valja dakle, da se šal ju u svčt u opravi, koja jp najviše poznata , i Sla-vjanom naji£lia. — A u toni je ogledu zaistti izmedju svih pravopisab latinskimi pismeni — ilirski najpftrvi. Daleko je dakle g. Blaznik promašio, što se š njime služio nije. On* bi tim načinom zaista više prijateljah, a mislimo — i više kupacah našo. # Sto se tiče pisarnah, koje sadaržaje, može se kazati, da su. sve narodne, ako je dnu (Lavdon str. 60) izuzmemo, koja je polag narodne (vidi ovo izdanjfi str. 8) sagradjena. I na ostalih sc vidi, da ib je nčka gladka ruka umetno izkititi tražila. Tako se, naprimer, nalaze prisiljeni verzi:	!
lAipshi ros/i na svet! iskali
J\i, ko so ozha ino mali, , što sc u Štajeru naravnie ovako piva:
Lepših rož na sveti ni,
Kak so liibi $tariši.
Kako sam vee gori kazao, prikrojene su sve polag koje-kakvih načelah jednostranih gramatikah: n. p. n?i str. 20 stoji: ■ a Volk pa je mesar il,n a puk govori: «Vouk pa je mesariu,n i tako u svili participiih prasteriti netivi singul. gen. rnascul.
je nam poznato, ozbiljski neprihvati sabiranja duševnoga narodnog blaga. Samo dve koruške
tiskano je l, premda se polag našega znanja nigdi u gornjoj Ilirii tako neizg'ovara, nego ili a, ili o, il u, ili v ili jv (bia, bio, biu, biv, biw), koje w glasi kao engl. n> u rečih: will, ivear, was.
Ni merilo (metrum) uečini nam se jiosve praviono. — Narodne balade gornjoilirske sastoje iz samih verzih od Četiri, redko kad od pet stopah — jambih, koji se po volji pe-vaoca s anapcsli menjaju. Nu u ovoj knjiži u baladi uMa-jerca» (str. 103) čita se:	'
Stoji, stoji beli grad, Notri sta shlahten gospod. Shlahtna gospa. Mlada sta obedva.	'
A malo niže:
Majerca je ^hla plenice prat, Pustila .sinzhika v beli pristavici Isto se to kazati može i od komadah: PoVodnji mu i (str. 79.), Dcsetnica (str. 82.), Kraljeva vmorjena (stj\ 94.), od Rimske grofinje (str. 100.), Marjetica (str. 109.) Po tome se očevidno vidi, da sabiratelj prepisujuči. ove pesni nije ih pčvati , nego kazivati čuo. Nu oni, koji pesni kazuju, nisu (Sto več i Vuk rfapominja) ljudi, na koje bi se sabiratelj naslanjati mogo: oni bo pčsni kazuju, kako im na jezik dodju, gdč naprotiv oni, koji ih pevajti, vodjeni od metra, koi uvčk s napžvom jednakim korakom teče, niti rečee suvi&e dometnuti nemogu. Bez namčre: uvrčdjat gospodina Blaznika, dolažemo mimogred ovdč želju, da bi se on o sadasnjem stanju i teženju slavjanske literature bolje upu-tit izvolio, te pri izdtfvanju delah, koja se Slavjanstva in ' genere tiču, i žahtčvanju sada$njeg, staru jednostranost mar-zečeg vremena slavj. zadovoljit nastojao. Mi sečnimo, da i u Krajnskoj, gdč joste u svili S tali šah toliko narodna ponosa i trezne ljubavi za uzvisenje Slavjanstine vlada, kroz zdrave reforme nemože ni najmanju sgubiti. 'A mimo toga
pesni, u Celakowskoga I. knjiži narodnih slav-janskih pesamah (Slovvanske narodnj pjsne) na-štampane, bile su dosada poznate učenemu svetu. Pesni u knjigama: Posvetne pesmi med Slovenskim narodom na Stajarskem (v Radgoni 1827,! i Pesnic po Koroškim ino Štajerskim znane (V Cclovci 1833) nemogu se medju narodne brojiti *). Eto na krat-
uvčrit ga možemo, da si tira načinom pohvalu mnogobroj-nib moslavjanskih kupacab, južnih i sčvernih, pribavio bude. Nu čemu toliko reči? G. Blaznik bo se o lome najlaglje pri izdanju drugoga svezka obavešlit može.
*) Izmedju pesamah opomeuute knjige: Posvetne pesmi etc. koju je pomnjivi pučki slovenski spisatelj pr. g. Petar Dainko izdao, nahodi sc jedna jedina narodna,'i to 114: a Nesrečni ttu ski snuboki,n nu i ta je več (tako re®tč) bez oprale narodne. Safarik o ceni ove knjige ovako s udi: Posvetne pesmi med Slov. nar. na Staj. itd. vvlastnA nikoli pu-wodne narodnj, ale' od wydawatele a snad i ginych basnikiYw pro narod složeue, rta mnoze 'jalowe pjsne s prjdawkcm p<>-liadek a g.(Casop. m. česk. 1833II. s, 1G9). Vidi i Celakowskoga sud Krajnske Zhbelice (Casop. m. česk. 1832 IV. s. 444). Izmedju 200 priklopljenih zagonetakah ima pouajviše narodnih. To se isto kazati može od 33. pčsme koja se pod naslovom: Lavdon pod Belim Gradom u knjiži Achazclnovoj: Pesme po Staj. itio Koroik. itd. znane, nalazi.u Gsau to ledagake, ga-low6- a bezehutne čmaraniny nčgakeho poluučeneho tkadlce a gmj*cb žakuvv p. Achacle, nikoli narodnj pjsiič, kterež ale pan wydawatel do neba welcbj, osupiw sc pli lom na zpč-wy wlastne narodnj , kterež pry sam pekelni čert skrze swe pomocnjky na swet wychrlol a mezi lidi gak kaukol mezi pšenici, rozsil. ... Slowencum jčst povvinnost tuto neočeka-wanau pohanu gegich narodnjho basnictwj a tiuliž. i narodu brzo, a sicc negpijslušnčgi sebranjm a wydanjm dobrych na-
kom historie o sabiranju dragoeenoga blaga od duševnoga života ilirskih Slovenacah iliti Hirali, pre-bivajučih, u Stajerskoj, Krajnskoj, Koruškoj i za-padnoj strani Ugarske; iz koje se lahko razvideti može, da za razagnanje starih predsudah o tih predelih, za slogu i ljubav sveilirsku. u toni ogledu nijedan još javni korak učinjen nije.
Za skin'uti bra'tji s očiuli onu staru koprenu; za iztrebiti tudje lažljive vesti; za razvedrit istinu ; za podkrepit narodnu ljubav; za dovodit jedno-plemenost gornje i dolnje bratje; za priložiti barem kamcnčak k slozi sveilirskoj, odlučio sam, da sasta*~im jedno zarealo, u kojem če polag 1110-gučn#ti sakupljene biti sve zrake narodnega života gornjih llirah. U obavljenju težkoga ovoga dela pomaže me: 1) Znanje jezika onih predelali, koje kao ključ do sarca naroda vodi. 2) Dugo-vremeno občenje s gornjimi Iliri.— Citanjem drugih narodnih pesamah- slavjanskih počeo sam več god V*33. sabirati po mojem 'zavičaju (malom Štajeru) iz ustih mladjih ljudih narodne pesni za-jedno s napevi,« a iz ustih stariih povestiee, po-slovice, jedra prirečja i ostale stvari, koje se na
roclnjcli J>jsnj, gakowcz se u ničli gistotne nalezagj, s obogjho swesu (Saf. časopis m. Českeho 1833 str. 451.)». Takov sutl pro iznese učeni Safarik varim ovc knjige, nu sa sviiu time se je ona v«;e po drugi put tiskala , znamenje da je g. Ahaccl .•»voju s vit ril u posligo.
•
narodni život pretežu. God. 1834 i 1837 po Krajnskoj i Koruškoj, a god. 1$38 po zapadnjoj Ugarskoj putujuči nastojah sbirku liioju s novim cvetjem umno^ati, u čem mi nekoja gospoda domorodci pripravnimi rukami priskoeiše, Zatim stadoh nakupljeno blago razre^ivat i uredjivati. — I tako nakon toga posla evo Ti/ljubezni štioče, parvoga (Jela od pesamah, za kojim če (ako Bog i sreča dade) i ostalo slediti.
Za da polag mogučriosti odgovorim zadaei mojoj, odabrah si načelo: narisati obraz naše bratje Slovenacah tako, kakav jest: predstaviti stvari u prirodjenoj njihovoj ili naravnoj opravi, bez ikakva umetna belila ili rumenila, t. j. bez da išto sllom vremena izopačeno polepšam, n. pr. da u pesnih i koju tudjinsku reč izostavim, da ta-kovu s pravom slovenskom nadoknadim itd-
Znam da se za naše vreme, gde se za narodni zavet predkovah sa toliko razjarenih nepriateljah boriti imamo; gde se dakle ono .Tacitovo: »sine ira et studio » višeputah prekaršiti mora, — sa-Vciršeno takovo delo sastavit nemože; nu opet uveriti mogu občinstvo slavjansko, da če moje knjige. sadAržavati čisto gradivo, od kojega če ma koi naslednik moj sLobodno i u miru verni i podpuni obraz od narodnoga duševnoga života Ilirskih Slovenacah sagraditi moči; i tako dakle prinosim slobodnim sarcem ove plodove truda
•
mojega u sveti liram matere Slavie, gde več Kiršcj Danilov, Saharov, Snegirev, Ccrtcljcv, Mak-simovič\ Vilic, Kačic; Kclldr, Cclakoivski,- J Vaclav* z OlesJca, IVcjcicki i ost. svoja dela položiše.
Znam, da bi trebalo, za neodsudit ib prenaglo, da potankp ovdi izvedeni celi tečaj ne-sretnjh vremenih , kojim gornji Iliri izvarž^ni biahu; čudio bi se tada ljubezni čitajelj, kako je moguče bilo, da su naša bratja pod udarci hude sreče i jednu samo rečcu ilirsku zadar-žati, kud li više, da su čitave knjige narodnih svojih pesamah u pameti sačuvati- mogli; znam da bi trebalo, za cenit ih pristojno, da o načinu ovili pesamah, i o savezu, u kojem' one s pesmami svojih srodnikah i inostranih sifsedah stoje, jednora rečju: da o naravi njihovoj govorim: riu, buduč mi prostora riestalo, odlažem ova na prikladnie mesto. Za olakšati ipak raz« umljenje stvari dolnjoilirskomu štiocu, kako polag mogučnosti i ostalim slavjanskim* štiocem, sečnim, da je neobhodno potrebno, da redom navedem nekoje gornjoilirske samo- i suglasnike s uzporedjerijem, kako oni književno-ilirskim i o-stalim slavjanskim samo- i suglasnikom odgova-raju. — Rečnik od neobičniih rečih pridat če se tek drugo mu razdelku.
Gornjo-ilirski
(pučki).
Dolnjo-ilirski
(književno).
•	
a 0!	•
	a
0	a
h	
e, e: dcn, kratek,
A. og. ') . .
i: srni, pevj'c, Kr.
': ven'c, Krajn'c, Kr.......
e: lepo, mesto,
Št. Kr.....
ej: bedi, veynec, Št. Kr. l/g.. .
c: lep6,belo Kr.
ie: btewi (bieli), c vie t, Kor. . .
i: bizi, stdi, Stajic : svieti (s,%n-ctus)tiežki Ug.
i: lidi, pisti, gtbi Št.......
o : belo , roko, (accus.)*) . .
d: rdka,mindti,4)
d: z belo, rokd, (instr.) Kr.. .
oj: z belo/, roko/, (instr.j&.Abr.
ov: z bejlov, rokov, (ius.) Ug.
oa: drortga,moflti Ug. uVečisla-vcdi žel. varm.
a: dan, kratnk .
a: jes«m,pčvac,
a: ven«c, Kraj-• nrtC......
<} (ie): l<Jpo, mJ-sto......
č (ie): b<di, v«?nac i (ie): lt!po, belo
č (ie): bžli cv«!t <J (ie): hčii, s^di
e:sveti, težki . . u: ljudi, pusti, g»il>i .....
u: bčlu, ruku .
u: mka, minuti
orni bšlom, ru-k om......
om: belo?«, ru-
kom......
om: h T'lom, ru-kowt......
a: drflga, mati .
e, o, e, o,
ufuadj. u subs.
oju, oj oju, oj oju, oj
e, ie e, ie
c, ie
ia,ie, 10
ia,ie,10 iu.ie, i o
ia,ie.10 ia,ie, io
ia, te
a adj. e subs.
e, a
*>j>( 0
e>j- (0 *> j,®
*,j> (0
a, i
au adj. i subs.
u, au
') Št. značl Štajerski, Kr.: Krajnski, Kor.: Kor u.s ki, Ug.: llgirski; a *): Štajerski, Krajnski, Koruški, Ugarski. <
				
Gornjo-ilirski	Dolnjo-ilifski	■S	A K	2
(pučki).	(književno).	« • S	Z7 0	K
		s.	U	>y
ou: Boug, goura,			o, <f	
Ug......•	o: Bog, gora . .	o		o, li
ou: rioitgp, žouto				
. Kr.......	u: riitgo, žuto .	ol, l	i, r	L
it: pun, vuk, St.	u: p«n, vitk	ol, l	i. t,	L
it:' či/ti, strtfna,				
St. .'.____	u : čuti, struna .	u	u	u
y. m vriva (voh),	t: midva, vi . .			
yv Kr., Kor.		x •	X	x
y\ sraJr , zlatv,	e: grade, suze .			
St., souzy Kr.		x	x	X
d, j: meti (inter)	dj: medjn, medja,	id	<lz	
meja, rojeni *)	rod/eni ....			. 2
g: j^iinak, giinec,	j: yunak, /unac .		j (!)	g (D
Ug,. .....		j		
j: pray, da/ na-	/t: pra/t, riu/i,na-			ch (h)
šij, Ug. ...	ši h......,	i h 1	h	
č: sreča j ved *)	c: sreča, vec . .		id	•it', c
e: sači , riet-wa,				
	A: svaAi, ričAla	—	—	—
A: svieAli, Ug. .	f. svedi ....	t	t, c .	t
n: ta« , k na m,				
St. Kor. . . .	m: tai«o, k nai»	ni	m	m
v : v6ta , i>oča,	— uza, otac, u-			
i/učili St.. . .	čiti......	—	—	TV
71»: T«'o>.e (laglje)		1		prosto
bi/ra Kr., Kor.	1: /agljc, bi/a. .		t	l
n': cen', pisan',	o: cčo, pisao, bio			l
bin', Kor. . .		l	t	
z: z toboj, se-	s: jtobom, sa-			
t zvali *)....	zvali : . . . .	s	z	s
Evo ti i osobita načina, kojim se u Marb.or-skoni kotaru Štajerske prip. glagolj bom, boš, bo [padem, budeš, biide) itd. pokratjuje, kada se po njem čini buduče vreme (juturum) kojega god glavnog glagolja. Kao naime Poljaci svoj jestcm, jestes, jest, jestesmv, jestešcie, sa po#ratjuju u— m, — s, -— šmy, scie, —; te ga, kada minulo vreme (perfectum) hoče da čine, vežu s pričastjem (par-ticipium) ili s kojom god drugom rečju, — tako i Slovenci mesto'svojega bom, boš, bo; bova [bo- . ve) bota [bote); bomo, bote, bodo, metju pokratjena: — m, — š, de; va (ve), ta [tej; mo, te, do, — te kao cnklitikon ili i/a pričastja ili koje druge reči postavljaju. Jam knigo kupic, ne znači dakle ono isto, što Poljsko: Jam ksiege kupi! (emi li-l>rum), nego: Ja bede ksiege kupil [emam librum). U Celjskom kotaru -kaže se mesto bom, boš, itd. takojer om, oš itd. (vid. pesmu »Sirote str. 135«).«
INa svarsi ovih rečih zahvaljujem svoj gospodi domorodcem, koji su me u sabiranjli i izda-nju ove knjige .gfadivoni podpomogli, moleči ih-da mi i u napredak svoje prijateljske ruke neuz-tegnu. Uzdajuč bo se na njihovu pomoč podu-zeh ovo mučno delo, dobro uputjen, da takova dela samo sjedinjenimi silami najblagovoljniih i najsposobniih muževah u narodu zadovoljnost občinstva sleči, i na onaj se stupanj savaršenstva uzdiči mogli, na kojem če kadra bili: pravi fcna-
čaj naroda našega sa svinii zrakami izraziti, tma-ste strane od značaja svojih jednoplemenikah razvedriti , i tim priznanje i poštovanje svili izobraženih pribaviti." Ova da obavim, moja je naj-toplia požuda i teženje, nu podpuno savaršenje zavisi od pbmoči domorodne učene bratje!
U Ilovcih na Malom Stajeru d. 15. svibnja 1839.
St. V,
JlorillAA .a. 5. .^AOJJ^ O Jl Q	•
Dobrovoljnimu Slovenca !
J^^rtw e to je tretja stran flovenskih narodnih ti ^jvfpefmi, ki fim jih jes v okolizah Shta-jerskih she 1. 1833 sebirati sazhel, potlej pa fhe k temu po Krajnski, Kordfhki in sa-hodni Vogerski pefhize hode jih nekaj lam pri-bral, nekaj pa she nabranih od pifmo-uzhenih Slovenzov sa isdanje dobil. Bilo bi jih sizer vezh, de bi mi vli oni le po eno dali, ki so mi jih obilno obe/bali. Kjer pa f<5 mi jih nemogli vkup spraviti, sakaj eden li je kmetijo, drugi jarem volov Kupil, itd. sa zhefar voljo fe pre vlaki more starati, ne pak sa prašnimi pofvetnimi llovenskimi podi gledat. Profim Te, ljubesnivi dobrov. Slovenec, sprizhaj me s tim, zhe fe Ti ova moja sbirka preflaba vidila bode, ter mi s Tvojimi dobrovoljnimi prinefki (Beit r a gen) drugi ino tretji svesik pomnoshit ino podpolniti dobrotno pomori. Proliin Te tudi, nesameri mi, de neflm kjer kjer bi mogel , pefmiz na lepflii sgladil, poftavim: vfe tuje ali pokvarene befede isrinil, temozh jih v oni opravi puftil, v kteri f'6 le mi pred ozhi ftavile. Jes fim to ftoril , sakaj
B
de fini bil to dolshen ftoriti iftini, kero terjate od takfhnih knig liistoria ino ethnografia, s tim vezh, ki fim bravfhi rufke, zhefke, poljfke in ilirfke, po Serbskim ino Dalmatinskim itd. sebra-ne, pefmi vidil, de fo jih sberazhi vfe idiotisme i provinzialisme jim pustili.
Dobro vem, ljubi flovenski priatelj, de fe Ti nebofh zbudil, ko bolh saglednil te pesmi v enim oblazhili, v kakvim fhe nobena slov. kni-shiza sh ta m pa na ni, t. j. de bolh vidil jo v ilir-fkim pravopif! (Orthcgraphie) kjer je postavljeno: c namefto ftariga z, s »	» 1,
o »	» zh, Dainkoviga
š » » ž » »
» » 111, »	H
» » sh, »	x,
sakaj jes vem , de tudi Ti s shalostnim ler-zam gledajozh pravopifne raspertije hlepenifli sa vpelanjem sdraviga, spametniga in ftalniga (hali-baren) pravopifa v nalliih gornjih krajah; vem, de fi tudi Ti bral modre befede preflavniga S/ia-farikat ki terdi, de je ilirfki pravopif, v kerim se je fhtampal Katic, Vukotincvič ino drugi, v kerim fe fhtampaju novinc ilirske ino Danica ilirska, ne lamo narleplhi ino narpervejlhi od vfih llovenskih (slavisch) temozh od vfih Europejskih pravopifov; — bral si, pravim, modre besede, s kterimi perpordzhuje, de bi fe vfi jushni Slo-veni (Siidslaven) v ta imeniti pravopif sjedi-
nili *). ^a to fe mi vidi nepotrebno od tega s Tobo dolslie befedo fhiriti; Tvoj biflri um ino Tvoje dobrovoljno ferze slovensko mene brez tega she dershita sa sprizhaniga.
Drugo je prafhanje, sakaj Hm jes, rojen ino odrejen med Shtajerskimi Slovenzi, predgovor v vifhji ilirskim narezhji ali dialekti, ki fe sa na-fliih danov spet omlajuje, pifal? She pred nekoliko letami previshan (iibericugt), de je vfe .pifanje v flovenskim (ivcndiseh), kar nije sa prosti polk, ampak sa isobrashene odlozheno, ni-zhemerno delo; pifal fini ta predgovor, ki nije sa prost temozh sa isobrasheni fvet Slovenstva odložilen, v lepim ino bogatim narezhji ilirfkim, ki v njem she klafizhnih knig obilno slosheno je; v onim narezhji, ki od vfih Slovenov pod imenom narljuboglafnejfhi (ivchlklingendste) ino narboga-tejflii narezhja flovenfkiga (slavisch) posnan ino fhtiman je, — v onem narezhji, ki obezha tudi nam ono prirodno dufhevno (geistige) hrano, kero mi v nafhim proftim flovenskim narezhji zavoljo manjkanja pifzov (Schrifts teller) in bravzov nemarno, neti nikol s tega sroka meti nemreino; — ono prirodno lir ano, rezhem, ktero mi v tujim dufhevnim fa-
*) Wir haben schon friiher diese organisehe Orthographic des Dr. Ludwig Gaj (in der Zeilschrift des bdhm. M us.) erwahnt, wo wir uns dahin erklarten, dass sic die einfachste uud riclitigsic unter alien slavisehen laleinischer Schrift, scy, und wir setzcn hinzu, dass sic in Hinsicht auf Einfachheit und Richtigkcit niclit in ganz Europa ihres Glei-clien findet u. s. w. Scha/arik Ostu.JVcst 1839, licit. Nr. 25.
dovji sastonj ifbemo. To lo sroki ki®fo mene vodili pri vkup nofhenju ino isdanju le te knige. Snam dobro, de zhe nifim Te, od zhelar fini Te htel, previshal; nije timu rezh, ktero jes pred Tvojim biftrim umam branim, temozh moj flabi glaf kriv, sakaj Tebi, ljubi flovenfki priatelj, pri-porozhujem flilhati mogozhne glafe Shafarika od k ter i ga uzheni fvet pravi: »Man weiss nicht, was man an ihm mehr bewundern soli, ob den Menschen, oder den Patrioten oder den Gelehr-. ten*)« ; ki jih je on v zhafopifima: museum češke h o ino Ost und JVest (Prag, Redakt. R. Glaser) ino v knigi »Kin Wort an Iliriens hoehherzige Toehter, vom Grafen Janko Draskovic, **)« podignil; ino Ti bofh previshan, mene, zhe ne pred biftrim Tvojim umam, vendar pred dobrovoljnim flovenlkim ferzam Tvojim sa sprizhaniga dershal; te obernil vedro, biftro oko k jugu na bogato polje prelepe ino preshlahtne narodne poesie, kakorfhne v enaki obilnofti ino v enakim zveli noben narod nema, k jugu v Dubrovazhke (Ragusanisch) verte mile ino slavne literature ilirfke ino tam s obilno prirodno brano krepil Tvojo vedro glavo, vefelil Tvoje shlahlno 1'lovenfko ferze. Tam le zheva, zhe Bog ino frezha dA , fpet viditi. Do tega zbala oftani s Bogom !
J. Z.
*) Zurnal minist. clla prosvčščenija Si. Petersburg 1837, Juli S. 146 umi die folg.
**) Agram 1838 bei Hirscbfeld, Laibacb bei Paternolli, G rji t z bei Damian et Sorge Pr. 24 kr.
DAVORIE.
Po preniozčnj Awaniw a podroben) windickych Slowa-nuw wlade mobulnVcb Frankuw tratj se dčginy sluiebneho poddanstwa w blesku brdinskVcb einuw gcgich panuw, gi-miž tito w bogjch swycb na ugmu ptemnohj ch okolnjch na-roduw se proslawili.
Šafarik. Staral, slav. il. VI.

»
ŠS&ikb&SS&S* marko ino Turki.
(Iz okolice Radgonske.')
Stoji na poli beli grad,
Po gradi špranjga Marko mlad.
On pa ma eno sestrico Za svojo liibo kiiharco.
Tiirčini so perjahali,
Z konjičov dol zcskakali.
Sestrica njim je proti šla, Belo roko podavala.
Jim piti, jesti nosila,
Da se je miza trosila.
Tiiroini so se nahranili, Za rajtingo so pitali. —
Jaz vam nedelam rajtinge,
Naj vam jo dela Marko mlad.
Al Marko sedi v kamrici, No brusi svetlo sablico.
Sabla dvanajset centov ma,
Je z zlatom, srebrom okovana.

Je z zlatom, srebrom okovana, No z kačjim jezikom obžgana.
Ej devet Turkom glave proč, Ej devet Turkom noge proč.
Stoji stoji en skalen grad —
En skalen grad tega Marka mlad. Po poli Turki jahajo,
Po mladem Marki harajo. Ej hajla hajla Lenčica,
Jel ti Marka maš dom.V? — Ze ne včeraj, že ne gnes,
Ze ne celi tjeden ves. — Ej hajla hajla Lenčica!
Pernesi ])ili, jesti gor. Pernesi jesti Lenčica,
Kaj de se miza žvujgnila. — Pernesla jesti Lenčica,
Kaj se je miza žvujgnila. Turki so jeli no pili, Ki so se opijanili.
Mladi Marko
(/i Viša na Pesnici.)

Da so sc opijanili,
Za rajt'ngo so pogervali. Jaz pa nevem rajt'nge delat,
Naj vam jo dela Marko mlad, Naj vam jo dela Marko mlad, Ki je v svetli kamerci. — Marko je v svetli kamerci,
No briisi si svetlo sablico. Z žutim je medom medena, Nos kačjim giftom giftana; Na Tiirke je zpominjena. Marko je priša fort domo,
No ž njimi napravia rajtingo. Dvanajstem je vergft glavo proč,
Trinajsti sc je pod mizo skria. On pa ga lepo je pro si a: Pusti ti me|ie živega, Živega no zdravega. — Ce te p istim jaz živega,
Te nepislim te zdravega. Odsekam ti pravo roko,
Odlomim ti levo nog6; Na konjiča te posadim,
Te j ali A bos pod Beligrad, No pravia, kaj je Marko mlad.
A
(i X-
Kralj Matjaš pred peklom.
Stoji mi pole šiiroko,
Po poli steza vglajena. Po stezi pride kral Matjaš
No se močno luido derži. Njega pa sreje potnik star,
Potnik star — sam večni Bog. Pa kaj je tebi, kral Matjaš,
Kaj se ti tak hiido deržiš?— Bog vam plati na pitanje!
Kaj se jaz nebi hudo derža! Ki že meni za dugo let	/
Moja liiba mertva leži — Moja liiba mertva leži,
No duša joj v pekli gori. Oj nikaj, nikaj kral Matjaš;
Le idi ti na senjem lep, Si kupi žute goslice,
No pred peklom zaigraj. Da boš igra minote tri,
De tebe pita šatan vrag: » Ciiješ ti igere kral Matjaš,
KAj pa bom ti za plačo da?« Ti pa mu odgovor daj,
Ka bdš si plačo sam jema. Kral Matjaš gre na senjem lep, No si kiipi žute goslice.
1 ><sj
Te on ide pred pekel,
No pred peklom zaigra. Da je že igra minote tri, Ga je pita satan vrag: Ciiješ ti igerc kral Matjaš!
Kaj pa bom ti za plačo da? Ciiješ ti šatan peklenski kral!
Jaz bom si plačo sam jema. On prime liibo za belo roko,
No jo pela z pekla žarečega. Kak hitro jo perpela viin, Tak hitro liiba preguči: Nesrečen bodi pekel ti,
Ka boš zdaj moga prazen biti Kak hitro liiba preguči,
Tak hitro nazaj v pekel zleti: Nesrečen bodi jezik ti!
Ka nesi moga tiho bit. Zdaj pa na veke goria boš, Zdaj pa na veke terpia boš.
Turki v Limbušt.
Turški je baša v Limbuši;
Vojsko si zbira od vseh krajov. Sam še nevš kam se pod/i;
On se občrne v ravno pole —
Jiod 8
On se oberne v ravno pole,
V ravno pole, pod beli grad. Po ravnem poli vojska gre,
Ciida da jo zemlja derzi. Meni pa se terdno zdi,
Ka je moj liibi naj napre. Tak černi klobiieec ma,
Kavno kak ga moj liibi ma. Za klobiikom zelen piislic ma, Ravno kak ga moj liibi ma.
Baron Balon.
Raron Balon je mlad gospod,
On zbira si silno vojsko, — On zbira si silno vojsko,
A sam nezn«i kam poj de z n jo On se poda v ravno pole,
V ravno pole pod Beligrad. Pod Belimgradom vojska lezi,
Ciida kaj zemla njo obderzi. Mladi TiirČin v linjah stoji,
No si gleda v ravno pole: Po ravnem poli vojska gre,
Pred vojskpj ide mladi Balon:
Balon baron mladi gospod!
Pa kaj si priša? kaj stojiš? Al si ti priša zajcov lovit?
Al si ti priša mene častit? — Neseni jaz priša zajcov lovit,
Al sem jaz priša tebe častit: Z černim bom piinfrom te kadia,
Z žarečimi kriiglami pa škropia.— Cesarski štiiki diinkajo,
No Beligrad raznašajo. Cesarski bombe mečejo,
Tiirki se z grada vlečejo. Cesarske puške pokajo,
Turške se žene jokajo. — Tiirske se žene jokajo,
Da si nevejo kam domo: Jočte se, al se nejočte vi;
Cesar zdaj Beligrad dobi. Cesarov je bia, cesarov bo, Beligrad še cesarov bo*
X 10
li a u d o n.
(Iz kot ar a Celjsko ga.)
Ej stojaj, stojaj Beligrad! Za gradom teče erdeča kri — Za gradom teče erdeča kri, De b' gnala mlinske kamne tri.
Tam Laudon vojvoda stoji, Kervavi meč v rokah derži; On hoče meti Beligrad, In turško vojsko dokončat.
Ošaben Turk se mu smeji, ln Laudonu tak govori: Si prišo mene ti častit, Al prišo zajce si lovit? —
Nepridem jes zajce lovit, Al prišo sem tebe častit: Z svinčaniin kuglam te škropio ln z černim punfram bom kadio.
Cesarske puške pokajo, Se turške gospe jokajo; Cesarski bombe mečejo, Sc Turki z grada vlečejo.
S3K-X 1 I
Glej tak mogočen Laudon Premagao vse sovražnike; In dokler Beligrad stoji, INaj slava Laudona slovi.
o o &
o
jxod 12 >«s
tt & 3 &
M a r k o.
Stoji silna skala, beli grad, Notri se zhaja Marko mlad, In mlada Alenčica, Lepa turška devojeiea. Sta zjutraj zgodaj vstajala, Veselo se zprehajala, — Šla sta na ganke visoke, Odperat line široke. Tako Alenka govori: » Gosta megla po polj' lezi — No kaj je to? kako je to? Kaj, Marko, kol iz tega bo?« Tako je rekii Marko mlad: »»Tam ni obene megle znat, Le turški konji tak sop6, Ki k meni v gostje zdaj gredo. Ko Turki pridejo pod grad, Na proti pojdi jim do vrat; Ko pa po meni vprašajo, Po turško se obnašajo, Odgovor jim tako le daj:
Doma ni mlad'ga Marka zdaj, Ne 1)6 ga tudi drevi še, ln jutro večer javeljne.««
Še so pod grad prijezdili, Samo odperat vidili. Z desnico jih sprejemala, Z levico jih objemala: »No, dobro jutro, Turki vi, Pri domu mlad'ga Marka ni. Nebo ga drevi tudi še, ln jutro večer javeljne.«
K rumeni miz1 jih posadi, Dovolj1 da vina in jedi; I liti orožje jim pobrat, Ca nese v hram sedemnajst krat. Tam Turkam je napivala. Si v nedrije ga zlivala. Si sablo brusi Marko mlad, De se potrese svitli grad. Tako en Turek govori: »Koga na verhu tak gromi? Gotovo Marko je doma, Na brusu svitlo sablo niA.«
Tako Alenka govori: »Zdaj mlatPga Marka doma ni, Ne bo ga tudi drevi še, In jutro večer javeljne.
Tako le putice grebo, Ko drobne jajčica neso.« —
Turčine je vpijanila, Si v nedrije ga zlivala. Zdaj v hišo Marko p^rleti, Iz nožnic sabla zazvoni. — Turčine je posekali vse, Kn sam pod mizo skriva se; Turčin tako zdaj govori: Oj čakaj, čakaj Marko ti, Oj čakaj, čakaj Marko mlad, Ob glavo me nikar ne djat! Me pusti živ'ga, zdraviga, Te prosim jes junaškiga. Od mene zvediu bode vsak, Kakovi Marko je junak. «
Tako je rekli Marko mlad: »Usmiljenje li čem zkazat. Jes hočem živ'ga te pustit, Oj živ'mu pa ne zdrav'mu bit.« Hiti ga zdaj zpod mize zleč, Po svoje hoče mu postreč. Polomili mu je vse kosti, Staknit mu potlej je oči.' Na berz'ga konj'ča ga je djau, Bandero svojo v roko daii — Ga nesli caru turskimu. Poročili pa je biti njemu:
»Ca; se mu kaj do mene zdi. Naj pride k meni sam v gosli; — Sc bova vkupej skusila, Bo vidiu on, kaj Marko zna!»
TurČin se vzdigne in leli, V Turčijo daleč pribiti, Pri oknu turški car serčno Zklicuje k sebi carinjo: »Ob le sim, le sim carinja! Vesela bo zdaj najina, Gotovo zad ga peljejo.«
Turčin pod grad prijezdili kiti, Se turški car je veselili, Ne vtegama ga je sprašvati: »Al si pri Marku sc gostvati? » Tako mu Turk odgovori: »Te bile čudne so gosti! Bil, car! pri Marku sim v gosteh (Bi zlodju raji biti v pesteh): Polomiti mi je vse kosti, Stakniti mi potlej je oči, Na berz'ga konj'ča me je djau, Bandero svojo v roke dati; Poročiti je, če se ti zdi, De pojdi k njemu sam v gosti, Se bota vkupej skusila; — Boš vidiu ti, kaj Marko zna.«
Žcnitba Ulatjaša Kralja.
Se kralj Matjaž oženili je Za Alenčieo zaročili je, Prelepo mlado deklico, Kraljico ljubo vogersko. Zadosti malo pri nji spi, Zadosti malo — tri noči. Mu pošlejo četerti dan: »Na vojsko berž na mejo vstan'! Na kraj oblasti dunejske Dol na pokrajne vogerske!« — Pokliče berž Alenčieo, Proljubo k seb' kraljičico, Ji tako pravi, govori: »It morem berž se mi mudi, Na kraj oblasti dunajske Dol na pokrajne vogerske. Boš noč ti dolgo časvala, Otožnost te napadala, Preštevaj zlate romene, Gradove varvaj zidane. Na vert naj te nevodijo, De Turki te nevhitajo. « —
Zajaše konja berziga, 1 Zadirja z grada beliga,
17 >«5
Na kraj oblasti dunajske, Dol na pokrajne vogerske.
Vojaki šotor stavijo, Matjažu ga napravijo; Ko pride, mu zaukajo, De onkraj Turki slišijo.
Po neb' priplava tičica, Neznana drobna pevčica. Matjaž jo vgleda, ostermi, Mu trikrat šotor obleti, Na zlat'mu jab'ku obsedi, Zažvergoli, zagostoli: Na konj'ca, konj'ca, kralj Matjaž! Kaj ptuje vpravke v čisli maš? Dežele meriš druge vse, Ne v skerb' dežele sam svoje! Lej tvoja ni še merjena; Kraljica ti je vplenjena, Turčini so prijahali, Alenčico ti vhitali.
Ji tako reče kralj Matjaž: »Kaj meni zaverat imaš? Ne skušaj ptica se z meno, Jes imam puško risanco. « —
»Ce skušam ptica se z tebo, Život mi vzami in glavo.« —
Kralj plane na konjičica, Na vejico ko ptičiea;
Predrobno domu zaderči (Oblak po neb' tak ne berži) Do svojga grada zidan'ga, Do svojga doma beliga.
Hiti naprot mu družina, Naj predaj grede mojškrica, Vsi ternajo, zdihavajo, Souziee točjo, vekajo. Kralj ič pa pravi, govori: »Nebojte se, druiina vi! Dans tretji dan gotovo bom Kraljico dau vam spet na dom.« —
Po turšk' obleče se vsi ga, Ogerne halo do petA, Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo. Pod halo skrije šmarni križ Se nos' ko grom in blisk in piš; Si zbere konj'ča iskriga, Zasede Bčlča berziga.
Zaškertne podk'va, zapraši, De pes'k in ogenj se kadi, S k os mejo doli vogersko V Turčijo doli globoko.
Turčije v sredi globoke Stoje tri lipe zelene;
X 19 >>«5
Pod pervo konjče vstavijo, Na raj se berhk' opravijo; Pod drugo raj prodavajo: Pod tretjo kroglo rajajo.
Kraljic pri mizi romeni Tako jim pravi, govori: »Po čim vi raje prodate?« —
Se turški baša zveseli, Priazno pravi, govori: »Jih je po zlatu romen'mu, Jih tud po zlatu belimu; Kater junak pa nam je kos, Se tud brez plače naj obnos'.«
Kralj seže v arzet svileni, Po zlat rudeČo-romeni: Po mizi mu ga zatoči, De po nji trikrat obleti. Pred bašam turškim obleži. Mu baša reče, govori: »Ta zlat je kova znaniga, Matjaža kralja samiga.« Pa reče, pravi kralj Matjaž: »Povem ti jo, nebode laž, Sim ob život Matjaža djau, Mu zlato čisto vse pobrati.
Pa grede si divojko zbrat,« In reče g6dcam zaigrat. Si mlado zvolj' Alenčico, Alcnčico kraljičieo;
2m
20 Do*c
lločice si podajata, Jo pervič krog zarajata : Pokaže persten zlat ji svoj; Pak ona: »Druže dični moj! Sim nadala se nužno te, Lej! trape sitne me peste. Z a mano vsi se slinijo, Zdaj brade naj obrišejo.« -kraljič pa jame govoreč: »Nič teže v serci mi ni več! Še v drugo jo prirajava, Prot konjču se zasučeva. Pa urno bodein te pobrau, Odzad na 15 e lea bom te d jati, Kdar sekati bom na desno stran, Se dčrži ti na levo stran.« —
Jo vdrugo vkrog odplešeta, Prot konjču se zasučeta, Na berz'ga Belca puhneta, Prot Savi jo zaprašita.
Zdaj Turki se spogledajo, Za njima v curki vderejo; Že baša brado maže si, Zasmeja se, zagovori: »Sim biii nekda pri njemu vjet; Zdaj mojci h'tfe mu glavo snel, Alenčieo pa meni dat, K' jo mam tako priserčno rad. « —
21 >«5
V obojo kralj pa seka stran; V obojo druza mika stran: Po bliskovo mu sablja gre, Za žnjico snopje stavka se. Za koscam trava vred leti, Za njim po versti Turk leži. Pa Belce vdir , de prideta Gor do kovača Vmazanca. Matjaž mu reče: »Kaj ti dam? De turški kuješ, si poznan : Berž konj'ča zbosi, preobuj, Narobe podkov mu prekuj. « —
Turčin narobe prekovati; Pa kralj z levico zlat dajati, Z desnico glavo proč mu djau, Do Save konj'ča zapektati: Se vdere va njo, rezgeta, Ve dobro, kaj na herbti ma, De nosi draga sebi dva: Matjaža kralja slavniga, ln rešeno nevestico, /Vlenčico kraljičico. Čez reko plava široko Na blaženo zemljo vogersko.
s»°<i 22 >«5
Matjaš v vozi turški.
O Matijaž, o Matijaž! Lepa je krona ogerska! Trikrat je že na vojski biu, Cetertikrat je vlovljen bid, U turško ječo veržen biu. Notri ostati je let' in dan, De ni vidiu belga dne, ln sonca ne romeniga. On vidiu ni nič druziga, Koker mlado Marjetico, Turškiga cara mlajši hčer. Ona je k njemu tekala, In kratek čas mu delala. Tak rekla je Marjetica: »Ak hočeš me Matjaž uzet, Čem rešit te iz voze zle.«
Tako je reku kralj Matjaž: »»LetA neb6, nemore bit; Doma imam svojo gospo, Trikrat je lepši kakor ti, Trikrat je mlajši kakor ti. Doma mam brata mlajšiga, Tega Matjaža ti čem dat, Ak hočeš ga Marjetca vzet?««
23 D°®5
»O vera, vera, kralj Matjaž!« — »»O vera, vera, Marjetica, Turškiga cara mlajši hči!«« — »O čakaj, čakaj, kralj Matjaž! De pride šent Marjetni dan, Naprav la bom velke gosti, Bom Turke vse vpijanila, In moj^a očeta stariga. Potlej bom vkradla ključe tri: Perv'ga od konjske štalice, Druz'ga od svitle kamrice, ln tretjiga od voze zle. Vim z kamre vzela boin zlata, Zoutga zlata, belga srebra, Kakor velika sva oba. Iz štale bodem spelala, Konjiče tri osedlala.«
Marjeta komej čakala Dc pride šent Marjetni dan, Naprav'la je velke gosti, Je Turke vse vpijanila, In očeta svoj ga stariga. Potle je vkradla ključe tri, ln je spelala konjče tri. Na enga je djala zlat«'«, — Zoutga zlatž, belga srebra, li druga dva zased i ta, Ino prehitro dirjala. —
Kamer predeleč prideta K en'mu kovaču starimu: »Gori, gori, stari kovač! Boš služiii zdaj ti dober Ion, Boš služi u Ion, sto celih kron. Pojdi nam konje prekovat: Naprej oberni krampeže, Nazaj oberni gladko kov.«
Na konje hitro sedeta, Do Donave berž dirjata.
Tako je reku kralj Matjaž: »Kaj bode zdaj Marjetica, Ak čez vodo nemoreva?« —
Zlat perslen vergla je v vodo Sta srečno jo preplavala. Za njima hite Turki hudi: »Nazaj, nazaj Marjetica, Turskiga cara mlajši hči!«
Turki uprašajo: »Kako Preplavala sta Donavo?« — Marjetca pravi, govori: » Kamne na vrat privežite, Lahko vodo preplavate.« — Kamne ai so privezali, Na vrat se vsi potopoli.
isc<I 25
Prišla sta pred Matjažov grad. Njega gospa v okni stoji: »Le sim, le sim, mladi Matjaž, Mladi Matjaž, preljub moj svak! Drugo ženo Matjaž pelja; Trikrat je lepši kakor jes, Trikrat je mlajši kakor jes.«
Matjaža so sprejemali, Gerdo Marjetco gledali. Marjetca pravi, govori: »Kaj hočem jes, kak hočem jes? Naprej nevem, nazaj nesmem.« — »»Le sim, le sim, mladi Matjaž, Preljubljeni bratec moj! Perpeljau sim ti lepo gospo, Turskiga carja mlajši hčer.«« — Ta čas po farja pošlejo, De jih koj tamkej poroči.
o
Oji^o
•SS
o
J3>0<[ 26 >«Š
Matjašova smert.
Stoji, stoji mesto belo, Celje lepo in veselo, V Celji lipica zelena. Tam je post'lja narejena, Mehke pernice zrahljane, Belo ruhe so oprane, In blazine in odeje S6 iz drage turške preje. Tam leži pri belim dnevi Kralj Matjaž, bolnik kraljevi: K lepi bobnarci je laziti, Dokler ga je bobnar spaziu, Ga obodii mož serditi, De nebo več zdrav morbiti. Ves obvezanves kervavi Kralj Matjaž sestrici pravi: »Bane mi poglej skeleče, Al so Černe, al rudeče. Ak rudeče s6,« ji reče, »Naj kdo po vračnika teče, De mi grenko smert odverne! Ce so moje rane černe, Sestra! več nebo mi bolje. Pošlji mi po sveto olje.«
isoC 27 >«j
»Oh, do serca so skopane, Cerne, bratec, tvoje rane! Vedno, kralj, sini te svarila, Ne lotit se žen, prosila: »Serene rane žene ptuje.«
Kralj Matjaž tak beseduje: » Tol ko Bog daj zdravja meni, l)e bom v vas šou k lepi ženi!
Te besede še ni zrekii, Pot mertvaški je priteku. Zazvoni po Celji celim, S petimi v zvoniki belim Per Šempetru so zvonili.
Btibnar bin je pri kosili. Mlada bobnarca ga praša: »Kdo je vm&rti, de se razglaša Glas zvonov po Celji celini, V Petrovim zvoniki belim — De zvonov petero poje ? «
»Vem kdo vmeru je, serce moje! Preden prišle stare leta, Kralj Matjaž je šou iz sveta; T'mu pojo zvonovi naši.«
Bobnarca tako se vstraši, De ji žlica z roke pade.
Bobnar praša žene mlade: »Kaj t' je padla z roke žlica? Al je ujc biu, al sin strica? Je merlič biu žlahte tvoje?« —
»Ni merlič biu zlabte moje, Ni biu ujc, ni sin biu strica; Mi je padla z roke žlica, Ker sva skupej se učila, Ino v cerkev skup hodila.
Bobnarju se jeza vname, V roko ojster nož uzame, In zahode svojo ženo, Mlado ženo nepošteno.
Ko je ženo svojo vmoriii, Tako k hlapcu je govorili: »Hitro, hitro hlapec zvesti! Dalj nesmem ostati v mesti, Obscdlaj berž dva konjiča Tako hitra ko dva tiča, Enga za te, enga za me, Verzi torbico čez rame, In beživa pri li priči, De me nedobijo briči.«
Hlapec pravi ino reče: » To mi v glavo iti neče, Bežat z doma zavolj žene, /avolj žene nepoštene!«

Alcnčica Orcgtčova sestra.
Lezi, lezi stežičica
In ta pelja sred Turškiga,
Kar vidi daleč mi oko,
V Turčijo notri globoko
Po nji priteku je enkrat
Turškiga cara sluga mlad.
Pogine da! — de je ta, de velja.
Stoji na prag' Alenčica: x
Gregičova sestričiea.
»No, sluga mladi! kam pa greš?
Al meni kaj povedat veš?
Kaj dobri ga, kaj h ud i ga
Od mojga Gregca ljubiga.«
Pogrne da! — de je ta, de velja,
Odgovor tak ji sluga da, Mlad sluga cara turškiga: »Od Gregca mi nič znanga ni, Od njega se negovori: Zagledil ga jes nisem sam, Pa sdaj ga tudi nepoznani. Pogine da! — de je ta, de velja. «
Tak rekla je Alenčica, Sestrica svojga Gregica, » Brat moj je vsak'mu Turku kos, Do pet pa dougo halo nos', Obilno rož na nji se vid', In ze svilo je ves obvit. Bogme da! — de je ta, de veljA.
Ko britva sablo ma ojstro,
Jn kakor sonce vso svitlo,
Po sredi kača ji leži,
Na koncu ogenj z nje gori,
Je v kačjim strupu kaljena,
Med Turke je namerjena.
Bogme da! — de je ta, de velja.«
»Rudečo kapo ma na glav', Za kapo je tri pera djau, Zerjavove so pera te ! Jn sluga zdaj tako pove: » Od Turkov biu enak je vbit, Tvoj Gregic znail bi listi bit! Bogme da! — de je ta, de velja.
Zdaj kaj stori Alenčica, Sestrica svojga Gregiea ? Berž teče gori v kamrico, Obleče doiigo halico, Je d o u ga, douga do pela, Vsa taka, kakor Gregčova. Bogme da! — de je ta, de velj.i.
31 >€3
Jn vzame sablieo ojstro; In kako sonce tak svitlo: Po sredi kača ji leži, Na koncu ogenj ji gori, Je v kačjim strupu kaljena, Na Turke je namerjena. Bogrne da! — de je ta, de v<
Rudečo kapo na se de, Na kapi pera tri stoje. Zerjavove so pera to, Vse je, ko je pri Gregcu blo. In teče v štalico takrat Si berz'ga konjča obsedlat. Bogme da! — de je ta, de ve
Na paiice se naslonila, Na konjča berzno perhnila. Ko tica daleč zdaj ferči, Kjer šotor turški mi stoji, O Grcgčova sestričica, Junaškiga si serčica! Bogme da! — de je ta, de ve
V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, — Li tol'ko jih za njo leži, Ko snopja za ženjicami; Al drobne trave zpod kosa. Ko Bog nam dobro let'no da. Bogme da! — de je ta, de v
Pn okni turški car stoji, Ino tako le govori: »Hudobe turške, ve, gerde! Nič drujga ni vas ko laze, — Yi prav'te: » Gregca vbili smo!« Sam vidim delat ga strašno. Bogme da! — de je ta, de velja.
V šotorje dirja, dirja v skok, In Turke seka vse okrog, De tolko jih za njo leži Ko snopja tamkej za ženci, Al drobne trave zpod kosa, Ko Bog nam dobro let'no da.« Bogme da! — de je ta, de veljri.
Zdaj kaj stori Alenčica, Sestrica svojga Gregica? Junaško bližej cara gre, Pokaže černi kiti dve, Dva lepa bela cuzika: »MA take tvoja carinja?« Bogme da! — de je ta, de velja.
Ribniška Alenčica.
Stoji, stoji mi Ribnica, Na sredi je dolinica; V nji pa jc lepa kamrica, Je v kamrici Alenčica, Katera prelepo teče Pretanke riže žlaraste.
Prišofi je Turek hud po njo, Poterkau je na kamrico: »Odpri Alenčica berzno!« Alenčica pa prav' tako: »Brez matere jes neodprem, Necoj k nobenimu ne grem; Šli mati pa so v Ljubljano Po suknjo meni svilnato.«
Poterka v drug1: »Alenčica, Odpri mi vidit bratica, Saj jc minilo petnajst let, Kar bili sim jes na vojsko vzet.«
Alenčica mu li odpre, In v kamrico k nji Turek gre; Po hiši se prpšetata, Za roke sc sprejemata;
Prijeu je nizko jo pod pas, Na konjča verze jo la čas.
Alenka vpije na ves glas: »Aube! o slište, graf, leto, Ste ho tli meti me gospo, Naj bom sa vašo kuharco!«
Še v drugo vpije premočni: »Aube! o sliste, graf leto, Ste hotli me gospo imet, Za hišno dajte mene vzet!«
Še tretje vpije na ves glas: »Aube! o graf, to prosim vas, Sle hotli me gospo imet, Za svinjarico prosim vzet.«
Iz spanja graf se prebudi, Tako mi pravi, govori: »Berž, hlapci, konje osedlatl Tak se mi hoče zazdevat, l)e mlada vpije Alenka, De njo Turčin zdaj proč pelja.
Konj grafov osedlan stoji, Na njega graf se zaluči, In proč močno s konjam derči, De ogenj s podkovi leti. Pridirja h (Joričji vasi,
><4. 3.S >«x
TurČina tam z njo zavhiti: 'Z za pasa zdere svitli meč, Turčinu verze glavo preč. Si vidiii, Turk, no ti leto! Si hotiu vzet Alenčico.
r, V)
cr>v.p
It a ii b a r.
To si volji turški baša, Ki se Turkam prav obnaša, Kak bi vojsko vkupej spravili, 1) e bi Sisek pod se zgrabili. Sem ter tje po hiši hodi; Misu se mu v glavi blodi; Pa jo znajde voučja glava, Meni: Ta bo nar bolj prava: Svojo vojsko vkupej zbrati, Jo pod Sisek celo gnati. Pa ni moč čez Kopo priti; Prašajo ga: »Kaj bo st'riti?« Baša stopa o potoci, Gromeč boben nosi v roci, Jezen ter do vanj teleba, De razlega se do neba. Ves togolen rohni baša,
r»o<X 36 >*s
Ki sc Turk am prav obnaša: »Prek si vervi potegnite Koš po verhu naložite.« So mu tako naredili, Preko Kope se spustili, Pa pod vSisek se nabrali, Tam se v rove zakopali. Kaj stori pa turški basa, Ki se dobro jim obnaša? — Na tla sede, list napiše, Pošlje poglavarju v hiše: »Ala, ala, moj Adame, Siska verli poglavare, Al sc hočeš mi podati, Al mi hočeš glavo dali?« — Mu odpisati je Adame Siska W'rli poglavare: Nočem z lepo se podali, Nočem tudi glave dati; Močem rajši sc braniti, Šiški poglavar še biti, Se mi bodele kasali, Kranjcov ne ste še poznali. -Kaj mi jame zdaj Adame, Siska verli poglavare? — Piše liste, da povelje, Nest jih reče v tri dežele: V Štajersko, Koroško , Kran Yr lepo zbornico Ljubljansko, De je prišou turški blisek.
De nam hoče vzeti Sisek. Štajerci so list prebrali, Grenko, kislo se dferžali, Tresli vsi se, 'n omagvali, Ker Turčina so se bali. — List so tud Korošci brali, Z enim glasom pa vsi djali: »Z Turkam noč'mo se vojskvati, Kaše vrele ne pihati. Turek ima velke hlače, D o ilge, doilgc pa mustače; Bi vratove naše vgledau, Do ve, kaj bi nam povedati?« — Beli list Ljubljana brali, Med seboj so tako djali: »Išimo si pomočnika, »Zdaj je sila prevelika. »Turk če yzeil nam Sisek bode, »Nam na robe vse vse pojde, » Mest' Ljubljana bo pokrajna, »Kranjska d'zela Turška drajna. »Hitro si pomoč išimo, »Gospod' Raubarju pišimo, »Ve i zna on vojsko vodit, »Pred vojaki spredi hodit.« Beli list so napisali, Ga na Krumperk mu poslali; Tam prebiva jaki Baubar Nepremagan konjski glavar. Raubar jutrcj rano vstajau,
iao([ 38 >«*
Se po grada je sprehajati, Line hodili si odperat, Dol na zlato polje gledat. Ozeravši se okoli, Zdaj zagleda v ravnem polji Mladga poba urno teči, Beli list u roci nesti. Raubar si ob dlani poči, Hitro mu na naproti skoči, Bele liste berž pregleda, Basu se na glas posmeja. Stopi gori v svoje line Do gospoje Katarine: »Dve nedelji bodi zdrava, »Da jo z bašam zaigrava.« Bes de gospe Katarine, Je plahota v taki sili, Za gospoda se je bala, K' mu je sablju pripasvala. Glas gospodov hlapce kliče, Osemnajste svoje Ciče. »Zor je! zdramsi se zdvigajte, »Berze konjče napajajte, »Jih scdlajte, oberzdajte, »Koj na vojsko napravljajte; »Hod'mo v zidano Ljubljano, »Terdno, v'soko in prostrano.« Hlapci konje zasedlali, Pa vsi ročno zadirjali. Pred se konjiča nevslavi,
Še le pri zeleni Savi. Raiibar klicati brodnike, Pod Černučami voznike: »Le na noge, le vstanite, »Nas prek Save predložite.«
50	brodniki še vsi spali, Zavolj vod se vozit bali, Save vel'ke prederoče, Čez bregove nas lop joče. Pravi Raiibarju Andreje: »Voda seže že čez breje, »Mi nemoremo voziti.
»Vi v Ljubljano pa ne priti.« Raiibar še zakliče v drugo, Svit lili zlatov da obljubo;
51	brodniki pomignili, Reko: »še ga bomo pili.« kmal brodniki zakčriniii, So Boga lepo prosili,
De b' jih zdrave še vozili, Turške jašpre seb' služili. Zlate reče jim podati, Jadčrno pa zadirjati Preko polja do Ljubljane — Terdno, v'soko in prostrane. Gospod Raiibar drain' Ljubljance: »Oj Ljubljanci, oj zaspanci! »Rerž iz pernic ustajajte, »Rerž na vojsko napravljajte.« Pa za Raiibarjem hodile,
So Ljubljanke ga prosile, Srebra, zlata ponujale, Družete si odkupvaie. Baubar: »Tih gospe in mamke, »Poterpite malo samke, » Zdaj ni časa podkupvati. »Meji žuga turški blisek, »Iloče nam požreti Sisek; « Turk če vzeii Sisek bode, »Nam na robe vse vse pojde. »Vam Ljubljana bo pokrajna, »Stran Dolenska turška drajna.« Boben zdaj mu zaropoče, De preslišat ni inogriče. Baubar si vojake zbere, Dol pod Sisek z njimi vdere. Tolk' je Turka na terišu, Kolkor mravelj na mravljišu. Naprej vdir je Baubar teku, Velkmu hlapcu: »Stopil« rekli, »Žlez' na to visoko drevce, »Gledaj dobro na banderce: »So banderci vidit beli, »Terdo mdjo bomo meli; »So banderci pa rudeči, » Nič ncbodimo boječi; »Turka b6mo pozobali » Koker da bi češne brali: »Pred miril nebomo dali, »Dokler ga ob tla riedjali.«
Hlapec vidi vse rudeče, To st'ri Kranjce vse goreče; Tak se v Turke so zagnali. De so vsiga posabljali.
Turki pred Dunajem.
Pred Dunajem tolk ljudstva leži, Da ga komaj zemlja derži.
V	Dunaj je pisati hudi Turk, K temu cesarju svitlimu:
Al se udarte, al se podajte, Al daste ključe od Dunaja! —
»Daj nam odloga štirnajst dni!«
Svitli cesar je pisati na vse strani, Nobene jim pomoči ni. —
V	Dunaj je pisati hudi Turk K temu cesarju svitlimu:
Al se udarte, al se podajte, Al daste ključe od Dunaja! —
»Daj še nam odloga li tri dni?«
S vitli cesar piše na vse strani, Al nobene mu pomoči ni. —
V	Dunaj je pisati hudi Turk, K temu cesarju svitlimu:
Al se udar te, al se podajte,
Al dajte ključe od Dunaja! — »Daj se nam odloga minute tri, Da svete maše minejo. Men' se že žolnirje milijo, Ki nobeden ne jedli ni piu ni,
Dvajst dni na černo žemljico sediu ni.« — U velki cirkvi vkup zgoni,
Per ljub'mu, svet'mu Štefani. Usi Dunajci u cirku gredo:
Zgonile in muzicirajte, Da nebo sc slišau ženski jok,
Niti vrisk majhenih otrok. — Kadar je mašnik podignu,
Proti ljudstvi se je občrnti: Nič nemarajte Dunajci vi,
Marija v oblakih v pomoč sLoji: Močno proti Turki se preti,
Iludga Turka v Dunaj ncpusti. — Najprej je peršou Poljski kralj, Parski first, potler (lolenderca,— Golcndarca z svojo vojsko. Tak so se močno sekali,
Da s6 zajezil Dunavo.....
Zahvalen bodi večni Bog!
Bog in Divica Marija! Da si nam peršla na pomoč Da žiher spali smo to noč.
X 13 ><e;
Poljska kraljica.
O stražnik, Benečanjski stražnik! Vstanite že, Benečani in kapetani, Po morji se vozi Poljska kraljica, Za sabo vleče tri sto bark, V vsaki barki tri sto vojakov, Vsaki vojak ima svoj'ga sluga, Vsaki sluga svojga podložnika. Zdaj bo vzela Beneški tabor, Sveliga Marka visoki turen. Hitro so vstali Benečani in kapetani. Naproti so tekli Poljski kraljici: »O milost, milost Poljska kraljica! Iločmo se podali, ti prebivališe dati; Dati vojakom jesti in piLi.« Kraljica pravi: »Jes nemaram za jesti, Za piti ne, vojaki moji imajo dosti: — Če mi nedastc Španjskiga kraljica, Zdajzdaj bodem vzela Beneški tabor, Sveliga Marka visoki turen.« — Hitro so tekli po Španjskiga kraljiča, Ino so ga peljali Poljski kraljici, Mat' ga spremljala, se milo jokala. Tako je rekla Poljska kraljica: ».les sim ga redila tri cele leta, Pa si mi ga ukrala Španjska kraljica, S rijim si skočila sim na Henečijo.« —
Tako je rekla Poljska kraljica:
»Kaj vam pravim moji soldatje:
Strelajte meni še na veselje,
Godite meni še na veselje,
De dobila nazaj sim Spanjsk'ga kraljica.
BALADE, ROMANCE.
Zbi6r ten, chociai niemnogi, dla poezyi jakakolwick pomoc przyniesc može; a badacz dzicjow znajdzic nie jedrn« mysil stara, ktora dotad nieodmienna biadzi po szerokicb d/.ie-d/inacb wielkiej Siowiailszczyzny; nie jedny dum;, klora brzmi dotad w bratnicb pokoleniach, i do wyiwieccaia cha-rakteru jednostajnega posfuiy.
K. tVt. IVojcicki « Picini l udu itd. »
- ttm-H*-
Mlada T i d a.
(Iz Ccrovca.)
iVElada Vida je proso plela liano rano mod zorjami. Kak od konca je perplela, Ztepeno je najšla roso. »Da bi Bog daj mojo bilo, »Kaj nicoj jc tod hodilo.« —
Da do konca jc perplela Si je najšla velko kačo, — Velko kačo zaglavačo.
Kača je mela devet repov. Na sakšcm repi devet kliičov.
Mimo je vlegla gladka steza ; Po stezi jaše mlad štidentič.
Č3K« 48 j*«
»Hala, hala, mlada Vida! »Vtergaj si ti drobno šibo, — »Vtergaj si ti drobno šibo, » Ki za leto dni jc zrasla.« —
Mlada Vida vterga šibo, Ki za leto dni jc zrasla; Z šiboj vujdre velko kačo, — Velko kačo zaglavačo.
Kak je lehko njo vujderla, Z repa kliiče njoj je zbila; Kača pa sc je zlilila, V mlad'ga kraliča spremenila. —
»Hala, hala, mlada Vida! »Kaj si želila, si dobila; »Bila, prosta si diklica, »Zdaj pa svetla boš kralica.« —
Ii i p « T i d a.
(Od meje Mcdjimurskc.)
Lepa Vida pleje proso Rano' rano med zorjami. Pervo iitro pleje proso, No ztepeno najde roso:
X 49
»Da bi Bog daj mojo bilo, »Kaj todik je nicoj hodilo.« —
Driigo iiiro pleje proso, Ztepeno si najde roso: »Da bi Bog daj mojo bilo, »Kaj todik je nicoj hodilo.« —
Tretjo iitro pleje proso, V prosi najde velko kačo. Kača ima devet repov; Na sakšem repi devet kliičov.
»Nestraši se, lepa Vida! »Kaj si prosila, si dobila; »Saj sem ja ne hiida kača, »Neg jaz sem ti mladi kralič, — »Jaz sem ti en mladi kralič, »Ki kraliije v belem gradi.
»Ti boš šla po gladkoj stezi, »Jaz pam šla po g6stem germji » Zkonec steze va se zišla — »Na poli per belem gradi. »Vtergaj si tri drobne šibe, »Ki bojo tri leta stare.« —
Da kačo vujdrc z pervoj šiboj, Ona je od glave človik; Da jo vujdre z dr ligo j šiboj,
SO >>«3
Grata do pojasa človik; Da jo vujdre z tretjo} šiboj, Te že grata do pet človik: —
»Hala, bala, lepa Vida! »Kaj si štela, si dobila. »Zemi zemi z onih repov, » Z devet repov devet kliičov, »No odkleni bele grady, »No poberi srebro, zlato. »Če sem bio dozdaj kača, »Pa sem ti zdaj mladi gospon, » Ki kraliije v devet gradili » Z lepoj Vidoj nestrašlivoj. «
Hf c r č s t a.
Anjčika po ganjki šetala, Na visoke lin jc gledala, —
Na visoke linje gledala, Sivo meglico zagledala:
»Oča, oča, liibi oča moj! Po poli se meglica kadi.«
»»Anjčika preliiba moja či, Po poli meglica se nekadi.««
»»To ti neje nikša meglica, To je sama konjska sapica.««
»»V oglcdy se tebi pelajo Cara turškega najmlajši sin.««
»Nedajte me, oča, v Ilirsko ni!« »»Nikaj, nikaj, Anjčika moja či!««
»»Tam boš se po gradi šetala, Srebro no zlato prebirala.««
»Zlodi naj zenic tiirske grady, Vse tiirske grady, žute zlat}'.«
Kočije se v dvor postavlajo, lU'le riihe se prestirajo, —
Bele riihe se prestirajo, Kupice vinca se natačejo. — —
Hala hala, liibi oča vi! Jel nam date Anjčiko al ni?
»»Ja sem Anjčiko vam obečA, Pa vam jo bom tiidi taki da.«« 4 *
Kupice vina se natačejo, Mladoj Anjčiki napajajo.
Gostje v kola se nalagajo, No se v dalne kraje pelajo.
Sneha je po klobiičec segnola,
Sneha jc po klobiičec segnola. Svetli nož v serce zabodnola.
Hala hala, mladi hlapčiči, Pelajte mi Anjčiko domo!
Hlapci so hitro gcnoli, Mertvo v beli dvor perpelali.
To na peldo oči, materi. Ki tak daleč deco oženi.
Ženihi je klobiičec dol op«1,
Tri čeri.
(/s Sirdiiča.)
Mati je mela čerke tri; Vse tri je omožila: Pervo je oraozila Daleč k sivem morji;
Drugo je omožila J)aleč v ravno pole; Tretjo je omožila Daleč v stermne gore.
Mati je sla gledat K svojoj pčrvoj čerki Daleč k sivem morji, — K sivem no globokem.
» Cerka moja draga, Jel je tebi dobro Pri tem sivem morji, — Sivem no globokem"'«
»»Dobro mi je dobro, Hvala bodi Bogu! Z. vinčecom se vmivlem, Z tenkoj sviloj brišem.«« —
54 Dots
Mati je šla gledat K svojoj drugoj čerki Daleč v ravno pole, — Ravno no široko.
» Gerka moja draga, Jel je tebi dobro Vu tem ravnem poli, — Ravnem no širokem?«
»»Dobro mi je dobro, Hvala bodi Rogu! Z mlekecom se vmivlem, Z pečelatom brišem.««
Mati je šla gledat K svojoj tretjoj čerki Daleč v stermne gore, — Stermne no visoke.
» Čerka moja draga, Jel je tebi dobro Vu lili stermnih gorah, — Stermnih no visokih?«
»»Dobro mi jc dobro, Da se smili Bogu! Z suzami se vmivlem No /. pelinom brišem.
55/0(1 bo >«$
Vsakšo noč odide, Vsakšo noč mi pride, Vsakšo noč pernese Mi mertvečko glavo.««..
»Čuješ moja draga! Poznaš toto glavo?« »»Kaj nebi poznala Svojga bratca glave ! « «
»Čuješ moja draga! Poznaš toto glavo?«
Kaj nebi poznala Svoje sestre glave?««
»Čuješ moja draga! Poznaš toto glavo ? « »».Toje no prejoje, Moje matere glava!««
»Tiho moja draga! Če boš se jokala, B6m te tudi vmorid, Vmorio kakti mater.«
Z vustmi se smejala
V	serci sc jokala —
V	serci se jokala, No dušico dala.
Hezvčsta.
Vanek jase konjiča, — Lepega konja černega, On pa ga zajabavA bo, Pod Micikine okneca.
» Dobro iitro Micika, »Al si domaj ali ne?.. » Ce si ti Micika dom A, » RazpregA b<5m ja konjiča.
» Ce pa Micke ne doma, »Podbistra bom konjiča.« Nega ne Micike doma, Včera je odišla v beli mlin.
VanČ je podbistra konjiča, — Lepega konja černega — Lepega konja Černega, No je odjaha v beli mlin.
»Dobro iitro, mlinar mlad, »Al ti spiš al gor bidiš?« — »»Jaz nespim, neti ne bi dim, »»Al Miciki v krilali glav6 deržim.««
»Čakaj, čakaj, mlinar mlad! »Boš ti mene spozna rad! »Kak se liibijo liibice, »Al tiste, ki so zaročene.«
Čudna Vlaškinja.
Stoji mi stoji pole, — Pole šiiroko; Na poli pa mi stoji Lepi beli grad.
Po gradi pa se šeče Mlada junfrava; Proti njoj pa se peršeče S rib ar Dornaski:
»Dobro iitro njim Bog daj, Mlada junfrava!« — »»Lepo vam zahvalim, Sribar Dornaski!««
»»Vi hote tii ostali, Per meni te spali.«« — »Jaz ncsmim tii ostati, Bi priša beli den.«
i3>°C[ 58 Do^
»»O nikaj, nikaj šribar, Sribar Dornaski! Jaz mam tri prepelinčeke, Ki lepo pojejo.
Eden mi popevle Da se mračiti če; Driigi mi popevle, Da je ponoči,—
Driigi mi popevle, Da je ponoči; Tretji mi popevle, Da se zorili če.««
Onedva sta zaspala,
Je priša beli deri:
»Oje joje, junfrava!
Jaz z grada zdaj nesmem. «
»»Nikaj, nikaj šribar — Sribar Dornaski! Ja še eno suknjo mam, Gospod za njo ne ve.
Leponi njih opravila Kak mlado junfravo, Taviin boni njih poslala Za pravo Vlaškinjo.««

On pa najde zenkinje, Ki pšeničko zinkajo.* »Le zinkajte, le zinkajte Dokič še je rosnata.«
Zdigniteda junlrava Vašo siiknjo gor, — Zdignite si suknjo gor, Da si je nezrosite.
»Jaz bi si zdignola Svojo siiknjo gor, Pa bi vam se čiidno zdelo, Da jaz zpoder hlače mam.«
»Vam bi se čiidno zdelo, Da jaz spoder hlače mam: Jaz pa spoder hlače mam, Sem prava Vlaškinja.«
Pa kaj je to za Vlaškinja, Ka tak bele roke ma, — Ka tak beli roke ma, Kak šribar Dornaski.
»Lehko jaz takše roke mam, Sem sestra njegova; Jaz sem neeoj tii ostala, Per kiiharei sein spala.« —
H»H
j3>o<j GO
Prava ljubezen.
(Od Jeruzalemu.)
Stoji mi stoji ve rte c lep, Je z rožami nasajeni.
Po njem se šeče Micika, Lepa mlada divojčica.
Mimo pa jase fantič mlad, En fantič mlad, en lep soldat.
Dobro iitro Micika! Jel boš mi dala piišelce?
d Že minolo je devet let, Kaj davala sem piišelce.«
Tudi že minolo devet let, Kaj je tvoj liibi za glavo djan.
Jaz pa sem ravno poleg bio. Da je tvoj liibi glavo zgibio.
Le zbiraj si zdaj liibega ! Al mene češ al driiega,—
»Jaz nečem zbirat Iiibega, Ne tebe neti driiega. «
Sem sedem let. ga čakala, Zdaj sedem let bom plakala.«
Al liibi segne v svilnat žep, No viin potegne perstan lep.
To maš, moja liiba, persten zlat! Bid sem negda tvoj liibi mlad.
Te bila si mi liibica, Zdaj boš mi žena zaročena.
stalna ljubezen.
(Iz Murskega polja.)
Stoji mi stoji lepo pole, Na poli stoji beli grad,
P.) gradi pa se šeče junfrava. Prelepa mlada Anjčika,
No si pobira bele listeke, Z njimi briše Čfcrne okeee.
Proti njoj pa se peršeče Gospod lep, oj gospod mlad :
Kaj pa je tebi junfrava, Prelepa mlada Anjčika?
Kaj pobiraš listeke Si brišeš černe okece? —
Kaj mi nebi blo, kaj mi nebi Moj liibi mi na vojski je.
Na sedem let mi je odlog da, Sedem let je že preminolo, —
Sedem let je že preminolo, Al Uibega še ni nazaj. —
Nikaj nikaj, mlada junfrava, Češ ti mene al pa drugega?
Vzemi mene al pa drugega, Nečakaj ti na pervega. —
Nečem tebe neti driigega, Meni je ža za pervega. —
Poglejda, poglej, junfrava, Prelepa mlada junfrava!
S2>°d (53
Kaj ja to mam na pravoj roki? Jaz pa mam zlati perstan tvoj.
Ki si mi ga liiba dala, Da sva si k zarokom šla.
HJ9B8J*«
Itoftii zaročena.
Kaj je tebi, Marinka, Kaj si tak lepo poješ V svojoj svetloj kamrici?
» Kaj si jaz nebi pela, Kim ziitra svate mela, Kim ziitra mlada snelia?«
Neš mela ne, Marinka, Neš ziitra mlada snelia, Tis ziitra diišo dala.
» Moj liibi Hog predragi, Kaj pa sem pregeršila, Kam ziitra diišo pistiia?«
Ne si ti pregeršila, Mati jc pregeršila, Ki te je na svet rodila.
Ki te je na svet rodila, V niinski klošter obeeala, Zdaj pa zainož dala.
^esr^nl roglednik.
Prelepa nova pristava. Po njoj se šeoe [Vežica, Prelepa mlada dekelca. Za njo je z veda Ivan mlad, Dvakrat njoj posle v ogledy, — Dvakrat njoj pošle v ogledv, Tretjokrat perjaŠe sam: Vzemi me vzemi Nežica, Ti moja perva liibica. — »Hala hala, Ivan mlad, Le naprosi nama svaty, — Le naprosi nama svaty, Ka do ti ednaki vsi, Ka ned6 jako kričali, Ka nedo jako huškali.«
Nežica na pragi stoji, Pa si gleda svoje svaty.
Stoji mi stoji pristava,
a>o{[ Go
Vsi driigi so se vklonili, Al ne se je vklonia Ivan mlad. » Oj čakaj, čakaj, Ivan mlad, Nebo ti tega tretji den. « — Nežica na pragi sč zverti, No v zeleno goro biži. Tam je korenjiče kopala, No ga v piskriček nalagala. Korenjiče je zviralo, Ivani serce vmiralo.
Oj hala, hala, bratec moj, Jašida v novo pristavo, Prosi ti lepo Nežico, Naj pušča mene živega...
»»Oj hala, hala, Nežiea, Pusti mi bratca živega.«« — »Ilala, hala, Ivanov brat, Le jasi ti nazaj domo — Jaši ti nazaj domo, Ven najdeš bratca živega.« — Perjaše brat nazaj domo, Al bratca najde mertvega. To pa vam naj bo sakšemi —, (iizdavci kak hA Ivan mlad.
Sxo<J 06
Vinorjcno d£tc.
(Iz Cerovca.)
Stoji mi stoji polece, — Pole lepo šiiroko. Na poli stoji pristava, — Prelepa nova pristava. V njoj mi prebiva Margečica, — Prelepa mlada majarea — Prelepa mlada majarea, Ta perva moja liibica. Margetca potoči zibelko: n Oj tuja baja, mali sin, Oj bajaj bajaj, mali sin, .laz si zdaj grem pleničic pral.» Ona si gre pleničic prat, Gospa pa grč njoj sinka klat, Margetca opere pleničice, No si gre nazaj domo. Ona pa sreča mlado gosp6 — Mlado gospo z belega grada. »Kam pa si bodla mlada gospA, Kaj tak poštrofan furtoh mas?« »»Jaz sem bodla pi.šencov klal, Obeda za mizo pripravlat.«« Margetca pride nazaj domb, No prestraši se premočno:
»Obe Jezoš, kaj je to?
Puna zibelka je kervi —
Puna zibelka je kervi,
Moj sinek pa raertev leži.«
Gospa pa pride v beli grad:
»»»Ge pa si bila mlada gospa —
Ge pa si bila mlada gospa,
Kaj si tak z kervjoj poštrofana ? «««
»».la sem eno pisce zaklala,
Tebi obed perpravila.««
Gospod potegne svetli meč,
No njoj odseka glavo proč.
»»»To ti naj bo mlada gospa,
Kaj si mi sinka vmorila —
Kaj si mi sinka vmorila,
Kaj nebo licrbiČ grada belega.««"
Gospod si zbriše svetli meč.
»»»Ti neboš moja gospa več!«««
Tutor j eno d^te.
(Jz Murskega polja.)
Gerca zible sineka V svojoj novoj zibelki. Tuja, haja, mali sin! Da bi skoro velki bia —
5*

Bog- da j da bi volk i bia, V belem gradi herbiČ bia. — To č u j e mlada gospa Noter y svoj ti beli grad. Gerca gre pleničic p rat. Gospa pa njoj sinka klat. Gerca pride nazaj domo; Oje, joje no prejoj! Puna zibka je kervi, IMoj sinek mertev leži. To pa čiije mladi gospod — Noter v svoj ti beli grad: » Kaj je to mlada gospa, Kaj tak zbrojen liirtob maš?« »»Jaz sem pišče zaklala, Obed nama perpravila.«« Gospod vzeme svetli meč, Njoj odseka glavo proč. »To ti bodi moja gospa, Kaj si mi sinka vmorila.«
Viiiorjcno dclte.
Anjčika tenko nit delala, Zibko z nogoj potakala: Oj tuja, baja, mali sin! Da bi mi skoro velki bid.
(Iz meje Meiljimurske.)
y?-o(C 60
Da hi mi skoro velki bid, Beloga grada herbič bio. — Anjčika gre pleničic pral, Mlada gospa njoj sinka klal. Anjčika pašči se domo: »Moj mali sin še izda spi! Kaj je to, ti moj mali sin? Ven to je tvoja šega ne -Ven to je tvoja šega ne, Ka bi mi ti tak dugo spo.« — Anjčika je zibko odkrila, Za svojo se glavo zgrabila: »Jezuš presmileni ti moj! Oj j oje no prejoj! Zibka mi puna je kervi, Sinek pa mertev v njoj lezi.» Mimo mi jaše mladi gospod: »»Kaj ti je mlada Anjčika! Kaj si tak milo skričala, Na Jezusa se zezvala?»» »Kaj si ja nebi zkričala? Puna mi zibka je kervi, Ino v njoj sinek mertev leži.« Žlahtni gospod se pašči domo; Žlahtna gospa mu proti gre. »»Hala, hala, žlahtna gospa, Kaj si ti fiirtoh zkervavila?«« »»»Kuharce so se zakesnole, Pišenc zabadat pozabile: Za lo sem jim pomagala,
< 70 >«ž
Fiirtoh si zkčrvavila. « « « »»Nebi ga tak zkervavila, Da bi sto pišenc zaklala...«« »»Ilala hala žlahtna gospa, Ge si tak fiirtoh zkervavila?«« »»Mesari so se zakesnoli, Tclec zabadat pozabili: Za to sem jim pomagala, Fiirtoh si okervavila.«« »»Hala hala, žlahtna gospa! Ilodma si na visoko goro: Tam borna mija gledala, Kak mladi ribici ribijo — Kak mladi ribiči ribijo, Drobne ribe po vodi plavajo.«« Gospa pogledne nad goro, Gospod posiine jo v vodo: »»To ti naj bo mlada gospa, Kaj si mi sinka vmorila. Anjčika bo zdaj žena moja, Žlahtna gospa grada beloga.««

71 >«3
Hev^rnost.
(Iz sv. Jurja nad Stavnico,)
Dober večer Ju lika, Lepa inlada Julika, Kaj pa delaš v ogradi? — Plejem rože romene. — Komi boš je davala? — Lepem mladem vajvodi.— Kaj pa či to Eva zve? — Jaz postavim valile tri___
Perva valita zakriči: Beži beži vajvoda!— Nemo beža, nebižim, Či glih tii glavo zgibim. . .
Eva stopi v hišico;
Vajvoda viin zkoz okneco.—
Dobro iilro Julika,
Moja liiba ženica!
Slo pa je prašna zkoz okneco?
(iolobek je perlina zkoz okneco.
Kaj pa Julika v posteli je,
Ka je tak razmetana? —
Dekla jo je razmetala,
Da jc kliičekc iskala.—
Kaj pa ti Julika je z lasmi, Ka so ti tak kiiŠtravi?— Dekla me je zkiištrala, Da me je razpletavala. — Kaj pa tvojim nadram je, Ka so tak razberbrane?— Nadrinjak sem odvezala, Sineka si nadajala. — Eva zmekne sablieo. Juliki odseka glavico: To ti bodi Julika, Zraven mene si mela vajvoda.
]II e \ 6 r n o s t.
(Iz meje Medjimuvske.)
Kcri je truden naj gre spal : Jaz nesem trudna nedem spat; K meni de prišd šribar mlad.
Ona postavi valite tri, Ka njoj od m6ža rekle bi.
Ta perva stoji sred pol.i; Ta driiga stoji kraj dvora, Ta tretja pa pri kamrici.
ssod 73 >sj
Ta perva valita /kričala: Ilala hala, mlada gospa, Ivanjkovič grejo domo.
Nesmo ga vidli videjoč, Konjiče smo čiili herzgetoč, Sablico svetiti kakti luč. —
Oj nikaj nikaj, šribar mlad, Valita neve kaj govori. —
Ta driiga valita /kričala: Hala hala, mlada gospa, Ivanjkovič grejo domo.
Nesmo ga vidli videjoč, Konjiče smo čiili herzgetoč, Sablico svetiti kakti luč. —
Oj nikaj nikaj, šribar mlad, Valita neve kaj govori. —
Ta tretja valita zakriči: Hala hala, mlada gospA, Ivanjkovič so ze doma. —
Hala hala, mlada gospa, Odprite da mi kamrico. —
Gospa 11111 odpre kamrico; Šribar skoči zkoz okneco, No poterc šajbico. —
74 }>>«s
Hala hala, mlada gospa, Zakaj je zterta šajbica? —
Nikaj nikaj, žlahtni gospod, Mačka je miško tuckala.
Hala hala, mlada gospa, Pa kaj ste vi lak kerlava? —
Nikaj nikaj, žlahtni gospod, Mene je dekla česala. —
Hala hala, mlada gospa, Zakaj jc postela razrovana?
Nikaj nikaj, žlahlni gospod, Dekla jc kitice iskala. —
Hala hala, mlada gospa, Kaj mate nadra razdrajsane
Nikaj nikaj, mladi gospod, Sem sinki cecka davala.
Gospod potegne svetli meč Gospi odseka glavo proč.—

Izbiranje ljubic.
(Iz 1 love a.J
V sem širokem kraji liiči ni, Le per Megličovih še gori.
Naj mi le gori, naj le gori, Da Anjčika betežna leži.
Naj mi le leži, naj le leži,
Saj mi mladi Jakop pri njoj bidi.
Zbiraj d a si, liibi, liibico: Ja sem zbetežala, vmerla bom.—
Tožno ti je mojo zbiranje, Leži bi mi bilo jokanje —
Leži bi mi bilo jokanje, Da si vidim tvojo vmiranje.
Vem mi Hibic jc na zbiranje. Ložkih griišek na prebiranje.
Kera griiška lepša, terpkeša je, Kera liibica lepša, hujša je.
u
ti \
&o<£ 7G >«s
!I i c i k a.
Stoji mi stoji polecc, Prelepo pole šiiroko;
Na poli je zrasla lipica, — Prelepa zelena lipica;
Pod lipoj stoji mizica; Prelepa kamena mizica.
Okoli stojijo stolčeki, — Prelepi svilnati stolčeki;
Na njih pa sidijo junaki, — Junaki — mladi fantiči;
Med njimi pa sidi liibica,-Prclepa mlada Micika.
Debele je suze lakala Po svojem romenem ličeci —
Po svojem romenem ličeci, Po svojih prebelih zizekih.
O kaj je tebi, Micika, Kaj si tak močno žalostna?-

O kaj nebi bila žalostna, Od fantov sem zapelana.
Oh jaz sem vam tak zmešana Kak je na stezi vodica,
Po keroj grejo forari Z samimi težkimi vozi.
Zakaj jaz nesem več micika, Meti sem žena zakonska.
Anjčika ino Miltalek.
Stoji mi stoji polece — Prelepo pole štiroko;
Prelepa lipa zelena; Pod lipoj stoji jezera — Lepa jezera globoka. V jezeri se kople Anjčika Prelepa mlada deklica. Mimo je vlegla stezica —■
Prelepa stezica vglajena. Po stezi se šeče pajbič lep — Pajbič lep, Mibalek mlad.
Na poli sloji lipica —
Oj kopli se kopli Anjčika, Samo nezakopli života! —
Pa kak bi ga zakopala, Ki tebi sem ga obečala?
Ki tebi sem ga obečala, Mariji pa zaročila.
Podaj mi, liiba, belo roko, Da od tebe vzemem slovo.
Mihalek potegne svetli meč, Anjčiki odseka roko proč.
Mihalek obriše svetli meč:
Zdaj pa neboš moja liiba več.
Sin mačolio izplačuje.
(Iz meje 3Ie<ljimurske.)
Vse gore sc ponižajo, Ena sc samo vzdigujc.
Na njoj pa teče zibelka, V zibelki leži Stefan mlad.
»Zibli inc zibli, mačeha — Iliida prevzela mačoha!
Naj ti j a zrasem verba vclk, U6m li ja kiipd senjem lep.«
Stefan je /raso verba velk, Maeolii kiipo senjem lep.
Mačdhi kiipi siiknjico, Sebi pa kiipi sablieo:
»Sedmada mija v sčnčico, Da si pogledama senjem lep.«
Mačoba gleda siiknjico, Stefan pa gleda sablieo.
Štefan potegne sablieo, Macobi odseka glavico.
Kam jc glava klončnola, Ta je kervčica špribnola:
»To ti naj bode, naj ti bo, Huda prevzela mačoba. —
Na tvojem lepem zibanji, Na tvojem lepem varvanji:
Z ternjičom si mi postilala, Z koprivieami odevala.«
80 n
OI>s<Wl krivca
Nicoj so mene vlovili Fare Jurja svetega, Premočno so me zvezali, Na kola me naložili.
Daleč so me pelali — Daleč na pole šiiroko: Tam pa so me z kol vzeli,
V	temno vozo me djali!
V	temno vrizo me djali —
V	vozo temno, globoko: Heši me Bog te nevole No te voze globoke!
Nevidim sunca rumenoga, Ne zvezd ne meseca belega!.. Z temne vcSze so me vzeli, Ino na kola naložili.
Daleč so me odpelali Daleč na pole (Jrivenčko. Tain pa so me z kol vzeli, No me na siol posadili.
Tam bilo jc vnožtvo liistva, Ki so mene gledal prišli —
t*o<i si
Ki so mene gled;ft prišli IN o moje grenke smer ti.
Zdaj vzemte si od mene peldo,
Kaj te lepše živili —
Kaj te lepše živili,
Kak sem živia jaz siromak.
Mešnik od mene grehe bere, Frajman pa mi šinjak tere: Tii pa bom nemilo visia, Kak po noei tak po dne.
Totc lepe bele srake To do moje sosede; Okoli mene do zletavale, Lase mi razeesavale.
Ti lepi černi gavrani, To do moji anjgeljci; Meso bodo mi raznašali Po lepem zelenem borovji.
Naj raznašajo, či raznašajo, Bog le dobro diiši daj,— Bog nam vsem vkiip priti daj V lep presvetli nebeški raji
V 6 z u I c a.
»Mene glava boli Za mojo lepo lice:
V vozo so me djali, Nigdar z nje viin pelali.—
Noter v globoko vozo, Noter v hiido temnico.
Hog me reši nevole, Te globoke vdze.
Ja nevidim sunca — Sunca rumenoga,
Ja nevidim meseca, Meseca svetlega.«
Povej da meni, Minka, Kam si sinka djala? —
»Nesem ga rodila. Neti zanosila 1« —
Povejda meni, Minka, Kam si sinka skrila? —
»Pod vago sem ga djala, Z peskom zasipala. « —
Povej da meni, Minka, Ge je tvoj sinek kerščen?
»Per potoki Jordani, Tam per svetem Ivani.
Tista bistra voda Pila mu je botra;
Moja desna roka
Bila mu jc grenka smeri...
O ti prcsladko vince, Dalo si se pili!
Nesrečna moja glava, Dala si sc noriti!«
Ban Lucipcter.
Base, rase vinska rozga —
Bozga zelena. Na njoj rase sladko vince, Vince rumeno.
f»*
s»°d 81
Njega toči kerčmarica — Mlada Katica,
Njega pije Lucipeter, Varadinski ban:
Vzemida me, kerčmarica, Mlada Katica,
Ja ti dam tristo dukati, Vranj-konjiča dva;
Z zlatom sla ti obviizdana, Z srebrom obkovana.
»Nečem tebe, Lucipeter— Varadinski ban!
Mej si ti tristo dukati, Vranj-konjiča dva.
Ja bdin takšnega si vzela. Ki serci dragi bo.
Itrat vniori sestro.
Stani, sinek Vanek, Ženi nama na pašo Pod goro visoko Na zeleni travnik
Dva bela voliča, Dva černa konjiča.
» Mati moja liiba, Mati moja draga! Naj sestrica žene Pod goro visoko Na zeleni travnik Dva bela voliča, Dva černa konjiča.«
Sestrica je gnala Na pašo pod goro, Pod goro visoko Na zeleni travnik Dva bela voliča, Dva černa konjiča.
Do ponoči je igrala, Po ponoči popepala, Popevala, igrala, Da je gora zvonila.
llala hala, sinko, Idi nama gledat, Kaj sestrica dela Pod goroj visokoj — Pod goroj visokoj Na zclcnoj paši? —
<&o<[ 8f»
Vanek se je opravia, Sablieo perpasa, No sa pod goro Na zeleni travnik.
»Sestrica, sestrica! Kaj si češ ti raji — Z menoj greli včiniti, Al pa mertva biti?«
»»Bratec moj predragi, Bratec preliblenil Raj čem mertva biti, Kak z toboj greli včiniti.«
Bralec je potegna Svojo svetlo sablo, Sestrici odseka Lepo mlado glavo.
V gori kervea stoji, Sestrica mertva leži.
.Sinek moj predragi, Kaj sestrica dela Pod goroj visokoj Na zelcnoj paši?
»Mati moja liiba, Mati moja draga!
i»c<I 87 >-0
Rdžiee si terga Bole no roincne Na zelenoj paši Pod goroj visokoj.
Vendee bo spletala, Mariji ga dala.«
Zeniliova smeri.
Sinko Marko se je žen id Prek morja globokega.
Iskd si je takšno ltibo, Kaj bi znala svilo presti. —
Iskd jo je, najšd jo je Prek morja globokega..
Hala hala, mladi ženili, Prosi da nama svatyl
Svaty prišli sd po sneho Prek morja globokega.
Sneha je zkonec ladje stala, /.lati perstan gledala.
?2>°d 88 >«3
Perstan se zmekne z bole roke. No padne v sivo morje.
Hala hala, mladi pozavčin, Griintaj ti da sivo morje. —
Jaz bi griintd sivo morje, Pa ga nemrem griintati.—
Hala hala, mladi de ver, Griintajda ti sivo morje!-—
Jaz bi griintd sivo morje, Pa ga nemrem griintati. —
Hala hala, starišina, Griintajda ti sivo morje! —
Jaz bi griintd sivo morje, Pa ga nemrem griintaii. —
Hala hala, mladi ženih, Griintajda ti sivo morje! —
Zenih je skočd v sivo morje, Pa ga ne več vidil bilo.
Sneha je začela krikati, Krikati na javkali,
Robce med svatv je delila — Svilne robce no perbpogače.
Robce vse je razdelila, Samo eden njoj je ostd.
Samo eden ba poviše Za ženiba ba osnovani.
Z njim pa si je zavezala Cernc oči, bistre oči;
No skočila v morje sivo, V morje sivo no globoko.
Ce prebiva moj liibi dragi, Naj prebiva mojo telo,
Klima ino sneha.
K Neži s6 perjahali Mladi vogledniki — Mladi vogledniki Z devete dežele.
Ona pa si ide k svojoj staroj kumi,
90 >«s
Svojo staro kumo Lepo si popita:
»Kaj bi, kuma, včinila? ,Jel bi se ženila — Jel bi se ženila? Al se nebi ženila?«
»»Liiba moja draga, Če se češ ženiti, Čem te podvičiti, Kak se maš ženiti.
»»Da do te perpelali
V	deveto deželo, Piti do ti dali Gifta no čemera —
»»Piti do ti dali Gifta no čemera; Ti pa si ga nagni, Ali mi ga nezpij.««
Njo so perpelali
V	deveto deželo, Piti so njoj dali Gifta no čemera.
Ona ga nagndla, Ali ga nezpila;
91 Do a
Na trato ga jc vlila, Trata je posehn61a.
»»»Oj nesrečna kuma, Tvoja stara kuma! Da te je podvičila, Kak se maš ženiti.
»»»Devet sneli sem mela, Vseh devet sem vmorila, Tebe pa nemorem, Te boš ti zdaj mene.«««
fllolcni junak.
Stoji mi stoji gora Duga no visoka;
Na gori pa mi stoji Seli dvanajst junakov.
Enoga zaboli Glava ino serce.
» Pustite me /.adi, Ja nemrem makširat.
»Delajte mi rako Tam per svetom Roku;
» Kopajte mi jamo Per svetom Ivanu,
»Oj jamo globoko Na sablo široko:
»Zvunah pa mi piist'te Mojo desno roko;
»Za roko mi pervežte Mojega vranj- konjiča.
»Naj me konjič plače, Da me liiba neče.
»Delajte mi inostv Z mojih belih kosti —
»Od mojega groba, Do liibinega dvora.
»Po njih de sc šetala, Mene razmišlavala.«
Konjič zaherzguje, Liiba zaplakuje.
Sfe .5. P. 0 v {Ta 6 c V c W
93 >€S
Čudna bolezen.
»Vežteda mi mati glavd, Ka meni perle leži bo!
Jaz sem si vida liibico
Per svetem Jiirji na senjmu —
V lepili erdečih kiticah,
V džiindžanih lepih particah.
Zidajte, mati, cirkvico,
K mcši de prišlo, ge b6 kaj —
K mešide prišlo, ge bo kaj, Morti še pride lubica.«
K meši je prišlo, ge blo kaj, Liibice pa le ne bil6.
» Ko]>ajte mati stiidenec,
Po vodo de prišlo, ge b<3 kaj,
Po vodo de prišlo, ge bo kaj, Morti še pride lubica. u
Po vodo jc prišlo, ge blo kaj, Liibice pa le ne bil6.
»Povejte mi, mati, mertev glas, Molit de prišlo, ge 1)6 kaj —
Molit de prišlo, ge bo kaj, Morti še pride lubica. «
Molit je prišlo, ge blo kaj, Njegova liiba naj najprej:
»»Kaj pa mi je to za mertvič, Ki lepo gleda koz per tie?
»»Noge si ma za plesanje, Roke pa za obinjanje—
Roke ma za obinjanje, Viista pa za kišiivanje.««
f 6 o -j-yc n
Izku^aranje drage.
Stoji mi stoji lepo pole — Pole šiiroko,
Na poli pa mi stoji drevee Lipa zelena.
Pod lip o j sidi liibi z liiboj Vanek z Trezikoj.
Nad njima pa se vliea verti — Vtiea sejavka.
» Ciičii vtico, liiba moja! Kak si popevle,
*3>°([ 95 Jtonf
»Vtiča meni tak govori, Kak se ženia bi.
»Jaz pa bom se ti oženia, Drugo liibo vzea,
» Ki bo mi svilo postilala, Vino natakala.«
»»Oj ženi se ženi v ime božjo, Ven neš dugo živ.
»»Na tvojem grobi bo mi zrasla Trava de tela;
Na travi pa bom si ja pasla Pave pisane.
»»Oni pa do mi puščali Perje pisano;
»»Pisano perje bom ja brala, Vanj kise šivala;
»»Na vanjkoših pa bom si spala Celo leto dni.««
»Neveri mi, neveri, liiba moja, Kaj sem pravia jaz:
Ti si moja, no boš moja Zdaj no na ves čas. «
j»c<[ 96
Lepa Jana.
Lepa .Tana se šetala
Gor no doli kraj Dunaja — hm!
V Dunaj vodo je gledala,
Sama sebe zaglednola— hm!
Oje joje, milost božja!
Kak sem deno jako lepa—hm!
Moje lepe eerne oei
Vse junake prekanile—hm!
Vse junake prekanile,
Vse junake do vmorile — hm!
No še Turka harambaša,
Ki med vojskoj konja jase—lmi!
Ki med vojskoj konja jase,
No se z svetloj sabloj pašo — hm!
Junak Dunaj plava.
Stoji stoji lepo pole — Pole dugo no široko.
Posred pola vlegla steza — Steza duga no vglajena.
Po stezi pride divojka — Prelepa mlada divojka,
No si gleda v tiho vodo — V tiho vodo, bistri Dunaj.
Oj v Dunaji, oj v Dunaji — Al je sitnee, al je mesec?
Neje sunce, neje mesec, Mladi junak Dunaj plava.
»Plavaj plavaj, mladi junak!
Plavaj no na kraj perplavaj ! « —
»»Oj divojka, draga liiba!
Kak bi plava , da nemorem:
Moja lepa ojstra sablja — Ona mene v Dunaj vleče;
Moja lepa svetla puška,
Ona mene na dno spravla.««
>K8«<
Krateč Ino sestra.
»Jel si čerka, platno namočila?« »»Neseni neti do vodice prišla, Gledala sem čudo preveliko!«« »Kaj za čiido, čerka preliblena?« »»Miira, Drava vodi vkiip stekate: Miira nosi drevje no kamenje; Drava nosi okovane šajko. V saj ki sedi bratec 110 sestrica; Bratec reže, sestrica pa šivle. Seslra bratca z iglicoj bodiene: Gledaj, bratec, kak beli grad gori.— Naj le gori, čc ves vgriint mi zgori; Ja sem sliiža v njem tri cele leta, Da zasliižim drago no konjiča; Vranj-konjiča so mi obečali — Obečali, al ga nigdar dali; Liiba me je tri leta liibila Tri liibila, šterlo se omožila.««
Ljubi konja jašc.
Liibi konja jase
Z Radgonjskega grada.
Na konjiči nese Sivega sokona;
Za klobiikom ima Vejo rožmarina.
Konjič zaherzgeče, Liiba z liiže šeče.
» Liiba moja draga,
Kam pa bi z konjičom?«
»»Liibi moj predragi, V mojo stalo zidano.««
»Liiba moja draga,
Kam pa bom z sokonom?«
»»Liibi moj predragi,
N mojo svello kamrico.««
»Liiba moja draga,
Kam pam z rožmarinom?«
7*
»»Liibi moj predragi, V moje bele nadra.
Konjic de ovsek zoba, Sokon lepo pea,
Rožmarin lepo cvca, Ti pa me liibia.««
n q'+jT^.O o
S °
ljubi pri ljubi.
Liibi konjiča kerini — Konjiča černega.
Konjiča pa bo jaba
V	deveto deželo.
Konjiča pa perjaše
V	deveto deželo.
Pred liibičinoj kamri Konjič nemilo zberže.
Liibica jc perbežala. Konjiča je perjela /a viizdo sreberno.
Konjiča jc pelala
V	štalieo zidano.
Zobat mu je dala
Eno merco ovseka,
Piti mu je dala
Vedro frišne vode.
Lubcga jc perjela Za be 16 roko,
Ino ga pelala
V	kamro pisano
V kamri mu postlala Lepo belo postelo.
»Čiičii! liiba moja,
Kak si dekle pojejo, Ki po travo idejo. «
»»[Nikaj nikaj, liibi moj. Dekle si pojejo, Da posodvo vmivlejo.««
» Čiičii! moja liiba,
Kak si hlapci liičkajo, Ki konjiče češejo.«
53-0(5: 102 do«5
»»Nikaj nikaj, liibi moj, Hlapci lepo fiičkajo, Da konjičom polagajo.««
Kak pctelinci pojejo, Venda bo ze beli den.«
»»Nikaj nikaj, liibi moj, Petelinci pojejo, Da si liibe zovejo.««
» C.le gle, liiba moja, Prišla je že zorjica!«
»»Nikaj nikaj, liibi moj, To je nikšna zorjica, To je le svetla mesečina!««
»Čii čii! liiba moja,
Konjič mi je zberzgeti:
»Srečno srečno, liiba moja Zdaj mi je čas vandrati.«
»
Čii čii! liiba moja,


ljuba z derete dežele.
( J s 1 lovca.)
Pite, jete — pite, jete Mojega bratca konji — Hm bm, ja ja — Mojega bratca konji.
Te mo tekli—te 1110 tekli
V	deveto deželo — Hm hm, j a ja —
V	deveto deželo.
Tam mo najšli — tam mo najšli Mojega bratca liibo — llm hm, ja ja — Mojega bratca liibo.
kaj na glavi — kaj na glavi? Pantelni plehtajo— Hm hm, ja ja — Pantelni plehtajo.
kaj na nadrah - kaj na nadrah? Iglice žvinglajo — llm hm, ja ja — Iglice žvinglajo.
kaj na rokah—kaj na rokah? Perstani svetlijo — Hm hm — ja ja — Perstani svitlijo.
Kaj na nogah — kaj na nogah ? Solnjiči leščijo — Hm hm, ja ja — Šolnjiei leščijo.
kaj na herbli— kaj na herbti? Siiknjiea šomoče— Hm hm, ja ja — Siiknjiea šomoče.
Slovenka.
(Iz Murskega polja.)
Minka žela - Minka žela Detelino travo — Hm hm, ja ja — Detelino travo.
Z zlatim serpoin z zlatim serpoin, Z belimi rokami itd.
Kaj nažcla — kaj nažcla Vse konjičom dala itd.
Pite, jete — ])ite jete Mojga bratca konji ild.
Te te tekli — te te tekli V deveto deželo itd.
Tam te najšli — tam tc najšli Moj ga bratca liibo ild.
Zuta svila — žuta svila Po dvori plaheče ild.
Z zlatim perjem — z zlatim perjem Dvorišče pometa itd. itd.
Kaj na glavi—kaj na glavi? Pantelni plehečcjo itd.
(Dalje se poje ko perva pred njo.)
Mlin ljubezni.
(/:■ Miuskcga polja.)
Stoji mi stoji pole — Pole šiiroko, Na poli pa mi ras« Drevcc zeleno.
Na drevci mi jc zraslo Lepo jabuko: Od zviinaj je erdečo, Od znotraj zeleno.
Tak glili je liiba moja — Liiba cartana: Na lici jc erdeča, Per serci žalostna.
Na sredi njenega serca Stojita mlina dva, Driiga nič ncdelata, Liibezcn meleta.
l>ekliči ino fantiči.
(Iz Cerovcd.)
Kn oča ena mati
Sta božnega stana, Oneja driigo nemata Kak sina gizdavega.
Na meštvo se jc štoudera, On mcšnik nebo nigdar;
Ja on dr ligo nič nebo, Kak lepi fanj soldak — Kak lepi fanj soldak, Kn mladi otieer.
Kn oča ena mati
Sta božnega stana; Oneja driigo nemata Kak ograd zgrajeni.
V ogradi driigo nemata Kak jablan drevo; Ma drevi driigo nemata Kak lepo jabuko.
Od zviinah je erdečo, Od znotrab zeleno.
Tak glili ste vi dikline. Kak toto jabuko: Na liei ste vesele Per serci žalostne. —
l ak glili ste vi pajbari Kak toto jabuko: Od zviinah libeznivi, Od znotrab falš-serca.
Na sredi mojga serea Stojita mlina dva, Driigo nič ncdclata, Libczen ineleta.

Samo ljubezen je resnična.
(Iz okolice Marborske.)
Cela je letela
Na goro zeleno, Srečala — srečala Svojega luhega očeta.
» O moj lubi oče! Al že rože cveto?« »» Ja ja ja— so cvele, Pa so že ocvcle.««
Čela je letela
Na goro zeleno, Srečala — srečala Svojo lubo mater.
»Moja luba mati!
Al žc rože cveto?« »»Ja ja ja — so cvele, Pa so žc o cvele.««
Čela je letela
Na goro zeleno, Srečala — srečala Svojega lubega bratca.
>» O moj lubi bratec! Al že rože cveto?« »»Ja ja ja — so cvele, Pa so že ocvele.««
Cela je letela
Na goro zeleno, ' Srečala — srečala Svojo lubo sestrico.
»Moja luba sestrica! Al že rože cveto?« »»Ja ja ja— so cvele. Pa so že ocvele,
Cela je letela
Na goro zeleno, Srečala — srečala Svojega lubega dragega.
»O moj lubi dragi! Al že rože cveto?« »» Ja ja ja — že cveto, Zdaj najlepši cveto.««

ot! 0 0.
Krte je naj bolje ?
Veter veja, z snegom seja, Mene odeja nie negreje. Mati je čerko pitala: »KI boš per meni liajala?«
»»Oj nikaj nikaj, draga mati, Žinetno je pri vas ležati: Kratka odeja, duga noč, Mene pa zebe celo noč.««
Veter veja, z snegdni seja, Mene odeja nič negreje. Mati je čerko pitala: »El boš per oči liajala?«
»»Oj nikaj nikaj, draga mati, Zmetno per oči je ležati, Kratka odeja, duga noč, Mene pa zebe celo noč.««
Veter veja, z snegom seja, Mene odeja nič negreje. Mali je čerko pitala: »KI boš per sestri liajala?«
» d Nikaj nikaj, draga mati, Zmetno per sestri je ležali: Kratka odeja, duga noč, Mene pa zebe celo noč.««
Veter veja, z snegom seja, Mene odeja nič negreje. Mati j c čerko pitala: »KI boš per bratci hajala?«
»»Nikaj nikaj, draga mati, Zmetno per bratci jc ležati: Kratka odeja, duga noč, Mene pa zebe celo noč!««
Veter veja, z snegom seja, Mene odeja nič negreje. Mati je čerko pitala: »KI boš per liibem bajala?«
»»Le to lc to, draga mati, Lebko per liibem jc ležati! Duga odeja, kratka noč Meni bo toplo celo noč.««
ljubezen drage, prava ljubezen.
Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To n ep oje vtiča, To je mladi junak —
To jc mladi junak, Ki na vojsko ide, Ki slovo si jemle Od svojega oče:
»Z Bogom, liibi oča, Jaz na vojsko pojdem!« »»Le pojd, le pojd, le pojdi, Pa nigdar več nedojdi.««
Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To nepojc vtiča, To je mladi junak —
To je mladi junak, Ki na vojsko pojde, Ki slovo si jemle Od svoje liibc matere:
»Z Bogom, liiba mati, Jaz na vojsko pojdem! « »»Le pojd, le pojd, le pojdi, Pa nigdar več nedojdi.««
Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To nepoje vtiča, To je mladi junak —
To je mladi junak, Ki na vojsko pojde, Ki slovd si jemle Od svojga liibga bratca:
»Z Bogom, liibi bratec, Jaz na vojsko pojdem!« »»Le pojd, le pojd, le pojdi, Pa nigdar več nedojdi!««
Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom. To nepoje vtiča, To je mladi junak —
To jc mladi junak, Ki na vojsko pojde, Ki slov6 si jemle Od svoje liibe sestre:
H
»Z Bogom, liiba sestra, Jaz na vojsko pojdem!« >»»Le pojd, le pojd, le pojdi, Pa nigdar več nedojdi.««
Vtiča lepo poje Dol pod belim gradom, To nepoje vtiča, To je mladi junak —
To je mladi junak, Ki na vojsko pojde, Ki slov6 si jemle Od svoje lube drage:
»Z Bogom, liiba draga, Jaz na vojsko pojdem!« »»Le pojd, le pojd, le pojdi, Pa skoro nazaj dojdi.««
>t$£t«
Bolezen glavna.
Vtiča je perletcla Na okni posidi; Libezcn prcmi.šliije. Da liibi per liibi spi.
Če bodo drugi lan tj e Te, draga, budili; Ti pa njim tako reci, Da glava te boli.
Srečno, srečno, vi fantje! Jaz nemrem stanoti — Jaz nemrem stanoti, Da glava me boli.
Ptica glas prinese.
(Iz Murskega polju.')
Vtiča je perletela Z Gradca nemškega, Ino je letela
V	beli Varozlin.
Tam si je dol sola Na lepi beli hram,
V	k ere ni je prebivfi IMladi kapitan.
»Jaz pa sem ti pernesla Kn lep veseli glas,
Ki ti ga je poslala Mostnarova ei.
Ce si jo misliš vzeti, llitro mi povej.« — »»Da bi jo misla vzeti, Ze davno bi jo mea.««
Glas iz Gradca.
(/= okolice Ormuike.)
Ena vtiča je perletela
Z tega Gradca nemškega. Ona pa je obsedela C do furmani zprežujejo.
Gdo pa je mladi furman, Ki Vanč mu je ime? — On je v beloj biži, Dobro pije ino jo.
Kaj si li vtiča perletela, No kaj mi ti poveš? — Jaz sem ti pošto pernesla, Eno pošto ali dve —
Jaz sem li pošto pernesla, Eno pošto ali dve, Ki jo tebi je poslala Turškega h o trna na či.
Če si jo misliš vzeti, Le hitro mi povej; Če pa je nemisliš vzeti, Le hitro odpovej. —
l)a bi jo mislo vzeli, Ze davno bi jo med: Jaz pa bom si vzeo Enega grofa čer.
Jaz bom njoj zazenid
Svojih dvanajst konjov — Svojih lepih dvanajst konjov, Svoje lepe štiri voze
ljubi pri ljubi.
Bog mi daj le svetlo noč, Ka brim jaha celo noč Crcz tri gore, črez tri dole Črez tri zelene travnike.
s»< Its jo«s
Proti beloj Liblaniei, Pred moje liibe kamrico.
Konjič jc milo zherzgetž, Liiba z kamre pčrbežala.
» Oj joj joj kaj je to za glas? To je liibega konjičov glas!«
Vzela ga je za viizdo sreberno, Pelala v štalico zidano.
Zobati mu jc dala Lepe žute pšcničkice; Z okovane vedre dala Piti frišne vodice.
Liibega vzela za belo roko No pelala v kamro malano; Na stolček ga je posadila — Na stolček lepi svilnati.
Za jesti mu položila Lepih perhkih pogačic; Za piti mu je postavila Sladkega romenega vinčeca.
Onjedva pa sta počivala V lepoj prebeloj posteli.. Konjič je nemilo zherzgela, Liibi od liibe slovo jema:
Srečno ostani, liibica, Meni je žc čas vandrati Črez tri gore, črez tri dole, Črez tri zelene travnike.
»Ostani še, liibi, pri meni V mojoj m al a no j kamrici; Dokič boš ti pri meni spa, B6 tvoj konjič pšeničko bra. «
ljubezen do dvuli bratov.
Čiift sem žalosten glas Od svoje liibe strelanje — Oj strelanje no bobnjanje — Oj bobnjanje no igranje.
Jaz scfn si obsedla konjiča, Tak černega kak žiižovka, Tak gladkega kak ribica, Tak hitrega kak vtiČica.
Vzea sem si en par pištol, Perpasa svetlo sablico, No perjaha k liibici Pred kamrico, pod oknece.,
»Odpri mi liiba, kamrico, Naj k tebi ležem si nicoj.« »»Jaz ti neodprem kamrice, Pri meni je bratec moj.««
» To pa mi neje bratec tvoj, Prek tebe derži pravo roko, Na persti pa ma perstan zlat, Ka se sija po vsoj kamrici.
»Na zglavniki pernat klobuk, Na klini vidim puškico, Na mizi vidim siiknjico, No poleg svetlo sablieo...
»Daj da mi, liiba, bel6 roko, Naj vzemem od tebe slovo.« Liiba poda belo rokd; Liibi jo odseka z sablicoj.
»To naj bode vsakšnoj takšnoj, Kak si mi bila liiba ti; Zakaj si liibila bratca dva: Lubi enega al pa nibenega.«

]lc treba zibanja.
Stoji mi stoji pole — Oj pole šiiroko; Na poli stoji drevce — Oj lipa zelena.
Pod lipoj stoji miza — Oj miza kamena; Okolo mize stolei — Vsi lepi pisani;
Na njih pa mi sidijo Mladi fantiči; Med soboj si gučijo, Ker lepšo liibo ina.
»Jaz pa mam eno liibo, »Kaj njoj enake ne; »Enok sem pri njoj spa, »Te pa nikdar več.
»Scnka boni njoj zibelko, » Te pa odvandra bom. «
Liiba jc za lipoj stala, Te reči sliišala: »»Tebi ne treba vandrat, Neti meni zibati.««
X 122 >«$
Ona pa je šla domo V kamro malano, Močno se zariglala Z devetimi rigli.
»Dober večer, liibica, » Odpri mi kamrico — » Odpri mi kamrico, »Kak si navajena.« —
»»Bog ti plati, dragi liibi, »»Lezi ti na tratico!«« —' » Ce se ti ja nemilim, »Tak moja suknja svilnata.«—
»»Ce je tebi žd za siiknjo, »»Meni za belo postelo: »» Ne Ireca tebi vandrali, nnJNc metli zibati.«« —
» Oj kaj je tebi liiba, » Kaj si tak žalostna ? » Gdo kodi ti je to poveda, »Sc tebi zlaga je.« —
»»Meni sc ne nišče zlaga, »»To sem sama sliišala: »»Za lipicoj sem stala »»Te reči sliišala.««
H« H •
Dra groba.
Ena vtiča pčrletela Sela si na okneca, Ona pa je tak velela, Kaj je Minka betežna.
Kak hitro Ivan to začiije, On od straha zablidi, Lepo belo se opravi, No odide k Minkici.
Kak on hitro v hižo stopi, Ona mertva že leži, Tiidi on na tla opadne, No mertev obleži.
Njega so mi pokopali Proti sunčnem izhodi; Njo pa so pokopali Proti sunčnem zahodi.
Z njegovega groba jc zrasla Lepa roža gartroža; Z njenega pa je groba zrasla Lepa bela lelija.
Onjedvi sta dorasli Zraven bele cirkvice, Tam pa sta se ošepili. No rasli v sveto nebo.
$»<><[ 12-i >«5
Pitanje.
Stoji mi stoji polecc — Oj pole lepo šiiroko.
Oj Neža, Neža, Nežica — Liblanjska lepa kelnarea!
Na poli stoji liižica — Zidana oštarijica. itd.
K Neži sta prišla štidenta dva; Z černe škole sta oba. itd.
Daj nama Neža, daj nama ti Piti no jesti v oštarijiei,
Piti daj vinca od treh let No jesti sladko cukrojed.
Sta pila vince od treh let, Pojela sladko cukrojed.
Povej da nama Nežica Kaj va zdaj tebi platila.
Vidva mi nota dužna nič, Le povejta mi le tri riči.
s>o([ 125 >€3
Tri riči ta mi povedala, K ere vaj bom opilala.
Kam tote duše pridejo, Ki vodo v vino vlevlejo? —
Tote diiše pa pridejo, Ge so na veke zgiiblene. —
Kam tiste diiše pridejo, Ki matere deco vmarjajo? —
Tiste diiše ti pridejo, Ge so na veke zgiiblene. —
Kam pa te diiše pridejo, Ki kuma s k umom pregriši?
Tiste diiše t.i pridejo, Ge so na veke zgiiblene.
Bistre noi»e.
Liibi pa ide k liibici
V	lepoj prebeloj opravi,
V	lepem černem klobiičeei.
»Nehodi, nehodi k liibici, Za gvišno do te vlovili, No v beli grad odpelali.«
»»Mene pa nedo vlovili, Ne v beli grad odpelali; Jaz mam ti bistre nogice, Ki dd me nesle prek gore Ino čez šiiroko pole.««
\<;li(!a ino zdaj.
Micika je po plači — hodila KorpeČek na rokah — nosila — Korpeček na rokah — nosila, Fantom jc piišelce — delila. Fanti so jo opi—-janili, Ka sd je lezi — vkanili.
Micka je po plači — hodila Sinčka na rokah — nosila — Sineka na rokah — nosila, Fantiče za kriihec—prosila.
HI i u k a.
»llodi da, Minka, zdaj domo:!:« »»Nedem, nedem neti nesmem. ««
»»Liibi, liibi, liibiček moj.««
»Kaj pa ti, Minka, liibi da:?:« »»Tolar, tolar, tolara dva.««
»Kaj pa boš, Minka, z talarma:?:« »»Zibko, zibko kupila bom.««
»Kaj pa b6š, Minka, z zibkicoj:?:« »»Sinka, sinka zibala bom.««
»Kak paš mu, Minka, pevala:?:« »»Tuja liaja, Bog daj skoro dva!««
Što pa te, Minka, nepisti:?
«
K u k o v i c a.
Kukovica kukuje
V	biikovji zelenom, Kosec koso briisi
V	zelenem travniki.
Marinka z cirkvc gre Kak roža rožmarin, Verbnjak pa za njoj, Kak riba za vodoj.
^ 0 o
Senca jaborova.
Vtičice pojejo, (Jerlicc ziblejo: Lepa je senčica Jaborova.
V senci mi stoji Pisani špampet — Pisani štampel Belo postlan.
s*o<[ 129 Do<
V njem pa mi leži Deklica mila — Deklica mila, Mlada Anjčika.
Mimo sc šeče Pajbiček mili — Pajbiček mili. Mladi Videk.
On si jo pita: » E1 boš kaj jela — KI boš kaj jela, \li pila?»
»»Jaz nebom jela, Jaz nebom pila Samo me liibi, Videk moj!««
Kdč jc najbolje.
Poje, poje černi kos, Po zelenem bdkovji: Za njim špega jager mlad, Kaj bi ga sterlia rad.
i\e strelaj me ne, jager mlad, Jaz ti mam dežele tri;
V	sakšoj deželi grade tri,
V	sakšem gradi liibe tri.
Perva mi je šribarca, Driiga je ferboltarca, Tretja pa je Micika, Moja prava liibiča.
Per pervoj sem pečenko jea; Per driigoj sem vince pia; Per tretjoj sem kriihec jea, No merzlo vodico sem pia.
Z pervoj sem spa na vanjkiši; Z driigoj na mebkoj postelci; Z Micikoj na praproti: Na praproti sem naj leži spa.
Prileta je pisan vtič, Pernesa žalosten glas — Pernesa žalosten glas, Ka, Micka, neboš več diklič.
Pisan ptič.
sK 131 ><3
»Jaz pa tebe čem dobit, Perjiče ti spipati — Perjiče ti spipati, Ka neboš več ti pisan vtič.«
»»Zpipli mi, zpipli, Micika, Le malo me pusti živega; Meni de zraslo perjiče, Pa bom p ali pisan vtič.
»»Jaz pam zleta v zelen gaj, Tam veselo si zapea; Jaz bom pali pisan vtič, Al ti nigdar več diklič.««
HHWHk Slobodnost,
Vtiča poje (:)
V zelenoj naranči.
Njo si gleda (:)
Mlada gospa z grada,
Hodi vtiča (:)
K meni v beli grad!
Pri meni boš (:)
Drobni džiindž zobala —
5»°([ 132 X
Džiindž zobala (:) Farazino pila.
Per kraljici (:)
Mladem boš sedela —
Boš sedela (:)
Pesmice mu pela.
»Nečem, nečem (:) Mlada gospa k tebi!
»Ti bi mene (:)
V beli grad zaperla.
»Raj odletim (:)
Si ja v log zeleni;
»Se nazoblem (:) Rdmene pšeničke,
»Se napijem (:) Lčpe frišne vode,
»No zapojem (:)
Z moje drage vole. «

133 x S V & t
Žuta vuga lepo poje
Nasred loga zelenoga — hoj hoj!
Za njoj hodi jager mlad,
Raj bi njo vmoria rad — hoj hoj!
Nestrelajda mene jager,
Nestrelaj me, jager mlad — hoj hoj!
Jaz te očem podvičiti,
Kak se moreš oženiti — hoj hoj!
INejemli si stare babe;
Stara baba, velka žalost — hoj hoj !
INejemli si mlade vdove;
Mlada vdova, jako hiida — hoj hoj!
Vzemi si lepo divojko;
Lepa divojka, serčna radost—hoj hoj!
Brezov
Lep ti je lep brezov les, Beli no zeleni, Se l epši ti je led ik s tan, Radosten, veseli.
134 >c;
Liiba cegelc piše, Meni ga pošila: »Delaj, liibi, zibelko, Treba mi je bo.«
»»Zibelka je narejena Z lipovega dreva; Pridi da si ti po njo, Ce ti je treba bo.««
» Sineka bom zibala, Pesmice mu pela; Celo milo leto dni V senčici sedela. «
Cerni kos.
(7s Celjskega kotara.)
Lejpo poje čemi kos, No trepeče z nogoj /.koz; Za njim gresta fanta dva, llada bi mu možgane zpila.
Kadar prideta bliže k njem, Eden veli: Tega želim! TiČ lep6 zapeje. No se jima nasmeje:
Očeta le mene lovit, Moreta bolj hitra bit: Vidita da perje mam, Lehko jaz vjidem vam'.
Ko ne sta ga dobila, Pa sta kam drugam šla: Micki sta vlovila, V njedvi se zaljubila.
Sirote.
(Iz Celjskega kotaru.)
Žena, žena zakonjska Zpoviedana, obhajena —
Zpoviedana, obhajena, [Nikdar več gor nevstajena.
»Le prid le pridi, ljub moj brat! »Kaj ti mam jaz poviedat:
» Hodi ti voča mojih otr6k — »Mojih otrok, vbogih sirdt.
» I)a oš ti dav svojim kruha — »l)av svojim kruha bejlega, »Daj ti mojim zmcsnega.
t
»Da oš ti dav svojim vinca — »Dav svojim vinca zrelega, »Daj mojim friške vodice.
»Da oš dav svojim prašni gvant, » Daj te mojim bodničnega. «
Voča, voča na stran' stoji Se z ojstroj šiboj nam grozi.
»»Nikar te nikar, voča vi! Našo smilenje že v grobi leži. ««
»Kaj si, Orša, ti žalostna? Kaj sinka si zanosila'1' Al si, Orša, ti žalostna, Kaj si si ga vmorila?«
»»Jaz pa še sem skoz vesela, Kaj sem si ga kerstila, No za kumo sem si vzela Marijo ino Jezoša.««
»Oj poglejda, mlada Orša! Gdo t6dse perti tebi gre?« »»Tddsc pa mi gre mladi Irajman, Ki de mi glavo jema.u«
Vnioritcijka.
X 137 D»«s
» Orša, češ li moja biti, Ali češ glavo zgibiti? « »»Jaz čem raj glavo zgibiti, Kak pa tvoja biti.
»»Dosti sem taneov zatajila, Dosti fantov zanorila: Kakšo bilo mi je živlenje, Takša naj bo moja smert.««
(Tota pesma idc svojim redom nu strun 83. zu pesmo
n V 6 zn i c u. n )

(Iz iclczne ino saludske s t olive.)
Po mourji mi plava nova ladja, Srebrom okovana.
V njej pa mi sidi mlada divojka, Tenka no visoka.
Po brejgi mi jašijo mladi katanje, Srebrni konjiči.
»Jasi mi jasi, mlada divojka, Kaj boš z nami spala.«
»»Jaz sani ti ne ta mlada divojka, Ka bi z vami spala.
Jaz pa imam tri mlade sine, So vsi tri jednaki.
Prvoga sani v Biidino dala, Vse z Biidinov lada,
Driigoga sam si kralom dala, Vsem kralom kraluje.
Tretjega pa sam Bougi dala, Bojdi Bougi hvala!««

Tri sinovjc
(Iz ielczne stolice,)
Vdovica Ino divojka.
(Iz lelcznc stolice.)
Ravnaj mi, moj mili, Poule ino dvore; Idi mi, moj mili Konjiček, na gore.
Konjiček mi ima Dvojno trojno kopje; Kopje pa mi nna
Tri zelene vejnce. *
¥ *
Plavaj mi pa plavaj, Moj zeleni vejnec! Ino mi priplavaj V mojga bratca dvorec.
I tam notri idi, I njerai povejdaj: C i se nej oženo, Nit se naj neženi.
Naj si on nejemle (iizdave dovice; Neg naj si on vzeme Pokourno divojko.
i»«<c 140 ><es
Dovičino blago Vsigdar oponosno; Divojkino blago Vsigdar v srci drago.
Dovica mi ima Krplive za nadrov; Divojka mi ima Rožmarin za nadrov.
7T
Slobodiiost.
(/2 helezne s to I ice.)
Služit inc zove .leden mladi gospon; Nejbom bogme sla, GospA je čemerna.
Jaz si poletim Na široko poulc. Tam se nazobam Rumene pšenice.
Jaz si poletim Na visoko gouro. Tam se nazobam Rumenoga grozdja.
Tam mi pa hode •leden mladi jajer: Strejlo bi me rad, Paj se jemi mejlim.
Rodbina.
(Iz lelezne stolice.)
Sirmak giinak touzi Po giinačkoj vouzi;
Ce se bole touzi Se je v vekšoj vouzi.
» Oča moj predroagi Peste me te vouze!«
»»Sinek moj liibleni, Koaj je za te doati?«
» Oea moj predroagi! Neje dosti doati —
» Nejc dosti doati, Te tri črne konje.«
»»Sinek moj liibleni, Tou jc preveč doati,
Sirmak giinak touzi Po giinačkoj vou/.i.
Če se bole touzi, Se je v vekšoj vouzi:
» Moati moja droaga, Rešte me te vouze!
»»Sinek moj liibleni, Koaj je za te doati?««
»Moati moja droaga, * Neje dosti doati —
»Neje dosti doati, Te tri bejle grady.«
»»Sinek moj liibleni, Tou je preveč doati.««
Sirmak giinak touzi Po giinačkoj vouzi.
Če se bole touzi Se je v vekšoj vouzi;
»Bratec moj predroagi. He£i me te vouze!«
»»Bratec moj liibleni Koaj je za te doati?««
»Bratec moj predroagi, Neje dosti doati —
» Neje dosti doati, Te tri sviekle puške.«
»»Bratec moj liibleni Tou je preveč doati««
Sirmak giinak touži Po giinačkoj vouzi.
Ce se bole touži, Se je v vekšoj vouzi;
» Sestrica predroaga, Beši me te vouze!« «
»»Bratec moj liibleni, Koaj je za te doati?««
» Sestrica predroaga, Neje dosti doati—
»Neje dosti doati, Te tri lejpe kite.«
» » Bratec moj liibleni,
Tou je preveč doati.«« _ •
Sirmak giinak touži Po giinačkoj vouzi.
C i se bole touzi Se je v vekšoj vouzi
» Liiba moja droaga, lteši me te vouze!«
»»Liibi moj liibleni, Koaj je za te doati?t
»Liiba moja droaga, Dosti ti je doati,—
»Dosti ti je doati: Tvojo bejlo rouko.«
»»Liibi moj liibleni! Neje dosti doati;
»»Neje dosti doati, Mojo bejlo rouko.
»»Lehkoj za te doati llouko no živlenje.
X li.r) >rc
i
IH a H h a.
(.Iz saladske stnlice.) Čerka je molila Boga
Na materinom grobišči: » Stante-da, mati, vi gori! Ka se nam oča oženo, Lagojo mater pripelo, Nas dejco zcejla oboužo. Gda je to mater zaroučo, Nam je nevolo odloučd. Žalostna dejca, žalostna, Steroj se daje mačiha: Nam se je dala mačiha, Vse nam nevolo načinja, Svoje Čemere občinja. Kriih nam li peče z pepela, Jesti nam kiiha z čemera. Jesti je naše čemer zdaj, Piti pa žvepelno lakaj. Cente se, mati, v grobi vi, Gda se vam dejca dreseli — Gda se vam dejca dreseli, Stante-da, mati, z groba vi!
o^o
'JZL St if 1JŽJ*
Pegam ino Laiiibcrgar.
Pegam jezdi po Dunaj i, Pred cesarskim dvorani obstoji. Peku je cesarju svitlimu: »Al imaš junaka pod saboj, De bi se skusiu on z manoj.« Tako svitli cesar govori: »»Jes mam junaka pod saboj, De se že skusi on s tahoj; Al mi je daleč rumeno, V Krajnski dežel' na bdim Kameno.«« d Ce jc blizo pošliva ponj, Ce je deleč pišiva ponj. De bi se znašu pobič mlad, »De bi na bel1 Kamen znod.— Še se je znašu pobič mlad, De je na bel' Kameri znou, Klobuk je vzeii pod pajzdebe, V-roke pa drobno pismice.— Pobič mi pa čez polje gre, Lambergar pa v linah sloji, Še tako pravi in govori: » K nam pa dunejski pobič gre, Caj tinge nese dunejske.«
in >c
Se mu hitro naproti gre, Na štengah sta se srečala : Z eno roko ga je objeu, Z to drugo pismice je vzeu. Hitro pa je pismo prebrau, Se mi je tak materi djau: »Kaj vam povem, mati moja, Po me je poslau Pegam hud.« »»Pegam ima hudiča dva; Ti imaš Marijo in Boga.
V	štali maš konjiča berziga, K' ni sedem let iz štale biu, Tudi ne merzle vode piu.; Piti je sladko rebulico, Zobou pšenieo rumeno.«« — Sede na konj'ča berziga, Ker on tako terdo zderči, Ko tica pod nebom leti.
V	noč' in dnev' je tamkej biu. On dol po Duneji derči,
De mi šipe z oken lete. —
Pegam pa per kosil1 sedi,
ln tako pravi, govori:
»Oh le sini, le sini, moj lokaj!
A.1 je gromenje al je tresk,
Al so kola Burovžove.«
»»To ni gromenje tud ne tresk,
To je gospod Lambergar mlad.««
Pegam ga h kosili ravnA.
Tako Lambergar govori:
» Nisim peršu k tel)i gost'vat, S toboj peršu sim se boj1 vat, Peršu sim na roso glavo, ln na tvojo belo pero, Na koncu lepo pozlačeno, Zdaj bo pa v blati potlačeno.«
Tako mu Pegam govori: »Meni se nesmili drugiga, Ko tvoja srajca špenatova, Ki bo z kervjo premočena.« Naprej mu Pegam govori: » Al greva na cesarski dvor, Al na dunejske ulice?«
Tako mu reku Lambergar: » Na dvori se svinje koljejo, In v ulicah babe prepirajo, Tam fantje se nebijejo. Mi dva greva v ravno polje, De naj bodo vidli vsi ludje, ln vsa gospoda dunejska.« Te sta mi sla v ravno polje, Enkrat se vkup zadirjata, En drujmu nič riestorita.
V	drugoč se vkup zadirjata, Klobuke z glave si zbijeta.
V	tretjič se vkup zadirjata, Pegamu glavca odleti. Lambergar jo je na meč vjeu, Nesu cesarju svitlimu.
sv/C 119 X
Tako mu cesar govori: »Kaj hočeš pa plačila li! Al hočeš sto belih gradou?« »»Naj jih ti svetli cesar bou, Devetdeset ino devet, De pa še več štovenja bo.««
ix
Lepa Vida.
Lepa Vida je peljnice prala — Per kraju morja na sinji skali. K nji pa se perpelje černi zamorc. Tako nji jc reko černi zamorc: »Kaj je tebi, lepa moja Vida! K' nis1 več lepa kakor perve leta?« »»Kako hočem ti jaz biti lepa — Biti lepa kakor perve leta, Doma mam star'ga moža, boljno de Celi dan mi dete prejokuje, Celo noč pa mož mi prekašljujc.«« Tako nji je rekd černi zamorc: »Le z meno le z meno, lepa Vida! Tako mu je rekla lepa Vida: »»Komu bom sirota jaz pustila Starega moža in boljno dete?««
X 150 Jk>«S
Tako nji je reko černi zamorc: »Le z meno, le z meno, lepa Vida Le z meno pojd u Špansku deželo. Po tebe pošlje me Španska kraljica. Tam ti neboš driiziga delala, Kakor bele postlje postiljala, In na belili postljicah ležala, In dojila Španskega kraljica. «
Lepa Vida v barko je stopila, Ko sta uže od kraja odtegnila, Je začela jokat lepa Vida: »»Komu sem sirota ja pustila Starega moža in bolno dete?«« Perpeljao njo je u Špansko deželo — U Špansko deželo k Španski kraljici. Vida zjutrej je zgodej uslala — Z, go dej listala, per okni stala, Gori pride to romeno sonce, Tak je rekla soncu lepa Vida: »»Kaj le prašam, ti romeno sonce? Kaj detece moje boljno dela?«« Sonce pravi: »Kaj bo zdej delalo! Ilauno zdej so svečo mu deržali: Tvoj star mož pa se po morji vozi. Se po morji vozi, tebe iše, ln se po tebi, Vida, milo joka.« Takrat še bolj se je zajokala, Pele roke sirota je lomila, Iri zvečer ]e spet per okni stala.
5s-<>£ 1 i) 1 ><si
Gori pride ta presvitla luna: »»Kaj te prašam, ti presvitla luna! Kaj detece nioje boljno dela?«« Luna pravi: »Kaj bo zdej delalo! Hauno zdej so ti ga zakopali; Tvoj star oče se po morji vozi, — Se po morji vozi, tebe iše, In se po tebi, Vida, milo joka.« Še bolj se je zajokala Vida. Takrat pride k nji Španska kraljica : »Kaj je tebi, moja lepa \ida! De se mi ti tako milo jokaš?« »»Kaj bi se sirota nejokala? Ko sem zjutrej jaz per okni stala, Ino zlato kupco pomivala, Padla ini je u morje globoko.«« Tako rekla je Španska kraljica: »(Nič nemaraj, moja lepa Vida! Jaz bom tebi spet drugo kupila, Tebe bom per kralju /.govorila: Le lepo doji mi mojga kraljiča!«
•. jr.
Rej enka.
(/:■ Hihnicc od slut- /indent, )
Stoji stoji prelejpi grad Stoji stoji Hožlinski grad.
SsM[ 152 >ii
Notri sta mi dva jetnika.
Oba lepa, oba mladci:
Sta uprašala žlahtno gospo,
In sta ji rekla tako:
»kir boste rejenko možu dajal',
Jo boste nama dvejma dal'.«
Žlahtna gospa je tako rekla,
In jima ta odgovor da :
»»Ki bom rejenko možu dajala,
Jo bom dala ko svojo kčir.««
Rejenka je u lini stala,
Vse je dobro slišala,
U serce si je zapisala;
Se je milo zajokala.
Žlahtna gospe* jo je uprašala:
»Kaj tebi menka, rejenka? •
Al ti menka sukne židane,
Al pa svitlih čreuličou?«
Rejenka je tako rekla,
In ji ta odgovor da:
»»Men1 nie nemenka, žlahtna gospa!
Ne menka sukne židane,
Ne menka svitlih ereulieou:
Men ne menka nič druziga
Ko očeta in matere.
Dajte meni vun rojen list,
Pojdem iskat očeta matere. ««
Žlahtna gospa je tako rekla,
In ji ta odgovor da:
»Jaz bi ti ga rada dala,
Al li ga nevejm kako: Tebe so bli Turki ukral', Pa so tebe meni šenkal'.« Kejcuka je doli pala, Ma liiejsti dušo pustila.
S Ci J <3
Rejenka.
(Iz sbirke g- K.)
Stoji, stoji bejli grad;
Motri je žlahtna gospa,
Varašlinjska gralinja.
Persia sta študenta dva:
» Kaj vam praviva mi dva/
Varašlinjska gralinja!
Ak rejenko hočete možit,
Jo prideva mi dva snubit.«
Tako gralinja govori:
»»Maj rejenka se moži
Ko bi prava bla mi lici.
Poni ji šrinjice nakladala,
Kakor bi bla hči moja.««
V lini rejenka je stajala,
Je vse dobro slišala.
Hitro gre po gredicah (!? 1)
Po kamenitih gredicah.
»Kaj vam povem, žlahtna gospa !
\ arašlinjska gralinja,
Dajte meni rojen list, Hočem se iskat spustit Očeta ino matere. Oh de to resnica ni, De bi bila vaša hči!« Tako pravi žlahtna gospa, Varašlinjska grafinja: »»Al je treba, rejenka, Ti pripasa svilenjga?«« »Ne pripasa suknje ne, Meni samo treba je Očeta in matere.« »»Kolenic al je sviljenih, Al črevljov treba bo buljastih?« »Meni samo pa treba je; Le očeta ino matere. Dajte meni rojen list, Hočem iskat, se jili spustit Očeta ino matere.« »»Kaj boš po sveti šla iskal, Kje oča tvoj, kje tvoja mat! Tebe Turki vkradli so Ino meni dali so.«« Pade rejenka omedli, V omedlavci dušo pusti. Lepših rož na sveti ni Kakor so oča ino mali!
Hoiuisikova Aiičlka.
Ančika Dominikova Rožice je ter gala. Pervi pušljic spletala. /, zankami povezala: »Ta bo kralju mojimu, Kteri je na Duneju. «
Drugi pu.šljic spletala, Z, zankami povezala. » Ta bo bratu mojimu, Kteri je na Duneju.«
Tretji pušljic tergala, Rožice prebirala. — Se okrog zdaj zaberni, Hudi Turk za njo stoji, Prime za belo njo roko, Pelje v Turčijo z sabo. Ančika tak govori: »Kaj te prosim, Turek ti! Pusti k materi me v vas, Storiu boš mi zlati čas.«
»»K materi neboš ti šla. Dokler nisi noseča.«« Vnc'ka koniej čakala. De bi bila noseča.
Ančika tak govori: »Kaj te prosim, Turek ti! Pusti k materi me v vas, Storiii boš mi zlati čas.«
Turek tak ji govori: »»Ti nepojdeš k materi, l)e boš nesla sinka z sabo; Saj lepo to vidit bo.«« Ančika kornej čakala, De bi sinka pestovala.
Ančika tak govori: » Ka j te prosim, Turek li ? Pusti k materi me v vas, Storili boš mi zlati čas.«
Turk tako ji govori: »»Zdaj nepojdeš k materi, Spustili te nebom nič pred, De b6 sin star sedem let. Saj še lepši vidit 1)6, Ko bo sinik šou z tabo.«« Z težko more doživet, De je sin star sedem let.
AnČika tak govori: »Kaj te prosim, Turek ti! Pusti k materi me v vas, Storili boš mi zlati čas.«
X LS7 >«5
Turek tako govori: »Morem ti povedati, Vse tolažbe so zdaj preč, Ker nepojdeš nikdar več!« Ančika pade, omedli, Dušo per ti prič' pusti.
Ribniška Jerica.
Stoji bela Ribnica,
V	Ribnici dolinica.
Tam bla Jerica vkradena. Dol v Turčijo vplenjena. Zdej pšenico je šla žet -— Jerca s Turkinjami vred. Poleg leži gladka steza, Ozka steza, vglajena. Po nji pride lep vojak, Lep vojak, pravi junak — Dober dan! vsaki žnjičiei, Tudi tebi Jerici. »Al bi rada šla domu?« Jerca pravi pa njemu: »»Rada, vsmili se Rogu!««
Njo na konjča zavhiti,
V	belo Ribnico zdriči.

Se gospa v lin Vi stoji, In tako le govori: »Bodi hvala zdej Bogu! Naša Jerca gre domu.«
Jer'co so sprejemali, Nič vojaka čislali (?). Milo njemu se stori. On na vert gre zeleni, Tam v ter ga jabelko, Prav rudečo jabelko, In tako le govori, Ko ta sad v rokah derži.
»Jablan, jablan, jablanea! Bodi srečno ti doma! Ko sim jes še pobič biu, Tebe sim skčrbno sadiu!«
Spet se milo mu stori, Potok solz (?) mu gre z oči Se na konjča zavhili, In na Dunaj odleti, Ter tako še govori: »Jes cesarja služili bom, Večno pustili ljubi dom!«

II1 c v a r.
Mlad lilevar konje lepo Je snažiii sedem let in pou. Noben'mu to ni znano blo, De ženska je lilevar leta, Le samo ve to kuharca, Ki mu je kite spletala.
A j danas je božični dan, In Stefanj dan tud' daleč ni, De lilevar službo zapusti. Se pride tudi Stefanj dan, De lilevar se napravi stran. Še gre zdaj lilevar v beli grad, K gospodu gor' slovo jemat. Pokrit je lilevar biu svoj pot: »Aj z Bogom žlahtni vi gospod!« Tako je zdaj slovo jeinoti, Klobuk iz glave vzet se bou.
Gospod nm pravjo govore: »»l\eveš, de in' spoštovanje gre, Zakaj odkrit nočeš glave?«« Mu lilevar zdaj odgovori: »Lasje so moji pregerdi, De bi gospod jili vid'li vi!«
»» A j, hlevar mlad! to nie nei Le vzemi svoj klobuk z glave. Pokaži nam svoje lase.«« — ln hlevar je klobuk si zneu, Slovo tako je v gradi vzeu. Se dvoje kit mu dol' obes', In tudi lepa voza vmes.
Gospod besedo poprijeti: »»Pometou si lepo mi hleu — Aj sedem let, osmiga poti, Znou nisim, de si žensk' telo In zdaj te vzamem jes gospo -Za ljubo prežlahtno gospo!««
aj c r c a.
Stoji, stoji beli grad, Notri sta žlahten gospod — Žlahten gospod, žlahtna gospi Mlada sta mi obedva. Imata belo pristavico, Notri je mlada majerea, — Ona ziblje sinka mladiga.
Majerea je šla pelnice prat, Pust'la sinka v bel' pristaviei.
X 161 > «5
Gospa pa je /.vedla leto. Gospa ima mojšker devet, Poslala je mojškro mlado: »Pojdi ti v belo pristavico, Pernesi mi sinka majerčin'ga.« Mojškra gre v belo pristavico, Pernese sinka mladiga. Se vzeme ojstro britvico, Na oba kraja rezečo, Potekne mu jc v serčice.
Mojškra ga nese nazaj, In ga v zibko položi.
Majerca pride z vode: »O moj Bog, kako je to, De moj sinek tak dougo spi!« Ona gre v zibko gledati — Pouno zibko našla kervi, Notri sinek mer te v leži. — Majerca zavpije premočno: Gospa je moja sovražnica. Je vmorila sinka mi mladiga! Gospod jo sliši jokati, K sebi kliče hlapca svojiga: »Pojd1 gledat, kaj je majerci? Al je lačna, al je žejna, Ker se joka tak na glas.«
Hlapec gre v belo pristav'co: » Kaj ti jc, mlada majerca ?
Al si lačna, al si žejna, Ker se jokaš tak na glas.?« — »»Nisim lačna, nisim žejna, — Gospa mi je sinka vmorila!
Hlapec gre nazaj domo : » Ona ni lačna, ni žejna, — Gospa so ji sinka vmorili.« Gospod gre gledati k gospej: » Kaj je tebi moja gospa, Ker imaš ti firtah kervav?« »»Jes sim zaklala golobca dva, Bova mela per kosil' obedva.« Se gresta v belo pristavico. Prime jo nizko čez pas, Verže jo doli čez okno: » Ti si sinka umorila, Ti boš umerla tud' danas« —
Gospa zavpije na ves glas : »»Zdaj bo majerea tvoja gospa!««

X 163 >«5
iVczv^sti gosptid.
»O Špela, Špela, Spelica, Preinila moja ljubica!« »»Kak hočem vaša ljub'ca bit, Ker nočete gospe ubit'!««
»Kako gospo svojo ubit', Ker je nemorem razjezit1?« »»Gospod, ko domu pridete, Pobite sklede cinastc, De z tim gospo razjezite.««
Gospod, ko je domu peršoti, Je sklede cinaste pobiu. Gospa zato se nejezi, Tako le ona govori: »Če hote te pobili zdej, Pa hote druge kupil1 kdej!«
Ko jc gospod domu peršoti, Jc vselej k svoji Špeli šoti: » O Špela , Špela, Špeliea, Premila moja ljubica 1« »»Kako čem vaša ljubca bit1, Ko nočete gospe ubit1,
»Kako gospri svojo ubit1!«« Ker jc nemorem razjezit ? «
»»Gospod, ko domu pridete, Razbite skrinje pisane, De z tim gospo razjezite.««
Gospod, ko je domu person, Je skrinje pisane razbili. Gospa zato se nejezi, Tako le ona govori: » Ge bote te razbili zdej, Pa druge bote kupil' kdej.«
Gospod, ko jc domu peršou, .le vselej k svoji Speli šou ; »O Spela, Spela, Spelica, Premila moja ljubica!« »»Kako čem vaša ljub'ca bil, Ko nočete gospe ubit!««
»Kako svojo gospo ubit, Ker je nemorem razjezil?« »»Gospod, ko bote spet doma, Ubite sinka mladiga, l)c jezna vaša bo gospa.««
Ko je gospod biu spet doma, Ubije sinka mladiga De jezna bila bi gospa. Tako je rekla zdaj gospa: »Ste sinka ubil' mladiga, Ro vam Rog šenkou druziga.«
Ko jc gospod domo pčršou, Jc vselej k svoji Speli šou: »Oj Spela, Spela, Spelica, Premila moja ljubica!« »»Kako čem vaša ljubca bit, Ko nečete gospe ubit!««
»Kako svojo gospo ubit, Ko nje nemorem razjezit?« — »»Gospod, ko bote spel doma, Odrez'te nji bela cuzika, Da jezna bo vaša gospa.««
Ko spet je bili gospod doma, Odreže nji bela cuzika: Gospa nemila upila, In takrat dušo pustila.
Dcsctilica.
Sloji, stoji beli grad, V belini gradu mlad gospod, Mladi gosprid, mlada gospa. Mata devet belili gradov, Devet gradov, devet hčeri. Po belim gradu hodita, /a bele- roke se vodita, In lepo Bogu prosita,
De bi jima Bog porod dau, Dau porod sinka majhniga. Bog jima je porod dau, Dau hčerko njima majhino. Oj, smili se stokrat Bogu! Dejte bo moglo v desetino, Ta mlajši hčerka Nežica. , »Kaj jih prosim, žlahtna gospa, Naj dajo nam od verta klučl Gremo notri se sprehajati, ln lepe rož'ce tergati.« — Še je peršou angel z nebes, Pomesti hčerki perstan zlat, Mlajši hčerki Nežici. »»To daj ti svoji materi, De ti spečejo povančico, Eno lahko popotnico.««
Mati ji speče povančico. Notri je djala perstan zlat. Še vrezala dešet kosov : Vsaki hčerki kosec dala je, Desetnici je perstan peršou, Mlajši hčerki Nežici. Ona culico navezala, Se od gradu pobirala. Sleče si obleko svileno, Obleče si raztorgano: »Bog vas obvari oča, mat ! Hog v«', bomo so vidli kda!
Čez sedem let pridem nazaj, Ker boste dal' starši hčer možu, Stariši hčerko Lenčico. «
Vsi so jo nazaj klicali: »Pojd nazaj, desetnica! Bomo dali starši hčerko, Ki je žc per vsi pameti.« Desetnica gre zmirem naprej, Ona peršla v zeleni gojzd. Se je sirila terdna noč, Terdna noč, in terden mrak. Ona doli k bukvi sedla je.
Kader odbije pounoči, ' Ta čas sveto dervo govori: »Pober' se zpod mene, desetnica.«
Čez sedem let je šla nazaj,
Je peršla v beli grad,
Gospoda prosi, jo met1 čez noč:
»Kaj jih prosim, žlahtni gospod,
Naj me imajo čez noč!«
»»Pojd' sirota raztergana,
Raztergana, razmeršana!
Pojdi ti v černo kuhinjo,
Gospe pros', de te majo čez noč.««
Dol je šla v černo kuhinjo,
Prosi gospo, meti jo čez noč.
Gospa nji tako govori: Imaš, ubožica, bele uši!
Mi te nimamo kje imeti, Bodo peršli davni ludje: Smo dali starši hčer možu, Starši hčerko Lenčico.«
Desetnica se zaberni, Kervavo souzo pot.oči: »Bog jih obvar', žlahtna gospa, Žlahtna gospa, mati moja!« Mat' doli pade, omedli, Per ti priči dušo pusti.
Vsi so jo nazaj klicali: »Pojd1 nazaj, desetnica! Tvoji materi vže svečo derže!« »»Naj jo le derže v ime Boga! Saj sim jim pred povedala: Ce/. sedem let bom peršla nazaj. K' bodo dal' starši hčer možu, Starši hčerko Lenčico. Koderkoli hodila bom, Za njih dušo molila bom.««
Marjetica ino Terdoglav.
Stoji, stoji pusti grad, ki nima nobenih vrat.
53x>([ 169 >«5
Ko eno samo linico, V kteri stoji Marjetica, Ker mi češe lepe lase-, Lepe rumene lase, Ma zlate niške, sreberno šet. Še je prisil grofic mlad: »Kaj delaš, lepa deklica, Gor1 v linah goranjih?« Tako Marjeta govori: »»Jes sim lepa deklica, Lepa deklica Marjetica, Sim bla iz krizo v ukradena. So bli botri nespametni, De so se vpijanili, Na križji pot me postavili, Ni svet'ga križa storili. Še je prišu Terdoglav, Vzeu me mlado deklico, Še me prenesti v pusti grad. Jes sem že letu sedem let, Sedem let osmiga poti.«« Tako Marjeta govori: »»Ti b1 mene rešiti prav lahki Pridi danas osmi dan, Ko nebo Terdoglav doma; Pojde kje na Ogersko, Ki bota dva persegala. Pernesi oljkove križe tri. K' so cvetno nedeljo v cerkvi Tri leskove šihiee,
K' so vse enga leta rašene, K' so cvetno nedeljo žegnarie. Z vsako trikrat- vdariu boš, Potlaj Marjeto rešili boš.«
Prišii grofic je osmi dan, Vzeii je oljkove krize tri, K' so cvetno nedeljo v cerkvi bi Vzeti je tri leskove šibice, Vse enga leta rašene, K' so ble v cerkvi žegnane. Z vsako trikrat vdariu je, Potlej Marjeto rešiu jc. Marjeta se doli spusti, Po drobni zlati kelini. Terdoglav tako govori, Ali tam na Ogerskiin: »Meni se pak tako zdi, l)e zlata ketina zvenči, De bo nekdo Marjeto vzeti.« Terdoglav tako močno rjovi, De se je stresla zemlja in nebo Od prevelikega strahu. Tako Terdoglav govori: »Kaj ti pravim grolič mlad, Tista je ta prava sestra tvoja : iN i k ar nestor' tega grehu, De bi jo za ženo vzeii.«
o
o k*? o
'oC'^&oC 'o'-'
C
%
B a rod a.
Gospod kliče hlapca svojega: »O hitro pojd' mi gledat rane Ako rane so kervave, Berž mi teci po zdravnika (?); Ako pa so rane černe, Pojdi hlapec kopat jame — Oj široke in gl6boke.« Ko šo je gledat perve rane, Vidid hlapec jc možgane; Ko pogleda«) drugo rano, Vidlo se je do sercA. Reče gospod Baroda: »Kader se iloma popelješ, Kodo za me te prašali: »»Kje je žlahtni Baroda?«« Reci: »Zadi se pelja.«
So je hlapec kopat jame — Oj šir«)ke in globoke, lak je rek«) Baroda: »Dobro z brinjam me pokadi. Terdno z vejam me ogradi, Da ncbddo odkopali,
Vranou tiči me kljuvali.
ft
Kosi in ino Verjaiiko.
»Kak hoče bit? kaj hočVa strit? Ti si premlad se oženit, Jest sini prestara se možit.« »»Le mati omožite se, Vzamite kogar hočete; Le hudiga Rošlina ne, Ki velik moj sovražnik je; Je bratca in očeta vbiti, In komej sim mu jest ušoii,««
Al mati nič nemarala, Rošlina vzela hudiga, Verjankov'ga sovražnika. Zvečer z njim grede v hrambo spat Verjanko gre pod okno stat. Je v hrambi govorila mat': »O škoda, škoda /.a blago, Ko zdaj se razdelilo bo! Kaj pravim tebi, ljubi mož! Tam v černi gori v temni g6š' Studenec pod bukvo vidi u boš. Ti rečeni se za bukvo skrit', Verjankota skrivej vmorit1: Se jutro bouna bom storila, In k sinu rekla, govorila, Dc boljši meni pred nebo,
De pila merzlo bom vodo,
Ki v černi gori se dobo [sic).
Sin nie je vbogau vselej rad,
K studencu hočem ga poslat',« —
Pretiho gre Verjanko stran',
Besede njene v sere' ohran'.
Ko je prišou spet beli dan,
Verjanko k mater' v hrambo gre.
In reče ji besede te;
»»Kaj pravim, ljuba mati vi!
Visoko sonce ze stoji,
To vaša s'cer navada ni,
De b' tako doiigo v post'lji bli.«« —
»Sin ljubi! bouna sini hudo!
Oh boljši meni pred nebo,
Dc pila merzlo bom vodo,
Ki v černi gori se dobo.« —
Sin vzeu je v roke kanglico, Pripasau si jc sablico, Jc djaii na ramo pušico, Po vodo Sou pod bukvico. »Kaj jemlješ ti orožje, sin! Sej v černi gori ni zverin, Z dežele zbežaii je Turčin.« — »» Per6ti tičica ima, Plavutc ribica ima, Junak z ordžjem sc obdd.««
Verjanko gre pod bukvico, V Rošlina sproži pušico,
Odpre mu žile z sablieo, ln v svojo belo kanglico Natoči vroee si kervi, Z njo k materi domo hiti, Besede take govori: »»Želeli piti sinovo, Zdaj nate kri Hoslinovo!««
Utfesr^čiii str^Icc.
Ljubčik se na pot napravlja; Culico si skupej spravlja. Ljubica je zgodej stala, K sveti maši ga ravnala.
Za besede nje nemara, SNeti za mašo ncbara: Vzame pušo in v planine Divje strelat gre zvirinc.
Serne ljubi strelat grede, ln jelene in medvede. Ljubica ga je čakala, Pod planino štrene prala.
Pervo štrenco ljuba prala, Proti nji klobuk pčrplava.
X 17!)
Yes raztergan in kervavi: Nje je ljubiga ta pravi.
Drugo štren co ljuba prala, Suknja proti nji perplava, Vsa raztergana kervava: Nje je ljubiga ta prava.
Tretjo šlreneo ljuba prala, Proti nji po beli Savi, Ves raztergan, ves kervavi Plava ljubi nje ta pravi.
Strenco z roke je pustila, In se v Savo zagrozila, Ga zadela je na ramo, V verti mu skopala jamo:
»Rože bom na njem sejala, Vselej milo se jokala; Kader bodem rože plela, Ljubiga nebom vee mela.«
»-<[ I "(i
Pdto vanje ino zibanje.
Stoji stoji Zavogle — Zavogle douga ves, Nasred vesi lipka Oj lipka zelena.
Pod lipkom (!) se zbirajo Vsi fanti Voglarski; Napred je pri.sou Ivan — Ivan kovačev sin.
Se on je tako reku — Keku ino djau: »Ja/. imam jedno ljubco Uboznega stanii. »
»Se nicoj jo pojdem klicat, Potlam grem vandrati.« Ljub ca na ganku stala, Vse dobro slišala. —
Peršaii jc tam pod okno — Pod okno malano; Poterknoii jc na vrata — Na vrata boltane:
»Odpiraj, ljubea, kamro<— Oj kamro velbanol
Odpiraj, Ijiil>ca, kamro Oj kamro velbano.«
Pa veli taj fantiču Fantiču hudemu: »»Pod lipcou si postelji Z tou drobnou detelcou!
Ce s' lepši bouš posteljo, Pa wože lcžao bouš, — Bouš ležao ti pod lipicou, Jaz v kamri malani.
Teb' ncbou treba vandrat, Men' pa koj zibat ni.
Sem hriona in sem sirotna, Sem hožn&ga stanii; Pa brumnost in poštenje To moje je blagou :
V	štacuni se neznajde,
V	kramah na prodaj ni.««
» (Nesrečni ludi tašnji, Ki t' vse povedajo!« »»Meni nisou povedali; Sem sama slišala.««
S 1 o r b.
Snoči sem stao v eni vesi, Ki je ura bila pounoči.
Ura je bila pounoei, Vsako se dekle prebudi.
Ludje so ze prosil' Bogt», De bi šla meglica z jezera.
Meglica jc šla z jezera, Moj ljubi pa se perpelja.
Moj ljubi seka smrečico. De bo si dela barčieo, — Al barČico al ladjico.
»Kaj pa boš nucao barčieo, Ki maš na suhem ljubico?«
Darka je že narejena, Po morji je zaločena.
Parka jc jela plavati, Ljub ca pak milo jokali:
i»»Odrin' odrin' od kraja preč, Neboš me vidla nikdar več.««
X 179 «5
»Moj ljubi, nikar tak deleč preč; De b1 te nevidla nikdar več.
»Ostani, ljubi, ti doma, Saj sem zmiram ljubca tvojž.«
Sklenila je bele roke, Točila je grenke soze.
»»Tri bintlehe pa bom pčržgao, INasred barčice bom jih djao;
»»De sein m' bo vidlo kjer vozit. Se enkrat nazaj k ljubci prit'.««

Slovo.
Fanti se zbirajo, Kamor d/ilcč masirajo — Daleč, daleč na tujo stran, Kjer noben ga nepoznani.
Fanti se zbirajo, In u barko sedajo: Odrine barko preč: » Se neboino vidli več! «
Barka jela plavati, Ljubica pa janirati: Sklenila je ljubca roki Tekle so ji dol soz}\
Tekle so dol soziee — Kokor najbolji dež grje.
»»Hribci se ponižajte, Doline povikšajte ! De vidim vse rauno polje, K6der moj dragi grje.
•>» Scij se ze vseli poznA, Zelen pušlec ini<1 — Z rožmarina nemškega, Z nagelna erdečega.
Ki sem mu ga dala j<iz, KAd mi je maširou proč,: — Pušlec, pušlec za šenkingo, Dnarce, dnarce za ceringo.
»»Kader pušlec vidiu boš, Vse se na me zmisliii boš; Kader dnarce pocerail briŠ, Vse nazaj pa maširau briš.««
»Rožmarin jc lejp zelen, Nagelčec je lejp erdeč —
Nagelčec je lejp erdeč : Neboš mene vidla več.«
Sklenila je ljuba roki. Tekle so ji dol sozy — Tekle so ji dol sozy, Kakor najbolji dež grje.
»Bob te obari, ljubica, Od mene ostaneš deklica, Zdej bo drug' te fant ljubiu, Pa ti bode drag in miu.«
o V o
Hi
Jczd k ljubici.
»Bog daj, Rog daj svejtlo noč, Mo j mu konjiču medvedjo moč. Ker bo me noso cejlo noč Čez tri gore, čez tri vode, Čez tri zelene traunike Noter v to bejlo Ljubljanico.
»V cejli Ljubljanci luči ni, Per moji ljubci gorijo tri,
Kaj mi zdaj tam, kaj delajo Al špilajo al kartajo? Al sladko vince pijejo?
» Nešpilajo nekartajo, Nit sladko vince pijejo, Moji ljubci k smerti slrežej
Dčvičtvo.
Stoji stoji tam lipica; Pod lipo hladna senČica ; Pod lipo miza kamnata, Na štiri vogle rezana. Stolov dvanajst okol stoji, Na njih sede fantje mladi. Vsak ima svojo kupico, Vsak ima svojo ljubico; Naliva vince si slad kri, Veselo ga popiva z njo.
Še perleti kje tičica — Predrobna lica šinkovka,
Usede sc na lipico Zapoje tako pesmico: »Divičice! noričice! Ce fantam vse verjamete!
Zvečer obeta perstan zlat, Zvečer obeta beli grad, Al zjutrej černe kajše ni: Lažnivi oj ste fantje vi!« »»O tiho, tiho, tičica, Predrobna tica šinkovka! Fantiči bomo vjeli te, Populjili ti perje vse.«« » Ce perje mi populite, Zivlenja mi nevzamete, Mi pcrjiče spet zraslo b6, V zeleno poletim gorcS, In tamkej bom prepevala, In v zelen traunik gledala: Zibale bote sinčcke, [Neporočene matere! Dojile bote sinke vv, Točile prcgrenke souze Po divičtvi, ki ga več nebo, Ce vam gat fanlje^,vzaine|o. Verjeti druj'ga jim nikar Ko: Bog pomagaj! Bog obvar'!«
0X3? o
o%Xo too
»< 18 i >»«*
Glas.
Ena tičca perletela Z tega Gradca nemškiga, Per velki cesti obsedela, Ker furmani ainkerajo.
Prelepo je uprašala Tega birta kelnarco: »> Al jc noter tisti furman, Ker je šafar tih voz6v?«
»»Safar raj tinge spisuje, Ker s6 ccrenge drage.««
»Jez mu eno pošto neseni Z tega Gradca nemškiga— Z tega Gradca nemškiga Od mostnarove hčeri :
Ona je troje snobce mela, . Pa n6ben'ga ne tla vzet1.« »»»Naj le vzame kter'ga hoče. Na me naj nečaka več.
Jez sc boni u Tersl oženio, Prini vzeo enga grofa hčer; Šestnajst konj bom nji zaženio, In pa štir' nove voze.
S»0<[ I H.i i>>ti
Ona pa in' je perstan dala, Ker jo lih sto rajnš košta: Ljubljanski votšmed je ga z Iz samga čistiga zlat«i.
Naj ljubezen je lih taka K' ta okrogla rinčica ; Nima kraja, nima konca: — Naj ljubezen lih tako.«««
P o ni 1 a d.
/ima odhaja, Lejlo perhaja. Vse je veselo, Ker rožce cveto.
Pliciee po jo Po gojzdi zelenem. In se vesele, Ker rožce cveto.
•I a gar pa jaga, Bi ptico ustrejlio. Ptica zletejla, I strejlio jc ni.
Ptica zletejla, Je glasno zapejla: Lejpa je sejnčica Javorova.
Noter je postlja Z bejlim prestljana, Na nji pa leži Mlado dekle.
Jagar k nji pride, Lepo nje upraša: » Kaj boš ti jejla, Ti kupim nicor.«
»»Jaz nebom jejla, Jt»z nebrim pila, Samo, moj ljubi, Ljubi me ti!««
Ljubezen jc bila, Ljubezen še bode — Ko mene in tebe Na svejti nebo.
o
'
, v
* \ O ' I
o
Kukovtca.
Kukovica lepo kuka
V	zelenem bukov ji, Prepelica prepeluje
V	zelenem trauniki. Ljubčik pa kosico brusi
V	zelenem trauniki. Merzla voda; dobra kosa —
Pada travco položi; Suha burja, gorko sonce —
Pado se send suši; Mehka pošilja, lepa ljubca — Kratke so per nji noči.
V
rt
Ljubica.
Sem bi\v včera na semenje Per svet'm Jame na gore, Tam je lubica rajavva, Mene v serce nahajawa: — Lubica moja! Lubica moja!
Je bwa tenka ko konopwa Redeča kakor gartroža, lijcwa ko makov cvjet. Sam Rog te zvolio na te sv Lubica moja! Lubica moja!
sKi^.s. o
«5
Pridi!
V gartelni rastejo rože lepe, Ljepc rčdeče ino rumene; Djekle natergaj jih mi ! Kn puščic mi von stori, — Juhe! no i. žido povij.
f89 Doss
Rožce že dauni poterganc mam, Žido zeleno eu kupiwa bom: Kader boš ti prisow, Boš pušele tvoj nejsow — Julie! koj gvišno pridi.
Kader jez pridem, k' nepridem koj sam: Z mano še pride on gorši moj špan, Deleč je; strah me je — Kje boni jez klicaw te? Juhe! koj v kamro pridi.
V kamro k1 nepridem, za duerce nevjein, Na okni poterkam; te gori zbudim: Gor vstani, lubiea, Svjetiš kak luniea,
Gorši kak sonce po dni.
Kader greš v hirbart, koj pridi grede, Honi pa an malo pogostiwa te. Piti ti dobro dam, Rajat te tud pelam, — Juhe! koj gvišno pridi.
J!.
Pošta.
Ano pošto sem slišaw Sem žalosten sta\v, ki bom moraw vzeli Te ledik-stanu.
Sem misliw, sem žinjaw; Kaj boni si začew? Al pojdem k žownirjam? Al bodem jo vzew?
»K' nehodi k žownirjam, Bo škoda za te: Boš vidiw moj pobič, Bo grevawo te.«
Kaj grevawo b6 me, K' som preboren za te; Ti druge maš pobe, Se sramuješ mene.
»Koj verji mi, pobiČ, Prav rada te mam; Boni t' puščic storiwa, Po njega prid1 sam.
Koj pridi, koj pridi, Boš vidiw saj sam; Kaj jez za 'ne rožce U gartelni mam.
Oj pridi koj gvišno, No vtergaj ano, Katjera ta Ijepši Ta lubejši bo.«
Prošnja.
Ti moja djeklina, Ljepo tc jez prosim Za 'n birtoh sena, De bom konjča nafutraw, De bom konjča napojow, Mam siwno trudni,
Sem deleč perjezdow ('rez tri pwanine, Čir tiči poj6j Kukuca pa poje ; De vse se cengwi, Men' spati neda.
^ JrJi&jLJLŽifi*
Oeiiica.
Če j si hodiw. eej si biw Po noči;
Da si tako črevelce zrosiw Po noči — po noči? Jez sim bi\v v zelenim gozdeči Po noči;
Tam čir so te Ijepe gčrlice Po noči — po noči. One maj o redeče ličice Po noči;
Ino Ijepe redeče žnabčlce Po noči — po noči. Le te gorice sim jez lubiw Po noči;
Sim pa vender eno le dobiw Po noči — po noči. Ta ma te nar ljepši žnabčlce Po noči;
Ino narbolj redeče ličece Po noči — po noči. Le ta gorica me rada mA Po noči;
Noj nivdva bova vkupej zivewa Po noči — po noči.
ts< 193 >«5
Ha t rati c i.
(Iz Zilske doline.)
Tu ini sloji 'na tratica — Oj lepa .zlena Iratica ; Na Iratci lepa lipica — Oj lepa zlena lipica.
Pod lipco stojo pobiči — Oj vsi veseli pobiči, Si nove fate skwadajo, Kan dreve k decwan pojdajo.
Gre sači k svojej lubici, No jez pa k niojej dečclci; (ire sači k svojej lubici, Noj jez pa k niojej Minkici.
c
Bez konca ino kraja
(/2 Zilske doline.)
Cew dan sen jez pobič zvizgow, Cew dan sen jez pobič pow: Jez pa d ruj ga nesen zinjow, • Ce kcj dreve ležovv bon.
Jez dro man si dečwq zbrano, Deleč tan je pod goro; Jez jej godce bon perpelavv, De se bon izrajaw z njo.
Da boš godce lib perpelow, To ti bode vse zastonj: Jez man že en drujga šocja, Da per njen leža\va bon.
Kakor terdo je železo, Ko nikol nezaerji, # Tako najfia je Iubczen; Da nikol jej kraja ni.
Kakor rinčica je krogwa, Nema kraja tud ne vogwa: • Tako najna je lubezen. Nema kraja ne koncA.
#
DODANE.
Č^rni kos.
(/s Cerovca.)
Lopo poje černi kos, Za njim šiita jager mlad, Ka bi ga strelia rad: INestrelaj me jager mlad, Kajti jaz mam grade tri; V vsakšnem gradi liibe tri; Vsakšna liiba sine tri; Vsakšni sinek siiknje tri.
i' č r n i kos.
(Iz Murskega polja.)
Cčrni kos ma devet dežel. Pčrva dežela je jaborova; Driiga dežela je brezova; Tretja dežela je jošova; Šterta dežela je verbova;
Peta dežela je leskova; Šesta dežela je borova; Sedina dežela je hrastova; Osma dežela je biikova; Deveta dežela je lipova.
V	devetoj deželi ma grade tri;
V	vsakšnem gradi liibe tri; Vsakšna liiba ma sine tri; Vsakšni sinek ma siiknje tri;. Vsakšna suknja ma žepe tri; Vsakšni žepek ma zlate tri.
marko devojko prosi
Marko skače — Marko skače Po zelenoj travi —• Hm hm! ja ja! Po zelenoj travi.
V roki nosi — v roki nosi Sedem žutih zlati — Hm hm ! ja ja! Sedem žutih zlati.
To de njemi — to de njemi Za ženico dati — Hm hm! ja ja! Za ženico dati.
Pile, j ej te — Pite, jejte, Mojega bratca konji — Hm hm! ja ja! Mojega bratca konji !
Te m o tekli —te mu tekli
V	deveto deželo — lini hm! ja ja!
V	deveto deželo.
Tam 1110 najšli—tam 1110 najšli Gizdavo divojko — Hm hm! ja ja! Gizdavo divojko.
Pisala je — pisala je
Z žutim zlatim peroni — » Hm lun! ja ja!-Z žutim zlatim peroih.
Z zlatim peroni — zlatim peroni Z milimi rokami — Hm hm! ja ja! Z milimi rokami.
Dajte mi jo — dajte mi jo., Moja draga mati — . Hm hm! ja ja! Moja draga mali I
Nedam ti je — nedam li je. Kurvin sin bradasli — llm hm! ja ja! Kurvin sin bradasti!
Kaj na glavi—kaj na glavi 9 Pantelni plehtajo— Hm hm ! ja ja! Pantelni plehtajo.
(Dalji: kak v pesni: Slovenka str. 104.)
%
Gospod Raubar.
Tam stoji gospod llauhar Lejpi konjski poglavar, (Noter u gostim smrečiji, Ko se drugam nevidi Kakor u sveto nebo. Gor in dol po izbi hod' Lepe brumne molitve mol'.
Šoii je u line visoke, In gleda u ravn<> polje.
Po ravnem polj' pubič teče Gvišno mu bejli list nese.
Se mu je šou naproti, Se ga na pragu sreča: Z enou rokou je odperau, Z drugou beli list prijemau.
Uže list bejli je prebrali, Gori.kliče dvanajst hlapcou:
»Hitro gori ustajajte, iN a vojsko napravljajte, Borz dajte šternajst konjčou! Tur'k nam hoče Sisek vzet. Če nam Tur'k Sisek uzame, Mesto Ibljana bou pokrajna, Krajnska dežela Turška gmajna.
17it* sou na konjče sedli, Te sou terdo preč zdirjali Pa niso preji obstali, Ko per bistri vodi Savi:
»Oj gori gori, brodniki! Nas boute vi čez vozili: Turel> nam hoče vzel. Sisek. «
Mže u svilen je žep segoii. Zagrebu vurikaj je zlatou. Se jili brodnikam je podati.
» Nate to mladi brodniki De bi nas vv čez vozili, In za nas srečo prosili.»
Uže so na konjče sedli, Te sou preč /dirjali, In niso preji obstali, Kakor v beli Ibljančiei;
» Oj gori gori, Ibljanci— • Oj Iblanei, oj zaspanci! Hitro hitro us tajaj le, v In za vojsko napravljajte: Tur'k nam hoče vzet Sisek. Ce nam Tur'k uzeme Sisek, Mest6 Ibljana bo pokrajna, Kranjska dežela Turška gmajna.
Ibljanske gospe se sou jokale, Duarjc u bertacih nosile, In za gospode si prosile.
Tako reče gospod Raubar Prelcjpi konjski poglavar: » Zdaj ni časa podkupovat Zdaj je časa se vojskovat: Turek nam hoče vzet Sisek; Ce nam Tur k uzame Sisek, Mest6 Ibljana bou pokrajna, Kranjska dežela Turška gmajna!
- rt (i o f

I> a v o p I e.
Stran.
1.	Marko ino Turki (M. Prclog) ....... 3
2.	Mladi Marko (Jos.- Muricc)........4
3.	Kralj Matjaž pred peklom.........6
4.	Turki v Limbuši............7
5.	Baron Balon (Laudou)..........8
6.	Laudon (izk. Pesme po Štajerskim ino Koruskim znane, M. AhazeV)...........
1: Marko (Dr. Preiern)...........12
8.	Žcnitba kralja Matjaža (Kranjska Zhbeliza bukv. IV. str. 86.)..............l(i
9.	M a t jas v vozi turški (Dr. Preiern) .....22
10.	Matjaževa srn. rt (Ar. Zhbel. b. III. str. 98J . .	26
11.	Alenčica Gregičova sestra (Dr. Preiern) ...	29
12.	Ribniška Alenčica (*)..........33
13.	Raubar (Kr. Zhbel. b. III. str. 85) .....35
14.	Turki pred Dunajem (M. Kastelic) .....41
15.	Poljska kraljica (*) •...........13
j.f-i^Gki" » • 3
Ilalade, Romanco.
1.	Mlada Vida..............47
2.	Lepa Vida..............48
3.	Nevesta...............50
4.	Tri čeri...............53
5.	Nezvesta...............56
Stran.
6.	Čudna Vlaškinja........... . 57
7.	Prava ljubezen.............60
8.	Stalna ljubezen.............61
9.	Bogu zaročena.............63
10.	Nesrečni voglednik...........64
11.	Vmoijeno dete..........: . . 66
12.	Vmorjcno dete.............67
13.	Vniorjeno dete.............68
14.	Nevernost (Dav. Tirstenjak) . . .....71
15.	Nevernost ...............72
16.	Izbiranje ljubic.............75
17.	Micika...............* . 76
18.	Anjčika ino Mihalek...........77
19.	Sin mačoho izplačuje...........78
20.	Obsod krivca..............80
21.	Voznica...............82
22.	Ban Lucipeter..................83
23.	Brat vmori sestro.......'.....84
24.	Ženihova smert.............87
25.	Kuma ino Sneha............89
26.	Boleni junak..............91
27.	Čudna bolezen.............93
28.	Izkusavanje drage............94
29.	Lepa Jana (Trczika Kritaničova)......96
30.	Junak Dunaj plava...........97
31.	Bratec ino sestra............98
32.	Ljubi konja ja£e............99
33.	Ljubi pri ljubi............• 100
34.	Ljuba z devete dežele (Jakob Košar).....103
35.	Slovenka ...............104
36.	Mlin ljubezni...............105
37.	Dekliči ino fantiči............106
38.	Samo ljubezen je resnična (/imlolfo (iotlel) . . .108
39.	Kde je naj bolje?............110
40.	Ljubezen drage, pra\a ljubezen.......112
Stran
41.	Glavna bolezen ............114
42.	Ptica glas prinese............115
43.	Glas iz Gradca.............116
44.	Ljubi pri ljubi.............117
45.	Ljubezen do dvuh bratov.........119
46.	Ne Ireba zib anja............121
47.	Dva groba (Dav. Terstcnjak)........123
48.	Pitanje . ...............124
49» Bistre noge (Vek. Šparavec)........125
50.	Nekda ino zdaj.............126
51.	Minka.................127
52.	Kukovica...............128
53.	Senca javorova.............128
54.	Kdc jc najbolje?............129
55.	Pisan ptič ..............130
56.	Slobodnost..............131
57.	Svet.................132
58.	Brezov les..............133
59.	Černi kos (J. N. Leskoiec)........134
60.	Sirote................135
61.	Vmoriteljka..............136
62.	Tri sinovje (Jos. Varga).........138
63.	Vdovica ino divojka (Jos. Var ga)......139
64.	Slobodnost..............140
65.	Rodbina......'.........141
66.	Mačoba (Stev. Soldaltf).........145
67.	Pegam ino Lainpergar (HI. Kastclic).....146
68.	Lepa Vida..............149
69.	Rejenka (Ant. Iludci)..........151
70.	Rejenka (Iz sbirke M. Koritka).......153
71.	Dominkova Anjčika (*).........155
72.	Ribniška Jerica (*)...........157
73.	Hlevar (*) ..............159
"74. Majerea................160
75. Nezvesti gospod (*) .... .......163
Stran.
76.	Desemica..............165
77.	Marjetica ino Terdoglav (*)........168
78.	Baroda (Dr. Prešern)...........171
79.	Rožlin ino Verjanko (Kr. Zhb. III.) . . . . .172
80.	Nesrečni strelec (Dr. Preiern).......174
81.	Potovanje ino zibanje (Ivan Kukuljevič Sakcinski). 176
82.	Slovo (M. Kastelic)...............178
83.	Slovo (Ivan Kukuljevič Sakcinski)......179
84.	Jezd k ljubici (*)....•......1 . 181
85.	Devištvo (Kr. Zhbeliza III.)........182
86.	Glas (M. Kastelic)...........184
87.	Pomlad ...............185
88.	Kukovica...............187
89.	Ljubica (Vrb. Jarnik)..........188
90.	Pridi! (Fr. Zenne) . . '..........188
91.	Pošta (Fr. Zcnne)............188
92.	Prošnja (Cclakon'skeho .Shm'anske pjsni m Praze 1823) 192
93.	Gerlica (Iz IVI. Cclakon'skeho Slon'anske pjsni) . 192
94.	Na tratici (J. Drobnič)..........193
95.	Bez konca ino kraja (I. Mayer) ...... 193

Dodane.
t. Čemi kos...............195
2.	Černi kos.......'......... 195
3.	Marko devojko prosi (M. Prelog) . . . , . .196
4.	Gospod Raubar..... ........198
c-^o i
5 0.

U narod, tiskarni ilirskoj Dra.Ljud. Gaja i/.idošo na svžt sledeča dela :
Pesni i pripovedke Ljiulevita J'ukotino-viča 1838. str. 131.......40 kr.
Dramatieka pokušenja J)ra. D. Dcmetra 1838. str. 203 ...........lfl.
Ein Wort an Ilirieus liochherzige Toch-ter, vom Grafen Janko Drtt&koviv , .r>3 Scit................ii kr.
Ugodne pripovesti od Anluna Ihissi, 1838. str. 141 .........40 kr.
Juran i Sofia, igrokaz Ivana Kukuljcviča Sakcinskoga 1839. str. 106 . . 30 kr.
Pod tiskom sloje:
Ilirski molithenik od Soboliča.
Gr amatika n^maeko-ilirska r.a skole gra-niearske, od L. fkrobnta.
•coV
sib--c
* *< .my,
*