Delavska J>j'aVlCtl Glasilo l&rščanslceoa delovnega ljudstva Uhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika || Posamezna številka Din 1*—. ~ Cena: za 1 mesec II Oglasi, reklamacije in naročnina na uprav« dan poprej — Uredništvo; Ljubljana, Mikloši- II Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, ca pol leta Din 20'—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. 6«v» c.— Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi; po dogovora II Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900 Emodstotm izredni prispevek Proč z razrednim bojem ? Kapitalistična družba napada delavsko gibanje z glavnim adutom, češ, da pomeni to gibanje razredni boj, ta pa je škodljiv družbi in gospodarstvu. Delavstvo je že opetovano poudarilo, da je početnik, pospeševalec in vzdrževalec razrednega boja kapitalizem. Kajti kapitalizem je oropal delo njegovega dohodka, kapitalizem je rodil proletarca, kapitalizem upropašča vedno širši krog delovnih slojev in kapitalizem dela vedno globlje in ostrejše ločilne črte v človeški družbi. Če ne drži adut razrednega, boja, proglasi kapitalist čisto strokovno gibanje za politično gibanje. Pri tem se drži gesla, da namen posvečuje sredstva. Kapitalist se namreč dobro zaveda, da so dobro izpeljane delavske strokovne organizacije v interesu podjetja in javnega miru. Ko bi bilo kapitalistu za mirno življenje v podijetju, bi moral naravnost želeti, da osnuje delavstvo svojo strokovno organizacijo prav v vsakem podjetju. Doživljamo pa nasprotno. Z najbolj ostrimi sredstvi .VpJi boj., proti,.delavski strokovni organizaciji. Zakaj? Kapitalist hoče imeti v podjetju sužnje in hlapce, 9 katerimi more nemoteno po svoji volji razpolagati in jih izžemati. Prav klasičen zgled za tak boj nudijo zadnji dogodki v Škofji Loki. Na Trati je zgradila tovarna »Inteks« v Kranju, svojo predilnico. V začetku je bilo zaposlenih ca. 50 delavcev in delavk. Ti so čutili potrebo, da se organizirajo. Komaj je bil izvoljen pripravljalni odbor, je podjetje takoj pokazalo svojo pest. Odpustilo je več delavcev, med njimi glavne funkcijonarje organizacije. Delavstvo je dobro vedelo, za kaj gre. Jasno je bilo, da je podjetje s tem opozorilo, da ne dovoli organizacije. Na drugi strani se je pa delavstvo zavedalo, da gre pri tem za njegove najnaravnejše in najosnovnejše pravice. Zato ije podvzelo vse korake, da pride do teh svodih pravic, odnosno da si jih ohrani mirnim potom. Poklicalo je na pomoč Delavsko zbornico, v prvi vrsti pa sresko načelstvo v Škofji Loki. Delavska zbornica je posredovala, toda brez uspeha. Dočim je pa sresko načelstvo odklonilo svoje posredovanje z motivacijo, da za oblast ne obstoja niti podjetje niti delavstvo v njem, ker še ni oblastnega dovoljenja za obratovanje! Torej je bila delavstvu odvzeta prav vsaka možnost, da bi bil spor poravnan mirnim potom. Zato je bilo primorano, da je 29. novembra 1934 zapustilo delo. Ta spor traja še sedaj. In čudno. Dočim izjavlja pristojna oblast, da podjetje formalno ne obstoja, more to podjetje nemoteno obratovati dalje — sicer v skrčenem obsegu — in po svojih eksponentih delovati na to, da ubije solidarnost delavstva. V tem boju za najnaravnejše pravice delav-»tva je pa značilno tudi zadržanje ostalih kapitalističnih veljaikov v tem kraju. Kakor na komando so posegli v boj proti delavstvu, ta boj proglasili za politično akcijo, podjetju »Inteks« pa dajejo moralno in dejansko pomoč. Tako je neki podjetnik, ki svoje delavstvo silno slabo plačuje, odpovedal delavcu stanovanje radi tega, ker se je njegova žena organizirala. Delavstvo begajo, da ne bo ničesar doseglo. Ker se hoče delavstvo organizirati tudi v drugih podjetjih, izjavljajo že sedaj nekateri podjetniki, da bodo ustavili obrat, če se bo delavstvo organiziralo. S takim postopanjem silno poostrujejo podjetniki družabne razmere. To je razredni boj v najostrejši obliki, ne vodi ga pa delavstvo, ampak podjetniki in njihovi privrženci. Že v novembru 1934 smo poročali, da je upravno sodišče v Celju razveljavilo razpis finančnega ravnateljstva v Ljubljani, s katerim je odločilo, da so enodstotnega prispevka oproščeni le oni nekvalificirani delavci-dninarji, ki so bili najeti na hitro roko za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah. Proti tej razsodbi se je finančno ravnateljstvo pritožilo na državni svet v Belgradu. Ta je z odlokom z dne 17. decembra 1934, št. 33 143/34 potrdil razsodbo upravnega sodišča v Celju v celem obsegu. S tem je vprašanje enodstotnega izrednega prispevka končnoveljavno rešeno. Kaj vsebuje razsodba upravnega sodišča v Celju? Drugi odstavek § 16, točka 4. finančnega zakona določa, da izrednega prispevka ne plačujejo delavci in dninarji. Ker je finančno ravnateljstvo v Ljubljani napačno tolmačilo pojem »delavci in dninarji«, je navedena razsodba odločila, da se mora pojem »delavci in dninarji« tolmačiti s splošnega narodno-gospodarskega stališča, torej da so vsi delavci oproščeni enodstotnega rednega prispevka. Kdo je delavec 7 Za delavca se smatra v smislu razsodbe vsaka oseba brez razlike spola, ki daje svojo telesno delovno moč stalno ali začasno v službo tretjini osebam, bodisi za nagrado, bodisi zaradi lastnega izučenja. Vrste delavcev. Delavec v tem smislu je lahko: a) Kvalificiran, ki se je izučil svoje obrti po predpisih obrtnega zakona in ki je dovršil obrtno šolo. b) Polkvalificiran, ki opravlja obrtne posle, dočim se obrti ni izučil rednim potom. c) Nekvalificiran, ki opravlja navadna fizična dela. Kdaj izgubi nameščenec značaj delavca? Če opravlja nameščenec pretežno fizična dela in le postransko nadzoruje druge, enakovrstno zaposlene delavce (n. pr. preddelavec) ali če samo šteje in beleži enakovrstna ponavljajoča se dela drugih, ne da bi mogel z delovno močjo teh oseb razpolagati, ne izgubi značaj delavca. Ne moremo pa več smatrati za delavca tistega nameščenca, ki nadzoruje delo drugih nameščencev, da se vrši isto v tehničnem ali gospodarskem oziru pravilno, in le postransko opravlja fizična dela. (N. pr. delovodja itd.) Vprašanje povračila nezakonito plačanega davka. Sedaj nastane vprašanje, kaj bo s tistim izrednim prispevkom, ki so ga morali delavci plačati, dasi niso bili po zakonu k temu zavezani. Najbolj logičen zaključek bi bil, da izda finančna oblast podrejenim organom nalog, da tiste vsote povrnejo ali jih pa vpoštevajo pri bodočih plačilih uslužbenskega davka. Upamo, da ne bodo potrebna v tem pogledu nova posredovanja. V vse obrate prave delavske zaupnike V mesecu januarju se bodo v mnogih obratih izvršile volitve delavskih zaupnikov. V nekaterih obratih je zanimanje delavstva za te volitve zelo veliko, v drugih manjše, v nekaterih podjetjih pa je delavstvo doslej ostalo še popolnoma brezbrižno. V posameznih obratih bodo delavstvu predlagane tri kandidatne liste, katerih glasovnice se bodo ločile po barvah, kakor pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico. Krščanski socialisti bomo imeli bele glasovnice, marksisti rdeče, narodni pa plave. Vsak volivni upravičenec bo prejel na dan volitev toliko glasovnic, kolikor je v dotičnem podjetju vloženih kandidatnih list. Volil bo samo z eno glasovnico, ostali dve bo uničil. Vsa ostala navodila glede glasovanja bodo volivci prejeli na volišču od volivnega odbora in predstavnikov kandidatnih list. Letos bo delavstvo v nekaterih obratih že osmič izvolilo svoje zaupnike. V teh obratih je delavstvo brez dvoma že spoznalo, kako so do- Toda svojega namena ne bodo do kateri liizplača Babič viničarju Din 212.50 in izroči 100 kg Krompirja in 50 kg koruze, vse do dne 1. januarja 1935. Rimske Toplice. Naša strokovna skupina je imela 23. dec. 1934 svoj sestanek, na katerem smo določili kandidate za volitve obratnih zaupnikov. Sestanek je pokazal, da je v našem delavstvu dovoli razumevanja za pravo borbo za naše pravice. Z novim letom smo sklenili odstraniti vse ovire, ki so nam doslej onemogočale enotno in stvarno delo. Spoznali smo vsi, da bomo zmožni voditi borbo za naše pravice samo tedaj, če bo vladala med nami prava delavska zavest, skupnost, medsebojno zaupanje, spoštovanje in ljubezen. Bodočim zaupnikom moramo dati močno oporo, ker le s tem jim bomo omogočili pravilno in uspešno vršenje njihovih težkih nalog. Tekstilno delavstvo Šmartno pri Kranju. V nedeljo, dne 13. januarja ob 10 dopoldne se bo vršil v Šmartinskem domu delavski strokovni sestanek, katerega sklicuje skupina Jugoslovanske strokovne zveze v Kranju. Na ta sestanek se vabijo predvsem člani in članice. Vabijo pa se tudi ostali delavci in delavke, ki želijo spoznati pomen in važnost delavskih zaupnikov v obratih. Na sestanku bo poročal zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze iz Ljubljane o volitvah delavskih zaupnikov. Pridite! Kranj. V nedeljo, dne 13. januarja se bo vršil v Ljudskem domu sestanek vsega delavstva ob 9 dopoldne. Na sporedu je govor o važnosti delavske organizacije. Po sestanku se bo predvajal film o rudnikih v Indiji. Delavci, delavke, nameščenci in nameščenke, udeležite se sestanka! Kranj. Mladinski odsek JSZ ponovi v nedeljo 13. januarja »Peterčkove poslednje sanje«. V nedeljo na svidenje! Laško. V nedeljo 13. t. m. ob 8 zjutraj bo v običajnem prostoru v Laškem sestanek članov Strokovne skupine rudarjev Huda jama in Mladinskih odsekov Laško in Rečica. Za vsakega člana je sestanek obvezen. Govornik pride iz Ljubljane. V nedeljo 27. januarja pa bo sestanek pri Sv. Je-derti v Čitalnici ob 8 zjutraj. Oblačilno delavstvo Škofja Loka. Strokovni tečaj, ki ga je organizirala škofjeloška skupina, dobro napreduje. Vseh dosedanjih 8 predavanj se je članstvo udeležilo v prav častnem številu. Rekordno obiskano je bilo pa predavanje 3. januarja, ko nam je tov. dr. J. Pokorn razlagal bolniško in nezgodno zavarovanje ter gospodarstvo Okrožnega urada. Na predavanju smo videli, kakšnega velikega pomena je zavarovanje delavca zoper bolezen in nezgodo. Predavanj se udeležujejo v prav lepem številu tudi to- variši in tovarišice iz predilniške skupine na Trati. Vse tovariše (-ice) pozivamo, da se tudi še nadaljnjih predavanj udeleže. Skupinski odbor naznanja vsemu članstvu, da se bo vršil 2. redni občni zbor Strokovne skupine dne 20. I. 1935 ob 3 popoldne v veliki dvorani »Društvenega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Predlogi in sklepi. 4. Slučajnosti. — Ker je občni zbor važnega pomena, pozivamo vse člane in članice, da se istega do zadnjega vsi udeležijo. Odbor. Škofja Loka. Poziv! Ker se o meni razširjajo v zadnjem času razne neresnične vesti, naprošam vse tovariše in tovarišice, da mi pomagajo izslediti inicijatorja, da bo odgovarjal pred sodiščem za svoje laži. Fr. Leban. Pletilno delavstvo Kranj. Vsem brezposelnim delavkam tovarne »lka«, ki so izročile delavske knjižice organizaciji v svrho brezposelne podpore, sporočamo, da je »Borza dela« poslala vse knjižice na občine, v katerih sedaj stanujejo. Vsaka naj se oglasi na občini, da bo dobila knjižico in polo za podporo, Vsaka naj tudi podpiše priloženo polo. Občina pa naj na posebno potrdilo, ki je vsaki poli priloženo, potrdi resničnost brezposelnosti. Polo in potrdilo naj vsaka osebno ali pismeno pošlje Jugoslovanski Strokovni Zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 22/1, ki bo pokrenila vse potrebno za izplačilo podpor. Kovinarji Javornik. V nedeljo, dne 13. t. m. se bo vršil občni zbor skupine kovinarjev na Koroški Beli v dvorani cerkvene hiše ob 11 dopoldne. Dnevni red običajen. Tovariši! Dolžnost vseh je, da se občnega zbora zanesljivo udeleže! Vsaj vsako leto enkrat je potrebno, da smo vsi skupaj in si zaupamo vsak svoje težnje in težave. Predlogi naj se pošljejo odboru skupine do nedelje zjutraj. Vsi na občni zbor! Javornik. Volitve obratnih zaupnikov v obratu na Javorniku se vrše dne 18. t. m. v obratu. Za volitve postavi skupina samostojno kandidatno listo. Nikdo naj se zadnje dni ne pusti begati od nasprotnikov, temveč naj stori svojo dolžnost, fjre na volišče in glasuje za listo krščanskih socialistov. Če bo vsak storil svoje, potem nam je uspeh zagotovljen. Javornik. Tovariši, kateri so bili zadnjih štirinajst dni na brezplačnem dopustu, naj se zglase pri tov. blagajniku v svrho podpore, katera jim pripada po brezposelnem poslovniku, Jesenice. Volitve delavskih obratnih zaupnikov iso vršijo dne 18. januarja, toi je na petek v običajnem, prostoru v Kazini od 5 ure •zjutraj .neprekinjeno do II. ure zvečer. Vsak naj se izaveda svoje dolžnosti. Opozoiri naj tudi tovariše, da se bodo tej dolžnosti odizvali. K dogodkom na Javorniku Jesenice, dne 8. jan. Vsled napačnega tolmačenja našega stališča delavstvu o rešitvi spora reduciranih delavcev iz obrata fine pločevine na Javorniku sta odbora skupin kovinarjev JSZ Jesenice-Javornik primorana sporočiti delavstvu in javnosti sledeče: Na vseh tozadevnih sestankih in javnih obratnih zborovanjih so k rešitvi spora v obratu fine pločevine na Javorniku naši zastopniki izjavili: 1. Da je Ireba k rešitvi navedenega spora pritegniti oblast, ki je po zakonu dolžna, da v takih sporih kot prva posreduje. 2. Ako bi bile vse akcije oziroma intervencije oblasti brez uspeha, smo za radikalnejše ukrepe, za katere pa je treba predpriprav in pristanka vsega delavstva. 3. Ako bi prišlo do radikalnih ukrepov, to je do stavke, so naši zastopniki izjavili, da stoodstotno odgovarjajo za svoje članstvo, ki se bo vsem sklepom predstavnikov organizacije pokorilo in jih tudi izvršilo. Izjava, ki je bila tozadevno podana na zboru zaupnikov vseh treh strokovnih organizacij v nedeljo, 0. januarja, zvečer, kjer se je odločalo o načinu rešitve, se je glasila dobesedno tako-le: Delavci iz obrata fine pločevine na Javorniku, ki so poklicani k zasilnim delom, naj se pozivu odzovejo. Oddelek fine pločevine pa naj z rednim obratovanjem vse do tedaj ^ ne prične, dokler se zadeva redukcije ne reši. Za rešitev tega vprašanja je predvsem treba pritegniti odločujočo oblast, a šele, ako ta ne bo uspela, tedaj nam je dana nujnost boja potom moči strokovne organizacije, katerega sprejemamo. Strokovni feecsf v Trač m Pri nas se je pričel v nedeljo strokovni tečaj JSZ. Prvo otvoritveno predavanje je imel pred sednik JSZ tov. Srečko Žumer. Govoril je o JSZ v sindikalnem in političnem vprašanju. Važno tvarino je predavatelj v daljšem govoru lepo in razumljivo obdelal. Navzočih je bilo okrog 50 tovarišev, ki so z velikim zanimanjem in pozornostjo sledlili izvajanjem. Po predavanju se je razvila stvarna debata, ki je marsikomu še bolj razjasnila to važno vprašanje. Želeti je le, da se vsi tovariši, ki so bili navzoči, udeležujejo še nadaljnjih predavanj, ki so vsa važna za delo v strokovni orga-nizadiiji, pripeljejo pa naj še druge tovariše. Prihodnje predavanje bo v nedeljo dopoldne. Predaval bo tov. Peter Lombardo. Ta mesec so pri nas važne volitve obratnih zaupnikov. Vršile se bodo tako: pri Kajetanu 19. januarja po krajšem postopku, v papirnici na Slapu 19. januarja po krajšem postopku, v predilnici 25. januarja ves dan od 8 zjutraj do 6 zvečer po daljšem postopku. Tu bodo najbrž tri liste. Pr'ji Peko bodo volitve 26. januarja po daljšem postopku. Tovariši, storite svojo dolžnost! Križe pri Tržiču. V nedeljo popoldne ob 3 se je vršil pri nas sestanek mladinskega odseka JSZ. Udeležilo se je sestanka 52 fantov in deklet. Govoril je na sestanku predsednik JSZ tov. Srečko Žumer o važnostič delavske vzgoje. Pojasnil je najprej namen in pomen Jugo s lov. strokovne zveze kot organizacije kršč. soc. delavstva in nato o Mladinski zvezi. Predavanju so navzoči pazno sledili, kar je bil dokaz, da so se začeli živahno zanimati za delavsko vprašanje. Prav je tako! Čas je resen lin zahteva izobražene ljudi. Nova skupina Novo mesto. Dne 23. dec. p. 1. se je vršil pri nas občni zbor novoustanovljene strokovne skupine delavcev in nameščencev v Novem mestu. Skupina je članica JSZ. Občni zbor je otvoril tov. Mišigoj, ki je po pozdravu podal besedo zastopniku centrale tov. Langusu. Govornik nam je povedal kaj je strokovna organizacija, kaj je njen namen in kaj je njen cilj. Strokovna organizacija ni navadno društvo, ki skrbi le za zabavo, ali morda še malo za izobrazbo; tudi ni to, kar so politične organizacije, ki obstoje pač vedno, a delajo, aktivno delajo malokdaj. Strokovna organizacija je organizacija kruha, življenja, borbe in zato mora vedno delati, vedno nenehoma opozarjati na krivice posameznika in cele skupine, da na krivice celotnega kapitalističnega ne-reda vsemu človeškemu rodu. Zato je pri strokovni organizaciji živ član le tisti, ki je aktiven, ki je pri organizaciji ne le radi koščka svojega kruha, ampak tudi kruha svojega sotrpina. Pravi član strokovne organizacije je tisti, ki je pri njej s srcem in razumom, z ljubeznijo in spoznanjem. — Popoldne se je vršil še razgovor o bodočem delu skupine in o mladinski zvezi. Na prvi seji se je odbor konstituiral takole: Mišigoj Janko, predsednik, Medle Franc, podpredsednik, Bratož Dominik, tajnik, Burger Mimi, blagajničarka, Šeško Jože, gospodar. Celjsko okrožje Celjp. Članstvu celjske skupine! V nedeljo, dne 13. januarja ob pol 9 dopoldne je sestanek v Delavski zbornici. Udeležite se ga polnoštevilno! Novo leto. Celjsko članstvo, prijatelji in naročniki! Novo leto je pred nami, novo leto z vsemi trdotami, z vsemi istimi nalogami in dolžnostmi! Prvo, kar bi zagrabili, ie V|jrašanje za nas, ali je res izključeno, da bi. dobili kje naročnika za »Delavsko Pravico«?! Ne, ni izključeno, samo volje je treba. Vemo, da jih je mnogo, ki godrnjajo nad slabimi časi, a obenem ne storijo prav nič za resnično borbo po izboljšanju. Na delo za naše glasilo! To in ono Milijonski dobitek — ni prava sreča. Prava sreča je v dobrih delih. Kdor sodeluje pri dobrodelnem društvu »Varsivo«, lahko na sto načinov osreči sebe in druge. Društvo posreduje v vseh zadevah človekoljubnega značaja, skrbi pa zlasti za ubožno mladino s tem, da namešča vajence v trgovino in obrt, otroke-sirote pa oddaja dobrim ljudem v oskrbo in za svoje. — V katerikoli zadevi si sami ne morete ali ne znate pomagati, se zaupno obrnite na: Dobrodelno društvo »Varstvo*, Ljubljana, Tyrševa cesta 17, in priložite znamko za odgovor. Kako rešuje krizo kapitalizem Predlogi za rešelev priiično povsod enaki, tako v Ameriki kot Evropi Danes se težka gospodarska stiska rešuje na vse mogoče načine. Vsi predlogi in poskusi pa so več ali manj taki, da vse skupaj pada vedno globlje. Vse gospodarstvo se hoče rešiti na račun delavcev — kmetov in malega obrtnika' — skratka na račun konsu-mentov. V Ameriki se v tem pogledu podvze-majo velike akcije, pri katerih z vso resnostjo sodeluje tudi predsednik Roosevelt. Tako je prejela vabilo k sodelovanju na rešitvi gospodarske krize Amerike, tudi Zveza ameriških induštrijcev. Ameriški industrijalci so stavili predsedniku za ozdravitev krize predloge, ki so bili že enkrat predloženi, pa jih predsednik ni upošteval. V glavnem zahtevajo, da vlada opusti svojo kontrolo nad Zvezo induštrijcev in pri urejevanju delavskih odnošajev z njim' ter pusti, da se povrne zopet doba konkurence brez vsakih omejitev. Pre-jxivedo naj se takozvane solidarne stavke, kakor tudi generalne stavke in bojkoti. Pri« reševanju sporov med delavstvom in delodajalci naj vlada drži svoje roke proč in naj prepusti lokalnim oblastem, da jih [»ravnajo. Delavskim organizacijam naj se naloži odgovornost za čine, lfli jih bodo izvršili njih člani. Zahteva se glasi dalje, da naj vlada čim-prej zopet upostavi zlati denarni standard v neomejenem obsegu in odstrani vsako negotovost gle- I de denarne veljave v bodočnosti. Končno je stav- | ljena na prikniit način tudi zahteva, naj vlada pre- ! neha izdajati podporo brezposelnim, češ, da naj raje odpravi brezposelnost, kakor pa jo pospešuje. »Ameriški Slovenec«. Tako v Ameriki. Pri nas v tem pogledu ni veliko boljše. Spomenica, ki so jo predložili vladi naši industrijci, je prilično enaka, samo s to razliko, da bolj milo po*ve težnje kapitalistov. Takole pravijo: Ministrstvo za soc. politiko naj ne odreja ničesar brez sporazuma s prizadetimi delodajalskimi združbami, zlasti pa naj se ne uvajajo zakoni in uredbe o vprašanjih, o katerih Mednarodni urad dela ni izdal občega dogovora, ali pa, ki jih niso osvojile države z enakimi potrebami, kakor mi. Dokler gospodarska stiska ne bo ublažena, naj vlada nikakor ne veča socialnih bremen naše industrije. Z drugimi besedami se to pravi, da je krizi vzrok pošteno in iskreno izvajanje delavske socialne zakonodaje. Kako pa jev resnici s to zadevo? Osemurnik se ne izvaja. Dela se po 12, 14 in celo 16 ur dnevno. 50% pribitek za nadurno delo se razen v malenkostnih primerih ne plačuje. Kdor si drzne to zakonito pravico uveljaviti, leti na cesto. Delavcem že odtegnjeni prispevki za bolniško blagajno se ne odvajajo okrožnim uradom. Tako so znašali zaostanki na neplačanih prispevkih pri OUZD v Ljubljani v letu 1933. 15.765 milij. Din. Koliko delavcev sploh ne prijavijo v zavarovanje, da se jih mesec in tudi več kasneje prijavlja in pravtako odjavlja — prispevek pa tudi za ta čas odtegne, je znana stvar. Delavstvo se sili k delu ob nedeljah in praznikih. Tudi za to delo se ne plačuje po zakonu določeni pribitek. Delavske obratne zaupnike se za to, ker delajo v smislu zakona, odpušča. Še nešteto takih primerov bi lahko navedel — delavstvo jih dobro čuti in ve kam vse to meri. Socialna zakonodaja je še edina stvar, ki gospodarstvo rešuje pred še večjo krizo. V gospodarstvu ni važna le produkcija, ampak prav tako tudi koiizuni, potrošnja. Vsi ti predlogi induštrijcev bodisi ameriških bodisi naših vidijo prav samo sebe in ne celote; posebno pa nočejo videti delavstva. Za delavstvo je to silno važen nauk: resna skupnost, živa borba. In to more dati delavstvu edino strokovna organizacija. Ta vzdržuje pri življenju današnjo če tudi borno socialno zakonodajo, ta edina še drži v šahu industrijske organizacije in merodajne činitelje, da ne gredo še ostreje proti delavstvu. Ta dva primera sta dovolj poučna za delavstvo in za nas, tovariši, je samo en odgovor: s strokovno organizacijo, tam držati, tam se boriti, lam ustvarjati obrambno fronto in tam pripravljati nov temelj za pravično družbo. In zopet SUZOR Ni se še poleglo razburjenje nameščencev, ki ga je povzročil SUZOR z znanim predlogom glede razširitve pokojninskega zavarovanja, ko imamo nameščenci ponovno povod, da se vznemirjamo v strahu za našo socialno ustanovo. In zopet je SU ZOR oni faktor, ki je dal povod za nezadovoljstvo v nameščenskih vrstah. Na svoji seji v Zagrebu je namreč SUZOR sprejel sklep, da se vse privatne nameščenske blagajne ukinejo in naj se mesto njih ustanove blagajne za zavarovanje privatnih nameščencev kot krajevni organi Središnega urada. Kdo naj bi bil član teh blagajn je odvisno od nameščencev, iki bi imeli na izbiro, da vstopijo v te blagajne, ali pa da se zavarujejo pri Okrožnem uradu. Pri teh novih bolniških blagajnah naj bi se uvedli višji plačilni razredi in ustanovili posebni fondi za zdravljenje v sanatorijih itd. Ta načrt SUZOR-a pomeni za nameščence velik udarec, kajti plačevali naj bi večje dajatve, a prejemali manj, nego jim nudijo sedanje bolniške blagajne. Nameščenci so sedaj zavarovani po večini v 12* plačilnem razredu. Po novem načrtu pa naj bi bili^ ustanovljeni še novi višji razredi tako, da naj bi^ nameščenec v slučaju bolezni pač prejemal nekoliko višjo hranarino, dočim bi vse ostale dajatve bile neizpremenjene, oziroma manjše kot do sedaj. Najbrže bi člani teh blagajn bili deležni zdravniške oskrbe pri Okrožnem uradu in bi bili k zdravniškemu pregledu pripuščeni v grupah po 5 in 5, kakor prakticirajo sedaj pri Okrožnem uradu. Proti taki nameri naša organizacija najodločneje protestira iz razloga, ker: 1. ni povoda za ukinitev našega T. B. P. D., ki je aktivno in posluje v zadovoljstvo članstva. Poleg tega pa je to zavod, ki ga je dvignila zavest in požrtvovalnost slovenskega nameščenstva, ki zahteva, da samo odloča in razpolaga z imovino imenovanega zavoda; 2. ni umestno, da se že obstoječe in preizkušene nameščenske institucije ukinejo in mesto njih ustanavljajo nove, ki ne bi prinesle nikakega izboljšanja bolniškega zavarovanja, temveč po-slabšanje pri večjih dajatvah. Končno je naša zahteva, da naj se nameščenske socialne ustanove sploh popolnoma izločijo iz interesne sfere SUZOR-a, ker jih hočemo nameščenci upravljati popolnoma sami in ne priznavamo SUZOR-u nikake pravice, da se vtika vanje. Evharistični kongres Sedaj je še čas? Tako sodijo nekateri in ne morejo umeti, da so se prlilčele priprave za to edinstveno slavlje že sedaj. Pa ni tako. Velika stvar zahteva dolgotrajnih in temeljitih predpriprav. In naš evharistični kongres je velika, da čudovito velika stvar po svojem duhovnem pomenu, mora pa postati veličasten tudi po svojem zunanjem sijaju in neštetih množicah evharističnih romarjev. Zato je edino prav, da se je daljnja priprava začela ze sedaj. Kakšna mora biti ta priprava? Predvsem moramo za ta veličastni evharistiični praznik pripravljati svoje duše. Kakšen zmisel pa naj bi imela taka eminentno verska prireditev, če bi nas zatekla v duhovnem razkroju, v duhovni negotovosti, v grehu celo in vse slabotne! Ne! Tiste velike dni mora Ljubljana doživeti pohod močnih mož, fantov — duševnih junakov. Le takrat smemo upati, da bo Kristusu v presv. Rešnjem Telesu pripravljeno resnično zmagoslavje! Zato so meseci pred kongresom meseci apostolata, v katerega je pot klican sleherni jugoslovansklil katoličan. Zato pa je nujno potrebno, da vse katoliško ljudstvo z vdanostjo in navdušenjem vrši vse, kar v teh mesecih svetuje Cerkev. Prav tako pa* je ne-obhodno potrebno, da najde glavni pripravljalni odbor v slehernem, ki ga pokliče na delo, polno in takojšnjo pomoč. Denarna plat kongresa nas z<;lo skrbi! Zlato je tem večje hvale vredna požrtvovalnost onih, klii v teh težkih časih umevajo potrebe kongresa in prispevajo zanj. Delavska kultura L. N. Tolstoj : »Moč teme«. Vprlitzoritev v Delavski zbornici dne 13. januarja 1935. — Vsakemu kulturnemu človeku je poznano ime starca z Jasne Poljane: Leva N. Tolstega. Mladinska zveza JSZ si je nadela težko nalogo z res umetniško vrednostnimi deli stopati pred javnost. V nedeljo, dtie 13. januarja 1935 se nam bo mlada zveza predstavila z izredno težko in globoko dramo Tolstega, z »Močjo teme«. Drama »Moč teme« je krik človeških zablod in padcev. Strašna je sila življenja, ki goni ljudi po vegasti poti življenja od greha doi greha. Pisatelj je odšel v najtemnejše predele človeške duše, vso tisto grozo greha in zločina je dvignil iz temnih globin ter jih z mojstrsko roko postavil na oder. Nalašč je postavil Tolstoj prea nas vso ostudo oblasti greha, samogoltnosti, pohotnosti in pomanjkanja krščanskega duha, da se ob teh temnih barvah tem uspešnejše pokaže kontrast lepote luči, prosvete, ljubezni in usmiljenja. Z negativno platjo življenja hoče vsejati! v ljudi stud do greha m zločina. Niso tipične te osebe za ruskega kmeta na splošno — a vendar je drama vzeta iz resničnega dogodka. Strašni so prizori na odru — omenili moram, da je Tolstoj dogodek še celo namenoma ublažil —• ker resnica' je bila še hujša. Namen drame je pregrehe in napake priskutiti, da s lem obvaruje človeka zla in ga poboljša. Kakor prevladujejo v antičnih tragedijah grozni in strašni prizori zločinov, krvosramnostlii in umorov med sorodniki, tako je tudi Tolstoj v svoji drami nakopičil več prizorov, ki jih dekadentni živci literarnega družinstva morda ne prenesejo. Drama je namenjena zdravemu, živčno močnemu, preprostemu občinstvu. Zato pride dejanje končno do razrešitve konflikta s tem, da prilnaša velikemu, a skesanemu grešniku pri ljudeh zasluženo kazen, pri Bogu pa usmiljenje in odpuščanje. Dolgo je bila drama prepovedana na vseh odrih, ker niso spoznali velikega etičnega vzmaha tega dela. šele mnogo kasneje, ko se je poizgubila žiivčna onemoglost starih devic (obeli spolov), se je pričela drama uprizarjati po vseh odrih in je bila sprejeta z demonstrativnim navdušenjem. — M'islimo, da bomo z dramo ustregli naši publiki, čeprav bo morda koga presenetilo, da je radi gorenjih razlogov ljubljanska policija vstop mladini prepovedala. Duplica. V nedeljo', time l>. januarja 1935 se bo virSil članski sestanek skupine ob 2. uri popoldne v gostilni pri »Iferletu«, z dnevnim, ieido.ni.: Ustanovitev mladinskega odseka. Vsi člani iposdbno mlajši vljudno vabljeni! Odbor, Občni zbor Mladinske zveze v Zagorju. Tukaj smo imeli v soboto, dne 29. decembra 1034 občni zbor Mladinske zveze, ki gai je otvoril in vodil tov. Vinko Ustar. Prečrtala se je okrožnica št. 3 in pravila »Mlad. zveze«, na kar je sledila živahna debata. Nato so bile volitve funkcionarjev novoustanovljene Mladinske zveze. V odbor so bili izvoljeni soglasno: kot predsednik tov. Guna France, tajnik Bcnegalija Lojze, blagajnik Lorbar Jože; odborniki so: Grčar Ivan, Učakar Ivan in Hiršel1 Stane kot knjižničar. Duhovni vodja pa je agilni g. Čampa France, kaplan. — Oziraje se na odbor mladih, idealnih iiln delavnih ljudi lahko upravičeno upamo in pričakujemo krepkega razmaha toliko zaželjene Mladinske zveze JSZ. rečno in veselo novo leto želijo sledeče tvrdke: MLEKARSKA ZADRUGA Naklo želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem srečno in blagoslovljeno novo leto -------- Delavci, delavke, nameščenci in nameščenke! Naše geslo bodi: Svoji k svojim! Se priporoča Mlekarska zadruga Naklo z vsemi svojimi podružnicami Srečno Novo leto 1935 želi Mestna Jjtanilnica ljubljanska v Ljubljani Nove vloge, vložene po 1. /. 1933, izplačuje vedno v vsakem obsegu in jih o brestu/e po 4—5°/0 Veselo novo leto želi in se priporoča gostilna pri Sv. BARBARI v Laškem DEŽELAK IVAN zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Laškem Delavska posojilnica v Laškem Nabavna in prodajna zadruga v Rečici pri Laškem Agitirajte za »Delavsko Pravico«! Pridobivajte ji novih naročnikovi HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU LASTNA HIŠA regiltrovana zadruga z omejeno zaveto SUTNA 22 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po dogovoru po 5%. Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog. Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čei. — Izdaja za konzorcij »Delavsko Pravice«: S. Žumer.