Jezikovne razmere na slovenskih ljudskih šolah v koprskem okraju v Istri. SlučaJDo smo dobili v roke razpis učiteijskih služb v koprskem okraju ter zapazili, da so raed 11 razpisanimi službami 3, na katerih je potrebna samo slovenščina; na 7 je italijanščina kot predmet in na eni kot učni jezik. Kraji, kjer so te službe, so večinoma čisto slovenski, zato smo se pobrigali za pojasnila. Iz teh smo zvedeli to-le: Istrski deželni odbor se ustavlja, kolikor mu je mogoče, ustanovitvi slovenskih šol, a če je primoran v to, pošlje h komisiji svojega zastopnika, ki stavlja staršem zvijačno vprašanje: »Ali bi ne bilo dobro, da bi se otroei učili tudi nekoliko italijanščine?" Ljudstvo je že naveližano s čakanjem na otvoritev šole, in noben čudež ui, ako se dobi kateri, ki nepremišljeno odgovori: BSi sior". Dosti je to. V zapisniku so koj besede: »Starši žele, da se poučuje italijanščina kot predmet." Mi vemo, da je ludi italijanščina deželni jezik v Istri in zato poglejmo, kaj določuje šolski zakon o tem! § 6. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869. pravi: „0 učnem jeziku in o določilih glede pouka enega drugega deželnega jezika odločuje po zaslišanju ooih, ki vzdržujejo šolo v po zakonu določenem obsegu, deželna šolska oblast." Akoravno so imeli Italijani, ko so sprejeli deželni zakoa z dne 30. marca 1870, št. 20, popolno neomejeno oblast v deželnem zboru, vendar se niso upali nič skleniti zaradi pouka drugega deželnega jezika. Določili so le v § 7: nVse za ustanovitev in ureditev odločujoče razmere je doložiti komisionalno po zaslišanju interesentov, če je potreba tudi na licu mesta. Komisijski zapisnik je podlaga daljnemu poatopanju." Zaradi tega so ustanovili eisto slovenske šole brez vsake italijanske pritikline, tam, kjer so bili občinski zastopi zavedni, da so tudi Ijudstvo poučili. Dokaz terau nam je to: Ko so ustanovili šolo ? Klancu, je bil Klanec še pod županijo Dolino, a ko so ustanovili šolo v Krvavem potoku, je bila klanska županija že ločena od dolinske. In glej čudo! Šola v Klancu je čisto slovenska, a na oni r Krvavem potoku je italijanščina kot predmet. Tudi §2, šol. in uč. reda seglasi: BAko bi bilo v posameznih primerih potrebno izdati posebno odločbo o učnem jtziku in o pouku v kakem drugem deželnem jeziku po § 6. drž. zakona o ljudskih šolah, se morajo poprej natančno pozvedeti vse okolnosti, ki pridejo v poštev, in povprašati vsi, ki vzdržujejo šolo, zlasti zastopi docela ali deloma v š o 1 a n i h občin, šolskega okraja in dežele." To je dovolj opomina, naj so občinski zastopi previdni in naj tudi starši pazijo, da se ne vlove z uepremišljeno besedo. Vidimo, da v Istri niti vlada ne vsiljuje na ljudske šale neraščine. Zvedeli smo pa ob tej priliki, da so uvedli v B. kar na svojo roko 2 uri na teden nemščine. Nikakor ne moremo zaslediti vzroka temu. Izkušnja nas uči, da ne bodo dosegli nič, ker otroci se ne bodo naučili toliko, da bi jim kdaj koristilo in k večemu se hočejo s tem prikupiti par železničarjein. Vendar to ni merodajno, Ijudska šola t B. ni sarao za železničarje, ampak za sIoveDsko Ijudstvo sploh. Nihče ne sme uvesti nobenega predmeta samovoljno, ker toč. 1. § 12. šol. in uč. reda določuje: BU?edba pouka v kakem drugem deželnem jeziku ali v goslanju, y ročnosti za dftčke ia del na šol. vrtu potrebuje dovolila deželnega šol. oblastva, ako deželni zakon ne obsega drugib. dolo<5il." Nemščina ni v Istri deželni jezik in deželni zakon ne obsega drugih določil, zato je dolžnost šolskih oblastnij, da napravijo tukaj red. Tudi BSlovensko istrsko učiteljsko društvo" naj stori svoje. Dosti naj bo za sedaj, a če potreba nanese, drugič kaj več.