COLOTJEVE inFORm<\ciJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVI. JULIJ—AVGUST 2 6 V 0 b 0 Številka 7-8 (176) Poslovanje v I. polletju 1987 Za I. polletje letošnjega leta smo si zadali plan proizvodnje 16.395 ton gotovih izdelkov in prodaje 16.856 ton. Od tega je proizvodnja realizirana 17.409 ton, oziroma 6 % več, prodaja pa 17.072 ton, oziroma 1 % več. V celoti gledano bi lahko bili z finančnim obsegom produkcije zadovoljni pa vendar ni povsem tako, saj se nam nekateri problemi vlečejo v isti ali nekoliko manjši meri še naprej. To ipa je premajhna prilagodljivost proizvodnje sedanjim potrebam in načinu distribucije na trgu, saj na eni strani ugotavljamo konstantno kasmitev dobavnih rokov, na drugi strani pa velike zaloge izdelkov, ki so se v zadnjem obdobju še povečale. K temu problemu v veliki meni prispeva problem nezadostne in nepravočasne oskrbe s surovinami in repromaterialom in to predvsem iz uvoza, kjer dodatno nastopa problem zagotovitve deviznih sredstev. Prodaja na domačem trgu je dosežena v višini 14.000 ton in je za 2 % večja kot smo planirali in za 9 % večja kot v lanskem letu. Tu je potrebno poudariti, da je povečanje prodaje na račun sintetičnih smol, da pa je količina posameznih sredstev manjša. Konvertibilni izvoz presegamo glede na plan za 33 % in glede na lansko leto za 36 %, klirinški izvoz pa je v upadanju. Zagotovljenost surovin bi skozi fizične kazalnike lahko ocenili kot zadovoljivo, vendar kot že omenjeno, se problem zagotovitve celotnega a-sortimana surovin nadaljuje, pri čemer ugotavljamo z vidika finansiranja prevelike zaloge in to predvsem materialov, ki jih rabimo za daljši čas, čeprav je v zadnjem obdobju vidna tendenca k zmanjšanju zalog. Prevelike pa so tudi zaloge pri pomožnem materialu in drobnem inventarju, kar je možno nabavljati na krajši rok. Če bi fizične kazalnike ocenili kot primerne, pa to ne moremo trditi za realizacijo poslovanja z vidika vrednosti kazalcev ali pa tudi, saj prevladuje tiho mnenje, da v sistemu novega obračuna dobro delaš, če le nimaš izgube. Za prodane količine smo iztržili 15.946 mio din, kar je za 3 % manj, kot smo planirali in ca. 66 % več kot v obdobju lanskega polletja, če ta celotni prihodek prilagodimo letošnji organiziranosti (lani TOZD, letos enovita). Tudi v dohodku zaostajamo za 3 % za planiranim in je po istih kriterijih kot celotni prihodek ta v primerjavi z lanskim obdobjem višji za 67 %. Ta povečanja so v celoti gledano premajhna, pri čemer ima odločujoč vpliv na celotni prihodek administrativno zadrževanje cen končnim izdelkom in spremenjena situacija na tržišču, kjer sta ponudba in konkurenčnost velika, s čemer zadržujeta rast cen. Na drugi strani pa materialni stroški bistveno hitreje naraščajo. Osebne dohodke smo povečali za 146 °/o, skupno porabo za 159 % in sredstva za revalorizacijo obratnih sredstev za 760 %. S takšno razdelitvijo čistega dohodka nam je poleg amortizacije ostalo za poslovni sklad le 30,6 mio din, s tem, da nam je revalorizacija »pojedla« 2.115 mio din. Ta sredstva bi lahko bila seveda manjša in na drugi strani večji poslovni sklad, če bi naše zaloge tako surovin, izdelkov in drugega repro-materiala zmanjšali, kar bi poleg tega imelo še dodatno pozitivno posledico, saj bi bilo potrebno najemati manj kratkoročnih kreditov z visokimi obrestmi, ki dodatno najedajo dohodek. Strukturni delež porabljenih sredstev smo obdržali na nivoju plana (84 °/o) vendar so tu možni še prihranki, M jih je v naslednjem polletju nujno izkoristiti. Osebne dohodke smo oblikovali na podlagi obstoječe zakonodaje, ki se (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) je skoraj iz meseca v mesec spreminjala, smo pa po višini nekje na vrhu druge polovice v Okviru SOZD Kemija. Povprečni OD za I. polletje znaša 222.942 din neto, s tem, da 1 bil v januarju 198.720 din, v juniju 258.294 din, kar pomeni povečanje za 30 %. Konec meseca junija je bilo redno zaposlenih 674 delavcev, kar je 4 % manj kot smo planirali, oziroma 2 delavca več kot konec decembra preteklega leta. Glede na to, da se pogoji gospodarjenja niso bistveno spremenili, da inflacija nekontrolirano divja dalje, da se razmere na tržišču zaostrujejo, bo potrebno ponovno pogledati v naš sanacijski program iz leta 1985 in uresničiti tudi tiste določbe, ki jih označujemo kot tekoče delo, pa pravega napredka še nismo v celoti dosegli. Lojze Izlakar IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1.-30. 6. 1987 Doseženo 1. 1,—30. 6. 1986 Doseženo 1. 1,—30. 6. 1987 Indeks 1986 = 100 Plan 1987 Indeks I—VI 87 plan = 100 1. Celotni prihodek 11.991.596.783 15.946.338.249 133 16.449.204.000 97 2. Porabljena sredstva 10.242.373.178 13.467.415.334 131 13.872.546.000 97 3. Dohodek 1.749.223.605 2.478.922.915 142 2.576.658.000 96 4. Čisti dohodek, od tega 1.195.381.164 1.841.765.147 154 1.959.140.000 94 — osebni dohodki 521.256.544 1.283.377.821 246 1.241.076.000 103 —1 skupna poraba 89.644.254 232.168.651 . 259 220.652.000 105 — rezervni sklad 60.965.519 99.085.445 163 102.066.000 97 — poslovni sklad 523.514.847 30.617.230 6 198.830.000 15 — del čistega doh. za ostale potrebe 196.516.000 — 196.516.000 100 5. Akumulacija (amont., skl., PS, RS) 784.292.014 699.253.801 89 849.856.000 82 6. Povečanje stroškov za revalorizacijo obratnih sredstev 245.883.016 2.115.081.955 860 213.400.000 991 P. S.: Primerjava z letom 1986 ni v celoti smiselna, ker podatki niso preračunani glede na novo organiziranost DO. Komercialno poslovanje Na področju ponovne oživitve izdelovanja ladijskih premazov smo strli trd oreh in zelo trdovratno konkurenco. Podpisati smo pogodbe in seznanili vse ladjedelnice v Jugoslaviji o našem proizvodnem programu po licenci JUTON COLOR ladijskih premazov. Z »norveškim licenčnim partnerjem JUTON smo imeli že več razgovorov, največ pri mais v Jugoslaviji pri konkretnem razreševanju problemov v ladjedelnicah. Najbolj otipljivi rezultati v letošnjem prvem polletju so v ladjedelnici 3. maj Ri-jeka, tako po količinski, kakor po finančni plati. Čeprav smo začetek sodelovanja ocenejvall zelo kritično, se zadeve pogojene z velikimi spremembami obračajo zelo zanimivo, saj se bodo po besedah predstavnikov 3. maj Rijeka količine do konca poslovnega leta povečale še za 40 %. Povečane količine izdelkov bomo z že danim njihovim soglasjem lahko zaračunali po ugodnejših cenah iz našega cenika. Stroški našega poslovanja na vsakem koraku zelo hitro rastejo in pripravljeni smo na organizacijske premike, vendar bo potrebno za posamezne referate zagotoviti ustreznejša prostor za delovne pogoje. To slednje velja tudi za skladišče gotovih izdelkov, ki se bo v drugem polletju preselilo v večjem delu na lokacijo Preska. Tudi delavci v prodaji imamo z dneva v dan večje obveznosti do tržišča, tako na referatih, kakor tudi po naših predstavništvih. Kljub velikim spremembam v zakonih tako za nas -prodajalce, kot za naše kupce, se borimo za čimlboljši dohodek, ki pa bo edino lahko večji, če bo med nami delavci prevladala misel, da smo ena družina, za katero mora vsak čutili svojo odgovornost. Predvsem si želimo čimbolj natančnih informacij iz naše priprave dela, kot po teoriji in praksi edini vir informacij, katere mora vsak delavec prodaje posredovati tržišču. Še vedno prihaja do motenj v poslovanju prodaje prav zaradi nedoslednega informacijskega sistema. Vsa prodaja po količini je presežena za 9 % v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Temu naj povemo tudi podatek, da smo tudi po vseh predstavništvih promet po planu presegli. Zaščitno premazno in konzervirno sredstvo za les. Naše sodelavke in sodelavci v predstavništvih ravno tako, kot naši delavci v prodaji porabijo ca. 70 % časa, da pridejo do točnih informacij, kar zavlačuje še večjo uspešnost na tržišču tudi po finančni plati. V času zelo velike inflacije — ca. 130 %, ko je denar iz dneva v dan manj vreden, je potrebno povečati koeficient obračanja obsega blaga, prav tako pa se tudi v najkrajšem času rešiti zalog neidočega blaga, oziroma ga predelati v tržno bolj zanimiv izdelek. Sodelavke in sodelavci iz maloprodajne trgovine so s svojim delom dokazali, da potrošniki, kakor tudi mi sami radi zahajamo k njim po nakupe. To kažejo zelo pozitivni rezultati 'poslovanja. Ne moremo reči, da so se od zadnjega poročila o poslovanju pripombe uredile, vendar vsi skupaj upamo, da bomo to voljo in sredstva ustvarili in začrtane premike povečanja v MP trgovini realizirali do konca tega leta. Naša osebna izkaznica vsakega izdelka posebej, tu seveda mislimo na naše kataloge tehničnih informacij, še vedno niso dobili pravega mesta v našem 'poslovanju. Težko je tako pisati, vendar moramo v boju, ko je prisotna velika konkurenca in malo denarja izkoristiti čimvečji krog potrošnikov naših premazov. Nove zarje ali Stara je resnica, ki nas uči, da za obdobjem 7 debelih krav po pravilu prihaja čas 7 suhih krav. Naj še tako obračaš kolo zgodovine, ko si enkrat zgoraj, zlepa ne pomisliš ne na tiste, ki so spodaj, še manj pa ti je pred očmi dejstvo, da si juJtri lahko že sam na njih mestu. Prav v tem je tragika, saj se to kolo vrti vse hitreje in mimogrede še pdložaj menja. Seveda se za tistega od zgoraj, ki je kar naenkrat primoran spoznavati nič kaj prijeten položaj na dnu, presenečenje popolno dn boleče. Povsem normalno je, da mu stvar nikakor ne prija, na vsak način se ihoče iztrgati globin, kakor utapljajoči se, ki hlasta za zrakom, v obup zamahuje v prazno in izgublja glavo. Komu vse ne očita krivde za svojo žalostno situacijo, koga vse ne .poskuša potisniti v blato in se nanj opreti po poskusu ponovnega vzpona. Skoraj ne izbira sredstev, da bi opravičil svojo naključno in »slučajno« stanje Dokler ostaja na vsaj do neke mere akademski višini (kako iprostituiran izraz) vali krivdo na trenutno situacijo v okoliškem svetu, na temperaturo in relativno vlago — skratka, mikroklimo, na skup nemogočih pravil, predpisov in družbenih priporočil in nazadnje seveda, le v mislih (bognedaj kako drugače) na sistem, ki v njem žije in klije, gre boj skoraj brez (ljudskega) kala. Saj ostati tam spodaj in čakati pomoči že zdavnaj neaktivnega »duex ex m«, -spet ne gre. Hudobo je potrebno pač zagrabiti pri glavi, najbolje prav za goltanec. Takrat pa se stvari zasukajo hudirjevo drugače, in že je prst usmerjen, ne na neko imaginarno tvorbo, ampak povsem konkretno na tega ali onega (na skoraj vse, ki so (ali niso) vrteli tisto -kolo, ki se je ustavilo nad njim. Naenkrat si ves popackan, ničvreden in zani- stare mračine čevan, grdi črni raček, ki naj si naloži -breme (krivde, ptibere šila in kopita in čim prej v tišini izgine. Po možnosti naj jih čim več tako pripravi prostor vsem, ki so v obdobju kriznem žvrgtileli, kako ta ali drugi nima oz. ni imel pojma (treh čistih), ki je zafural od do (po spisku) in kako bi bilo treba, da bi bilo.., Končno -se ta in ta nič kaj slavno pobere (morda ima celo čas po« spraviti pisalno mizo. kd jo je vsaj pol svoje predpenzionistične dobe drgnil)« in tako dobila babica je fantička«. Zdaj je -položaj povsem drugačen, čeprav se 'kolo še ni prav nič premaknilo, morda se je celo nekaj bolj pogreznilo. Na -vrtiljaku, ki se vrti v nove zarje, je vse več njih, ki gledajo z višine, spodaj pa nekateri strmijo in ne razločijo več vrtečih se sedečih postav. Nekateri odhajajo, ne da bi jim kdo dal roko, jim morda rekel celo hvala, ne za -tisto pomoč za porivanje kolesa navzdol, ampak za lah-ko -tudi pionirsko prizadevanje priti na vrh, kjer je -res težko ostati. In še so nekateri, ki n-iso odšli, kd i-majo precej opraviti spodaj pod vrtečimi postavami, mogoče bi se brez njih ta vrtiljak -skoraj -ustavil. Pa jih -bo (kdo vprašal, če vedo zakaj so tam spodaj, in ne bo iskre v odgovoru očesa in ne glasu, ki bi pričal. Nekateri se še spominjajo, da so včasih vse (skupaj ustavili, pa so stopili skupaj tisti od zgoraj, pustili tisto vrtenje v nove zarje, posedli in prisluhnili drug -drugemu brez veliko besed v iskrenem razumevanju kot stara dobra družina. Vem, da ni na mestu nostalgija za »dobrimi« starimi časi, zdaj je drugače. Več, 'bolje, hitreje bolj agresivno in upajmo, ne manj človeško. P. S. Proizvodnja za junij 87 % Prodaja pada Zaloge surovin se ne manjšajo Zaloge gotovih izdelkov naraščajo Zapustili so nas.. ef UTRINKI Pravi izrek je vsemirje v kapljici vode. Martin Kes sel Štirih reči imamo vselej več, kot si -mislimo: grehov, dolgov, nadlog in let. Perzijski pregovor Resnične besede niso nikoli prijetne, prijetne niso nikoli resnične. Lev. N. Tolstoj Spoznanje Sled korakov je zavila v strmo pobočje. En, dva, tri ... deset. Opirajoč na palici je sklonjena lovi-la ritem dihanja. Neznosna slabost ji je ustavljala že tako počasen korak. Najraje bi kar sedla v sneg -in počakala, da bo ta mora minila. Toda neznana pot in pozno popoldne ji tega nista dovolila. Skozi redko meglo, ki se je padajoč potezala z vrhov in gre-bencev, je slutila, da se svet odpira, ozka, razpotegnjena dolina je turobno samevala za njo. Glas ptice v grobno tišino... Dobro je, ne čakajo je več. Breme večne cokle je odtavalo med redke snežinke. En, dva... sedem. V glavi že ves dan razbija kladivo. Koraki, neskončno -počasni in težki. Bolečina in slabost ne popustita niti za hip. Saj pozna tesnobo samote in vendar je danes tako čudno, drugače. Spomnila se je svojega januarskega samotnega pohoda na Stol. Leden veter ji je s snežnimi iglicami 'bičal obraz in jemal vid. Do pasu je padala v sneg, pa je, stopinjo za stopinjo le -pririnila na vrh. Bila je to srečna samota in v mislih je poslala pozdrav vsem, iki jih ima rada. Danes pa .. Tako mirno in tiho je tukaj, še ptice se oglašajo posamič, da tod ne preglasile ena druge. Spom-in na samotne poti jo je počasi pripeljal vrh po-bočj-a in nova strmina je nosila sledove stopinj. Spet m-uka... En, dva... pet... dihaj ... Drobne snežinke se v plesu zgubljajo, mehko in nevidno -sedajo v mlečno (belino — kot bi mati v sanjah božala otroka. Siva postava na skali. Megla je posrkala vase vse -barve. Skozi daljavo, ki ju je ločila, je slutila, da ga zebe. In -res — zdaj je šaril po nahrbtniku in se oblačil Čaka jo, da ji bo pomagal. Pogledala je opravičujoč v znani obraz, v drobne gubice okrog oči, v obraz, kamor so sonce, veter in ledeni dež vklesali večno podobo gornika. Toliko let ga že poznam vendar — kakor da je danes prvič zares videla v -modrino. Velika kepa se ji je ugnezdila v grlo in ni dala besedam življenja. Skupaj ata skozi oblake zagledala bledo večerno sonce in varno zavetje v (daljavi. Brez besed je hodil zadaj, njej je bolečina in lepo-ta doživetega tiho polzela po licih... COLOR3 Kratke novice * SPREMEMBA PRAVILNIKA O POVRAČILU STROŠKOV S spremembo »Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje ipri pridobivanju in delitvi dohodka« so se spremenile osnove za povračila določenih stroškov kot so dnevnice, kilometrina itd... Tako je naprimer nadomestilo za uporabo lastnega avtomobila delavca za službene potrebe 30 % cene litra super bencina, višina dnevnice je določena v odstotkih povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu Jugoslavije, izplačanega v predhodnem polletju in znaša 8 % itd. Sprememba pravilnika je v javni razpravi, zato se vsi zainteresirani vključite vanjo, dokončen predlog bo obravnaval delavski svet na eni izmed prihodnjih sej. * SKRAJŠANJE DELOVNEGA ČASA V nekaterih članicah SOZD Kemija so že pričeli delati v skrajšanem — to je 40 urnem delavnem času na teden. Soglasje za skrajšani delovni čas je dobila Ilirija Vedrog, Arbo in Donit. Seveda pa soglasja ni mogoče dobiti kar tako, zato bodo morali v o-menjenih kolektivih: — podaljšati obratovalni čas strojev —■ kvalifikacijsko prestrukturirati kadre — zmanjšati odsotnosti z dela — izboljšati delovno disciplino itd. Vsa soglasja so začasna. * TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Na predlog komisije za inovaci je je delavski svet na svoji seji dne 28. 7. 1987 sprejel tehnično izboljšavo »zaprti peščeni mlin« in njenim avtorjem Kožlakar Antonu, Pleš ec Andreju in Luštrek Viliju tudi odobril u-strezno nagrado. Zadeva sicer deluje že od oktobra 1986. Bistvo tehnične izboljšave je v tem, da so preuredili klasični peščeni mlin, predvsem s sistemom zapiranja zgornjega dela mlina, ki združuje več originalnih zamisli kot so potopljena mrežica, hitro demontiranje in montiranje sistema, dodajanje topila, ko se konča delo in drugi dan brez zastoja takoj ponovno vključi v delovanje itd ... Tehnična izboljšava je pokazala vrsto prednosti in prihrankov, zato so na enak način opremili devet odprtih peščenih mlinov. I. K. Izvršljivi sklepi disciplinske komisije Anton OBLAK, na delih in nalogah vodenje skupine delavcev v pripravi surovin in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 4. 5. 1987 ob zaključku delovnega časa popoldanske izmene vzel 3 kg paste za Lesol (uvožena surovina) in 31 razredčila v skupni vrednosti ca. 30.000 din. S tem je storil hujšo kršitev po 81. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Po sklepu delavskega sveta z dne 26. 6. 1987 se izvršitev izrečenega ukrepa pogojno odloži za dobo 12 mesecev. Marjan HOČEVAR, na delih in nalogah izdelovanje smol in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 23. 2. 1987 v popoldanski izmeni, zapustil delovno mesto in odšel iz tovarne brez dovoljenja oz. vednosti vodje izmene. S tem je storil hujšo kršitev po 24. -točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Dopisujte v svoje glasilo! Bilo je pred leti... Tokrat objavljamo dve starejši fotografiji naših sodelavcev (iz kuhinje lakov). Čeprav sta posnetka stara -komaj dvajset let, pa je že težko razbrati, kdo vse je na fotografiji. Na zgornji fotografiji so Alojz Jenko, Jože Bohinc, Franc Rozman, Franc Juvan, Janez Svolj-šak, Tone Kožlakar, Jože Jenko, Alojz Narobe, Jaka Čebašek, Ivan Jurkovič, Ivan Krši-nar, Neža Fojkar, Nande Stenovec, Anton Kristan, Stane Krmelj, Ivan Lovrenčec. Na spodnji fotografiji pa so Neža Fojkar, Alojz Jenko, Vinko Plavšelk, Emil Kotnik, Jaka Čebašek in Ivan Založnik, sedmega na fotografiji žal nismo mogli prepoznati. Veselilo nas bo, če boste ime in priimek sporočili v uredništvo, obenem pa vas vabimo, da nam podobne, starejše posnetke posredujete za objavo v našem glasilu. Nevarne snovi NEVARNOSTI IN VARSTVENI UKREPI Glavna nevarnost je nastanek požara ali eksplozije, čeprav sami oksidanti niso samovnetl jivi; vendar pa že majhna 'količina prisotnih vnetljivih snovi lahko povzroči požar ali eksplozijo. Gašenje požara je precej otežkočeno, ker za izgorevanje ni potreben kisik iz zraka, ampak je kisik že prisoten v sami strukturi oksidanta. Zato gasilna sredstva, ki imajo dušitni učinek, niso učinkovita, voda pa lahko nevarno reagira z oksidantom. Največkrat se za gašenje takih požarov uporablja suh gasilni prah ali suh pesek. Da bi preprečili nastanek požara ali eksplozije, kar je lažje, ceneje in bolj učinkovito kot gašenje, moramo oksidirajoče snovi skladiščiti ločeno od vnetljivih snovi in tudi ločeno posamezne oksidante drugega od drugega, ker nekateri lahko reagirajo med seboj — močnejši oksidant oksidira šibkejšega (primer: kalijev per-klorat in žveplena kislina — močna eksplozija). Pri uporabi oksidantov v samem delovnem procesu jih smemo iz skladišča vzeti le toliko, kolikor jih nujno potrebujemo. Poleg požarne nevarnosti pomenijo oksidanti tudi nevarnost za zdravje, saj imajo poleg oksidaitivne še druge neugodne lastnosti: strupenost, jedkost, sproščajo dušljive, strupene ati jedke pline, povzročajo nastanek visokih temperatur ipd. Zaradi vseh navedenih lastnosti je najboljša zaščita delavcev mehaniziran oz. avtomatiziran delovni proces. Ker vemo, da to vedno ni mogoče, je prvi pogoj za varno delo visoka stopnja tehnološke discipline (natančno upoštevanje tehničnih navodil). Poleg tega je obvezna uporaba zaščitne Obleke, zaščitnih očal in rokavic ter redno čiščenje te opreme, kot tudi izvajanje osebne higiene. (nadaljevanje v naslednji številki) 5. OKSIDIRAJOČE SNOVI Oksidirajoče snovi so v glavnem vse tiste snovi, ki prevzemajo elektrone pri kemijski reakciji. Največkrat pa v praksi imenujemo Oksidirajoče snovi tiste, ki oddajajo kisik drugim snovem in jiih na tak način Oksidirajo, same pa se pri tem reducirajo. Zaradi teh svojih lastnosti se te snovi veliko uporabljajo v kemijski industriji, v metalurgiji, tekstilni industriji, v kozmetiki, farmaciji, za dezinfekcijo itd. Oksidirajoče snovi lahko klasificiramo glede na njihovo uporabo na kisle, nevtralne in bazične snovi. Med kisle oksidante štejemo dušikovo kislino, svinčev nitrat, žveplov trioksid, žvepleno kislino, kromovo 'kislino, klorovo kislino, mangan dioksid, svinčev dioksid ... Nevtralni Oksidanti so ozon, bakrov 'klorid, svinčev monoksid, ni-trobenzen, nitrotoluen in drugi. Alkalni oksidanti so kalijev per-manganat, 'kisik, natrijev hipoklorit, kalcijev hipoklorit. DUŠIKOVA KISLINA (HNOO, ANORGANSKI NITRATI Cista dušikova (solitema) kislina, ali pomešana z žvepleno 'kislino, močno pospešuje gorenje, v kontaktu z vnetljivimi snovmi lahko izzove tudi vžig. V kontaktu z močnimi redu-centi (npr. z žveplovodikom) lahko povzroči eksplozijo. Nitrati barija, kalija, natrija, bakra, železa, svinca, magnezija, srebra in drugih kovin se veliko uporablja- jo predvsem v kemijski industriji. Vsi so močni Oksidanti in lahko povzročijo požar, lahko pa tudi eksplozijo, če jih pomešamo z gorljivimi materiali v prašnem stanju. KLORATI, PERKLORATI Oboji so močni oksidanti in pri segrevanju sproščajo kisik, kar lahko izzove požar, v prašnem stanju pa eksplozijo. Perki orati so eksplozivni v stiku s koncentrirano žvepleno kislino. COLOR 5 V stubeiških Alpah Kolesa so požirala cesto proti Lienzu, majhnemu idiličnemu avstrijskemu mestu ob Dravi, ki je dalo ime Dolomitom — nekaj Colorje-vih planincev se še spominja, da smo natanko pred desetimi leti v vročih julijskih dneh pod Jožetovim vodstvom spoznavali njih lepote. Iz teh spominov na moj prvi Met v tuje gore so me kruto prebudili italijanski policaji na meji pri Tob-lachu, ko naši zastareli zeleni karti niso priznali veljave. Vseh šest nesrečnih obrazov je nekemu mlademu mejašu le seglo do srca, pa nam je pojasnil, da to karto lahko kupimo na italijanski strani. O ceni pa nič. Ker ni bilo izbire, smo izbrali, sto-enki pa sta kmalu v ovinkih kinkajoč žulili cesto na prelaz Timmels-joch, kjer smo zapustili deželo zelenih kart in se ob lepem razgledu na zasnežene vrhove spuščali v prav takih ovinkih na avstrijsko stran, tja do mesta Solden in zavili desno v dolino Windachtal. O zasebnih poteh pa nič. Pripeljali in tudi malce potiskali smo se do koče Fiegl na 1985 m nadmorske višine. Pogodbe o lepem vremenu res nismo imeli, zato je bil čas za malico in kavo pod napuščem prazne staje kar dobro odmerjen. Ob pol osmih zvečer nam je ostalo še tri ure hoda do koče Hildesheimer na spoštljivih 2900 nadmorske ... Lahko bi se imenovala tudi Dolina velike vode. Tako velike, da so nekateri z velikim užitkom pritiskali na sprožilce fotoaparatov, ko smo se drugi mučili, tresoč se za suhe hlače (riti menda zveni preveč prostaško), s skale na Skalo na drugo stran. Spominjam se celo večernega sonca, pa rož, ki so v zgubljajočem se dnevu barvale zelene zaplate med granitom in hrumečo ledeniško reko, da o kravah ne govorim. Strmo je zagrizla pot v sivo rjavi, granit ■in ko smo prestopili v sneg, je dan izgubil svoje ime. Prijazen sprejem v koči nas je spravil v dobro voljo, steklenica slivovke iz Andrejevega nahrbtnika pa je pni oskrbniku napravila kar čudež. Redoljubne Avstrijce smo sicer šokirali, ko smo jim povedali, do kod smo se mimo pomotoma odprte zapornice pripeljali, a so si kar hitro opomogli. V sončnem jutru smo se spustili v snežni kotel pod kočo in prek z žico zavarovane pati na snežišče. Prečili smo do prve večje strmine in se navezali. Jože, Dragi in Andrej na rdečo, Tone, Janko in jaz pa na modro vrv. Že po nekaj uvodnih korakih je jasno, da bodo modri močno zaostajali. No, potem, na čelu naveze mi je bilo bistveno laže. Vrv ni več vlekla in zategovala v pasu, zato pa sta malo manj uživala onadva, saj so pogosti postanki prav ubijalski za tistega, ki lahko hodi. Bela sled je zavila desno okrog roba, še je zavijala, jaz pa sem razmišljala, kako lahko je ovcam, Kam bi zavila brez te sledi? Recimo v megli... Ali sploh znam kam priti brez markacije ali vodstva? To brezno neznanja je nevarnejše od ledeniških brezen. Gore niso samo rožice, sončni zahodi in bistri studenčki. Iz pesimističnih črnih jam me je dvignil ostro zašiljeni greben, ali pa se mu reče raz, res ne vem, navezali smo dereze in kar naenkrat tam pred menoj, križ na 3507 m visokem Zuckerhiitlu. V naglici skušam ujeli na film nekaj za stara leta, zakaj spomin me že zdaj pušča na cedilu. Tudi drugi to delajo. Ne povedo zakaj. Pohitimo, vrh dobiva nove obiskovalce, prostora pa ni, da bi postavil stajo za dve ovci in štiri kozle. Pot navzdol je bila vse toplejša in preden smo se razvezali, smo bili samo še v majicah. Kratek postanek na koči, nato pa sestop v dolino, med šumenje voda, na pašnike, čez »veliko vodo« in potem do stoenk, ki ste čakali na odgovor, bo zapornica odprta, ali pa bomo ujete muhe v pajkovi mreža. VVildspitze čaka, da si odpočijemo in znova pridemo v te kraje. Tudi avtokampa nismo iskali. Star, zapuščen čebelnjak smo za silo pometli, odšli na pivo in sladoled, se v poz- nih večernih urah vrnili, zavili v spalne vreče in zaspali. Namesto sladkega jutranjega poležavanja smo že ob šestih zajčje budni v paniki zvijali armaflekse, spalne vreče in bežali. Saj ni možakar hotel nič drugega, le neko streho za pokrivanje čebeljih panjev je rabil, mi pa preplašeni, da nam še policijo pripelje za vrat, z odvezanimi čevlji po bregu navzdol. Dobro je, če človek spi oblečen in je v nekaj pičlih minutah nared za novi dan, ni pa dobro, če ne zna nemško, ker bi sicer vedel, kdaj lahko nemoteno spi dalje. Našli smo lepo trato ob vodi za zajtrk in sklenili počasen premik proti domu. Ves dan smo po malem potovali in se ustavljali, kuhali kavico na pašniku ob cesti, pozdravili gospo kravo, ki je zibajoč stopila k rilcu »te bele« (stoenke), se pomenila o številu ovinkov do Timmelsjo-cha, popila malo vode v studencu na brezbrižno odkorakala po cesti, usmerjajoč promet na levo in desno ob sebi — kakor je pač naneslo. Zapustili smo kraljestvo tritiisoča-kov, bogatejši za staro spoznanje, povsod je lepo, doma je najlepše. Se nekaj ovinkov in nad Kranjsko goro v poznem soncu bele stene kličejo v pozdrav. Niso užaljene in ljubosumne, vedo, te krasotice, da so najlepše, prve in se bomo vedno vračali na stara pota. COLOR 6 Brez sodov ne gre ... S KAMERO SKOZI COLOR NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je odločil 8. čtLKA A bSC. VRSTA ©Ro£. Kurilnica kftAj MA *AŠNA UU PRUMFk. KB.- Xk»ej ZOfcAVNIt CfA6 Ul SUHA Pdčosr. UU> VER.. OPOR. 1k. čftltA AftfCCPf Avstrijk Hajka VA413 )OHA,CK -Žival HVALNICA JTARA MAMA ♦ O PRINCU. KIT VBIJA/.FC jANO A D if 0 E ./ £ Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 41 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v prodajnem oddelku. Komisija v sestavi Vilki Ažman, Irena Šarič in Marinka Sivec je za dobitnika prve nagrade 1.000 din izžrebala Milana Bertonclja, drugo nagrado 600 din prejme Marta Ribič, tretjo nagrado 400 din pa Jagoda Stančič. Izžrebancem bodo nagrade izplačane po izidu glasila. AQUAL.ES Malo več reda nebi škodovalo ...