V Sloveniji je bil pred ve~ kot 60 leti ustanovljen Banovinski
institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, ki je bil
eden prvih celostnih onkolo{kih centrov v Evropi. In{titut, ki
se je kasneje preimenoval v Onkolo{ki in{titut, je sproti
uvajal nove dejavnosti in ob danih mo`nostih dobro vr{il
naloge celostnega onkolo{kega centra.
Ob stalnem nara{~anju {tevila bolnikov z rakom in ob
neslutenem napredku na podro~ju odkrivanja in zdravljenja
bolezni, ki nudi bolnikom bolj{o ozdravitev, se v svetu in
pri nas porajajo razli~ni pogledi o tem, kako {e izbolj{ati
njihovo oskrbo. Sloveniji se ni treba ubadati s problemom
postavitve celostnega onkolo{kega centra, ker ga `e imamo.
Ob novih spoznanjih v stroki in izzivih v dru`bi pa ostaja
na{a velika odgovornost stalna skrb za najbolj{o mo`no
oskrbo bolnikov z rakom v dr`avi. 
Ker je Slovenija majhna de`ela z malo ljudmi, ki lahko
kompetentno sodijo in odlo~ajo o dolo~eni zadevi, ob tem
pa svoboda mi{ljenja omogo~a pojav {tevilnih idej in
zamisli, smo za mnenje o optimalni organizaciji oskrbe
bolnikov z rakom zaprosili svetovno priznanega
strokovnjaka na tem podro~ju, prof. dr. Iana Tannocka z
Univerze v Torontu. Stali{~a, ki jih je predstavil tudi na
konferenci UICC v Parizu septembra letos, se nam zdijo
tako pomembna, da jih objavljamo v Onkologiji. 
Kljub temu da pri~ujo~a stali{~a in evropski model za
Slovenijo zaenkrat niso obvezujo~i, upamo, da jih boste
pozorno prou~ili.
Uredni{ki odbor
ONKOLOGIJA / uvodnik
Pismo prof. dr. Iana Tannocka z Univerze v Torontu
Celostni onkolo{ki center
52
Spo{tovani,
z veseljem predstavljam svoje poglede na to, kak{na naj bi
bila organizacija oskrbe bolnikov z rakom, da bi bila korist
zanje najve~ja mo`na. S to tematiko sem trenutno dobro
seznanjen, saj sem bil povabljen, da na pari{kem sre~anju
UICC v septembru 2001 (z naslovom: »Global Cancer
Management: Towards a European Model«) predstavim
primerjavo evropskega in severnoameri{kega modela te
organizacije. Pred kratkim sem kot gostujo~i profesor dalj{i
~as bival v Franciji, kar mi je omogo~ilo vpogled v evropsko
organizacijo dela.
Menim, da obstaja nekaj klju~nih na~el, ki so tesno
povezana z nudenjem optimalnega zdravljenja raka. Ta
na~ela so:
1. Ve~ina bolnikov z ozdravljivimi oblikami raka naj bo
napotenih na zdravljenje v celostni onkolo{ki center.
Optimalno zdravljenje ve~ine rakov zahteva
multidisciplinarno zdravljenje, ki vklju~uje kirurgijo,
radioterapijo in sistemsko zdravljenje, poleg tega pa {e
podporo s strani slikovne diagnostike, patologije ter
psihosocialnih storitev. Zdravljenja, ki omogo~ajo
optimalen izid, so postala zelo zapletena in tako je
optimalno oskrbo mo`no nuditi le v celostnem
onkolo{kem centru, kjer so zastopane vse stroke in kjer
je za vsakega posameznega bolnika omogo~eno
na~rtovanje zdravljenja na multidisciplinarnih konzilijih.
Dostopne so raziskave, ki ka`ejo, da je pre`ivetje
bolnikov oz. bolnic z rakom dojke, testisov ali jaj~nikov,
ki so bili oskrbljeni v celostnem onkolo{kem centru,
znatno bolj{e od pre`ivetja
tistih, ki so bili zdravljeni v
lokalnih bolni{nicah (Harding in
sod., 1993; Junior in sod., 1994;
Gillis in Hole, 1996). To ne
pomeni, da mora biti celotno
zdravljenje opravljeno znotraj
tak{nega centra (nekateri bolniki
lahko `ivijo dale~ stran), vendar
je za~etno na~rtovanje
zdravljenja ter strokovno
svetovanje s strani centra
izredno pomembno.
2. Za izvajanje vsakega na~ina zdravljenja je nujno
specialisti~no usposabljanje. Optimalno zdravljenja raka
je danes zapleten proces in se hitro spreminja, ne glede
na to, ali gre npr. za kirur{ko zdravljenje, katerega
namen je dobra lokalna kontrola pri bolnikih s
kolorektalnim rakom, optimalno frakcionirano obsevanje
pri bolnikih z rakom glave in vratu ali kemoterapijo pri
raku jaj~nikov. Sprotno spremljanje tak{nega hitrega
razvoja ter zanesljiva in varna uporaba vedno novih
zdravljenj je izven meja zmo`nosti posameznega
specialista, pa naj bo to kirurg, internist ali kdo drug.
Optimalno zdravljenje zagotavljajo samo ustrezni
specialisti za posamezni na~in zdravljenja, njihovo
sodelovanje pa bolnikom zagotavlja multidisciplinarno
zdravljenje. V ve~jih onkolo{kih centrih je primeren
model {e dodatna usmeritev posameznih specialistov –
tako se na primer ena skupina onkologov omeji na
zdravljenje levkemije in limfomov, druga na zdravljenje
raka dojke ter ginekolo{kih tumorjev, tretja na tumorje
prebavil itd. Obstaja veliko {tevilo dokazov, ki potrjujejo,
da znanje in izku{nje vodijo v bolj{e rezultate (Sainsbury
in sod., 1995; Hillner in sod., 2000). V Veliki Britaniji so
se s to problematiko spopadli na bole~ na~in: njihove
statistike, povezane z rakom, so med najslab{imi v
Evropi, kar je v dolo~eni meri posledica dejstva, da niso
ustanavljali onkolo{kih centrov, ter tega, da niso
izobrazili internistov onkologov pa tudi drugih
specialistov za rakave bolezni. Veliko bolnikov, ki so jih
zdravili preobremenjeni radiologi ter splo{ni kirurgi, ni
bilo dele`nih optimalne sistemske dopolnilne terapije, za
katero je dokazano, da izbolj{a pre`ivetje. Ta zaostanek
posku{ajo v Angliji sedaj nadoknaditi s pomo~jo nujnih
{olanj in izobra`evanj ter z zaposlovanjem internistov
onkologov.
3. Zdravljenje raka naj poteka v okolju, kjer poteka tudi
raziskovalno in pedago{ko delo. Zdravljenje raka se zelo
hitro spreminja in dopolnjuje. Z novimi dognanji v
molekularni medicini ter dostopnostjo biolo{kih agensov,
ki delujejo na molekularne tar~e v rakavi celici, se bo ta
proces le {e dodatno pospe{il. Za veliko razli~nih
zdravljenj je bilo dokazano, da so uspe{na le takrat, ko
so bile opravljene ve~je klini~ne raziskave, obstajajo pa
tudi dokazi, ki ka`ejo, da imajo bolniki, zdravljeni v
okviru tak{nih {tudij, bolj{e pre`ivetje kot tisti, ki so
zdravljeni standardno (Davis in sod., 1985; Karjalainen
in sod., 1989). Na celostnem onkolo{kem centru
obstajajo torej bolj{e mo`nosti zdravljenja, ker so ti
centri vklju~eni tako v raziskave na predklini~ni ravni kot
v velike medinstitucionalne klini~ne raziskave, kakr{ne
so npr. raziskave EORTC. Zelo pomembna so tudi redna
izobra`evanja vseh zaposlenih s strani doma~ih
strokovnjakov in gostujo~ih predavateljev ter razprave o
posameznih bolnikih, ki temeljijo na najnovej{ih
izsledkih, podkrepljenih z dejstvi. Oboje skupaj
vzpostavlja vzdu{je, ki omogo~a izbiro najbolj{ega
na~ina zdravljenja bolnikov.
V primeru Onkolo{kega in{tituta v Ljubljani, ki sem ga imel
prilo`nost obiskati prej{nje leto, bi zgornja na~ela pomenila
nekako naslednje:
Primerno bi bilo, ~e bi Slovenija posku{ala {e naprej
izbolj{evati zdravljenje svojih bolnikov z rakom, in sicer
tako, da bi hkrati vzpodbujala in pove~evala napotitve
bolnikov na Onkolo{ki in{titut, predvsem zaradi mnenja o
najprimernej{em prvem zdravljenju. Onkolo{ki in{titut naj
bi podpiral razvoj razli~nih onkolo{kih specialnosti.
Razli~ne na~ine zdravljenja (kirurgija, radiologija, sistemsko
zdravljenje - kemoterapija) naj izvajajo specialisti,
usmerjeno izobra`eni za posamezno podo~je. Še posebej
velja to za zdravljenje s kemoterapijo, ki naj bi ga izvajalo
dobro izu~eno osebje na posebej opremljenih enotah, v
primeru bolni{ni~nega zdravljenja na oddelkih internisti~ne
onkologije. Zelo velikega pomena pa so tudi
multidisciplinarni konziliji, kjer se predstavi vsak posamezni
bolnik in potek njegove bolezni ter na podlagi tega predlaga
nadaljnje zdravljenje. 
Upam, da bodo ti pogledi v pomo~. Veselim se naslednjega
obiska v prelepi Sloveniji ter prilo`nosti, da se o teh
pomembnih problemih pogovorim z vsemi, ki se v Sloveniji
ukvarjajo z organizacijo na podro~ju onkologije.
Lep pozdrav,
Ian Tannock MD, PhD,
Daniel E Bergsagel Professor of Medical Oncology,
Princess Margaret Hospital and University of Toronto,
Toronto, Canada
Prevedla: Tanja ^ufer
■
ONKOLOGIJA / uvodnik
53