> •• • • » ■ ' ^ \ r v J .'..Ji-. \ , • , I i > < i - ( ' I - 'h W > ' vfanika^krajnc-vrečko" in/;' ■ v; ' 'jònatàn ^vinkler ' : a. ■■ ■ ' :■ i . ^ 1 1 * , . , ' i- ■ ■ ^ , ' ■ > ■ ■■ ■ '/i V- \ ' 1 ' i ^ i , . J 1 , / ■ ■ t ' / ; . ^ v > v, \N : \V v r-X'V■ V/^ < ^ \' V■ V :. V. : v« ■ i [ ■ \ ■ ; . ■ , \ , v O . • ' ' ' t 1. " ' ^ i / 1 J ■ ' ' mmm^i i. > ■ ■ > ■ L i 1 ' 1 ; ' 1 - - ■ , , i ) I' i' ■ J ' ' * * » » > J /I / ' J J i ► f ' K \ 1 / 1 ■ >, u > ■ I > /i J ; i; - ^ 1V s. i, i, \ ■ ' v>. 1,' v. i » V» ' \ \ V-^ > - v . i.' - ? i ' ' " ,1 ■ \ t » ;■ zbrana ^dela primožatrubarja / 6>v' v^ìv^'s; -i rfAo r';\ / V'i .. .-is \ V':-';'; Zbrana dela Primoža Trubarja Fanika Krajng-Vreòkg in jonatan vinkler (ur.) Primož Trubar Ta celi Novi testament 1582 Zbrana dela Primoža Trubarja / 6 Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Ta celi Novi testament (1582) Znanstvena monografija Zbirka: Zbrana dela Primoža Trubarja, 6 Urednik zbirke: dr. Jonatan Vinkler Urednika izdaje: dr. Fanika Krajnc-Vrečko, dr. Jonatan Vinkler Transkribirala, prevedla in spremno besedo napisala: dr. Fanika Krajnc-Vrečko Opombe in komentarje napisali: dr. Fanika Krajnc-Vrečko, Edi Vrečko in dr. Jonatan Vinkler Pri izdaji sta sodelovala še: prof. Lucijan Adam in Kristina Klemenčič Oblikovanje in prelom: ing. Primož Orešnik Digitalizacija: dr. Jonatan Vinkler Izdajatelj: Pedagoški inštitut Ljubljana 2010 Zanj: dr. Mojca Štraus Naklada izdaje na CD-ju: 500 izvodov Izdaja je primarno dostopna na http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 Izid Zbranih del Primoža Trubarja 6 je v celoti financiran iz naslova večletnega projekta objave zahtevnih knjižnih del (pogodba št. 4095-10-410-008), ki ga podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Pri pridobivanju predlog za transkripcijo izvirnih besedil Primoža Trubarja sodelujeta Sekcija za zgodovino slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter Narodna in univerzitetna knjižnica. Imetnik stvarnih avtorskih pravic na tem delu je izdajatelj. Imetniki moralnih avtorskih pravic na tem delu so avtorji Fanika Krajnc-Vrečko, Primož Orešnik in Jonatan Vinkler. To delo je na razpolago pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati. agoSki inštitut CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-246(0.034.2) TRUBAR, Primož Ta celi Novi testament 1582 [Elektronski vir] / Primož Trubar ; Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler (ur.) ; f prevedla in spremno besedo napisala Fanika Krajnc-Vrečko ; opom be in komentarje napisali Fanika Krajnc-Vrečko, Edi Vrečko in Jo natan Vinkler. - El. knjiga. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 2010. - (Zbrana dela Primoža Trubarja ; 6) Način dostopa (URL): http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id= ISBN 978-961-270-041-6 254025472 VSEBINA Jonatan Vinkler, Zbrana dela Primoža Trubarja v digitalni dobi 11 Primož Trubar, Ta celi Novi testament (1582) 19 Ta celi Novi testament našiga gospudi inu izveličarie Jezusa Kristusa Ta sveti evangeli od Jezusa Kristusa, gospudi inu Boga našiga, 1 od S. Duha skuzi s. Matevža zapissan 33 TA I. CAP. 33 TA XV. CAP. 94 TA II. CAP. 36 TA XVI. CAP. 98 TA III. CAP 39 TA XVII. CAP. 102 TA IIII. CAP. 42 TA XVIII. CAP 106 TA V. CAP. 45 TA XIX. CAP. 110 TA VI. CAP. 51 TA XX. CAP. 114 TA VII. CAP. 55 TA XXI. CAP. 118 TA VIII. CAP. 58 TA XXII. CAP. 124 TA IX. CAP. 63 TA XXIII. CAP. 129 TA X. CAP. 68 TA XXIIII. CAP. 134 TA XI. CAP. 73 TA XXV. CAP. 139 TA XII. CAP. 77 TA XXVI. CAP. 145 TA XIII. CAP. 83 TA XXVII. CAP. 154 TA XIIII. CAP. 90 TA XXVIII. CAP. 161 Ta sveti evangeli od Jezusa Kristusa, od S. Duha skuzi s. Marca evangelista spissan 165 TA I. CAP. 165 TA IX. CAP. 204 TA II. CAP. 170 TA X. CAP. 210 TA III. CAP. 174 TA XI. CAP. 217 TA IIII. CAP. 178 TA XII. CAP. 221 TA V. CAP. 183 TA XIII. CAP. 227 TA VI. CAP. 188 TA XIIII. CAP. 231 TA VII. CAP. 195 TA XV. CAP. 240 TA VIII. CAP. 199 TA XVI. CAP. 245 Ta sveti evangeli od Jezusa Kristusa, oc 1 S. Duha skuzi s. Lukeža evangelista zapissan 248 TA I. CAP. 248 TA XIII. CAP. 327 TA II. CAP. 256 TA XIIII. CAP. 332 TA III. CAP. 263 TA XV. CAP. 336 TA IIII. CAP. 268 TA XVI. CAP. 340 TA V. CAP. 273 TA XVII. CAP. 344 TA VI. CAP. 278 TA XVIII. CAP. 349 TA VII. CAP. 285 TA XIX. CAP. 354 TA VIII. CAP. 291 TA XX. CAP. 359 TA IX. CAP. 299 TA XXI. CAP. 365 TA X. CAP. 307 TA XXII. CAP. 369 TA XI. CAP. 312 TA XXIII. CAP. 377 TA XII. CAP. 320 TA XXIIII. CAP. 384 Ta sveti evangeli od Jezusa Kristusa, od S. Duha skuzi s. Ianža evangelista inu jogra zapissan TA I. CAP. 391 TA XII. CAP. 453 TA II. CAP. 397 TA XIII. CAP. 459 TA III. CAP. 400 TA XIIII. CAP. 464 TA IIII. CAP. 404 TA XV. CAP. 468 TA V. CAP. 410 TA XVI. CAP. 472 TA VI. CAP. 416 TA XVII. CAP. 476 TA VII. CAP. 425 TA XVIII. CAP. 480 TA VIII. CAP. 430 TA XIX. CAP. 485 TA IX. CAP. 438 TA XX. CAP. 491 TA X. CAP. 442 TA XXI. CAP. 495 TA XI. CAP. 447 Ta druge buqve, od S. Duha skuzi s. Lukeža od tiga diane inu odpravila tih jogrov zapissane 500 TA I. CAP. TA II. CAP. TA III. CAP. TA IIII. CAP. TA V. CAP. TA VI. CAP. TA VII. CAP. TA VIII. CAP. TA IX. CAP. TA X. CAP. TA XI. CAP. TA XII. CAP. TA XIII. CAP. TA XIIII. CAP. 500 504 510 514 519 524 527 535 540 546 553 557 561 568 TA XV. CAP. TA XVI. CAP TA XVII. CAP TA XVIII. CAP. TA XIX. CAP. TA XX. CAP. TA XXI. CAP. TA XXII. CAP. TA XXIII. CAP. TA XXIIII. CAP TA XXV. CAP TA XXVI. CAP. TA XXVII. CAP TA XXVIII. CAP. 572 578 584 589 593 599 605 611 615 620 624 629 634 640 Fanika Krajnc-Vrečko, Trubar kot navdih in prispodoba percepcije Svetega pisma med Slovenci K šesti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja 647 Trubarjeva odločitev za prevod 648 Biblicisti o Trubarjevem prevodu 653 Kanoničnost svetih knjig v Trubarjevih delih 655 Trubarjevi viri za prevajanje 656 Trubarjeva teologija kot izhodišče prevajanja Svetega pisma v slovenski jezik 660 Teologija Primoža Trubarja 662 Trubarjeva teološka antropologija 663 Trubarjeva vera in nauk o opravičenju 664 Trubarjev odnos do stvarjenja 667 »Trubarjava teološka protestantska smer« 670 Teološki vidiki človeške besede 672 Človekova religioznost in govorica 673 Prilagoditev vsakdanji govorici 673 Biblična govorica 674 Ustvarjalna moč biblične govorice 677 Človek v odnosu do biblične govorice 679 Izrazno in neizrazno v religiozni govorici 680 Govorica kot orodje komunikacije 681 Človek v družbeni interkomunikaciji 683 Božja beseda v človeški interkomunikaciji 684 Zgodovinski oris slovenske teološke govorice 685 Trubar začetnik slovenske teološke govorice 688 Luthrov zgled 689 Razumljivost v teološkem izrazu 689 Trubarjev teološki izraz v dojeti slovenski vernosti 691 Trubar - klasik slovenske antropologije 692 Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov 694 Naslovljenci posvetil v Trubarjevih slovenskih tiskih 696 Antropološka sporočilnost 697 Posebnosti transkripcije in ureditve 703 Seznam okrajšav svetopisemskih knjig 705 Bibliografski opis 707 Izbrani viri in literatura 710 Zbrana dela Primoža Trubarja v digitalni dobi Najbrž ni mogoče tehtno ugovarjati misli, da je književni opus protestantskega reformatorja in teologa, duhovnika Primoža Trubarja v slovenski kulturi nekaj edinstvenega. Je prva tovrstna duhovna stvaritev jezikovno in identifikacijsko (slednje kajpak še zdaleč ni imelo enakega pomena in obsega, kot ga dobi identifikacija za moderne narode v »stoletju revolucij«) slovenske kulture. In ne le, da predstavlja vogelnik stavbe slovenske književnosti. Pomeni tudi prvo večjo in razvidnejšo uglasitev ustvarjalskega hotenja v vernakularnem idiomu prebivalcev med Alpami in Adriatikom s stremljenji, ki so bila tedaj najbolj sveža v evropski učeni kulturi, vsaj v tistem njenem delu, ki je bil zaznamovan z protestantskim duhovnim, etičnim in intelektualnim referenčnim okvirom. Trubar je tako po epohalnem dejanju - prelomnosti le-tega se je popolnoma zavedal -, ko je s prvo slovensko knjigo 1550. slovensko slovstvo usmeril na neko drugo pot kot dotlej: na pot kontinuiranega pisanja v slovenščini in ne zgolj sporadičnega zapisovanja, uspel z lastnim prevajalsko-prirejevalsko-avtorskim trudom in pa z usmerjanjem razvoja »cerkve slovenskega jezika« doseči, da je ob izteku protestantske reformacijske dobe v Notranji Avstriji knjižni repertorij v slovenskem jeziku obsegal vse ključne slovstvene žanre, kot so bili tedaj uveljavljeni v humanistični književnosti protestantskega tipa na prostoru zahodno od Vzhoda in vzhodno od Zahoda, na Nemškem. V slovenskem slovstvu 16. stoletja so se tako bogato razvili biblični prevod, pridiga, duhovna pesem, predgovor (tako v svoji humanistični kot tudi posebni, slovenski izpeljavi, kajti sam oče slovenske knjige je predgovor vede in namenoma »obremenil« z dodatnimi funkcijami, ki jih humanistični predgovor sicer ni udejanjal, in tako dobil posebno obliko traktata, npr. v Eni dolgi predguvori, 1557), razlaga in simbolična knjiga, pa seveda tudi »(pol)sekularne« slovstvene vrste, med njimi cerkvenoupravna knjiga (del Cerkovne ordninge, 1564), historiografski sestavek (Trubarjev predgovor v Artikule, 1562, ki je prva slovenska »zgodovina« protestantskega gibanja) in celo biografija (1588: Trostova predelava Andreaeve knjižne razširitve posmrtne pridige za Primožem Trubarjem): bralci duhovno poudarjeno nemirnega 16. stoletja, epohe duhovnega iskanja in intenzivnega prevpraševanja dotedanjih religijskih odgovorov na nadčasna vprašanja o bitju in nehanju, med prvo slovensko knjigo (1550) in protireformacijo (1596) te žanre prepoznavajo v obliki katekizmov, bibličnih knjig, pesmaric, agende, postil in drugega. O vsem tem je bilo že napisanega precej tehtnega, in sicer od epohe »luči (in) razuma« naprej. Najprej na tujem, toda nazadnje, od zadnje tretjine 19. stoletja, tudi doma. Leta 1799 je namreč Christian Friedrich Schnurrer s svojo knjižico o slovanskih tiskih na Württemberškem v 16. stoletju začel tudi z znanstvenim raziskovanjem slovenske protestantske književne dediščine. Nato je sam patriarh slavistike, češki učenjak, sicer tudi duhovnik (za časa generalnih seminarjev Jožefa II. je »modri abbé« celo vodil enega izmed njih) Josef Dobrovsky prvo sodobno biografijo Primoža Trubarja »v besedi in podobi« uvrstil v svoj Slavin, spis pa naslovil kar z Um die slawische Literatur verdiente Männer. S tem je bil Primož Trubar kot prominenten slovanski književni ustvarjalec zgodnjega novega veka na najboljši možni način ponovno »vpeljan« tudi v katoliški kulturni milje srednjeevropske Habsburške monarhije, kjer so bile njegove knjige od leta 1596 umeščene na vatikanski indeks prepovedanih knjig. Isti Dobrovsky, ki ga je celo znameniti nemški zgodovinar in izdajatelj epohalne zbirke Monumenta Germaniae Georg Heinrich Pertz štel kar za svojega učitelja, je po Schnurrerjevi smrti na njegovo zbirko protestantskih slovenik opozoril svojega dunajskega »adepta« Jerneja Kopitarja, ki je Schnurrerjeve knjige nato tudi kupil, po smrti uglednega kranjskega filologa, izdajatelja in bibliotekarja pa so bili srednjeveški rokopisi (med njimi tudi obsežni del Supraseljskega zbornika) in zgodnjenovoveški tiski (inkunabule, med njimi npr. Oktoih in Psaltir iz cetinjske tiskarne Jurija Crnojevića, in tiski 16. stoletja) iz Kopitarjeve zbirke s sklepom kranjskega deželnega zbora na dražbi kupljeni za Licejsko knjižnico v Ljubljani (današnja NUK; Schnurrerjeve oz. Kopitarjeve protestantike so danes del fonda Rokopisne zbirke) ... itn., vse do Trubarjevega jubileja 2008. V tem letu je mednarodno in domače raziskovalsko občestvo na pomembno obletnico odgovorilo s številnimi (tudi novimi in svežimi) prispevki na znanstvenih posvetovanjih doma in v tujini, ki so razmišljali o doslej manj osvetljenih aspektih Trubarjevega življenja, dela, njegove dobe in razumevanja vsega tega. Ti prispevki so po večini že izšli v večavtorskih monografijah in pomenijo nadaljnji korak v razumevanju časa, osebnosti ter epohalnega pomena Trubarja za slovensko kulturo. Kajpak tudi samo leto 2008 ni minilo brez neke precej nenavadne miselne in delovanjske razpoke. - Ob poltisočletni obletnici Trubarjevega rojstva je namreč slovenska kultura (najbrž predvsem zaradi posameznih odločnih in hkrati karieristično orientiranih uradnic Ministrstva za kulturo, ki so ponavadi izjemno prizadevne pri brezmiselnem prevzemanju evrokratskih konstruktov, ki jih vsiljujejo samozvani »kulturni eksperti« iz palač moči in oblasti v Bruslju, na pa tudi enako dobro usposobljene in zmožne za razumevanje ter morebitno zavrnitev le-teh) na uradni politični ravni, kolikor jo pač predstavlja Ministrstvo za kulturo, v Sloveniji in Evropi kot svoj glavni »izvozni artikel« urbi et orbi promovirala precej bizarno (psevdo)kulturno in politično entiteto, neposrečeni sprimek vsega mogočega, pravzaprav skrpucalo, ki se je imenovalo leto medkulturnega dialoga. O slednjem si je moč ob odsotnosti slehernega intelektualnega sprenevedanja post festum misliti zagotovo vsaj to, da ni šlo za kaj drugega kot za še enega izmed intelektualno izrazito nekaloričnih in mentalno slabokrvnih političnih vsadkov v tkivo izrazito heterogene evropske kulture, za implantat, ki je bil zvarjen v miselnih retortah bruseljskih uradnikov, kateri vsake toliko časa ob občutni porabi denarja evropskih davkoplačevalcev slednje posilijo s kakšnim posebej »zdravorazumskim in/ali naprednim« miselnim »odkrivanjem smodnika«, kar naj bi upravičilo predvsem njihov strukturni obstoj in tako - lepe osebne dohodke evrokratov iz tega naslova. Leto medkulturnega dialoga je s svojimi koncepti - npr. s toleranco in multikulturnostjo^ znotraj družbenih sistemov evropskih neoliberalnih ekonomij -resnemu preučevalcu na ravni idearija že izhodiščno razkrilo več lukenj, kot jih ima švicarski sir, mentalna kalorična vrednost političnih perskripcij, ki jih je bilo slišati ob velikih (in primerno dragih!) reprezentativnih političnih slovesnostnih ritualih leta medkulturnega dialoga (pa tudi na psevdoznanstvenih družabnih srečanjih na isto temo, kjer so etično ali šibki ali neartikulirani pripadniki raziskovalne srenje hiteli ponujati dozdevno intelektualno podkletitev in verifikacijo enemu od neoliberalnih družbenih dispozitivov), pa se je itak povečini mogla meriti le s kalorično vrednostjo visokogorskega lišaja. Glede na reprezentativno anketno raziskavo, ki jo je naročila kar Evropska komisija sama in je bila že pred lansiranjem 1 Poglobljno znanstveno obravnavo problematičnosti obeh konceptov, na katerih je gradilo leto medkulturnega dialoga, glej npr. v: Igor Ž. Žagar (ur), Šolsko polje 5-6 (2010), Ljubljana 2010. leta medkulturnega dialoga opravljena v vseh državah Evropske unije,2 pretežna večina adresatov celotne politične operacije že tedaj ni bila nič kaj na jasnem, kaj da zadevščina s svojimi zvitorepnimi slogani sploh pomeni, danes pa komaj kdo še ve, da se je karkoli sploh zgodilo, skoraj nihče pa ne, kaj naj bi oz. je le-to pomenilo. Razvidna postavitev slovenske delovanjske in promocijske prioritete na področju kulture na leto medkulturnega dialoga napram veličastnemu Trubarjevemu jubileju zagotovo ne potrebuje posebne razlage, da nekdo pač ni (z)mogel ali želel ločiti med ključnim in efemernim, med trajnim in začasnim - med duhovnim zrnjem in plevi. -Take misli najbrž resneje ne omaje niti dejstvo, da je bil na slovensko pobudo Primož Trubar umeščen na Unescov seznam osebnosti (2008), vrednih posebnega spomina v svetovnem merilu. Velja pa ob omenjene dogodke in take odločitve postaviti nek zgolj načelni analoški premislek. Nemci se že pripravljajo, da bodo 2017. praznovali jubilej dogodkov, ki so v svoji (nikoli) konč(a)ni konsekvenci spremenili podobo evropske kulture in civilizacije. 31. oktobra 2017 bo namreč minilo pol tisočletja od dne pred vsemi svetimi, ko naj bi Luther s svojim obelodanjenjem petindevetdesetih tez začel reformacijo. Ali bi se torej Nemci ob takem jubileju sploh spraševali, da bi za glavni letni poudarek svoje kulture naredili kaj drugega kot svojega Luthra - ako bi imeli npr. na voljo s strani evropskih birokratov vsiljevano leto medkulturnega dialoga št. XX ali kaj podobnega? Bi kaj takega naredili npr. Čehi s Husovim jubilejem, ki se bliža (6. julija 2015 bo minilo natanko 600 let od dneva, ko je znameniti češki teolog, pridigar in reformator končal na grmadi v Konstanci)? Kajpak: na vso moč ustrežljiva ponižnost do konceptov, ki so delegirani iz Bruslja, ne izkazuje niti kančka češke ali nemške nacionalne samozavesti, temveč intelektualno in kulturno nezadostnost ter hlapčevsko mentaliteto birokratskih kruhaborcev, niti na prvo in ne na drugo pa se bržda ni moč odzvati drugače kot s hladnim prezirom. Toda leto 2008 je kljub temu (ali morda: prav zato) dodalo nove kamenčke v mozaik vedenja o Trubarju in njegovem času, zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja pa želi že od začetka lastnega obstoja odigrati pomembno vlogo v grajenju te kompleksne mentalne podobe. Po eni strani želi »zaokrožiti dosedanja znanstvena prizadevanja za osvetlitev dela prvega slovenskega pisatelja«,3 kot je cilj edicije artikuliral Igor Grdina, po drugi strani pa si prizadeva z objavo vseh spisov našega reformatorja, in sicer v podobi kar najmanj interpretativne znanstvenokritične edicije, narediti 2 Flash Eurobarometer 217: Intercultural dialogue in Europe. Dostopno na: http://ec.europa.eu/public_ opinion/flash/fl_217_sum_en.pdf (18. 12. 2010). 3 Igor Grdina, Uvod, v: Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 15. Trubarjeva dela v prvi vrsti dostopna sodobnemu bralcu in tako spodbuditi raziskovanje omenjenega obdobja v okviru različnih strok. Zbrana dela Primoža Trubarja izhajajo od leta 2002. Odtlej je izšlo 5 tiskanih knjig kritične edicije, kjer so posegi v tekst in komentarji skrajno pretehtani ter koliko moči omejeni, sinoptična izdaja pa poskuša tudi z likovno podobo knjižnega stavka reprezentirati izvirni izgled Trubarjevih tiskov. Slovenski bralci so tako dobili predse: vse Trubarjeve katekizme (I. in II. knjiga Zbranih del; ur. Fanika Krajnc-Vrečko, 2002, 2003); Artikule, Cerkovno ordningo in koledar (III. knjiga; ur. Jonatan Vinkler, 2005); vse pesmarice očeta slovenske knjige, tudi Ene duhovne peisni iz 1563, kjer je Trubar na naslovnem listu sicer naveden kot avtor, pa to, kot je znano, zagotovo ni bil (IV. knjiga, ur. Jonatan Vinkler, 2006); ter edini reformatorjev prevod katere starozaveznih bibličnih knjig - Ta celi psalter Davidov (V. knjiga, ur. Jonatan Vinkler, 2009). Skupaj je tako izšlo 2567 (skupaj s pričujočo izdajo pa kar 3196) strani znanstvenokritične edicije, in sicer v petih tiskanih, reprezentativno oblikovanih (Matjaž Vipotnik) ter vezanih knjigah. Toda pot izdajanja Zbranih del Primoža Trubarja je zaradi specifike zbirke, ki se občutno razlikuje celo od podobnih izdaj opusov drugih slovenskih slovstvenih ustvarjalcev in ki tako zagotovo ne more pričakovati tolikanj množične bralske recepcije, kot jo je, karikirano, doživela npr. Da Vincijeva šifra Dana Browna ali kot jo med strokovno tehtnimi deli na slovenskem knjižnem trgu že nekaj let beleži Natašin ples Orlanda Figesa, ter tudi zaradi permanentne neprilagodljivosti/neprilagojenosti izdajatelja potrebam in posebnostim Zbranih del Primoža Trubarja doživela ne nepričakovane, zagotovo pa neželene zasuke in tudi ovire pri izhajanju in samem nadaljevanju. Septembra 2009 je namreč izšla peta knjiga Zbranih del Primoža Trubarja,4 in sicer kot zadnja tiskana izdaja, s katero je Založba Darila Rokus, ki je bila dotlej izdajatelj Zbranih del Primoža Trubarja, svoj angažma pri projektu končala. Prvi Zbrana dela Primoža Trubarja V so po javno dostopnih podatkih, zbranih v servisu COBISS, na dan 19. decembra 2010 dosegljiva samo kot čitalniški izvodi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, omenjena izdaja še vedno ni na voljo po ostalih knjižnicah niti za nakup po knjigarnah, četudi je bila izdatno financirana s subvencijskimi sredstvi Ministrstva za kulturo, ki, med drugim, ponavadi za izdajatelja pomenijo tudi obveznost, da je subvencionirano delo javno dostopno; zdi se, da opisano početje založbe Darila Rokus zastran Zbranih del Primoža Trubarja 5 nekoliko spominja na znamenitega, toda mentalno skrajno nenavadnega ameriškega letalskega inženirja in industrialca Howarda Hughesa, ki ameriški državi občasno tudi ni izporočil reči, ki jih je dobil plačane vnaprej in jih je bil po pogodbi dolžan predati v javno rabo. Ameriška vlada ga je zavoljo takega poslovanja kajpak poklicala na odgovornost ... 4 prenos k drugemu izdajatelju ni dal nikakršnih pozitivnih rezultatov ter ni omogočil nadaljevanja izhajanja. Zbrana dela Primoža Trubarja so nazadnje kot povsem znanstveni in nekomercialni, za bralca pa prostodostopni in brezplačni izdajateljski projekt našla mesto med znanstvenimi izdajami Pedagoškega inštituta. Da bi se izdajanje Zbranih del Primoža Trubarja pri novem založniku in ob izključni finančni podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije sploh moglo nadaljevati, je bilo treba sprejeti nekaj nepopularnih, vendar nujnih odločitev, ki vse merijo na pocenitev izdajateljskega procesa in distribucije. Zbrana dela Primoža Trubarja so veliki nacionalni izdajateljski projekt in so doslej izhajala kot reprezentativni uredniški, oblikovalski, tiskarski in knjigoveški izdelek, ki pa se tudi zaradi visoke cene, izrazito neprimerne ter zato skromne distribucije s strani izdajatelja in praktično ničtega oglaševanja ni mogel nadejati prodajnega uspeha ter tako tudi ne ekonomske upravičenosti na strani izdajatelja. Da bi se tem zadregam poslej izognili in omogočili kaj najširšo in ceneno distribucijo, je bila sprejeta odločitev, da bodo Zbrana dela Primoža Trubarja odslej izhajala (zaenkrat) zgolj kot digitalna izdaja, ki pa bo odprtokodna in prostodostopna ter bo pripravljena tako, da bo brez dodatnih stroškov na strani priprave v prihodnosti omogočala tudi morebitni natis. To pomeni, da bodo bralci dobili integralno besedilo izdaj Zbranih del Primoža Trubarja, ki bodo izšle na Pedagoškem inštitutu (od 6. knjige naprej), preko spleta (v obliki elektronske knjige - flipbook - in/ali slike diska izdaje na zgoščenki in/ali pdf datoteke, primerne za branje v bralnikih el. knjig., npr. v programu iBook v iPadu) in v javnih knjižnicah. Izdaje bodo na voljo zastonj, iz vseh pa bo mogoče tiskati posamezne strani ali cele sekvence izdaje, tekst in likovno opremo pa bo mogoče tudi kopirati ter izvažati. Digitalna izdaja je za znanstveno delo tudi bistveno bolj uporabna kot pa tiskana knjiga, če ne že zaradi drugih vzrokov, pa zagotovo zaradi iskalnih možnosti in zavoljo potencialne manipulacije z besedilom (kopiranje, izvažanje). Izhodiščni cilj Zbranih del Primoža Trubarja je bil, da se izhajanje dovrši že v jubilejnem letu 2008. Ta cilj se je kljub resnim prizadevanjem glavnega urednika, red. prof. ddr. Igorja Grdine in sodelavcev (dr. Fanika Krajnc-Vrečko, doc. dr. Jonatan Vinkler, Matjaž Vipotnik, ing. Primož Orešnik) izmuznil predvsem zaradi negotovosti, ki je zadnja leta (2007-2009) spremljala projekt oz. njegov prenos od enega založnika k drugemu, deloma pa tudi zaradi obsežnosti gradiva ter zaradi kompleksnosti tekstovnega postopka pri pripravi edicij, kjer je (bilo) treba v pretežni meri opraviti pionirsko raziskovalno in ekdotično delo. Da bi se tempo izdajanja v naslednjih letih okrepil - v obdobju 2010-2012 so načrtovane po ena izdaja za vsako leto -, se bo spremenil tudi redosled izhajanja posameznih knjig Zbranih del Primoža Trubarja. Namesto dosedanje sekvence od prve do zadnje knjige Zbranih del bodo posamezne knjige zbirke odslej izhajale glede na stanje pripravljenosti: tako bo pričujoči VI. knjigi v naslednjem letu (2011) sledila XI. (»nemški spisi« Primoža Trubarja), tej pa v letu 2012 VIII. knjiga (Ena dolgapredguvor; En register, ena kratka postila, 1557). Večjih vsebinskih in strukturnih sprememb zbirke ne bo: členitev vsebine (edicija, aparat, študija) in ekdotična izvedba posameznih knjig Zbranih del Primoža Trubarja se bosta tudi poslej ravnali po metodologiji in načelih, ki jih je zbirki ob pripravi I. knjige Zbranih del vtisnil ddr. Igor Grdina, po oblikovalski plati pa se bo izdaja nekoliko spremenila, kajti odslej bo za likovno podobo Zbranih del Primoža Trubarja skrbel ing. Primož Orešnik. Likovna reprezentacija izvirnega Trubarjevega tiska iz 16. stoletja bo tudi poslej ostala prepoznavni znak Zbranih del Primoža Trubarja, zaradi elektronske izdaje pa se bodo spremenili format, platnica, predlist, naslovni list, kazalo, oblika razlagalnih opomb, oblikovanje spremnih besedil ... Elektronska izdaja Zbranih del Primoža Trubarja pri Pedagoškem inštitutu temelji na izkušnjah, ki jih imam s tovrstnim založništvom, in na posebnem ekdotičnem ter tehnološkem postopkovniku, ki je najdosledneje artikuliran v založniško-uredniški platformi za digitalno izdajateljstvo, katero sem razvil samostojno in jo v praksi uspešno implementiral kot Digitalno knjižnico Pedagoškega inštituta (www. pidigitallibrary.si; Digitalna knjižnica je prva in najpomembnejša tovrstna platforma za izdajanje znanstvene knjige na Slovenskem). Zastran VI. knjige Zbranih del Primoža Trubarja, ki prinaša kritično edicijo »zadnje roke« Trubarjevega bibličnega prevoda Novega testamenta (evangeliji in Apostolska dela, 1582), katerega je reformator štel za svojo najuspešnejšo prevajalsko storitev sploh, večjega odstopanja od izhodiščne zasnove ni, razen odločitve, ki zadeva obseg tekstne kritike. Le-ta bi po izhodiščni ekdotični koncepciji morala zabeležiti vse tekstovne odmike, ki jih je glede na Trubarjev prevod iz leta 1582 najti v starejših reformatorjevih objavah istih bibličnih besedil. Za Evangelij po Mateju bi to pomenilo, da bi morala tekstna kritika upoštevati tudi izdaji iz let 1555 in 1557, v Zbranih delih Primoža Trubarja VI pa bi tako morali biti objavljeni tudi vsi izvirni Trubarjevi predgovori in komentarji k bibličnim tekstom, ki se razlikujejo od besedila, izdanega leta 1582. Tak pristop bi občutno zmanjšal preglednost in, posledično, uporabnost edicije, zato je bila sprejeta odločitev, da se Zbrana dela Primoža Trubarja VI osredotočijo zgolj na besedilo iz leta 1582, da se primerjalna tekstna kritika tokrat izjemoma ne izvede, da pa se starejši Trubarjevi biblični prevodi ne le evangelijev in Apostolskih del, temveč vseh novozaveznih bibličnih knjig objavijo v integralni tekstovni podobi, in sicer v posebni knjigi/knjigah, ki bo/bodo suplementa izhodiščno načrtovanih enajstih knjig Zbranih del Primoža Trubarja. Omenjene spremembe utečenega načina izdajanja Zbranih del Primoža Trubarja so morale biti sprejete zato, da prva celovita izdaja reformatorjevih spisov »stoji in obstane«. Tudi v časih, ki niti mentalitetno niti ekonomsko ne želijo biti naklonjeni entitetam, katerih vrednosti preprosto ni moč meriti, kaj šele izmeriti ali izračunati, mogoče pa jo je misliti in/ali začutiti. Toda slednje za neoliberalne ekonomiste -in ti so »ključni činitelj« pri razporejanju sredstev znotraj državnega proračuna, kamor sodijo tudi knjižne subvencije, ki omogočajo izhajanje Zbranih del -, ki želijo povsod in vedno operirati le s »trdimi«, numerično merljivimi in zato dozdevno tudi »objektivnimi« dejstvi, očitno ni posebej prepričljiv argument; vsaj zadosten se jim pogosto ne zdi. Zastran pomoči pri ponovnem vzpostavljanju infrastrukturnih pogojev za izhajanje Zbranih del Primoža Trubarja se najlepše zahvaljujem Protestantskemu društvu Primoža Trubarja, ki je tudi tokrat nosilo levji delež pri razreševanju neblagega položaja, Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, predvsem pa Pedagoškemu inštitutu, konkretneje, prof. dr. Igorju Ž. Žagarju in vodstvu; vsi omenjeni činitelji so s primerno benevolenco do projekta, ki po menjavah založnikov nikakor ni bil v najboljšem kliničnem stanju, omogočili, da se je znova razživel, njegov prvi rezultat v novi podobi pa predajam bralcu v presojo kot šesto knjigo Zbranih del Primoža Trubarja. V Ljubljani, 19. decembra 2010 doc. dr. Jonatan Vinkler TA CELI NOVI TESTAMENT NAŠI- GA GOSPUDI INU IZVELI- čarie Jezusa Kristusa, na dva maihina deilla rezdilen, v tim ie tiga Stariga testamenta do-polnene, summa inu prava i^laga, druguč pregledan inu vkupe drukan, skuzi Primoža Truberia K^ain-ca, Rgstčičer- la. MATTH. XXIIII.1 1| Mt 24, 14. Et predicabitur (dicit Christus) hoc Euangelium regni in universo orbe, in testimonium omnibus gentibus, & tune veniet finis.2 Das new Testament vnsers Heren vnd Seligmachers Jesu Christi / in twen klein theil abgetbeilt / in welchen des alten Testaments Erfüllung / Summa pnd rechte Außlegung begriffen / zum andern mal übersehen pnd zusamen gedruckt.3 V TIBINGI M . D . L X X X I I.4 2| In ta evangelij kraljestva (je rekel Jezus) bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat bo prišel konec. 3| Nova zaveza našega gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa, razdeljena v dva kratka dela, v katerih so zajeti Stare zaveze izpolnitev, povzetek in prava razlaga, v drugo pregledana in natisnjena. 4| V Tübingenu, 1582. VLe-tih buqvah S. Duh skuzi te jogre inu evangeliste, s teimi preroki inu Jezusovimi caihni pričuio inu daio na znane, de ta Jezus Kristus, od divice Mar-ye royen, kir ie pred 1550 leiti po Iudovski inu Galileiski deželi pridigal, sui vuk z velikimi čudesi poterioval, kir ie kryžan, umerl, ie od smerti vstal, de ie ta pravi, večni Syn Božy, Bogu zo vsem glih. Inu de ie tu pravu od Buga Adamu inu Abraa-mu oblublenu žensku seime, kir ima Kači glavo streti inu vse ludi žegnati, tule Hudičevo oblast, kir ima čez grešnike, zatre-ti inu verne žegnati, odrešiti iz pekla inu brumne svete sturiti pred Bugom. Obtu, kateri hote h pravimu spoznanu Božyga stanu, nega vole pruti nom inu nega Synu priti, tu ie to pravo izveličansko vero s pomočio S. Duha dobiti inu veiditi s čim, koku se prov Bogu služi, ta isti le-te buque čestu rezmišlaie preberi inu moli za pravi zastop vsiga S. pisma s teim Davidom ta 119. psalm. Iest sem mislil ta celi Testament vu ene poročne buquice perpraviti, oli se nei mo-glu, sem moral na duie rezdiliti. Inu v ta drugi deil, kir ie tanši, sem to slovensko predguvor, kolender inu druge riči postavil. Regišter prazniških evangeliou inu epistolou imate pred vsakim deillom. Dem REGISTER, TA KAŽE INU PRAVI, KEI SE TY REZDELKI OLI RELOČ-ki' tiga evangelia (zakai ie le en sam evangeli od Kristusa, od prerokov inu jogrov zapissan), kir se nedelskiinu prazniškievangeli imenuio, v le-tih buquah nadeio. Ta cyffra pravi v katerim pognu oli platu, ta puštab v katerim deilu tiga kapi tula stoye inu na koncu ko-ku se začno. NEDELSKI EVANGELI. Na pervo nedelo tiga adventa se naide na 87. platu oli strani, na deilu A inu se začne: Inu kadar se k Ieruzalemu perbižaio etc. Na II. nedelo tiga adventa 335. D: Inu bodo caihni na soncu etc. Na III. nedelo tiga adventa 41. A: Kadar pag Ioannes v ti vozi etc. Na Na IIII. tiga adventa, 361. C: Inu le-tu ie tu pričovane etc. Na božyčni dan ta pervi evangeli, 225. A: Pergudilu se ie pag etc. Ta drugi evangeli, 226. B: Inu pergud-ilu se ie, de kadar etc. Ta trety evangeli, 359. A: V tim začetku ie bila ta besseda etc. Na nedelu po božyči, 228. E: Inu nega oča inu mati etc. Na noviga leita, 227. C: Inu potle, kadar so ty osmi. Na pervo nedelo po tryeh kralev, 219. F: Inu nega stariši so vsaku etc. Na II. nedelo po tryeh kralih, 365. A: Inu na trety dan se ie v ti etc. Na III. nedelu, 27. A: Kadar on pag iz gorre etc. Na IIII. nedelo, 29. C: Inu on gre noter v ta čoln etc. Na V. nedelo, 54. D: On nim eno drugo pergliho. Na nedelo te septuagesime, 82. A: Zakai tu nebesku kralevstvu etc. (:) (:) (:) 3 Na Na nedelo te sexagesime, 260. B: Kadar ie pag veliku ludi. Na pustno nedelo, 320. E: Potle ie poyel sebo etc. Na pervo postno nedelo, 10. A: Tedai ie Jezus bil spremlen etc. Na drugo postno nedelo, 64. C: Inu Jezus gre vun od unot etc. Na III. postno nedelo, 282. B: Inu on ie izganel eniga etc. Na IIII. postno nedelo, 385. A: Potemtega gre Jezus tiakai etc. Na V. postno nedelo, 404. E: Kateri iz vmei vas etc. Na cvitno nedelo, 87. A: Inu kadar se Ieruzalemu perbližaio. Na veliki četertik, 428. A: Pred teim velikimnočnim praznikom. Na velikimnoč nim dan, 213. A: Inu kadar ie ta sobota etc. Na pervo nedelo po veliki noči, 461. C: Natu kadar ie večer bil etc. Na II. nedelo po veliki noči, 412. B: Iest sem ta dober pastyr etc. Na III. nedelo po veliki noč i, 442. C: Č ez enu meihinu vi mene etc. Na IIII. nedelo po veliki noč i, 441. B: Nu zdai pag iest grem etc. Na V. nedelo po veliki noči, 443. D: Risničnu, risničnu iest vom pove-im etc. Na nedelo po velikih kryžih, 440. D, A: Kadar pag ta troštar pride. Na vinkunštni dan, 435. C: Jezus odgovori inu pravi: »Aku du mene lubi.« Na nedelo S. Troyce, 368. A: Ie bil en človik iz tih farizeiov. Na pervo nedelo po S. Troyci, 311. C: Ie bil en bogat človik, ta se ie. Na II. nedelo po S. Troyci, 302. B: Ie bil en človik, ta ie bil naredil. Na III. nedelo, 305. A: Inu k nemu so se perbližovali. Na IIII. nedelo, 251. E: Bodite tedai milostivi. Na V. nedelo, 241. A: Pergudilu se ie pag. (:) (:) (:) 4 Na Na VI. nedelo, 15. C: Zakai iest vom poveim, aku vaša pravica. Na VII. nedelo, 67. A: V tih istih dneh, kadar ie velika. Na VIII. nedelo, 25. C: Varite se pred temi falš preroki. Na IX. nedelo, 309. A: Inu on ie tudi govuril k suim jogrom: »Ie bil en bogat.« Na X. nedelo, 326. D: Kadar ie on pag blizi prišal. Na XI. nedelo, 318. B: On ie tudi govuril k nakaterim. Na VII.6 nedelo, 166. E: Inu on 6I spet gre od tih Tyriskih. Na XIII. nedelo, 278. C: Inu Jezus se oberne k suim jogrom. Na XIIII. nedelo, 314. C: Per-gudilu se ie, kadar ie on šal v Ieru-zalem. Na XV. nedelo, 21. D: Nisče ne more dveima gospudema Na XVI. nedelo, 254. B: Inu per-gudilu se ie potemtiga. Na XVII. nedelo, 300. A: Inu pergudilu se ie. Na XVIII. nedelo, 96. D: Kadar ty farizei pag slišio. Na XIX. nedelo, 31. A: Tukai on stopi v ta čoln. Na XX. nedelo, 93. A: Inu Jezus odgovori. Na XXI. nedelo, 377. G: Inu Jezus spet pride v to Kano. Na XXII. nedelo, 76. D: Natu per-stopi Peter. Na XXIII. nedelo, 94. B: Tedai gredo ty farizei. Na XXIIII. nedelo, 33. D: Kadar ie on le-tu ž nimi govuril. Na XXV. nedelo, 104. B: Inu kadar vi bote vidili. prazniski evangeli. Na s. Andrea dan, 12. C: Od tiga časa uže, začne Jezus. (:) (:) (:) 5 Na Na s. Thomaža jogra, 467. C: Thomas pag eden iz tih dvanaist. Na s. Šteffana, 101. D: Obtu, pole, iest pošlem. Na s. Ianža, 466. C: Inu kadar ie on le-tu rekal. Na s. Paula preobernena, 81. D: Peter tedai odgovori inu pravi. Na svečnici, kadar ie Jezus v tim templi offran bil, 227. D: Inu pote-hmal, kadar so bili. Na s. Mathiaža, 44. D: V tim istim času odgovori Jezus. Na divice Marie oznanena, 219. C: Potle v tim šestim meiscu. Na veliki torak, passion S. Marka, 200. A: Potle čez dva dni ie imeila etc. Skuzi ta dva kapitula: sredo se bere S. Lukeža, v petik S. Ianža passion. Na velikinočni pondelik, 353. B: Inu pole, dva iz žnih gresta. Na velikinočni torek, 356. C: Kadar so pag oni od tih riči govurili. Na Na s. Filippa, Iakopa, 433. A: Potle on pravi k suim. Na velikih kryžih, kadar ie Jezus v nebu šal, 214. C: H puslednimu se on prikaže. Na vinkunštni pondelik, 370. B: Zakai Bug ie taku ta sveit lubil. Na vinkunštni torek, 411. A: Za risnico, za risnico iest vom poveim. Na s. Ianža Kerstnika, 222. E: Inu Elizabeti pride ta čas. Na s. Petra, Paula, 68. C: Kadar Jezus pride pag v te. Na dan, kadar ie Mario Elizabeto obiskalo, 221. D: V tih istih dneh vstane gori Maria. Na s. Magdalene, 257. E: Inu eden iz tih farizeiov. Na s. Iakoba, 84. C: Tedai stopi k nemu ta mati. Na s. Lorenca, 424. C: So bili pag eni Gerki iz tih. Na s. Ierneia, 340. C: Inu vmei ni-mi se tudi. Na s. Matevža, 32. B: Inu kadar Jezus undu mumu gre. Na s. Mihela, 74. A: V ti isti vuri stopio. Na s. Simona inu Iuda, 439. C: Le-tu iest vom zapoveim. Na vseh svetih, 13. A: Kadar ie pag vidil. Na s. Martina, 292. C: Nekar se ne bui ti maihinu. Na s. Katerina, 108. A: Tedai bode tu nebesku kralevstvu. Regišter nedelskih inuprazniskih evangeliev konec. PRE- PREGLEDANU V TIM drukanu; taperva cyffrapravi, na katerim platu, ta druga, v kateri versti, ta perva bes-seda ie kriva, ta drugaprov, so tudi časi n so u inu u so npostav-lena, tu vsaki zasto-pi. J, 7 mein, meni; J, 13 gag, pag; 9, 8 pošenico, plenico; 30, 18 potle, pole; 33, 11 zaplota, zaplato; 85, 8 pavio, pravio; 107, 13 sehe, še; 149, 9 on vstaiel po noči, berite: onu bi vstaielu po noči; 158, 21 vem, v eni; 164, 17 raene, mene; 217, 23 zažlize / sashlise/, zažiže /sashishe/ inu zdaici 25. versti ne, en; 219, 1 deponene, dopolnene; 251, 10 selačeno, stlačeno; 300, 5 po, to; 7| 360. 320, 19 volo, za volo; 346, 9 bili, vpyli; 306,7 23 royemi, royeni; 373, 13 hoti, h ti; 382, 3 so ty, so ty Iudi; 405, 23 ie izpusčenu: inu on ga je vidil; 435, 24 taku, aku; 508, 21 possedi, possodi; 513, 24 vseho, vežo; 597, 24 odnu, ordnu. Opomi- Opominane h branu tu S. pismu. Vsem Slovenom pomagai Bug. HPuslednimu (kir le-tapapir prebiva, de prazen ne ostane) vas zveistupros-sim inu opominam, de gostu čestu, le-te buquepreberete. ZZakai vsaki človik, kateri hoče h pravi veri inu v to izveličane priti, prov služiti Bogu, potroštan vseh nadlugah inu na smerti ležpč biti inu veiditi, kakov stan bo po smerti imel, ta isti s flissom, rez-mišlaie, z andohtio veden le-te buque beri oliposlušai iz nih pridiguioč. Sice kateri drigači, koker v le-tih buquah stoy zapissa-nu, veruie, služi Bogu oli vuči, piše inupri-diguie, tar si bodi papež, kardinal, škoff, menih, far, kral, cessar, vyuda, žlahtnik, purgar, kmetič, pastyr, mož, žena, mlad oli star etc., ta isti Bogu zubper, krivu inu ma-likovsku veruie inu služi Bogu. Obtu S. Paul piše: »Aku en angel iz nebes bo en drugi evangeli pridigal, taku imamo k nemu reči: 'Bodi preklet s tuiem vukum, s tuio vero inu z božymi službami.'« ZZakai Kristus bo vse bo vse ludi po nega evangeliu inu nekar, koker vsaki veruie, sodil. Zjatu Bug čestu ostru Zapoveda, de se k nega bessedom, zapuvidom inu postavom ništer se ne ima oduzeti, perlo-žiti, premeniti oli preoberniti, koker so ty papeži s to mašo, s kerstom, z molitvo inu z drugimi božymi službami sturili. Iz tiga vsaki lahku zastopi, koku ty ludie ž nih vero inu zBožymislužbami predBu-gom bodo obstali, kir /po/vuku, la^ivimu hudičevimupraulenu tih starih zuperskih, kurbarskih bab inu žen cerque na gorah, hrybih, v gozdeh zjdaio, k nim rumaio, Divici Mary inu drugim ličkakim svetnikom offruio, mašuio, timu s. evangeliu, vsem bo-žym zapuvidom zubper. Zatu Bug te ludi s točami inu z drugimi nadlugami štraifa. Na koncu bo tudi te iste, koker vse malikou-ce, timu Zludiu izdal etc. Le-tu vsaki prov rezmisli inu beri, poslušai, ohrani, kai le-te buque vuče, de bo izveličan, koker Kristus sam pravi: »Izveličaniso ty, kir božyo besse-doposlušaio inu to isto ohranio.« Luk ii; Psal i; 119; 128. TA TA SVETI EVANGELI OD JEZUSA KRISTUSA GOsSpudi inu Boga našiga, od S.Duha skuzi S. _Matevža za p issa n. TA I. CAP. A. Jezusevu porod od očakov. B. Je-zusevi strici od kralev. C. Jezuseva žlahta od vyudov. D. Od 42 člinkov oli žlaht. Kristusevo početie. F. Prerokovane, ime, roistvo Jezusevu. A. E-TU SO TE BUQVI od tiga roystva Jezusa Cristusa, kir Luc. 3.1 ie en sin Davidov^ tiga synu Genezi,^zj, Ahraama. mAbraarn ie rodyl Izaaca. Izaaac ie rodyl Iacoba. Iacob ie rodyl Iuda inu nega brate. \3\Iudas ie rodyl Faresa inu Zarema od te Tamare. Fares ie rodyl i. Paral. 2.3 Ezjoma, Ezjom ie rodyl Arama. Y4\Aram ie rodyl Aminadaba, Aminadab ie rodyl Sal- ^ mona. [5]Salmon ie rodyl Booza, od te R^habe. Ruth Booz ie rodyl Obeda, od te R^te. Obed ie rodyl A Iesse. 1| Lk 3,23-38. 2| Mz 21,3; 25,26; 29,35; 38,27-30; 46,12. 3| Krn 2,5-11. 4| Rut 4,17. 5| 1 Sam16,11.13; 17,12. 6| 2 Sam 12,24.26. 1 Krn 3,18. 2 Kr 20,18; 21,13-17. 19.20.26; 23,30; 24; 25. 7| 2 Krn 36. Ezr 2. 8| Lk 1,26-30. 1. Reg. lÄ, 17 • B. 2. Reg. 12. 1. Paral. 3. 4. Reg. 20, 2i 23, 24, 25.6 C. 2. Para. 36. 1. Esdre. 2.7 Luc. 1. D. lesse. [t\Iesse ie rodyltiga krala Davida. Ta kral David ie rodyl Salomona od te Urieve žene. \i\Salomon ie rodyl R^boama. Roboam ie rodyl Abiaza. Abia ie rodyl Asa-za. [«\Asa ie rodyl Iozafata. Iozafat ie rodyl Iorama. Ioram ie rodylOsiasa. [')\Osia ie rodyl Iotama. Iotam ie rodyl Ahaza. Ahaz^ ie rodyl Ezehiasa. \io\Ezehias ie rodyl Manassena. Manasses ie rodyl Amona. Amm ie rodyl Iosiasa. \M-\Iosias ie rodyl Ieconiana inu nega brate, v tim času te babiloniške ieče. [i2\Po tei ieči babiloniški Iekonias ie rodyl Salatiela. Salatiel ie rodyl Zorobabela. [i3\ Zorobabel ie rodyl Abiuda. Abihud ie rodyl Elihiama, Eliahim ie rodyl Azpra. Mf^Azor ie rodyl Zadoha. Zadoh ie rodyl Ahina. Ahin ie rodyl Eliuda, [M\Eliud ie rodyl Eleazara. Eleazar ie rodyl Matana. Ma-tan ie rodyl Iacoba. [i6\Iacob ie rodyl Iožefa, te Marie moža, iz katere ie royen Jezus, ta, kir ie imenovan Kristus. [i7\Inu taku vsi roduve od Abraama do Davida so štirinaist roduvi, od te babiloni-ske ieče do Kristusa so štirinaist roduvi. Tu [MìTu roistvu Je^usevu Kristusevu pag se e. ie taku godilu. Kadar ie Maria, nega mati, Luc. i9. 9| Lk 26-27. bila zaročena timu lo^efu, pred ie on no k sebi vzel, znešla se ie ona nosseča od Svetiga Duha. [i9\Iožef pag, nee mož, ie bil brumen inu nei hotel no reznesti, ie hotel no skrivaie zapustiti. [10] V tim, kir ie on taku sam sebo mislil. Pole, ta angel tiga Gospudi se nemu prikaže v tik saneh inu pravi: »Iožef, ti Davidov syn, ne bui se k sebi vzeti Mario, tuio ženo. ZZakai, kar ie v nei početu, tu gre od Svetiga Duha. \ii-\Inu ona bode rodyla eni- ga synu, tiga ti bodeš imenoval Jezus, zakai Luc 2 10| Lk 221 on bode ozdravilsuie ludi od nihgrehov. Act. +.10 Apd4,i2. \ii\Le-tu ie pag vse sturienu, de bode F. dopolnenu tu, kar iegovorienu od Gospudi Esa. 7.11 ii| iz 7,14. skuzi tiga preroka, kir pravi: \i3\'Pole ena dečla bode nosseča inu bode rodyla eniga synu inu nega ime bode imenovanu Emanuel, kateru se izloži: Bug z nami'« [14\ Inu kadar se Iožef iz sna obudi, sturi on, koker ie nemu bilu zapovedanu od angela tiga Gospudi, inu vzame k sebi suio ženo. [15\ Luc. 2.11 i2| Lk 2,21. Inu on no nei spoznal, dotle ona suiga per-viga synu ie rodyla inu imenuie nega ime Jezus. A 2 TA 4 s. matevža evangeli TA II. CAP. 13| Lubezenio. 14| Lk 2,4-7. 4 Mz 24,17. A. Luc. 2. Num. 24.14 15| Mih 5,1. Jn 7,42. Mih. 5 loh. 7.15 A. Kadai kei ie Kristus royen, tiga vučeni aydi isčejo. B. Erodež hud hinavec. C. Vera tih aydov se z lubenzeio,13 čestio izkaže. D. losef z Jezusom v Egipto pobegne, Erodež umerie, Jezus se poverne na sui dom. KAdar ie pag Jezus royen bil v tim Betl-eemu v Iudovski deželi, v tim času tiga krala Erodeža. Pole, ti modri od Iutrove dežele prido v Ieruzalem, ty \i]pravio: »Kei ie ta vnuvič royeni iudovski kral?Zakai mi smo vidili to nega zveizdo v ti Iutrovi deželi inu smo prišli nega moliti.« \3\Kadar tu ta kral Erodež zasliši, se ie prestrašil inu ž nim red tu cillu Ieruzalem. v^Inu on vkupe pokliče vse više farye inu pisarie tih ludi. Te iste ie on vprašal, kei ima Kristus royen biti. \5\Inu oni nemupovedo, v tim Betleemi v iudovski deželi, zakai taku ie pissau skuzi tiga preroka. [6]Inu ti Betleem v Iudovski deželi nekar ne si ta manši vmei vjudih iudovskih, zakai iz tebe meni pride ta vjuda, kir bode passel mui izraelski folk. Tedai B. C. [7]Tedai Erodež te modre skrivaie k sebi pokliče, s flissom od nih i^upraìa, v katerim čassu se ie ta zvei^da perkaz^la. \8\Inu nim rečepuiti v Betleem inu pravi: »Vleicite tiakai inu s flissom vprašaitepo tim ditetu inu kadar vi tu naidete, mein^^ spet poveite, de iest tudi pridem inu tu istu molim.« \9\Oni pag, kadar so tiga krala zaslišali, so tiakai vlekli. Inu pole, ta zveizda, katero so oni v ti lutrovi deželi vidili, gre nim naprei, dotle ona pride inu ozgorai obstoy, kir ie tu deite bilu. [io\Kadar so gag^7 oni to zveizdo zagledali, so se sylnu obesselili. \M-\Inu gredo noter v to hišo inu naideio tu deite sred Mario, nega materio, inu dolipado inu nee molio. Pole odpro nih šace inu nemu nesso naprei daruve, zlatu, vero inu myrro. \M\Inu Bug nim v tih saineh zapovei, de se ne Psal. 72. . . , ° ri. ■■ T ■ Esa. 6o.1' imaio h timu Erodežupoverniti. Inu oni so vlekli spet v nih deželo po enim drugim potu. [i3\Kadar sopag oni bili proč vlekli, pole, ta D. angel tiga Gospudi se prikaže losefu v tih saineh inu pravi: »Vstani inu vzami k sebi tu Exod. +. deite inu nega mater Mario inu bei- A 3 ži 16| Corr.: meni. 17| Corr.: pag. 18| Ps 72,9-11. Iz 60,14.47. 19|2Mz4,19-20. 20| 4 Mz 24,8. Num. 24. Oz 11,1. Ozee. 11.2" ži v to Egiptovo deželo inu ostani tamkai, dotle iest tebi poveim. Zakai h timu pride, de Erodež^ bo tu deite iskal, tu istu pogubiti.« [i4\ Inu on vstane gori tar vzame k sebi tu deite inu nega mater ponoči. Inu ie beižal v to Egiptovo deželo \15\inu undukai ostane do Erodeževe smerti. De se ie dopolnilu, kai ie bilu govorienu od Gospudi skuzj tigapreroka, kir pravi: »Iz Egipta sem iest muiga Synupoklical.« [it\Kadar pag Erode^vidi, de ie on od tih modrih bil obnorien, se sylnu re-serdi inu pošle te žolnerie, pusti pobyti v tim Betleemu vse otroke inu kar ie nih bilu po vseh betleemskih krayh, kir so po dvei leiti oli ozdolai stari bili po tim času, kateri ie on bil s fllissom izprašal od tih modrih. [i7iTedai ie napolnenu, kar ie bilu govorienu od tigapre-2i| Jer 31,15. Ierem. 31.21 roka Ieremiasa, kir pravi: [i8\»Na tihgorrah se ie ena stima slišala, veliku klagovane, plač tar yok. R^hel se plače po suih otrucih inu se ne pusti potroštati, zakainih nei.« [i9\Kadar iepag Erodež bil mertov, pole, E. ta angel tiga Gospudi se prikaže Iosefu v tih saineh v ti Egiptovi deželi inu pravi: \io]pravi: »Vstani tar v^ami tu deite inu nega mater k sebi inu puidi v to Izraelsko deželo. Ty so vmerli, kir so hoteli timu ditetu nega život vzeti.« \ii-\Inu on vstane tar v^ame tu deite inu nega mater inuprido v to Izraelsko deželo. [i2]Olikadar on zasliši, de ta Arhelaus kraluie v ti Iudovski deželi nameistu nega očeta Erodeža, se ie bal tiakai poiti. Inu on preime eno zapuvid od Buga v tih saineh inu gre na te kraye te Galileiske dežele. [ìì]Inu pride tar prebiva v enim meistu, kir se imenuie Nazaret, de ie bilu napolnenu, kar ie govo- rienu skuzite preroke, on bode Nazarenus im- lud. 13.22 22| Jdt 11,19. enovan. TA III. CAP. A. Io. Kerstnik, kai pridiguie, kei kersčuie, koku ie gvantan, kai iei. B. Io. ostru zubper iudovske hynavske meui- he23 pridiguie. C. Jezus bo kersčen, ne- 23| Menihe. bu se odpre, S. Duh se vidi, Oča govori. V Tih istih dneh pagpride Ioannes Kerst- A. nik [i]inupridiguie v tipusčavi v Iu- Matth. 4. 24| Mt 4,17. dovski deželi inu ie dial: »Deite pokuro, zakai Marc. I. Mr 1,14. tu nebesku kralevstvu je blizi priA 4 slu. 25| Lk 3,4. Jn 1,23. Iz 40,3; 56,1. 26| 2 Kr 1,8. Mr 1,3-8. 27| Mt 7,21; 23. Lk 3,7-8. 28| Jn 8,33. Rim 9,7. 29| Mt 7,18-19. Lk 3,9. Luc. 3. loh. I, 3. 1 Esa. 40, 56. 4. Reg. Marc. 1.' 16 B. Matth. 7, L^c. 3.17 Ioan. 8. Rom. 9.18 Matth. 7, Luc. 3.19 šlu. [ì\Inu on ie le-ta, od kateriga ieprerok Esaias pravil, kir ie dial: »Ena vpyeča štima ie v ti pusčavi. Naredite ta pot timu Gospudi inu sturite ravne nega steze.« v^Inu on, Ioannes, ie imel sui gvant od kamelskih dlak inu en pass od ussina okuli suih le-daviev. Nega špiža so bile kobilice inu divy med. [5ìTedaigre vunkai k nemu tu meistu Ierusalem inu vsa Iudovska dežela inu vse dežele okuli Iordana. [6\Inu so se kersčovali od nega v tim Iordani inu so spoznali nih greihe. [i\Kadar ie onpag vidil, de ie dosti iz tih farizeiov inu saduceiov bilu prišlu k nega kerstu, ie on k nim dial: »Vi madraska žlahta, du ie vom pokazal, de vi ubežjte timu prihodnimu serdu?\%\Gledaite, de sturite te prave saduve, kir službo h ti pokuri. [9\ Inu ne bodite te misli, kir bi hoteli k sami sebi reči: Mi imamo Abraama za očeta, za-kai iest vompoveim, de Bugpremore timu Abraamu tudi iz^ le-tih kamenou otroke gori obuditi. [io\Inu ta sekira ie perložena h timu korenu tiga dervia. Zatu sledne drivu, kat-eru dobriga sadu nepernesse, bodeposekanu inu v ta ogen C. Marc. 1. 32 ogen verženu. [n\Iest vas kersčuiem s to vodo h Marc. i. ti pokuri, ampak ta, kir za meno pride, ie i0ìc.'i3.3o močneši koker sem iest, katerimu iest ne sem zadosti nega črevle nossiti. Ta isti bode vas kersčoval s teim Svetim Duhum inu s teim ognem. [i2\Inu on ima to suio velnico v sui roki. On bode tu suiegubnu očistil inu topošenico3^ spravlal v to suio kašto. Ampak te pleve bode sežgal s teim ognem, kir nigdar ne ugasne.« [i3\ V tim istim čassu pride Jezus iz Gali-leie k Iordanu h timu Ioannesu, de bi od nega kersčen bil. \n\Ampag Ioannes ie nemu sylnu branil rekoč: »Meni ie potreba, de iest bom od tebe kersčen, inu ti prideš k meni?« [i5\ Jezuspaggovori inu pravi k nemu: »Pusti tu zdai, zakaj taku nama se spodobi, de dopolniva vso pravico.« Tedai on nemu dopusti. [it\Inu kadar ie Jezus kersčen bil, gre on zdaici gori iz te vode inu pole, ta nebessa so se odperla nad nim inu ie vidil (Ioannes) Marc. i. tiga Duha Božyga glih koker eniga goloba :[oii.'i3.33 doli gredoč inu prideoč čez nega. [i7\Inu pole, ena štima od nebes pravi: »Le-ta ie ta mui lubi syn, na katerim iest imam enu dobru M'a'^tli2 'i7 loh. dopadene.« A 5 TA ^Pet9-.« 30| Mr 1,7-8. Lk 3,16-17. Jn 1,15. 31| Corr.: psenico. 32| Mr 1,9. Jn 3,22-36. 33| Mr 1,10-11. Lk 3,21-22. Jn 1,32-33. 34 |Iz 42,1. Mt 17,5. Lk 9,35. 2 Pt 1,17-18. io matevža evangeli TA IIII. CAP. A. 35| Mr 1,12-13. Lk 4,1-12. 36| 5 Mz 2,6-7. Mdr 16,26. Marc. 1. Luc. 4.35 Deut. 8. Sap. i6.36 37|Ps 91,11-12. Psal. 9i.37 38| 5 Mz 6,16. Deut. A. Kristus se posti 40 dni, ie izkušen od Hudiče z nevero, čestio, z oblastio inu z blagum tiga svita. B. Kristus ner pervič pridiguie v Galilei. C. Kai ie ner pervič pridigal, pokliče k sebi štiri jogre. D. Nega pridigo, de ie Božia, spričuie zo vsemi šlaht caihni. ^ I ^Edai ie Je^us bil spremlen od tiga JL Duha v to pusčavo, de bi on od tiga Zludie izkušen bil. \i\Inu kadar ie on štiri desseti dni inu štiri desseti noči izpostil, potle ie bil lačan. \3\Inu ta izkušnavec stopi k nemu inu pravi: »Si li ti Božy Syn, taku reci, de le-tu kamine bodo kruhi.« \4\Inu on odgovori inu pravi: »Onu ie pissanu, de ta človik nei ^u na samim kruhu, samuč od sledne bessede, kir greskuzita vusta Božya.« [5Tedai ta z^udi vzame nega v tu svetu meistu inu nega postavi na verh cerqve \e\inu pravi k nemu: »Si li-ti Božy Syn, pusti se dolli, zakaistoypissanu, on bode suiem angelom zapovedal od tebe inu oni bodo tebe na rokah nesli, de ti tuih nug kei na en kamen ne udariš.« [Tedaipravi Jezus k nemu: »Spet ie tudi pissanu, ti ne imaš Boga, tuiga Deut. 6. 1. Reg. 7.3' tuigagospudi, iskušati.« [8]Spet vzame nega sebo ta ZJudi na eno sylno vissoko goro inu nemu pokale vsa kralevstva tiga svita inu nih gospostvu [9]inupravi k nemu: »Le-tu vse iest hočo dati tebi, aku ti doli padeš inu mene moliš.« \ioTedai Jezus pravi k nemu: »Puidi, Satan, proč od mene, zakai iepis-sanu, ti imaš moliti Boga, tuiga gospudi, inu nemu samimu služiti.« xnTedai nega ti Zludi zepusti inu pole ti angeli k nemu per-stopio inu nemu službo. \M\Kadar iepag Jezus zaslišal, de ie Io-annes bil v iečo postavlen, se on vgane v to Galileisko deželo. [i3]Inu zepusti to meistu Capernaum, kateru leži per mury na tih loh. 2.41 zabuloniskih inu neptaliskih krayh. [i4]De bode dopolnenu, kar iegovorienu skuzi tiga preroka Esaiasa, kirpravi: [i5]»Ta dežela Esa. 9.42 Zabulon inu Neptalim per tim putu tiga moria na unu stran Iordana inu ta aydovs-ka Galileia! [ieTy ludie, kir so v tami sideli, so eno veliko luč vidili inu ty, kir so sideli v ti deželi inu v senci te smerti, teim ie ena luč gori zešla.« Od B. Mare. i. Luc. 39|5Mz6,13. 1 Sam 7,3. 40| Mr 1,14. Lk 4,14.31. 41| Jn 2,12. 42|Iz 9. 43| Mr 1,14-18. Mt 3,2. Lk 5,1-9. 44| Jer 16,16. Ezk 47,10. 45| Mr 1,19-20. Lk 5,10-11. 46| Mr 1,21-42. C. Marc. 1. Matth. 3. Luc. 5.43 Ierem. 16. Ezeh. 47.44 [17\( Marc. 1. Luc. 5.45 D. Marc. 1.' 46 nOd tiga čassa uže zO-čne Jezus pridigati inu govoriti: »Deite pokuru, zakai tu nebesku kralevstvu ie blizi prišlu.« ^i8\Kadar ie pag Jezus poleg tiga Galileiskiga moria hodil, vidi on dva brata, Simona, kir ie imenovan Peter, inu Andrea nega brata, ta sta metala nih mrežo v tu morie, zakai ona sta bila ribiča. [i9\Inu on pravi k nim: »Hodita za meno, iest vaiu hočo sturiti, de bota ribiča tih ludi.« [io\Inu ona zdaici zapustita nyu mreiže inu gresta za nim. \ii\Inu on gre od tod naprei, ugleda on dva druga brata, Iacoba, tiga Zebedeie synu, inu Ioannesa, nega brata, v tim čolnu ž nih očetom Zebedeiom, šivaioč nih mreiže. Inu on nyu pokliče \ii\inu ona zdaici zapustita ta čoln inu nyu očeta inu gresta za nim. [iì\Inu Jezus, ta hodi okuli po vsei Galileiski deželi, vuči v nih šulah inu pridiguie ta evangelion od tiga krelevstva inu on ozdravi sledno bolezen inu sledni betež^ vmei ludmi. \i4\Inu nega ime se rezglassi po vsi Syr-iski deželi. Inu k nemu perpelaio vse žj,aht bolnike z mogeterimi bolez^ami inu s teim dertiem obdani inu te, ki so ZJudiem obdani obdani billi, te messečne inu te togotne, sklučene, te vse ie on ozdravil. \25\Inu za nim Marc. 3. Luc. 6.47 gre veliku ludi iz^ Galilee, iz^ tih Desset meist, iz^Ieruzalema, iz^ te Iudovske dežele, inu iz^ tih dežel, katere na uno stran tiga Iordana leže. TA V. CAP. A. Vuči inu izlaga, de kadar tim vernim na tim sveitu hudu gre, neso zatu zaverženi od Buga, temuč so izveličani tar srečni. B. Pridigary imaio soliti te ludi inu nim sveititi z vukom. Kristus ie vsem za-puvidi popolnoma dopernessel. C. To peto zapuvid prov izlaga, de v ti Bug pre-poveda serditi, veli zdaici se spraviti. D. Izlaga to šesto zapuvid, de s temi hudimi misselmi inu želami inu ločenem se tudi zakon prelomi. E. Vse žlaht vnucnu persegovane ie v ti drugi zapuvidi pre-povedanu. F. V ti peti zapuvidi ie tudi vse mesčovane prepovedanu inu zapovedanu sylu, krivinu, obrečene volnu terpeti, dobru za hudu diati. 47 |Mr 3,7-8. Lk 6,12-13.17-18. A. KAdar ie on pag vidil to množjco tih ludi, gre on gori na goro inu doli sede, mu perstopio nega mlaiši \2\inu on odpre suia vusta nee vučiti inu pravi: [3\»Izveličani so ty, kir so bozi v tim duhu, zakai nih ie tu Luc. 6. nebesku kralevstvu. [4\Izveličani so ty, kir Esa. 62, 66.4' 48| Lk6,20-21. Iz 61,1-3. 49| Jer 31,9. 50| 1 Pt 2,2; 3,11. 51| Apd 7,52. 52| Mr 9,50. Lk 14,34-35. 53|Mr4,21. Lk 8,16-18. lere. 31.49 kir ^aluio, z^kai oni bodo potrostani. [5] Izveličani so ty krotki, zakai oni bodo erbali to zemlo. [6]Izveličani so ty, kir so lačni tar žeini te pravice, zakai oni ie bodo syti. [7] Izveličani so ty milostivi, zakai oni bodo milost dosegli. [8]Izveličani so ty, kir so čistiga serca, zakai oni bodo Boga vidili. [9] Izveličani so ty, kir myr delaio, zakai oni 1. Pet. 2, J.50 bodo Božy synuvi imenovani. [io]Izveličani so ty, kir preganene terpe zavolo te pravice, zakai tu nebesku kralevstvu ie nih. \ii\Izveličani ste vi, kadar vas ty ludie kolneio inuprega-neio za muio volo inu reko vse zlu zuper vas, ležeioč. [ii]Vesselite se inu od vesselia gori skakaite, zakai vašlon ie velik v nebessih. Zakai taku so perganeli te preroke, kir so pred vami bili. [ii]Viste ta sul te zemle, aku ta sul neslana rata, s čim se bode solilu? Ona k nečemer več nei vredna, samučde se vunkai ver^e inu de se potebta od ludi. \n\Vi ste ta luč tiga svita. Enu meistu, kir na eni gori leži, se ne more skriti. [i5] Ena lesčerba se tudi ne vužge inu se na stavi pod en polovnik, temuč se postavi na en svečnik, Act. 5.- B. Marc. 9. Luc. 14.52 Marc. 4. Luc. 8, 11. svečnik, de se sveiti vseim, kir so v hiši. [i6\ Mar. 6. Taku pustite vašo lučsveititi pred ludmi, de bodo vidili vaša dobra della inu čestili vašiga Očeta, kir ie v nebessih. [i7\Vi ne imate meiniti, de sem iest prišal to postavo oli te preroke rezvezati. Iest ne sam prišal rezval-iti, temučde napolnim. [i»\Zàkai risničnu iest vom poveim, dotle j^UC'^g1, 2. tu nebo inu ta zemla se ne rezyde, ner ta loh. 8, i6. manši puštab oli čerka od postave se ne rez- Esa.' 4o..55 ide, dotle vse sturienu bode. \i9\KQteri tedai eno iz^le-tih nermanših zapuvid gori rez^ež^ inu te ludi taku bode vučil, ta bode nermanši imenovan v tim nebeskim kralevstvi. Kateri pag sturi inu vuči, ta bode velik imenovan v nebeskim kralevstvi. \20\Zakai iest vom poveim: aku vaša c. pravica obilneši ne bode, koker ie tihpissar-iev inu farizeiou, taku vi v tu nebesku kra-levstvu ne pridete. \2i\Vi ste slišali, de ie h Exo. 20, 22. tim starim rečenu: Ne ubyai. Kateripag Deut.. ubya, ta ie to pravdo zapadel. \22\Iestpag vom poveim, kateri se suiem bratom serdi, ta ie zapadel to pravdo, kateri pag 54 |Mr 4,21. 1 Pt 2,12. 55| Mt 5,18.35 Lk 16,17. Jn 8,17; 16,8-11. Iz 48,18. 56 |2 Mz 20,13;21,12-4. 3 Mz 24,17. 5 Mz 5,17. 57| Job 42,8. Mal 2,13. 58| Prg 25,8-10. Lk 12,57-59. 59| 2 Mz 20,14.17. 5 Mz 13,7-10. Mt 18,8-9. Mr 9,42-47. Iob 42. Mal. 2.57 Luc. 12.58 pag k nega bratu pravi raba, ta ie tiga ve-likiga sveita dolžan. Kateri pag pravi: ti norec, ta ie dolžan tigaplamenskiga ogna. \13\ Obtu, kadar ti tui dar na altar ofruiešinu tukai spumniš, de tui brat ima nekai zuper tebe, \i4\taku pusti tukai per altariu tui dar inu puidi, poprei se spravi s tuim bratom inu pole pridi tar oj^rai tui dar. \15\ Spravi sse Prov. 25^ hitru s tuiem zupernikom, dotle si ž nim na potu, de tebe ta zupernik tuimu rihtariu čez^ ne da inu ta rihtar tebepotle čez da timu hlapcu inu boš veržen v to keiho. \16\Za risnico iest tebi poveim, od tod ti vunkai ne prideš, dotle ti ne platiš tudi to pusledno škufico. [i7\Viste slišali, de ie rečenu h tim starim: Ti ne imaš prešuštvati. [ii\Iest pag vom poveim: Kateri eniga druziga ženo pogleda inu to želuie, ta ie vže ž no v nega sercei Exod. 21. prešuštval. \i9\Inu aku tebe tuie destnu oku zblaznuie, taku ie izderi vun ino ie verzi od sebe. Zakai bulše ie tebi, de en tui vud pogine inu de tuie cillu tellu ne bode verženu v ta pekal. \30\Inu aku tebe zmotuie tuia destna roka, taku to odsekai inu verzi od sebe; D. Deut. 13. Mt. 18 Mr. 9.5- sebe; onu ie tebi bulše, de en tui vud pogine tar de tuie cillu tellu v ta pekal ne bode verženu. \3i\Onu ie tudi rečenu: Kateri se loči od suie žene, ta ima neei dati en ločitvi60 lyst. [32\Iest pag vom poveim, kateri se loči od suie žene (samuč za volo kurbarie), ta sturi, Deut. 24. de ie ona ena prešustnica, inu kateri eno Maj.c. 1O9. odločeno poroči, ta isti prešustuie. Luc. l6. [33\Zupet ste vi slišali, de ie h tim starim E. rečenu: Ti ne imaš krivu perseči, temuč ti Exod. 20. imašderžati timu Gospudi tuio persego. [34\ Deut.. i^O9. Iestpag vom poveim, de vi cillu ništer ne 2aI'a5l-al 6 perseguite, neper nebi, zakai tu ie Božy stol, \35\ne per zemli, zakai ona ie tu podnužie nega nug, ne per Jeruzalem, zakai onu ie enu meistu eniga velikiga krala. \36T'udi ne imaš persegovati per tui glavi, zatu, kir ne premoreš eniga samiga lassa beliga oli černiga sturiti. [37\Temučvašegovoriene bodi Efes. 4. ie, ie, ne, ne, sice, kar se h timu perdei, tu iz^ hudiga gre. [3i\Viste slišali, de ie rečenu: Oku za uku, zob za zob. [39\Iest pag vom poveim: Ne stuite vi timu zleigu zuper, temučaku du B tebe Esa. 66. Matth. 25.6' F. 60| Ločitni. 61 |5 Mz 24,1-5. Mt 19,3-10. Mk 10,2-12. Lk 16,18. 62 |2 Mz 20,3. 3 Mz 19,12. 5 Mz 10,20. Jak 5,12. 2 Krn 6,22-23. Iz 66,1. Mt 23,16-22. 63 |Ef 4,29.31. 64| 2Mz21,23-25. 3 Mz 24,20. 5 Mz 19,21. Lk 6,27-30. Exod. 2i. Levit. 24. Deut. 19. Luc. 6.64 65| 3 Mz 19,18. Rim 12,14. Levit. i9. Rom. i2.65 66| 5 Mz 4,19. Deut. 4.6' 67| Lk 6,32-33. Luc. 6. 67 68| 3 Mz 19,37. Levit. i9.6 tebe na tuie destnu lice udari, podai ti nemu tudi tu drugu. [40] Inu timu, kir se s tebo hoče pravdat inu tuio sukno vzeti, timu tudi pusti ta plašč. [41]Inu aku du tebe permoruie eno milo, puidi ž nim dvei. vaìDei timu, kir te prossi, ne oberni se od tiga, kir hoče od tebe na possodo vzeti. [4Si\Vi ste slišali, de ie rečenu: Ti imaš tui-ga bližniga lubiti inu tuiga sovražnika sovražiti. [4A]Iest pag vompoveim, lubite vaše sovražnike, žegnuite te, kir vas sovrano, molite za te, kir vas rez^aluio inu preganeio, [45]de bote otroci vašiga očeta, kir ie v nebesih. Z^kai on sturi suie sonce vzpaiati čez^ te hude inu če^ te dobre inu pošle ta dež^čezpravične inu čezkrive. [46LZakai aku vi lubite te, kir vas lubio, kakov lon vi bote imeili? Ne deio tiga ty colnary? [47] Inu aku se vi le pruti vašim bratom periatlivu deržjte, kai vi s teim velikiga sturite? Ne deio tudi taku ty aydie? v»\Zatu bodite vi tudi popolnoma koker ie vaš oča, kir ie v nebessih, popol-nom. ta vi. cap. TA VI. CAP. A. Almožna se ne ima daiati na preh-valo. B. Kei inu koku se prov andohtli-vu moli. C. Prepoveda hinavske poste, šace zbirati na tim sveitu, veli biti čistiga serca. D. De ne imamo timu blagu oli bogastvu služiti inu skerbeti za telesno potrebo, temuč de isčemo Božye milosti, raven te nom bo tu drugu vse danu. A. MErkaite na vašo almožno, de vi te iste ne daste pred teimi ludmi, de bi Luc. ii. vi od nih gledani bili. Sice druzjga lona vi ne bote imeili per vašim očetu, kir ie v nebesih. [2\Obtu, kadar ti almožno daieš, ti ne imaš pustiti trobentati pred tebo, koker ty hinavci deio v nih shodalisčih inu na ulicah, de bodopohvaleni od tih ludi. Risničnu iest vom poveim, de oni imaio nih lon. [3\Kadar ti pag almožno daieš, taku ne pusti veiditi tui livici, kai ta destnica dei, [4\de tuia almožna bode skrovna inu tui oča, kir v tu skrivnugleda, bode on tebi očitu povernil. [5\Inu kadar ti moliš, ne bodi koker ty hinavci, kir radi v ti shodalisčih inu na vo-gleih na gassi stoieč molio, de bodo gle- B 2 dani B. 3. Reg. 18. Esa. 29. Luc. 11.70 69| Lk 16,14-15. 701 Kr 18,12. Iz 26,20. Lk 11,2-4. 71| 2 Kr 4,33. Apd 18,7. 72| Iz 1,13. 73| Rim 8,26-30. 74| Lk11,2-4. 75| SSP stavka, ki je v oglatem oklepaju, ne navaja. 76| Mt 18,35. Mr 11,25. 4. Reg. 4. Act. 18.7i Esa. 1. 71 Rom. 8.73 Luc. 11.4 Matth. 18. Marc. 11.76 dani od tih ludi. Za risnico iest vom pove-im, de imaio nih lon. \6ìTi pag, kadar moliš, takupuidi v tui hram inu zepri tuie dauri inu moli tuiga očeta skrivaie inu tui oča, kir v tu skrivnu gleda, bode tebi platil očitu. \7\ Inu kadar vi molite, ne bobotlite veliku koker ty aydie, zakai oni menio, de bodo uslišani, kadar oni dosti bessed sture. [»\Zàtu se vi k nim ne perglihuite, zakai vaš oča vei, kai vi potrubuiete, preden vi negaprossite. \9\ Le-taku vi pag molite: Oča naš, kir si v tih nebessih, posvičenu bodi tuie ime. \io\Pridi tuie kralevstvu. Izidi sse tuia vola koker v nebi taku tudi na zemli. \M\Dai nom danas našvsagdani kruh \ii\inu nom odpusti naše dolge, koker mi odpusčemo našim dolžnikom, [i3\inu nas ne vpelai v to izpušno, samuč nas reši od zlega. [Zakai tuie ie tu kralevstvu inu ta muč inu ta čast vekoma. Amen^" \i4\ Zakai aku vi odpustite tim ludem nih krivu diane, takutudi vaš oča nebeski vom odpusti. \15\iAku vi pag tim ludem nih krivu diane ne odpustite, taku vom vaš Oča tudi ne bode odpustil vaše pregrešene. Kadar [16\J 6\Kadar vi postite, ne gledaite žalostnu, c. koker ty hinavci. Zakai oni nih obraze blide delajo, s teim se izkažuio tim ludem, de se postio. Za risnico iest vompoveim, oni im- Ma'^t:!8. 77 aio sui lon. [l7]Tipag, kadar postiš, žalbai tuioglavo inu umy tui obraz, [i8\de tim ludem ne boš vidil se postioč, temuč tuimu očetu, kateri ie skriven inu tui oča, kir tu skrivnugleda, bode tebi plačal očitu. \i9\Vi ne Eccles. 29. imate vom sebi šacov zbirati na zemli, gdi pTov^tj1.7. te ta erria inu moli izgrizo inu gdi ty tatie Luc. 12. podcopaio inu ukradeio, [20\temuč zpiraite vom sebi šace v tih nebessih, gdi erria inu ty molli ne izgrizo inu gdi ty tatie ne podcopaio inu ne ukradeio. [2i\Zakai, gdie ie vaššac, tukai ie tudi vaše serce. [22]7a oku ie tiga tel- Luc. ii.79 essa luč. Kadar ie tuie oku preprostu, taku bode tuie cillu tellu svitlu. \23\iAku pag tuie oku ie hudu, taku bode tuie cillu tellu tamnu. Kadar tedai ta luč, kir ie v tebi, ie tem-ma, ona temma koku velika bode? [24\Nisče ne more dveima gospudoma D. služiti, zakai oli on bode eniga sovražil inu tiga druziga lubil oli on se bo eniga B 3 deržal 77 |Iz 58,3-5. Mt 9,14. 78| Sir 29,10 (Trubar za biblično knjigo Sirah uporablja tudi krajšavo Eccles., zato so v nadaljevanju zadevna mesta razvezana brez dodatnega pojasnila). Jer 17,3. Prg 28,20-22. Lk 12,33-34. 79| Lk11,34-36. 80| Lk 16,13. 81| Ps 55,23. Lk 11,9-10. Lk 12,22-34. Luc. i6.8' Psal. 54. Luc. ii. Luc. i2.81 82| 1 Pt 5,7. i. Pet. 5. 83| Veržena. deržal inu za tiga druziga ne bode maral. Vi ne morete služiti Bogu inu timu mamanu. [25] Obtu iest vom poveim: Ne skerbite vašimu životu, kai vi bote ieili oli pyli, inu tudi za vaše tellu, s čim ie bote oblekli. Nei li ta život več koker ta spiža? Inu tu tellu več koker tu oblačilu? [26]Pogledaite na teptyce pod nebom, one ne žaneio, one tudi v te kašte ne zbiraio inu vaš Oča nebeski te gori zredi. Neiste li vi veliku več koker one? [27]Du ie vmei vami, kir ž nega skerbio sui velikosti more lakat dostaviti? \n]Inu po kai skerbite za oblačilu?Pogledaite na te lilye na timpo-lei, koku rasto. One ne delaio, one ne predo. [29] Iest vom poveim, de ta Salomon vsim nega gospostuvu nei bil taku obličen koker le-tih ena. \30Aku Bug to travo, kir ie na puli, kir danas stoy inu iutri bode v to peč verhena,^8^ taku obleiče, kuliku več on bode tu vom stur-il. O, vi, maluverni! [3i]Zàtu ne imate sker-beiti inu govoriti: 'Kai bomo ieili oli kai bomo pyli oli s čim se bomo odeili!' [32]Po le-tim vseim ty aydie vprašaio, zakai vaš Oča nebeski beski ta vei, de vi tiga vsegapotrubuiete. [33\ Ampag isčite ner poprei tu kralevstvu Božye 3. Reg. 384 84 |1 Kr 3,9. inu nega pravico, taku vom le-tu vse duide. [34\Zàtu ne skerbite za ta iutrišni dan, zakai ta iutrišni ta bode za tu suie skerbil, onu ie dosti, de vsag dan suie zlu ima. TA VII, CAP. A. Prepoveda bližniga rihtovati. To svetino vreči pred pse inu svine. B. Veli zveistu moliti, oblubi pravim prošnav-cem dati, kar prossio. Summa vsiga Pisma: ta pot v nebessa ie vozeg. C. Veli se varovati pred hinavskimi ležnivimi vučeniki. Kir hoče v nebu priti, ta se ima deržati po Božy voli. D. Kateri posluša bessedo Božyo, po tei isti suio vero, stan inu leben pela, ta ie moder. NE sodite, de vi ne bote obsoyeni! [2\Zà- a. kai, s kakršno sodbo vi obsodite, s to Luc. 6. 85|Lk6,37-38. vi bote obsoyeni inu s kakršno mero vi mer- M^am^c.. 4'. !vim4224'. ite, s to bodo drugi vom merili. \3\Inu zakai Luc. 6.85 Lk 6,41-42. ti vidiš to byl v tim okei tuiga brata inu tu brunu v tuim očessu ne počutiš? v\\Oli koku smeiš reči h tuimu bratu: »Derži, de tebi iz-mem to troho iz tuiga oka« inu pole, en tram B 4 ie 86| Prg 18,19. 87| Ps 136. 88| Jer 29,12-132. Lk 11,9-13. Jn 16,23-24. 89| 1 Mz 6,5-8. 90| Sir 31,15. Tob 4,16. Lk 6,31. Lk 13,24. 86 Prov. 18.' Psal. 136.8' B. Ier. 29. Luc. 11. Ioh. 16.88 Gen. 6.8' Eccles. 31. Tob. 4. Luc. 6 Luc. 13.90 ie v tuim okei? \sTi samopravičar izmi po-prei tu brunu iz tuiga oka, potle boš dobru vidil, koku to byl iz^ tuiga brata oka izmeš. \6\ Ne daite, kar ie svetu, tim psom inu vaše perle ne mecite pred te svine, de kei tih ne poteptaio z nih nogami inu se oberno inu vas rezdero. \7\Prossite, taku vom bo danu, isčite, taku vi naidete, poklukaite, taku se vom odpre. \8\ Zakai vsaki, kir prossi, tapreime inu vsaki, kir isče, ta naide inu timu, kir kluka, bode odpertu. [')\Kateri ie vmei vami en človik, kateriga syn bi za kruh prossil, aku bo on nemu en kamen podal? \io\ Oli kadar on za eno ryboprossi, ako nemu eno kačo poda? \n\Aku tedai vi, kir ste hudi, znate dobre daruve dati vašim otrokom, koku veliku več vaš oča, kir ie v nebessih, bode tu dobru dal tim, kir negaprossio. \M\Vse tu tedai, kar vi hočte, de ty ludie vom deio, tu istu tudi vi nim de-ite. Le-tu ie ta postava inu ty preroki. \i3\ Poite noter skuzi ta voska vrata, zakai ta vrata so velika inu široka ie ta cesta, katera v tupogublene zepelava, inu nih ie dosti, kir po tei isti gredo. \n-\Ampag ta vrata vrata so tesna inu vozek ie ta pot, kir v ta leben pela, inu nih ie malu, kir ga naideio. \i5\Varite se pred temi falš preroki, kateri prideio q vom v tim ovčym oblačilu, iz^ notro so pag deroči vulkuvi. [i6\Na nih sadu ie imate spoznati. Aku se terga iz^ terna grozd-ie oli iz ossata fige? [l7]Taku enu vsaku dobru drivu pernesse dober sad, ampag enu gnilu drivu pernesse hud sad. [M\Enu dobru drivu ne more hudiga sadupernesti inu enu gnilu drivu ne more pernesti dobriga sadu. \19\Enu vsaku drivu, kateru dobriga sadu ne pernesse, se poseka inu se verže v ta ogen. \20\Zatu iz nih sadov imate nee spoznati. [2i\Nekar vsaki, kir meni pravi gospud, gospud, pride v tu nebesku kralevstvu, samučkateri dei to volo muiga očeta, kir ie v nebessih. [22\Nih dosti poreko k meni na uni dan: »Gospud, gospud, nei smo li mi v tuim imeni prerokovali? Inu skuzi tuie ime te zludie izganali? Inu skuzi tuie ime velike tar sylne riči sturili?« \23TXedai iest bom k nim očitu govuril: »Iest vas neisem nigdar znal, puidite vi vsi od mene, kir hudu deilate.« [24\Zótu vsaki, kirle-te muie bessede poslu- B 5 C. Deut. i3. i. Ioh. 4. Luc. 6.9i Matth. 12.9' Ierem. ii. Matth. 3. Luc. 3. Matth. 25. Luc. 6, 13.93 Act. 19.94 Psal. 6. Matth. 25.9' D. 91| 5 Mz 13,2-6. 1 Jn 4,1. Lk 6,26. 92| Mt 12,33. 93|Jer11,16.19. Mt 3,10. Lk 3,9. Mt 25,11-12. Lk 6,46; 13,25. 94| Apd 19,11-17. 95| Ps 6,9. Mt 25,41. ša 96| Lk 6,47-49. Rim 2,13. Luc. 6. Rom. 2.96 97| Jak 2,23-24. lacob ; 98| Ezk 13,10-14. 99| Mr 1,22. Lk 4,32. Ezeh. 13." Marc. i. T 99 Luc. 4.99 ša inu te iste dei, tiga iest pergliham k ani-mu modrimu možu, kir ie suio hišo na eno kameno peč sezidal \25]inu kadar ie dežpadel inu ie povudna prišla inu ty vetri so pihali inu pehali na to hišo inu nei doli pala, zakai ona ie bila gruntana na to kameno peč. \26\Inu vsaki, kir le-te muie bessedeposluša inu te iste ne dei, ta ieglih enimu norskimu možu, kir ie suio hisšo zazidal na tapeissek. [27]Inu kadar ie ta dežpadel inu tapovudnaprišla inu ti vetri so pihali inu druknili na to hišo inu so to doli pehnili inu neepadec ie velik bil. [28]Inu pergudilu se ie, de kadar ie Jezus le-te bessede dokonal, so se ty ludie strahom začudili čez nega vuk. [29]Zakai on ie z oblas-tiopridigal inu nekar koker ty pissary. TA VIII. CAP. A. Kristus ozdravi gobovca, hvali cen-turiovo vero inu nega hlapca zdraviga sturi. B. S. Petra polnico inu druzih bolnikov dosti ozdravi. Enimu brani hoditi za sebo, enimu veli. C. Kristus tim veitrom inu timu moriu zapovei, de utihno. S teim se on izkaže, de ie on ta pravi Bug. D. Ozdravi dva Zludiem obsaiena, dopusti tim vragom v svine puiti, te se potope. 97 pe. Gergezeni nega prossio, de on nih vleče. Levit. 14.1' 'T^Adar on pag i^gorre doli gre, za nim a. W^gredu veliku ludi. \2\Inupole en gobovec pride inu nega moli tar pravi: »Gospud, ako Marc. 1. 1 ^ ^ ^ ^ - T rr Luc. 5.1«« hočeš, ti moreš mene očistiti.« [3\lnu Jezus iztegne suio roko, se nega dotakne inu pravi: »Iest hočo, bodi očisčen!« Inu zdaici ie on očisčen bil od suih gob. [4\ Inu Jezus pravi k nemu: »Gledai, de nikomur ne poveiš, temuč puidi inu se iz^aži timu fariu inu offrai ta dar, kateri ie Moizes zapovedal k ani priči čez nee.« [5\Kadar ie pag Jezus noter v tu Luc. Capernaum bil prišal, perstopi k nemu en ° ' 4. altman. [^Ta negaprossi tarpravi: »Gospud, mui služabnik leži doma na božym žlaku inu ima enu bridku terplene.« vJJezus pravi k nemu: »Iest hočo priti ino nega ozdraviti.« [sTa altman odgovori inu pravi: »Gospud, iest nesem vreden, de ti pod muio streiho greš, samuč reci le eno bessedo, taku bode zdrav mui služabnik. [')\Zakai iest sem Psal. 106.1' tudi en človik, drugi oblasti podveržen, inu imam pod sebo žolnerie tar kadar pravim 100| Mr 1,40-45. Lk 5,12-16. 101| 3 Mz 14,2. 102|Lk7,1-10. Jn 4,48-54. 103|Ps 107,20. 104| Iz 41,8-9. Lk 13,29. Esa. 41. Luc.13. 1 B. 105| Mr 1,29-34. Lk 4,38-41. Marc. 1. Luc. 4.105 pravim k animu: 'Puidi tiakai,' taku gre, inu: 'Pridi sem,' taku on pride, inu k muimu hlapcu: 'Sturile-tu,'taku on sturi.« \io\Kadar tu Jezus zasliši, se ie začudil inu pravi h tim, kir so za nim šli: [M\»Zà ris-nico iest vom poveim, take vere iest nesem v tim Izraelu nešal. Ampag iest vom poveim, de nih veliku od iutra inu od večera pride inu bodo sideli zAbraamom, z Izakom inu z Iakobom v tim nebeskim kralevstvi. MT^Am-pag ty otroci tiga kralevstva bodo izpahneni v te vnane temnice, tukai bode plač inu škripane tih zpb.« \i3\Inu Jezus pravi h timu altmanu: »Poidi inu koker si veroval, taku se tebi sturi.« Inu nega služabnik ie bil zdrav postal v ti isti uri. \i4\Inu kadar Jezus pride v Petrovo hišo inu zagleda nega tasčo merzlično v tiposteli ležpč, \i5\to prime za nee roko inu ta merzelca no zapusti. Inu ona gori vstane inu nim služi. \i6\Na večer perpelaio k nemu veliku s teimi zludy obdanih inu on izmene te duhe s to bessedo inu ozdravi vse žj,aht bolnike, \i7\ de se ie dopolnilu, kar iegovorienu skuzi tiga preroka Ezaia, kir pravi: »On Luc. 9.1' »On ie naše beteže nase vzel inu naše bolezni Esa. 53. ie on nossil.« [i8\Inu kadar Jezus vidi veliku ' ludi okuli sebe, zapovei, de se imaio kiakai na uno stran tiga moria pelati. [i9\Inu perstopi Luc. 9.1"7 tedai k nemu en pissar, ta pravi k nemu: »Moister, iest hočo ze tebo hoditi, kamer ti puideš.« [20\Jezus pagpravi: »Te lissice imaio iame inu te ptyce pod nebom gneiz^a, ampag ta Syn tiga človeika ne ima, gdi bi suio glavo naslunil.« [2i\En drugipag iz nega mlaiših pravi k nemu: »Gospud, dopusti meni, de po-preitiakai grem inu pokopam muiga očeta.« [22\ Jezus pagpravi k nemu: »Hodi za meno inu pusti, naity mertvinih merlce pokopavaio.« [23\Inu on gre noter v ta čoln inu nega mlaišigredo za nim. \24\Inu pole ena velika fortuna vstane na moriu, taku de ty valluvi so ta čoln pokrivali. On ie pag spal \25\inu ty mlaiši stopio k nemu inu nega gori obude inu pravio: »Gosspud, pomagai nom, mi poginemo.« [26\Inu on pravi k nim: »Vi male vere, zakai se taku boyte?« Tedai on vstane inu popriti tim veitrom inu timu moriu inu se sturi ena velika tihota. [27\Ty ludie pag so se Esa.' 51. začu- C. Marc. 4. Luc. lob. 26. Psal. 106. 106|Iz53,4. 1 Pt 2,24. 107|Lk9,57-58. 108 |Lk 9,59-60. 109| Mr 4,36-38. Lk 8,22-25. 110|Job 26,12. Ps 107,29. Iz 51,15. 111 | Mr 5,20. Lk 8,27. 112| 1 Kor 17,18. 113| Mr 5,11. D. Marc. 5. Luc. 8.111 i. Cor. Ä.1 Marc. 5.1 začudili inu so rekli: »Kai ie le-ta za eniga moža, de ty veitri inu tudi tu morie so nemu pokorni.« [28]Inu kadar on pride na uno stran moria v to Gergezenovo deželo, tukai tečeta pruti nemu dva zludiemi obdana. Ta prideta iz grobov inu sta sylnu slaba bila, taku de nisče nei mogel po tim istim potu hoditi. [29]Inu pole ona sta vpila inu diala: »O, ti Jezus, Syn Božy, kakove riči mi imamo s tebo? Ti si le sem prišal pred teim čassom nas mar-trati.« [30]Enu veliku kardelu svinpag ie bilu deleč od nih na paši. [3Ty zludy pag so nega prossili inu so diali: »Aku nas iženeš, taku nom dopusti, de se preselimo v le-tu svinsku kardelu.« \32]Inu on pravi k nim: »Poidite.« V tim oni vun gredo inu gredo v tu svinsku kardelu inu potle tu cillu svinsku kardellu se kmalu prekucne v tu morie inu se v tei vodi potope. [33\Typastiry pag so beižali inu so šli v tu meistu, povedo vse inu koku se iegodilu s teima, katera sta s temi zludiemi bila obdana. [34]Inu pole tu cillu meistu vunkai pride pruti Jezusu. Inu kadar nega ugle- ugledaio, ga prosio, de bi on proč šal od nih Act. Io.114 114| APd 16,39. kraiev. TA IX. CAP. A. Ozdravi eniga cillu sklučeniga, s teim izkaže suio Božyo muč inu de oblast ima te grehe odpusčati. B. Matevža k jogerstvu pokliče, per teim pravi, komu h dobrimu ie on prišal na ta sveit. C. Zagovori te mlaiše, kir se postio, kakovi veruio timu evangeliu. D. Ozdravi eno ženo od nee težke bolezni, eniga šulmoštra sčer obudi od smerti. S te-im izkaže, de ie on tudi en gospud čez smert. E. Ozdravi dva verna slepca. F. Eni-ga mutca reiši od Zludia, druzih dosti ozdravi. Pridiguie v šulah, veli prossiti Boga za prave pridigarie. ^ Ukai on stopi v ta čoln inu se spet sem A. čezprepela inu pride v suie meistu. [2\ Inu pole tukai k nemu pernesso eniga, od božyga žlaku udarieniga, ležečiga v eni posteli. Inu kadar Jezus vidi nih vero, pravi h timu, od žlaka udarienemu: »Bodi dobre Marc. 2. 115| Mr 2,5. . . Luc. 5. Lk 5,20. vole, mui syn, tuigrehi so tebi odpusčeni.« [3\ loh. 5...5 Jn 5,5-14. Inu pole eni vmei temi pissary so sami sebo govurili: »Le-ta Boga šentuie.« [4\Kadar pag Jezus vidi nih misli, reče: »Zakai vi taku hudu mislite vašim sercei? Kateru T 116|Apd9,34. Act.9. \5\Kateru ie lažei reči:'Tebi so tuy greihi odpusčeni?' Oli reči: 'Vstani inu hodi?' \6\De vi pag veiste, de ta Syn tiga človeika ima oblast na zemli tegreihe odpustiti,«pravi on h timu od srage udarienimu: »Vstani, vzdigni tuiopostelo inupu/i/di domov.« \7\ Inu on vstane tar gre domov. \8\Kadar tu ty ludie zagledaio, so se začudili inu čestili Boga, kir ie dal tako oblast takim ludem. B. \'>\Inu kadar Jezus undu mumu gre, zagleda on eniga človeika, sedečiga na tim colu, katerimu ie bilu ime Matevž. Inu pravi k nemu: »Hodi za mano.« \io\Inu on 117| Mr 2,13-17. Marc. 2. ^^ vstane tar gre za nim. Inu pergudilu se ie, , . uc. 5, 15. de ie on v nega hiši per mizi sedel. Pole tukai prido dosti colnariev ino grešnikov inu sedo k mizi z Jezusom inu ž nega mlaiši. \ii\kq-dar tu ti farizei zegledaio, pravio k nega mlaišem: »Zakai vašmoister iei s temi col-narmi inu grešniki?« wxKadar ie tu pag Jezus zaslišal, pravi k nim: »Ti močni ne potrubuio tiga arzata, temuč ty bolni. \i3\ Poidite tedai inu se vučite, kai ie le-tu: 118| Oz 6,6. Ozee. 6. 'Iest imam dobru dopadene na milosti inu Mt 12,7. Matth. 12. mir i 1 t 1 Tim 1,15. 1. Tim. 1.118 nekar na ojjru. Iest ne sam pnsal klicati te pravične, C. Marc. Luc. 5 pravične, temuč te grešnike h ti pokuri.« [i4\V tim prido k nemu ty Ioannesovi mlaiši inu pravio: »Zakai se mi inu ty far-izei čestu postimo, tuy mlaiši pag se ne postio?« [15 Jezuspagpravi k nim: »Koku mogo ženinovi otroci žalovati, dotle ie ta ženin per nih? Ampag ta čas pride, de ta ženin bode od nih vzet, tedai se bodo postili. [16\ Nisče ne sšiva stariga gvanta z ano debelo zaplata,^^20 zakai ta zaplata se zupet oddere inu ta lukna huiši rata. \i7\Inu tiga mošta ne devaio v stare mehuve, sice ty mihuvy se rezdero inu ta mošt seprelye inu ty mihuve konec vzamo. Temuč ta mošt deivaio v nove mihe, taku bode obuie ohranenu.« [ii\Kadar ie on le-tu ž nimi govuril, pole en visši pride inu pade doli pred nim inu pravi: »Gospud, moia sči ie zdai vmerla, ampagpridi inu položi tuio roko čez no, taku Marc. bode spet živa.« [19\Inu Jezus vstane, gre za Luc. 8 nim inu nega jogri. \20\Inupole ena žena, katera ie na tei tekoči kry terpeila dvanaist le-it, taperstopi od zada k nemu C Act. 2.1 D. Marc. Luc. 8 Levit. i5. 119|Mr2,18-22. Lk 5,33-39. 120| Corr.: zaplato. 121|Apd 2,13. 122| Mr 5,22-24. Lk 8,41-41. 123| Mr 5,25-34. Lk 8,43-48. 3 Mz 15,25. inu 124| Mr 5,38-42. Lk 8,51-55. 125| Jn 11,11. Marc. 5. Luc. 8.124 loan. ii.' E. 126| Mt 8,13. Matth. 8.12 inu se dotagne tiga konca negagvanta, [2i]zakai ona ie sama sebo diala: »De se iest le nega gvanta dotagnem, taku bom iest zdrava.« [22] Jezus pag se okuli oberne inu kadar no ugleda, pravi: »Zeyupaj, muia sči, tuia vera ie tebi pomagala.« Inu ta žena ie zdrava postala od tiga istiga časa. [23]Inu kadar Jez^s v tiga višiga hišo pride inu vidi te pisčice inu ta žalostni šum tih ludi, pravi on k nim: \24]»Odstopite, zakai ta deklica nei vmerla, temuč ona spy.« Inu oni so se nemuposmihovali. [25]Kadar sopag ty ludie issegnani bili, gre on noter inu prime no za roko inu ta deklica vstane. [26]Inu ta glass se rezglassi po tei isti vsi deželi. [27]Inu kadar Jezus od unot bul naprei gre, gresta za nim dva slepca, ta vpyeta inu pravita: »O, ty syn Davidov, smilisse čez^ nayu.« \2viInu kadar on v hišo pride, persto-pita ta slepca k nemu. Inu Je^us pravi k nima: »Veruieta vidva, de iest vama morem tu sturiti?« Natu pravita k nemu: »Gos-pud, ia.« [29\Tedaise on dotagne nyu oči inu pravi: »Izide sse vama po vaiu veri.« \30\Inu nyu oči so se odperle. Inu Jezus nimapopriti inu pravi: »Gledaita, de de nisče ne zvei.« \3i-\Onapag, kadar vunprideta, sta nega ime rezglassila po tei isti vsi deželi' [ìi\V tim pag, kadar onadva vun gresta, f. pole tukai perpelaio k nemu eniga človeika. Ta ie bil mutast inu ZJudiem obdan. [ìì\Inu kadar ie ta Zludi bil izzagnan, govori ta mutec inu ty ludie so se začudili tar diali: Marc. Luc. 11.'' [34\ ► Taciga se nei veliku vidilu v tim Izraelu.« Farizeipag so diali: »On goni te hudiče MarC^' ^^ skuzi visšiga tih hudičov.« \35\Inu Jezus gre Marc. 6128 okuli po vseih meistih inu terzih, vuči v nih ' šulah inu pridiguie ta evangelion od tiga kralevstva. Inu ozdravla vse žlaht beteže inu vse žlaht bolezni vmei ludmi. \36\Inu ka- Marc. dar ie on te ludi vidil, so se nemu v serci smilili. Zakai oni so bili zapusčeni inu reskroplenikoker te ovce, kir pastiria ne im-aio. [37]Tedai on pravi k suim jogrom: Luc. »Ta žetov ie velika, ampagmalu ie tih delavcev. [3i\Zatup/r/ossite tigagospu-di te žetve, de on delovce izpahne v suio žetov.« C 2 TA. 2. Thess. 3.13 127| Mr 7,32-35. Lk 11,14-15. 128| Mt12,24. Mr 3,22. Mr 6,13. Lk 13,10-11. 129| Mr 6,5. 130| Lk 10,2. Jn 4,38. TA X. CAP. A. Imena tih dvanaistih jogrov, te pošle vun pridigati, nim da oblast čez zludie, čez bolezni, te vuči kei, komu, kai pridigati inu koku na potu inu v tih hišah se deržati im-aio. B. Prerokuie, koku se vsem pravim pri-digariem bode godilu, inu veli očitu ta evangeli pridigati. C. Kristus trošta pridi-garie, nim pravi, koga se imaio bati. Bug vedan gleda na nee, de imaio Kristusa očitu spoznati, za nega volo suie periatle inu život vagati, nega pridigarie erpergovati. A. I" Nu on pokliče te dvanaist suih mlaišev k Msebi inu nim da oblast čez^ te nečiste duhe, de te iste oni izgonio inu ozdravio sledni betež^ Marc. 3, 6. inu sledno bolezan. \lìih dvanaist jogrov 131| Mr 3,13-19; 6,7. Luc. 6, 9, . , ^ . Lk 6,12-16; 9,1; 10,1. 10.131 imena pagso le-ta: ta pervi Simon, imenovan Peter, inu Andreas, nega brat; Iacob, Zebede-ov syn, inu Ioannes, nega brat; [3\Filipus inu Bartolomeus, Tomaža inu Matevž, ta colnar; Iacobus, Alfeiou syn; Lebbeus s pridevkom Taddeus; \4\ Simon od Cane inu Iudas Iskari-ot, kateri ie negapotle fratal. \s\Le-te dvanaist Je^ pošle inu nim zapovei, rekoč: Ne hodite po tih aydovskih cestah inu ne vlecite v ta meista Mar. 6.13 Mar. 6. meista tih Samaritariev, [t\temuč puidite h tim zgublenim ovcom od te izraelske hiše. [7\ Poiditepag inupridiguite tar recite: »Tu nebesku kralevstvu ie blizi prislu.« [Te bolnike ozdravite, gobovce očistite, te mertve gori obudite, izženite te zludie. Zabston ste vi pryeli, zabston ie daite. [9\Vine imate im- Luc. 9, 10. eiti zlata, ne srebra, ne kufra v vaših IIhTiil!n'. ^.133 mošnah \io\inu obeniga karneria11334 na tim potu inu dvei sukni tudi nekar, nekar črevlev inu obenepalice. Zakai en delovec ie vreden suie spiže. \ii-\V katero meistu pag oli v terg vi Marc. 6. -x J • X • J Luc. 9, io.135 greste, tukai izuprašaite, du ie notri vredan, inu vunkai ostanite, dotle proč vličete. [12\ Kadar vi pag greste v to hišo, taku tei myr vsadite, [i3\inu ie li ta ista hiša vredna, pride čez^ no vaš myr. Aku pag nei vredna, taku se vaš myr spet q vom poverne. [i4\Inu aku du vas ne bo gori vzel inu vašiga govoriena ne Marc. 6. 136 bode poslušal, taku kadar greste iz^ te hiše oli ' 9, 10. iz tiga istiga meista, odtressite ta prah od Act. 13, 18.137 vaših nug. [15^^ risnico vom poveim, de tei Sodomiterievi inu Gomoriterievi deželi laže bode na sodni dan koker takimu meistu. C 3 Pole, 132| Mr 6,7-8. 133|Mr6,8. Lk 9,3; 10,4. Flp 2,14-18. 1 Tim 5,18. 134| Karnier = Ledertasche (Mittelhochdeutsch), tj. popotna torba (SSP). 135|Mr6,10. Lk 9,4-5; 10,5-6. 136|Mr6,11. Lk 9,5; 10,10-11. 137|Apd 13,50-51;18,6. 138| Lk 10,3. Mr 13,9. Lk21,12. Jn 16,1. 139| Mr 13,11. Lk 12,11-12; 21,12-15. 140| Mih 7,6. 141| Mt 24,9.13. Jer 1,6-9. Mt 24,30. Apd 8,1. Lk 6,40. Jn 13,16; 15,20. B. Luc. io. Marc. i3. Luc. 2i. loh. i6.138 Marc. i3. Luc. i2, Zi.1 [i6]Pole, iest vas pošlem koker te ovce vmei sredo tih volkov. Zatu bodite modri koker te kače inu preprosti koker ty golobi. \i7\Varite se pagpred temi ludmi, zakai oni vas bodo čez^ diali na te rotavže inu vas bodo v tih šulah s temigaižlami byli. Mv^Inu vas bodo vodili pred vyude inu krale za muio volo, k animu pričovanu čez^ nee inu čez^ te ayde. [i9]Kadar 9 vaspag čez dado, taku ne skerbite, koku oli kai vi imate govoriti, zakai vom bode danu v ti isti uri, kai imate govoriti. [20]Zakai vi ne ste ty, kir tukaigovore, temuč vašiga očeta duh ie, kir skuzi vas govori. [2i]Onu bo, de en brat tiga druzjga bode v to smert daial, oča tiga synu inu ty otroci bodo vstaieli zuper nih stariše inu nim h ti smerti pomagali. [22]Inu vi bote od vseh sovraženi zavolo muiga imena. Ampag kateri do konca dostoy, ta bode obranen. \23]Kadar vas pag v enim meistu bodo pregananli, taku beižjte Matth. 2, 4. v enu drugu. Za risnico iest vom poveim, vi Lu(;.26. ne bote ta izraelska meista obhodili, depo-ioh. I3, i5. prei neiprišal ta Syn tiga človeka. [24iTa mlaiši nei čez^suiga moistra, ne Mich. Matth. 24. lerem. i. ne ta hlapec čez^tigagospudi? \25\Onu ie dosti timu mlaišimu, de ie on koker nega moister inu ta hlapec koker nega gospud. So li oni tiga gospodarie Beelcebuba imenovali, koku veliku več bodo oni nega hisšne taku imenovali? [26\Zatu se vi nih ne buite. Onu ništer nei zakritu, de bi se nekar ne rezodelu, inu Marc. 4. 142|Mr4,22. . , . ... > ... Luc. 8, 12..42 Lk 8,17; 12,3. ništer nei skrivnu, de bi se nei zpedilu. [27\ Kar iest vompoveim v temmi, tu vi poveite na svitlobi. Inu kar vi na tu uhu slišite, tu pridiguite na tih streihah. [28\Inu ne buite se pred temi, kir tu tellu C. umore, to dušopag ne mogo umoriti, temuč tiga se veliko več buite, kir more to dušo inu tu tellu pogubiti v tim peklu. \29\Neprodasta se dva vrabca za en firar inu oben iz le-tih ne pade na zemlo prez vašiga Očeta. \30\Vase glave lassi so tudi vsi štiveni. [3.\Zàtu se vi Luc. 12..43 143| Lk 12,4-7. ne buite, vi ste bulši koker veliku vrabcev. [32\ Obtu, kateri mene spozna pred ludmi, tiga Marc. 8. 144| Mr 8,38. • XX J-t - ^ J ■ Luc. 9, 12..44 Lk 9,26; 12,24. iest tudi hočo spoznati pred muiem očetom, kir ie v nebessih. [33\Kateri pag mene zatay pred ludmi, tiga iest tudi hočo zatayti pred loh. 19..45 145 |jn 13,38. muie[m']' nebeskim očetom. C 4 Vi 146| Lk 12,51. 147| Mih 7,6. Luc. 12. ' \34\; 148| Lk 14; 17. 149| Mt 16,25. Mr 8,34-35. Jn 12,25. Lk 9,48; 10,16. Jn 13,20. 1 Kr 17,9-24. Mr 9,37. Mich. Luc. 14, 17. Vi ne imate meiniti, de sem iestprišal h pošilanu ta myr na zemli, iest nesem prišal pošilati ta myr, temuč ta meč. \35\Zakai iest sem prišal tiga človeika rezdru^ti od suiga očeta inu to sčer od suie matere inu to nev-eisto od suie tasče \36\inu de tiga človeika domači bodo nega sovražniki. \37\Kateri očeta inu mater več lubi koker mene, ta mene nei vreden. \38\Inu kateri synu oli sčer več lubi koker mene, ta mene nei vreidan. Inu kateri sui križ nase ne vzame inu ne hodi za meno, ta mene nei vredan. \39\Kateri sui život naide, ta ga bode zgubil, inu kateri sui život zgubi zu muio volo, ta ga bode nešil. \40\Kateri vas gori vzame, ta mene gori vzame; inu kateri mene gori vzame, ta vzame tiga, kir Matth. 16. je meneposslal. \4i\Kateri eniga preroka gori ioh!'ci.28. vzame v tim imeni eniga preroka, ta bode LUC.J93, 10. eniga preroka lon pryel. Kateri eniga Iiarc^' pravičniga gori vzame v tim imeni eniga pravičniga, ta bode eniga pravičniga lon pryel. \4i\Inu kateri eniga iz^ le-tih nermanših z anem korcem merzte vode napoy le v tim imeni eniga mlaišiga, za risnico vom vom poveim, on ne bode suiga lona zgubil. TA XI. CAP. A. Kristus v tih meistih, v katerih so nega jogri pridigali, tudi sam pridiguie. Kerstnik pošle od sebe iz keihe suie šularie h Kristusu. Kristus hvali Kerst-nika pred ludmi. B. H ty loannesovi pridigi ludie sylio. Kristus oponaša iu-dom, kir neso loannesu ne nemu verovali. C. Ta evangeli zastopio ty, kir so dobriga, preprostiga serca. Vsi revni imaio pomuč le per Kristusu iskati. I Nu pergudilu se ie, kadar Jezus dokona a. taku poročene h tim suim dvanaist jo-grom, gre on od unot bul naprei vučiti inu pridigati v tih nih meistih. [2]Kadar pag lo-annes v ti vozi ta della Kristuseva zassliši, pošle on dva suia mlaiša inu pusti nemu poveidati: \3\»Si li ti ta, kir ima priti, oli Luc. 7.15" 150|Lk7,18-22. imamo mi na eniga druziga čakati?« [•wJezus odgovori inu pravi k nima: »Poidita inu poveita spet loannesu tu, kar vidva slišita inu vidita. [5\Ty slepci pregleduio, ty hromi Esa. 35.151 151|iz35,5. hodio, ty gobouci bodo očisčeni inu ty glušci slišio, ty mertvigori vstaieio inu tim boz- Esa. 6i.152 1 52| Iz 61,1. C 5 im 153| Lk 7,23-27. 154| Mal 3,1. Mr 1,2. 155| Lk 16,16. Luc. 7.15 Mal. 3. 15 Marc. i.15 B. Luc. i6. im se ta evangelion pridiguie. [t\Inu dobru ie timu, kir se na meni ne zblazni.« [7\Kadar pag ona dva odideta, začne Jezus govoriti h tim ludem od Ioannesa: »Kai ste vi vunkai hodili v topusčavogledati? Aku en terst, kir se od veitragible?\8\Olikaiste vun šli gledati? Aku eniga človeika v mehkim gvantu obličeniga? Pole, kateri mekakgvant nossio, so v kralovih hišah. \9-\Oli kai ste vun šli gledati? Aku eniga preroka? Ia, iest vom pov-eim, on ie tudi več koker en prerok. [io\Zàkai on ie le-ta, od kateriga iepissanu. Pole, iest pošlem eniga muiga angela sem pred tebo, kir bode perpravil tuipot pred tebo. [ii\Za risnico iest vom poveim, vmei vsemi, kir so od žeen royeni, nei gori prišal, kir bi vegši bil čez^Ioannesa Kerstnika. Le-ta pag, kateri ie manši v tim nebeskim kralevstvi, ie vegši koker on. [12\Inu od tih dnev Ioannesovih tiga Ker-stnika do le-tiga dne tu nebesku kralevstvu sylo terpi inu ty, kir sylo deio, ty ie k sebi grabio. [i3\Zàkai vsi preroki inu ta postava so prerokovali do Ioannesa. [14\Inu aku vi hoč- te te gori vzeti, on ie Elias, kir ie imel priti. [i5\ Mal. 3. Dur ima vušessa hposlušanu, taposlušai. [i6\ Luci.1^. Komu imam iest pag le-to žlahto perglihati? Luc. Ona ie glih tim otrokom, kir na tim placu side inu wwpyo k suim tovarišem inu pravio: 'Mi smo vom piskali inu vi ne steplessali, mi smo vom klagovali inu vi se neste plakali.' [.s\Ioannes ieprišal, nei ieidel inu nei pyl inu oni pravio: 'On ima tiga zludie.' [i9\ Prišal ie ta Syn tiga človeika, ta iei inupye, taku pravio: 'Pole le-tiga požjeišniga človeika inu le-tigapyanca. Enperiatel tih colnariev inu tih grešnikov' inu ta modrost se mora pustiti prov sturiti od suih otruk.« \20Tedai on začne oponašati tim meistom, C. v katerih ner več so bila nega sylna della sturiena inu se neso popravile: [2.\»Ve tebi Korazin, ve tebi Betsaida, zakai de bi taka Luc. io..57 sylna della v tim Tiru inu Sidonu bila stu-riena, koker so per vaiu sturiena, one bi bile nekadai v tim žaklu inu v pepelu pokuro diale. [22\Ampag iest vom poveim, timu Tiru inu Sidonu bode lažei na sodni dan, koker vom. [23\Inu ti Kapernaum, kir si bilu povi- 156| Mal 3,23. Lk 1,15. Jn 1,6. Lk 7,31-35. 157| Lk10,13-15. 158| Lk 10,21. Prg 11,2. 159| Mt 28,18. Lk 10,22. Jn 3,35. Jn 7,48-49; 8,14; 10,15. 160| Sir 6,19. Jer 6,16. 161| Jn 5,3. D. Luc. io. Prov. II.1' Matth. 28. Luc. 10. Ioh. 3. Ioh. 7, 8, 10 Eccles. 6. Ierem. 6.160 1. Ioh. 5.1' povišanu do nebes, ti boš doli do pekla pah-nenu, zakai de bi v Sodomi taka sylna della bila sturiena, katera so v tebi sturiena, ona bi še do današniga dne stala. [n\Ampag iest vom poveim, de Sodomi laž^i bode na sodni dan koker tebi.« \15\Vtim istim čassu odgovori Jezus inu pravi: »Iest zahvalim tebe, Oča tih nebes inu te zemle, de si ti le-te riči skril pred temi modrimi inu zastopnimi inu se ie tim preprostim rezpdil. \i6\Ia, Oča, taku ie dobru dopadene bilupoleg tebe. \i7\Vse riči so meni čez dane od muiga očeta. Inu nisče ne zna tiga Synu, temuč le ta Oča, inu nisče ne zna tiga Očeta, temuč le ta Syn inu komu ga ta Syn hoče rezodeti. \i8\Pridite sem k meni vsi, kir ste trudni inu obloženi, iest hočo vas spet k veiku perpraviti. \i<)\Vzamite nase mui iarem inu se vučite od mene, zakai iest sem krotag inu izsercapoh-levan, taku bote nešli pokoi vašim dušem, [30\zakai mui iarem je priden inu muia butara ie lahka. TA TA XII. CAP. A. Kristus te lačne jogre , kir so ob praznikih klassovie tergali tar ieili, z dveima exemplama zagovarie. B. Kristus ozdravi eno usehlo roko, s teim vuči, de ob prazhnikih eden drugimu ima do-brutu izkazati. C. Kristus ozdravi eniga vragometniga, zagovarie suie caihne. Govoriene zuper S. Duha se nigdar ne odpusti. D. Na inu po bessedi se človik spozna inu bode obsoien, ludi pegeruio caihne, te bodo aydi ferdamnovali. Priti iudom, de nih reič bode čedale huiši. E. Du so Kristusevi strici inu tete. A. V tim istim času gre Jez^s ob sobotah skuzi ta ^ta inu nega jogri so lačni bili, začno tu klassoviepukati inu ieisti. \2\Kadar tu ty farizei zagledaio, so k nemu rekli: »Pole, tuy jogri deio, kar se ne spodobi ob soboti diati.« [3] Marc. 2. On pagpravik nim: »Neiste li vi brali, kai ie D(eut6'23. David sturil, kadar ie on lačen bil inu ty, kir so ž nim bili? [^K^ku ie on bil šal noter v to Božyo hišo inu ie te svete kruhe iedel, kateri se nemu i. Reg. ii neiso spodobili ieisti inu tim, kir so ž^ nim bili, tudi nekar, temučle samim fariem? [5]Oli neste li vi brali v ti postavi, de ty fary ob sobotah v tim templi to soboto prelomio ino so vini Luc. 24.1' prez 162| Mr 2,23-28. Lk 6,1-5. 5 Mz 23. 163|1 Sam21,3-7. 164| Lk 24. 162 163 165| Oz 6,6. Mt 9,13. 166| Mr 3,1-6. Lk 6,6-11. Lk 14,1-6. 167| 5 Mz 22,1-4. 168| Mr 3,5 Jn 10,7-16; 11,53. B. Mar. 3. Luc. 6. Luc. i+.166 Deut. 22.16' prez dolga? \6\Iest vom poveim, de tukai ie Msateth!.9.i65 ta, kir ie vegši koker ta tempel. [7\De bi vi veidili, kai ie tu, iest hočo to milost inu nekar ta offer. Vi bi nigdar tih nedolžnih ne ferdamnovali. [«Ta Syn tiga človeika ie en gospud tudi čez to soboto. [9\Inu on gre od unot naprei, pride v nih šulo [io\inu pole, tukai ie bil en človik, ta ie imel eno suho roko. Inu oni vprašaio nega inu pravio: »Ie li tudi prov ob soboti ozdravla-ti?«, de bi oni nega mogli zato^iti. \ii\Onpag pravi k nim: »Kateri človik ie vmei vami, kir ima eno ovco tar aku ona ob sobotah v eno iamo pade, ne popade ie on inu no ne vzdigne? [12\Koliku več ie bulši en človik koker ena ovca? Obtu se spodobi ob sobotah dobru sturiti.« \13Tedai on reče h timu človeiku: »Iztegni tuio roko!« Inu on no iztegne inu ona spet zdrava postane koker ta druga. [14\ Natu ty farizei gredo vun inu se sveituio če^ nega, kaku biga pogubili. \i5\Kadnr pag Jezus tu zvei, se od unot ugane. Inu za nim gre dosti ludi inu on nee vse ozdravi. [i6\Inu nim popriti, de oni ga ne rezglassio, w^de se dopolni, Marc. 3. loh. 10, Esa. 41.1' polni, kar iegovorienu skuzi Ezaiapreroka, kir pravi: \i8\»Pole, le-ta ie mui hlapec, kateriga sem izvolil, inu mui lubši, na tim muia duša ima dobru dopadene. Iest hočo na nega polomiti mui duh inu on bode tim ay-dom to pravdo oznanil, [i9\on se ne bode kregal inu vpil inu nisče ne bo nega štime na gassah slišal. \v>ìTiga zmaneniga tersta ne rezlomi inu tiga kadečiga tahtu ne ugassi, dotle to pravdo ne izpela do premagane. \ii\ Inu ty aydie bodo na nega ime vupali.« MiTedai ie bil eden, s teim ZJudiem ob- C. dan, k nemu perpelan; ta ie bil sleip inu mutast. Inu on nega ozdravi taku, de ta slepac inu mutec iegovuril inu videl. [i3\Inu vsi ludie so se bali tar začudili inu so diali: »Nei li le-ta ta Davidov syn?« [mTy farizei Luc. pag, kadar tu zasliše, pravio: »On drigači te zludie vun ne goni, temučskuzi Beelcebuba, tiga višiga tih zludiev.« [i5\Kadar pag Jezus zastopi nih misli, pravi k nim: »Sledne kra-levstvu, kir ie samu sebi zuper rezdilenu, bode pustu. Inu vsaku meistu oli hiša, kir ie sebi zuper rezdilena, ne more obstati. Tar 11. Matth. 9. Mar. 3. Luc. 11.170 169| Iz 42,1-4. 170| Lk11,14-23. Mt 9,34. Mr 3,22. Lk 12,10. 171| Lk 11,21-23. 172| Mr 3,28-29. Lk 12,10. 173| 1 Sam 2,25. Luc. 11.'' Marc. 3. Luc. IZ." 1. Reg. : D. [2tìTar aku en zludi tiga druziga vun goni, taku ie on sam sebi zuper rezdilen, koku tedai nega kralevstvu more obstati? [27\Aku iest pag te zludie skuzi Belcebuba izganem, skuzi koga tedai vaši otroci zganeio?Zatu oni bodo vaši rihtary. \2s\Aku iest pag te zludie skuzi tiga Duha Božyga izganem, taku ie došlu k vom tu krelevstvu Božye. [29 Sice koku more du v eniga močniga hišo poi-ti, nemu nega pohištvu porupati, temuč, de onpoprei tiga močniga zveže. Inu tedai on vže nega hišo obrupa? \30\KQteri nei z meno, ta ie zuper mene, inu kateri z meno ne pobira, ta rezmečuie. \3.\Obtu iest vompoveim, vsaggreih inu šentovane bode tim ludem odpusčenu, ampag tu šentovane zuper Svetiga Duha ne bode odpusčenu tim ludem. [32\Inu kateri kai govori zuper Synu tiga človeika, timu bode odpusčenu, ampag kateri kai govori zuper Svetiga Duha, timu ne bode odpusčenu na tim inu na unim sveitu tudi nekar.« [33\Oli visturite tu drivu dobru inu nega sad dober, oli sturite tu drivu hudu inu nega sad hud, zakai od tiga sadu se spozna tu drevu. Vi .73 [34] Vi' madraška žlahta, koku vi morete dobru Matth. 7. govoriti, kir ste hudi?Zakai iz^ obilia tiga Ps^d. serca ta vusta govore. [35]En dober človik iz dobriga šaca suiga serca dobru naprei pernesse. Inu en hud človik iz suiga hudiga šaca tu hudu naprei pernesse. [36]Iest pag vom pov-eim, de ty ludie od sledne nepridne bessede, kir so govurili, moraio dati raitingo na sod- Luc. i9. ni dan. \37]Zakai iz tuih bessed boš tiprov Reg. i. sturien. Inu iz tuih bessed boš ti ferdam-nan.« [3»\Tedai odgovore nemu eni iz tihpis-sariev inu farizeiov inu pravio: »Moister, mi hočmo en caihen od tebe viditi.« [39]Inu on odguvori tar pravi k nim: »Ta hudi inu prešuški rud isče caihnov inu nemu ne bode oben caihen dan, samuč ta caihen tiga pre- Ioh. roka lonasa. [40]Zakai, koker ie lonas byl try dni inu try noči v tim trebuhu te valske ribe, taku bode tiga človeika Syn try dni inu try noči v serci te zemle. [4i\Ty ludie od Ninive bode na sodni dan gori vstaieli z le-to žlahto inu to ferdamnali, zakai oni so diali to pokuro po tei lonasovi pridigi. Inu pole, tu-kai ie več koker lonaz. [421 Ta kralica od 3. Reg. io. puldne bode na sodni dan D gori Matth. i6. Marc. 8. Luc. ii.176 Ioh. : 174| Mt 7,16-20. Lk 6,44. Ps 37,12. 175|Lk12,22. 1 Sam 1,16. 176| Mt16,4. Mr 8,12. Lk 11,29. 177| Jn 2,1. 178| Jn 3,5.8. 179| 1 Kr 10,1-10,24. 179 180| 2 Krn 9,1-12. 181| Lk 11,24-26. 182| 2 Pt 1,4. Heb 6,4. 183| Mr 3,31-35. Lk 8,19-21. 2. Paral. 9.1 Luc. ii.1 2. Pet. i Heb. 61«2 F. Marc. 3. Luc. 8.'1«3 gori vstala z le-to žlahto inu to bode fer-damnala. Zakai ona ie od kraiev te zemle prišla poslušati tiga Salomona modrost. Inu pole, tukai ie več koker Salomon. [43\Kadar pag ta nečisti duh od tiga človeika vun pride, taku on prohodi ta suha meista, isče pokoia tar tiga ne naide. v^Tedai on pravi: 'Iest se hočo spet verniti v muio hišo iz katere sem vun šal.' Inu kadar on pride tar to naide praznuioč inu pometeno tar lipu na-reieno, \45}tedai on tiakai gre inu vzame k sebi sedem druzih duhov, kir so huši koker on, inu kadar oni noter prido, prebivaio tukai. Inu tupusledne tiga človeika bo huiše koker tu pervu. Taku se le-tei hudi žlahti bode tudi godilu.« [fiTa čas, kadar ie še on taku s temi ludmi govuril, pole, nega mati inu brati so vuni stali, ty so hoteli ž nim govuriti. [47\Inu eden pravi nemu: »Pole, tuia mati inu tui brati vunistoie inu hote s tebogovoriti.« [4«\Onpag odgovori inu pravi h timu, kir ie bil nemu tu oznanil: »Du ie muia mati? Inu du so mui brati?« v»\Inu iztegne suio roko če^suie mlaiše inu pravi: »Pole, le-tu ie muia mati inu inu mui brati. \5t\Zakai vsakateri, kir dei to Ioh. ij.184 184| Jn 15,10-16. volo muiga očeta, kir ie v nebessih, ta isti ie mui brat, sestra inu mati. TA XIII. CAP. A. Pergliha od semena, v ti Kristus pravi, čiga ie dolg, de nih malu po pridigi deio. B. Zakai Jezus skuzi perglihe govori. C. Izlaga te perglihe od semena. D. Pergliha od kokole ali lulke. S to vuči, de vselei v ti kersčanski gmani ty hudi vmei dobrimi bodo. E. S teima dveima perglihama od zhenfoviga zerna inu od quassu prerokuie, de skuzi to maihino preprosto pridigo tiga evangelia se veliku ludi h pravi veri preoberno. F. Izla-ga to pergliho od lulke, v ty pravi, kadai on bode te hude od dobrih ločil. G. Ty dvei perglihi od šaca inu perle vuče, de bulšiga blaga nei koker Kristus, kir v ti nivi, v tim evangeliu skriven leži. H. Per-gliha od ribske mreiže, s to vuči, de stu-prav na sodni dan ty dobri od hudih bodo ločeni. I. Kristus ž nega vukum ie od suih znancev zaveržen. N a ta isti dan gre Jezus iz te hiše inu A. sede poleg tiga moria. \i\Inu se k nemu zbere dosti ludi, taku de ie on v ta čoln stopil inu sede inu vus folk stoy na tim breigu. \3\ Inu on k nim veliku govori skuzi perglihe Marc. 4. 185| Mr 4,2-3. inu pravi: »Pole, eden sevec ie šel vun Luc. 8'85 Lk 8,4-8. D 2 siati 186| Mr 4,10.13.34. Lk 8,4.9-10. 187| 2 Kor 3,11. Mt 25,29. Mr 4,24. Lk 8,18; 9,26. B. Mar. 4. Luc. S.18' 2. Cor. 3. Matth. 25. Mar. 4. Luc. 8, I9..s 188| Iz 6,9-10. Esa. 6." siati [4\inu v tim, kadar on seie, nekateru ie palu na ta pot inu te ptice so prišle inu so ie pozobale. [5\Nekateru pag ie palu na kamen-ovu, kir nei veliku zemle bilu inu ie skorai vzešlu zatu, kir nei globoke zemle imeilu. [6\ Kadar ie pag tu sonce vzešlu, ie uvenilu inu kadar nei korena imeilu, ie usehlu. mNekat-eru pag ie palu vmei tu terne inu tu terne ie gori zraslu inu ie zadušilu. wNekateru pag ie palu na dobro zemlo inu ie dalu sad, nekateru samo stu, nekateru samo šestdesset, nekateru samo tridesset. \'>\Kateri ima vušessa hposlušanu, ta poslušai.« [io\Inu ty jogri stopio k nemu inu pravio: »Zakai ti skuzi teperglihe k nim govoriš?« [..\On odgovori inu pravi k nim: »Zakai vom ie danu, de vi znate to skrivnust tiga nebe-skiga kralevstva, le-tim pag nei danu. [i2\ Zakai kateri ima, timu bode danu, de bude obilnu imel, kateri pag ne ima, od tiga bode tudi vzetu tu kar on ima. [.3\Obtu iest k nim skuzi perglihe govorim, zakai oni videoč ne vide inu poslušaoč ne slišio inu ne zastopio. [.4\Inu na nih bode dopulneno tu Esayovu prerokovane, kir pravi: 'S temi vušessi bote vi vi slišali inu ne bote razumeili inu z gledačima očima bode gledali inu ne bote vidili, [15]zakaile-tih ludiserce ie obterpneilu inu nih vušessa hudu slišio inu nih oči so za-perte. De kei kadai z očima ne ugledaio inu z vušesi zaslišio inu s teim sercom zastopio inu sepreoberno inu nee ozdravim.'[16LAm- Luc. : pag dobru ie vašim očim, kir vidio, inu vašim vušessom, kir slišio. [17]Zà risnico iest vom poveim, de dosti prerokov inu pravičnih so želeli viditi, kar vi vidite, inu neso vidili inu slišati, kar vi slišite, tar neso slišali. MvPPoslušaite tedai vi to pergliho od tiga sevca. [19]Kadar du posluša to bessedo od tiga Marc. 191 kralevstva inu te ne zastopi, taku pride ta hudi inu izdere tu, kar ie v nega sercei vsianu. Inu le-ta ie ta, kir ie poleg tiga potu vsiana. [20]Inu tu, kir ie na kamenatu vsianu, ie le-ta, kir to bessedoposluša inu to isto z^a-ici z vesseliem gori vzame. [21] Oli ona v sebi ne ima korena, temučona kratig čas obstoy, kadar te nadluge inu preganane se začno za volo te bessede, taku zdaicise zmoti. \22\Le-tupag, kir ie vmei tu terne vsianu, ie ta, kir to D 3 bessedo i. Pet. i.1' C. 189| Lk 10,23. 190| 1 Pt 1,10-12. 191| Mr 4,13-20. LK 8,11-15. bessedo posluša inu ta skerb tiga svita tar golufia tiga blaga to bessedo zaduši inu brez sada rata. [23\Le-tu pag, kir ie v dobro zemlo vsianu, ie ta, kir to bessedo posluša inu to zastopi, kir potle tudi sad pernesse inu sturi nekateru samo stu, nekateru samo šestdesset, nekateru sam/o/tridesset.« D. [24\On nim eno drugopergliho naprei položi inu pravi: »Tu nebesku kralevstvu ie perg-192| Mr 4,26. Marc. 4.192 lihanu enimu človeiku, kir ie dobru seime sial na suio nivo. [25\Kadar so pag ty ludie spali, pride nega sovražnik inu vseie to lulko vmeipšenico inu gre proč. \26\Kadar pag ta trava zraste inu sad pernesse, tedai se tudi prikaže ta lulka. [27\Ty hlapci pagperstopio h timu gospodariu inu k nemu govore: 'Gos-pud, nei si li ti dobru seime sial na tuio nivo? Od kod tedai ona ima to lulco?' \n\On pravi k nim: 'Tu ie en sovražnik sturil.' Ty hlapci pag k nemu reko: 'Hočešli tedai, de tiakaigremo inu to izplivemo?' On pravi: [29\'Nekar, de vi, plevoč to lulco, ž no tudi to pšenico ne izpučete. \30\Pustite obuie sred rasti do žetve inu v tim času te žetve, iest hočo h tim žencom reči: Izberite rite nerpoprei to lulco inu v snopovie zveste, de se sežge, ampag to pšenico poberite v muie svisli. \3i\ On nim eno drugopergliho naprei položi e. inu pravi: »Tu nebesku kralevstvu ie glih enimu zenfovimu zernu, katero človik vzame inu ie vseie na suio nivo, \3i\kateru ie ner-manši vmei vsemiseimeni. Kadar pag zraste, taku ie nervegši vmei vsemi zelisčemi inu bode enu drivu, taku de te ptice pod ne- Marc. 4.193 193| Mr 4,20. bomprido inugnezdio na nega veiah.« \33\ Eno drugo pergliho ie on k nim govuril. »Tu nebesku kralevstvu ie glih enimu kvassu, Luc. 13.194 194|Lk13,21. kateri ena žena vzame inu ga omessi vmei try polovnike moke, dotle vse skuzi okvassi.« \34\Le-tu vse ie Jezus govuril skuzi perglihe h Marc. 4.195 195|Mr4,10. tim ludem inu on pre^perglih ništer nei k nim govuril. \35\De bode dopolnenu, kar ie go-vorienu skuzi tigapreroka, kir pravi: »Iest hočo odpreti muia vusta v tihperglihah inu Psal. 77.196 196| ps 78,2. hočo izreči te riči, kir so bile skrivene od začetka tiga svita.« [36ìTedai Jezus pusti te ludi od sebe inu F. pride domov inu k nemuperstopio nega jogri inu pravio: »Izloži nom to pergliho od D 4 lulke 197| Mr 4,10. 198 |Raz 14,15-16. 199| Dan 12,3. Mdr 3,15. 1 Kor 15,51. 200| Flp 3,21. Marc. 4..97 lulke na tei nivi. [37\On odgovori inu pravi k nim: »Le-ta, kir seie tu dobru seime, ie ta Syn tega človeika. [3s\Ta niva ie ta sveit, tu dobru seime so ty otroci tiga kralevstva. Ta Apoc. 14..98 lulca so ty otroci tiga Hudiga. [39ìTa sovražnik, kir ie seie, ie ta Hudič. Ta žetov ie ta konec tiga svita. Ty ženci so ty angeli. [40\ko-ker se ta lulka izpleva inu se z ognem sežga, taku se bo godilu na koncu tiga svita. [nTTa Syn tiga človeika bode poslal suie angele inu oni bodo izbirali iz nega kralevstva vse zmote inu te, kir krivo deio. [42\Inu ie bodo vergli v to ogneno peč, tukai bode iok inu škripane tih zpb. vTedai bodo typravični sveitili koker tu sonce v tim kralevstvi nih Očeta. Dur ima vušessa hposlušanu, tapo-slušai. [44\ Spet ie glih tu nebesku kralevstvu eni-mu skrivenimu šacu v ti nivi, kateriga ie en človik nešel inu ga ie skril. Inu on gre od vesselia, ker ie on čez ta isti imel, inu proda vse, kar on ima, inu kupi to isto nivo. [45\Spet ie glih tu nebesku kralevstvu enimu kupcu, kir ie lipe perle iskal. [4t\Inu kadar on eno Dan. ] Sap. 3 Sap. I. Co or. I5. G. Philip. 3.2' H. eno cilu drugo perlo naide, gre tiakai inu proda vse, kar on ima, inu kupi to isto. [47]Spet ie glih tu nebesku kralevstvu eni mreiži, kir ie verona v tu morie, s katero se vse žlaht rybe vkupe vleko. \4%]Inu kadar ie ona polna, taku io vleko h timu kraiu inu sedeio tar vkupe zbiraio te dobre v nihpos-sodo. Katere so pag hude, te iste proč vunkai vergo. [49lTaku se bode godilu na koncu tiga Matth. 25.2' svita. Ty angeli vun prido inu bodo ločili te hude od tih pravičnih. \50]Inu ie bodo metali v to ogneno peč. Tukai bode plač inu škripa- ne tih zob.« [51]Inu Je^us pravi k nim: »Ste li Matth. 25.2' vi le-tu vse to zastopili?« Oni pravio: »la, Gospud.« [52] On k nim pag reče: »Zatu en vsaki pissar, vučen h timu nebeskimu kralevstvu, ie glih enimu hišnimu očetu, kir iz suiga šaca napreinesse novu inu staru.« 3]Inupergudilu se ie, kadar ie Jezus do- i. 201|Mt25,32. 202| Mt 25,30. [53]I konal le-teperglihe, gre on od unot [54]inu Marc . pride v suio očino deželo. Inu nee vuči v nih ^ šulah, taku de so se strahom začudili inu so diali: »Odkod pride le-timu taka modrost inu muč? \55\Nei li on eniga cimermana syn? Ioan 62( Nei li nega materi Maria ime?Inu nega D 5 brati 203 203| Mr 7,24. Lk 4,14.42-44. 204| Jn 6,42. 205| Mr 7,24-37. Lk 4,24. Jn 4,44. Marc. 7, Luc. 4. loh. + 20 brati Iacob inu Iozes, Simon inu Iudas. [56\Inu nega sestre, nei so li vse per nas? Od kod tedai nemu tu vse pride?« \57\Inu so se na nim zmotili. Jezus pagpravi k nim: »Enprerok nigdir nei prez^ časti koker v sui royenski deželi inu na suim domu.« [5«\Inu on tukai neisturil veliku caihnov za volo nih nevere. TA XIIII. CAP. A. Za čes volo ie loannes Kerstnik ulo-vlen inu kefan. Tetrarha, se pravi en vyud, kir ie postavlen čez ta četerti deil eniga kralevstva oli ene dežele. B. Jezus se ugane Erodežu v eno puščavo, undu špiža s peteimi kruhi inu z dveima ribama več koker pet tissuč mož. C. Čez jogre pride ponoči ena velika fortuna. H tim gre Jezus verhu moria inu Petru, kir ie tonil, pomaga. V Genezaretski deželi ozdravi vse, kir so se nega gvanta dotegnili. 206| Mr 6,14-29. Lk 9,7-9. Lk 3,1.19. A. Marc. 6. Luc. 9. Luc. 3.206 V Tim istim času usliši Erodež tetrarha ta glas od Jezusa. [2\Inu on pravi k suim služabnikom: »Le-ta ie Ioannes Kerstnik, on ie od smerti vstal, zatu so nega dela taku sylna.« \3\ZakaiErodežie bilIoannesa uiel inu zvezal tarpostavil v to iečo za volo te Erodiade, nega brata Filipove žene. Marc. 6. žene. [4\ZàkaiIoannes ie k nemu dial: »Onu Levit. i8.2"7 nei prov, de ti no imaš.« \5\Inu on biga rad umoril, oli on se ie bal tih ludi, zakai oni so Matth. 21.2' nega koker enigapreroka deržali. [t\Kadar ie Gen. 40.^ pag Erodež sui royeni dan obhaiel, ie te Erodiade sči plessala pred nim. Tu ie dobru dopalu temu Erodež^. \J\Zatu ie on s prisego oblubilni dati, karkuli bi ona prossila. [«lOna pag, koker ie poprei bila podvučena od nee matere, pravi: »Dai meni tukai v eni skledi tiga Ioannessa Kerstnikaglavo.« \9\Inu ta kral žalosten postane. Oli zavolo te persege inu teh, kir so ž nim per mizi sideli, zapovei ni dati. [vs\Inu on pošle tar odseka Ioannezu glavo v ti ieči. \ii\Inu nega glava ie bila semkai pernessena v eni skledi inu ie dana tei deklici inu ona tu nesse sui materi. \i2\Inu nega mlaiši prido inu vzdigneio tu nega tel-lu inu iepokopaio. Natu gredo tar tu ozna-nio Jezusu. [i3\Kadar tu Jezus usliši, stopi on od unot v enim čolnu v eno pusčavo sam inu kadar tu ty ludie zaslišio, gredo za nim k nogom iz Marc. 6. tih meist. \14\Inu Jezus pride sem naprei, Luicii.9,6.2i' ugleda to veliko množico tih ludi inu se ie B. 207|3Mz18,16. 208| Mt 20,21. 209|1 Mz40,20. Mr 6,17.21. 210| Mr 6,30-44. Lk 9,11. Jn 6,1-4. se ie čez nee usmilil inu te ozdravi, kir so vmei nimi bolni bili. \.5}Na večer pag stopio k nemu nega jogri inu pravio: »Le-tu ie ena pusčava inu nučsem perhaie, pusti te ludi od sebe, de gredo v te vassi inu sebi spižp ku-pio.«[.t\Jezus pagpravik nim: »Onu nim nei potreiba poiti, daite vi nim iesti.« \.7\Oni pag reko k nemu: »Mi ne imamo večtukai koker pet kruhov inu dvei ribi.« [.s\Inu on pravi: »Pernessite vi meni te iste semkai!« [i9\Inu on zapovei tim ludem doli seisti na to travo. 211| Inu. Iuu^^^ vzame te pet kruhe inu te dvei ribi, pogleda gori v nebessa, zahvali tar rezlomi inu da te kruhe tim jogrom, ty jogri pag dado tim ludem. \20\Inu so ieili vsi inu so siti bili inu so vzdignili, kar ie čez^ ostalu od kos-sov, dvanaist polnih korb. [2^Tihpag, kir so ieili, ie bilu okuli pet tissuč možprez žen inu otruk. C. [22\Inu Jezus ie zdaici permoralsuim jo- grom, de so stopili v ta čoln inu de so se pred nim ke čezpelali, dotle ie on te ludi pustil od 212| Mr 6,46. Marc. 6. sebe. [23\Inu kadar ie on te ludi od sebe pustil, L'k 6,15. Luc!.6!2i2 gre on gori na eno goro sam, de bi molil. Inu na večer ie le on sam undukai bil. \24\Inu ta čoln čoln ie bil na sredi tiga moria inu ie nadlugo terpil od tih vallov, zakai ta veiter ie bil nim ^bper. [25] Ob četerti nočni vahti pagpride Jezus k nim inu hodi verhu moria. [26]Inu kadar ty jogri zagledaio nega,gredočiga verhu moria, so se ustrašili inu reko: »Tu ie enapo-sšast« inu zevpio od straha. \27]Ampag Jezus zdaici k nim pregovori inu pravi: »Bodite serčni, iest sem. Ne buite se!« [2S]Peter pag ne-mu odgovori inu pravi: »Gospud, si li ti? Taku ukaži meni poiti h tebi na tei vodi.« [29] Inu on pravi: »Poidi sem.« Inu Peter stopi iz^ tiga čolna inu gre verhu vode, de bi on k Jezusu prišal. [30]Kadar on pag vidi ta močan veiter, se prestraši, inu kadar začne topiti se, zavpye inu pravi: »Gospud, ohrani mene!« [31] Jezus pag iztegne zdaici suio roko inu ga popade inu pravi k nemu: »O ti maluveran, za- kai si cbivlal?« \32]Inu kadar ona stopita v ta Marc. 6.213 213| Mr 4,39. čoln, potihne ta veitar. [33!^pag, kir so v tim čolni bili, prido inu pado doli na kolena pred nim inu pravio:»Tisirisničnu Božy Syn.« [34] Inu kadar se prepelaio, prido v to deželo Ge-nezaret. [35]Inu kadar ty ludie tiga istiga kraye nega zyeido, pošleio po vsi deželi oku- li, A. 214| Mr 7,10. 1 Mz 20,12. 5 Mz 27,16. Marc. 7. Exod. 20. Deut. 27.21 li inu k nemu pernesso vse žlaht bolnike. Inu so ga prossili, de bi le-tiga kraie nega gvanta dotagnili. Inu kuliku se ie dotagni-lu, so zdravi postali. TA XV. CAP. A. Kristus razodeva to farizevsko hi-navsčino, kir so nih postave čez Božye stavili, inu pravi, de tu, kar ie Bug postavil, ostane, kar so pag ludie gori naredili, tu bode s kurenom izdertu. B. Kristus pravi, de nikar ta špendia, te-muč ty greihi oskrunio tiga človeika. C. Ozdravi ene aydine sčer zavolo nee velike, terdne inu stonovite vere. D. Na eni galileiski gori vse žlaht bolnike ozdravi. E. Sedmeni kruhi inu maihinu ribicami spiža štiri tavžent mož inu nih družino. ^ I ^Edaiprido k Jezusu ty pissary inu fari-JL zei od Ieruzalema inu pravio: \2\»Zakai tui jogri prestopuio to postavo tih starišev? Oni ne umio nih rok, kadar kruh ieido.« \3\Onpag odgovori inu pravi k nim: »Zakai vi prestopui-ete to Božyo zapuvid za vaše postave volo? [4\ Bug ie zapovedal, rekoč: 'Ti imaš poštovati očeta inu mater' inu 'Kateri očeta oli mater kolni, ta imasmertio umreti.'\5\Vi pagpravite: 'Kateri re- če če k očetu oli k materi: 'Ta dar, kir od mene Prov. 28.215 se offra, ta isti tebi k nucu pride.' S teim ste sturili, \6\de nisče naprei suiga očeta oli suio mater nepoštuie, inu ste taku to Božyo za-puvid gori vzdignili za vaše postave volo. \7\ Vi samopravičari, ta Ezaias ieprov od vas prerokoval inu dial: \8i'Le-ty ludie se k meni Esa. 29. ž nimi vussti perbližuio inu ž nimi žnabli Ezech. 33. mene poštuio. Ampag nih serce ie deleč od mene. \9\Oli oni zabston meni službo, kadar oni vuče take vuke, kir ne so samuč človeske zapuvidi.'« \io\Inu on pokliče k sebi te ludi inu pravi k nim: »Poslušaite inu rezou-meite: \ii\tu, kar v ta vusta gre, tiga čoveika ne sturi nečistiga, temuč, kar iz^ vustgre, tu istu sturi tiga človeika nečistiga.« wTedai stopio k nemu nega jogri inu pravio: »Veiš li, de ti farizei, kadar so oni le-to bessedo slišali, so se zmotili?« \13\ On pag odgovori inu pravi: »Vsaku zasaiene, kateru mui Oča ne- Act. 5.217 beski nei zasadel, bode iztreblenu. \14\Pustite ie, oni so slipi inu teh slepcov vodci. Kadar Esa. ^2.8 slepec slepca vodi, taku oba v iamo padeta.« ' ' Peter 215| Prg 28,7. 216| Iz 29,13. Ezk 33,32. 217 |Apd 5,38-39. 218| Iz 42,7. Lk 6,39. 219| Mr 7,6-7. B. Marc. 7.2 220| Gredo. 221| Mr 7,24-35. C. Marc. 7.2 222| Lk 19,9. Luc. I9.2 [.5\Peter pag odgovori inu pravi k nemu: »Izloži nom topergliho.« [.6\Jezus pagpravi: »Inu še tudi vi ste nezastopni? [i7\Se nekar ne rezoumeite, de vse, kar v usta gre, tu gre v trebuh inu bode ozdalai vun verž^nu. \.š^Am-pag tu, kar iz vustgre, tu gre iz tiga serca, inu tu istu sturi tiga človeika nečistiga. [i9\ Zakai iz serca vun grtdo'22-2' hude misli, ty uboy, presuštvu, kurbarya, tatvina, krive priče, kletva. [20\Le-te so riči, katere omade-žuio tiga človeka. Ampag s temi neumiveni-mi rokami ieisti, tiga človeika ne omadež^.« \2.-\Inu Jezus gre vun od unot inu se ugane v te kraie tiga Tyra inu Sydona. \22\Inu pole, ena kanineiska žena pride od tih istih krai-ev inu vpije za nim tar pravi: »O, Gospud, ti Davidov syn, smili sse če^ me. Muia sči bo zlu odZludia martrana.« [23\Onpag ni nei odguvoril ene bessede. Natuperstopio k nemu nega jogri, prossio nega inu pravio: »Pust^i]^io od sebe, zakai ona vpye za nami.« [24\On pag odgovori inu pravi: »Iest ne-sem poslan samuč h tim zgublenim ovcom od te izraelske hiše.« \25\Ona pagpride inu pade doli pred nim inu pravi: »Gospud, pomagai meni.« \2b\Onpag odgovori govori inu pravi: »Nei spodobnu, de se tim otrokom kruh vzame inu de se tim psyčem verže.« \27\Onapravi: »Ia, Gospud, oli ty šcenci vsai ieido od tih drobtin, kir padaio iz te mize tihgospudov.« [2iT'edai Jezus odgovori inu pravi k ni: »O, žena, velika ie tuia vera, tebi se sturi, koker hočeš.« Inu nee sči ie v tisti uri zdrava postala. [29\Inu Jezus gre od unot bul naprei inu d. pride poleg tiga Galileiskiga moria. Inu gre gori na eno goro inu tukai sidi. \31\Inu k nemu prido veliku ludi, ty sebo perpelaio hromce, slepce, mutce, krulavce inu druzih veliku inu te so metali pred Jezuseve noge. Inu on te ozdravi, [3i\taku de so se ty ludie začudili, kadar so oni vidili te mutce govoriti, te krulove zdrave, te hrome hoditi, te slipe viditi inu so čestili tiga Izraelskiga Boga. [32\Inu Jezus pokliče k sebi suie jogre inu E. pravi: »Meni se ty ludie smilio. Zakai oni uže try dni per meni prebivaio inu ne imaio kai ieisti inu iest nih nečo prez^ ieidi pustiti Marc. 8.224 224| Mr 8,1-10 od sebe, de kei ne obnemogo na tim potu.« [33\ Natu nega jogri k nemu pravio: »Kei E mi Esa. 35.223 2 2 3| Iz 35,5-6. mi hočmo tukai v ti pusčavi tulikain kruha vzeti, de mi tako množico ludi nasitimo?« [34 Inu Jezus pravi k nim: »Kuliku kruhov vi imate?« Oni pravio: »Sedem inu enu ma-hinu ribic.« \35]Inu on zapoveitim ludem sei-sti na ta tla. [36]Inu on vzame te sedem kruhe inu te rybe, zahvali tar rezlomi inu ie da tim jogrom, ty jogri pag ie dado tim ludem. [37]Inu so vsi ieili tar siti bili inu so jogri vzdignili, kar ie bilu od kossov, sedem korb polnih. [3»lTih pag, kir so ieili, ie bilu štiri tissuč mož, prez žen inu otruk. \39]Inu kadar on te ludi od sebe pusti, stopi v en čoln inu pride v te magdelavske kraie. TA XVI. CAP. A. Farizei, saducei Jezusa izkušaio, pegeruio nebeske caihne. B. Kristus veli pred farizeiskim vukom se varovati. C. Kristus praša, kai ludie inu ty jo-gri od nega derže. S. Peter spozna pravo vero. To Kristus poterdi, de le s to isto pride v nebessa. D. Prerokuie od suie martre, veli, de ty, kir hote biti per nim v nebessih, de tudi bodo pernare-dni h timu terplenu. Vtim A. V Tim stopio ty farizei inu saducei k ne-mu, ty so nega izkušali inu prossili, de bi on nim en caihen od nebes izkazal. \2\ On nim Marc. 8. pag odgovori inu pravi: »Kadar na večer gre, Llhc "12 225 taku pravite: 'Bode iasnu, zakai tu nebu ie erdeče.'\3\Inu vjutru vi pravite: 'Danasbode hudu vreme, zakai tu nebu ie erdeče tar žalo-stnu.'[4\Vi, hinavci, viumeite to štaalt tiga neba obsoditi, ampag ta znamina tiga časa ne umeite? Ta huda inu prešustua^^^ žlahta Matth. 12.22 isče znamine inu drugu znamine ni, ne bode danu, samuč tu znamine tiga Ionasa prero- Ion. 2.228 ka.« Inu on nee zapusti inu gre proč. \5\Inu kadar se nega jogri če^prepelaio, so B. bili pozabili kruh sebo vzeti. [«JJezus pagpravi k nim: »Gledaite inu se varuite pred farize- Matth. 829 iskim inu saduceiskim qvassum.« \7\Oni so pag v sami v sebi mislili inu diali: »Tu bode, kir nesmo kruha sebo vzeli.« [8\Kadar tu Jezus zvei, pravi k nim: »Vi, maloverni, kai tu mislite vmei sebo, de kruha neiste sebo vzeli? \9\Inu vi še nekar ne zastopite inu ne Matth. 14.2 spumnite na te pet kruhe vmei pet tissuč ludi inu kuliku korb ste vzdignili?« E 2 Inu 225| Mr 8,1-13. Jn 6,14-15. Lk 12,54-56. 226 |Prešustna. 227| Mt 12,39. 228| Jn 2,23-24. 229| Mt 8,15. Lk 12,1. 230| Mt 14,13-21. 231| Mt 15,38. 232| Mt 14,2. 233| Pravio. 234| Jn 6,35. 235| Mt 11,6. Jn 6,68. 1 Kor 10,4. Iz 28,16. 1 Krn 18,14. Matth. ij.231 [10]Inu na te sedem kruhe vmeištiri tissučludi inu kuliku korb ste vzdignili? \11]Koku ie, de vi ne zastopite, de iest nesem od kruha vom govuril, kadar sem dial, varuite se pred farizeiskim in saduceiskim qvassum?« [l2lTe-dai so oni zastopili, de on nei govuril, de bi se varovali pred qvassum tiga kruha, temuč pred farizeiskim inu saduceiskim vukom. C. [13]Kadar Jezus pride pag v te strani tiga meista Cessarea Filipa, vpraša suie jogre inu Matth. i4.232 pravi: »Du, pravio ty ludie, sem iest, Syn tiga človeika?« \14\Oni pranio:23"3 »Eni govore, ti si loannes Kerstnik, eni pag, ti si Elias, eni pag, ti si leremias oli eden iz tih prerokov.« [15] On pravi k nim: »Vi pag, kai pravite, du sem iest?« [16]Simon Peter odgovori inu pravi: »Ti si Kristus, ta Syn tiga žjviga Boga.« [17]Inu Jezus odgovori inu pravi k ne-mu: »Izveličan si ti, Simon, loanasov syn, zakai messu inu kry tebi tiga nei rezpdelu, temuč mui Oča,kir ie v nebessih. Mv^Inu iest tudi tebi poveim, de si ti Peter inu verhu le-tiga kamena iest hočo zazidati muiogmaino. Inu vrata tiga pekla no ne bodo premogle. [18] Inu hočo tebi loh. 6.23 Matth. ii. loh. 6. i. Cor. io. Esa. 28. i. Paral. i8. tebi dati kluče tiga nebeskiga kralevstva inu Matth. is. 236| Mt 18,18. vse, kar ti boš na zemli zvezal, tu bode tudi ^oh. 20. Jn 20'23. v nebessih zvezanu, inu vse tu, kar ti boš na zemli rezvezal, tu bode tudi v nebessih rez-vezanu.« [2Vstanite inu ne bu-ite se.« [8]Kadar pag nih oči gori vzdigno, nikogar ne vidio, temuč Jezusa samiga. \9\Inu kadar oni doli gredo iz gore, zapovei nim Marc. 9.243 243| Mr 9,9. Jezus inu pravi: »Le-tu videne nikomer ne poveite, dotle ta Syn tiga človeika ne vstane od smerti.« [10] Inu nega jogri so ga vprašali, rekoč: »Zakai tedai typissarypravio, de ta Elias morepoprei priti?« [11JJezus odgovori Mal. 3.244 244|Mal3,11. inu k nim pravi: »Elias ima, ia, priti poprei inu vse na pravu oberniti. \12\Ampag iest vom poveim, de ie Elias už^eprišal inu ga neso spoznali, temuč so na nim sturili, E 4 kar 245| Mr 9,17-19. Lk 9,38-39. 246| Mr 9,28. 247| Mt 21,21. Lk 17,6. B. Marc. 9. Luc. 9.245 Marc. 9. Matth. 21. Luc. 17.247 kar so hoteli. Taku bode moral tudi ta Syn tiga človeika terpeti od nih.« yvTedaiso ty jogri zastopili, de ie on od Ioannesa Ker-stnika k nim govuril. \i4\Inu kadar oni prido h tim ludem, stopi k nemu en človik inu se pred nim pokloni inu pravi: \i5\»Gospud, smilisse čezmuiga synu, zakai on ie mesičin inu veliku terpi. On čestu v ogen pade inu čestu v to vodo. \i6\Inu iest sem nega h tuim jogrom pernessel inu neso mogli nega ozdraviti.« ^JJez^spag odgovori inu pravi: »O, ti, ti neverna inu izkrivena žlahta, koku dolgo tedai per vas bom?Koku dolgu iest vas bom terpil?Perpelaitega semkai.« \i8\ Inu Jezus ga posvari inu ta zludi gre vun od nega inu ta hlapčič zdrav rata v ti isti uri. yi^Tedai stopio k nemu nega jogri su-seb inu pravio: »Zakaiga mi nesmo mogli izegnati?« \20\Jezus pravi k nim: »Za vaše nevere volo, zakai risnično iest vompoveim, aku vi vero imate koker enu zhenfovu zernu, taku vi morete reči k le-ti gori: 'Presseli sse od sod tiakai,' taku se bode presselila. Inu vom ništer ne bo nemogoče. Ampag C. \Ampag le-ta žlahta vun ne gre, samuč skuzi molitou inu post.««2248 \22\Kadar so pag oni nih stan v ti Galilei imeli, pravi Jezus k nim: »Onupride, de ta Syn tiga človeika bode izdan v te človeiske roke [23\inu oni ga ubyo inu na trety dan bode on gori vstal.« Od tiga oni sylnu žalostni po- Mualtth. 6 stano. [22\Kadar pag oni prido v ta Kaperna- 20.229 um, prido h Petru ty, kir životno štivro noter iemlo, inu pravio: »Aku vaš moister plačuie životno štivro?« \25\Onpravi: »Ia.« Inu kadar on domov pride, pride nemu Jezus naprei inu pravi: »Simon, kaise tebi zdi? Od koga iemlo ty krali na zemli ta col oli ta činž? Od suih otruok oli od ptuih?« Peter pravi k nemu: \26\»Od ptuih.« Jezus pagpravik nemu: »Obtu ty otroci so frai. \27\De mi pag nee ne zmotimo, poidi k moriu, verzi vodico inu tupervo ribo, Matth. 12.2-kir gori pride, vzami inu kadar ti nee vusta odpreš, naideš en stater, ta isti vzami tar dai za me inu za te. E 5 TA 248| SSP vrstice 21 ne vsebuje; v opombi se nahaja pojasnilo, da jo nekateri rokopisi dodajajo, kar je povzeto po Mr 9,29. 249| Lk 9,10.43-45. Mt 16,24; 20,8. 250| Mt 12,40. 74 s. matevža evangeli TA XVIII. CAP. 251| Mr 9,33. Lk 9,46-48. 2 Pt 2,7. A. Marc. 9. Luc. 9. 2. Pet. 2.2 252| Mr 9,42. Lk 17,2. Marc. 9. Luc. 17.25 A. Kristus vuči to pohlevščino. Prity grozovito tim, kir te preproste inu mlade v ti veri spatčio; ty angeli varuio otruk. Kristus hoče te zgublene ohraniti. B. Bug Oča neče, de bi du hudiga konca vzel. C. Koku se ty kersčeniki maio vmei sebo svariti, vučiti inu panati. D. Kristus veli vsem vernim inu vuči z eno zastopno pergliho, de imaio vseim tim, kir nim krivu deio, iz serca odpustiti, potehmal Bug nim veliku več odpusti. V'Ti isti vuri stopio ty jogri k Jezusu inu pravio: »Du ie nertavegši v nebeskim kralevstvi?« \2\Inu Jezus pokliče k sebi enu deite inu ie postavi v sredo vmei nee \3\inu pravi: »Risničnu iest vompoveim, samuč vi sepreobernete inu bodete koker ty otroci, sice vi ne pridete v tu nebesku kralevstvu. [4\Ob-tu, kateri sam sebe poniža koker le-tu deite, ta isti ie nertavegši v tim nebeskim kralev-stvi. [5\Inu kateri enu taku deite gori vzame v muim imeni, ta mene gori vzame. [6\Kate-ri pag zmoti eniga iz le-teih maicinih, kir v me veruio, timu bi bule bilu, de bi se nemu en malinski kamen obessil na . Cor. na negagerlu inu bi utoplen bil v tim globokim moriei. \7\Ve timu svitu za volo zmote. Te zmote moraio, ia, priti, oli vsai ve timu človeiku, skuzi kateriga ta zmota pride. [8] Aku tebe tuia roka oli tuia noga zmotuie, taku no odsekai inu verz^i]io od sebe. Bule Matth. 5. ie tebi, de ti hrom oli krulev greš v ta leben, Marc. 9. koker de bi dvei rokei oli dvei nogei imel inu bi veržen bil v ta večni ogen. \9\Inu aku tebi tuie oku zmoto dela, izder/i/ie vun inu verz^i]' ye od sebe. Bule ie tebi, de z anem okum greš v ta leben, koker de bi dvei okei imel inu bi veržen bil v ta peklenski ogen. [10] Gledaite, de vi kei eniga iz^ le-tih maicinih ne veržmagate, zakai iest vom poveim, de nih angeli v nebessih veden vidio tu obličie muiga Očeta, kir ie v nebessih. [11]Zàkai ta Syn tiga človeika ieprišal ohraniti, kar ie zgublenu bilu.22'5' [12]Kai se vom zdi, kadar kei en človik ima b. stu ovac inu ena iz tih zaide? Ne zapusti li on tih devet inu devetdesset na tih hribih, gre kiakai tar isče to, kir ie zešla? \13\Inu aku se pergodi, de no naide, risnič- Luc. i5.2 253| 1 Kor 11,18-19. 254| Mt 5,29-30. Mr 9,45-47. 255| SSP vrstice 11 ne navaja; pojasnilo informira, da jo nekateri rokopisi dodajajo, kar je povzeto po Lk 19,10. 256| Lk 15,3-7. 257| 3 Mz 10,4. Sir 17,11-14. Lk 17,3. 4 Mz 25,13. 5 Mz 17,6; 19,15. 2 Kor 13,1. 258 |Mt 16,19. 259| Lk 24,15. C. Levit. 10. Eccles. 17. Luc. 17. Num. 25. Deut. 17, 19. 2. Cor. 13.25 Matth. 16.2' Luc. 24.2' D. risničnu vom poveim, on se čez no obesseli več, koker čez^ te devet inu devetdesset, katere neso bile zašle. \i4\ Glih taku poleg muiga Očeta, kir ie v nebessih, nei vola, de bi eden iz^le-tih maicinih izgublen bil. [i5\Aku pag tui brat se pregriši na tebi, taku puidi kiakai inu ga posvari vmei tebo inu nim samim. Aku te on sliši, taku si dobil suiga brata. yis^Aku tebe pag ne sliši, taku vzami še k sebi eniga oli dva, de na vustih dveiu oli tryeh prič vsaka reič obstoy. [i7\Aku on nee ne sliši, taku povei tei Cerkvi; aku on te Cerkve ne sliši, taku ti nega derži koker eniga ayda oli colnaria. \i8\Risničnu iest vom poveim, de, kar bote vi zvezali na zemli, tu bode tudi v nebessih zyezanu. Inu kar vi rezvežete na zemli, tu bode tudi v nebessih rezvezanu. \i9\Spet vom poveim, aku dva iz vmei vas bota ene misli na zemli, za kaker-šno reič bota prossila, bode nima dana od muiga Očeta, kir ie v nebessih. \20\Zakai kir-kuli dva oli try se snideio v muim imeni, tukaisem iest v sredi vmei nimi.« \21\Natu perstopi Peter k nemu inu pravi: »Gospud, kulikokrat iest moram muimu bratu, bratu, kir se na meni pregriši, odpustiti? Ie li dosti sedemkrat?« [22 Je^us reče k nemu: »Iest ne pravim sedemkrat, temuč sedem-dessetkrat sedemkrat. \23\Obtu ie tu nebesku kralevstvu perglihanu enimu kralu, kir ie Matth. 6. hotel raitingo delati suiemi hlapci. \22\Inu M^a(^.cI ,I.2'6o kadar on začne raitati, pride nemu eden naprei, ta ie bil nemu dolžan desset tissuč funtov. [25\Kadar on pag nei premogel s čim Matth. 5.261 plačati, zapovei ta gospud prodati nega inu nega ženo inu otroke inu vse, kar ie imel, inu plačati. [26]7a hlapec pagpade doli, nega moli tar pravi: 'Gospud, imei poterplene z meno, iest hočo tebi vse plačati.' \27\Inu ta gospud se usmili čez tiga hlapca inu ga pusti prostiga inu nemu ta dolg tudi odpusti. [2i\Potim gre vunkai ta hlapec inu naide eniga suiga ra-venhlapca, ta ie bil nemu dolžan stu denarjev. Tiga on popade, ciazi tar davi inu pravi: 'Plačai, kar si meni dolžan.' \29\Inu ta ravenhlapec pade doli, nega prossi inu pravi: 'Imei z meno poterplene, iest hočo tebi vse plačati.' [30\On pag nei hotel, temuč gre inu nega v iečo verže, dotle on ta dolg ne plati. [3i\ Kadar tu, kar se ie zgudilu, nega raven- 260| Mt 6,12. Mr 11,10. Lk 17,4. 261| Mt 5,39.44-45. 262 |Jak2,8.13. lacob ; 263| Mt 6,14-15. Mr 11,25. Matth. 6. Marc. ii.26 venhlapci zagledaio, so za zlu imeili inu gredo inupernesso naprei timu gospudi vse, kar se ie zgudilu. \32\Natu ta gospud nega pokliče inu pravi k nemu: 'Ti hudobni hlapec, vus le-ta dolg seim iest tebi odpustil, kadar si ti mene prossil. [33\Ne bil bi ti tudi imel se usmiliti čez tuiga tovariša, koker sem se iest čez^ te usmilil?' \34\Inu nega gospud se reserdi inu ga izda tim beričom taku dolgu, de on plača, kar ie dolžan bil. [35ìTaku bode vom mui Oča nebeski tudi sturil, aku vi nekar iz^ vašiga serca ne odpustite vsakaterisuimu bratu nega krivu diane.« TA XIX. CAP. A. Zakon ie ena terdna zaveza od Buga, samuč za prešustva volo se loči. Prez žene biti ne vsakimu danu. B. Jezus za otročiče moli inu ie žegna. C. Vuči vse, suseb te bogate, koku imaio dobiti ta večni leben. Ferdamna tu ze-vupane na blagu. D. Ty, kir za Jezusovo volo kai zapuste, bodo za tu velik lon v nebessih pryeli. A. I Nu pergudilu se ie, kadar ie Jezus lete 262 [3] Marc. io.2 -te bessede bi dokonal, se on vzdigne iz te Galileie inu pride na te kraie te ludovske dežele na uno stran lordana. \2]Inu za nim gre množica ludi inu on nee undu ozdravi. Inu ty farizei stopio k nemu, nega izkušuio inu pravio k nemu: »le li prov, de se en člo-vik loči odsuie žene za vsakiga uržaha volo?« [4]On odgovori inu reče k nim: »Neiste li vi brali, de ta, kir ie v tim začetki sturil ti-ga človeika, ta ie sturil, de en mož inu ena Gen. 2.265 žena ima biti? \5]Inu ie dial: 'Zatu bode en človik očo inu mater zapustil inu se bode k sui ženi perdružil inu bota ta dva enu mes-su. [6]Inu taku uže nesta dva, temuč enu messu.' Kar ie tedai Bug vkupe združil, tiga človik ne ima rezločiti.« mNatu oni reku: »Zakai ie tedai Mozes zapovedal dati en Deut. 24.2' ločitui267 list inu od nee se ločiti?« \8\On k nim pravi: »Moizes ie dopustil vom se ločiti za-volo terdusti vašiga serca, sice od začetka nei bilu taku. [9]Iest vompagpoveim, de ka- Matth. 5. teri se loči od suie žene samuč zavolo kurbar- ^^^.'^i io. ye inu enu drugo poroči, taisti . i6." 264| Mr 10,1-12. 265| 1 Mz 2,24. 266| 5 Mz 24,1. 267| Ločitni. 268| Mt 5,31. Mr 10,13-16. Lk 16,18. 269| Mdr 8,21. 270| Mr 10,17-31. Lk 18,18-30. Ps 120,1-2. 271| Derži. 272| 2 Mz 20,5-6. 5 Mz 4,40; 5,7-10. Sap. B. C. Mar. 10. Luc. 18. Psal. 118.2' Exod. 20. Deut. 4, 5.272 taisti ta zakon prelomi. Inu ta, kir to odločeno poroči, ta tudi prelomi ta zako[n].«^ [io\ Natu reko nega jogrik nemu: »Aku le-ta reič eniga moža s to ženo taku stoy, taku nei dobru v ta zakon stopiti.« [ii\Onpag k nim reče: »Le-to bessedo vsi ne primo, temučty, katerim ie danu. [i2\Zakai so eni rezani, kir so iz^ materiniga telessa taku royeni. Inu so eni rezani, kir so od ludi rezani, inu so eni rezani, kiri so sami sebe rezali zavolo kralevstva ne-beskiga. Kateri ye more prieti, ta ie primi.« \i3T'edai so bili k nemu pernesseni otročiči, de bi on na nee te rokepolužil inu molil, ty jogri pag so nee svarili. \14-\Ampag Jezus pravi: »Pustite te otročiče inu ne branite nim k meni priti, zakai tacih ie tu nebesku kralev-stvu.« [15\Inu kadar on pologi te roke na nee, gre proč od unod. \i6\Inu pole, eden stopi k nemu inu pravi: »Dober moister, kai imam dobriga diati, de iest morem imeit ta večni leben?« \17\Onpravi k nemu: »Zakai ti mene imenuieš dober? Nisče nei dober, samuč ta dini Bug. Hočeš pag ti v ta večni leben priti, taku derhi22^ te zapuvidi.« On pravi k nemu: \i8\»Katere?« Jezus 269 Gal. J.2' Jezuspag pravi: »Ti ne imašubyati, ti ne imaš krasti, ti ne imaš krivu pričovati. [19\ Poštui očeta inu mater inu ti imašlubiti tuiga bližniga koker sam sebe.« [2o\Natu pravi ta mladi k nemu: »Le-tu vse sem iest deržal od muie mladusti, kai meni še man-ka?« \2iJezus pravi k nemu: »Hočeš li popol- Luc. 12.272 noma biti? Taku poidi tiakai, prodai vse, kar imaš, inu dai tim bozim, inu bodeš imel en šac v nebessih. Pole pridi tar hodi za meno.« [22\Kadar ta mladi to bessedo zasliši, gre Matth. 6.27 proč žalosten od nega, zakai on ie imel dosti blaga. [23\Natu Jezus pravi k suim jogrom: Marc. i o.^ »Risničnu vom poveim, de en bogat težku ' ' pride v tu nebešku kralevstvu. \22\Inu spet vom poveim, de ena kamela lažei gre skuzi vušessa ene iegle, koker de en bogat pride v tu nebesku kralevstvu.« \25\Kadar tu nega jo-gri zaslišio, se sylnu prestrašio inu pravio: »Du more tedai ohranen biti?« [26\Jezus pag na neepogleda inu pravi k nim: »Per ludeh ie le-tu nemogoče, ampagper Bugi so vse riči Zach. 8.277 mogoče.« [27\Peter tedai odgovori inu pravi k nemu: D. »Pole, mi smo vse zapustili inu smo hodili za F tebo, 273| Gal 5,14. 274| Lk 12,33. 275| Mt 6,19. 276| Mr 10,23-27. Lk 18,24-27. 277| Zah 8,6. 278| Mr 10,40. Lk 18,22. Mt 4,16. Lk 22,30. 279| Mdr 5,1-4. 5 Mz 33,2. 280| Nyve. 281| Job 42,10. Mt 20,16. Lk 13,30. Marc. 10. Luc. 18. Matth. 4. Luc. 22.278 Sap. 5. Deut. 33.279 Iob 42. Matt. 20. Luc 13.281 tebo, kai nom tedai zatu bode?« [28]Jezus pag pravi k nim: »Risničnu vom poveim, de vi, kir ste za meno hodili, v le-tim drugim roi-stvu, kadar ta Syn tiga človeika bode sidel v tim stoli nega gospostva, bote vi tudi sideli na tih dvanaist stoleih inu bote sodili te dvana-ist žlahte izraelske. \29\Inu en vsaki, kir zapusti hiše oli brate oli sestre oli očeta oli mater oli ženo oli otroke oli nyne280 zavolo muiga imena, ta isti bo za vsaku stu pryel inu erbal ta večni leban. \30\Ampak nih dosti, kir so ty pervi, bodo ty pusledni, inu ty puslednibodo ty pervi.« TA XX. CAP. A. Jezus z le-to pergliho od le-tih delovcev v tim vinogradu vuči, de ne-kar zavolo naših dobrih del nom bode dan ta večni leben, temuč nom duide iz cele same dobrute inu milosti Božye, prez vsega našiga zaslužena. B. Prero-kuie jogrom od suie martre. C. Dva jo-gra prossita Kristusa skuzi nyu mater za veliko čast inu oblast tiga svita. Natu on veli eden drugimu v pohlevsku služiti. D. Dveima vernima slepcama ta pogled poverne. A. M Akai tu nebesku kralevstvu ieglih en- imu nimu hišnimugospodariu, kir gre viutro ranu dolovce^282 naiemati v sui vinograd. \2]Inu 282| Delovce. kadar on s tremi delevci ta vdin sturi, na vsag dan za en dessetag, te on pošle v sui vinograd. [3]Inu on gre vun ob tei trety vuri, zagleda druge, stoyeč na tim tergu prez della, \4\inu on h tim tudi pravi: »Puidite vi tudi v mui vinograd inu kar bode prov, tu hočo vom dati.« [5] Inu oni gredo kiakai. Spet on vun gre ob tei šesti inu deveti vuri inu on sturi glih taku. [6] Ob tei enaisti uri paggre vun inu naide druge, stoyepraznuioč, inu reče k nim: »Zakai vi tukai ta vus dan stoyte prez del-la?« \7\Oni pravio k nemu: »Zjatu, ker nas ni-sče nei vdinal.« On pravi k nim: »Puidite vi tudi tiakai v ta vinograd inu kar bode prov, tu botepryeli.« [8]Kadar iepag večer bilu, pravi tagospud tiga vinograda k suimu val-putu: »Kliči te delovce inu dai nim ta lon. Zečni od puslednih do tihpervih.« [9]Inu kadar prido ty, kir so ob enaisti uri vdineni bili, preimo vsag sui dessetag. \10\Kadar pag ty pervi prido, so menili, oni bodo več pryeli, inu oni tudi primo vsag sui dessetag. [11]Inu kadar ta preimo, mermraio zuper tiga hiš- F 2 niga 283| Rim 11,35. 284| Mt 19,29-30. 285| Mr 10,29-30. Lk 13,29. 286| SSP stavka, ki se nahaja v oglatem oklepaju, ne vsebuje. Rom. niga gospodarie inu pravio: \i2\»Le-ty pusle-dni so le eno uro delali inu ti si nee nom glih sturil, kir smo nessli to težkust tiga dne inu to vročust.« [13\ On pag odgovori enimu iž nih inu pravi: »Periatel, iest tebi krivu ne de-im. Neisi li z meno naredil za en dessetag? [i2\Vzami tu, kar ie tuie, inu puidi tiakai, iest hočopag le-timupuslednimu datiglih koker tebi. [15\Ne spodobi se meni diati s teim muiem, kar iest hočo? Ie li tuie oku zatu hu-Matth. i9.282 dobnu, ker sem iest dober?« \ib]aku ty pusle-dni bodo ty pervi inu ty pervi ty pusledni. Zakai veliku ie poklicanih, ampag malu ie izvolenih.]^28' [17\Inu Jezus vleče gori v Jeruzalem inu vzame k sebi suie dvanaist jogre same na ta pot inu pravi k nim: \i%\»Pole, mi vličemo gori v Ieruzalem inu ta Syn tiga človeika bode izdan tim višim fariem inu pissariem inu nega bodo ferdamnali h ti smerti \19\inu ga bodo izdali tim aydom, de ti isti bodo nega zašpotovali inu gai^lali inu križali inu na trety dan on spet goro vstane.« \2]edni stopi k nemu ta mati tih Zebede-iovih otruk ž ne synmi, pred nim doli pade Marc. i0. Luc. 13.285 B. C. inu inu prossi nekai od nega \2i\ inu on pravi k ni: Marc. 10.287 »Kai hočeš ti?« Ona pravi k nemu: »Repi, de le-ta dva muia synuva sydita v tyim krale-vstvi eden na tui destnici inu ta drugi na tui livici.« \22iJezus pag odgovori inu pravi: »Vi ne veiste, kai vi prossite. Morete li vi tu pytie pyti, katero iest bom pyl? Inu s teim kerstom se kerstiti, s katerim iest bom ker-sčen?« Oni pavio:288 »Ia, mi moremo.« \23\On pravi k nim: »Muiepitye bote vi iapyli inu s teim kerstom, s katerim sem iest kersčen, bote vi kersčeni. Ampag tu sidene na mui destnici inu na livici dati meni nepnstoi, Matth. 25.289 temuč, katerim ie pripravlenu od muiga Očeta.« \24\Kadar tu ty desset zaslišio, so bili nevulni čez^ ta dva brata. \25\Je^us pag nee k sebi pokliče inu pravi: »Vi veiste, de ty de-želski vyudi gospoduio čez te ludi inu ty ve- Marc. 9, io.o laki nih oblast čez^ nee izkazuio. \26\ Vmei vami ' 9, ne bode taku, temuč kateri vmei vami hoče velik biti, ta bodi vaš služabnik, \27\inu kateri hoče vmei vami ner več velati, ta bodi vaš hlapec. \28\Glih koker ta Syn tiga človeika nei prišal, de bi se nemu služilu, temuč de on slu- F 3 ži 287| Mr 10,35-45. 288| Corr.: pravio. 289| Mt 25,33. 290| Mr 9,35; 10,31. Lk 9,48; 21,28. ži inu de da sui život k animu odrešenu za mnoziga. D. \29\Inu kadar oni iz tiga Ieriha vun vleko, 291 lMi8,22. Marc.87291 za nimgre velika množica tih ludi. \30\Inu pole, dva slepca siditapoleg potu inu kadar zaslišita, de Jezus mumu gre, vpyeta inu pravita: »O, Gospud, ty Davidovsyn, usmili se čez^ nayu!« [3iTy ludie pag so nyu svarili, de bi imeila molčati. Ampag ona sta le več vpila inu diala: »O, Gospud, ti Davidov syn, usmilisse čez^ naiu!« \32\Inu Jezus obstoy inu nyu pokliče inu pravi: »Kai hočta, de bi vama sturil?« \33\Onapravita k nemu: »Gospud, de se nayu oči odpro.« [34\Inu Jezus se usmili čez^ nyu, so dotagne nyu očes inu zdaici nyu oči so spet vidile inu ona gresta za nim. TA XXI. CAP. A. Jezus po tim prerokovanu cilu po-hlevnu na enim oslu ieizdi v Jeruzalem. B. Kristus izpodi te kupce, menavce inu kramarie iz cerkve. Tim otrokom se pusti hvaliti. C. le preklel to nerodovito figo, vuči od moči te molitve. D. Jezus suio oblast inu vuk pred fary inu oblastniki brani inu poterdi. E. S to pergliho od dveiu synu vuči, de veliki grešniki, aku aku pokuro deio, prido pred hinavci v uebessa.292 F. S to pergliho od vinogra-iskih delovcev daie Jezus na znane tih ludov hudo missel inu sylo, kir so na nim, na tih prerokih inu na nega jogrih izkazali. Prerokuie, de zatu bodo od Buga zaverženi, ty aydie hodo293 gori vzeti. 292| Nebessa. 293| Bodo. I Nu kadar se k leruzalemuperbližao ino prido v Betfage h ti Oliski gorri, tedai Jezus pošle dva suia jogra \2]inu pravi k nima: »Poi-dita v to vas, katera pruti vama leži, inu zdai-ci bota nešla eno oslico pervezano inu enu žerbe per ni. Te odve^ta inu perpelaita k meni. \3\Inu aku du vama kai poreče, taku recita: 'Ta Go-spudnih potrubuie,'inu on bodenyu z^aici pustil. [4]Le-tu ie pag vse sturienu, de se dopolni, kar iegovorienu skuzi tigapreroka, kir pravi: 'Povete tei syonski sčeri, \5\pole, tui kral pride h tebi krotag inu iei^i na eni oslici inu na enim žerbetu te podiarmoveoslice.'« [sTa jogragresta tiakai inu sturita, koker ie nim Jez^s zapove-dal, [7]inu perpelata to oslico inu tu žerbe inu polože na nyu nih gvant inu nega gori posade. [8] Ampag veliku ludi so rezgrinali nih gvant na ta pot. Eni pag so sekali tu veye iz^ drives inu so restresovali po tim F 4 potu. A. Marc. i. Luc. i9.29 Zach. 9. Esa. 62.29 Ioh. 294| Mr 11,1-11. Lk 19,28-38. 295| Zah 9,9. Iz 62,11. 296| Jn 12,14. 296 297| Ps 118,26. 298 |Mr 11,9-10. Jn 12,12-13; 7,42. 299| 1 Kr 8,13. Iz 56,7. Jer 7,11. 300| Ps 8,3. Psal. B. Marc. 11. Joh. 2, 7.2 3. Reg. 8 Esa. 56. Iere.'7.29 Psal. 8.3 potu. viTTy ludie pag, kir so naprei šli inu za/d/aC hodili, so vpili tar diali: »Osiana timu Davidovimu synu, žegnan bodi ta, kir pride v tim imeni tiga Gospudi! Osiana v tim nervissokišim.« [io\Inu kadar ie on noter v tu v Ieruzalem vlekal, ie vse meistu gori vstalu inu dialu: »Du ie le-ta?« [mTy ludie pag so diali: »Letu ie ta Jezus, ta prerok iz^Nazareta od Galilee.« [i2\Inu Jezus gre v ta tempel Božy inu izžene vse te, kir soprodaiali inu kupovali v tim templi, inu preoberne tih menavcev myze inu verže okuli te stole tih golobskih kramariev \i3\inu pravi k nim: »Onu ie pissa-nu, muia hisša ima biti imenovana ena hiša te molitve, vi ste pag iz ž^e sturili eno raz-boinikovo iamo.« \14\Inu v tim templi k nemu gredo ty slepci inu hromci inu on nee ozdravi. [15\Kadar pag ty visši fary inu pissary vidio ta čudessa, katera ie on delal, inu te otroke v tim templi, vpyoč inu praveioč: »Osianna timu Davidovimu synu,« [16\so bili hude vole inu pravio k nemu: »Slišiš ti, kai le-ty pravio?« Jezuspagpravi k nym: »Ia, neiste vi nigdar brali: 'Iz vust tih otruk, kir ne umeio 297 umeio govoriti inu kir sessaio, si ti hvalo naredil'?« \17\Inu on nee tukai pusti inu gre vunkai iz meista v to Betanio inu undu ostane. \i8\Viutro pag, kadar se on v tu meisto po-verne, ie bil lačen. [19\Inu kadar on ugleda enu figovu drivu na tim potu, gre k nemu inu na nim ništer ne naide, temučsamu li-stie. Inu pavi k nemu: »Odsehmal na tebi ne rasti nigdar več en sad!« Inu ta figa zdaici usahne. [2o\Inu kadar tu ty jogri vidio, se začudio inu pravio: »Koku ie ta figa taku hitru usehnila?« [2i\Jezus pag odgovori inu pravi k nim: »Risničnu vompoveim, aku vi bote vero imeili inu ne cbivlali, taku vi ne-kar le-tiga samiga s to figo ne bote sturili, temuč, aku vile-timu hribu porečete: 'Vzdigni sse gori inu verzi sse v tu morie,' \22\taku bode se sturilu inu vse, kar vi prossite v ti molitvi, aku vi veruiete, taku bote pryeli.« [23\Inu kadar on pride v ta tempel, stopio k nemu, kadar on vuči, ty visši fary inu ty stariši vmei ludmi inu pravio: »Iz kakove oblasti ti le-tu delaš?Inu du ie tebi F 5 oblast C. Marc. ii. Luc. 13.3»2 Matth. i7. Luc. i7.303 Marc. ii. loh. i6.302 D. Luc. 20. Marc. ii. Exod. 2. Act. 4, 7.3' 301 | Jn 7,8. 302| Mr 11,1.11. Lk 13,6-9. 303| Mt 17,20. Lk 17,6. 304 |Mr 11,24. Jn 14,31; 15,10; 16,23. 305| Lk 20,1-8. Mr 11,27. 2 Mz 2,14. Apd 4,7; 7,27. loh. 7.3»1 oblast dal?« \2iiJezus pag odgovori inu pravi k nim: »Iest hočo vas tudi vprašati eno bes-sedo. Aku vi meni topoveite, iest hočo tudi vom povedati, iz kakove oblasti iest le-tu deim. [25ìTiga Ioannesa kerst od kod ie bil? Iz nebes oli od ludi?« Natu so oni per sami sebi zmišlovali inu diali: »Aku mi porečemo: 'Iz nebes,'taku on k nomporeče: 'Zakaitedai neste nemu verovali?' \26\Ako mi pagporeče-mo, on ie bil od ludi, taku se mi boymo tih 306| Mt 14,5. Matth. 14.306 ludi.« Zakai vsi so deržali Ioannesa za eni- gapreroka. \27\Inu oni odgovore Jezusu inu pravio: »Mi ne veimo.« Natu on pravi k nim: »Taku iest tudi vom ne poveim, iz kakove oblasti iest le-tu deilam.« E. \28\Kai se pag vom zdi? En mož ie imel dva syna inu on gre h timu pervimu inu pravi: »Mui syn, poidi inu delai danes v muim vinogradu.« \29\On pag odgovori inu pravi: »Iest nečo.« Potle ga ie zgrevalu inu gre tiakai. \30\Inu on gre h timu drugimu inu pravi glih taku. On pag odgovori inu pravi: »Gospud, ia,« inu nei šal. \31\Kateri iz tih dveiu ie to volo tiga očeta sturil? Oni pravio k nemu: »Ta pervi.« Jezus pravi k nim: »Risničnu iest vom poveim, veim, de ty colnary inu kurbe gredo pred vami v tu kralestvuBožye. [32]Zakai loannes ie Matth. 3307 k vom prišal inu ie vas ta pravi pot vučil inu vi neste nemu verovali. Ampag ty colnary inu kurbe so nemu verieli. Inu naisi ste vi vidili, vini neste diali te pokure, de bi vi nemupotle tudi bili verovali. [33]Poslušaite eno drugo pergliho! le bil en f. hišni oča, ta ie zasadil en vinograd inu tiga ie s plutom ogradil. Inu izkopa v nem eno prešo inu sezida en turan inu ga da tim kopačem delati za oblon inu vleče čez^ deželo. [34] Inu kadar semkaipride ta čas tiga sadu, Gen. 9. pošle on suie hlapce h tim kopačem, de bi ne- Eere.5^2. ga sadpryeli. [35l7y kopačipagpolove nega Mia(:c2o^3'08 hlapce tar eniga byo, druziga umore, tiga tretyga s kamenem possuio. [36]Spet pošle on druge hlapce, več, koker ie tih pervih bilu. Inu oni nim glih taku sture. \37]Potle on k nim pošle suiga synu inu pravi: 'Oni se bodo pred muiem synom bali.' [38ijy kopači pag, kadar zagledaio tiga synu, reko vmei sebo: 'Le-tu ie ta erbič! Puite semkaie, de ga ub- Heb. i. Gen. 37.309 yemo inu nega erbsčino na nas perpravimo.' ' [39]Inu oni nega vzamo targapahno iz^ vino- 307| Mt 3,7-11. 308| 1 Mz 9,20. Iz 5,1-2. Jer 12,10. Mr 12,1-12. Lk 20,9-19. 309| Heb 1,14. 1 Mz 37,20. 310| Zah 12,3. Dan 2,35. 311| Mr 11,18. Lk 19,44; 20,18. 312| Jn 7,12. Zach. 12. Dan. 2.31" Marc. 11. Luc. 19, 20.3 loh. 7.31 iz^ vinograda inu ga ubyo. [40\Kadar pag ta go-spud tiga vinograda pryde, kai on bode tym kopačem sturil?« \41\Oni pravio k nemu: »Kadar so hudi, hudu ie bode končal. Inu on bode sui vinograd drugim kopačem pustil za lon delati, kateri bodo nemu dali ta sad per pravim redu.« [42 JJezus pravi k nim: »Neiste li vi nigdar brali v tim pismu: 'Ta kamen, kateriga so ty zidary zavergli, ta isti ie sturien k animu vogelskimu kaminu. Od Gospudi ie tu sturienu inu ie čudnu pre dnašimi očima.' [43\ Zatu iest vom poveim, tu kralevstvu Božye bode vzetu od vas inu danu bode tym aydom, kir sui sad pernesso. [44\Inu kateri na le-ta kamen pade, ta se rezbye. Na kateriga pag on pade, tiga restare.« [45\Inu kadar ty visši fary inu farizei zaslišio nega perglihe, zastopio oni, de ie on od nihgovuril. [46\Inu so iskali, koku bi nega uyeli. Oli oni so se bali pred ludmi, zakai oni so ga za eniga preroka deržali. TA XXII. CAP. A. S to pergliho od ohcaiti priti tim, kir za ta evangeli ne rodio inu kir nih vere inu lebna po nim nim ne derže. B. Kristus timu kunštni-mu vprašanu od štivre modro inu prov odgovori. C. Vuči te nevernike, v kakovim stanu bomo po sodnim dnevi. D. Vuči, katere so ner te vegše zapuvidi inu de Kristus nei le samuč Davidov, temuč tudi Božy Syn. A. I Nu Jezus odgovori inu spet pravi k nim skuziperglihe inu reče: [2\»Tu nebesku kralevstvu ieglih enimu kralu, kir ie suimu synuviohcaitdelal[3\inu ie poslalvunkaisu- Apoc. 19.3 ie hlapce, de tepovablene pokličo na to ohcait. Inu oni neso hoteli priti. [2\ Spet ie on poslal vunkai druge hlapce inu ie rekal: 'Poveite tim povablenim: Pole, iest sem Esa. 25.312 muie kossilu perpravil. Inu muy voli inu muia pitana živina ie zaklana inu ie vse perpravlenu. Pridite na to ohcait.'\5\Olioni za to neso rodili inu gredo tiakai, eden na suio nivo, ta drugi k suy kupčy. [t\Eni pag so te nega hlapce popali inu so iz ž^ih špot delali inu so ie ubyli. [7]Ta kral pag, kadar ie on tu zaslišal, se ie rezserdil inu ie poslal vunkai suio voisko inu ie te razbonike končal inu sežgal nih meistu. [8\Potle ie on dial k suim hlapcem: 'Ta ohcait ie perpravlena, ampag 313| Raz 19,9. 314| Iz 25,6. 315| Mt 13,42; 25,30. 316| Mt 2,6. 317| Mr 12,13-17. Lk 20,20-26. Jn 7,30. ampag ty, kir so bili povableni, neso bili vredni. \9\Obtu poidite tiakai na te ceste inu ku-liku tih naidete, te vi povabite na to ohcait.' \io\Inu ty hlapci gredo vun na te ceste inu vkupe spravio vse te, katere naideio, hude tar dobre. Inu ta ohcait ie bila napolnena s temigostmi. \ii-\Potle, kadar ie ta kral noter šal gledati te gosti, ie zagledal on tukai eni-ga človeika. Ta nei imel na sebi ohcaitniga gvanta. \12\Natu ie on k nemu rekal: 'Peria-tel, koku si ti semkai noterprišal, kir ne imaš ohcaitniga gvanta?' \i3\ On ie pag omel-Math. 13, 25.315 čal. Natu ie ta kral tim služabnikom rekal: 'Zvenite nemu te roke inu noge inu ga ver-zite v to vunano temmo.' Tukai bode yok inu škripane tih zob. MfiZakai dosti ie poklicanih, ampak malu ie izvolenih.« \15Ìedni gredo ty farizei kiakai inu se sve-tuio, koku bi nega uieli na bessedi. [it\Inu pošle-io k nemu nih mlaiše sred Erodežovimi hlapci inu pravio: »Moister, mi veimo, de si ti ri-sničin inu ta pot Božy po tei risnici vučiš inu za nikogar ne rodiš, zakai ti ne gledaš na tu velane Matth. 20.3 B. Marc. 12. Luc. 20. Ioh. 317 velane tih ludi. w^Povei nom teda, kaise tebi zdi. le li prov, de se timu cessariu ta ckinž^^"8 daie oli nekar?« \18\KQdar Jezuspag spozna nih hudubo,pravi: »Vi, hinavci, zakai vi mene izkušuiete? \19\Pokažite meni ta čin^ni denar.« Inu oni nemupodade en denar. [20] Inu on pravi k nim: »Ciga ie le-ta podoba inu tupissmu ozgorai?« \21\Oni pravio k nemu: »Tiga cessarie.« Natu on pravi : »Da- Matth i ite tedai cessariu, kar ie cessarievu, inu Bo- Rom. ^3. gu, kar ie Božye.« [22]Inu kadar oni tu zaslišio, se začudio inu nega puste tar gredo proč. [23]Na ta isti dan stopio k nemu ty sadu-cei, kateri pravio, de ty mertvi gori ne vsta-no, inu ga vprašaio, rekoč: \24]»Moister, Mo- Marc. i2. izes ie rekal: ^Aku du umerie prez otruk, Lct.'223'0. taku ima nega brat nega ženo vzeti inu obu- Deut. 25. diti nega bratu tu seime.' \25]Nu, per nas so bili sedem bratov inu ta pervi ie vzel eno ženo inu ie umerl inu kadar on nei semena imel, ie pustil suio ženo nega bratu. [26] Glih taku ta drugi, ta trety, do tiga sedmiga. [27] H puslednimu po vsemi ie umerla tudi ta žena. [28]Kadar tedai ty mertvi gori vstano, kateriga .319 C. 318| Činž. 319| Mt 17,27. Rim 13,7. 320| Mr 12,18-27. Lk 20,27-40. Apd 23,8. 5 Mz 25,5. 321| 2 Mz 3,6. Heb 11,19. 322| Mr 12,14. Lk 10,27. 5 Mz 6,15. 323| 3 Mz 19,18. Rim 13,8-9. Exod. 3. Heb. ii.3 kateriga boda ona ta žena vmei teimi sedmimi, zakai oni so to vsi imeli?« [2%Jezus pag odgovori inu pravi k nim: »Vi zahaiate inu ne zastopite tigapisma inu te Božy moči tudi nekar. [30\Zakai v tim gori vstaienu se ne bodo možili inu ženili, temuč oni so koker ty Božy angeli v nebessih. \31\Od tiga vstanena tih mertvih neste li vi brali, de ie vom pove-danu od Buga, kir on pravi: [32'Iest sem ta Bug Abrahamov inu ta Bug Izaacov inu ta Bug Iakobov.' Inu Bug nei en Bug tih mertvih, temuč tih živih.« \33\Inu kadar so ty lu-die zaslišali, so se začudili na nega vuku. [32\Kadar ty farizei pag slišio, de ie on tim saduceiom ta vusta zamašil, prido oni vku-pe. [35\Inu eden vmei nimi, en vučen v ti postavi, ie nega vprašal, izkusšaioč, inu ie dial: D(eu.tI 's, 30.322 [3t\»Moister, katera ie ta velika zapuvid v ti postavi?« [37 Jezus pravi k nemu: »Ti imaš tuiga Gospudi Boga lubiti s celim tuiem ser-cem inu s celo tuio dušo inu s celo tuio misse-lio.[3i\Le-ta ie ta perva inu velika zapuvid. [39\ Ta druga ie le-tei glih. Ti imaš lubiti tuiga bližniga koker sam sebe. \20\Vle-ti dveiu za-puvidi vissi ta cela postava inu ty preroki.« Kadar D. Marc. i2. Luc. i0. Levit. i9. Rom. ij.32 Y4i\Kadar sopag ty farizei se bili vkupe zbrali, Marc. 12/ vprašal ie nee Jezus inu ie dial: mì»Kai se vom zdi od Kristusa? Ciga ie on syn?« Oni pravio k nemu: »Davidov.« YB\Onpravi k nim: »Koku tedai David v tim duhu nega imenuie eniga Gospudi, kir pravi: v^'iTa Gospud ie rekal k Psal. moimu Gospudi: Sedi k mui destnici, dotle iest položim tuie sovražnike k animu podnu^ku tuih nug.'[45ìNu aku David nega eniga Gospudi imenuie, koku ie on tedai nega syn?« [46ìInu nisče nei mogel nemu ene bessede odgovoriti inu nisče od tiga dne nei smil nega več vprašati. TA XXIII. CAP. 324| Mr 12,35. 325| Ps 110,1. T A. Kristus veli ta pravi vuk od hudih vučenikov gori vzeti. Ta pravi moister, oča inu doktor ie Bug inu naš Gospud Jezus Kristus. B. Farizeiom bridko pri-ty, kir ž nih falš vukum, molitvami, vero inu offri te ludi zepelavaio. C. Te hinavske vučenike sylnu svari, kir se pred ludmi brumni delaio, v serci so pag lotri inu golufi. D. Timu Ieruzalemu prero-kuie, de bode zatrenu, zavolo kir ie te prave pridigarie morilu inu preganelu. Edai ie Jezus govurilh tim ludem inu A. G k sutm 326| 5 Mz 17,10. 327| Iz 10,1; 28,12. Lk 20,45. 328| Ne. 329| Mr 12,38-40. Lk 20,46. 330|Iz 3,7. 331| Lk 14,7; 18,4. Luc. Marc. 12. Luc. 20.329 k suim jogrom inu ie dial: \2\»Na tim Moize-sovim stolu side ty pissary inu farizei, obtu vse, kar vom zapovedo deržati, tu deržjte inu sturite. \3\Ampagpo nih delih ne imate vi diati, zakai oni ie iagovore, oli ga ne sture. \4\ Esa. 10, 28' Oni z^ež^io težke butore, kir se ne mogo ne-sti, inu ie naklado tim ludem na nih rame. Ampag oni se tih istih ue328 hote s perstom do-tagniti. \5\Vsa nih della oni delaio, de bi le od ludi bili gledani. Oni nih opominave listike široke delao inu velike prame na nih gvantu. \6\ Oni tudi radi side nerviše per myzi inu v ti cerqui inu radi imaio, \7\de se nim poklanuio na tim placu inu de bodo imenovani od tih ludi moistri. \8\Ampag vi se ne imate pustiti imenovati moistri, zakai eden ie vaš moi-ster, ta ie Kristus, vi ste pag vsi bratie. \9\Inu nikogar na zemli ne imate imenovati Oča, zakai eden ie vaš Oča, ta, kir ie v nebessih. \io\ Inu ne imenuite se doktary, zakai eden ie vaš doktar, ta ie Kristus. [mTa vegši vmei Luc. 14, 18.331 vami ima vaš služabnik biti. [i2\Zàkai kateri sam sebe povišuie, ta bode ponižan, inu kateri sam sebe ponižuie, ta bode povišan. \13\ Ve Esa. 3.3 [13] V !]Ve vom, pissariem inu farizeiom, vi hi- b. navci, zakai vi zapirate nebesku kralevstvu pred ludmi. Vi ne greste noter inu tim, kir noter hote, vi ne pustite noter puiti. [14b] [15] Ve vom, pissariem inu farizeiom, vi hinavci, Luc. 2o. [zakai vi tih vdov hiše požirate, s teim na-prei daianem, de dolge molitve molite. Za tiga volo bote vi tem vegše ferdamnanepr-yeli. Ve vom, pissariem inu farizeiom, vi hi-navci^33" zakai vi hodite okuli po moriei inu po suhoti, de vi eniga ptuiga te vaše vere sturite inu kadar ie sturien, taku visturite iz^ nega enu deite tiga pekla dvakrat več, koker ste vi. 116] Ve vom, slepim pelavcem, zakai vi pravite: Kateri perseguieper tim templi, tu ništer nei. Kateri pagperseguieper tim zlatei tiga templa, ta ie dolžan. w7]Vi norci inu slepci, kateru ie vegše: tu zlatu oli ta tempel, kir tu zlatu svetu sturi? \18\Inu kateri perseguie per tim altariu, tu ništer nei, kateri pagperseguie per tim of^u, kir ie ozgo-rai, ta ie dolžan. [19] Vi' norci inu slepci, kateru ie vegše: ta oj^er oli ta altar, kir ta oj^er po-svečuie? [20]Obtu, kateri perseguie per tim G 2 altariu, 332| Lk 20,46-47. 333 |Pasaža v oglatem oklepaju se v SSP ne pojavlja. 335| Oz 6,7-10. Mih 6,10-12. 336| Lk 11,39. altariu, ta perseguie per tim istim inu per vsem, kar ie ozgorai na nim. \21\Inu kateri perseguie per tim templi, ta perseguie per 334| Mt 5,33-37. Matth. J.334 tim istim inu per tim, kir v nim prebiva. [22\ Inu kateri perseguie per tim nebi, ta perseguie per tim Božym stolu inu per tim, kir na nim sidi. \23\Ve vom, pissariem inu farizeiom, vihi-navci, zakai vi dessetite to metto inu anež inu kumel inu ste zapustili tu, kar ie težešiga v ti postavi — to pravdo, to milost inu to vero. Le-tu se ima diati inu unu ne zapustiti. \24\Vislipi vodci, kir te muhe cidite, to kamelo pagpogalnite. \25\Ve vom, pissariem inu fari-zeom, vi hinavci, zakai vi te pehare inu sklede derate izvuna čiste, ampag iz^otra ie polnu razboia inupož^rtia. \26Tislepi farize-337| Tit 1,15. Tit. 1.337 ier očisti poprei, kar ie iz^otra v peharu inu v skledi, de tu vunane tudi čistu bode. \27\Ve vom, pissariem inu farizeiom, vi hinavci, zakai vi ste glih tim pobelenim grobom, kir se izvuna lipi vidio, iz^otra pag so polni mertvih kosti inu vsiga gnusniga smradu. [28\ Taku tudi vi izvuna pred ludmi se vidite brumni, ampag iz^otra ste polni C. Ozee. 6. Mich. 6.335 Luc. 11.3 i. Thess. 2.33 D. polni hinena inu hudobe. \2<>\Ve vom, pissari- Luc. jj.3 em inu farizeiom, vi hinavci, zakai vi zidate te grobe tih prerokov inu tih pravičnih grobe lipe delate [30\inupravite: 'De bi mi bili v tim času naših očetov, mi bi ne hoteli biti ž nimi deležni na tih prerokov kry.' \3i\Inu taku vi sami čez se pričo daiete, de ste otroci tih, kir so te preroke umurili. \32\Nu vi tudi dopolnite to mero vaših očetov. \33\Vi kače, vi madraska žlahta, koku vi hočete timu peklenskemu ferdamnani ubežati? [34\ Obtu pole, iest q vom pošilem preroke inu modre inu v pismi vučene inu od nih nekatere bote vi ubyali inu križali. Inu vi bote nekatere iz žpih vaših šulah gai^ali Matth. 10 inu ie bote preganeli od eniga meista do :[oU1.'II,1.. druziga. [35\De čez^ vas pride vsa ta pravična Act. 5, 7. kry, kir ie prelita na zemli, od te kry tiga pravičniga Abela do te kry Zahariove, tiga Gen. 4. ^^^ Barahia synu, kateriga ste vi ubyli vmei 2. Par. 24. templom inu altariem. \36\Risničnu iest vom poveim, de le-tu vse če^le-to žlahtopride. [37\ Ieruzalem, Ieruzalem, kir moriš te preroke Luc. 13.342 inu ie s kaminem possipaš, kir G 3 338| Lk 11,42-44. 339| 1 Tes 2,16. 340| Mt 10,17. Lk 11,43. Jn16,2. Apd 5,18; 7,19. 341| 1 Mz 4,8. 2 Krn 24,21. 342| Lk 13,34. so 343| 2 Ezdr, apokrifna. Referenca se nanaša na Lk 13,34. 344| Ps 118,26. 4. Esd. 1.3' Psal. 68.344 345| Mt 13,3-13. Lk 21,7-19. Lk 19,44. A. Mare. 13. Luc. 21. Lue. 19.345 so h tebi bili poslani. Koku čestu sem iest hotel vkupe zbrati tuie otroke, koker ena kokuš zbira suia piščeta pod suie peruti, inu vi neste hoteli. [BsiPole, vaša hiša vom bode pusta pusčena. [39] Zakai iest vompoveim, vi odsehmal mene ne bote vidili, dotle vi ne porečete: 'Žjegnan bodi ta, kir pride v tim imeni tiga Gospudi.'« TA XXIIII. CAP. A. Kristus jogrom pravi, de tu Jeruzalem bode rezvalen inu de ty verni bodo veliku terpeli inu de ta evangeli bode pridigan po vsim sveitu. B. Preden Jeruzalem bo rezdian, bode ena gnusna reič postavlena v ta tempel. Velike nadluge se bodo vmei ludi godile, falš vučeniki bodo caihne delali. C. Pravi od sodniga dne, od znamen, kir bodo poprei. Ludie bodo žiher koker pred to grešno povudno. D. Vuči inu opomina vse ludi, de se prepravio k so-dnimu dnevu. INu Jezus gre proč od tiga templa inu k ne-muperstopio nega jogri, de bi nemupokazali te ziduve tiga templa. [2 Jezus pagpravi k nim: »Ne vidite li vi le-tu vse?Risničnu iest vom poveim, de tukai en kamen na Act. i.3' Koloss. 2.348 na drugim ne ostane, kir ne bode rezbyen.« [3] Kadar on pag na tei Oliskigorri sidi, per-stopio k nemu nega jogri suseb inu pravio: »Povei nom, kadai tu bode! Inu kateru bode tu znamine tiga prihoda inu konca tiga sni-ta?«347 [4]Jezus pag odgovori inu pravi k nim: »Gledaite, de vas du ne zepela, \5\zakai nih veliku pride v muim imeni inu poreko: 'lest sem Kristus,'inu nih veliku zepelaio. [6]Vi' bote slišali voiske inuglassuve od voiskova-ne. Gledaite, de se ne prestrašite, zakai onu se mora vse zgoditi, oli še nei konac. \7]Zakai eni ludie zuper te druge bodo gori vstaieli inu enu kralevstvu zuper tu drugu inu bodo žlize inu lakota inu tressuve v dostih kraih. [8]Inu le-te vse riči so stuprov tih nadlug začetki. \9TXedai vas bodo izdaieli v to revno žalost inu vas bodo moryli inu bote sovraže- Matth. io. ni od vseh ludi zavolo muiga imena. [10]Inu Luc:. ^^^^ • • • • Ioh 16 tedai se nih veliku zmotio inu eden tiga druziga bode fratoval inu se bodo sovražili vmei sebo. [11]Inu veliko falš prerokov vstano inu nih dosti zepelaio. G 4 Inu 4. Esd. i3.3' 346| Apd 1,6. 347| Svita. 348| Kol 2,18-19. 349| 2 Kr 15,6 (prim. op. 351). 350| Mt 10,22. Mr 13,13. Lk 21,12. Jn 15,21. 351| Gl. op. 353; prim. Lk 18,8. 352| Mt 10,22. 353 Mr 13,10. 354| Mr 13,14-23. Lk 21,20-24. Dan 9,27. 355| Dan 12,1. 356| Mr 13,21. Lk 17,21.23. Matth. 10.35 Marc. 13.5 B. Marc. 13. Luc. 21. Dan. 9.354 Dan. Marc. 13. Luc. 17.356 4. Esd. 14.351 [12\Inu zatu, kir ta krivina bode čez^ iemala, bode ta lubezan v nih dosti omerzovala. [13\ Kateri pag obstoy do konca, ta bode izveličan. [14\Inu le-ta evangelion od tiga kralevstva bode pridigan po vsim sveitu k ani priči čez^ vse ludi inu tedai bode ta konec. [i5\Inu kadar vi bote vidili to merzko grozno pregreiho te pustobe, katera ie povedana od ti-ga Daniela preroka, stoie na tim svetim mei-stu (kir tu bere, ta zastopi), \i6\tedai kateri so v ti Judovski deželi, ty beižite na te gorre, w\inu kateri ie na streihi, ta doli ne hodi kai vzeti iz^ suie hiše, [M\inu kateri ie na nyvi, ta ne hodi nazaiiematisui gvant. \19\Ve tim nossečim inu doiečim (ženom) v tim istim čassu. [20\Prossite pag, de vaš beig ne bode pozimi oli ob soboti. [2i\ Zakai tedai bode ena velika nadluga, de take nei bilu od začetka tiga svita do le-tiga čassa inu te tudi ne bode. \22\Inu de bi le-ti dnevi ne bili okračeni, taku bi oben človik ne bil ohra-nen, ampag zavolo tih izvolenih bodo ty dnevi okračeni. [23T'edai, aku du vom poreče: 'Pole, le-tu ie Kristus oli le-tam ie,' taku vi ne imate verovati. \24\Zakai falšKristus inu falš preroki preroki bodo vstaieli inu velika znamina tar 2. Thess.327. čudessa delali, taku de bi zepelani bili, aku ' I3. bi mogoče bilu, tudi ty izvoleni. \25\Pole, iest sem vompoprei povedal. \26\Obtu, aku q vom poreko: 'Pole, on ie v ti pusčavi,' taku ne hodite vunkai. Pole: 'On ie v tim hramu,'taku ne veruite. [27\Zàkai koker ta blisk vunkai gre od vzhaiane inu sveiti do zahaiane, taku bode prihod tiga človeika Synu. [2i\Zàkai, kir kuli bode ta merha, tiakai se bodo zbirali iob 3p.358 ty orli. \29\Ampag zdaici po tei isti žalostni revi c. tiga istiga čassa merkne tu sonce inu ta luna ne bode sveitila inu te zveizde bodo padale iz nebes inu te nebeške moči se bodo gibale. [30\Inu Marc. 13. tedai se bode prikazalu tu znamine tiga člo- Lull'. 2-3'59 veika Synu na nebi. Inu tedai se bodo yokale vse žlahte na zemli inu bodo vidili Synu tiga Act. i.360 človeika, prideioč v tim oblaku tih nebes z veliko močio inu čestio. \3i\Inu on bode poslal suie angele zglasnimi trobentami inu ty bo- 2. Thess. 4.3 do vkupe zbirali te nega izvolene od tih štirih vetrov, od eniga kraie iz nebes do druziga. Na tim figovim drivessu vučite se eno per- Luc. gliho, kadar G 5 nega 357| 2 Tes 2,3-4,9. 5 Mz 13,2-4. Marc. i3. 362 358| Job 39,30. 359| Mr 13,26. Lk 21,25-28. Jl 2,27. 360| Apd 1,9. 361| 1 Tes 4,16. 362| Mr 13,28. Lk 21,29. 363| Iz 40,26; 51,6. Apd 1,7. 364| 1 Mz 6,7; 7,7.13. Lk 17,26-30.34-36. Esa. 40, 51. Act. i.363 Gen. 6, 7. Luc. 17.364 365| Lk 17,34. Luc. 17.3 D. nega mladica mučena rata inu tu listye zraste, taku vi veiste, de ie tu leitu bli^u. [33] Taku tudi vi, kadar le-tu vse vidite, taku veidite, de ie blizi pred davermi. [34]Risnič-nu iest vom povem, de le-ta žlahta ne rezy-de, dotle vse le-tu se ne dopernesse.[35]Zemla inu nebu se rezideio, ampag muie bessede se ne rezido. \36]Ampag od tiga dne inu od vure nisče ne vei, tudi ty angeli v nebessih nekar, temuč sam mui Oča. \3nAmpag koker ie v tim času tiga Noe bilu, taku bode tudi, kadar tiga človeika Syn pride. \38]Zakai koker ie bilu v tih dneh pred to povudno, oni so ieili, oni sopyli, oni so se ženili inu možili, do tiga dne, de ie Noe v to arko šal. \3<>]Inu oni neso veidili, dotle ie ta povudna bila prišla inu ie vse kiakai vzela. Tak bode ta prihod tiga človeika Synu . \40Tedai bodeta dva na puli, eden bode gori vzet inu ta drugi bode zapusčen. [n]Dvei bote mleili v tim malini, ena bode gori vzeta inu ta druga bode zapusčena. [i]Obtu čuite, zakai vi ne veiste, v kateri vuri vaš Gospud pride. va^Le-tupag vi imate veiditi, de bi en hišni oča veidel, v kateri teri vuri bi ta tat hotel priti, on bi la cul inu Matth. 25. bi ne pustilsuie hiše podkopati. \44]Zatu bodi- M^a(:'.cI ,il6'6 te vi tudi pernaredni, zakai ta Syn tiga člo-veikapride v ti uri, v kateri se vom ne bode zdeilu. [45]K£Ì ie tedai en zveist tar modar Matth. zj.3' hlapec, kateriga ie tagospud postavilčez^su-io družimo,,''''^ de on per pavim čassu da nee spižo? [46]Dobru ie timu hlapcu, kateri nega Apoc. i6.369 gospud, kadar on pride, naide taku delaioč. [47]Risničnu iest vom poveim, on bode nega postavil čez^ vse suie blagu. [48].Aku pag on ta Prov. i3.370 hud hlapec poreče v suim sercei: 'Mui Gospud sehe371 dolgu ne pride,' \49\inu začne byti suie ravenhlapce tar ieisti inu pyti s temi pyanci, \50]taku pride ta gospud tiga istiga hlapca na ta dan, kir se nemu ne zdi, inu v ti vuri, katere on ne vei, \51\inuga bode rezse-kal inu bode nemu nega deil dal s temi hinavci. Tukai bodeyok inu skripane tih zob. TA XXV. CAP. A. S to pergiho od tih desset divic pravi, koku se s temi pravimi vernimi inu s teimi hinavci bode godilu. B. S to pergliho od tih centov 366| Mt 25,13. Mr 13,33. Lk 12,42. 367| Mt 25,13. 368| Družino. 369| Raz 16,15. 370| Prg 13. 371| Corr.: še. centov oli funtov vuči, de vsaki suiem darum, stanum, suio oblastio ima zvei-stu služiti Bogu inu ludem, sice bode groznu štraifan. C. V kakovi štalti, ko-ku Kristus bode vus sveit sodil. Ty verni dobri puide v nebessa, ty neverni, hudi, nemilostvi v tu večnu terplene. A^ ' I ^Edai bode tu nebesku kralevstvu pergli-JL hanu dessetim dečlom, kir so vzele suie lampe inu so šle vunkai timu ženinu pruti. [2\ Ampagpet iz^ tih istih so bile nore inu pet so bile modre. [3]e nore so vzele nih lampe, am-pag neso vzele olia sebo. mTe modre pagso vzele olie v nihpossodah z lampami red. [sìKadar ie pag ta ženin zavlačoval, so vse dremale inu so bile zaspale. [6\Ob pulnoči pag vstane en šrai: »Pole, ta ženin gre semkai, puite vunkai pruti nemu!« vTedai vstaneio vse le-te dečle inu 372| Perpravio. perpravlo372 nih lampe. wTe nore pag so diale h tim modrim: »Daite nom od vašiga olia, za-kai naše lampe ugasuio.« [')\Natu so odguvorile te mudre inu so diale: »Nekar taku, de nom inu vom ne zmainka, temučpuidite h tim, kir prodaio, inu kupite same sebi.« [io\V tim pag, kir so one šle kupovati, pride ta ženin, inu katere so bilepernaredne, te gredo noter ž nim na to B. na to ohcait inu ta vrata so bila zaperta. [ii\ H puslednimu prido tudi te druge dečle inu pravio: »Gospud,gospud, odprinom!« [12\Oni Matth. 7. iepag odguvoril inu ie dial: »Risničnu vom poveim, iest vas ne znam.« \13\Obtu čuite, za- Matth. 24. kai vi ne veiste tiga dne inu te vure, v kate- Muc.c1 ^^'2j.3; ri ta Syn tiga človeikapride. \i4\Glih koker en človik, kir ie čez^ deželo vlekal, ie poklical suie hlapce inu ie nim čez dal suie blagu. \i5\Inu ie enimu dal pet centov, enimu dva, enimu eden. Enimu vsaki-mu po nega premaganu inu potle zdaci ie proč šal. [it\Natu ie kiakai šal ta, kir ie pet Marc. 13. centov pryel, inu ie kupčoval ž nimi inu ie druzihpet centov dobil. w\Glih taku ta, kir ie dva centa priel, ie dobil tudi druga dva. yiviAmpag ta, kir ie eden cent bil pryel, ie kiakai šal inu ie izkopal v zemli eno iamo inu ie skril te denarie suiga gospudi. [i9\Cez en dolg čas pride ta gospud le-tih hlapcev inu ie ž nimi raitingo delal. [20\Inu ie stopil k nemu ta, kir ie pet centov bil pryel, inu ie druge pet cente gori polužil inu ie dial: »Gospud, ti si meni pet centov čez dal, pole, iest sem ž nimi druge pet cente dobil.« [2i\Natu ie re- Luc. ip.37 373| Mt 7,23. Lk 13,27. 374| Mt 24,36.42 Mr 13,33. Lk 12,37; 21,36. 375| Mr 13,34. Lk 19,11-27. 376|Mt24,46. Matth.24.376 ie rekalk nemu negagospud: »Ei, tidober inu zveisti hlapec, ti si čez^ malu bil zveist, iest hočo tebe čez veliku postaviti. Poidi notar v tu vesselie tuigagospudi.« \22Ìukai per-stopi semkai tudi ta, kir ie dva centa bil priel, inu pravi: »Gospud, ti si meni dva centa čez dal, pole, iest sem s teima istima dva druga dobil.« \23\Natu nega gospud pravi k nemu: » Ei, ti dober inu zveisti hlapec, ti si čez malu bil zveist, iest hočo tebe čez veliku postaviti, poidi notar v tu vesselie tuiga gospudi.« [2^ìUkai perstopi tudi ta, kir ie eden cent bil priel, inu pravi: »Gospud, iest sem veidil, de si ti en terd človik, ti žaneštukai, kir nesi vsial, inu tamkai pobiraš, kir neisi rezsul. \25\Inu sem se bal. Sem šel kiakai inu sem skril tui cent v to zemlo. Pole, tu imaš, kar ie tuie.« \26\Nega gospud pag odgovori inu pravi: »Ti hudi inu leni hlapec, ti si veidel, de iest žanem tukai, kir neisem vsial, inu pobiram, kir nesem rezsul. \27\Obtu bi ti bil imel muie denarie diati h tim menavcem inu kadar bi iest bil prišal, iest bi bil tu muie k sebi vzel s teim žuhum, obtu Matth. i3.3' C. [28] obtu vzemite od nega ta cent inu ga daite timu, kir desset centov ima. [29]Zakai vsaki- Matth. i3. mu, kir ima, timu bode danu inu bode obil- muc. i 84 19.377 nu imel, kateri pag ne ima, timu bode tudi tu, kar ima, vzetu. \30]Inu tiga nepridniga hlapca verzjte v te vunane temnice, tukai bode iokane inu skripane tih zob.« [31]Kadar pag ta Syn tiga človeikapride v sui časti inu vsi sveti angeli ž nim, tedai on bode sedil na tim stolu nega česti. \32]Inupred nega se bodo vkupe zbrali vsi ludie inu te on bo ločil narazen glih, koker en pastir loči te Ezeh. 34.379 ovce od tih kozličev. \33]Inu te ovce bode postavil na suio destno stran, te kozliče pag na levo. \34Tedai poreče ta kral h tim, kir so na nega destnici: »Puidite semkai vi, žegnani muiga Očeta, erbaite tu kralevstvu, kateru ie vom pripravlenu od začetka tiga svita. [35] Matth. 2o.380 Zakai iest sem bil lačen inu vi ste meni dali Esa. 38. ieisti, iest sem bil žeien inu vi ste meni dali Ezeh. i8. pyti, \36\iest sem bil nag inu vi ste mene oble- Eccles. 7.382 kli, iest sem bil bolan 377| Mt 13,12. Mr 4,25. Lk 8,18; 19,26. 378| Mt 13,12. 379| Ezk 34,17. 380| Mt 20,28. 381| Iz 58,7. Ezk 18,5-9. 382| Prd 7,2. inu 383| 2 Tim 1,16-18. 2. Tim. i.3 384| Ps 6,1-4. Mt 7,2. Lk 13,26. Iz 30,20.23. Dn 7. Raz 19,18; 20,12. Ujemanje med vsebino referenčnih bibličnih navedkov in Trubarjevim prevodom Evangelija po Mateju je zelo splošno. Psal. 6. Matth. 7. Luc. i3. Esa. 30. Dan. 7. Apo. i9, 20. inu vi ste mene obijskali, iest sem bil v ieči inu vi ste k meni prišli.« [37]Tedai bodo nemu ty pravični odguvorili inu poreko: »Gospud, kadai smo tebe vidili lačniga inu smo tebe napitali oli žeiniga inu smo tebe napuyli? [38\ Kadai smo tebe vidili enigagostu inu smo tebe erpergovali oli naziga inu smo tebe oblekli [39\oli kadai smo mi tebe bolniga oli v ieči vidili inu smo prišli h tebi?« [40\Inu ta kral bode od-guvoril inu poreče k nim: »R^sničnu iest vom poveim, kar ste vi enimu nermanšimu iz^ letih muih bratov sturili, tu ste vi meni sturili.« [4i\Tedai on tudi poreče h tim, kir na tei livici bodo: »Vi, prekleti, puidite tiakai od mene v ta večni ogen, kir iepripravlen timu Zludiu inu nega angelom. vmZjakai iest sem lačan bil inu vi meni neste dali iesti, iest sem žein bil inu vi mene neste napuyli, vs^iest sem en gust bil inu vi mene neste erpergovali, iest sem nag bil inu vi mene neiste oblekli, iest sem bolan inu v ieči bil inu vi mene ne ste obyska-li.« \44]edai oni bodo nemu tudi odguvorili inu poreko: »Gospud, kadai smo mi tebe vidili lačniga oli ženiga oli eniga gostu oli na- ziga naziga oli bolniga oli uietiga inu nesmo tebi služili?« \45\Natu on bode nim odguvoril inu poreče: »Risničnu iest vom poveim, kar vi Zach. 2. 385| Zah 2. neste sturili enimu iz le-tih nermanšimu, Pro'^üj. 30;r Prg31'4; 15. tiga vi neste meni sturili.« mInu le-tipuido Iohan. J'35 ;,np5'^beT"ebvas?b^srk:bne v tu večnu terplene, ty pravičnipag v ta več- 'e de'°ma ujemajo z JO vsebino evangelijskega ni leben.« poglavja. TA XXVI. CAT. A. Kristus pravi od suie martre. Fary, vuče-niki, rotary svit imaio, koku bi ga končali. B. Ena žena Kristusa žalba s pogrebno žalbo; Iudež proda Kristusa. C. Kristus iei suiemi jo-gri velikunočnu iagne; pravi, de bode fratan od Iudeža. D. Postavi gori to suio večerio. E. Prerokuie, de jogri bodo na nim cbivlali inu de ga Peter zatay. F. Jezus pred nega martro postane sylnu žalosten, moli trikrat suiga Očeta. G. Iudež Jezusa frata inu ga pusti uloviti. Peter faryevimu hlapcu vuhu odseka, za-tu ga Jezus svari. H. Kristus ie pelan pred Ka-ifasa šcoffa, undu ie falš zatožen, spozna, de ie on ta pravi Kristus inu Syn Božy, zatu ie on zašpotovan inu byen. I. S. Peter pred šcoffimi deklami inu hlapci Jezusa zatay trikrat. I Nu pergudilu se ie, kadar ie Jezus bil doko- A. nal le-te vse bessede, pravi on k suim jo- H grom: 386| Mr 14,1-2. Lk 22,1-2. Jn 18,2-3. Jn 11,45-53. 387| Mr 14,3-9. Lk 17,37. Jn 12,1-8. 388| 5 Mz 15,11. B. Marc. i4. Luc. i7. lohan. i2.387 Marc. 14. grom: [2\»Vi veiste, de čez^ dva dni velika nuč ioui;iii.2^8. bode inu tiga čoveika Syn bode izdan, de se Iohan. ii. on križa.« \3Tedai se vkupe zbero ty visši fa -ry inu ty pissari inu ty stariši vmei ludmi v ta dvor tiga visšiga farye, kir ie bil imenovan Kaifas. [4\Inu so se sveitovali, koku bi oni Jezusa s kunštio uieli inu umurili. \5\Inu so diali: »Nekar ob tim prazniku, de ena zmešnava vmei ludi ne vstane.« [6\Kadar ie pag Jezus bil v ti Betany, v ti hiši tiga Simona gobovca, [7\stopi k nemu ena žena, ta ie imeila eno glaževo pukšo žalbe, veliku redne, to ona sidečimu per tei myzi vlye na nega glavo. wKadar tu nega jogri vidio, so bili nevulni inu pravio: »S čemu ie leta potrata? \9\Le-ta žalba bi se bila mogla prodati za veliku inu dati se tim bozim.« [io\ Kadar tu Jezus zamerka, pravi on k nim: Deut. 15.388 »Kai le-to ženo z mahom ne pustite? Ona ie enu dobru dellu sturila na meni. \M\Vi bote vsag čas te boge imeili per vas, mene pag ne bote vsag čas imeili. \i2\Kir ie ona to žalbo vlila na muie tellu, tu ie ona sturila, de imaio mene pokopati. [i3\Risničnu iest vompoveim, kirkuli se bo ta evangelion pridigal po vsim vsim sveitu se bode le-tu tudi pravilu ni k spominu, kar ie ona sturila.« \14TXedai gre ki- Marc. i4. akai eden iz tih dvanaist, katerimu ie bilu loii;!]2.. i3.38' ime ludas Iškariot, h tim višim fariem [15] inu k nim pravi: »Kai hočte vi meni dati, iest hočo vom nega fratati?« Inu oni so nemu odločili dati tih tridesseti srebernikov. [16]Inu od tiga časa ie on iskal praviga godu, de bi on nega fratal. [17] Na pervi dan tih opresnikovpag stopio C. ty jogri k Jezusu inu pravio k nemu: »Kei hočeš ti, de mi tebiperpravimo ieisti tu velikunočnu iagne?« [18] On pagpravi: »Puid- Marc. i4. ite tiakai v tu meistu k aimu inu recite k Luc. 22. nemu: 'Ta moister pusti tebi poveidati: Mui čas ie tukaie, iest hočo per tebi veliku nuč ob-haiati z muiei jogri.'« \19\Inu ty jogri sture, koker ie Jezus bil nim poročil, inu perpravio tu velikunočnu iagne. \20\Inu kadar ta večer Marc. i4. pride, sede on k myzi suiemi dvanaisti. \21\Inu iLj^ai2.. i3.39 kadar oni ieido, pravi on k nim: »Risničnu iest vom poveim, de eden izvmei vas bode mene fratal.« [22]Inu oni sylnu žalostni postano tar začno vsag zase k nemu govoriti: »Gospud, sem li iest?« [23] On pag od- H 2 govori 389| Mr 14,10-11. Lk 22,3-6. Jn 12,4. 390| Mr 14,12.21. Lk 22,7-14. 391| Mr 14,217-21. Lk 22,21-23. Jn 13,21. 392| Mr 14,22-26. Lk 22,15-20. 1 Kor 1 1,23-25. D. Marc. i4. Luc. 22. i. Cor. ii.3 393| Mr 14,27-31. Jn 16,5. E. Marc. 14. 9 lohan. i6.3' govori inu pravi: »Kateri ie to roko z meno omočil v ti skledi, ta bode mene fratal. Ta Syn tiga človeika gre kiakai, koker ie pissanu od nega. Ampag ve timu človeiku, skuzi kateriga ta Syn tiga človeika bode fratan. Bulše bi nemu bilu, de bi ta človik ne bil royen.« [25\ Natu odgovori Iudas, kir ie nega fratal, inu pravi: »Sem li iest, moister?« On reče k nemu: »Ti si ie govuril.« [26\Inu v tim, kadar so oni ieili, vzame Jezus ta kruh, zahvali inu rezlomi inu da tim jogrom tar pravi: »Vzamite, ieite, le-tu ie muie tellu.« \27\Potle on vzame ta kelih, zahvali, nim da inu pravi: »Pyte iz le-tiga vsi, [28\le-tu ie muia kry tiga Noviga testamenta, katera bode prelita za dosti k odpusčanu tih grehov. \29\Inu iest vom pove-im, de odsehmal ne bom iest več pyl od tiga sadu te vinske terte do tiga dne, kadar iest bom z vami pyl tu novu v tim kralevstvi muiga Očeta.« [30\Inu kadar so oni hvalno peissen bili rekli, gredo oni vunkai h ti Olski gori. Tedai pravi Jezus k nim: »V le-tei noči se bote vi vsi na meni zblaznili, zakai onu ie pissanu: 'Iest 'Iest bom udaril tiga \ 32\pastiria inu te ovce Zach. 13.394 tiga kardelase razkrope.'Ampagkadar gori \33\vstanem, puidem pred vami v to Galileo.« Actor. 1.395 Peter pag odgovori inu pravi k nemu: »Tar Marc. 14. aku se oni vsi zblaznio \34\na tebi, taku se vsai Lucai2.2^3.396 iest nečo zplazpiti.« Jezus pravi k nemu: »Risničnu iest tebi poveim, da preden ta petelin v le-tei noči zapoie, ti boš mene trikrat zatayl.« Petrus pravi k nemu: »Inu kadar bi iest moral s tebo umreiti, taku iest nečo tebe zatayti.« Glih taku so tudi ty jogridiali. \36ìTedai Jezus pride ž nimi k ani vassi, kir se imenuie Getsemane, inu pravi k suim jogrom: »Sedite tukai, dotle iest le-tiakai grem inu molim.« \37\Inu vzame sebo Petra inu ta dva Zebedeiova synu inu začne žalosten tar težkiga sercaperhaiati. \38Ìedai pravi Jezus k nim: »Muia duša ie žalostna do te smerti. Ostanite tukai inu čuite z meno.« \39\Inu gre kiakai enu maihinu, pade Luc. : doli na suie obličie, moli inu pravi: »Mui Oča, ie li mogoče, nai gre le-ta kelih od mene, oli vsai nekar taku, koker iest hočo, temuč koker ti hočeš.« \40\Potle on pride k suim jog- H 3 rom F. Marc. 14.3' 394| Zah 13,7. 395| Apd 1,3. 396| Mr 14,32-42. Lk 22,39-46. Jn 13,36-38. 397| Mr 14,32. 398| Lk 22,39-46. 399| Gal 5,16-17. Mr 14,34. 400| Mr 14,43-50. Lk 22,47-53. Jn 18,3-12. Galat. J. Marc. i4.3 G. Marc. i4. Luc. 22. Iohan. i8.4 rom inu nee naide speče inu pravi h Petru: »Tar ne morete vi vsai le eno vuro z meno čuti? \4i\cCuite inu molite, de napadete v to izkušnavo. Ta duh ie volan, ampag tu mes-su ie šibku.« [42\Spet drugučgre on kiakai, moli inu pravi: »Mui Oča, aku nei mogoče, de bi le-ta kelih od mene šal, temuč de ga iest pyem, taku se izidi tuia vola.« [43\Inu on pride tar naide nee spet speče inu nih oči so polne spane bile. [44\Inu on nee zapusti tar gre spet kiakai inu moli tretyč inu reče te iste bessede. \45\Potle on pride k suim jogrom inu pravi k nim: »Nu, spite zdai inupočivaite, pole, ta ura ie prišla, de ta Syn tiga človeika bode izdan v te roke tih grešnikov. \46\Vstan-ite, poidimo, pole, ta, kir mene frata, se perbližuie.« [47\Inu v tim, kadar on šegovori, pole, tu-kai pride Iudas, eden iz^ tih dvanaist, inu ž nim ena velika množica tih ludi z meči inu štangami, kir so bili poslani od tih visših fariev inu starišev tih ludi. \4Ta fratar pag ie dal nim enu znamine, rekoč: »Kateriga iestpušam, ta ie, tiga vi derete.« \4<>-\Ino on zdaici perstopi k Jezusu inu pravi: »Pomagai [50] »Pomagai Bog, moister!« Inu negapuša. Jezus pagpravi k nemu: »Mui periatel, za-kai si tiprišal?« Tedai oniperstopio inu vergo nih roke na Jezusa inu ga uiameio. [51] Inu pole, eden iz tih, kir so z Jezusom bili, iztegne to roko inu izbere sui meč tar udari tiga visšiga farie hlapca inu nemu odseca pročenu vuhu. [52]Natu Jez^spravi k nemu: »Utegni tui meč v suie meistu, zakai vsi Genes. 9. . Ezech. ii. ty, kir sui meč vzameio, ty skuzi meč pogine. Apoca. i3.401 [53]Oli meniš ti, de iest ne morem miuga Očetaprossiti, de bi on meni poslal dvanaist legionov angelov? [54]Koku bodo pag ta pisma dopolnena, onu mora taku biti?« \55\Vti isti Luc. 24. uri pravi Jezus h ti množici tih ludi: »Vi M^a(:'.c22.'02 ste vunkai prišli koker k animu razboiniku z meči inu štangami mene loviti. Sai sem vsag dan per vas sedil inu vučil v tim templi inu vi neste mene vieli. \56\Le-tu iepag Esa. i3. vse sturienu, de bodo ta pisma tih prerokov LiiittthZZ«. depolnena.« Tedai vsi jogri nega zapuste Roh'aìi ii48'403 pobeigno. Typag, kir so Jezusa bili uieli, gapelaio h Kaifasu, h timu višimu tih fariev, undu-kai so se bili ty pissary inu stariši zbrali. H 4 Peter inu [571 T H. 401| 1 Mz 9,6. Ezk 11,8. Raz 13,10. 402| Lk 24,7. Mr 14,46. Lk 22,52-53. 403| Iz 13,14. Ps 22,12. Mt 26,56 (prav tu). Mr 14,50. Jn 18,20. 404| Mr 14,53. Apd 6,14. 405| Jn 2,19.21. 406| Mr 14,58. 407| Lk 22,54-55. 408| Dan 7,13. Jn 6,53-59. Apd 1,10-11. 409| Mr 14,64. Lk 22,69. Marc. i4 Actor. 6.40 lohan. 2.40 Marc. i4.4 Luc. 22.4' Daniel 7. iohan. 6. Actor. i.40 Marc. i Luc. +4Ò9 [58\Peter paggre od daleč za nim do dvora tiga visšiga farie inu on notar gre tar [59\sede h tim hlapcem, de bi on ta konec vidil. Ty visši fary pag inu ty stariši inu vus svit so iskali krivo \60\pričovane zuper Jezusa, de bi nega umuri-li, inu ie neso nešli inu naisi ie veliku krivih pryč biluperstopilu, neso vsai obeniga nešli. [6i\ H puslednimu perstopio dvei krivi pryči inu so diale: »Le-ta ie govuril: 'Iest moram rezdreiti ta tempel [62\Božy inu ta isti v treih dneih zazidati.'« Tedaita visši far vstane inu pravi k nemu: »Ništer ti neodgovoriš[63\h timu, kar le-ti zuper tebepričuio.« Jezus ie pag le molčal. Inu ta visši farr odgovori inu pravi k nemu: »Iest tebe zaklinam per tim živim Bogu, [64\de ti nompoveiš, si li ti Kristus, Syn Božy.« Jezus pravi k nemu: »Ti si ie govuril. Oli vsai iest vom poveim, de od tiga časa naprei bote vi vidili tiga človeika Synu, sidečiga na destnici te [65\moči inu prideioč v tih oblakih nebeskih.« Tedai ta visši far rezdere sui gvat inu pravi: »On ie Boga šentoval, kaipotrubuiemo več prič? Pole, zdai ste vi nega Boga šentovane slišali, kai \66\kai se vom zdi?« Oni odgovore inu pravio: Levit. 14. 410| 3 mz 24,16. -, . . J -KT ■ Esa. 50. Iz 50,6. »On ie te smerti vredan.« \67\Natu so oni na Iohan. 18.41" Jn 18,22. nega obraz^pluvali, eni so ga byli s pestmi, eni pag so nemu šlafernice daiali na nega obličie \68\inu so diali: »Ti, Kriste, prerokui nom, du ie ta, kir ie tebe udaril!« \69\Peterpag ie sedel izvuna v tim dvoru i. inu perstopi k nemu ena dekla tarpravi: »Inu ti si bil s teim Jezusom iz Galilee.« \7o\ On ie pag tayil pred vsemi inu ie dial: »Iest Marc. 14. 411| Mr 14 69-72 ne veim, kai si ti govoriš.« \7i\Potle, kadar on ioii;ii22^8411 Lk 22,58-62. i ■ Ji Jn 18,25-27. pag vunkai skozi dauri gre, zagleda nega ena druga inu pravi h tim, kir so undukai bili: »Le-ta ie tudi z Jezusom Nazarenom bil.« \72\Inu on ie spet tayl inu ie h timu persegal: »Iest tiga človeika ne znam.« \73\Inu čez en maihin časperstopio ty, kir so undukai stali, inu pravio h Petru: »Risničnu, ti si tudi iz le-tih eden, zakai tuia besseda tebe rezodeva.« vATTedai on začne sebe kleti inuperssegovati, de on tiga človeika ne zna. Inu zdaici ta petelin zapoie. vsTedai ie Peter zmislil na te bessede Jezusove, kir ie dial k nemu: »Predan ta petelin bode zapeil, ti Matth. 2Ä.412 412| Mt 26,75. boš mene trikrat zatayl.« Inu on gre vunkai tar segrenku plače. H 5 TA 413| Mr 15,1. Lk 22,66; 23,1-2. Jn 18,28-32. Ps 2,1-2. Apd 3,13-15; 1,18-9. A. Marc. ij. Lu. 22, 23. Iohan. i8. Psalm 2. Act.3, i.413 TA XX^^II. CAT. A. Jezus ie zvezan pelan pred Pilatusa. Judeža zgreiva ta fratarya, poverne de-narie inu sam sebe konča. Za te denarie ie kuplen en britoffh pogrebu za neznane ludi. B. Jezus na te tožbe zuper nega ništer ne odgovori. C. Gmaina pegeruie, de se Jezus kryža, Barabas, razboinik, izpusti. Pilatus suio ženo pričuie, de Jezus ie nedolžen. Oli on vini dopusti nega kryžati. D. Jezus ie z erdečim gvantom obličen, s ternem kronan, zašpotovan, byen, vunkai h križanu pelan, z iesihom tar želčio napoien. E. Jezus ie križan v sredi dveiu razboinikov, za nega gvant iegraio. Fary, doctary, šcoffi, rotary inu razboiniki iz nega na križu špot delaio. F. Jezus na tim križu kliče na Buga, essih pye, sonce merkne, zemla se stresse, cerqveni pert se rezdere, skalovie se rez-kala, mertvi vstaieio, altman se čudi, verne žene h timu gledaio. G. Iosef Jezusa poštenu pokopa. H. Fary inu doktary postavio te vahtarie varovati Jezusoviga groba. V'Iutropagso visši fary inu stariši tih ludi imeili en svit zuper Jezusa, de biga umurili. [2\Inu oni negaperpelaio zvezaniga inu ga izdade timuPonciu Pilatušu, deželskimu flegariu. \3\Kadnr tu Iudas, kateri ie nega fratal, vidi, de ie on bil h ti smerti ferdamnan, ie nega zgrevalu inu pernesse spet 2. Reg. i7. Actor. 2.414 spet tim visšim fariem inu starišem te trydesseti srebernike \4\inupravi: »lest sem greišel, kir sem fratal to nedolžno kry.« Oni sopag diali: »Kai ie nom za tu? Ti ie boš videl.« [5]Inu on verže te srebernike v ta tempel, se vzdigne proč, gre kiakai inu se obessi. [6Ty visši fary pag vzamo te sre-bernike inu pravio: »Onu se ne spodobi, de mi te deimo v ta cerkovni štok, zakai tu so eni denary te kry.« mNatu so en svit imeili inu so za nee kupili eniga lončarie nivo, k animu pogrebu tim ptuiem ludem. [8]Za tiga volo ie ta ista niva imenovana ena Niva te kry do donašniga dne. \9TXedai ie dopolnenu, kar iegovorienu skuzi leremiapreroka, kir lerem. 32.^ pravi: »Oniso vzeli tridessetisrebernikov, s ' teimi ie ta prodan, bil plačan, kateriga so oni kupili od tih otruk Izrael. \10\Inu so te iste dali za eno nivo eniga lončarie, koker ie ta Gospud meni bil zapovedal.« [11\Jezuspag stoypred tem deželskim fle- b. gariem inu ta deželski flegar nega vpraša Marc. ij. tar pravi: »Si ti ta iudovski kral?« Jezus lolc^n. i8.416 pravi k nemu: »Ti ie govoriš.« [12]Inu kadar so čez^ nega ty visši fary inu stariši tožili, ništer 414| 2 Kr 17,19. Apd 2,23. 415| Jer 32,6-9. Zah 11,13. 416| Mr 15,2-5. Lk 23,2-5. Jn 18,33-38. 417|Iz53,7. 418| Mr 15,6-10. Lk 23,18-19. Jn 18,39-40. 419| Mr 15,11-15. 420| Lk 23,22-23. 421| Apd 3,13. Esa. 53.4 Marc. i5. Luc. 23. 4 iohan. i8.4 C. Marc. i5.4 Luc. 23.4 Act. 3.4 ništer nei odgovuril. Tedai pravi Pilatus k nemu: \i3\»Ne slišiš ti, kakove velike tožbe čez^ te gredo?« [i4\ Inu on nei nemu na eno bessedo odguvoril, taku de se ie tudi ta dež^lski fle-gar močnu začudil. \15\Ob tim pravniku pag ie ta deželski flegar imel en/o/- navado tim lu-dem eniga ietnika, kateriga so oni hoteli, prostiga pustiti. \i6\On ie pag tedai imel eniga rezglasseniga ietnika, timu ie bilu ime Barabas. [i7\Inu kadar so bili vkupe zbrani, pravi k nim Pilatus: »Kateriga hočete vi, de vom prostiga pustim, Barabasa oli Jezusa, kir se imenuie Kristus?« \i8\Zakai on ie dobru veidil, de so oni nega iz nyda v nega roke dali bili. [i9\Inu kadar ie on na tim rihtnim stolu sedil, pošle k nemu nega žena, rekoč: »Ništer ti ne imei šafti z le-tim pravičnim, zakai iest sem danas v sanih veliku terpela za nega volo.« [20\Ampag ty visši fary inu ty starišiso te ludipreguvorili, de so oniprossili za Barabasa, Jezusa pag, de pogubi. [2i\Ta deželski flegar pag odgovori inu pravi k nim: »Kateriga iz tih dveiu hočete, de vom pustim?« Oni pravio: »Barabasa.« \22\Pilatus pravi pravi k nim: »Kai hočo tedai Jezusu, kir ie imenovan Kristus, sturiti?« Oni vsi k nemu reko: »Pustiga križati!« [23\Deželski flegar pagpravi: »Kai ie on tedai hudiga sturil?« Oni so pag teim več vpyli inu diali: »Pusti ga križati!« [24\Kadarpag Pilatus vidi, de ništer ne opravi, temuč le čedale vegši šum vstaie, vzame en4-2^ to vodo inu umye suie roke pred ludmi inu pravi: »Iest sem na le-ty kry le-tigapravičniga nedolžen, vi bote vidili.« \25\Natu vus folk odgovori inu pravi: Actor. j.423 »Nega kry pride čez^ nas inu čez naše otroke.« \26Tedni on nim izpusti tiga Barabasa, Jez- Ma^. iJ. usapagpusti gaižjati inu nega čez da, de se Ioh;^ll.3I8.4' ima križati. \27Tedai ty žplnery tiga deželskiga flegarie D. vzamo Jezusa k sebi v to rihtno hišo inu čez nega vkupe zbero vso nih družbo. \28\Inu ka- Marc. i542 dar nega isleko, nega odeno z anem 19. škarlalatovim plasčem. \29\Inu izpleto eno krono iz terne, to postavio gori na nega glavo inu en terst v nega destno roko inu klečoč pred nim so se nemu špotali inu diali: »Bodi zdrav tar vessel, ti judovskikral.« [30\Inu so v nega pluvali, so vzeli ta terst inu 422| On. 423| Apd 5,28. 424| Mr 15,11. Lk 23,18. Jn 18,40. 425| Mr 15,16. Jn 19,1. 426| Mr 15,21. Lk 23,26. 427| Jn 19,17. 428| Trubarjevo pojasnilo. 429| Mr 15,23. Jn 19,29-30. 430| Iz 21 se ne ujema s to vsebino. Gl. Ps 22,19. 431| Lk 23,38. Jn 19,19. 432| Besedilo v oglatem oklepaju je vrinek, ki ga SSP ne vsebuje. 433| Iz 53,12. Mr 1527. Lk 23,32. Marc. 15. Luc. 23.426 lohan. 194' Marc. 15. lohan. 19.429 E. Esa. 21.43 Luc. 23. lohan. 19.4 Esa. 53. Marc. 15. Luc. 23.433 inu so byli ž nim nega glavo. \3i\Inu kadar so nega bili zašpotovali, sleko taplasč iz nega inu ga obleko ž nega gvantom inu gapelaio tiakai, de ga križaio. \32\Inu v tim, kadar oni vunkaigredo, naideio eniga človeika od Cirene, imenovaniga Simon. Tiga soper-morali, de ie on nemu nega kryž nessel. \33\Inu kadar oni prido h timu meistu, kir se pravi Golgota (tu se slovenski izlož}: Enu meistu tih mertvihglav),'42'^ \34\dado nemu essihpyti, s to želtčio zmeišan, inu kadar on pokusi, nei hotel pyti. \35\Inu kadar so oni nega bili križali, rezdile vmei sebo nega gvat inu so zain ta loss vergli, [de se dopolni, kar ie govorienu skuzi tiga preroka: »Oni so mui gvant vmei sebo rezdeilili inu če^ muio sukno so ta loss vergli.«]42 \36\Inu oni tukai sedo inu ga var-uio \37\inu postavio na verh nega glave negovi uržahpissan: »Le-tu ie Jezus, tih Iudov kral.« \3i\Tedai sta tudi ž nim dva razbonika križana, ta eden na destnici, ta drugi na livici. \39ì7y pag, kir so mumu hodili, so ga psovali inu stressali nih glave \40\tar diali: »Ti, kir ta tempelBožy rezdiraš, rezdirašinu v trieh dneh zazidaš, pomagai sam sebi. Si li ti Božy Syn, taku poidi ti doli iz^k križa.« [41] Glih taku ty visši fary sred s teimi pissary inu stariši so se špotali nemu tar diali: \42\»On ie drugim pomagal, sam sebi ne more pomagati. Ie li on ta izraelski Sap. 2.434 434| Mdr. 2,18. kral, taku poidi doli iz križa, taku hočmo nemu verovati. \43\On je v Buga vupal, ta Psal. 2i, 38, 1-1 -v- / 7 v- , ■ ■ i- «9.435 435| Ps 22,9; 39,13; 70,2. nega zdai odreiši, aku hoče. Zakai on ie dial, iest sem Syn Božy.« [44] Glih taku ta dva razbonika, kir sta z nim križana bila, sta se nemu tud špotala. [45]Inu od te šeste ure se ie ena temma F. sturila po vsi deželi do te devete ure. [46]Inu ob tei deveti uri vpye Jezus z veliko štimo inu pravi: »Eli, Eli, lamma asabtani!« Tu ie, mui Bug, mui Bug, zakaisi ti mene zapustil? [47]Eni pag, kir so tukai stali, kadar Psalm 2i. 436| Ps 22,9. , - T • n- ti-^ Marc. ij. Mr 15,35. tu slišio, pravio: »Le-ta tiga Elia kliče.« [48] Iohan. i9.436 Jn 19,28. Inu zdaici teče eden iz ž nih, vzame eno gobo, to napolni z iessihom inu natagne na en terst inu nemu da, de bi pyl. [49lTy drugi pag so diali: »Pusti, nai gledaimo, aku Elias pride inu nemu pomaga.« [50]Inu Jezus druguč glosnu zevpye inu izpusti sui duh. [51] Inu pole ta visseč pert 437| Grobov. 438| Mr 15,39. Lk 23,48. 439| Mr 15,40. Marc. i5. Luc. 23.438 Marc. i5.4 440| Mr 15,42-47. Lk 23,50-56. Jn 19,38-42. 441| Lastni. G. Marc. i5. Luc. 23. lohan. 19.440 pert v tim templi se rezdere na dva plati od zguraniga konca do zdulaniga. Inu ta zemla se stresse inu tu pečevie se rezkole. \52\Inu ty grobi se odpro inu dosti teless tih svetnikov, kir so spala, gori vstano [53\ tar gredo iz tih greboV433 po nega vstanenu inu prido v tu svetu meistu inu se prikažeio nim dostim. [54\ Ampag ta altman inu ty, kir so ž nim bili inu Jezusa varovali, kadar oni ta tress vidio, inu tu, kar se ie tukai godylu, so se sylnu bali inu so diali: »Risničnu, le-ta ie bil Božy Syn.« \55\Inu tukai ie tudi dosti žen bi-lu, te, kir so za Jezusom hodile iz Galilee inu so nemu služile, [56\vmei katerimi ie bila Maria Magdalena inu Maria Iakobova inu Iozesova mati inu mati tih Zeebedeovih otruk, te so od daleč gledale. [57\Na večer pagpride en bogat mo^ od Ar-imatya, timu ie bilu Iozef ime, kateri ie tudi en mlaiši Jezusov bil. [svTagre h Pilatušu inu negaprossi za Jezusevu tellu. Tedai Pilatus zapovei, de se nemu da tu tellu. [59\Inu Iozef vzame tu tellu inu ie obye v enu čistu platnu [60\inu ie položi v sui novi lastui441 grob, kateri ie on bil pustil izrekati v eni ka- menati Luc. i8.44 menati peči inu pervali en velik kamen pred dvari tiga groba inu gre proč. \biTXukai pag ie bila Maria Magdalena inu ta druga Marc. ij.442 Maria, te so seile pruti timu grobu. [62ìTa drugi dan pag, kateri za tim h. pripravlenim gre, prido ty visši fary inu far-izei vkupe h timu Pilatušu inu \63\pravio: »Gospud, nom ie na missal prišlu, de ie le-ta zapelavec, še kadar ie on živ bil, govuril: 'Iest hočo čez try dni gori vstati.^ \t4\Obtu Matth. i6, zapov/e/i, de se ta grob dobru obaruie do Miarc. i. tretyga dne, de kei nega jogri ne prido inu ga ne ukrado inu bi h tim ludem rekli: 'On ie gori vstal odsmerti.'Inu bode tupusledne zepelane huiše koker tupervu.« \65\Inu Pilatus pravi k nim: »Le-tukai imate vi te varihe, poidite tiakai inu obaruite, koker vi veiste.« [t5\Oni gredo kiakai inu ta grob obaruio s temi varihi inu zapečatio ta kamen. TA XXVIII. CAT. A. Jezus vstane od smerti. V tim se zemla stresse. Angel odvali ta kamen od groba inu pravi h tim ženom, de ie Jezus gori vstal. Jezus se per- 442| Mr 15,40. 443| Mt 16,21; 17,23. Mr 10,32. Lk 18,33. 444| Mr 16,1-8. Lk 24,1-24. Jn 20,1-10. 445| Mr 16 ,6. Lk 24,5. A. Marc. i6. se perkaže tim ženom. B. Šcoffi, fary, rottary premito te žolnerie, de so za-tayli Jezusevu gori vstanene. C. V ti Galilei se Jezus prikaže tim jogrom inu poroči nim pridigati ta evangeli vsem ludem inu te iste kerstiti. N a večer pag te sobote (kateri ta pervi dan tih praznikov v iutro resveiti) pride Maria Mgdalena inu ta druga Maria Luc 24 gledati ta grob. \i\Inu pole, en velik trees se sturi, Iohan. 20.444 zakai ta angel tiga Gospudi pride doli iz^ nebes inu perstopi tar odvali ta kamen od tih daver inu gori na nega sede. \3\Inu nega obličie ie bilu koker ta blisk inu nega gvant bil koker ta sneig. v^Ty varihipag se prestrašio od straha inu postano, koker bi mertvi bili. [5iTa angel pag odgovori inu pravi h tim ženom: »Ne buite se vi, zakai iest veim, de Jezusa, tiga križaniga isčete. [t\On nei tukaie, zakai on ie gori vstal, koker iegovuril. Poidite semkai inupogledaite tu meistu, kir ie ta Gospud bil položen. \i\Inu poidite hitru tar poveite nega jogrom, de ie gori vstal od smerti. Inu pole onpuide kiakai pred vami v to Galileio, tamkai bote vi nega vidili. Pole, iest sem vom povedal Marc. 16. Luc. 24.445 Act. i.4 B. povedal.« \8]Inu one hitru vunkaigredo iz Marc. i6. groba strahom inu z velikim vesseliem. Inu i. (:1(,02.4I5.4 teko, de bi tu oznanile nega jogrom. \9]Inu v tim, kir one gredo nega jogrom oznaniti, pole, tukai nee Jezus sreča inu pravi: »Pomagai vom Bug.« Inu oneperstopio k nemu inu obimeio nega noge inu padeio doli pred nim. [l0lTedai Jezus pravi k nim: »Nekar se ne buite, puidite kiakai inu oznanite mui/m/bratom, de gredo v to Galileo, tamkai bodo oni mene vidli.« [11]Kadar one pag kiakai gredo, pole, eni od tih varihov prido v tu meistu inu oz-nanio tim visšim fariem vse tu, kar se ie godilu. [12]Inu oni vkupeprido s temi stariši inu imaio en svit. Inu so dali tim žolneriem dosti denariev inu so diali: \13\»Recite, de so nega jogri ponoči prišli inu so ga ukrali v tim, kir smo mi spali. [14]Inu aku le-tupride pred deželskiga flegarie, mi hočmo nega pregovoriti inu vas žjher sturiti.« \15]Inu oni vzamo te denarie inu deio, koker so oni podvučeni bili. Inu le-ta besseda ie rezglasšenaper tih ludih do današniga dne. \16]Ampag ty anaist jogri gredo v to GaI 2 lileo 446| Mr 16,8-15. Lk 24,9-11. 1 Kor 15,1-11. 447| Apd 1,1-3. C. lileo na eno gorro, na katero ie bil nim Jezus poročil. [17\Inu kadar oni nega ugledaio, padeio doli pred nim, eni so pag cbivlali. [18\ 448| Mt 11,27. Matth. ii. Inu Jezus perstopi k nim, govori ž nimi inu Jn 1,14. lohan. i. ,, • • / , ,, / Flp 2,9-11. Philip. 2. pravi: »Meni ie dana vsa oblast v tim ne-Mr 16,17. Marc. i6.448 bu inu na zemli. [i9\Obtupuidite tiakai inu vučite vse ludi inu te iste kerstite v tim imeni tiga Očeta inu tiga Synu inu tiga Svetiga Duha. \20\Inu vučite te iste deržati 449| Jn 14,18-21. lohan. i4.449 vse tu, kar sem iest vom zapovedal. Inu pole: Iest sem z vami vse dni, do konca tiga svita.« S. MATEVŽA EVANGELIA KONEC. TA TA SVETI EVANGELI OD JEZUSA KRISTUSA, od S. Duha skuzi S. Marca evangelista spissan. TA I. CAP. A. Predguvor vzame iz Pisma. B. Od kersta inu pridige Ioannessa. C. Jezus ie kersčen od Ioannessa inu izkušen od Vraga. D. Kristus v Galilei pridiguie, pokliče Petra, Andrea, Ioannesa. E. Vuči v šulah, iz človeika izžene zludia. F. Petrovo tasčo inu dosti bolnikov ozdravi, ne pusti tim zludiem od sebe govoriti. G. Moli v pusčavi, pridiguie po vsei galileiski deželi. H. Eniga gobovca očisti, bode rezglašen. E- TV IE TJ ZAčetig tiga a. evangelia od Je^sa Kristusa, Synu Bo^gUj mkoker iepissanu v tih prerokih. Pole^ iestpošlem tiga muiga sla pred tuiem obličiem, kateri bode perpravil tui pot pred tebo. mTa stima Luc. eniga pridigarie ie v tei pusčavi. Perpravite Matth. 3. Mt 3,3. ^ ^ , ^ ^ . ^ Luc. 3. Lk 3,4- tapot tigagospudi, ravne sturite nega ste^e. Iohan. 1.1 Jn 1,23. I 3 Ioannes Mal. 3. 1| Mal 3,1-5- Matt. 11. Mt 11,10- 2| Jn 3,23. 3| Mt 3,4. 4| Mt 3,11. Lk 3,16. Jn 1,27. 5| Mt 3,13. Lk 3,16. Jn 1,19-28. 6| Mt 3,17. Lk 3,22. B lohan. 3} Matth. : Matth. 3. Luc. 3. lohan. 1.4 C. Matth. 3. Luc. 3. lohan. 1.5 Matth. 4. Luc. 4.6 [4]loannes ie bil v ti puščavi, ta ie kersčoval inu pridigoval od tiga kersta te pokure, k odpusčanu tih greihov. \5\Inu k nemu ie vunkai šla vsa ludovska dežela inu ty iz leruzalema inu se puste vsi od nega kerstiti v tei lordanski reki inu spoznaio suie greihe. [6]loannes pag ie bil obličen s kamelskimi dlakami inu z anem vussinatim passum okuli nega ledaviev inu ie ieidelkobilice inu divy med. xnlnu ie pridigal rekoč: »Pride ta, kir ie močneiši koker iest za meno, katerimu iest nesem zadosti, de bi se iest pred nim poklunil inu ta iermena nega čevlov odvezal. [«\Iest sem vas kerstils to vodo, on pag vas bode s teim S. Duhum kersčoval.« \9]Inu pergudilu se ie v tih istih dneih, de Jezus pride od Nazareta iz Galilee inu se pusti kerstiti od loannesa v tim lordanu. [10] Inu zdaici, kadar on stopi iz vode, vidi, de se ta nebessa odpro inu tiga Duha, koker eniga goloba doli gredoč čez nega. \M-\Inu ena štima iz nebes se sturi: »Tisi ta mui lubi Syn, na katerim imam iest dobru do-padene.« \M\Inu nega zdaici ta Duh izmene v to v to puščavo. [iì\Inu ie tukai bil v ti puščavi štiridesseti dni inu ta Hudič ga ie i^kusoval inu ie bil per tih zvirinah. Inu ty angeli so nemu služili. \i4\Potle, kadar ie loannes uiet bil, pride d. Jezus v to Galileo inu pridiguie ta evangeli od tiga Bozyga kralevstva \i5\tar pravi: »Ta Marc. 6. 7| Mr 4,11. čas ie napolnen inu tu kralevstvu Božye se približuie, deite pokuro inu veruite timu evangeliu.« [I6]Kadarpag per tim Gali- Matth. 4. 8| Mt 4,18. leiskim moriei hodi, zagleda Simona inu ' '' Andrea nega brata, ta sta metala te mreiže v tu morie, zakai ona sta bila ribiča. \n\Inu Jezus pravi k nima: »Hodita za meno, iest vaiu hočo sturiti, de bota ribiča tih ludi.« [is] Inu ona dva zdaici zapustita nyu mreiže inu gresta za nim. \19\Inu on gre od unod malu bul naprei, vidi Iacoba, Zebedeoviga synu, inu Ioannesa nega brata, ta sta tudi v tim čolnu bila inu sta nyu mreiže šivala, [20] inu zdaici nyu pokliče inu onadva zapustita nyu očeta Zebedeia v tim čolnu s teimi delovci inu gresta za nim. I 4 Inu 9| Mt 13,54. Lk 4,31. Jn 6,59. Mt 7,29. Lk 4,6. 10| Mt 8,14. Lk 4,38. E. Matth. 4. Luc. 4. lohan. 2. Matth. 7. Luc. 4.9 [21]I F. Matth. Luc. 4.1' i]Inu oni gredo v ta Kapernaun inu zdaici ob tih sobotah gre on v to šulo tar vuči. [22]Inu oni se začudio čez nega vuk, za-kai on ie vučil koker ta, kir oblast ima, inu nekar koker ty pissary. \23]Inu ie bil v nih šuli en človik, obdan s teim nečistim duhum, ta isti ie vpyl inu dial: \2']]»Oime, o ti, Jezu Nazarenski, kai mi imamo s tebo dolgov-ane? Ti si prišal nas končati? lest z^am, du si ti ta sveti Božy.« \25]Inu Jezus nega ostru posvari inu pravi: »Melči inu puidi vun od nega.« \26]Inu kadar ta nečisti duh nega rezmekače inu z velikim glassum zevpye, gre vun iz nega. \2nInu oni se vsi strahom začudio, taku de so vmei sebo vprašali tar diali: »Kai ie tu?Kakov nov vuk ie le-ta? On tudi z oblastio zapoveda tim nečistim duhum inu so nemupokorni.« \28]Inu nega glass se zdaici rezglassi okuli po vsei deželi inu galileiskih krayh. [29]Inu oni zdaici gredo iz te šule inu prido z lacobom inu z loannesom v to Simonovo inu Andreiovo hyšo. \30\Inu Simonovapolnica ie ležala bolna na merzlici inu oni zdaici nemu od nemu'- od nee poveido. \3i-\Inu on k nei perstopi, perstopi, noo gori vzdigne, prime za nee roko inu ta merz^ica noo zdaici zapusti inu ona nim služi. [i^Na večer pag, kadar ie tu Mare. 8. sonce bilu zašlu, pernesso k nemu vse žlaht Lue. bolnike inu zludienike. \ii\lnu vse meistu se snide pred te dauri. [ì4\Inu on nih veliku ozdravi, kir so mnogeterimi bolez^ami bili obdani inu dosti hudičev izmene. Inu on nei pustil tim zludiem govoriti, zakai oni so nega znali. \ì5\Inu viutro pred dnem on gori vstane g. inu gre vunkai inu Jezus gre v eno pustino inu vundi moli. [ìt\Inu Simon gre za nim inu ty, kir so per nemu bili. \ìi\Inu kadar nega naideio, pravio k nemu: »Vsi te isčeio.« [ìi\Inu on pravi k nim: »Puidimo v te bližne terge, de tudi undu pridiguiem, zakai h timu sem iest prišal.« [ì9\Inu on pri- Esa. 6i.12 diguie v nih šulah, po vse Galilei inu goni vunkai te hudiče. [40]Inu k nemu pride en gobovec, ta nega prossi, klečoč pred nim, inu pravi k nemu: »Aku ti hočeš, taku ti moreš mene dobru očistiti.« [41]Inu Jezus se usmili, iztegne to roko inu se nega dotagne, tar pravi k nemu: »Iest hočo, bodi očisčen.« [42]Inu v tim, kadar I 5 H. Matth. 8. Lue. J.13 11|Mr6,56. Lk4,40. 12|Iz61,1. 13|Mt 8,2. Lk 5,21. on 14| Mt 8,3. 15| 3 Mz 14,1-32. 16| Prihajeli. on taku reče, zdaici se ločio od nega tegobe inu Matt. 7, 9.14 on čist postane. [43]Inu Jezus nemupopriti inu goni zdaici nega od sebe inu pravi k nemu: \44]»Gledai, de ti nikomer ništer nepoveiš, Levit. 14.15 temuč puidi inu se iz^aži timu fariu inu offrai za tuie očisčene tu, kar ie Moizes zapo-veidal, k ani priči če^nee.« [45]On pag, kadar vunkaipride, začne praviti inu na znane daiati dosti riči, taku de uže Jezus nei mogel v tu meistu očitu puiti, temuč on ie bil izvuna v tih pustobah inu k nemu so od vseh stran prihali:6 TA II. CAP. A. Pridiguie, ozdravi od srage udarieniga, odpusti nemu greihe. B. Matevža colnarie pokliče. C. Odgovori, zakai se nega jogri ne postio. D. Zagovarie te jogre, kir so o prazniki tu klassuie tergali. 17| Mt 9,8. Lk 5,17-26. Jn 2,12. A. Matth. 9. Luc. 5. Iohan. 5.17 I'Nu čez nakuliku dni gre on spet v tu Ka-pernaum inu se ie zveidilu, de ie on v hiši bil. [i]Inu zdaici se nih dosti vkupe zbere, taku, de ne so meista imeili, tudi vuni pred daurmi, inu on nim pravi to bessedo. \3]Inu k nemu eni prido, ty pernesso eniga eniga, od bo^yga slaka udarieniga, tiga so oništirie nossili. \4\Inu kadar oni neso mogli pred ludmi k nemu bliži priti, so te hiše v kateri ie bil, streiho rezkrili inu eno lukno sture tar puste doli na štrikih to postelo, v kateri ie ta, od te srage udarien, ležal. [5\Ka-dar ie pag Jezus vidil nih vero, pravi h timu, od srage udarienimu: »Syn, tebi so tui greihi odpusčeni.« ^Undapag so bili eni iz^t tihpissariev, ty so sideili inu mislili v nih serceih: \i\»Zakai le-ta taku sentovanegov- Psal. 50^ ^ 18| Ps 51. ori? Du mora odpustiti tegreihe, temuč ta Esa. 44. 43'25' sami Bug?« \8\Inu Jezus zdaici spozna v tim duhei, de so taku mislili vmei sebo, pravi k nim: »Kai vi take riči mislite v vaših ser-cih? [9]Kateru ie lažeiši h timu srage udarienimu reči: Tebi so tuy greihi odpusčeni, oli reči: Vstani, vzami tuiopostelo inu hodi? [io]De vi pag bote veidili, de ta Syn tiga človeika ima oblast na zemli odpustiti te greihe,« \M\pravi h timu, od srage udarienimu: »lest tebi poveim, vstani gori inu vzami tuio postelo inu puidi na tui Actor. 9.19 19| Apd 9,34. dum.« \M]Inu on zdaici gori vstane, vzame suio postelo inu gre vun vpričo pred vseimi taku, de se vsi prestrašio, 20| Mt 9,9-13. Lk 5,27-32. B. Marc. 9. Lue. 5, 15.2' 21| 1 Tim 1,8. 22|Mt 9,14. Lk 5,33. 1. Thi. 1.2 C. Matth. 9. Lue. j.22^ strašio inu česte Boga inu pravio: »Mi nes-mo taciga še nigdar vidili.« \i3\Inu on spet vunkaigre h timu moriu inu vsi ludieprido k nemu inu on nee vuči. \i4\Inu kadar Jezus mumugre, zagleda on ti-ga Levi Alfeioviga synu, sidečiga na colu, inu pravi k nemu: »Hodi za meno.« Inu on vstane tar gre za nim. \15\Inu pergudilu se ie, kadar ie on v nega hiši per mizisedil, so tudi sred Jezusom inu ž nega jogri doli seili nih dosti colnariev inu grešnikov, zakai nih ie veliku bilu, kir so za nim hodili. \i6\Inu ty pissary inu farizei, kadar oni vidio, de ie on s teimi colnarmi inu greišniki ieidel, pravio k nega jogrom: »Kai ie tu, de on iei inupye s teimi colnarmi inu grešniki?« \n\Kadar tu Jezus zasliši, pravi on k nim: »Ty zdravi ne potrubuio arzata, temuč ty bolni, iest nesem prišal klicati te pravične, temuč te greišnike h ti pokuri.« \i8\Inu ty loannesovi inu farizeiovi so se postili. Inu eni prido k nemu tar pravio: »Zakai se ty loannesovi inu farizeiovi mlaiši postio?« [i9]Jezus pravi k nim: »Koku se moraio ty oh- caitni caitni ludie, dotle ie ženim per nih, postiti? Taku dolgu, dotle oni tiga ženima per sebi imaio, se ne mogopostiti, \io\ampag ty dnevi prideio, de ta ženin bode od nih vzet, inu tedai v tih istih dneih se bodo oni postili. [21] Nisče ne šiva eno zaplato eniga debeliga sukna na en star gvant, zakai ta nova zaplata se odere od tiga stariga inu rezdertina bode huiši. [22]Inu nisče ne deva mošta v te stare mihe, sice ta mošt te mihe rezdere inu tu vinu seprelye inu ty mihuvi konec vzameo, temučta mošt se ima v te nove mihe diati.« [23]Inu pergudilu se ie, de on gre ob eni soboti skuzi ta žita inu ty nega jogri po poti gredoč začno tu klassoviepukati. [24]Inu ty Matth.2i2. farisei pravio k nemu: »Pole, zakai tu ' ' delaio, kar se ob soboti ne spodobi?« [25]Inu on pravi k nim: »Neste vi nigdar brali, kai ie David sturil, kadar ie nemu potreba bila inu ie lačen bil inu ty, kir so ž nim bili? [26] K^ku ie on bil šal v to Bo^o hišo v tim čassu i. Reg. 13.24 tiga Abiataria, visšiga farye, inu ie iedel te svete kruhe, katere nisče nei smel ieisti, samuč ty fary, inu on ie te tudi bil tim dal, kir so D. 23|Mt12,2. Lk 6,6-11. 24| 1 Kr 21,4-7. kir so ž nim bili?« ymlnu on pravi k nim: »Ta sobota ie za volo tiga človeika sturiena inu nekar ta človik za volo te sobote. [i^Taku ie ta človeiški Syn en gosspud tudi te sobote.« TA III. CAP. A. Ob prazniku ozdravi eniga suho roko. B. Farizei svit imaio zuper Kristusa, on beiži pred nimi, ozdravi dosti ludi. C. Odloči inu postavi te dvanaist jogre. D. Kristus ie od suie žlahte deržan za norca, farizei nega caihnu Zludiu persoduio. Greih zuper S. Duha. E. Du ie Kristuseva bližna žlahta. A. Nu on gre spet v to šulo inu tukai ie bil 25 |Mt 12,10. Matth.j2. -Len človik, ta ie imel eno suho roko. [i]Inu oni so na nega merkali, aku bi on nega ob tei soboti ozdravil, de bi mogli nega zatožiti. [3] Inu pravi h timu človeiku s to suho roko: »Stopi sem naprei.«\4\Inu on pravi k nim: »Kateru se spodobi ob tei soboti: dobru sturiti oli hudu sturiti, to dušo obraniti oli ubyti?« Oni pag molče. \5]Inu kadar on nee serdom okuli pogleda inu ie bil žalosten čez slipoto nih serca inu pravi h timu človei- Lk 6,6. Luc. 6. človeiku: »Iztegni tuio roko.« Inu on i^tegne inu ta nega roka ie zdrava postala koker ta 3. Reg. 13.26 26| 1 Kri3,6. druga. [iìTy farizei paggredo vunkai inu zdaici b. imaio en svit s teimi Erodežovimi hlapci zu- per nega, koku bi nega končali. [7jJezus pag, ta Matth. 4. 27| Mt 3,7. se vgane suiemi jogri h timu moriu inu ena LUc. 6. Lk 6,17. velika množica gre za nim iz te Galilee inu Matt. Mt 3,7-9. ludeie inu od Wileruz^lema inu i^ Idumeie, od une strani Iordana inu ena velika množica, ty kir so prebivali okuli Tyra inu Sidona, kir so slišali te riči, kir ie on delal, prideo k nemu. viiInu on reče k suim jogrom, de bi nemu en čolničperpravili za volo te množice, de bi nega ne stiskali. \io\Zakai on ie bil nih veliku ozdravil, taku, de so vsi ty, kir Luc. 4.28 281 Lk 6,18. so betežni bili, na nega rinili, de bi se nega dotagnili. [11]Inu ty nečisti duhuvi, kadar so oni nega vidili, so d^oli padali pred nim inu so vpyli tar diali: »TisiBožy Syn.« \n\Inu on ie nee sylnu svaril, de bi nega očitiga ne sturili. [i3]Inu on gre gori na eno gorro inu pokliče g.29 291 c. k sebi, katere ie on hotel, inu oni gre Matt. 10. 30|Mt5,i. do k ne- Luc. Ä9.3" Lk 6,20. 31| Apd 1,8. 32| Manjka: "katere je imenoval tudi apostole" (SSP). 33| Manjka: "Postavil je torej dvanajstere" (SSP). Act. 34| Mt 9,34; 12,22-27. do k nemu. [i4\Inu on te dvanaist postavi,"332 de bi imeli per nemu biti inu de bi on nee pridigati pošilal \i5\inu de bi oni imeili oblast ozdravite te bolnike inu vunkaigoniti te hudiče. ie timu Simonu dal tu ime Peter inu [i7]lacoba, Zjebedeioviga synu, inu loannesa, lacoboviga brata, inu ie nima dal tu ime Boanerges, tu ie, otroci tiga garme-na, [M]inu Andrea inu Filipa inu Bartolom-eia inu Matevža inu Tomaia inu lacoba, Alfeioviga synu, inu Tadeia inu Simona od Kananeie inu M^^Iudeža Iškariota, kateri ie tudi nega fratal. [v>]Inu oni prido domov inu tulikain ludi spet vkupe pride, de ne so imeili cassa le-ta kruh ieisti. \ii]Ino kadar so tu ty nega strici zaslišali, gredo vunkai inu so nega hoteli deržati. Zakai oni so diali, on ie od vuma Matt. 9, 12. prišal. \Ti\Inu ty pissary, kir so bili prišli doli od leruzalema, so diali: »On ima tiga Beelcebu-ba inu on skuzi tiga višiga ZJudia vunkai goni te zludie.« xtalnu on nee k sebi poklice inu govori k nim v tihperglihah: »Koku more en vrag tiga druziga vraga izsegnati? \i4\Inu aku se tu kralevstvu vmei sebo rezdeli, D. Matt. 11. rezdeli, tu istu kralevstvu ne more obstati. [25]Inu aku se ena hiša sama sebi zuper rezdi-li, ta ista hiša ne more obstati. \26]Inu aku vrag sam sebi zuper gori vstaie inu ie razdilen, taku on ne more obstati, temuč on konec ima. \2i\Nisče ne more enimu močnimu v nega hišo poiti inu nega pohištvu popleini-ti, temuč de on poprei tiga močniga z^eže inu tedai on nega hišo obrupa. [2i]Zß- risnico Matth. 12. 35|Mt12,31. • ^ • • -i • L J Luc. ii. Lk 5,20. iest vom povetm, vsi gretht bodo tim I. iohan. j.35 1 jn 5,13-19. otrokom tih ludi odpusčeni inu tudi to šentovane, s čim so oni šentovali. \2<>]iAmpag, kateri tiga S. Duha šentuie, ta ne ima vekoma tiga odpusčane, temuč on iepodverž^n tei večni pravdi.« \30]Zakai oni so govurili: »On ima eniga nečistiga duha.« [3i]Inu prido nega mati inu nega bratie e. inu vunistoie, ty pošleio k nemu ene, de nega Matth.,12. 361 Mt 12,46. pokličeio. [32]Inu ty ludie so okuli nega sideli. Inu oni pravio k nemu: »Pole, tuia mati inu tuy bratie tebe tam vuni isčeio.« [33]Inu on nim odgovori tar pravi: » Du ie muia mati inu du so mui bratie?« \34\Inu on pogleda ravnu okuli sebe te jogre sidoče inu pravi: »Pole, le-ty so muia mati inu mui bratie. K Obtu, Luc. 9.36 Lk 8,19. [35]Obtu, kateri to volo Božyo sturi, ta isti ie mui brat inu muia mati.« TA IIII. CAP. A. Pergliha od semena. B. Zakai Kristus v perglihah govori. Izlaga od tiga seimena. C. Pergliha od luči inu od mere. D. Dvei drugi perglihi od žitniga seimena inu od zhenfoviga zerna. E. Kristus utolaži to fortuno. A. XNu on začne spet vučiti poleg tiga moria 37| Mt 13,1-9. Matth. 13. \_inu k nemu se zbere veliku ludi, taku, de Lk 8,4. Luc. 8.37 . te moral stopiti v en coln inu le na muriu sedel inu vsi ludie so stali na kraiu tiga moria. [i]Inu on ie nee dosti riči vučilskuzi per-glihe. Inu v ti nega pridigi pravi: \3]»Poslušaite, pole, en sevec ie vunkai šal siati [4]inu pergudilu se ie v tim sianu, de nekateru ie palu na ta pot, tukai so prišle te ptice tih nebes inu so ie pozobale. \5Nekateru pag ie palu na tu kaminitovu, kir nei veliku zemle imeilu inu se zdaici vzašlu, zatu, kir nei imeilu globoke zemle. [6] Kadar ie pag tu sonce gori bilu prišlu, ie uvenilu inu kadar korena nei imeilu, ie usehlu. Inu [7]Inu nekateru ie palu vmei terne inu tu terne ie gori zjaslu inu ie zadušilu inu nei sadu pernesslu. w^Inu nekateru ie palu na to dobro zemlo inu ie sad pernesslu, kateru ie gori iemalu inu rasslu inu eno ie pernesslu trydesseteru, eno šestdesseteru inu enu samo stu.« [3]Inu on pravi k nim: »Du vušessa ima h poslušanu, taposlušai.« [10]Inu kadar ie on bil sam, ty, kir so okuli b. nega bili sred s teimi dvanaistimi, vprašaio nega za pergliho. \ii]Inu on pravi k nim: o . f. . Matth. 13. 38|Mt13,10-17. »Vom ie danu veiditi to skrivnust tiga Luc. s.38 Lk 8,9-10. nebeskiga kralevstva, ampag teim, kir so iz- Esa. p.39 39| iz 6,10. vuna, vse riči se gode skuzjperglihe, [12]de videoč vidio inu ne ugledaio inu poslušaioč poslušaio inu ne zastopio, de se oni kei ne preoberno inu nim nih greihi bodo odpusčeni.« [i3]Inu on pravi k nim: »Ne zas- topite vi le-to pergliho? Koku bote tedai vi te druge vse zastopili? mTa seivec seie to bessedo. [15] Le-ty so pag, kir so na tim potu, kadar se ta besseda seie, inu so oni to slišali, taku zdaici pride ta Hudič K 2 inu inu vzame proč to bessedo, katera ie bila vsiana v nih serceih. \i6\Glih taku so tudi ty, kir tu seime na kamenatovu vzamo, kadar so oni slišali to bessedo, to isto oni zdaici z vesseliem gori vz^mo \n\inu ne imaio korena v sebi, temučso neobstoieči, kadar kakova nadluga oli preganene za volo te besseda gori vstane, taku se zdaici zblaznio. \i%]Inu eni drugi so, kateri tu seime v tu terne vzameio. Ty so, kir poslusaio to bessedo [i9]inu te skerbi tiga svita inu tu obnoriene tiga blaga inu te žele druzih ričiprido noter inu zeduse to bessedo inu ostaneprez^ tiga sadu. \io\Inu eni drugi so, kir vzameio tu seime v eno dobro zemlo, ty poslusaio to bessedo inu to isto gori vzameio inu pernesso ta sad taku, de enu zernu pernesse trydesset, enu sestdesset inu enu samo stu.« C. [2i]Inu on pravi k nim: »Aku se vužge ena leisčerba, de se postavi pod en polovnik? Oli 40| Mt 5,15-16. Matth. 5. pod eno postelo? Gvisnu nekar, temuč de se Lk 8,16-18. Luc. 8, II. \ ^ ■ -v- -, , ■ -Vi Mr 1o. Marc. 10. postavi na en sveicnik, \22\zakai nister nei Lk 8,12. Luc. 8, 12.4" skrivenu, de bi očitu ne postalu, inu nister nei 411 Zveidilu. zataienu, de bi se ne z^oidilu.'4^ [23]Du vusessa ima h poslusanu, ta poslusai.« [24]Inu on pravi vi k mm: »Gledaite, kai poslusaite. 5 kako- Matth. 7. ^ , J Luc. 6.42 vo mero vi merite, s to se vom bode merilu, inu vom, kir le-tuposlušate, bode perdanu. \i5]Zakai kateri ima, timu bode danu, inu Matt. 13, 25. kateri ne ima, od tiga bode tudi tu vzetu Luc. 3, 3 kar ima.« \i6]Inu on pravi: »Taku ie tu Božye kra- d. levstvu, koker de bi en človik tu seime v zemlo vergal. \n\Inu bi spal inu bi on vstaiel Matth. 13.44 po noči45 inu po dnevi inu tu seime se zeleni inu raste, de on ništer ne vei. \i%]Zakai ta zemla od sama sebe rodi, na pervu to travo, potle ta klass, potlepolnu žjta v tim klasso-viei. [i9]Kadar ie pag ta sad naprei pernessen, taku on zdaici ta serp tiakai pošle, zakai ta Žetov ie tukai.« [30]Inu on pravi: »Komu Matth. 13. hočmo mi tu kralevstvu Božyeperglihati? Luc. Oli h kateri perglihi mi tu istoperglihamo? [31] Onu ie koker enu zhenfovu zernu. Tu istu, kadar ie vsianu v to zemlo, ie nermanši vmei vseimi seimeni na zemli \3i\inu kadar ie vsianu, taku gori vstaie inu bode vegše čez vsa zelisča inu velike veie sturi, taku, de pod nega senco mogo te ptice tih nebes gneizda delati.« [33]Inu on ie s takimi dostimi pergli- Matth. 13.47 hami nim K 3 govuril 42| Mt 7,2. Lk 6,38. 43|Mt13,12. Lk 8,18; 19,26. 44| Mt 13,3-8. 45| Corr.: onu bi vstaielu po noči. 46| Mt 13,31-32. Lk 13,18-19. 47| Mt 13,34-35. Lk 8,22-25. Luc. govuril to bessedopo tim, koker so oni mogli slišati. [34]Inu prezperglihe on nim ništer nei govuril. Ampag suim jogrom ie on suseb vse izlagal. E. [35]Inu na ta isti dan na večer pravi on k nim: »Prepelaimo se na vuni drugi krai.« [36] 48| Mt 8,23-27. Matth..^8. Inu oni puste to množico od sebe inu oni nega vzameio v ta čoln, taku, koker ie on bil, inu per nim so bili tudi drugi čolnuvi. \3i\Inu vstane ena velika fortuna od veitra inu ty valuvi so noter v ta čoln byli, taku, de ie skoraipoln bil. \38]Inu on ie bil na zadnim koncu tiga čolna inu ie spal na eni vakušnici. Inu oni nega obude inu pravio k nemu: »Moister, ti ništer ne rodiš, de mi konec iemlemo?« [39]Inu on se obudi inupo-priti timu veitru inu pravi h timu moriu: »Molči inu potihni.« Inu ta veiter potihne inu postane ena velika tihota. [40]Inu on pravi k nim: »Zakai ste vi taku strašlivi? Koku ie, de vi ne imate vere?« \4i\Inu oni so se sylnu bali inu so diali vmei sebo: »Du ie le-ta, de ta veiter inu tu morie so nemu pokorni?« TA TA V. CAP. 151 TA V. CAP. A. Jezus ozdravi eniga, kir ie šest tissuč zludiev v sebi imel. Zludiem dopusti puiti v te svine, te se potopio. Od tiga Kristus veli pridigati. B. Kristus gre, ozdravi eniga šulmoštra sčer. C. Na tim potu eno ženo od kervaviga toka ozdravi za volo nee vere. D. To sčer lairusovo, višiga čez šulo, obudi od smerti. I Nu oni prido na vuno stran moria, v to a. Gadarensko deželo. wInu kadar on stopi izi čolna, zdaici izi tih grobov perteče pruti nemu en človik, ta ie imel tiga nečistiga duha, [3]ka-teri ie sui stan imel v tih grobeih. Inu nisče nei mogel nega zvezati, tudi s teimi ketinami Matth. 8. 49| Mt8,28-34. nekar. [^^Zakai on ie čestu s teimi potami inu Luc. 8-49 Lk 8,26-39. varigami bil zvezan inu ie te ketine rezderl inu te pote rezlomil inu nega nisče nei mogel moistriti. [5]Inu on ie bil uveden po noči inu po dnevi na tih gorrah inu v tih grobeih, ie vpyl inu ie sam sebe talkals teim kamiuem.^50 [6]Ka - 5o| Kaminem. dar ie on pag Jezusa zagledal od daleč, teče inu poklekne pred nega \i\inu vpye z velikim glassum tar pravi: »Kai iest imam s tebo? O, Jezus, ti Syn tiga Nerviftga Boga. Actor. 16.51 51| Apd 16,17. Ki 4 Iest Iest tebe zaklinam per Bugi, ne martrai ti mene.« \%\(Zakai on ie dial k nemu: »Puidi vun, ti nečisti duh, od tiga človeika.«) [9]Inu on vpraša nega: »Koku ie tebi ime?« Inu on odgovori tar pravi k nemu: »Meni ie Legio ime, zakai nas ie dosti.« \io\Inu on ie nega sylnu prossil, de bi nega ne poslal vunkai iz te 52| Mt 8,28-34. Matth. 8. dežele. \iiUndukai poleg tih gur ie bilu enu Lk 8 26-39 Luc 8 52 . ... , . . . veliku kardelu svin na paši \12\inu ty z^udi vsi so nega prossili tar diali: »Pusti nas v te svine, de noter v ne gremo.« \13\Inu Jezus nim zdaici dopusti inu ty nečisti duhuvigredo vunkai inu gredo noter v te svine. Inu tu kardelu se naglu vzdigne inu se prekucne v tu morie (tih ie pag bilu okuli dva tissue) inu se potope v tim moriei. [HìJy pag, kir so te svine pasli, ty beiže inu tu oznanio v tim meisti inu v tih vasseih. Inu oni gredo vunkai gledati tu, kar se ie bilu pergudilu. [15]Inu pri-deio k Jezusu inu vidio tiga, kateri ie s teim Zludiem bil obdan, sidečiga inu obličeniga inu de ie ta, kir ie to legiono tih hudičov imel, per pravi pameti bil inu so se bali. [I6]Inu ty, kir so vidili, pravio nim, kai se ie timu, kir ie tiga Zludia imel, pergudilu inu od tih svin. svin. [17]Inu začno oni negaprossiti, de bi on iz nih kraiev vlekal. [I8]^nu kadar ie on bil stopil v ta čoln, ta, kir ie s teim ZJudiem bil obdan, ie nega prossil, de bi on per nim bil. [19] Jezus pag nei nemu dopustil, temuč ie dial k nemu: »Puidi na tui dum inu h tim tuiem inu nim oznani, kakove velike riči ie tebi ta Gosspudsturil inu de se ie čez^ te usmilil.« [20] Inu on gre kiakai inu začne pridigati v tih Dessetih meistih, kakovo veliko dobruto ie nemu Jezus sturil, inu so se vsi začudili. [2i]Inu kadar se Jezus spet semkai na ta b. drugi krai v tim čolnu prepela, se k nemu zbere ena velika množica inu ie bil poleg Matth. 9. 53|Mt9,18-26. J 1 1 ■ - i v- 7 Luc. 8.53 Lk 8,40-56. moria. \22]Inupole, tukaipride en visi te sule, timu ie bilu ime larus, inu kadar on nega ugleda, pade doli pred nega noge \23\inu nega sylnu prossi, rekoč: »Muia sčerčica ležj na smerti, pridi, položi čez^ no te roke, de zdrava postane inu bode živa.« \24]Inu on kiakai gre ž nim inu za nim gre veliku ludi ini ty so nega stiskali. [25]Inu ena žena, katera ie imeila to kerva- c. vo tekočo boleizen dvanaist leit \26\inu ie veK 5 liku 54| Mt 9,18-26. Lk 8,40-56. Matth. Luc. 8.54 55| Lk 7,19. 56| Mt 9,18. Lk 8,49. Luc. 7.55 D. Matth. 9. Luc. 856 liku sterpela od dosti arcatov inu ie bila tu suie vsepotratila inu nei ništerpomagalu, temučse ie le huišala. \n\Kadar ie ona slišala od Jezusa, pride vmei ludmi od zada k nemu inu se dotagne nega gvanta, [i»]zakai ona ie diala: »Aku se iest le nega gvanta dotagnem, taku bom zdrava.« v^^Inu zdaici ta studenic nee kry sepošuši inu ona zdaici počuti na žjvotu, de ie zdrava bila od nee reve. [30]Inu Jez^spočuti zdaici sam na sebi, de ie ena muč bila šla od nega, inu se vmei ludmi oberne okuli tar pravi: »Du ie mui gvant dotagnil?« [3i]Inu ty jogripravio k nemu: »Ty vidiš, de ty ludie tebegneto inu praviš: 'Du ie mene dotagnil?'« \3i]Inu on gleda okuli, de bi vidil to, kir ie tu bila sturila. [33\Ta žena pag se ie bala inu trepetala (ona ie veidila, kai ie na nei bilu sturienu), ta pride inu pade doli pred nega inu nemu povei vso risnico. [34] On pagpravi k ni: »Sči, tuia vera ie tebe ozdravila, puidi z mirom inu bodi zdrava od tuie reve.« [35] V tim, kadar on še taku govori, prido eni od tiga višiga te šule, typravio: »Tuia sči ie umerla, kai trudiš dale tiga moi- stra?« stra?« [36]Jezuspag zdaici zasliši to bessedo, kir ie bila govoriena, inu pravi h timu višimu te šule: »Ne bui se, le samuč verui.« [3i]Inu nei pustil nikoger za sebopuiti, temuč Petra inu lacoba inu loannesa, lacoboviga brata. [38]Inu on pride v to hišo tiga višiga te šule inu vidi ta hrup inu te, kir so se sylnu plakali tar iokali. \39]Inu noter gre inu pravi k nim: »Kai vi taku hrupite inu se plačete? Ta deiklica nei umerla, temuč ona spy.« [40] loh. 11.57 57| Jn 11,11. Inu oni so nemu posmihovali. On pag izmene vse vunkai inu vzame te deklice očeta inu mater sebo inu te, kir so ž nim bili, inu ie noter šal kiakai, kir ie ta deklica ležala. [41] Inu on prime to deklico za roko inu pravi k ni: »Talita kumi,« tu se tolmačuie: »Deklica, iest tebi poveim, vstanigori.« \41\Inu ta deklica ie zdaici gori vstala inu ie hodila. Ona ie pag dvanaist leit stara bila inu oni so se britku prestrašili. \43\Inu on ie nim terd-nu zapoveidal, de nisče tiga ne ne zvei inu reče, de se ni ieisti da. TA ^56 S. MARCA EVANGELI TA VI. CAP. 58| Mt 13,53-58. Lk 4,16-30. Jn 4, 27-33. A. Matth. 13. Luc. 4. Iohann. 4.5' 59| Mt 13,57. Lk 4,24. Jn 4,43. Matt. i3. Luc. 4. Iohan. 4.5 A. Jezus ie suiem vukum zaveržen od suih lančmonov. B. Pošle te dvanaist pridigati; podvuči, koku se v tim imaio deržati. C. Od Ioannesove Kerstnikove ieče inu smerti. D. Kristus vuči v ti pusčavi inu spiža z malim kruhom pettisuč ludi. E. Kristus hodi verhu moria, utolaži to fortuno. F. Dosti ozdravi le skuzi tu dotigane Jezusoviga gvanta. I Nu on gre vunkai od vnod inu pride v suio očino deželo inu za nim gredo nega jogri. Inu kadar pride ta sobota, začne on v ti šuli vučiti. [2]Inu nih dosti, kir so nega slišali, so se začudili inu diali: » Od kod pri-do le-timu le-te riči?Inu kakova modrost ie le-ta, kir ie nemu dana?Inu taka della, kir skuzi nega roke bodo sturiena? \3\Nei li on uni cimerman, Maryn syn inu brat lacobov inu ložefov inu ludež^v inu Simonov? Nei so li nega sestre tudi tukai per nas?« Inu so se zblaznili na nim. [4] Jezus pagpravi k nim: »En prerok nei nikir prez^poštena, temuč v sui očini deželi inu per sui žj,ahti inu per sui družini.« \5\Inu on nei mogel tukai obeniga della sturiti, temuč ie čez. Luc. 13.6' B. čez malu bolnikov polužjl te roke inu ozdravil \b\inu se ie čudil nih neveri. Inu on Matth. iepo vasseh, kir so okuli undukai bile, hodil inu ie vučil. [i]Inu on pokliče k sebi te dvanaist inu začne nee dva pag dva vunkai pošilati wiinu nim da oblast čez te nečiste duhe. Inu nim zapovei, de ništer taciga sebo ne vz^mo na Matth.^10. ta pot, samuč eno palico, nekar taške, nekar ' kruha, nekar denariev v tim passu, \9]temuč obuveni v šulinih inu de ne imaio po dvei sukni obleiči. [io]Inu ie dial k nim: »Kir kuli vi v eno hišo pridete, undukai ostanite, dotle vi od unod pročpovličete. [11]Inu kateri Matth. 10. / / ^ • 7 ^ Luc. 9.62 vas gori ne vzameio inu ne poslušaio, gredoc od vnod, stressite ta prah od vaših nng^" k ani priči če^ nee. [Risničnu iest vom pove- im, de tim i^ Sodome inu Gomore bode lažei Matth. 11. na sodni dan koker takimu meistu.]«- \ii\Inu oni so šli vunkai inu so pridigali, de bi diali Matth. 10.6' topokuro. [i3]67Inu so žalbali dosti bolnikov s teim olem inu so ie ozdravili. [i4]Inu onu pride pred tiga Erodeža krala c. (zakai nega ime ie uže bilu pozpanu ) 60| Mt 9,35. Lk 13,22. 61|Mt10,1.5-15. Lk 9,1-6. 62|Mt10,14. Lk 9,5. 63| Nug. 64| Mt 11,24. Lk 10,12. 65| Besedilo v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; v SSP ga ni najti. 66| Mt 10,1. 67| Manjka: "Izgnali so tudi veliko hudih duhov" (SSP). inu 68| Mt14,2. Lk 9,7-9. Matth. 14. Luc. 9.68 69| Mt 14,6. 70| 1 Mz 40,20. 71| Royeni. 72| Večerio. Math. 14.6- inu on pravi: »Uni Ioannes, kir ie kersčoval, ta ie vstal od smerti, zatu so ta nega della taku velika.« \i5\Eni pagso diali, on ie Elias, eni pag so diali, on ie en prerok oli koker eden iz tih prerokov. \ib]Kadar ie pag Erodež tu slisal, pravi: »On ie ta lo-annes, katerimu sem iest to glavo odsekal, ta ie od smerti vstal.« [i7]Erodež ie uže bil vunkai poslal inu loannesa uiel inu postavil v to iečo za volo Erodiade, Filippove, nega brata žene, zakai on ie to bil poročil. [i»]Io-annes pag ie dial h timu Erodež^: »Tebi se ne spodobi imeiti tuiga brata ženo.« [i9]Obtu Erodiada ie bila nemu sylnu sovraž inu ie hotela nega umoriti, oli nei mogla. \2tZakai Erodež se ie tiga loannesa bal, on ie veidel, de ie on bil en brumen inu svet mož^ inu ie veliku deržal od nega inu nega poslusaioč ie dosti sturil inu ie nega radposlusal. [2i]Inu kadar eden perpoložni dan pride, de Erodež^ Gen. 40.7" na ta sui royemi^ dan naredi eno večorio7^ nega ner vegsim vissokim inu altmonom te Galileiske dežele, tukai \ii\tukai noter ie šla te Erodiade sči inu ie plessala, tu ie Erode^u dobru dopalu inu tim, kir so ž nim per mizi sideli. Ta kral pravi h ti deklici: »Prossi od mene, kar ti hočeš, iest hočo tebi dati« \13\inu ie ni persegal: »Kar kuli boš ti od mene prossila, hočo iest lud. 11.73 73| Jdt 11,23. dati tebi, do polovice muiga kralevstva.« [24] Ona gre vunkai inu pravi k sui materi: »Kai hočoprossiti?« Onapagpravi: »To glavo tiga loannesa Kerstnika.« \25]Inu ona zdaicigre hitru notar h timu kralu, prossi nega inu pravi: »Iest hočo, de ti meniglih zdai daš v eni skleidi to glavo tiga Ioannesa Kerstnika.« [2(iTa kral postane žalosten, oli za volo tepersege inu tih, kir so sedeili per mizi, nei hotel ni odpoveidati. \2nInu zdaici pošle ta kral tiga rabilna inu zapovei noter pernesti nega glavo. Inu on gre kiakai inu odseka nemu to glavo v ti ieči. [2i]Inu pernesse nega glavo vem7^ skleidi inu to da tei deklici 741 ven'. inu deiklica da to sui materi. \2<>\Kadar tu nega mlaiši zaslišio, prido inu vzamo nega truplu inu polože tu istu v en grob. Inu D. [30]I 75| Mt 14,13-21. Lk 9,10-17. Jn 6,1-14. 76| Mt 9,36. 77| Ezk 34,23. 78| Mt 14,15. 79| Mr 8,1-5. Matth. i4. Luc. 9. Iohan. Ä.75 Matt. 9, 16. " ilnu ty jogriprido vkupe k Jezusu inu nemupoveido vse tu, kar so sturili inu kar so vučili. [3i]Inu on pravi k nim: »Puidite vi sami suseb v enopusčavo inu počivaite enu malu.« Zakai nih ie veliku bilu, kir so prišli inu odšli, de neso imeili čassa le ieisti. \32\Inu on se pela v tim čolnu v eno pustobo suseb. [33]Inu kadar ty ludie so nee vidili pročpelaioč, ie nih dosti nega znalu inu so kiakai k nogom vkupe tekli iz^ vseih meist inu so prišli nim naprei inu se k nemu snydo. \34\Inu Jezus gre vunkai inu vidi veliku ludi, ty so se nemu smilili, zakai oni so bili koker te ovce, kir obeniga Ezech. 34.77 pastiria ne imaio. Inu začne nee dosti riči vučiti. [35]Inu kadar ie uže dosti dne bilu minilu, perstopio k nemu nega jogri inu pravio: »Tukai ie enapusčava inu ta dan ie ki-akai, \36]pusti nee od sebe, nai gredo po vasseih inu tergih, kir tukai okuli leže, inu de sebi kruha kupio, zakai oni ne imaio kai ieisti.« [37] On pag odgovori inu pravi k nim: »Daite vi nim ieisti.« Inu oni pravio k nemu: »Kai hočmo li mi puiti inu kupiti za dveistu de-nariev kruha inu nim dati ieisti?« [38] On pag k nim pravi: » Kuliku kruhov vi imate? Matth. i4.7 Marc. i imate? Puidite inupogledaite.« Inu kadar oni zveido, pravio: »Pet inu dvei ribi.« [39 Inu on nim zapovei, de oni sture, de vsi, enu tovaristvupoleg druziga, po redi bodo sideli na ty zeleni travi. [^oilnu oni doli sedeio inu se rezdilepo tei tratini, tukai po stu, undu po petdesset. xiwInu on vzame te pet kruhe inu tei dvei rybi inu pogleda gori v nebessa, zahvali inu rezlomi te kruhe tar da suim jogrom, de polože nim naprei, inu te dvei rybi ie vseim rezdelil [i\inu so ieili vsy inu so siti bili. [43]Inu oni so gori vzdignili od kossov dvanaist polnih korb inu tudi od tih ryb. [44]Inu tih, kir so ieili, ie bilu okuli pet tissučmož. [45]Inu on ie zdaici permoraltim suim jo- e. grom stopiti v ta čoln inu de se pred nim Matth. 14. 80|Mt 14,22. , ./ . , . -i Iohan. 6.80 Jn 6,17. kiakai čez tu morieprepelaio v Bettzaido, dotle ie on te ludi pusčal od sebe. [46]Inu kadar ie on te od sebe odpravil, ie sal gori na eno goro moliti \47\inu kadar ta večer pride, ta čoln ie bil na sreidi moria inu on sam na zemli [48]inu on vidi, de so z vo^no veliku terpeili, zakai nim ie bil ta veiter zuper inu okuli te četerte vahte te noči pride on k nim, hodeiočverhu moria, inu ie hotel L mumu 81| Mt 14,27. 82| Mr 6,52. 83| Mt 14,35. Marc. 6.' F. mumu nihpuiti. \4's\Oni pag, kadar so nega zagledali, hodeioč verhu moria, so meinili, de bi tu bila ena pošast, inu zevpyo, {sf^z^kai vsi so ga vidili inu so se prestrašili bili. Oli on ie zdaici ž nimi govoril inu ie dial k nim: »Bodite serčni, iest sem, ne buite se.« [5i]Inu Matth. 14.81 on stopi k nim v ta čoln inu ta veiter potihne. Inu oni se sylnu tar gromovitu prestrašio inu se začudio, {sv^akai oni neso bili dobru zamerkali od tih kruhov, nih serce ie bilu osliplenu. [53]Inu kadar se oni prepelaio, prido v to Genezarensko deželo inu perstavio h timu Matth. 14.83 brigu. [54]Inu kadar oni stopio iz tiga čolna, so zdaici nega poznali \55\inu teko skuzj to isto vso deželo inu začno okuli nossiti na postelah te bolnike kiakai, kir so slišali, de ie on bil. [56]Inu kam kuli ie on šal, v te terge oli v ta meista oli v te vassi, so polagali te bolnike na te place inu so ga prossili, de bi oni mogli le-tigaprama negagvanta se dotagniti. Inu vsi ty, kir so se dotagnili nega, so zdravi postali TA TA VII. CAP. A. Frarizei84 svare te jogre, kir z blat- 84| Farizei. nimi rokami ieido. B. Kristus svari te hinavce, kir za volo človeiških postav Božye zapuvidi prelamaio. C. Katere riči ogarde inu oskrune tiga človeika. D. Ena aydina prossi z veliko vero za suio sčer inu sprossi. E. Ozdravi eniga glušca, kir ie tudi mutast bil. I Nu k nemu se snido ty farizei inu eni od a. tih pissariev, kir so bili od leruzalema prišli. [i]Inu kadar so oni vidili nekatere iz Matth. 15. 85| Mt 15,1. žnega jogrov s teimigmainimi rokami, tu ie, vnemivenimi, iesti ta kruh, so zupergo-vurili. \3]Zakai ty farizei inu vsi ludi ne ieido, temuč de čestu te roke umiyeio, derže taku te postave tih starišev. vwInu kadar iz terga prideio, ne ieido, aku se poprei ne umyo, inu druzih dosti riči so gori vzeli h deržanu, koker tu pomivane tih pehariev, tih verčev, tih kotlov inu tihpostel. \5\Potlei ty farizei inupissary nega vprašaio: »Zakai tui jogri ne hodio po naredbi tih starišev, temuč oni ieido ta kruh s teimi vnemiveni-mi rokami?« L 2 On 86| Iz 29,13. B. Esa. 19.8' 87| 2 Mz 20,4. 5 Mz 5. 2 Mz 21. Exod. 20. Deut. 5. Exod. 21.87 88| Mt 15,10. C. Matth. 5.88 [6] On pag odgovori inu pravi k nim: »Koku dobru ie od vas hynavcev prerokoval ta Eza-ias, koker ie pissanu: 'Le-ti ludie mene poštuio s teimi žnabli, \7]ampag nih serce ie daleč od mene. Oli oni mene zamman poštuio, kadar oni vuče le te vukuve inu za-puvidičloveiške.'[8\Vizapustite Božyo zapu-vid inu te človeiške naredbe deržjte od pomivane tih verčev inu tih pehariev inu take glihe riči vi dosti deite.« [9]Inu on pravi k nim: »Vilipu zaveržete Božyo zapuvid, de vašo zapuvid derate. [io]Zjakai Moizes ie dial: 'Poštui tuiga očeta inu tuio mater inu dur očetu oli materi hudu reče, ta ima s to smertio umreiti.'\ii\Vi pagpravite: 'Aku en človik poreče k očetu oli k materi corban,' tu ie: kakršni dar od mene pride tebi k nucu, [12] inu taku ne pustite vi nemu ništer več kai dati suimu očetu oli sui materi. [13]Inu taku sturite k ničemer to bessedo Božyo skuzi to vašo postavo, katero ste vi gori postavili inu timu glih vi dosti sturite.« [i4]Inu on pokliče vso množjco k sebi inu pravi k nim: »Poslušaite vsi mene inu rezou- meite. meite. [15] Ništer nei iz^ vuna tiga človeika, kir noter v nega gre, de bi onu moglu nega omadežiti, temuč te riči, kir gredo iz tiga človeika, te iste tiga človeika omade^io. [I6] .Aku du ima vušessa h poslušanu, ta poslulai.]^«89 [i7]Inu kadar on od tih ludi noter v to hišo pride, vprašaio ty nega jogri od te perglihe \i%\inu on pravi k nim: »Taku ste tudi vi nezastopni? Ne zastopite, de vse tu, [19] kar izvuna gre v tiga človeika, ne more nega omadežiti, zakai onu ne gre v nega serce, temuč v ta treibuh, od unod potle vunkai gre v tupotreibnu meistu, kir se vse špiže trebio.« [20]Inu pravi: »Tu, kar iz^ človeika gre, tu istu človeika omadežuie, [2i]zakai od tiga noterni-ga serca tih ludi gredo vunkai hude misli, [22] prešuštva, kurbarye, ubyane, tatvine, lakomnosti, prevečane, goluffye, nesram, hudu oku, šentovane, offart, norčovane, [23]vse le-te hude riči gredo vunkai od noterniga inu omadežuio tiga človeika.« [24]Inu on vstane inu gre od unot na te tyr-iske inu sydoniske kraye inu gre noter v eno hišo, nei hotel nikomer pustiti veiditi, oli on Matth. 15." vsai nei mogel skriven biti. [25]Zakai ena L 3 žena, D. 89| Stavka, ki se nahaja v oglatem oklepaju, v SSP ni. Na označenem mestu enako kot pri Mr 4,9. 90| Mt 15,21-28. žena, katere sčer ie imeila tiga nečistiga duha, zdaici, koker ie ona zaslisala od nega, pride inu pade doli pred nega noge [26](le-ta žena ie bila ena aydina od Syrofenicie). Inu ie negaprossila, de bi on tiga Hudiča iz^ žne sčere izsegnal. [27\Jezuspagpravi k ni: »Pusti, nai se poprei nassitio ty otroci. Zakai onu se ne spodobi, vzeti ta kruh tih otruk inu vreiči tim psom.« [28]Ona pag odgovori inu pravi k nemu: »la, Gospud, oli vsai ieido tudi ty scenci pod myzo od drobtin tih otruk.« [29]Inu on pravi k ni: »Za le-te bessede volo puidi ti, ta Hudič ie od tuie sčere vunkai sal.« \30]Inu ona gre kiakai v ne hiso inu naide, de ie ta Hudič bil vunkai sal inu to sčer, lezpčo na posteli. E. [3i]Inu on spet gre od tih tyriskih inu sydoni- 91| Mt 9,1. Matth. 9. skih kraiev, pride h timu Galileiskimu moriu, skuzi sred kraiev tih Desset meist. \32\Inuper-pelaio k nemu enigagluhiga mutca inu so nega prossili, de bi on na nega to rokopolužil. [33]Inu kadar on nega suseb od tih ludi odpela, polo^ suieperste v nega vusessa inu vunkai plune, dotagne nega iezik, Lk 5,1. Luc. 11.' Marc. 1, p.9' Eccles. 39.93 iezik. [34]Inu pogleda gori v nebessa, vzdihne inu pravi k nemu: »Effata!« tu ie: odpri sse. [35]Inu zdaici se odpro nega vušessa inu se rezveže ta zavesa nega iezika inu ie prov govuril. [36]Inu on nimprepovei, de nikomer ne poveido. Ampag če ie on nim več prepovi-daval, teim se oni več pravili \3i\inu so se syl-nu začudili, rekoč: »On ie vse riči dobru Genes. 1. sturil inu on sturi te glušce slišati inu te mutce govoriti.« TA VLII. CAP. A. Kristus spiža sedmemi kruhi štiri iezer ludi. B. Odpovei farizeiom caihne delati. C. Jogrom veli se varu-vati pred krivim vukum inu hudo kunštio, svari nih nezastopnost. D. Poverne na samim enimu slepcu ta pogled. E. Jogri spoznaio, de ie on ta pravi Kristus, inu on prerokuie od suie martre tar smerti. F. Vsi, kir hote biti per Kristusu, moraio biti volni v nad-lugah inu nega bessedo očitu spoznati. 92| Mr 5,43; 9,9. 93| 1 Mz 1,10.12.18.25. Prd 3,11.14. TJTih istih dneh, kadar ie velika y množica tih ludi tukai bila inu nei so imeili kai ieisti, Jezus pokliče A. Matth. 15." 94| Mt15,32. L 4 k sebi 95| Tob 13,13. Iz 60,3. 96| Mr 6,38. Tob. i3 Esa. 60. 95 Marc. 6. 96 97| Mt 9,3;16,1-6. Jn 6,30. B. Matt. 9, 1Ä. Iohan. Ä.97 k sebi suie jogre inu pravi k nim: \2]»Meni se le-ti ludie izserca smilio, zakai oni uže try dni per meni prebivaio inu ne imaio kai ieisti. [3]Inu aku iest nihprez ieidi pustim na nih dum, obnemogo na tim potu, zakai eni iz nih so od daleč prišli.« vnInu ty nega jogri odgovore nemu: »Koku more du le-te s kruhom nasititi tukai v ti pusčavi?« [5]Inu on nee vpraša: »Kuliku kruhov vi imate?« Oni pravio: »Sedem.« [6] Inu on ukaže tim ludeim doli seisti na ta tla. Inu on vzame te sedem kruhe, kadar zahvali, te rezlomi inu te da suim jogrom, de oni te tim ludem naprei polože, inu oni so iepolužili. [7] Oni so tudi imeili enu malu rybic inu kadar zahvali, ukaže te tudi nim naprei položiti. [8]Inu oni so ieli inu so bili syti inu so vzdignili tih kossov, kir so čez bili ostali, sedem korb [9]inu nih, kir so ieili, ie bilu okuli štiri tissuč inu on nee pusti od sebe. [10]Inu on zdaicistopi v en čoln suiemi jogri inu pride v te Dalmanutove kraie. [ii]Inu ty farizei prido vunkai inu začno ž nim dis-putirati, so nega izkušovali inu so iskali od nega en caihen iz nebes. [12]Inu kadar on on vzdihne v nega duši, pravi: »Zakai le-ta Matth. 12. žlahta caihen isče? Risničnu iest vom pove- 11. im, le-tei žlahti ne bode oben caihen dan.« [13]Inu on nee zapusti inu stopi spet v to ladio inu se prepela na vuni drugi breig. [i4]Inu oni so bili pozabili kruh vzeti sebo c. inu nei so več imeiliper sebi v tim čolnu koker en sam kruh. [15]Inu on nim zapovei tar Matth. i«. pravi: »Gledaite gori inu varuite se pred ' 2. farizeiskim qvassum inu pred Erodežpvim qvassum.« [I6] Inu oni so od tiga vmei sebo go-vurili tar diali: » Tu bode, kir kruha ne imamo.« [17]Kadar tu Jezus spozna, pravi k nim: »Kai tu pregovariete, kir kruha ne imate? Se nekar ne merkate? Inu še ništer ne zastopite? \i8\Vi imate še enu osliplenu serce, vi imate oči inu ne vidite inu imate vušessa inu ne slišite. [i9]Inu ne spumnite? Marc. 6. 10 Kadar sem bil pet kruhov pet tissučem lu- ' ' dem rezlomil, koliku polnih korb kossov ste vi gori vzdignili?« Oni pravio: »Dva- Matth. 15. 9 T , J J ■ Marc. 8. 101 naist.« [20]»Lnu kadar pag te sedem tim štirim iezer, kuliku korb tih ostankovih kossov ste gori vzdignili?« Oni pravio: »Sedem.« [2i]Inu on pravi k nim: »Koku ie tedai, de vi ništer ne zastopite.« L 5 \22]Potle 98| Mt 16,1-4. Lk 11,29. 99| Mt 16,5-12. Lk 12,1. 100| Mr 6,41. Jn 6,9. 101|Mt15,37. Mr 8,8. D. [22]P 102| Mt 16,13. Lk 9,18. 103| Jn 6,68-69; 9,17.35. Mt 16,16; 17,9; 20. i]Potle on pride v to Betsaido inu oni k nemu perpelaio eniga slepca inu ga prossio, de bi se on nega dotagnil. [23]Inu on prime ti-ga sleipca za roko, pela nega vunkai iz tiga terga inu kadar v nega oči plune inu poloni na nega te roke, nega vprasa, aku bi on kai vidil. [24]Inu on pogleda gori tar pravi: »lest vidim te ludi hodeioč, koker de bi drevie vidil.« \25]Potle spet položi te roke čez nega oči inu sturi, de iepregledal, inu taku ie bil povernen inu ie vidil vse čistu. [26]Inu on posle nega na sui dum, rekoč: »Ne hodi noter v terg inu nikomer v tergu ne povei.« [27]Inu Jezus gre vunkai inu nega jogri v te terge tiga meista Cezaree Filippi. Inu na tim potu vprasa on suie jogre inu pravi k nim: »Du, pravio ty ludie, de sem iest?« [28] Oni nemu odgovore: »loannes Kerstnik inu eni; ti si Elias; eni pag, ti si eden iz tih prerokov.« [29]Inu on pravi k nim: »Vi pag, du, pravite vi, de sem iest?« Peter odgovori inu Iohan. 6, 9. pravi k nemu: »Ti si Kristus.« [30]Inu on za- Matth. I6 103 povei nim terdnu, de od nega nikomer ne poveido. \3iTedni začne nee vučiti E. Matth. 16. Luc. 9.102 I7, 20. vučiti, de ta Syn tiga človeika mora dosti terpeiti, bode z^verž^n od tih starišev inu od tih viših fariev inu od tihpissariev. Bode umorien inu na trety dan gori vstane. \3i\Inu le-te bessede ie očitugovuril. Inu Peter potegne nega k sebi inu začne nega svariti. [33] On pag se oberne okuli inu pogleda na suie jogre inu svari Petra, rekoč: »Puidi naz^i, Satan, zakai ti ne zastopiš tih riči, kir so Božye, temuč te, kir so človeiške.« [34]Inu kadar on pokliče k sebi to množico tih ludi sred suiemi jogri, pravi k nim: »Kateri kuli hoče hoditi za meno, ta zatay sam Matth. i6. sebe inu vzami sui križ^ tar puidi za meno. [35] Zakai kateri kuli hoče sui život ohraniti, ta ga bode zgubil, inu kateri sui život zgubi za muio inu za tiga evangelia volo, ta isti ga bode ohranil. [36]Kai pomaga timu človeiku, aku on dobi vus sveit tar na suimu životu škodo prime? \3i\Oli kai bi dal ta človik, de bi on s teim suio dušo odrešil? \38]Kateri se pag mene inu muih bessed bode sramoval v le-ti Matth. 10. prešušni inu grešni žlahti, tiga se bode tudi Act. sramoval F. Luc. 9. Luc. 17. Iohan.7.104 Marc. 9, 12. ■ 2 4 105 104| Mt16,24. Lk 9,23. Lk 14,27. Jn 12,25. 105|Mt1,21. Apd 15,1. Lk 9,26. Jn 12,48. A. 106| Mt 17,1-13. Lk 9,28-36. 107| Mt 17,2. Lk 9,29. 108| Suseb. Matth. 16. Luc. 9.106 Matth. 17. Luc. 9.107 val ta Syn tiga človeika, kadar on pride v ti častisuiga Očeta suimisveitimiangeli.« TA IX. CAP. A. Kristus se premini, Bug veli nega samiga poslušati. B Elias ie uže prišal. C. Kristus reši eniga od tiga mutastiga duha. D. Prerokuie iz nov od suie mar-tre. E. Jogri štritaio za gospostvu, te opomina h pohlevsčini. F. Eden, kir ne hodi za Kristusom, zludie izgane. G. De nikogar ne pohuišamo inu vse lubu, kar nas mudi v nebessa, de zaveržemo. H. Kersčeniki moraio z volo terpeiti. I Nu on pravi k nim: »Risničnu iest vom poveim, de so eni vmei teimi, kir tukai stoye, kateri ne bodo te smerti pokussili, dotle oni ne vidio, de ie tu kralevstvu Božye z močio prišlu.« \2\Inu potle čezjeist dni poime Je^us sebo Petra, lacoba inu loannesa inu nee pela snseb108 same na eno vissoko gorro inu se ie pred nimipremeinil. \3]Inu nega gvant ie postal blesčeč inu sylnu beil koker sneig, kateriga oben farbar na zemli taku beiliga ne more sturiti. [4] Inu nim se perkaže Elias s teim Moizesom inu sta s Jezusom som govorila. \5\InuPeter odgovori inu pravi k Jezusu: »Moister, le-tukai ie nom dobru biti, nai sturimo try utte, tebi eno, Moizesu eno, Eliasu eno.« [6]On pag ni veidil, kai ie govuril, zakai oni so bili prestrašeni. \7]Potle pride en oblak, ta nee obsenčuie inu iz tiga oblaka pride ena štima, ta pravi: »Le-ta ie mui Syn, tiga viposlušaite.« \%\Potle zdaici, Matth. 3. 109| Mt 3,1. 1 J ■ 1 l-i. 1 J ■ v v- Marc. i.109 Mr 1,11. kadar oni okuli pogledaio, nikogar več ne vidio, temuč Jezusa samiga per nih. \9\Inu kadar oni doli iz gorre gredo, prepovei nim, Luc. 3. 110| Lk 9,21. ^ . .5... ^ ^ ' Marc^ i, 9.110 Mr 9,9. de tih riči, kir so oni vidili, nikomer ne pov- eido, samuč kadar ta Syn tiga človeika gori vstane od te smerti. [10]Inu oni obderže le-to bessedoper sebi inu so izuprašovali vmei sebo, kai bi tu bilu od te smerti vstati. \11\Inu oni nega vprašaio tar pravio: »Kai E. tedaigovore typissary, de ta Elias mora priti poprei?« \12\On pag odgovori inu pravi: »Elias ia kadar pride poprei, vse riči per-pravi na pravi stan. Inu koker ie pissanu od Synu tiga človeika, de on ima veliku terpeti inu biti zašpotovan. [13LAmpag iest vompov- Esa. 53^ 111| iz 53. eim, de ie Elias prišalinu so nemu stu- Psa1. 2I. rili, Ps 21. rili, kar kuli so oni hoteli, koker ie pissanu od nega.« C. [14]Inu kadar on pride k suim jogrom, vidi veliku ludi okuli nih inu tepissarie, ty se ž 112| Mt 17,14-20. Matth. 17. nim pregovarieio. \15\Inu koker hitru ty vsi Lk 9,37-43. Luc. 9.112 JI- 1 J ■ ,, ludie nega zagledaio, seprestrasio, k nemu teko inu tu zdravie nemuprossio. \i6\Inu on vprasa te pissarie: »Od čes se vi ž nimi pre-govariete?« \17\Edenpag iz tih ludi odgovori inu pravi: »Moister, iest sem muiga syna semkai h tebi perpelal, ta ima eniga mutas-tiga duha. [I8]Inu kadar kuli on nega popade, ga rezdere inu se peini inu skriple suimi zobmi inu se susi inu iest sem tuim jogrom pov-eidal, de biga oni izsegnali, tar neso mogli.« [i9]On pag nemu odgovori inu pravi: »O ti neverna plahta, koku dolgu bom per vas? Koku dolgu vas bom terpil? Perpelaite ga semkai k meni.« [20]Inu oni nega k nemu per-pelaio inu zdaici, kadar nega ta duh zagleda, nega rezdira inu pade doli na tla, se vala sem tar tam inu se peini. \21-\Inu on prasa nega očeta: »Koku dolgu ie, de se ie nemu pergudilu?« On pravi: »Od Luc. i8.' »Od ditečtva. vi^Inu on nega čestu verže v ta ogen inu v to vodo, de biga končal, aku pag kai moreš, smili sse čez nas inu nom pomagai.« [23\Jezuspagpravik nemu: »Aku ti tu moreš verovati, vse riči so mogoče timu, kir veruie.« [24]Inu per meisti ta oča tiga diteta zevpie [selzami]1'4 inu pravi: »Gos-pud iest veruio, pomagai mui neveri.« [25] Kadar pag Jezus zagleda, de ty ludie kmali k nemu teko, svari sylnu tiga nečistiga duha inu pravi k nemu: »Ti mutasti inu gluhi duh, iest tebi zapoveim, de ti greš vun iz žnega inu naprei več vain ne greš.« \26\Inu ga sylnu rezdere, gre vunkai. Inu on postane koker, de bi mertov bil, taku, de ie nih dosti govurilu: »On ie mertov.« [27\Jezus pagprime nega za roko inu ga vzdigne in on gori vstane. [28]Inu kadar on pride domov, nega jog- Matth. riga vprašaio na samim: »Zakai mi nesmo mogli nega izsegnati?« [29]Inu on pravi k nim: »Le-ta žlahta skuzi obeno reič ne gre vunkai, samuč skuzi molitou inu [ta post].«11' [30]Inu oni gredo proč od unod inu hodio skuzi Galileio inu on nei hotel, de bi du tu 113|Lk18,27. 114| Besede, ki je v oglatem oklepaju, ni v SSP. 17. 115|Mt 9,7. D. Matth. 116|Trubarjedodal "ta post" (v oglatem oklepaju). Besede ni v SSP. 117| Mt 17,22-23. 118| Mt 5,22; 7,29. Lk 9,43-45. 119| Mt 18,1-5. Mr 10,24. 120| Mt 20,27. 121| Lk 9,48. Jn 14,13. Marc. 8, 10. Luc. 9, 'IS.118 E. Matth. 18. Marc. 10.1 tu imel veiditi. [3i] On iepag vučil suie jogre inu ie dial k nim: »Ta Syn tiga človeika bode izdan v te roke tih ludi inu oni ga bodo umurili inu kadar on bode umorien, taku on gori vstane na trety dan.« [32]Oni pag neso rezpumeili to bessedo inu so se bali nega vprašati. [33]Inu on pride v Kapernaum inu kadar on pride domov, vpraša nee: »Od kakove riči ste se vi vmeisebo dišputirali na tim potu?« [34] Oni so pag molčali, zakai oni so se vmei med sebo na tim potu dišputirali, kateri ie ta nervegši. [35]Inu kadar on doli sede, pokliče Matth. 20.120 k sebi te dvanaist inu pravi k nim: »Aku du hoče biti ta pervi, ta ima vmei vseimi ner ta pusledniši biti inu vseih hlapec.« \36]Inu on prime enu ditece inu ie postavi v sreidi vmei nee inu kadar tu istu obyme, pravi k nim: [37]»Kateri kuli enu iz tacih otruk gori vzame v muim imeni, ta mene gori vzame, inu kateri mene gori vzame, ta mene gori ne vzame, temučtiga, kir ie mene poslal.« [39]Ioannes pag nemu odgovori inu pravi: »Moister, mi smo vidili eniga, ta ie te hudiče vunkai gonil v tuim imeni, kateri za nami Luc. 9, 20. Iohan. 13.121 F. nami ne hodi. Inu mi smo nemu prepovedali, zatu, kir ne hodi za nami.« [39\Jezuspag i. Cor. 12.122 pravi: »Ne branite vi nemu, zakai oben nei, aku on sturi kaku dellu v muim imenu, de bi on mogel zdaici od mene hudugovoriti, [40] zakai kateri nei zuper nas, ta ie za nas. [4i]Inu dur kuli vom bode dal en pehar g. vodepyti v muim imeni, zatu kir ste Kris-tusevi, risničnu iest vom poveim, on suiga lona ne bode zgubil. [42]Dur kuli pag zblazne Marc. 10. Matt. i8. eniga iz le-tih maihinih, kateri v mene Luc. 17.123 veruio, timu bi bule bilu, de bi se en malin-ski kamen okuli nega gerla obeissel inu de bi on veržen bil v tu morie. vs^Ako pag tebe tuia Matt. 5, 18.1' roka blazni, odseica/i/ io proč, onu ie bule zate, de ti krulevgres noter v ta leben, koker de bi dvei rokei imel inu bi sal v pekal, v ta ogen, kir nigdar nepogasne, [44] [gdi nih červ ne umerie inu ta ogen ne pogasne].12'5 [45]Inu ako tebe tuia noga blazni, odseca/i/io proč, onu ie za te bule, de ti hrom gres noter v ta leben, koker de bi dvei nogei imel inu bi veržen bil v ta pekal, v ta ogen, kir nigdar ne pogasne, [46] [gdi nih červ ne umerie inu ogen ne pogasne].^2'' [47] Inu aku tebe tuie oku blazni, izderi ie vun, onu M ie za 122| 1 Kor 14,39. 123|Mt18,6. Lk 17,2. 124| Mt 5,30;18,8. 125|Vrsticevoglatem oklepaju ni v SSP. 126| Vrstice v oglatem oklepaju ni v SSP. ie za te bule, de ti z anem okum gres noter v tu kralevstvu Božye, koker de bi dvei okei 127| iz 66,27. Esa. 66. imel inu bi veržen bil v te peklenski ogen, [48] Ezk 16,41; 23,47. Ezech. 20.127 ,. „ . gdt nth cerv ne umerte tnu ta ogen ne pogasne. H. [49]Zakai vsaki bode sollen s teim ognem inu sledni offer bode sollen s to solio. i50]Dobra 128| 3 MZ 2,13. Levit. 2. reiCie ta sul, kadar pag ta sul nee veik zgu-L'ki4'34. Liac.th4 .^128 bi, s cim to bote vi začinili? Imeite v sami v sebi to sul inu imeite myr vmeisebo.« TA X. CAP. A. Odločena tiga zakona. B. Kristus ie nevolan čez jogre, kir so branili otrokom k nemu. C. En bogat vpraša, kai ima sturiti, de v nebu pride. D. Kateri se zevupaio na blagu, ty prido težku v nebu. E. Kai tim bode, kir vse zapuste za Kristusevo volo. F. Jogri se boye, tim že pag prerokuie od suie smerti. G. Ze-bedeiovi synuvi prosio za posvitne riči, Kristus vuči pohlevščino. H. Timu Bar-timeiu slepcu poverne ta pogled. A. TN^ on se vzdigne od unod inu pride na 129| Mt 19,1-12. Matth. 19. 129 .Lte kraie te ludovske dežele, na uno stran lordana, inu ty ludie se spet k nemu k nemu snideio inu koker ie on navado imel, nee spet vuči. \2\Inu ty farizei stopio k nemu inu nega vprašaio: »Aku spodobi enimu možu ločiti se od suie žene?« S teim so nega izkušali. [3] On pag odgovori inu pravi k nim: »Kai ie vom Moizes zapovedal?« [4]Oni pravio: »Moizes ie perpustil pissati ta Deut. 24. 1 •13^ ^ ^ ^ ^^ ^ J ■ Matth. 5.130 ločitui^^^ lyst inu ločiti se.« \5\jezus odgovori inu pravi k nim: »Za volo terdusti vašiga serca ie on vom le-to zapuvid zapissal, [6] ampag od začetka tiga stvariena ie Bug nyu stvaril moža inu ženo. [7]Zàtu bode ta človik zapustil očeta inu mater inu se bode Gene. 2.132 perdružil k sui ženi \i\inu bodeta ta dva enu messu. \9\\Kar ie tedai Bug vkupe vpregal, ti-ga človik ne ima rezločiti.« \io\Inu na dumovi so ty jogri nega zupet za tu istu vprašali [11] inu on pravi k nim: »Kateri kuli se loči od Matt. 5, 19. . „ ^ . ^ , , Luc. I6.133 suie žene inu vzame eno drugo, ta zakon na ni prelomi \12\inu aku se ena žena loči od suiga moža inu vzame druziga, ta prelomi nee zakon.« [13]Inu oni pernesso k nemu otroke, de bi se b. M 2 tih 130|5Mz22,19.29. Mt 19,7. 131|Ločitni. 132| 1 Mz 2,24. 133|Mt 5,32;19,9. Lk 16,18. 134| Mt 19,13-15. Lk 18,18-30. Matth. 19. Luc. i8.134 135| 19,16-30 Lk 18,18-30. 136| 5 Mz 32,39. 137| 2 Mz 20,2-3. C. Matth. i9. Luc. i8.13^ Deut. 32.13 Exod. 20.1 138| Lk 18,22. Act. 2, 4.13 tih dotagnil. Ty jogriso pag te, kirso nee nos-sili, svarili. \1A-\KQdar ie pag Jezus tu vidil, ie za zlu vzel inu ie k nim dial: »Pustite te otroke k meni priti inu nim ne branite, zakai tacih ie tu kralevstvu Božye. \15\Risničnu iest vom poveim, kateri ne prime tiga Božyga kralevstva koker enu deite, ta v tu istu ne pride.« [16]Inu on nee vzame v naročai inu položi čez nee te roke inu nee žegna. [17]Inu kadar ie on bil šal vunkai na ta pot, perteče k nemu eden, ta poklekne pred nega inu ga vpraša: »Dober moister, kai imam diati, de ta večni lebenpossedem?« [18] Jezus pag reče k nemu: »Zakai ti mene imenuieš dober? Nisče ni dober, samuč en sam, tu ie Bug. [191 Ti vsai veište zapuvidi: Ne sturi prešuštva, ne ubyai, ne kradi, ne govori falš pričovane, nikogar neprevežai, poštui tuiga očeta inu mater.« [20]On pag odgovori inu pravi k nemu: »Moister, le-tu vse sem derž^l od muie mladusti.« \21]Inu Jezus pogleda na nega, ga ie za lubu imel inu pravi k nemu: »Enu tebi manka, poidi tiakai, prodai vse, kar imaš, inu dai ie tim D. tim bozjm, taku boš imel en velik šac v nebessih, potlepridi inu hodi za meno inu vzami na ramo ta tuikriž.« [22]On pag hude vole postane čez^ to bessedo, gre žalosten proč, zakai on ie dosti blaga imel. \23Tedai Jezus pogleda okuli sebe inu pravi k suim jogrom. »Koku tež^u le-ty, kateri tu blagu imaio, v tu Božye krelevstvu Matth. prido.« [24i7y jogripag se prestrašio na tih nega bessedah, ampag Jezus spet odgovori inu pravi k nim: »Otroci, koku ie težku te-im, kateri se zevupaio na tu blagu, puiti v tu Božye kralevstvu. [25] Onu ie lažei eni ka-meili puitiskuzi vušessa ene iegle, koker en-imu bogatimupuiti v tu kralevstvu Božye.« [26] Oni se pag veliku več začudio inu pravio vmei sebo: »Du more tedai biti ohranen?« [27] Jezus pag na nee pogleda inu pravi: »Per teih ludeh ie nemogoče, ampag per Bugi nekar, zakai per Bugi so vse riči mogoče.« \28T'edai začne Peter nemupraviti: »Pole, mi smo vse zapustili inu smo šli za tebo.« [29] Jezus pag odgovori inu pravi: »Risničnu vom Matth. poveim, de obeniga nei, aku on zapusti hišo oli bratie oli sestre oli očeta oli mater oli M 3 ženo Ephes. ; 1. Tim. I E. 19. 141 139| Mt 19,24. Lk 6,20. 140| Ef5,5. 1 Tim 4,1.18. 141| Mt 19,29. Lk 18,29. 142| Lk 13,30. 143| Mt 20,17-19. Lk 18,31-34. 144| Izpuščeno: "Rekel jim je:" (SSP). 145| Mt 20,20. Luc. i8." G. ženo oli otroka oli nyve za muio volo inu za volo tiga evangelia, \30\de bi on zdai tukai na tim sveitu ne vzel tuliku, samo stu hiš inu bratov inu sester inu mater inu otruk inu nyv s teimi preganenimi inu na timprihod-Luc. 13.142 nim sveitu ta večni leben. [31]Dosti pag tih pervih bodo ty pusledni inu typusledni bodo ty pervi.« F. [32] Oni so pag bili na tim potu inu so šli gori v Jeruzalem inu Jezus gre pred nimi Matth. 20. inu oni se prestrašio inu, gredoč za nim, se boye. Inu Jezus vzame spet te dvanaist k sebi inu začne nim praviti kai se nemu bode godilu. [...]144[33]»Pole, mi gremo gori v Jeruzalem inu ta Syn tiga človeika bode izdan tim višim fariem inu tim pissariem. Inu oni bodo nega ferdamnali h ti smerti inu ga bodo čez dali tim aidom. [34ijy bodo nega zašpotovali inu gaižlali inu zapluvali inu umorili inu na trety dan bode gori vstal.« \35T'edai prido k nemu lacob inu lohannes, Zebedeiova synuva, inu pravita: »Moister, midva hočva, de ti tu nama sturiš, kar bova tebeprossila.« [36] On pagpravi k nima: »Kai hočta, de vama sturim?« \37]Inu ona pravita k nemu: Matth. 70. k nemu: »Dai nama, de midva sediva v tuim gospostvu, eden na tui destnici, ta drugi na tui livici.« [38\Jezus pagpravi k nima: »Vidva ne veista, kai prossita. Moreta li vidva pyti ta kelih, kir iestpyem, inu s teim kerstom se kerstiti, s katerim iest bom kersčen?« [39]Ona pravita: »la, midva moreva.« Jezuspagpravi k nima: »Ta kelih, kateri iest pyem, bota ia pyla inu bota kersčena s teim kerstom, s katerim iest bom kersčen. [40]Ampag sideti na mui destnici inu na mui livici nei muie dati, temuč katerim ieperpravlenu.« xi^Inu kadar tu ty desset zaslišio, začno biti nevulni čez lacoba inu lohannesa, [42\Jezus pagpokliče nee k sebi inu pravi k nim: »Vi veiste, de vmei teimi aydi, Matth. 20. 146| Mt 20,20.26. kateri hote biti deržani za velake, ty čez^ nee Mia,r.c^9l2.146 Mkr12,41; 22,26. gospoduio inu ty mogoči vmei nimi imaio čez nee oblast. \i3]Ampag vmei vami ne ima biti taku, temuč, kateri hoče biti velik vmei vami, ta ima vaš služabnik biti \v]inu kateri hoče biti vmei vami eden tihpervih, ta ima biti vseh hlapec. [45]Zakai tudi ta Syn tiga človeika nei prisšal, de bi se nemu služjlu, Ioh. l8147 147|Jn 18,36. temuč, de on služi M 4 inu Lk 18,35-43. Luc. i8.' inu de da sui život k animu odkupilu za nih dosti.« H. [46]Potle prido v to leriho inu kadar on inu nega jogri inu ena velika množica tih ludi 148| Mt 20,29-34. Matth. 20. gredo vunkai iz^ leriha, tukai sidi poleg tiga potu Bartimeus, Timeiov syn, en sleipec, inupetla. \47\Inu kadar on zaslisi, de ie Jezus od Nazareta bil, začne vpyti inu govoriti: »Jezus, ti Syn Davidov, smili sse čez^ me.« [48] Inu dosti nih so ga svarili, de bi molčal. On pag teim bule več vpye: »Ti Davidov syn, smili sse čez me.« [49]Inu Jezus obstoy inu veli nega poklicati. Inu oni pokličeio tiga sleipca inu pravio k nemu: »Bodi dobre vole, vstani gori, on tebe kliče.« \50\Inu on verže sui plasč od sebe, gori vstane inu pride k Jezusu. [5i] Inu Jezus odgovori inu pravi k nemu: »Kai hočes ti, de tebisturim?« Sleipec pagpravi k nemu: »Moister, de bom vidil.« [52\Jezus pag pravi k nemu: »Puidi tiakai, tuia vera ie tebe ohranila.« Inu on ie zdaici vidil inu ie hodil za Jezusom na tim potu. TA TA XI. CAP. A. Koku ie Kristus v to Ieruzalem ieizdel. B. Cerkou rezgleda inu preklei to figo. C. Iz cerkve izpodi menavce, prodavce inu kupce. D. Od te suhe fige inu moči te verne molitve. E. Kristus bode vprašan, du ie oblast nemu dal vučiti inu goniti kupce iz cerkve. I'Nu kadar oni blizi h timu leruzalemu a. p rido, h ti Betfagi inu Betany poleg te Gore tih olik, pošle on dva suia jogra \2]inu Matth. 21. 149|Mt21,1-11. .. . Ti - i-^ 1 ■ \\ Luc. 19.149 Lk 19,28-40. pravi k nima: »Puidita tiakai v ta terg, kir Jn 12,12-19. pruti vama leži. Koker noter v ta prideta, naideta enu žprbe pervezanu, na katerim oben človik še nei sidil, tu vi odvežite inu le- sam perpelaite. \3]Inu aku du vom poreče: 'Zakai vi tu delate?' recite, de ta Gospud nega potrubuie inu on ga zdaici semkai pošle.« [4] Onadva gresta tiakai inu naideta tu žerbe pervezanu izvuna per vratih na razpo- tu inu ie odvežeta. \5]Inu eni, kir so tukai stali, pravio k nim: »Kai tu delate, de vidva tu žerbe odve^ieta?« \6\Ondvapag rečeta k nim, koker ie nima Jezus zapovedal, inu oni nyu puste. [7]Inu onadva perpelata tu žerbe k Jezusu inu polože nihgvant na M ; nega 150| Mt 21,8. Lk 19,36. 151| Ps 118,26. lohan. I2.1' Psalm II8.1 152| Mt 21,18-19. 153| Lk 13,7. B. Matth. 12.15 Luc. 13.1 C. nega inu on gori na nega sede. Inu nih veliku so prestirali nih gvant na ta pot. \8\Eni pag so sekali tu veie od drevia inu so stlali na ta pot. [9]Inu kir so sli odspreid inu kir so sli odzad, ty so vpyli inu diali: »Osianna, žegnan bodi ta, kir pride v tim imeni tiga Gospudi, \i0\žegnanu bodi tu kralevstvu Davidovu, nasiga očeta, kateru pride v tim imeni tiga Gospudi, osianna v ti visokoti.« [ii]Inu ta Gospud vleče noter v leruz^lem inu v ta tempel inu kadar on vse riči okuli ogleda, gre na večer vunkai v Betanio s tei-mi dvanaistimi. \i2\Inu na ta drugi dan, kadar oni gredo iz te Betanie, ie bil lačen. [13] Inu kadar on enu figinu drevu, kateru ie listie imeilu, od daleč zagleda, gre k nemu gledat, aku bi on kai na nim nesel, inu kadar on k nemu pride, druzjga na nim ne naide samuč lystie, zakai nei bilu ob tim čassu, de bi fige bile. \14\Inu Jezus odgovori, pravi k nemu: »Ne iei od tebe več nisče obe-niga sadu vekomai.« Inu jogriso tu slisali. ']Inu oni prido v leruzalem inu Jezus gre v ta [15]I v ta tempel, začne vun goniti te, kir so pro-daieli inu kupovali v teim tompli,^^54 inu verže okuli tih menavcev mize inupreverne te stole tih, kir so golobeprodaieli, \i6\inu on nei dopusti, de bi du kakopossodo nesselsku-zi ta tempel. [17]Inu on ie vučil inu pravi k nim: »Neili pissanu: 'Muia hiša bode imenovana ena hiša te molitve vseim ludem'? Vi ste pag i^ žne sturili eno razbonikovo ia-mo.« [18]Kadar tu typissary inu ty viši fari zaslišio, so oni iskali, koku bi nega končali. Oni so se pag nega bali, zakai vsi ludie so se nega vuku čudili. \i9\lnu kadar večer postane, gre on vunkai i^ meista. vt^Potle viutro gredo mumu, vidio tu figinu drevu, de ie usehlu bilu do kurena. Tedai Peter zmisli inu pravi k nemu: »Moister, pole, tu figinu drevu, kateru si ti preklel, ie usehlu.« \ii]lnu Jezus odgovori, pravi k nim: »Imeite vero na Buga. Risničnu iest vom poveim, de kateri kuli k le-tei gori poreč: 'Vzdigni sse inu verzi sse v mu-rie,'inu ne bode cbivlalvsuim sercei, temuč veroval, de bode, kar ie govuril, tu se bode nemu zgudilu, kar ie govuril. [u]Zàtu iest vom Matth. 21. Luc. 19. lohan. 2.155 Esa. 56. lerem. 7.15 Matth. 21. lohan. 7.157 D. [21] Matth. 21.1- Matth. 17. Luc. 7.159 [23] Iohan. 1.1' Iohan. 14, 15, 16.161 154| Templi. 155| Mt 21,12-17. Lk 19,45-48. Jn 2,13-22. 156| Iz 56,7. Jer 7,16. 157| Mt 21,13. Lk 19,46. 158| Mt 21,18-22. 160| Mt 21,21. 161| Jn 13,19; 15,7; 19,36. 162| Mt 6,9; 24,20. Lk 6,28; 21,36. Matt. 6, i8. Luc. 17!162 163| Vrstice 26 (v oglatem oklepaju) v SSP ni. 164| Mt 21,23. Lk 20,2. E. Matt. 21. Luc. 20.16 vom poveim, vse tu, kar vi prossite v vaših molitvah, veruite le, de vi botepryeli, taku vom bode. [25]Inu kadar vi stoyte inu molite, taku odpustite, aku kai pruti komu imate, de tudi vaš Oča kir ie v nebessih, vom odpusti tu vašepregrišene. [26] [Aku pag vi nim ne odpustite, taku vaš Oča, kir ie v nebessih, vom tudi ne odpusti vaše krivu diane.]«^^^ [27]Inu oni spetprideio v leruzalem inu kadar on hodi po tim templi, prido k nemu ty visši fary inu ty pissary inu ty stariši [28] inu pravio k nemu: »Iz kakove oblasti ti letu delaš? Inu du ie tebi dal to oblast, de ti le-te riči delaš?« \29\Jezuspag odgovori inu pravi k nim: »Lest bom tudi vas za eno bessedo vprašal, odgovorite meni, taku iest vom poveim, s kakovo oblastio iest le-tu de-im. [30i7a loannesov kerst, ie li on bil iz^ nebes oli od ludi? Odgovorite vi meni.« \31]Inu oni so v sebipremišlovali tar diali: »Aku mi porečemo: 'Iz nebes,' on poreče: 'Zakai tedai nei ste nemu verovali?' [32]Aku pag mi rečemo: 'Odludi,'se boymo tih ludi. Zakai oni so vsi deržali, de ie loannes en pravi prerok bil.« \33]Inu oni odgovore, govore, pravio k Jezusu: »Mi ne veimo.« Inu Jezus odgovori, pravi k nim: »Taku iest tudi vom nepoveim, s kakovo oblastio iest le-te ričideim.« TA XII. CAP. A. Pergliha od hudih kopačev v tim vinogradu inu vogelskiga kamena. B. De se ima dati ta pravda, štivra inu col tei gosposčini. C. Od ene žene, kir ie sedem mož imeila. De ty mertvi gvišnu vstano, bodo tim angelom glih. D. Katera ie ner ta vegši zapuvid, koku ie Kristus Davidov syn. E. Veli varovati se pred hinavskimi vučeniki. F. Ena boga vduva veliku offra. I Nu on začne k nim skuzi perglihegovori- a. ti: »En človik sazida en vinograd inu ga s plutom okuli ogradi inu izkopa v nim eno Matt. 21. 165| Mt 21,33-46. ■t _ o . T.,,- .„165 II, nno 10 prešo inu sezyda en turen inu ga da za lon tim delovcem delati inu vleče na deželo. [2] Inu kadar ta čas pride, pošle eniga hlapca h tim delovcem, de bi on od tih delovcev vzel od tiga vinogradskiga sadu. [3]Oni pag nega primo, ga byo inu gapošleio nazai praz^iga. \4\Inu on zupetpošle k nim eniga druziga hlapca, v tiga so oni lučali tu kamine, Lk 20,9-19. kamine, nemu rezbyo to glavo inu zaspotanigaposleio nazai. \5\Inu on spet posle eniga druziga, tiga oni ubyo inupotle dosti druzih, te oni nekatere byo, nekatere ubyo. [6] Tedai ie on se imel eniga synu, ta ie bil nemu lub, tiga on tudi k nimposle napusled, rekoč: 'Onise bodo muiga synu bali.' vTy 166| 1 Mz 37,19. Gen. 37.166 delovcipag so diali vmei sebo:'Le-tu ie erbič, puidite sem, ubymo ga inu ta erbsčina bode nasa!' [8]Inu oni ga popado inu ga ubyo inu ga veržeio vunkai iz tiga vinograda. [9] Nu, kai tedai bode sturil ta gospud tiga vinograda? On pride inu bodepogubil te delovce inu bode ta vinograd druzim dal. [10] Nei ste li vi tudi le-tiga pisma brali? Ta Psal. 117.167 kamen, kateri so ty zydari zavergli, ie k an-imu vogelskimu sturien. \ii\Od tiga Gospudi ie tu sturienu inu ie čudnu pred nasimi Matth. 22. očima.« [i2]Inu so iskali nega uieti, oli so se bali tih ludi, zakai oni so zastopili, de ie on zuper nee le-to perglihogovuril, inu oni nega zapuste inu gredo proč. \i3\Potle oni posleio k nemu ene iz tih far-izeiov inu iz tih Erodežpvih, de bi nega na 169| Lk 20,20-26. Luc. 20. 169 bessedi zapopali. [14]Inu kadar oni k nemu prido, 167| Ps 118,22. 168| Mt 21,46. Jn 10,39. Luc. 20.1 B. prido, pravio k nemu: »Moister, mi veimo, de si ti risničen inu za nikogar ne rodiš, za-kai ti ne gledaš na ta obraz tih ludi, temuč ti vučiš po risnici ta pot Božy; spodobi se dati ta činž^ timu cessariu oli nekar? Damo li ga oli ne damo?« [15]On pag zamerka nih hinavsčino, pravi k nim: »Kai vi mene izkušuiete? Pernessite meni en denar, de ga pogledam.« \16\Inu oni ga pernesso. Inu on pravi k nim: »Ciga ie le-ta pild inu napissane?« Oni pravio k nemu: »Tiga ces-sarie.« [17]Je^us odgovori inu pravi k nim: »Daite tedai cessariu tu, kar ie cessarievu, Matth. 17. inu Bogu tu, kar ie Božye.« Inu oni so se °m. 13. začudili nad nim. [18]Inu ty saducei tudi prido k nemu, kat- c. eri pravio, de nei od smertigorivstanena, inu nega vprašaio tar pravio: \19\»Moister, Moizes ie nom zapissal, aku eniga brat umerie inu eno ženo zapusti, taku ima nega Matt. 22. brat tiga istiga ženo vzeti inu suimu bratu Act.'222!. tu seime obuditi. [20]Nu ie sedem bratov bilu, Deut. 25. ta pervi iz^ tih vzame to ženo, ta umerie inu Tob. 6.172 ne pusti obeniga seimena. [21]Inu ta drugi no vzame inu umerie inu tudi 170| Mt22,21. Lk 20,25. Rim 13,2. 171| Mt 22,24. Lk 20,28. 5 Mz 25,5-6. 172| Tob 6,13-13. 173| 2 Mz 3,6. Apd 3,13; 7,32. 174| Mt 22,34-40. Lk 10,25-28. Exod. 3. Actor. 7.1 D. Matth. 2 Luc. 10.1' tudi ne pusti seimena, ta trety glih taku. [22] Inu so no nih sedem vzeli inu ne so pustili obeniga seimena. H puslednimu za vseimi ie umerla tudi ta žena. [23]Nu v tim gorivs-tanenu, kadar gori vstaneio, kateriga vmei le-teimi ona bode žena?Zakai nih sedem so no za ženo imeili?« \2Jezus odgovori inu pravi k nim: »Kai vi zatu nekar krivu ne zahaiete, kir tigapisma ne zastopite? Inu te Božye moči tudi nekar? \25]Zakai, kadar oni od smerti vstano, taku se ne bodo ženili inu možjli tudi nekar, temuč oni bodo koker ty angeli, kir so v nebessih. \26]Ampag od tih mertvih, de bodo gori vstaieli, neste li vi brali v tih Moizesovih buqvah koku ie Bug v tim garmu k nemu govuril inu dial: 'Lest sem ta Bug tiga Abraama inu ta Bug tiga Izaaca inu ta Bug tiga lacoba', \27\on nei en Bug tih mertvih, temuč en Bug tih živih, obtu vi sylnu krivu zahaiete.« [28]Inu tedai perstopi k nemu eden iz tih pissariev, kateri ie slišal nee vkupe pregovarieioč inu kadar ie on vidil, de ie on bil nim dobru odguvoril, ie vprašal nega: »Katera ie ner taperva zapuvid vmei vseimi?« mi?« [29]Je^us nemu odgovori: »Taperva za- Deut. 6, 30.1 puvid vmei vseimi ie: Poslušai Izrael, ta Gospud naš Bug ie en sam Gospud. [30]Inu ti imaš tuiga Gospudi Boga lubiti iz celiga serca inu iz cele tuie duše inu iz cele tuie misli inu iz cele tuie moči. [Le-ta ie ner ta perva zapuvid.]^'' Inu ta druga ie [le-tei glih]:177 [31^ imaš lubiti tuiga bližniga koker Levit. 1978 sam sebe. Vegše druge zapuvidi od le-teyu °m. nei.« [32]Inu ta pissar pravi k nemu: »Moister, ti si risničnu dobru govuril. De ie en sam Bug inu de druziga nei več obeniga od nega \33]inu tiga istiga lubiti iz celiga serca inu iz celiga vuma inu iz cele duše inu iz cele moči inu lubiti tiga bližniga koker sam sebe ie več, koker so ty sežgani offri inu vsi offri.« \34JJezuspag, kadar on vidi, de ie on modru odgovuril, pravi k nemu: »Ti nei si deleč od od Božyga kralevstva.« Inu nega nisce nei Matth. 22. smel potle več vprašati. \35]Inu kadar Jezus Luc. 20. vuči v tim templi, odgovori inu pravi: »Kokupravio ty pissary, de Kristus ie Davidov syn? [36]On Davidpagpravi skuzi S. Psalm 109. Duha: Ta Gospud ie k moimu Gospudu dial: 'Sedi h ti mui destnici, dotle de iest položim tuie sovražnike 175| 5 Mz 6,4; 30,1-10. 176| Pasaža v oglatem oklepaju se v SSP ne nahaja. 177| Pasaža v oglatem oklepaju se v SSP ne nahaja. 178| 3 Mz 19,18. Rim 13,9. 179| Mt 22,46. Lk 20,40. 180| Ps 110,1. 181| Deil. E. 182| Mt 23,1-36. Lk 20,45-47. Luc 183| Lk 21,41. 2 Kr 12,19. 184| Škufici. F. Luc. 2i. 4. Reg. i2. nikek animu scamnu tuih nug.'[37\Tukaion David nega imenuie ia eniga Gospudi. Od kod ie on tedai nega syn?« Inu ta vegsi doil181 tih ludi so nega radi poslusali. [38]Inu on nee vuči inu pravi k nim: »Varite se pred teimi pissary, kir radi v dolgim Matth. 23. gvantu okuli hodio inu radi imaio, de se k nim na placu pravi: Pomagai vom Bug, [39] inu radi ner vise v tih sulah side inu na tih nerpervih sedalih per večeriah, [40]kateri te hise tih vdou po^iraio s teim naprei da-ianem, de oni dolgu molio. Le-ti bodo teim vegse ferdamnane pryeli.« [41]Inu Jezus sedepruti timu cerkovnimu stoku inu ie gledal, koku so ty ludie v ta cerk-ovni stok te denarie metali inu dosti bogatih so veliku noter vergli. \42\Inu pride ena boga vduva, ta verže noter dvei sku/ieij184 tu ie en vinar. veTedai on pokliče k sebi suie jogre inu pravi k nim: »Risničnu iest vompoveim, leta boga vduva ie več v ta stok vergla, koker vsi ty, kir so noter metali. [44]Zàkai oni vsi so noter metali tu, kar ie nimprebivalu. Am-pag le-ta ie iz^suiga bustva vzetu, kar ie ona imeila, vus nee užitagnoter vergla.« TA TA X^III. CAP. TA XIII. CAP. A. Prerokuie, de leruzalem bode rezdianu, inu znamina, kir bodo po-prei. Pregannene za volo evangeliove pridige. B. Prerokuie od velike nadluge, kir bode v tim Ieruzalemu rezdi-anu inu zatrenu. Inu od tih falš kristu-sev inu prerokov. C. Od prihoda Kristuseviga na sodni dan. D. Veli čuti, moliti inu veden streiči na sodni dan. A. INU kadar on iz tiga templagre, eden nega joger pravi k nemu: »Moister, po-gledai kakovu kamene inu kakovi zyduvi so le-ty.« [2JJezus odgovori inu pravi k nemu: ^ ^^^^ »Vidišti le-te velike zidy? En kamen na Luc. 21.185 tim drugim nekar ne ostane, kir se ne rez-bye.« [3]Inu kadar on sidi na tei Gorri tih olik pruti timu templu, Peter inu lacob inu loannes inu Andreas nega na samim vprašaio: [4]»Povei nom, kadai le-te riči bodo? Inu kakovu znamine bode tedai, kadar se le-tu vse bode dekonovalu?«^188" \5\Jezus odgovori inu začne nimpraviti: »Gledaite, de vas du ne obnorri, v^akai nih dosti pride v muim imeni inu poreko: 'Lest sem N 2 Kristus 185| Mt 24,1-2. Lk 21,5-6. 186| Dokonovalu. 187| Iz 19,20. Esa. 19." 188| Mt 10,21; 24,9. Lk 21,12. Jn 16,2. 189| Mt 24,14. 190| Mt 10,18. Lk 12,11-12; 21,12. 191| Premišlaite. Mat. i0, 24. Luc. I2, 2I. lohan. I6.188 Matth. 24.1' Matth. 10. 1 Luc. I2, 2I. 192| Do. Kristus' inu nih dosti zepelaio. [7]Kadar vi pag bote slišali od voiskovane inu te voisko-veglassuve, taku se vi ne buite, zakai onu se mora taku goditi, oli ne bode še konec. \8]Eni ludie zuper te druge bodo gori vstaieli inu enu kralevstvu zuper tu drugu inu ty tres-suvi bodo po vseih kraih inu bodeio lakote inu zmešnave, le-te riči bodo tih nadlug začetki. [9]Vi pag varite se, zakai oni vas bodo čez^ daiali na te rotavže inu v te šule, bote byeni inu bote pelani pred vyude inu pred krale za muio volo, k animu pričovanu čez nee. \10\Inu ta evangelium more biti poprei pridigan per vseh žj,aht ludeh. \11\KQdar vas pagpopelaio inu čez dade, taku poprei ne skerbite inu ne premi, šlaite,^"9^ kai vi bote govurili, temuč, kar vom bode v ti isti vuri danu, tu govorite. Zakai vi neste ty, kir govore, temuč ta S. Duh. ll2lTa brat bode brata daial v to smert inu oča tiga synu inu ty otroci bodo gori vstaieli zuper te stariše inu bodo pomagali te umoriti. [13]Inu vi bote od vseh sovraženi za muiga imena volo. Kateri pag obstoy de192 konca, ta bode izveličan. Kadar [14]Kadar vi pag bote vidili to merzko grozo b. te pustobe, od katere ie ta prerok Daniel pravil, stoiečo undu, kir ne ima biti (kateri bere, ta zastopi). [i5\Tedai, kateri bodo v ti lu- Matth. 10, 24. 193| Mt 24,17. , ,. /-„.I , , , Dan. 9.193 Dan 6,11. dovski deželi, ty beiž^te na te gorre. Inu kateri bode na streihi, ta ne hodi doli v to hišo inu noter ne puidi, de bi on kai hotel vzeti iz suie hiše. \i6\Inu kateri bode na puli, ta se nai nepovračai h timu, kar ie on za sebo pustil, sui plasč proč odnesti. \17\Vepag tim nessečim inu doiečim ženom v tih istih dneh. \ii\Pros-site, de vaš beig ne bode pozimi, [i9\zakai v tih istih dneih bo taka nadluga, de take nei bilu od začetka tih stvar, katere ie Bug stvaril, do le-tiga časa inu ie naprei ne bode. [20]Inu, de bi ta Gospud te dni ne bil okratil, bi oben človik ne bil ohranen. Ampag za volo tih i^volenih, katere ie on izvolil, ie on te dni okratil. [2i]Inu Matth. 14. 194| Mt 24,5.24. aku tedai du q vom poreče: 'Pole, le-tukai ie ' '' Kristus, pole undu ie', taku ne veruite. [22]Za- kai falš kristusi inu falš preroki bodo gori vstaieli inu ty bodo delali caihne inu čudessa, de bi tudi te izvolene zepelali, aku bi mogoče bilu. \23]Vi pag varite se, pole, iest sem vom vse poprei poveidal. N 3 Ampag 195| Mt 24, 29-31. Lk 21,25-28. Jn 2. Dan 7,13. C. Matth. 24. Luc. 21. lohan. 2. Dan. 7.195 196| Mt 24,32-35. Lk 21,29-33. Matth. Luc. 21. . 197| Lk 21,33. Act. 1.'^ D. [u\Ampag v tih istih dneih, po tei isti nadlugi, tu sonce merkne inu ta luna ne bode dala suie svitlobe. \15\Inu te zveizde bodo iz nebes doli padale inu te moči tih nebes se bodo gibale. \i6\Inu tedai bodo vidili tiga človeika Synu, prideioč v tim oblaku, z veliko oblastio inu čestio. \n\Inu tedai on bode pošilal te suie angele inu zbiral vkupe te iz-volene od tih štirih veitrov, od tiga dalniga konca te zemle do tiga dalniga konca tih nebes. \i%\Na tei figi pag vučite se enopergli-ho: Kadar nee mladica muženapostane inu tu listye žene naprei, taku vi veiste, de tu leitu ie blizu. yiTaku tudi vi, kadar bote vidili, de se le-te riči bodo godile, imate veiditi, de ie blizj, pred davermi. [30\ Risničnu iest vompoveim: le-ta plahta ne mini, dotle le-tu vse bode sturienu. \3iTu nebu inu ta zemla mine, muie bessedepag ne bodo minile. \31\Ampag od tiga dne inu te vuure nisče ne vei, tudi ty angeli nekar, kir so v nebessih, ta Syn tudi nekar, temuč ta Oče sam. \33\Gledaite, čuite inu molite, zakai vi ne ne veiste, kadai ie ta čas. [34] Glih koker en Mat. 24, 25. 198|Mt24,36-44;25,14-30 w -, / ^ • ^ - - J - / ^ Luc. i2, i9.198 LK 19,11-27. človik, kateri proč čez datelo gre, zapusti suio hiso inu ie dal to oblast suim hlapcem inu vsakimu suie dellu inu ie zapovedal timu vratariu, de čuie. \35\Cuite tedai, zakai vi ne veiste, kadai ta gospodar te hisepride, aku on pride na večer oli ob pulnoči oli kadar kuri zapoio oli viutro, [36]de kei na naglim ne pride inu vas naide speče. [37]Kar iestpag vom pravim, tu vom vsem pravim: Cuite.« TA XIIII. CAP. A. Ti šcofi se sveituio, koku bi Kristusa na tihim zaterli, h timu ludež pomaga. Ena žena Kristusa žalba. B. Pusti tu velikunočnu iagne perpraviti. Per večery prerokuie, de en joger nega frata. C. To s. večerio ie gori postavil. D. Prerokuie, de nega vsi jogri, nerveč Peter, zataie. E. Od tiga duhovskiga brit-kiga terplena Kristuseviga inu nega molena v tim vertu. F. ludež Kristusa frata inu ga pusti uieti. En mladenič nim nag ubeiži. G. Od Kristuseviga teles-niga terplena. Uietiga pelaio pred Cai-fa. Visši fary čez nega krivu pričuio, spozna, de ie Syn Božy, ie obsoien k smerti, zašpotovan inu byen. H. Peter tiga Gospudi trykrat zatay. N + Potle A. 199| Mt 26,1-5. Matth. 26. Lk 22,1-2. Luc. 22. Jn 11,45-53. lohan. ii.199 200| Mt 26,5. Matth. 26. Lk 7,12. Luc. 7. Jn 12,12. lohan. ii.200 Apd 19,32. POtle čez^ dva dni ie imeila biti ta velika nuč inu ta praznik tih opresnih kruhov. Inu ty visši fary inupissary so iskali, koku bi nega skuzjprevežane uieli inu umurili. [2] Inu oni so diali: »Le nekar ob tim prazniku, de se kei kaka zmešnava ne sturi vmei lud-mi.« [3]Inu kadar ie on v Betany bil, v ti hiši tiga Simonagobovca, inu ie sedil per myzj, tukai pride ena žena, ta ie imeila eno glaženo pugšo s to žlahtno, čisto tar drago nardavo žalbo inu ona rezbye to pugšo inu to vlye na nega glavo. [4]Inu tukai so eni bili, ty so bili v sami sebi nevulni inu so diali: »S čemu ie le-te žalbe takapotratina? \5\Ona bi se mogla večkoker za trystu denarievprodati inu tu istu dati tim bozim.« Inu so mermrali čez^ no. vJez^s pagpravi: »Pustite no zmyrom, kai no dražite? Ona ie enu dobru dellu sturila na meni. \7]Zakai vi imate vselei boge ludi per vas inu kadar vi hočte, morete vi nim dobru sturiti. Menepag ne bote vselei imeili. \8]Ona ie sturila, kar ie premogla. Ona ie napreiprišla žalbat tu muie tellu h timu pogrebu. \9\Risničnu iest vom poveim, de kir kuli se bode le-ta le-ta evangeli pridigal po vsim sveitu, tukai se bode le-tupravilu, k nee spominu.« \io\Inu ludas Iškariot, eden iz. tih dvanaist, ta gre Matth. 2«. 201| Mt 26,14. , .7 -v- r ■ lì- ■ Luc. 22. Lk 22,3-6. tiakai h tim visšim janem, de bi nega nim Iohan. ij.201 Jn 13,2-4. fratal. \11\KQdar tu oni zaslišio, so vesseli bili inu so nemu obečali dati denarie. Inu on ie iskal, koku biga mogel po godu fiatati. [12]Inu na ta pervi dan tih opreshnikov, B. kadar tu velikunočnu iagne offruio, pravio nega jogri k nemu: »Kam hočeš ti, de mi Exod. 12. 202|2Mz12,43. ^ J Matth. 26. Mt 26,17-25. gremo inu perpravimo, de boš ieidel tu Luc. 22.202 Lk 22,7-14.21-23. velikunočnu iagne?« \13\Inu on pošle dva suia jogra inu pravi k nima: »Poidite tiakai v tu meistu inu en človik bode vayu srečal, ta nesso eno kruglo, polno vode; hodita za nim. [14]Inu gdi kuli on noter puide, tukai recita h timu hišnimu gospodariu: 'Moister pravi, kei ie tu prebivalisče, v katerim iest bodem ieidel z muiemi jogri tu velikunočnu iagne?' [15]Inu on vama pokaže eno veliko vežo, ta ie flaštrana inu perpravlena, undukai nom naredite.« [16]Inu ta jogragresta tiakai inu prideta v tu meistu inu naideta, koker ie on nima poveidal, inu perpravita tu velikunočnu iagne. [17]Na večer pag N ; pride 203| Mt 26,17-25. Lk 22,7-14.21-23. Jn 13,21-30. 204| Mt 26,26. Lk 22,19. 1 Kor 11,24. Matth. 26. Luc. 22. lohan. 13.2"3 C. Matth. 26. Luc. 22. 1. Cor. 11.204 pride on s teimi dvanaistimi. [18]Inu kadar oni per myzj sedo inu ieido, pravi Jezus: »Risničnu iest vompoveim, de eden iz vmei vas, kir z meno iei, bode mene fratal.« [19]Inu oni začno žalostni biti inu eden za drugim govoriti k nemu: »Sem li iest?« Inu en drugi: »Sem li iest?« [20]On pag odgovori inu pravi k nim: »Eden iz tih dvanaist, kir z meno v ti skleidi omaka. [21] Gvišnu ta Syn tiga človeika gre kiakai, koker iepissanu od nega, ampag ve timu človeiku, skuzi kateriga ta Syn tiga človeika bode fratan, dobru bi bilu za tiga človeika, de bi on nigdar ne bil royen.« [22]Inu v tim, kadar oni ieido, vzame Jezus ta kruh inu kadar ga ie žegnal, ga rezlo-mi inu da nim inu pravi: »Vzemite ieite, le-tu ie muie tellu.« \23]Inu on vzame ta kel-ih, zahvali inu ga nim da inu so pyli vsi iz žnega. [24]Inu on pravi k nim: »Le-tu ie muia kry tiga noviga testamenta, katera bode za nih dosti prelita. [25]Risničnu iest vom poveim, de odsehmal naprei ne bom pyl od sadu te vinske terte do tiga dne, kadar iest bom tu novu pyl v tim Božym kra-levstvi.« Inu [26]I ']Inu kadar so oni to hvaležno peisen D. rekli, gredo vunkai na to Olisko goro. \27\Inu Jezus pravi k nim: »Vi se bote v le-tei noči Matth. 26.20 vsi zblaznili na meni, zakai onu iepissanu: 'lest bom tigapastiria udaril inu te ovce se Zah. I3. bodo rezkrupile.' \28]Ampag potle, kadar gori vstanem, iest hočo pred vamipuiti v to Act. i.207 Galileo.« [29]Peterpagpravi k nemu: »Inu aku se vsi zblaznio, iest se nečo.« \3 Jezus pag pravi k nemu: »Risničnu iest tebi poveim: Danas, v le-tei noči, preden petelin dvakrat zapoie, ti bos mene try krat zatayl.« [31] Natu on pag se več govori: »la aku meni bo potreba s tebo umreiti, iest nečo tebe zatay-ti.« Glih taku so tudi drugi vsi govurili. [32]Inu oniprido k animu selu, kateru se e. imenuie Getsemane, inu on pravi k suim jo-grom: »Sedite vi tukai, dotle iest kiakai grem inu molim.« \33]Inu vzame sebo Petra inu Matt. i6. lacoba inu loannesa inu začne trepetati od ioli.'i28?2"8 straha inu omedlovati. [34]Inu pravi k nim: »Muia dusa ie žalostna do te smerti, ostanite tukai inu čuite.« \35\Inu on gre malo bul loh. 12.2"9 naprei, pade doli na ta tla inu moli, aku bi bilu mogoče, de bi ta ura sla mumu od nega. [36] Inu pravi: »Abba 205|Mt 26,31-35. 206|Zah 13,7. 207|Apd 1,3. 208| Mt 26,36-46. Lk 22,39-46. Jn 18,1. 209| Jn 12,27. »Abba, O ča vse riči so tebi mogoče, vzami od mene le-ta kelih, oli vsai nekar, kar iest hočo, temuč, kar ti hočeš.« \37\Inu on pride inu naide nee speče. Inu pravi h Petru: »Simon, ti spiš? Ti ne si mogel eno vuro čuti? [38] Cuite inu molite, de ne pridete v to izkušnavo. Ta 210| Mt 26,41. Matth 26.210 duh ie volan, ampag tu messu ie šibku.« [39] Inu on gre spet tiakai inu moli inu ie te iste bessede govuril. [40]Inu sepoverne, naide nee spet speče, zakai nih oči so bile polne sna inu nei so veidili, kai bi nemu odgovorili. [41]Inu on pride h tretymu inu pravi k nim: »Spite uže naprei inupočivaite. Onu ie zadosti, ta vura ie prišla, pole, ta Syn tiga človeika bode izdan v te roke tih grešnikov. \42\Vstan-itegori, puidimo. Pole, kateri mene frata, ta se perbližuie.« F. [43]Inu zdaici, kadar ie on šegovuril, pride semkai ludež, eden od tih dvanaist, inu ž nim ena velika množica z meči inu z baticami od 211| Mt 26,47-56. Matth. 26. tih visših fariev inu pissariev inu starišev. [44] Lk 22,47-53. Luc. 22. , • 1-i • 1 1 Jn 18,3-12. lohan. i6.211 Ta fratar pag ie bil nim dal enu znamine, rekoč: »Kateriga iest kušnem, ta isti ie, tiga 212| 2 sam 155 2 Reg 26212 uiemite inupelaitega z vumum.« vs\Inu kadar on pride, zdaici perstopi k nemu k nemu inu k nemu pravi: »Moister, moister.« Inu nega kušne. \46\Oni pag veržeio nih roke na nega inu ga uiameio. [47] Vtim istim pag eden iz tih, kateri iepoleg stal, izdere sui meč inu udari tiga visšiga farie hlapca inu nemu odseka enu vuhu. [48]Inu Je- Matth. 26. zus odgovori inu pravi k nim: »Vi ste vunkai ' 22. prišli koker k animu razboniku z meči inu z baticami mene lovit. [49]Iest sem vsag dan per vas bil v tim templi inu sem vučil inu vi neste mene uieli? Ampag tu se godi, de ta pisma bodo dopolnena.« \50\Inu ty jogri nega Esa. 53. ^^^ zapuste inu vsi beiže. [51]Inu en nekak hlapčič r. 15. gre za nim, ta ie bil če^ nego pelt z ano kitlo obličen, tiga ty hlapčiči uiameio. [52] On pag zapusti to kitlo inu nag vuide od nih. [53]Inu oni pelaio Jezusa h timu visšimu G. fariu, tiakai so bili vkupe prišli vsi visši fary inu ty stariši inu ty pissary. [54]Inu Peter ta gre od daleč za nim noter do tiga visšiga Matth. 26. farie dvora inu ie tukai bil inu sedel per luči ioii.. I^22'15 s teimi služabniki inu se ie gril. [55\Ty visši fary pag inu vus svit so iskali pričovane zu-per Jezusa, de bi oni nega v to smertper-pravili inu ne so nesli. \56\Veli- ku nih 213|Mt 26,51. Lk 22,50. 214| Iz 53. Mr 15. 215| Mt 26,57-68. Lk 22,54-55. Jn 18,15. 216| Jn 2,19. 217| Mt 27,13. 218| Lk 22,70. 219| Lk 22,69. 220| Mt 26,65-68. Iohan. 2.21 ku nih so zuper nega krivupričovali, oli nih pričovane nei bilu zadosti. \57\Inu eni so gori vstaieli inu so falš pričo daiali zuper nega inu so diali: [58]»Mismo slišali, de ie ongov-uril: 'Lest hočo le-ta tempel, kir ie z rokami sturien, rezvaliti inu v treih dneih en drugi zazidati, kir ne bode sturien z rokami.^« [59] Ampag le-tihpričovane neiso tudi bila zadosti složena. [60]Inu ta visši far vstane gori vmei nee, vpraša Jezusa inu pravi: »Ti Matth. 26.217 ništer h timu ne odgovoriš?Kai le-ti zuper tebepričuio?« [61]On iepag molčal inu ništer nei odguvoril. Zupet ta visši far nega vpraša inu pravi k nemu: »Si li ti Kristus, ta Syn tiga vissoku hvaleniga Boga?« vJezuspag pravi k nemu: »Lest sem inu vi bote vidili tiga človeika Synu, sidečiga na destnici te moči inuprideioč v tim nebeskim oblaku.« [63] Tedai ta visši far rezdere suio sukno inu Matth. 26.220 pravi: »Kai potrubuiemo mi več prič? yvVi ste slišali tu Božye šentovane. Kai se vom zdi?« Oni pag nega vsi obsodio, de ie on te smerti vreiden. \65\Inu eni začno na nega plu-vati inu zakrivati nega obličuie inu byti s pestmi inu Luc. Ioh. 6.21 inu govoriti k nemu: »Prerokui nom.« Inu 3. Reg 23. . 1- 1 J- ■ ■ lob i6.221 ty hlapci so nega tudi byli s teimi slafernicami. [66]V tim, kadar ie Peter o^dolai na h. dvoru bil, pride tiga vissiga farie dekla ena, \67\ta, kadar vidi tiga Petra, greiočse Matth. 26. per ognu, v nega pogleda inu pravi: »Ti si lohan. I8.222 tudi s teim Jezusom Nazarenusom bil?« [68] On iepag tayl, rekoč : »lest ga ne znam inu ne veim, kai si tigovoris.« Inu on gre vunkai pred ta dvor inu ta petelin zapoie. [69]Inu ta dekla, kadar nega vidi, začne spet govoriti h tim, kir so tukai stali: »Le-ta ie tih eden.« [70] On ie ga spet tayl. Inu čez en mahin čas ty, kir so undukaipoleg stali, pravio h Petru: »Risničnu, ti si tih eden, za-kai ti si en Galiievc inu tuia besseda se gliha.« [71] On pag se začne kleti inupersegovati: »lest ne znam tiga človeika od kateriga vi govorite.« [72]Inu ta petelin drugič zapoie. Tukai Peter spumni na to bessedo, katero ie Jezus k Marc. I4.223 nemu govuril: »Preden ta petelin dvakrat zapoie, ti bos mene trikrat zatayl,« inu začne se plakati. TA 221| 1 Kr 22,8.18. Job 16,10-11. 222| Mt 26,69-75. Lk 22,56-62. Jn 18,15-18.25-27. 223| Mr 14,72. 2o8 s. marca evangeli TA XV. CAP. A. Kristus ie od šcofFov obsoien, zvezan, pelan pred Pilatuša, zatožen, on molči, se ne odgovori. Gmaina prossi za razboinika, Kristusa veli crižati. B. Kristus ie zašpotovan, kronan, byen inu pelan vunkai h crižu. C. Kristusevu ter-plene na crižu, za nega gvant iegraio, vissi v sredi razbonikov, ie od šcoffov, fariev, doctariev šentovan, zašpotovan, se poroči Bogu, pusti dušo. D. Kristus ie pokopan od eniga brumniga rotarie. A. I" NU zdaici viutro so se sveitovali ty visši JL fary s teimi stariši inu pissary inu zo vsem sveitom inu pelaio Jezusa zvezaniga inu ga čez^ dado Pilatušu. \2]Inu Pilatuš nega vpraša: »Si li ti ta iudovski kral?« On pag odgovori, 224| Ps 2,2. Psal. 2. pravi k nemu: »Ti ie govoriš.« \3]Inu ty visši Tk 23,10. Miac.th7.27. fary so čez^rnnega veliku tožili. \4]Pilatuj pag nega Jn 18,37. iohan. i8. spet vpraša inu pravi:»Tiništer ne odgovoriš? Pole, tuliku riči čez^ te tožio.« [5JJezus pagpotle ništer nei več odguvoril, taku, de se ie Pilatuš 225| Mt 27,17. Matth. 27.225 začudil. [6] On ie pag to navado imel, de ie nim ob tim prazniku eniga ietnika izpustčoval, za kateriga so oni prossili. [7]Ie bil pag eden, imenovan Barabas, ta ie bil uiet s tei- mi mi svadniki, ta isti ie bil v ti svadi eniga ubyl. \8\Inu kadar ta množica tih ludi zevpye, začno prossiti, de bisturil, koker ie nim vselei dial. [9]Pilatuspag nim odgovori inu pravi: »Hočte li vi, de vom izpustim le-tiga iu- dovskiga krala?« \10]Zakai on ie dobru veidel, de ty visši fary so bili nega iz^ nyda čez^ dali. [11] Ty visši fary pag so ta folkpreguvorili, de on Matth. 27.226 nim raiši tiga Barabassa izpusti. \12\Pilatus pag spet odgovori inu pravi k nim: »Kai Matth. 27. hočte tedai, de iest deim timu, kateriga vi ' pravite, de ie on kral tih ludov?« \13\Oni pag zupet vpyo: »Crižai ga.« [14]Pilatus pagpravi k nim: »Kai ie on pag hudiga sturil?« Oni pag teim več vpyo: »Crižai ga.« [15\Pilatus pag ie hotel timu folku sturiti zadosti. Izpusti nim Barabassa inu Jezusa tiga čez da gaižlati inu de se criža. [1«Ty žplnery pagpelaio nega noter v to b. rihtno hišo inu pokličo vkupe vse tovarištvu. [17]Inu ga obleko s karma^nom inu spleto eno krono iz terne, to nemu gori postavio [18]inu Matth. 27. . ^ / J^ ■ n J- .J Iohan. Ip;228 začno nemuprossiti zdravie: »Bodi zdrav, ti iuduski kral.« \19\Inu so nega glavu byli z anim terstum inu sopluvali na nega inu O pokle 226| Mt27,17. 227| Mt 27,22. Lk 23,13-21. 228| Mt 27,29. Jn 19,2. 229| Jn 19,3. 230| Mt 27,31. Lk 23,26-39. 231| Vinu. 232| Ps 22,2. Mt 27,37. Jn 19,19-20. 233| Iz 52,13-15. Mr 14,56. Mt 27,38. Lk 23,26-43. 234| Vrstica 28 (v oglatem oklepaju) se v SSP ne nahaja. Luc. 23. C. loh. 19}22 poklečovali na ta kolena inu ga molili. \vs\Inu potle, kadar so ga zašpotovali, nega sleko iz karmažina inu ga obleko ž nega lastnim Matth. 27. gvantom inu ga pelaio vunkai, de bi ga crižali. \ii\Inu permoraio enimu, kir ie mumu šal, katerimu ie bilu ime Simon od Cirene, ta pride izpule, on ie bil tiga Alexandra inu RuJ^a oča, de ie nega criz nessel. wxInu oni negaperpelaio na tu meistu Golgota, tu se tolmačuie enu Meistu tih mertvihglav,2^^ [iì\inu oni nemu dade pyti vinn, z myro Zmeišanu, oli on ga nei vzel. [u\Inu kadar so oni bili nega crižali, rezdile nega gvant inu na nim vergo ta loss, kateri bi kai vzel. vs^Inu ie bilu ob tei trety vuri, kadar so nega crižali. 'i6\Inu tupissmu ozgorai nega kriviga diane ie bilu: »En kral tih ludov.« \n\Ž^im so tudi crižali dva razbunika, eniga na nega destno stra/n/, eniga na to levo. [28\ [Inu tu pismu ie bilu dopelnenu, kir pravi: »On ie vmeikrivimi štiman.«]^^34 [29\Inu ty, kir so mumu šli, so nega šentovali inu stressovali nihglave tar diali: »Pjui te bodi, ti si ta, kir ta tempel rezvaluiešinu zupet v treih dneih zazydaš. [io\Pomagai sam Psal. 21. Matth. 27. loh. 19.232 Esa. 52. Marc. 14. Matth. 27. Luc. 23.233 3]. sam sebi nupuidi doli iz^križa.« [31]Glih taku ty visši fari s teimi pissary so se nemu vmei sebo špotali inu diali: »On ie drugim pomagal inu sam sebi ne more pomagati. [32]Ie li on Kristus inu kral tiga Izraela, taku on puidi doli iz cryža, de mi vidimo inu verui-emo.« Inu ta, katera sta ž nim bila cryžana, ta sta tudi iz žnega špot delala. \33]Inu ob tei šesti vuri se sturi ena temma čez vso zemlo noter do te devete ure. [34]Inu ob tei deveti uri Matth zevpye Jezus z velikim glassum inu pravi: » ' 2' E lo i, Eloi, lama sabahtami.« Tu se tolmačuie: »Mui Bug, mui Bug, zakai si ti Psal. 2i. mene zapustil?« [35]Inu eni, kir so tukai poleg Matth. 27 stali, kadar oni tu slišio, pravio: »Pole, on ^oh. i9. tiga Eliasa kliče.« [36]Inu eden teče inu napolni eno gobo z iessihom, to natagne na en terst inu nemu dapyti tar pravi: »Pustite, nai gledamo, aku Elias pride nega doli snemat.« [37 Jezuspag izpusti eno veliko štimo inu da gori suio dušo. [38]Inu ta visseč pert v tim templi se rezdere na dva plati, od zgu-raniga noter do dulaniga. [39]Kadar ie pag ta Matth. altman, kir ie tukai pruti nemu stal, vidil, O 2 de ie 27. Luc. 23.237 235| Mt 27,45-56. Lk 23,44-49. 236| Ps 22,2. Mt 27,46. Jn 19,28-30. 237| Mt 27,54. Lk 23,44-49. 238| Jn 19,35. loh. i9.2^ 239| Mt 27,57-61. Lk 23,50-56. Jn 19,38-42. D. Matth. 27. Luc. 23. loh. I9.239 de ie on s takim vpyenem se ločil, ie dial: »Risničnu, le-ta človik ie Božy Syn bil.« [40] Tukai so bile tudi ene žene, te so od daleč gledale, vmei temi ie bila Maria Magdalena inu Maria, tiga maliga lacoba inu loz-esa mati, inu Salome, [41]katere se, kadar ie v Galilei bil, so hodile za nim inu so nemu streigle, inu druge mnogitere, kir so ž nim gori v leruzalem sle. [42]Inu kadar ta večer rata, potehmal ie bil ta dan tiga perpravlena, kateri ie pred to soboto bil, \43\pride ložef od Arimatea, en posten sveitnik, kir ie tudi čakal na tu kra-levstvu Božye, ta gre serčnu h timu Pilatusu inu prossi nega za Jezusevu tellu. v^PPilatus pag se začudi, de ie on uže mertov bil. Inu on pokliče k sebi tiga altmana inu ga vprasa, aku bi on bil davnu umerl. \45\Inu kadar on od tiga altmana zvei, senka tu tellu timu lo^efu. [46]Inu on kupi enu platnu inu ga položi v en grob, kir ie v eno kamenato peč bil izsekan. Inu pervali en kamen pred te dauri tiga groba. [47LAmpag Maria Maria Magdalena inu Maria lozesova te so gledale, kam ie on bil položen. TA XVI. CAP. A. Kristus na ta pervi dan tiga tedna od smerti vstane, žene hote nega v grobu žalbati. En angel ž nimi govori. B. Kristus se prikaže Magdaleni inu dveima mlaišima. C. Zapovei jogrom pridigati ta evangelium vsem ludem inu kersčovati. Nim da oblast nih vuk s caihni pričovati. Gre v nebessa. INU kadar ie ta sobota bila minila, a. maria Magdalena inu Maria lacopova inu Salome, te kupio žlahtne disseče korene inu žalbe, de bi prišle inu nega žalbale. \2\Inu Matth. 28. 240| Mt 28,1- one prido h timu grobu viutro zgudo tiga Ljucai2.420.240 jL|k 24,1-10. perviga dne tih sobot, kadar ie uže tu sonce bilu vzešlu. [3]Inu one so diale vmei sebo: »Du nom odvali ta kamen od daur tiga groba?« [4]Inu kadar one kiakai pogledaio, taku vidio, de ie ta kamen odvalen bil, za-kai on ie byl sylnu velik. \5\Inu one gredo noter v ta grob, zagledaio eniga hlapčiča, sidečiga na destni strani, ta ie bil obličen z anem dolgim beilim gvantom inu one se O 3 pre- 241| Mt 28,5. Lk 24,5. Matth. 28. Luc. 24.241 242| Mt 28,1. Lk 24,9. 1 Kor 15,5-8. B. Matth. 28. Luc. 24. i. Cor. ij.242 243| Lk 24,13-35. 2 Luc. 24. C. prestrašio. [6]On pagpravik nim: »Ne buite se, vi isčete Jezusa Na^arenussa, tiga križaniga. On ie gori vstal, on nei tukai. Pole, le-tu ie meistu, kir so ga bili polužili. [7] Ampagpuidite kiakai inu poveite nega jo-grom inu Petru, de on puidepred vami v to Galileio. Undukai bote vi nega vidili, koker ie on vom bil povedal.« [8]Inu one hitru gredo vunkai inu beiže od tiga groba, zakai nee ie bila groza inu strah obletil inu ne so nikomer kai poveidale, zakai one so se bale. \9]Kadar ie pag Jezus ta pervi dan te sobote vzgudo gori bil vstal, se ie nerpoprei perkazal Mary Magdaleni, od katere ie bil izsegnal sedem z^udiev. [10]Inu ona gre kiakai inu oznani teim, kir so ž nim bili, kateri so klagovali inu plakali. \11]Inu ty isti, kadar slišio, de ie on živ inu de ie ona nega vidila, neso verovali. \12\Poteimtoga se ie on prikazal nima dveima v eni drugi štalti, kir sta hodila inu sta šla v eno vass. [13]Inu ona dva gresta inu oznanita tu tim drugim. Teima oni tudi neso verovali. [14]H puslednimu se on prikaže tim enais-tim, kadar so oni per myzi sideli inu ie nim opona- oponasal nih nevero inu to terdust tiga ser-ca, de oni tim, kir so nega vidili, de ie gori vstal, neso verovali. \15\Inu pravi k nim: »Puitepo vsim sveitu inn244pridiguite ta Matth. 245. evangelium vseistvari. [16]Kateri veruie inn246 ' bode kersčen, ta bode izveličan, kateri pag ne veruie, ta bode ferdamnan. w^Inu le-ty caihni bodo hodili za teimi, kir bodo verovali, v muim imeni bodo te Hudiče vunkai gonili, z novimi ieziki govurili, [18]kače pre- Act. 5, 8, i6, 19. ganeli inu ako kai smertniga bodo pyli, nim Luc. 10. ne bode skodilu. Na bolnike bodo polagali te Act. 2,8', 28.247 roke inu bodo zdravi.« [19]Inu ta Gospud potle kadar ie bil ž nimigovuril, ie bil gori vzet v ta nebessa inu sydi na destnici Božy. [20]Onipag gredo vunkai inupridiguiopovsod. Inu ta Gospud ie ž nimi delal inupote-rioval to bessedo skuzi te za nimi hoiene caih- 244|lnu. 245| Mt 28,19-20. Jn 20,19-23. 246| Inu. ne. S. marca EVANGELIA KONEC. 247| Apd 5,12; 8,17; 16,26; 19,6. Apd 2,43. Lk 9,49. Apd 28,8. Apd 14,3; 8,6. O 4 TA TA SVETI EVANGELI OD JEZUSA KRISTUSA, od S. Duha skuzi s. Lukeža Evangelista zapissan. S.. Lukež "pOtehmal se ie nih dosti lotilu e^v-ange^li P postaviti poredu tu perpovedane oifilu , tu- od tih riči, katere se vmei nami gvišne, kirv^mi;,a [2]koker so nom tu poveidali ty, kir so lubio. sami suiemi oči vidili od začetka inu so služabniki te bessede bili. Se ie meni tudi zdeilu, [3]potehmal sem iest vse riči od perviga konca izprašal. De iest h tebi, mui dobri Teofile, s flissom inu po redu pišem, [4]de ti to risnico tih bessed, od katerih si ti podučen, spoznaš. TA I. CAP. A. Zaharias, far, inu Elizabeta, nega žena, sta sveta, stara inu prez otruk bila. B. Gabriel Za-hariu oznanuie, de nega špela bode s. Ianža ro-dyla, inu kir ni veroval, mutast postane. C. Ta angel Gabriel oznanuie Divici Mary, de od nee bode Kristus roien. D. Maria obisče suio teto Elizabeto inu zloži ta M/a/gnificat. E Iohan E Johannes se rodi, Zaharias preguvori, zloži ta Benedictus. V tim hvali Božyo milost, risnico, prerokuie od Ioannesa, de bo pridigal. A. y 'Tim [5]čassu tiga Erodeva, krala te lu-dovske dežele, ie bil en far od te Abiave črede, timu ie bilu ime Zaharias. Nega 1. Paral. 25.1 žena ie bila od tih Aaronovih sčeri inu nee ime ie bilu Elizabeta. w^Inu sta obadva bila brumna pred Bugom inu sta hodila po vseh zapuvidah inu postavah tiga Gospudi prez tadla \i]inu nesta imeila otruk, zakaiElizabeta nei otročila inu sta uže bila obadva dobru stara. \%\Inu pergudilu se ie, kadar ie on to farievo službo pred Bugom dopernašal. V tim času nega čreide, po navadi te farieve službe, \9]pade na nega ta loss, de ie imel kaditi, inu on gre noter v ta tempel tiga Gospudi. \io]Inu v ti uri kadar, se ie kadilu, ie Exod. 30. vsa množica tih ludi stala izvuna inu molila. [n]Perkazal se iepag nemu ta angel tiga Gospudi, stoieč na destni strani tiga altar-ia, na katerim se tu kadilu zašliše.^ [12]Inu kadar'4 Zaharias nega zagleda, se prestraši inu ne' strah pride če^ nega. [lìTa angel pag O 5 pravi 1| 1 Krn 24,10. Heb. 9.2 B. 2| 2 Mz 30,7. Heb 9,2-15. 3| Corr. 4| Corr. 5| Corr. zažiže. inu zdaici. en. 6| Mal 3,1-3. Mt 11,10. Mal. Mat .th3.. 7 lud. 8| 1 Mz 17,17-19; 1 Mz 18,9-13. Sod 13,2-3. Gen7 i7,8i8. Iuo.7 13. 8 pravi k nemu: »Ne bui se, Zaharia, zakai tuia prošna ie uslišana inu tuia žena bode tebi rodyla eniga synu, nega ime ti imaš imenovati loanes \n]inu ti boš na nim imel veliku vesselie inu nega roistva se bode nih veliku vesselilu. [15]Inu on bode velik pred teim Gospudom. Vina inu volla on ne bode pyl inu on že bode v materinim telessu S. Duhum napolnen. \15\Inu on bodepreobernil dosti tih izraelskih otruk h timu Gospudi nih Bogu. [17]Inu on puide pred nim v tim Duhei inu moči tiga Eliaza, de ta serca tih očetov h tim otrokompreoberne inu te neverne h ti modrusti tih pravičnih, de perpravi timu Gospudi enepernaredne ludi.« [18]Inu Zahariaspravi h timu angelu: »Koku inu per čem iest tu spoznam, zakai iest sem star inu muia žena ie veliku čez nee dni.« niTTa angel odgovori inu pravi k nemu: »Lest sem Gabriel, kir pred Bugom stoym inu sem poslan, de s tebogovorim inu, de tebi le-te dobre marine oznanim. [20] Inu pole, ti boš mutast, ne boš mogel govoriti do tiga dne, de tu bode sturienu zatu, kir nesi veroval muim besse- 6 bessedom, katere bodo v nega čassu de- ponene.«« \2l^Inu ty ludie so čakali na Zahari- 9| Corr.: dopolnene. asa inu so se čudili, de se on taku dolgu mudi v tim templi. \22\Inu kadar vunkai pride, nei mogel ž nimi govoriti. Inu oni spoznaio, de ie on eno prikazen vidil v tim templi. Inu on ie nimperkimal inu ostane mutast. [23]Inu pergudilu se ie, de so ty dnevi nega Božye službe dopolneni bili, gre on na sui dum. [24] Inu po tih istih dneh ie Elizabeta, nega žena, počela inu ona se ie skrivala pet mesceu inu ie diala: \25]»Taku ie menisturilta Gos-pud v tih dneih, v katerih ie on na me pogledal, de ie vzel od mene to muio oponusso vmei ludmi.« [26]Potle v tim sestim meiscu ie bil poslan c. ta angel Gabriel od Buga v enu Galileisku meistu, katerimu ie ime Nazaret, [27]k ani Matth. i.10 10| Mt 1,18. dečli, ta ie bila zaročena enimu možu, timu ie bilu ime losef, od te hise Davidove inu tei dečli ie bilu ime Maria. [28]Inu ta angel gre noter k ni inu pravi: »Vesseli se ti periatli- va, ta Gospud ie s tebo, ti si žegnana vmei ženami.« \29\Kadar onapag nega 11| 1 Mz 16,11; 1 Mz 17,19. 2 Kr 13. Iz 7,14. Mt 1,21-23. Lk 3,38. Flp 2,6. Iz 9,6-7. Dan 7,13-14. Mih 4,7. Heb 1,8. 12| Mr 9,23. Lk 18. Gen. i6, i7. lud. i3. 4. Reg. i3. Esa. 7. Matth. i. Luc. 3. Philip. 2. Esa. 9. Dan. 7. Mich. 4. Heb. i.11 Marc. 9. Luc. i8. 12 nega ugleda, se ustraši od nega govoriena inu ie rezmišlovala, kakovu dobru vzdane bi le-tu bilu. [30]Inu ta angel reče k ni: »Ne bui se, Maria, zakai ti si nešla milost per Bugi. \31]Pole, ti boš počela v tim telessu inu bošro-dyla eniga Synu inu nega boš imenovala Jezus. [32iTa bode velik inu imenovan en Syn tiga Nervišiga. Inu Gospud Bug bode nemu dal ta stol tiga Davida, nega očeta, [33]inu on bode kraloval čez to lakopovo hyšo vekomai inu nega kralevstvu ne bode konca imeilu.« [34]Mariapagpravi h timu angelu: »Koku se tu bodegodilu, kadar iest moža ne znam?« [35]Inu ta angel odgovori inu pravi k ni: »Sveti Duh pride ozgorai v te inu ta muč tiga Nervisšiga tebe obsenči. Obtu tu svetu, kir bode od tebe royenu, bode Božy Syn imenovanu. \36\Inu pole, Elizabeta, tuia teta, ie tudi v ne starosti počela eniga synu inu ni, kir ie bila imenovana ialova, ie le-ta šesti mesec. \37]Zakai per Bugi nei obena reič nemogoča.« \38]Mariapagpravi: »Pole, iest sem tukai ta dekla tiga Gospudi, meni se iszjdi po tui bessedi.« Inu ta angel gre od nee. Vtih [39] Vtih istih dneh vstane gori Maria inu d. gre hitrim hodum na gure v tu meistu luda. [40]Inu gre noter v to Zahariovo hišo inu pravi h ti Elizabeti: »Pomagai Bug.« [41]Inu pergudilu se ie, de koker ta Elizabeta zasliši tu Marynu dobru vzdane, ie tu deite v ne telessu gori skakalu. [42]Inu pravi: »Ti si žegnana vmei ženami inu žegnan ie ta sad tuiga telessa. va^Inu od kod ie tu meni, de ta mati muiga Gospudi k meni pride? [44]Nu pole, koker ie štyma tuiga dobriga vzdaiene prišla do muih vušes, ie tu deite v muim tel-essu gori skobacalu od vesselia [45]inu izveličana si ti, kir si verovali,13 zakai onu 13| Ver°va'a. bode dokonanu, kar ie tebi povedanu od tiga Gospudi.« [46]Inu Maria ta pravi: [47]»Muia duša tapovišuie tiga Gospudi inu mui duh se i e ob ess e lil v tim Bogu, v muim ohraneniku, \48]zakai on ie pogledal na tu ponižane suie dekle. Pole, odsehmal bodo mene deržale vse žlahte za izveličano. [49]Za- kai ta, kir ie mogoč, ie meni velike ričisturil inu nega ime ie svetu. \50\Inu nega milost ie od žlahte do plahte, per tih 14| 1 Sam 2,5. Prd 10,7. 15| Zamenjani vrstici 54 in 55 (prvi del; označeno z oglatim oklepajem). 16| 1 Mz 22,17-18. 1. Reg. 2. Eccles. I0.1' 17| 1 Mz 17,12. 3 Mz 12,3. Gen. 22." E. Gen. 17. „ Levit. 17." tih, kir se nega boye. \5i-\On ie to mučsuio ramo izkazal inu ie rezkrupil te, kir so offertni v ti misli suiga serca. [5i\On ie te oblastnike pehnil iz stolov inu ie te zaveržene povišal. [53\ Te lakotne ie on z dobruto napolnil inu te bogate ie prazne pustil. [55\On ie spomislil na to milost [54\{inu ie suimu hlapcu Izraelu gori pomagal,]^^ [55\koker ie on govuril h tim našim očakom, Abraamu inu nega semenu vekoma.« \56\Inu Maria ostane per ni okuli try mesce, potle se ie onapovernila spet na sui dum. [57\Inu Elizabeti pride ta čas, de ie imeila roditi, inu ona rodi eniga synu. [5«\Inu kadar ty sosedi inu nee strici zaslišio, de ie ta Gos-pud veliko milost na ni izkazal, so se ž no vesselili. [59\Inu pergudilu se ie, de na ossmi danprideio obrezovat tu deite inu nee im-enuiopo nega očetu Zjaharias. \60\iAmpag nega mati odgovori inu pravi kratku: »Nekar, temuč on bode imenovan Ioannes.« [ti\Oni pag pravio k ni: »Sai nikogar nei v tui žlahti, kir bi taku bil imenovan.« v,i\Inu oni magneio nega očetu, koku bi on hotel nega imenovati. [63\Inu on reče sebi dati to to tablico, pise inu pravi: »loannes ie nega ime.« Inu vsi se začudio \64]inu zdaici se odpro nega vusta inu nega iezjk inu on govori tar hvali Boga. ys^Inu en strah preide vse sosede inu le-tu diane se rezglassipo vseh iudovskih gorah te ludovske dežele. [«]Inu vsi ty, kir so slisali, so k sercu vzeli tar diali: »Kai menis, de iz le-tiga diteta bode?« Inu ta roka tiga Gospudi ie bila ž nim. [67]Inu Zaharia, nega oča, ie bil napolnen Svetim Duhum, ta prerokuie inu pravi: \68\»Hvalen bodi Gospud, ta Bug izraelski, zakai on ie obiskal inu odresilsuie ludi. [69]Inu on ie nom gori naredil en rug tiga iz^eličane v ti hisi Levit. 25. suiga hlapca Davida, \70]koker ie on nekadai Psal. I31. govuril skuzi ta vusta suih svetih prerokov, [71]de mi bomo ohraneni pred nasimi sovražniki inu pred to roko vseih tih, kir nom hudu mislio. \72]Inu, de on izlaže suio milost pruti nasim očetom inu de zmisli na Gen. 22. suio sveto naredbo \73]inu na topersego, kir ie on persegel nasimu očetu Abraamu, [74] '[de nom hoče dati,] [73]de mi odreseni od tih rok nasih sovražnikov bomo220 [74iprez straha nemu Esa. 38.^^ služili Heb. 9. v ti 18| 3 Mz 26,42. Ps 131. 19| 1 Mz 22,16-17. 20| Zamenjan del vrstic 73 in 74 (označeno z oglatim oklepajem). 21| Iz 38. Heb. 9. v ti svetusti inu pravici poleg nega vse dni našiga života. [76]Inu ti deite bodešimenovanu en prerok tiga Nervissokiga. Ti puideš naprei pred teim obličiem tiga Gospudi per-pravlati te nega poti. [77]De bošdaial nega ludem tu spoznane tiga izveličane, kir ie v tim odpusčanu tihgreihov \78]skuzi to veliko serčno milost našiga Boga, skuzi kateru nas ie obiskalu tu vzhaiane od ozgorai, \79\de on resveiti tim, kir v temi inu v ti senci te smerti side. Inu, de on nastavi te naše noge na ta pot tiga myru.« \80]Inu ta hlapčič ie rassel inu ie močan bil v tim duhei inu ie v ti pusčavi prebival do tiga dne, de se ie imel izkazati per tih Izraelitah. TA II. CAP. A. Kadar so se rimskiga cessarie dežel ludi zapissovali inu štivrali, tedai ie Kristus royen, oznanen tim pastir-iem, tiga se vsi angeli vessele inu hvalio Boga. B. Pastiry naideio Kristusa, koker ie bilu nim poveidanu, inu rezglasio te marine. C. Kristus ie obrezan inu imenovan Jezus. D. Maria se vpelava z Jezusom, Simeon Jezusa v cerqvi peis-tuie, hvali Boga, poye, de ie Jezus ta dini ohranenik vsih ludi. E. Simeon prerokuie, de se zuper bode govu- rilu rilu Kristusu, od Mariove žalosti. Anna pričuie timu ditetu, de ie tu ta pravi odrešenik. F. Kristus v nega mladosti disputira s teimi vučenimi, se poda suim starišem, raste na zastopnosti inu starosti. PErgudilu se ie pag v tih istih dneh, de A. vungre ena zapuvid od tiga cessarie Avgusta, de se imaprešacati vus sveit. \i\Inu leta ner perva šacinga se ie sturila, kadar ie Cyrenius v ti Syri de^elski flegar bil. \3\Inu gredo vsi, de se puste šacati vsag v suim meistu. vTedaigre gori tudi ta lo^ef iz te Galilee, iz tiga meista Nazareta v to lu-dovsko deželo, v tu Davidov meistu, kater- i. Reg.^ 15, imu ie ime Betleem, zakai on ie bil od te hiše inu žlahte Davidove, [5] de bi se pustil šacati s to Mario, ž nega zaročeno ženo, katera ie bila Matth. i.23 nosseča. vPergudilu se ie pag, kadar sta un-dukai bila, de so ty dnevi bili dopolneni, de ie ona imeila roditi. \nInu ona rodi nee synu, tigapervičroyeniga, inn^24 ona nega v te plin-ice obye inu ga položi v te iasli, zakai v ti oštary nei bilu meista za uyu.^"5 [8]Inu v tim istim kraiu so bili eni pastiry na tim polei, ty so čuli inu stražo delali ponoči čez nih kardelu. P Inu 22| 1 Sam 15; 16,1-13; 20,6. 23|Mt 1,18.20. 24| Inu. 25| Nyu. 26| 1 Tim 3,16. i. Thi. 3.26 [9]Inu pole, ta angel tiga Gospudi stopi k nim inu ta svitloba tiga Gospudi nee ossveiti inu oni se prestrašio z velikim strahum. [10]Inu ta angel pravi k nim: »Ne buite se, pole, iest vom oznanim enu veliku vesselie, kateru vsem ludem duide. \11-\Zakai vom ie danas royen ta ohranenik, kateri ie Kristus, ta Gospud, v tim Davidovim meistu. \12\Inu letu imate k animu znaminu. vi bote nešli tu ditece, obytu v tih plinicah inu ie položenu v ene iasli.« [13]Inu zdaici per tim istim angelu ie bila ena množica te nebeske voiske, ty so hvalili Boga inu diali: [14]»Hvala bodi Bogu v ti vissokotiinu myr na zemli inu v tih lu-deh dobra vola.« B. [15]Inu pergudilu se ie, de kadar ty angeli gredo proč od nih v ta nebessa, pravio ty pa-stiry vmeisebo: »Puidimo tiakai do Betlee-ma inu nai vidimo to reič, kir se iepergodi-la, katero ie nom ta Gospud dal na veist.« [16] Inu oni prido hitru inu naideio to Mario inu lozefa inu tu ditece, ležeče v tih iaslih. [17] Inu kadar so bili vidili, rezglassio to reič, kir ie bila nim povedana od na od tiga diteta. [18]Inu vsi ty, kir so tu slišali, so se čudili na tih ričeih, katere so nim od tihpastiriev bile povedane. [19]Mariapag, ta ie le-te bessede vse ohranila inu ie v ne sercei rezkladala. [20]Inu typastiry se verno, česte inu hvalio Boga za vse riči, katere so oni slišali inu vidili, koker ie tedai bilu nim povedanu. [21]Inu potle, kadar so ty ossmi dnevi bili c. dopolneni, de bi se imeilu tu deite obreizati, nega ime ie bilu imenovanu JEZUS, ka- Gen. i7. . ■ 1-1 ■ J.- 7 \ Luc. i.27 teru ie bilu imenovanu od tiga angela, preden ie bil počet v tim maternim telessu. [22]Inu potehmal, kadar so bili napolneni d. ty dnevi nyu očisčenapo tei postavi Moize-sovi, pernesso nega v tu leruzalem, de biga postavili naprei timu Gospudi, \23]koker ie pissanu v ti postavi tiga Gospudi, de en i2. vsaki hlapčič, kir to maternico odpre, bode lìxcidg i3. ^ . Num. 8.28 imenovan svet timu Gospudi, \24]inu de bi dali ta offer po teim, koker ie rečenu v ti postavi tiga Gospudi: en par gerlic oli dva mlada goloba. \25\Inu pole, ie bil en človik P 2 v leruza- 27|1 Mz17,12. Lk 1,30-31. 28|3Mz12,2. 1 Sam 1,19-28. 2 Mz 13,2.12. 4 Mz 18,15-16. 29| 3 Mz 12,2-8. 30| 1 Mz 46,30. 31| Iz 49,6-13. Apd 13,47. 32| Iz 8,14. 33| Ps 10. Levit. i2.' Gen. 46.30 Esa. 8. Act. i3.3 E. 29 32 Esa. 8. Psal. i0.33 v leruzalemu, timu ie bilu ime Simeon inu ta isti človik ie bil brumen inu bogaboieč inu ie čakal na ta trost Izraelov. \26\Inu S. Duh ie bil v nim. Inu on ie bil pryel od S. Duha eno odguvor, de on ne ima te smerti viditi, te-muč on bodepoprei vidil Kristusa, tiga Go-spudi. [27]Inu on pride po napelavanu tiga Duha v ta tempel. Inu kadar ty starisi tu deite Jezusa v ta tempel pernesso, de bi sturili za nega po navadi te postave, [28]on tudi vzame nega v sui naročai inu ie hvalil Boga inu ie rekal: \29]»Gospud, ti bos zdaipustil tuiga hlapca v tim myrupuiti po tuy besse-di, \30\zakai muie oči so vidile tuiga izveliča-rie, [31]kateriga si ti perpravil pred obličiem vseih ludi. [32]Eno luč h timu resvečenu tih aydou inu h ti časti tuih Izraelovih ludi.« [33]Inu nega o ča inu mati se čudita na te-imi ričmi, kir so se od nega govurile. [34]Inu Simeon nee žegna inu pravi h ti Mary nega materi: »Pole le-ta ie postavlen mnogimu v tim Izraelu k animu padcu inu vstanenu inu k animu znaminu, katerimu se bode zu-per reklu. \35\Inu en meč puide skuzi tuio lastno duso dušo, de se te misli iz dostih serc rezpdeio.« [36]Inu ie bila ta Annaprerokina, tiga Fanu-ela sči od te žlahte Asserove, ta ie bila uže dobru stara inu ie živeila po nee dečelstvi suiem možum sedem leit. \37\Inu ie vduva bila okuli štiri inu ossemdesset leit. Ta nigdar nei šla proč od tiga templa, ie služila Bogu s teim postom inu z molitvo nuč inu dan. [38] Ta ista ie tudi v ti isti vuri h timu prišla inu hvalila tiga Gospudi inu ie govorila od nega k nim vsem, kir so v tim leruzalemu člakali35 na tu odrešitvu. \39]Inu kadar so oni po tei postavi tiga Gospudi vse dokonali, se poverneio spet v Galileio, v tu nih meistu Nazaret. [40\Ta hlapčič pag ie rassel inu ie perhaiel močan v tim duhei inu ie poln bil te modrusti inu Božyagnada ie bila per nim. [41]Inu nega stariši so vsaku leitu hodili v leruzalem ob tim velikonočnim prazniku. [42] Inu kadar ie on bil dvanaist leit star, gredo gori v leruzalem po navadi tiga praznika. I. Cor. 14. I. Thim. 2.34 F. [43] Inu kadar so bili ti dnevi dokonani, gredo Exo. 23> 34. ^ Ö Levit 23 36 oni zupet domou. Ta hlapčič Jezus ostane v leruzalemu. [44]Inu nega stariši neso P 3 veidili, 34| 1 Kor 14. 1 Tim 2. 35| Čakali. 36| 2 Mz 23,14-17; 2 Mz 34,18.22-23. 3 Mz 23,2-42. 37| Mt 7,28. Mr 1,22. Lk 4,22. 38| Jn 2,16. 39| Lk 9,10; 18. 40| 1 Sam 2,21. Matth. 7 Marc. 1. Luc. 4.37 veidili, oni so meinili, on ie v tim tovari-štvi, inu prideio en dan hoda inu ga isčeio vmei strici inu vmei znanci. [45]Inu kadar ga ne naideio, se spet poverneio v tu leruz^lem inu ga isčeio. \46\Inu pergudilu se ie, de po tr-yeh dneh nega v tim templi naideio, sidečiga v sreidi doktariev, te ie on poslušal inu vprašal. \47\Inu vsi ty, kir so nega slišali, so se začudili na nega rezumom inu odguvormi. [48]Inu kadar oni nega zagledaio, se začudio. Inu nega mati pravi k nemu: »Syn, zakai si nom tu taku sturil? Pole, tui oča inu iest sva tebe žalostio iskala.« [49] Inu on pravi k nima: »Kai ie, de sta mene iskala? Ne veista li, de iest moram biti v tih ričeh muiga očeta?« [50] Inu ona dva nesta rezumeila to bessedo, katero ie on k nima govuril. \51\Inu on gre doli ž Luc. 9, 18.39 nima inu pride v Nazaret inu ie nima bil pokoren. Nega mati pag, ta ie le-te bessede vse v nei serci ohranila. \52]Inu Jezus ie gori iemal na modrusti, na starosti inu na gnadi per Bugi inu per lu-deih. TA Ioh. 1. Reg. : TA III. CA?. A. V katerim leitu, kei inu kai ie lo-annesu zapovedanu od Buga pridigati inu kersčovati. B. ioannes Kerstnik svari hinavce, opomina h pokuri, veli vsem bližnimu pomagati, colneriem, žolneriem prepoveda ludi dreti, byti inu silovati. C. loannes, Bug Oča inu S. Duh zveistu pričuio Kristusu, de ie on ta pravi Božy Syn, ioannes ie uloulen za pridige volo. D. Jezus ie 30 leit star bil, kadar se ie pustil kerstiti inu pridigati začel inu, de ie gvišnu po Božy oblubi od te Abraamove inu Davidove žlahte po tim človeistvu royen. A. V Tim petnaistim leitu tiga cessarie Ty-beria cessarstva, kadar ie Poncius Pilatus v ti ludei deželski flegar bil inu Ero- Luc. 23 41 dež terarha v ti Galilei inu nega brat Filippus terarha v ti Itureiski inu Traboni-diski deželi inu Lysanias terarha v ti Abi-leni, [2] kadar sta Annas inu Caifas visša fa-ria bila, tedai ie bila sturiena ta besseda tiga Gospudi čez^ loannesa, Zahariaviga sy-nu, v ti pusčavi. [3]Inu on pride po vseh kraih Matth. 3. okuli tiga lordana inu pridiguie ta kerst te lohan. i.42 pokure h timu odpusčanu tih greihou, [4]koker ie pissanu v tih buqvah tigagovoriena Eza-iasa preroka, P 4 kir 41| Lk 23,1. 42|Mt 3,1.6. Mr 1,4. Jn 1,6-8.15.29-36. 43| Iz 40,3-5. Esa. 40. ' B. 44| Mt 3,7. Math. 45| Mt 7,19. Matth. 37.45 46| Apd 2,37. Act. 2.4 kir pravi: Ena vpyoča stima ie v ti pusčavi, naredite ta pot tiga Gospudi, ravne sturite nega steze! \5\Vsaki dul se bode napolnil inu vsaka gora inu vsak hrib bode ponižan inu kar ie kriviga, bode ravnu inu kar ie ostriga, bode glatigpot. [6]Inu sledne messu bode vidilu tu ohranene Božye. [7]Natu ie on dial h tim ludem, kir so k nemu vunkai prisli, de bi od nega bili kersče-ni: »Madrasku pleme, du ie vom pokazal, de vi beižitepred teim prihodnim serdom? [8] Sturite tedai vredne saduve te pokure inu ne iemlite si napreigovoriti vmei sebo: 'Mi imamo Abraama k animu očetu.'Zjakaiiest vom poveim, Bug ie mogoč iz le-tih kamenou timu Abraamu otroke obuditi. \9]Inu ta sekyra ie užeperložena h timu korenu tiga drevia. Obtu sledne drevu, kir dobriga sadu nepernesse, bodeposekanu inu verž^nu v ta ogen.« [10] Inu ty ludie nega vprasaio inu pravio: »Kai imamo mi tedai diati?« \11\On odgovori inu pravi k nim: »Kateri dvei sukni ima, ta podeli s teim, kir ne ima, inu kateri ima te riči, kir se ieido, sturi tudi taku.« [12] Prideio tudi ty colnari, de bi se ker- stili, 44 C. stili inu pravio k nemu: »Moister, kai imamo mi diati?« [13]Inu on pravi k nim: »Ni-šter več ne teriete, temučkar ie vomposta-vlenu.« [14]Nega vprašaio tudi ti žplnery inu pravio: »Inu mi, kai imamo diati?« Inu on pravi k nim: »Nikogar ne byte, nikogar ne ovadite inu imeite zadosti na vašim žpldu.« [15]Kadar so pag ty ludie čakali inu so vsi v nih serceh mislili od loannesa, aku bi on ta Kristus bil, \16]odgovori loannes inu pravi k nim vsem: »lest vas s to vodo kersčuiem, ampagpride en mogočeiši, koker sem iest, Matth. 3. katerimu iest nesem vredan, de bi nega če- ich'äin .II.47 vlu iermena odvezal, ta isti bode vas s teim svetim Duhum inu s teim ognem kersčoval. Ezech. iä.. [17] V tiga istiga rokah ie ta velnica, inu on Matth. 3. bode tu suie gubnu pomeital inu grabil to pšenico v to suio kašto, te pleve pag bode sežgal s teim ognem, kir nigdar ne ugasne.« [18] Inu drugih riči veliku ie on opominaval inu oznanoval tim ludem. [19]Erodež tetrarha Matth. 14.49 pag, kadar ie bil svarien od nega za volo te Erodiade, nega brata žene, inu za volo vsi-ga hudiga. \20]Kir ie Erodež delal čez le-tu vse, še tu perverže, de tiga loannesa P 5 posta- 47| Mt 3,1-12. Mr 1,2-8. Jn 1,19-20. 48| Ezk 16. Mt 3,11. 49| Mt 14,1-4. 50| Mt 3,13-17. Mr 1,9-11. Jn 1,29-34. 51| Mt 13,55. Mr 6,3. Lk 4,22. Jn 1,45. Mt 1,2-16. Matth. 3. Marc. 1. Iohan. I.50 D. Matth. I3. Marc. 6. Luc. 4. Iohan. I. Matth. I.51 postavi v vozp. [21]Inu pergudilu se ie, kadar so se vsi ludie kersčovali inu de ie Jezus ker-sčen bil inu molil, se ie odperlu tu nebu. [22] Inu Sveti Duh ta pride doli na nega v eni telessni štalti koker en golob. Inu ena štima pride iz nebes, ta pravi: »Ti si ta mui lubi Syn, na tebi imam iest dobru dopadene.« [23]Inu Jezus ie začenal star biti okuli tri-desseti leit inu ie bil deržan za losefoviga synu, kateri ie bil en syn tiga Eli, [24]ta ie bil syn Matatov, ta ie bil syn Leviov, ta ie bil syn Melhiov, ta ie bil syn lannov, ta ie bil syn ložefov, [25]ta ie bil syn Matatiov, ta ie bil syn Amozpv, ta ie bil syn Naumov, ta ie bil syn Ezliov, ta ie bil syn Naggeov, [26]ta ie bil syn Maatov, ta ie bil syn Matatiov, ta ie bil syn Semeiov, ta ie bil syn ložefov, ta ie bil syn ludov, [27]ta ie bil syn loannov, ta ie bil syn Rezav, ta ie bil syn Zojobabelov, ta ie bil syn Zalatielov, ta ie bil syn Neriov, [28] ta ie bil syn Melhiov, ta ie bil syn Adiov, ta ie bil syn Cosamov, ta ie bil syn Elmadanov, ta ie bil syn Erov, \29\ta ie bil syn Lesov, ta ie bil syn Eliezerov, ta ie bil syn loremov, ta ie bil syn Mattov, ta ie bil syn Leviov, Leviov, [ì0\ta ie bil syn Simeonov, ta ie bil syn Iudav, ta ie bil syn Iozefov, ta ie bil syn Ionav, ta ie bil syn Eliakimov, \3i\ta ie bil syn Meleamov, ta ie bil syn Menamov, ta ie bil syn Matatanov, ta ie bil syn Nata-nov, ta ie bil syn Davidov, \ii\ta ie bil syn Iesseov, ta ie bil syn Obedov, ta ie bil syn Boozpv, ta ie bil syn Salmonov, ta ie bil syn Nassanov, ta ie bil syn Aminadabov, [aaita ie bil syn Aramov, ta ie bil syn Ezromov, ta ie bil syn Farezov, ta ie bil syn Iudeov, \34\ta ie bil syn Iacobov, ta ie bil syn Izaacov, ta ie bil syn Abraamov, ta ie bil syn Tarov, ta ie bil syn Nahorov, ta ie bil syn Sarubov, \35\ta ie bil syn Ragavov, ta ie bil syn Falegov, ta ie bil syn Eberov, ta ie bil syn Salaav, [it\ta ie bil syn Kainnanov, ta ie bil syn Arfaxa-tov, ta ie bil syn Semov, ta ie bil syn Noev, [ii\ta ie bil syn Lamehov, ta ie bil syn Matu-Zalev, ta ie bil syn Enohov, ta ie bil syn Ia-redov, ta ie bil syn Malalelov, ta ie bil syn Kainanov, \38\ta ie bil syn Enozov, ta syn ie bil Setov, ta ie bil syn Adamov, ta ie bil Božy. TA 52| Štiridesset. 53| Mt 9,32.33. Mr 1,12-13. 2 Mz 34,28. 1 Kr 19,8. A. Matth. 9. Marc. i. Exod. 34. 3. Reg. i9.53 54| 5 Mz 8,3. Deut. i TA IIII. CAP. A. Kristus ie izkušovan od Zludia nerveč z nevero, z blagom inu z veliko čestio tiga svita. B. Pridiguie v domači šuli, izloži Ezaiov prerokovane od sebe. Ie sovražen inu zaveržen od suih lastnih lančmonov. C. V Kapernaiu ob prazniku vuči, ozdravi zludiem obdaniga, Hudiču zapovei molčati. D. Kristus Petrovo polnico inu drugih dosti sturi zdrave. Tim zludiem ne pusti pridigati. JEzus pag, poln svetiga Duha, gre spet proč od tiga lordana inu ie bil pelan od tiga Duha v to pusčavo inu ie stiridesseti'^ dni [2]bil izkusovan od tiga Hudiča inu v tih istih dneih nister nei ieidel, potle, kadar so ty isti minili ie bil lačan. [3\Ta Hudič pag pravi k nemu: »Si li ti Božy Syn, reci le-ti-mu kamenu, de kruh rata.« [4]Inu Jezus nemu odgovori inu pravi: »Onu ie pissanu, de ta človik ne bode živ na samim kruhu, te-mučodsledne bessede Božye.« \5\Inu ta Hudič pela nega na eno vissoko goro inu v enim očima trenenu pokaže nemu vsa kralevstva tiga celiga svita viinu ta Zludi pravi k nemu: »Le-to oblast vso inu nih gospostvu iest hočo tebi dati, zakai onu ie meni čez^ danu 54 danu inu iest tu dam komu iest hočo. [7]Aku tedaitiklečočmene moliš, taku le-tu vse bode tuie.« \8]Jezus odgovori inu pravi k nemu: »Poidi proč zad za meno ti hudič, onu ie pi-ssanu: Ti imaš Boga, tuiga Gospudi, moliti Deut. ä.55 inu nemu samimu služjti.« \9\Inu on nega pela v tu leruzalem inu ga postavi na ta knof te cerque inu pravi k nemu: »Si li ti Syn Božy, pusti se od sod doli, xv^zakai onu ie pissanu, de bode zapovedal tim angelom od Psal. 90.56 tebe, de tebe varuio, \11\inu de tebe nossio na rokah, de ti tuie noge kei na en kamen ne zadeneš.« [12 JJezus odgovori inu pravi k nemu: »Onu ie rečenu: Ti ne imaš Boga tuiga Deut. ä.57 Gospudi izkušati.« [13]Inu kadar ie ta hudič vse izkušnave bil dopernessel, gre proč od nega do eniga časa. [14]Inu Jezus ta sepoverne spet s to močio b. tiga Duha v to Galileio. Inu ta glas se rez- Matth. 4. glassi od nega okuli po vsei deželi. [15]Inu on Matthh^'li. ie vučil v nih šulah inu ie bil od vseh sylnu Matc. «. hvalen. \16]Inu on pride v Nazaret, kir ie zreien bil, inu gre po nega navadi ob soboti v to šulo inu vstane gori, de bi bral. [17] Inu nemu so bile podane te buque tiga Ezaiapre-roka. Inu 2. Esd. ! 55|5Mz6,13. 56| Ps 91,11-12. 57|5Mz6,16. 58| Mt 4,23. Mr 1,14. Mt 13,54. Mr 6,1. 59| Neh 8,1-3. 60| Iz 61,1-2. 61| Izpustim. 62| Pasaža v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek. 63| Mt 13,55. Mr 1,1-3. 64| Jn 6. 65|Job4,3-6. 66| Mt 13,54-58. Mr 6,1-6. Jn 4,43-44. Esa. Äi.60 Matth. i3. Marc. 6.63 lohan. Ä.6' lob 4.65 Matth. i3. Marc. 6. lohan. 4.66 inu kadar on te buque odpre, naide tu mei-stu, kir iepissanu: \18\»Ta Duh tiga Gospudi ie nad meno, za tiga volo on ie mene žalbal inu poslal oznanovati ta evangelium tim bozim, de ozdravim te, kir so eniga stelčeni-ga serca, de pridiguiem tim ietnikom, de bodo izpusčeni inu tim slepcom, depregledaio in, de te zatrene izpustimi^^ frai [inu led-ig,]62 \19\de pridiguiem enuperietnu leitu tiga Gospudi.« [20]Inu kadar on te buque zepre, te da spet timu služabniku inu doli sede. Inu vseh oči, kir so v šuli bili, so ravnu v nega gledale. [21]Inu on začne k nim govoriti: »Danas ie le-tupissmu dopolnenupred vašimi vušessi.« [22]Inu nemu so vsi pričo daiali inu so se čudili na tih perietlivih bessedah, kir so šle iz nega vust inu so diali: »Le-ta nei li on ložefov syn?« \23\Inu on pravi k nim: »Vi botegvišnu le-topergliho k meni govu-rili: ^Arcat ozdravi sam sebe.' Sturi tudi tukai na tuim dumovi te riči, katere smo mi slišali, de so sturiene v tim Kapernaiu.« [24] Onpagpravi: »Risničnu iest vompoveim, oben prerok nei perieten na suim dumo- vi. \25]Ampag v risnici iest vompoveim, de v 3. Reg. 17. 67| 1 Kr 17,1. tim času tiga Eliasa ie bilu dosti vdov v ' Jak 5'17. tim Izraelu, kadar ie tu nebu try leita inu šest mescev bilu zapertu, \26]kadar ie ena velika lakota bila po vsi deželi inu k obeni tih istih nei bil Elias poslan, samuč v to Sido- nisko Sarepto k ani vduvi. \27]Inu veliku go- +. Reg. j.68 68| 2 Kr 5,1-14. bovcev ie bilu v tim Izraelu v tim času tiga Elizeapreroka inu tih oben nei bil občistčen, samuč ta Syriski Naaman.« Inu vsi, [28]kir so v tišuli bili inu slišali le-te riči, [29]so polni serda postali inu gori vstano inu ga pahneio vunkai iz meista inu ga pelaio na verh tiga hriba, na katerim ie nih meistu bilu zyda- nu, de bi nega doli prekucnili. [30] On ie pag skuzi nih sreido šal proč. [31]Inu on gre doli v Kapernaum v tu Ga- C. lileisku meistu inu undukai ie on nee ob sobotah vučil. [32]Inu oni so se čudili nega vu- Matth. 4. 69| Mt 4,13. , , . ■ ■ L-l u Marc. I. Mr 1,21-28. kum, zakai nega govoriene ie bilu z oblastio. Iohan. 2. Jn 2. [33]Inu v ti šuli ie bil en človik, ta ie imel tiga M,a(tth.6?. Mkt2'4278~29. nečistiga zludia, ta isti ie glosnu zevpil inu dial: [34]Ah, ti Nazarenski Jezus, kai imamo mi s tebo? Ti 70| Mt 8,29. Mr 1,23-28. D. Matth. 8. Marc. i.70 71| Mt 8,29. Mr 1,23-28. 72| Mr 3,20. Matth. 8. Marc. i.71 Marc. 3.72 Ti si prisal nas pogubiti? lest veim, du si ti, ta svetnik Božy.« [35iJe^us pag ie nega svaril inu pravi: »Molči inu puidi vun od nega.« Inu kadar ta z^udi nega verže v sred nee, gre vun od nega inu nemu nei obene skode sturil. [36]Inu en strah ie nee vse obsel inu so govurili vmei sebo rekoč: »Kakovu govoriene ie letu? On z močio inu z oblastio zapoveda tim nečistim duhum inu oni vun gredo.« \37\Inu ta glas od nega se ie okuli po vseh kraih te iste dežele rezglassil. [38]Inu kadar Jezus vstane gori iz te sule, gre on noter v to Simonovo hiso inu Simonova tasča ie imeila veliko merzlico. Inu oni soprossili za no. \39\Inu on stopi k ni, svari to merzlico inu ta merzlica no zapusti inu ona zdaici gori vstane inu ie nim služila. \40\\KQ-dar ie pag tu sonce bilu zaslu, vsi ty, kir so bolnike z mnogoterimi boleizenmi imeili, te so k nemu perpelali inu on ie na vsakigapo-lužil te roke inu ie nee ozdravil. i41ijy zludie-vi so tudi iz nih dosti sli vun, so vpyli inu diali: »Ti si Kristus, ta Syn Božy.« Inu on ie nee svaril inu nim nei pustil govoriti. Zakai Zakai oni so veidili, de ie on ta Kristus bil. [42]Kadar iepag dan bil, gre on vunkai v enu pustu meistu inu ty ludie so nega iskali inu prideio k nemu inu so ga gori derž^li, de bi ne šal od nih. \43\Onpag k nimpravi: »lest moram tudi drugim meistom pridigati ta evangelium od tiga Božyga krelevstva, zakai h timu sem iest poslan. \44\Inu on ie pridigal v tih Galileiskih šulah. TA V. CAP. A. Kristus vuči iz čolna te ludi, z močio nega bessede uiameio veliku ryb, skuzi tu hodo73 oni štiri k nega jogrom poklicani. B. Eniga gobovca zdraviga sturi, beiži pred ludmi v eno pustobo, undukai moli. C. Kri-stuseva muč vsem bolnikom pomaga, odpusti timu sklučenimu greiho74 inu ga ozdravi. D. Matevža pokliče k jogerstvu. On ie ta pravi arcat naših duš. Pokorne grešnike hoče izvelicati.75 E. Zagovori s to staro navado inu s pergliihami snie76 jogre, zakai si77 ne postio. 73| Bodo. 74| Greihe. 75| Izveličati. 76| Suie. 77| Se. PErgudilu se ie pag, kadar ie veliku ludi k nemu rinilu, de bi poslušali to bessedo Božyo inu ie on stal poleg tiga Genezareski-ga yezera. \2\Inu on zagleda dva čolna, stoye- A. 78| Mt 4,18-22. Mr 1,16-20. Matth. 4 Marc. i.78 79| Jn 21,1-11. lohan. 2i.7' 80| So. stoyeča per tim yezeru, iz tyu so bili ty ribiči stopili inu so te mreižeprali. [3] Inu on stopi noter v en čoln, kateri ie Simonov bil inu ga ieprossil, de ie on ta čoln enu malu odpelal od te zemle inu sedoč iz tiga čolna ie te ludi vučil. [4]Inu kadar on neha govoriti, pravi k Simonu: »Pelai nagloboku inu verzite vaše mreiže na lovlene.« \s]Inu Simon odgovori inu pravi k nemu: »Moister, mi smo se vso nuč muieli inu nesmo ništer vieli, ampag na tuio bessedo iest hočo te mreiže vreiči.« vwInu kadar so oni tu sturili, so zaperli eno veliku množico ryb, de so se nih mreiže tergale. [7] Inu oni magneio nih tovarišem, kir so v tim drugim čolnu bili, de bi prišli nim pomagat, inu kadar oni prideio, se80 obadva čolna na-pulnili, taku, de so se topili. [8]Kadar tu Simon Petrus zagleda, pade pred Jezuseva kolena inu pravi: »Gospud, puidi vunkai od mene, zakai iest sem en grešni človik.« v)]^^--kai nega inu vse te, kir so ž nim bili, ie bil en velik strah obšal če^ ta lov tih ryb, kir so bili vieli. [10] Glih taku lacopa inu loannesa Ze-bedeiova synu. Matth. 4.8 B. katera sta Simonova tovariša bila. Inu Jezus pravi k Simonu: »Ne bui se, potemtoga boš ludi lovil.« [11]Inu oni pelaio te čolne h kraiu inu zapuste vse inu so šli za nim. \12\Inu pergudilu se ie, kadar ie on v tih istih meistih v enem bil. Pole, tukai ie bil en mož, poln gob, inu kadar on Jezusa zagleda, Matth. 8. pada doli na obličie, prossi nega inu pravi: Marc. I. »Gospud, aku ti hočeš, ti moreš mene očistiti.« [13]Inu on iztegne to roko, nega dotagne inu pravi: »Lest hočo, bodi očisčen.« Inu zdaicigredo proč te gobe od nega. [14]Inu on zapovei nemu, de nikomer tiga ne povei: »Temuč puidi iz^ažise timu fariu inu of- Levit. 13.83 frai za tuie očisčene, koker ie Moizes zapo-vedal, nim k ani priči.« \15]Inu ta glass od nega ie le čedale širie šal inu dosti ludi pride vkupe, de biga poslušali inu od nega ozdra-vleni bili od nih bolezen. [16]On se ie pag vganil v topusčavo inu ie molil. [17]Inu pergudilu se ie na en dan, de ie on vučil inu undukai so sideli ty farizei inu ty doktary tih postav, kateri so bili 2 prišli 81|Mt4,22. 82| Mt 8,1-4. Mr 1,40-45. 83|3Mz13,2-4. 84| Ps 51,3. Iz 43,25. Iz 44,22. Psal. 50. Esa. 43, 44.8 85| Mt 9,3. 86| Mr 2,3-12. Jn 5,5-9. Matth. 9.85 Marc. 2. lohan. 5.86 prisli iz vseh galileiskih, iudovskih inu iero-zplimskih tergou inu ta muč tiga Gospudi nee k ozdravlenu ie tukai bila. [18]Inu pole, eni možie nesso eniga človeika na eni posteli, kateri ie bil od Božyga slaka udarien. Ty so iskali, koku bi nega noter pernesli inu pred nega postavili. \19]Inu kadar oni neso nesli pred ludmi, per kateri strani bi mogli nega noter pernesti, gredo gori na streho inu ga s topostelo skuzi te cegle doli puste vmeisreido pred Jezusa. [20]Inu kadar on vidi nih vero, pravi k nemu: »Clovik, tebi so tui grehi od-pusčeni.« [21]Inu typissary inu farizei začno misliti inu so diali: »Du ie ta, kir taku sen-tovane govori? Du more greihe odpustiti, temučsam Bug?« [22]Kadar pag Jezus spozna nih missal, odgovori inu pravi k nim: »Kai vi v vasih sercih mislite? \23]KQteru ie laž^i reči: 'Tebi so tui greihi odpusčeni', oli reči: 'Vstani gori inu hode?' [24]De vi pag bote vei-dili, de ta Syn tiga človeika ima oblast na zemli te greihe odpustiti,« pravi h timu sklučenimu: »lest tebi pravim: Vstani gori, vzami tuio postelo inu puidi na tui dum.« [25] Inu on zdaici pred nimi vstanego- ri inu D. ri inu vzdigne gori to postelo, v kateri ie on ležal, inu gre domov inu hvali Boga. \ib\Inu ena velika groza nee vse obyde inu so čestili Boga inu so polni straha bili inu so diali: »Mismo danas neveruieče riči vidili.« \n\Inupo le-teimgre on vunkai inu vidi eniga colnarie, timu ie bilu ime Levi, side-čiga na tim colu, inu pravi k nemu: »Hodi za meno.« \i8\Inu on zapusti vse, vstane gori Matth. 9. • *T T ' 7** ^^arc. 2. tnu gre za ntm. \19\lnu ta Levi naredi v sui Luc. 15.87 hiši enu veliku gostovane inu ena velika množica tih colnariev inu drugih so ž nimi sideli per mizi. \30\Inu typissary inu farizei so mermrali zuper nega jogre inu so diali: Luc. »Zakai vi s teimi colnarmi inu grešniki ie-iste inu pyete?« \31\Inu Jezus odgovori inu pravi k nim: »Ty zdravi nepotrubuio tiga arcata, temuč ty bolni, \3i\iest nesem prišal klicati te pravične, temuč te grešnike h ti pokuro.««990 [ìì]Oni pagpravio k nemu: »Zakaise ty Io-annesovi mlaiši gostu postio inu molitve de-laio, glih taku ty farizeiovi, ty pag ieido inu Matth. 9. 5 ,, , , -t • jii • Marc. 2.91 pyo?« [3A\On pagpravi k nim: »Aku vi morete 3 sturiti, 1. Thi. : E. 87| Mt 9,9-13. Mr 2,13-17. Lk 15,1-2. 88| Lk 7,24-47. Lk 15,1-7. 89| 1 Tim 1,15. 90| Pokuri. 91| Mt 9,14-17. Mr 2,18-22. sturiti, de bi se ty ženinovi otroci postili, dotle ie ta ženin per nih? \3S]Ampagprido ty dnevi inu kadar ta ženin bode od nih vzet, tedai v tih istih dneih se bodo postili.« \36]Inu on k nimgovori eno pergliho: »Nisče ne stavi eno zaplato tiga noviga gvanta na en star gvant. Sice tu novu ga rezdere inu ena zaplata tiga noviga timu starimu ne pristoy. [37] Inu nisče ne deva tiga mošta v te stare mihe, sice ta mošt rezdere te mihe inu ty mihi konec vzamo. [38{Temuč ta mošt se ima diati v te 92| Pasaža v oglatem nove mihe, [taku bode obuie ohranenu].^ [39] oklepaju je Truodatjkv Inu oben nei, kir ie tu staru pyl, de bi on zdaici novu hotel, zakai on pravi: 'Tu staru ie bulše.'« TA V^I. CAP. A. Jogri ob enim pondelskim prazniku pučeio klassovie, Kristus z anem ca-ihnom vuči, de ob praznikih se ima tudi ludem dobru sturiti. B. Kristus vso nuč moli, izvoli te dvanaist jogre. C. Suio lastno močio nih veliku ozdravi. Izlaga, komu vselei bode dobru oli hudu. D. Veli, de lubimo neperiatole, sylo krivico de volnu terpimo, vsem ludem, tudi, kir nas nydaio, de dobru deimo. E. Veli vselei milost izkazati. Prepoveda rihta-ti, opravlati, golufati. golufati. Pergliha od trohe inu od trama. F. Pergliha od dobre tar hude ia-blane, komu ie podoben, kir pridige posluša tar po ni ne dei. A. I2. 93 . Roedg. .22I94 Ex. 25. PErgudilu se iepag na eno drugo pervo soboto, de ie on skuzj žita šal inu nega jogri so tu klassoviepukali inu so ie meli z rokami inu so te ieili. [2]Nekateri farizei pag, Matth. ty so k nim diali: »Zakai vi deite tu, kar se Marc. 2. ne spodobi diati ob sobotah?« [3]Inu Jezus odgovori inu pravi k nim: »Neste vi tiga brali, kai ie David sturil, kadar ie on lačen bil inu ti, kir so ž nim bili? [4]Koku ie bil noter šal v to Božyo hišo inu ie bil vzel te svete kruhe inu ie ieidel inu ie tudi dal tim, kir so ž nim bili, kateri se ne spodobio nikomer iei-sti, samuč tim fariem.« [5] Inu pravi k nim: »Ta Syn tiga človeika iegospud tudi te sobote.« [6]Pergudilu se ie pag na eno drugo so- Matth. 12. boto, de on gre noter v to šulo inu ie vučil. Marc. 3. Inu undukai ie bil en človik, tiga destna roka ie bila suha. vTypissarypag inu farizei so na nega merkali, aku on tudi ob soboti bode ozdravlal, de bi kai nešli, de bi nega mogli zatožiti. [8] On ie pag veidil nih misli ^^ 4 inu 93|Mt12,1-8. Mr 2,23-28. 94|1 Sam21,2-7. 2 Mz 25,30. 95| Mt 12,9-14. Mr 3,1-6. 96| 1 Kr 13. 97| Mt 14,23. Mr 6,46. Mt 10,1-4. Mr 3,13-19. Lk 9,10. Apd 1,13. 3. Reg. I3.9' B. Matth. i4. Marc. 6. Matth. i0. Marc. 3. Lua. 9. Act. i.97 C. inu pravi h timu človeiku s to suho roko: »Vstani gori inu stopi na sreido.« Inu on vstane gori inu stoy. [9]Natu Jez^s k nim pravi: »lest vas vprasam, kateru se ob soboti spodobi: dobru sturiti oli hudu storiti, to duso ohraniti oli pogubiti?« [10]Inu on nee vse okuli pogleda inu pravi h timu človeiku: »Iztegni tuio roko.« Inu on taku dei inu nega roka ie bila spet poverjena zdrava koker ta druga. [11] Oni so pag cilu od vuma sli inu so govurili vmeisebo, kai bi timu Jezusu sturili. \12\Pergudilu se ie pag v tih istih dneh, de on gre na eno goro moliti inu ie bil vso nuč v tih molitvahpruti Bogu. \13\Inu kadar dan postane, pokliče suie mlaise inu iz tih te dvanaist izvoli, katere ie apostole imenoval. [14]Simona, kateriga ie Petra imenoval, inu Andrea nega brata, lacopa inu loannesa, Filippa inu Bartolomea, \15\Matevža inu Tomaža. lacopa, Alfeoviga synu, Simona, kir ie imenovan Zelotes, \16\Iudeža, lacopovi-ga synu, inu ludeža Iskariota, kateri ie en frater bil. [17]Inu on gre doli ž nimi inu obstoy na enim meistu tiga pola s to družino nega jogrov inu inu ena velika množica ludi od vseh ludo-vskih dežel inu od leruzalema inu od tiga kraie moria, kir per Tyru inu Sydonu leži. [18] Kateri so bili prišli nega poslušati inu de bi bili ozdravleni od nih boleznou inu kir so bili trapleni od tih nečistih duhov inu so bili ozdravleni. M^^Inu vsi ludie so iskali, de bi se bili mogli nega dotagniti, zakai muč ie šla od nega inu ie vse ozdravila. [20]Inu on vzdigne suie oči čez^ suie jogre inu pravi: »Izveli-čani ste vi bozi, zakai tu kralevstvu Božye ie vaše. \21]Izveličaniste vi, kir zdai gladuie-te, zakai vi bote syti. Izveličani ste vi, kir zdai plačete, zakai vi se bote smyali. [22]Izve-ličani bodete vi, kadar vas bodo ty ludie so-vražjli inu ločili od sebe inu vas reznašali inu vaše ime zaveržp koker eno hudo reič, zavolo Synu tiga človeika. [23]Vesselite se v tih istih dneih inu skakaitegori od vesselia, za-kai pole, vašlon ie velik v nebessih. Zakai glih taku so nih očeti tudi tim prerokom delali. [24]Ampag ve vom bogatim, kir imate ta vaš trošt. [25] Ve vom, kir ste siti, zakai vi bote lačni. Ve vom, kir se zdai smyete, zakai vi bote klagovali inu pla- 5 kali. Matth. 4. Marc. 3.98 Matth. j.9' Amos ä.1 98| Mt 4,24-25. Mr 3,8. 99| Mt 5,3-12. 100| Am 6,1. 101| Zakai. 102| Mt 5,38-48. 103| Sir 31,15. Tob 4,16. Mt 7,7-12. Mt 5,38-47. D. Matth. j.1' Eccles. 3i. Tob. 4. Matth. 7. Matth. j.103 kali. [26]Ve vom, kadar vos vsi ludie bodo hvalili, zvkai101 glih taku so diali nih očeti tim falš prerokom. [27LAmpag iest vom pravim, kir poslušate, lubite vaše sovražnike. Sturite dobru tim, kir vom hudu hote. \28]Recite dobru tim, kir vas kolno. Prossite za te, kir vom krivu deio. [29ìTimu, kir tebe na enu lice udari, podai tudi ta drugu.. Inu kateri tebi vzame ta pla-sč, timu tudi te sukne ne brani. [30]Dai vsa-kimu, kir tebeprossi. Inu dur tebi tu tuie vzame, spet ne teriai. [31]Inu koker vi hočte, de bi vom ty ludie sturili, taku vi nim tudi sturite. [32]Inu aku vi te lubite, kir vas lubio, kakovo vi imate hvalo od tiga, zakai ty grešniki tudi te lubio, kir nee za lubu imaio. [33] Inu aku vi le tim sturite dobru, kir vom dobru deio, kakova ie vom hvala?Zakai ty grešniki tudi tu istu deio. [34]Inu aku vi tim possodite, od katerih zevupate spet vzeti, kakovo vi imate od tega hvalo? Zakai ty grešnikipossoduio tudi tim grešnikom, de spet tulikain vzamo. \35]Vi pag lubite vaše sovražnike, deite dobru inu possodite, de vi zatu ništer ne vupate vzeti, E. vzeti inu vašlon bode velik inu bote otroci tiga Nervisšiga, zakai on ie dobrutlivpruti tim nehvaležnim inu pruti tim hudim. \36\Bodite tedai milostivi, koker ie vaš Oča tudi milostiv. [37] Ne sodite, taku vi tudi ne bote obsoieni. Ne ferdamnaite, taku vi ne Matt. 7, ij.10 bote ferdamnani. Odpustite, taku bode tudi vom odpusčenu. \38]Daite, taku bode vom da- Prov. ii.105 nu. Eno dobro selačeno106 inu stresseno obilno mero bodo dali v tu vaše krilu. Zakaiglih to Matth. 7. Marc. 4.107 isto mero, s katero vi merite, se bode vom spet merilu.« \39]Inu on pravi nim eno pergli- ho: »More li en slepec druziga slepca voditi? Matth. 15.108 Ne padeta li obadva v to iamo? [4oTa mlaiši nei čez suiga moistra, ampag vsaki, kir ie Matth. io1o9 koker nega moister, ta iepopolnom. [41]Inu o n. I3. koku ie tu, de ti vidiš eno bil v tim okei tui- ga brata inu tu brunu, kir ie v tuim lastnim Matth. 7.110 okei, ne vidiš? \42\Oli koku moreš reči h tuimu bratu: 'Brat, pusti, nai tebi izmem to bill iz^ tuiga oka'inu tiga bruna, kir ie v tuim okei, ne vidiš? Ti samopravičar, izmi poprei tu brunu iz^ tuiga oka inu tedai ti boš vidil izzeti 104| Mt 7,1. Mt 15. 105|Prg11,1. 106| Corr.: setlačeno. 107| Mt 7,2. Mr 4,24. 108| Mt15,14. 109| Mt 10,24-25. Jn 13,16. 110| Mt 7,3-5. F. 111|Mt 7,17-20. Mt 12,33. 112| Mt 12,50. Mal 1,6-7. Mt 2. Mt 7,21. Jak 1,22,25. Matth. i2. Mal. i. Math. 2, 7. Matth. 7. Iacob i.112 izzeti to bill, kir ie v tim okei tuiga brata. [43]Inu tu iegvisnu, de tu drivu dobru nei, kir hud sad rody, inu tu drivi nei hudu, kir dober sad rody. [44] Obtu enu vsaku drevu se zna iz suiga lastniga sadu. Zakai iz tiga terne se te fige ne tergaio inu tu grozdie se ne mendiba i^ tigagarmovie. []45En dober človik iz dobriga saca suiga serca da naprei dobru inu en hud človik iz hudiga saca suiga serca da naprei hudu, zakai iz obilia tiga serca govore ta vusta. \4b\Inu zakai vi mene kličete gospud, gospud inu ne deiste tiga, kar vom iest pravim? [47]Kateri kuli k meni pride inu poslusa muie bessede inu te iste dei, iest hočo vom pokazati, komu ie on glih. [48] On ie glih enimu človeiku, kir ie eno hiso zydal inu ie globoku kopal inu postavil ta grunt na eno kamenato steno. Kadar ie pag ta povudna bila prisla, drukne ta vodeni vall na to isto hiso inu ie nei mogel ganuti, zakai ona ie bila na to kamenato steno gruntana. \49\Kateri pagposlusa inu ne dei, ta ie glih enimu človeiku, kir ie eno hiso sezidal na to zemlo prez grunta, na katero ie ta nagla tekoča voda druknila inu se ie zdaici poder- Matth. 7, ii.111 poderla inu te iste hiše se ie veliku rezvalilu.« TA V^II. CAP. A. Kristus ozdravi tiga aydovskiga kapitana hlapca. Le-ta kapitan ie bil velike vere, pohleven inu andohtliv. B. Kristusu se ena vduva smili, obudi od smerti nee dini-ga synu, zatu ludie ga derže za velikiga preroka. C. Kerstnik pošle dva suia mlaiša h Kristusu. On pričuie s caihni, de ie ta pravi Kristus, hvali Ioannesa pred ludmi. D. Ty vučeni modri zašpotuio vuk, priteže inu oblube Božye inu te zakramenta. E. Enu diane ene greišne žene inu eniga fari-zea. Tei ženi Kristus zabston zavolo nee vere odpusti vse greihe. KAdar ie on pagpred teimi ludmi vse a. nega bessede bil dokonal, gre noter v ta Capernaum. \2]Inu eniga altmana hlapec ie bil Matth. 8.11, 113| Mt 8,5-13. ,-f Iohan. +.113 Jn 4,46-52. bolan, ie ležal na smerti, kateri ie bil nemu sylnu lub. [3]Inu kadar zasliši od Jezusa, pošle k nemu te stariše tih ludov inu negaprossi, de bi on prišal inu nega hlapca ozdravil. \4\Inu kadar oni prido h timu Jezusu, nega s flissom prossio inu pravio: [5]»On ie vreden, de ti tu nemu sturiš, zakai on ima za lubu naše ludi inu on ie nom to šulogori zazidal.« [6]Inu Jezus gre ž nimi. Inu kadar on uže uže nei bil deleč od te hiše, pošle ta altman k nemu suie periatle, nemu pusti povedati: »Gospud, nekar se ne muiai, zakai iest ne-sem vreden, de ty greš pod muio streho. [7] Zatu se iest tudi nesem vreden zdil sam h tebi priti. Temuč reci s to bessedo inu mui hlapec bode zdrav. [8]Zàkai tudi en človik sem iest postavlenpod drugo oblastio, imam pod sebo žolnerie inu pravim k animu: 'Pui-di tiakai' inu on gre inu h timu drugimu: 'Pridi sem' inu on pride inu k muimu hlapcu: 'Sturi le-tu'inu on sturi.« \9\Kadar ie pag Jezus le-tu zaslišal, se ie nemu čudil inu se ie okuli obernil h tim ludem, kir so za nim šli, inu ie dial: »Iest vom poveim, de tulike vere iest nesem v tim Izraelu nešil.«\io\Inu kadar ty, kir so bili poslani, spet domov pri-do, so oni tega hlapca, kir ie bil bolan, z^ra-viga nešli. B. [11]Inu pergudilu se iepoteim tiga, de on gre v enu meistu, kateru se imenuie Naim, inu ž nim gredo nega mlaišev dosti inu veliku ludi. [i2]Inu kadar on blizi tih meistnih vrat pride, pole, tukai eniga merlca nesso vunkai, ta ie bil en dini syn suie matere inu ta ista ta ista ie bila ena vduva inu ž no gre veliku ludi iz meista. [13]Inu kadar ta Gospud no zagleda, se ie čez no usmilil inu pravi k ni: »Neplači se.« [14]Inu onperstopi inu dotagne to paro inu ty, kir so nossili, obstoye inu on pravi: »Hlapčič, iest tebi pravim, vstani 3. Reg. 17. gori.« [15]Inu ta mertvic se gori vzdigne tar A.ctRe>^'2'0'.114 obsidi inu začne govoriti inu on nega da sui materi. \16\Inu en strah ie nee vse obšel inu so čestili Boga tar diali: »En velik prerok ie gori vstal vmei nami inu Bug ie obiskal te Ioh. 4, 6.115 suie ludi.« [17]Inu le-taglass od nega se ie rezglassil po vsi ludovski deželi inu po vseih bližnih deželah. [18]Inu loannesupovedo nega mlaiši le-tu C. vse. Natu loannespokliče k sebi dva iz suih mlaiših \19\inu nyupošle k Jezusu rekoč: »Si li ti, kir ima priti? Oli imamo mi na eniga druziga čakati?« \20\Kadar sopag ty možie k Matth. II. nemu prišli, so diali: »Loannes Kerstnik ie nas h tebi poslal rekoč: 'Si li ti, kir ima priti? Oli imamo mi na eniga druziga čakati?'« [21] V ti isti uri pag ie Jezus bil nih veliku ozdravil od boleizni, od reve inu od hudih 114| 1 Kr 17,17-23. 2 Kr 4,18-35. Apd 9,40.41. Apd 20,9-12. 115|Jn4,42; 6,1. 116| Mt11,2-5. 117| Iz 35,5-6. 118|Iz61,1. 119| Mt11,7-14. 120| Mal 3,1. Mr 1,2. Esa. 35.' Esa. 6I.' Matth. ii.1 Mal. 3. Marc. i.12 od hudih duhov inu on ie nim dosti slepcom bil daroval ta pogled. \22\Inu Jezus odgovori inu pravi k nim: »Puidite tiakai inupove-ite spet loannesu tu, kar ste vidili inu slisa-li, de ty slepci vidio, ty hromi hodio, ty go-bovci bodo očisčeni, tyglusči slisio, ty mertvi gori vstaieio, tim bozim se ta evangelium pridiguie [23]inu izveličan ie ta, kateri se ne zblazne nad meno.« \24]Inu kadar ty loanne-sovi sli odydo, začne Jezus govoriti h tim ludem od lohanesa: »Kaiste vi vunkai hodili v topusčavo gledati? En terst, kir se od tiga veitragible? \25\Olikaiste vi vunkai hodili gledati? Eniga človeika v mehkim gvanti obličeniga? Pole, ty, kir se v žlahtni gvant oblačuio, inu, kir v lustih lebaio, ty so v tih kralevih dvoreih. [26] Oli kai ste vi sli vunkai gledati?Eniga preroka?la, iest vom poveim, inu več koker eniga preroka. [27] On ie le-ta, od kateriga iepissanu: Pole, iestpo-slem muiga angela pred tuiem obličiem, kateri bode perpravil ta pot pred tebo. [28]Iest vom gvisnupoveim, de vmei teimi, kir so od tih žen royeni, vegsigapreroka obeniga nei, koker ie Ioannes Kerstnik. Kerstnik. Ampag kateri ie ta manši v tim Božym kralevstvi, ta ie vegšikoker on.« [29]Inu vsi ludie, kir so slišali, inu ty col- d. nary, kir so bili od tiga Ioannesoviga kersta kersčeni, so Boguprov dali. [30]Ampagfarizei inu doktary teh pravd, kir so bili od nega kersčeni, ty so sami sebi zuper ta Božy svit Matth. ii.12 graiali. Inu ta Gospud ie dial: \3l]»Kpmu te-dai iest hočo te ludi le-te žlahteperglihati? Inu komu so oni glih?\32]Onisoglih tim otrokom, kir na placi side inu pruti vmei sebo vpyo inu govore: 'Mi smo vom piskali inu vi nesteplessali. Mi smo vom klagovali inu vi se neste plakali.' \33]Zakai loannes Ker- Matth. 3.122 stnik ie prišal, ta nei kruha ieidel inu nei vinapyl inu vi pravite: 'On ima tiga hudiča.' [34lTa Syn tiga človeika ie prišal, ta iei inu pye inu pravite: 'Pole, le-ta človik ie en po^eih inu enpyanec, enperiatel tih colna-riev inu grešnikov.' \3s\Inu ta modrost ie prov sturiena od vseih suih otruk.« [36]Inu eden tih farizeiov ie nega prossil, E. de bi ž nim ieidel. Inu on gre notar v to hišo tiga farizeia inu sede h ti mizi. \37\Inu pole, Ma^ehI.^.6. ena žena v tim meistu, katera ie bila ena gremi- Ioh. 121|Mt11,16-19. 122| Mt 3,4. 123| Mt 26,7. Mr 16,1. Jn 12,3. grešnica, kadar ona zvei, de ie on v ti hiši tiga farizeia per mizi sidel, ta pernesse en glaž^ žalbe. [38]Inu stopi od zada k nega nogom inu se plače inu začne ž ne selzami močiti nega noge inu s teimi lassmi neeglave bris-sati inu iepusčovala nega noge inu ie s to 124| Lk 15,1-2. Luc. i5.124 žalbo žalbala. [39\Ta farizeiuspag, kateri ie bil nega povabil, kadar on tu zagleda, pravi on sam v sebi: »Taku rekoč, de bi le-ta en prerok bil, taku bi on veidil, du inu kakova ie le-ta žena, kir se nega dotiče, zakai ona ie ena grešnica.« [40 JJez^s odgovori inu pravi k nemu: »Simon, iest imam tebi nekai povei-dati.« On pagpravi: »Moister, povei.« [4i]»Ie bil en človik, kir ie denariepossoioval, ta isti ie imel dva dolžnika, ta eden ie bil dolžan pet stu denariev, ta drugi petdesset. \42\Kadar ona dva pag nesta imeila s čim plačati, ie on nima obeima šenkal. Povei te-dai, kateri iz le-teyu bode nega več lubil?« [43] Simon odgovori inu pravi: »Iest štimam, de ta, katerimu ie on nerveč šenkal.« On pag pravi k nemu: »Tisi prov sodil.« \44\Inu on se oberne h ti ženi inu pravi h timu Simonu: »Vidiš ti le-to ti le-to ženo?Lest semprišal v tuio hišo, ti nesi dal vode k muim nogom, ampag le-ta ie muie nogeselzamimočila inu ie zlassmisu-ieglave oterla. [45lTi mene nesi kušal, le-ta pag, kar sem noter prišal, nei gori nehala kušovati muie noge. [4«Ti nesi muie glave s teim olem ožalbal, le-tapag ie s to žalbo žalbala muie noge. \47\Obtu iest tebi poveim, ni so nee greihi odpusčeni, katerih ie veliku, zakai ona ie veliku lubila inu komu se malo odpusti, ta malu lubi.« \48\Inu on pravi k ni: »Tebiso tui grehi odpusčeni.« \4'>Ti pag, kir so vkupe sideli per mizi, začno govoriti vmei sebo: »Du ie le-ta, kir tudi tegreihe odpu-sče?« [50]Inu on pravi h ti ženi: »Tuia vera ie tebe ohranila, puidi zmyrom.« TA FIII. CAP. A. Kristus z jogri v dosti meistih pri-diguie. Ene verne bogate žene nemu ž nih blagum služio inu strego. B. Pergli-ha od tiga četveriga seimena, s to vuči, čiga ie dolg, de malu ludi po pridigi de-io. C. Pergliha od luči, vse riči se zveido. D. Du so pravi strici Kristusevi. E. Kristus utolaži to fortuno na yezeru. R 2 F. Ozdravi F. Ozdravi eniga, kir ie imel eno legio-no, tu ie šest taužent zludiev, v sebi, pošle te zludie v svine, te se potope. G. Gre ozdravlati eniga šulmoštra sčer, na potu ozdravi eno ženo od nee težke dolge bolezni, obudi od smerti Iairo-sovo sčer. A. 125|Lk23,49. Luc. 23.1 126| Lk24,10. Luc. 24.1 B. 127| Mt 13,10-17. Mr 4,1-9. Matth. Marc. 4. i.127 I Nupergudilu se ie potehmal, de ie on hodil skuzi vsa meista inu terge inu ie pridigo-val tar oznanoval ta evangelium od kralev-stva Božyga inu ty dvanaist žnim [2]inu nekatere žene tudi, kir so bile oz^ravlene od tih hudih duhov inu od nih bolezni. Vmei teimi ie bila Maria, kir se imenuie Magdalena, od katere ie sedem zludiev vunkai bilu slu, \3\inu loanna, tiga Cusa, Erodežoviga flegarie žena, inu Suzana inu druge mnogotere, te so nemu stregle od nih imeila. [4]Kadar ie pag veliku ludi bilu vkupe pri-slu inu iz sledniga meista so k nemu hiteili, iegovurilskuzi le-topergliho: \5]»En seivec gre vunkaiseiatisuie seime inu v tim, kadar on seie, ie nekateru palu poleg tiga potu inu ie bilu zateptanu inu te ptice tih nebes so tu istu pozobale. \6\Inu nekateru ie palu na pečovie inu kadar ie gori iz^aslu, ie vsehnilu, zakai zakai onu nei imeilu mokrute. \7]Inu nekate-ru ie palu vmei tu terne inu tu terne ie ž nim red gori zjaslu inu ie tu istu zadušilu. [8] Inu nekateru ie palu na dobro zemlo inu ie zraslu inupernesslu sad samo stukrat.« Kadar ie on tu govuril, ie vpyl: »Kateri ima vušesa h poslušanu, ta poslušai.« [9]Nega jo- Matth. ij. ^ ^ J-/-/ •/.•/ Marc. 4.128 128| Mt 13,10. gripag so nega vprašali inu diali, kai bi le- Mr 4,10. ta pergliha bila. [10] On pag pravi: »Vom ie danu veiditi te skrivnusti tiga Božyga kra- levstva, tim drugim pag skuzi perglihe, de videioč ne vidio inu poslušaioč ne zastopio. [11] Ta pergliha ie pag le-tu: Tu seime ie ta bes- Esa. Ä.129 129| Iz 6,9-10. seda Božya. [12]Kateri so pagpoleg tiga potu, so le-ty, kir poslušaio, potlepride ta hudič inu vzame to bessedo od nih serca, de ne ve-ruio inu ne bodo ohraneni. \13]Kir so pag na tim pečoviei, so le-ty, kadar so oni slišali, vzameiogori to bessedo z vesseliem inu ty isti ne imaio korena, oni veruio le do eniga časa inu v tim času te izkušnave odstopio. [14] Kateru ie pag vmei tu terne palu so le-ty, kir so poslušali inu gredo kiakai, oli od skerbi inu blaga inu luštou tiga života bode zadu-šenu inu obeniga sadu ne pernesse. R 3 Kateru 130| Mt 5,14-16. Mr 4,21-25. Lk 11,33. Mt 10,26. Mr 4,22. 131| Mt 13,12; 25,29. Mr 4,25. Lk 19,26. 132| Mt 12,46-50. Mr 3,31-35. C. Matth. 5. Marc. 4. Luc. 11. Matth. 10. Marc. 4.130 [i5]Kateru pag na to dobro zemlo, so le-ty, kir to bessedo poslušaio z anem pravim dobrim ser-cem, to obderže inu ta sad pernesso z volnim terplenem. [16]Nisče ne vužge ene lesčerbe, de bi on to z ano possodo zakril oli postavil pod eno postelo, temuč, de on postavi na en svečnik, de ty, kir noter gredo, to luč vidio. [i7]Zàkai ništer nei zataieniga, de bi očitu ne ratalu inu ništer nei skrivniga, de bi se ne zveidilu inu na dan neprišlu. \i8\Gladaite tedai, koku vi Matt. 13, 25. poslušate. Zakai, kateri ima, timu bode danu, kateri pag neima, od tiga bode tudi tu vzetu, kar on meni, de ima.« \i9]Prideio pag tedai k nemu nega mati inu bratie inu neso mogli pred nega priti pred ludmi. [20]Inu nemu ie bilu danu na ve-ist inupoveidanu: »Tuia mati inu tuy brati izvuna stoye inu hote tebe viditi.« [21]On pag odgovori inu pravi k nim: »Muia mati inu muy brati so le-ty, kir Božyo bessedo po-slušaio inu po tei isti deio.« \22]Pergudilu se ie pag na eden dan, de on stopi v en čoln inu nega jogri inu on pravi Marc. 4. Luc. 19131 D. Matth. 12. Marc. 3.132 E. vi k nim: »Prepelaimo se na vuno stran tiga Matth. 8. Marc. 4.133 yezera.« Inu oni odpahno od kraie. [23]Inu v tim, kadar se vozio, ie on zaspal inu en vihar pride na tu yezeru inu ty valuvi so nee zalivali inupotopavali. \24TXedai oni stopio k nemu inu ga gori obude tar pravio: »Moister, moister, mi konec iemlemo.« Inu on se obudi, posvari ta veiter inu te vodene valluve inu nehaio inu ie ena tihota postala. [25]On pagpravi k nim: »Kei ie ta vaša vera?« Oni so sepag bali inu čudili, tar diali vmeisebo: »Du ie kulile-ta?Zakai, on za- Matth. 8. ^ -7 -, - , • ^ Marc. 5.134 poveida tim veitrom inu tei vodi inu nega slušaio.« [26]Inu oni seperpelaio h ti Gada-renski deželi, kir pruti Galilei leži. [27]Inu kadar on stopi iz tiga čolna na suhu, perteče pruti nemu en mož iz tiga meista, kateri ie imel te zludie mnog čas inu se nei oblačil z obenim gvantom inu nei v obeni hiši prebival, temuč v grobeih. [28lTa isti, kadar zagleda Jezusa, zevpye inu pade doli pred nega inu glasnu govori: »Kai iest imam s tebo, o, Jezus, ti Syn tiga Nervišiga Boga?Lest tebe prossim, ne martrai R 4 mene.« F. 133|Mt 8,23-27. Mr 4,35-41. 134| Mt 8,28-34. Mr 5,1-20. mene.« \29-\Z0akai Jezus ie zapovedaltimu ne-čistimu duhu, de bi sal vunkai od tiga člove-ika. Zakai on ie nega v dolgim času inu čestu trapil inu kadar so ga s ketinami zvezali inu v te pote zaklenili, taku ie vse zveze re^tergal inu ta hudič ga iepoial po pusčavah. \30\Inu Jezus nega vprasa inu pravi: »Koku ie tebi ime?« On pravi: »Camp.« Zakai veliku hu-135| Mt 8,30-32. Matth. 8. dičev ie bilu vain slu [31]inu so nega prossili, Mr 5,9. Marc. 5.135 , / • • , , ^ / . . de bi nim ne zapovedal v taprepod puiti. [32] U/n/dukai pag ie bilu enu veliku kardelu svin na pasi na enim hribu. Inu oni nega prossio, de bi nim dopustil v te iste puiti, inu on ie nim dopustil. \33TXedai gredo ty zludievi iz tiga človeika inu gredo v te svine inu tu kardelu se naglu vzdigne inu derči v tuyeze-ru inu se potopi. [34] Natu ty, kir so pasli, kadar so vidili tu, kar se ie godilu, beižeproč inupoveido v tim meistu inu v tih vasseh. [35] Inu oni gredo vunkai gledati tu, kar se ie bilu sturilu, inu prido k Jezusu inu naideio tiga človeika, od kateriga so bili ty hudiči vunkai sli, sidečiga per Jezusovih nogah, obličeniga inu per dobri pameti inu sepre-strasio. Inu ty, kir so vidili, nim tudi tudi oznanuio, koku ie ta, kir ie ZJudiem bil obdan, zdrav postal. \37]Inu vsa množica tih ludi, kir so v tih bližjih Gadarenskih deželah bili, so negaprossili, de bi proč vlekal od nih, zakai nee ie bil en velik strah obšel. Inu on stopi v ta čoln inu se spet verne nazai. [38] Marc. 5.136 Inu ta mož, od kateriga so bili ty Hudiči vunkai šli, ie nega prossil, de bi on per nim mogel biti. Ampag Jezus pošle nega od sebe inu pravi: [39]»Puidi spet na tui dum inu po-vei, kai ie tebi Bug sturil.« Inu on gre kia-kai inu pridiguiepo vsim meistu tu, kar ie nemu Jezus sturil. \40\Pergudilu se iepag, kadar ie Jezus spet G. nazai prišal, vzameio nega gori ti ludie, za-kai vsi so nega čakali. [41]Inu pole, pride en mož, timu ie bilu ime lairus, ta ie bil te šule tih visših eden, inu pade doli pred Jezusove Matth. 9. ■JI- . - J L- Marc. 5.137 noge inu gaprossi, de bi noter šal v nega hišo. [42]Zakai on ie imel eno dino sčer, staro okuli dvanaist leit, ta ie na smerti ležala. Inu v tim, kadar on gre, so ga ty ludie stiskali. [43]Inu ena žena, katera ie imeila to te- Matth. si38 kočo kervavo boleizan dvanaist leit inu ie t. 5. bila vus nee užitag špendala s teimi R 5 arcati 136| Mr 5,15-17. 137| Mt 9,18-26. Mr 5,21-43. 138| Mt 9,20. Mr 5,25.26. arcati inu od nikogar nei mogla biti ozdra-vlena. [44lTa ista stopi od zada inu se dotagne tiga kraie nega gvanta inu zdaici prestane nee kervavi tuk. [45] Inu Jezus pravi: »Du ie ta, kir se ie mene dotagnil?« Kadar so pag vsi tayli, pravi Petrus inu ty, kir so ž nim bili: »Moister, ty ludie tebe stiskaio inu tlačio inu ty praviš: 'Du se ie mene dotagnil?'« [46]Jezuspravi: »Mene se ie negdu dotagnil, zakai iest sem počutil, de ie ena muč šla od mene.« [47l Ta žena pag, kadar vidi, de nei moglu zamolčanu biti, pride tre-pečeioč inu pade doli pred nega inu ie povei-dala pred vsemi ludmi za čes volo ie nega dotagnila inu koku ie zdaici zdrava postala. [48] On pag k ni pravi: »Sči, bodi dobriga ser-139| Mt 9,22. Matth. ;?3) ca, tuia vera ie tebe zdravo sturila, puidi z myrom.« [49] V tim, kadar on še govori, pride eden iz te hiše tiga visšiga te šule inu pravi k nemu: »Tuia sči ie mertva, ne muiai tiga moistra.« \50Jezuspag, kadar on tu zasliši, odgovori nemu inu pravi: »Ne bui se, le ve-rui, taku bode zdrava.« \51\Inu kadar on pride v to hišo, nei pustil sebo nikoger noter pu-iti, samuč tiga Petra inu lacoba inu loannesa inu tiga očeta inu Mr 5,34. Marc. 5. ta inu to mater te deklice. [52] Oni so se pag vsi plakali inu so no klagovali. On pag pravi: »Neplačite se, ona nei umerla, temučspy.« [53]Inu oni so se nemu špotali, so dobru veidi-li, de ie umerla bila. [54]On pag nee vse vunkai izžene inu prime no za roko, zevpye inu pravi: »Deklica, vstani gori.« [55] Inu nee duh sepoverne inu zdaici gori vstane inu on nim zapovei, de se ni ieisti da. [56]Inu nee stariši se sylnu prestrašio. On pag nim zapovei, de nikomer nepoveido, kar ie bilu stu-rienu. TA IX. CAP. A. Pošle jogre pridigati z oblastjo čez hudiče inu beteže. B. Erodež inu drugi mnogoteru govore od Kristusa. C. Spiža s peteimi kruhi, z dveima rybama pet tissuč mož. D. Ty jogri spoznaio prov Kristusa. E. Kateri hoče v nebu priti, mora ta evangeli spoznati, terpeti inu umreiti. F. Kristus se premini, izkaže to suio glorio, to nebesko čast inu svitlobo. G. Eniga toga-tnika reiši od Hudiča. H. Prerokuie tim suim suio martro, svari tu prevzetie inu to offert. I. Samaritary neso hoteli Kristusa erpergovati, zatu sta hotela dva jogra nee požgati. K. Odpovei enimu hoditi za sebo, drugima dveima vely, de bi šla za nim. Inu 140| Mt 10,1. Mr 3,13-15. Lk 6,13.14. 141| Mt 10,9-14. Mr 6,8-11. Apd 13. 142| Mt 14,1-12. Mr 6,14-29. Lk 3,19.20. 143| Mt 14,8-10. Mr 6,24-28. Jn 6. A. Matth. 10. Marc. 3. Luc. ä.140 Matth. 10. Marc. ä. Act. 13.141 B. Matth. 14. Marc. ä. Luc. 3.142 Matth. 14. Marc. ä. loh. ä.143 I Nu Jezus pokliče vkupe te dvanaist inu nim da muč inu oblast čez^ vse zludie inu de mogo sledno boleizan ozdraviti. \2]Inupošle neepridigati tu kralevstvu Božye inu de ozdravio te bolnike \3]inupravi k nim: »Ne iemlite ništer sebo na ta pot, ne palice, ne taške, ne kruha, ne denariev inu dvei sukni tudi ne imeite. [4]Inu v kakeršno hišo vi noter greste, undukai ostanite inu od vunod vun-kaipuidite. [5]Inu kateri kuli vas gori ne vzamo, gredoč vunkai iz^ tiga istiga meista, iztressite tudi ta prah iz vaših nug k ani pričizuper nee.« [6]Inu oni gredo vunkai, ho-dio okuli po tih tergih, pridiguio ta evangelium inu ozdravleio povsod. [7]Inu le-tu vse, kar se ie od nega godilu, pride pred tiga Erodeža tetrarha inu ie cbi-vlal, zakai onu ie bilu od enih govorienu: »loannes ie od smerti vstal«, [8] od enih pag, de se ie Eliasperkazal, od drugih pag, de iz^ tih starih eden ie gori vstal. \9]Inu Erodež ie dial: »Timu loannesu sem iest glavo usekal, du ie pag le-ta, od kateriga iest take riči slišim?« Inu ie iskal nega viditi. \io\Inu ty jogri prido spet nazai, poveido nemu vse riči, riči, kar so sturili, inu on vzame nee sebo inu se vgane suseb na eno pusto stran tiga mei-sta, kateru se imenuie Betsaida. \11-\Kadar tu ludie zveido, gredo za nim inu on nee gori vzame inu pravi nim od tiga Božyga krale-vstva inu ie te, kir so tiga zdraviepotrebovali, ozdravil. [12]Inu ta dan se ie začenal nagibovati, C. perstopio tedai k nemu ty dvanaist inu pravio k nemu: »Pusti te ludi od sebe, nai gredo Matth. i4. 144|Mt14,13-21. , ,. ... 111- Marc. 6. Mr 6,30-44. okulipo tih bližnih tergih inu vasseh, de sebi loh. 6.144 Jn 6,1-14. erperge inu špižo naideio, zakai mi smo tukai v eni pustobi.« [13]On pag reče k nim: »Daite vi nim ieisti.« Oni pagpravio: »Mi več ne imamo koker pet kruhov inu dvei rybi, temuč aku mi gremo inu kupimo ieisti za le-te vse ludi.« [14](Zakai nih ie bilu okuli pet tissuč mož.) Onpagpravi k suim jogrom : »Sturite de sedeio vsaki mizi popetdesset.« \15\Inu oni deio taku inu sture, de vsi sedeio. \16Tedai on vzame te pet kruhe inu ty dvei rybi inu vzdigne te oči v nebu, te žegna inu rezlomi inu da tim jogrom, de tim ludem naprei polože. [17] Inu oni so ieili inu so vsi siti bili. Inu ie bilu gori vzdignenu, kar ie nim bilu čez ostalu od kossov, dvanaist korb. Inu 145| Mt 16,13-19. Mr 8,27-29. 146| Jn 6,67.69. 147| Meno. 148| Mr 9,24. Lk 17,33. D. Matth. i6. Marc. 8.145 [18]I loh. 6." E. Marc. 9. 14 Luc. i7. Inu pergudilu se ie, kadar ie sam bil inu molil inu nega jogri so tudi per nim bili, ie nee vprasal, rekoč: »Du, pravio ty ludie, de sem iest?« [19]Oni odgovore inu pravio: »Enigovore, de si Ioannes Kerstnik, eni pag, ti si Elias, enipag, de ie eden iz tih starih prerokov gori vstal.« [20] On pagpravi k nim: »Vipag, du, pravite, de sem iest?« Odgovori Simon Petrus tar pravi: »Tisi ta Kristus Božy.« \21-\Inu on nim popriti inu za-povei, de tiga nikomer nepoveido, \22\rekoč: »Ta Syn tiga človeika mora se veliku terpe-iti inu bode zaveržen od tih starisev inu od tih vissih fariev inu od tihpissariev inu on bode umorien inu gori vstane na trety dan.« [23\Tedai on pravi k nim vseim: »Aku du hočepuiti za mene, ta odpovi sam sebi inu nossi sui kryž vsag dan inu hodi za meuo.4 [24]Zàkai, kateri hoče suio duso ohraniti, ta bode no zgubil, kateri pag suio duso zgubi za muio volo, ta isti no bode ohranil. \25]Kakov tedai prid ima en človik, aku on vus sveit dobi inu sam sebe zgubi? Oli sam sebi sturi kako skodo? [26]Zakai, kateri se mene inu muih bessed sramuie, tiga se bode ta Syn tiga človeika tudi sramoval kadar on pride v ti sui Marc. 8.1 F. maiesteti inu nega Očeta inu tih svetih an- Matth. i6. gelov. [27]Inu iest vom za risnico poveim, de so eni, kir tukai stoie, ty isti ne bodo te smerti pokussili, dotle ne vidio tiga Božyga kralevstva.« \28]Pergudilu se iepagpo le-tih bessedah okuli ossem dni, de on vzame sebo Petra inu loannesa inu lakopa inu gre na eno goro Matth. 17. Marc. 9. moliti. [29]Inu kadar ie on molil, postane ta 2. Pet. I.150 štalt nega obraza drigači inu negagvant beil inu blesčeč. \30]Inu pole, dva moža govorita ž nim, katera sta bila Moizes inu Elias, \31-\ta sta se bila v ti svitlobi perkazala inu sta go-vurila od nega izidena, kateru ie on imel dopolniti v ti leruzalemu. i32]Petruspag inu ty, kir so ž nim bili, so dremali. Kadar so se pag obudili, so vidili nega maiesteto inu dva moža, katera sta per ni stala. [33]Inu pergudi- Matth lu se ie, kadar sta proč šla od nega, pravi Pe- Marc. 9 trus k Jezusu: »Moister, le-tukai ie nom dobru biti, nai sturimo try šotore, tebi eden, Moizesu ede[n] inu Eliasu eden.« Nei ve-idelkaisi iegovuril. \34\Inu kadar ie on le-tu govuril, pride en oblak inu nee obsenčuie, kadar pag oni gredo noter v ta oblak, se prestrašio [35]inu iz^ tiga oblaka pride ena štima, ta pravi: »Le-ta ie mui lubi Syn, 151 149| Mt 16,28. Mr 9,1. 150| Mt 17,1-8 Mr 9,2-8. 2 Pt 1,16. 151|Mt17,4. Mr 9,5. 152| Mt 17,14-18. Mr 9,14-27. 153| Mr 1,27. Lk 4,36. G. Matth. i7. Marc. 8.152 Marc. i. Luc. 4.153 H. le-tiga vi poslušaite.« [36]Inu v tim, kadar se ie ta štyma sturila, se ie Jezus sam nešil. Inu oni so zamelčali inu neso v tih istih dneh, kar so vidili, nikomer ništer povedali. [37]Pergudilu se ie pag zdaici na drugi dan, kadar oni doli gredo iz^ te gore, prideio pruti nemu veliku ludi. [38]Inu pole, en mož^ iz, tih ludi ta vpye inu pravi: »Moister, iest tebeprossim, pogledai na muiga synu, zakai on ie mui dini syn! \3)\Inupole, nega ta duh popada inu zdaici vpye inu ga narazen dere, de se peini inu kadar ga rezdere, taku kumai pride od nega. [40]Inu iest sem tuie jogre pros-sil, de biga izsegnali, inu neso mogli.« [41 Jezus pag odgovori inu pravi: »O, ti neverna inu izpačena žlahta, koku dolgu bom per vas inu vas bom terpil? Perpelai semkai tuiga synu.« [42]Inu kadar on semkai gre, ga lama ta ZJudi inu tarre. Jezus pag popriti timu nečistimu duhu inu sturi tiga hlapčiča zdraviga inu ga da zupet suimu očetu. [43]Na le-tim Božym velikim dellu so se vsistra-hom začudili. Kadar se pag oni čez le-tu vse, kar ie on delal, začudio, pravi k suim jogrom: [44]»Po- stavite stavite vi le-te bessede v te vaše vušessa, onu bode, de ta Syn tiga človeika bode izdan v te človeiske roke.« \45]Ampag oni neso to bessedo rezomeili inu ie bila skrivena pred nimi, de te neso zastopili. Inu oni so se bali nega vprašati za to isto bessedo. [46]Ena missal ie bila tudi vmei nee prišla, kateri bi vmei nimi ner ta vegši bil. v^n^Jezus pag, kadar vidi nih serca missal, prime enu deite inu ie postavi poleg sebe [48]inu pravi k nim: »Kateri kuli vzame gori le-tu deite v muim imeni, ta mene gori vzame. Inu kateri mene gori vzame, ta vzame gori tiga, kir ie mene poslal. Inu kateri ie vmei vami vseimi ner ta manši, ta bode ner ta vegši.« [49]Natu lo-annes odgovori inu pravi: »Moister, mi smo vidili eniga, ta ie te hudiče vunkaigonil v tuim imeni, inu mi smo nemu branili, zakai on ne hodi z nami za tebo.«[50]Inu Jezus pravi k nemu: »Ne branite nemu, zakai kateri nei zuper nas, ta ie z nami.« \5i\Pergudilu se ie pag, kadar so bili ty dnevi dopolneni, de bi on imel od sod vzet biti, oberne sui obraz na hoienepruti leru-zalemu. [52] Inu on pošle pred sebo sle inu ty gredo kia- S kai Matth. iä, 20. Marc. 8, 9. Luc. 2, 'i8.154 Matth. 18. Marc. 9. Luc. 22.155 Matth. 10. Marc. 9. Luc. 10. loh. 13. Matth. 20. Marc. 9, 10. Luc. 22.157 154| Mt16,21;20,18-19. Mar 8,31; 9,31. Lk 2,34-35; 18,32. 155|Mt18,1-5. Mr 9,33-37. Lk 22,24. 156| Mt10,40. Mr 9,41. Lk 10,16. Jn 13,20. 157| Mt 20,26-27. Mr 9,35; 10,43-44. Lk 22,26. 158| Apd 8,25. Act. 159| 2 Kr 1,10.12. 160| Mt 8,20. 161| Mt 8,22. 162| 3 Mz 21,1-3. kai inu prido noter v en samaritanski terg, de bi nemu te erpergeperpravili. \53\Inu oni nega neso gori vzeli, z^kai nega obličie ie kazalu, de on gre v leruzalem. [54]Kadar sta pag tu nega jogra Iacobus inu Ioannes vidi-4. Reg. i.159 la, pravita: »Gospud, hočes li, de mi rečemo, de ta ogenpade doli iz^nebes inu de nee konča, koker ie Elias bil sturil?« \55\Jezuspag se ozre inu nyu svari, rekoč: »Vi ne veiste, od kateriga duha ste vi. Zakai ta Syn tiga člo-veika nei prisal tih ludi dusepogubiti, te-muč ohraniti.« \56]Inu oni gredo v en drugi terg. \57\Pergudilu se ie pag, kadar so sli po tim potu, pravi eden k nemu: »lest hočo hoditi za tebo, kamer ti puides.« [58]Inu Jezus pravi k nemu: »Te lissice imaio iame inu te ptice tih nebes imaio gneiz^a, ampag ta Syn tiga člo-veika ne ima, kam bisuioglavo naslunil.« [59] Inu reče k animu drugimu: »Hodi za meno.« Onpagpravi: »Gospud, dopusti meni, de iest poprei grem inu pokopam muiga očeta.« [60\Jezuspagpravi k nemu: »Pusti tim mertvim nih mertvepokopati, ti pagpuidi kiakai inu oznanui tu kralevstvu Božye.« Inu en drugi K. Matth. Matth. 8.1 Levit. 2i.16 en drugi tudi pravi: »Gospud, iest hočo 3. Reg. 19.163 163|1Kr 19,19-21. hoditi za tebo, oli dopusti meni poprei, de slovu vzamem od tih, kir so v mui hiši.« [62] Jezus pravi k nemu: »Kateri suio roko h 2. Pet. 2.164 164| 2 Pt 2. timu drivessupoloži inu gleda nazai, ta isti nei pernareden h timu kralevstvu Božymu.« TA X. CAP. A. Pošle vunkai pridigati druge sedemdesset mlaiše, nim povei, kai diati inu koku se deržati imaio. B. Prity tim nevernim, ne-pokurnim meistom. Ty 70 spet prido k ne-mu, hvali Boga, kir ie te nebeske riči od človeiskiga odrešitva tim preprostim pustil veiditi. C. Veliko srečo imaio, kir Kristusa prov vidio tar poslušaio. Koku se pride v ta večni leben. Naš bližni ie vsaki, kir naše pomuči potrubuie. D. Maria, Marta, dvei sestri gostuio Kristusa na duie, ena s to ieidio, ta druga s poslušanem. ^ M A le-teim ta Gospud odloči tudi druge A. M Jsedemdesset inu nee pošle po dva pred sebo po vseih meistih inu kraih, kamer ie on imel priti. \2\Inu ie k nim dial: »Ta žetov ie velika, ampag tih delovcev ie malu, prossite Matth. 9.165 165| Mt 9,37-38. tedai tiga Gospudi te žetve, de izrine te de- lovce v to suio žetov. [3\Puidite, pole, iest vas Matth. I0.166 166| Mt 10,16. S 2 poši- 167| Mt 10,7-16. Mr 6,7-11. Lk 9,3-5. 2 Kr 4,29. 168| Vaš. 169| Mt 10,7.14. Mr 6,11. Lk 9,2-5. Apd 13,51; 18,6. Matth. 10. Marc. ä. Luc. 9. 4. Reg. 4.167 Matth. 10. Marc. ä. Luc. 9. Act. 13, 18.1' B. pošilem koker ta iagneta vmei te vulke. [4] Ne nossite karneria, ne taške, ne črevlev inu na tim potu nikomer dobriga ne vzdaite. [5] V kakeršno hišo vi pridete, recite na pervu: 'Myr bodi le-ti hiši' vwinu aku undukai bode enu deite tiga myru, taku vas168 myr bode na nim počival, aku nekar, vaš myr se spet q vom poverne. \7]V ti isti hiši pag ostanite, ie-ite inu pyte, kar vom bode danu od nih, za-kai en delovec ie vreden suiga lona. Ne hodite od ene hiše do druge \8\inu v kakršne meistu vi pride/te/ inu vas gori vzameio, tukai vi ieite, kar se vom naprei polo^, [9]inu bolnike, kir so v nim, te ozdravite inu recite k nim: 'Tu kralevstvu Božye se ie q vom perbliž^lu.'Mo/iV kakeršne meistu vi pagpri-dete inu vas gori ne vzameio, tukai puidite vunkai na ta plac inu recite: \ii'Mi tudi ta prah vašiga meista, kir se ie nas deržal, iz-tressemo na vas, oli vi vsai imate veiditi, de ie tu Božyekralevstvu q vom blizi prišlu.'[12] lest vom poveim, de tei Sodomi na vunim dnevi lažei se bodegodilu, koker timu issti-mu meistu.« [l3]»Fe tebi Corazin, ve tebi Betsaida, zakai de bi de bi taka sylna della v tim Tyru inu Sido-nu bila sturiena, koker so v vaiu sturiena, one bile nekadai v tih žaklih inu v pepelu si-dočpokuro diale. \14]Ampag ništer mane timu Tyru inu Sydonu bode lažei na sodni dan Matth. ii.170 koker vama. [15]Inu tiKapernaum, kir si noter do nebes gori vzdignenu, ti bodeš doli pahnenu noter do pekla. [16]Dur vas posluša, Matth. /io./ ta mene posluša, kateri pag vas zamečuie, ta JChl'cI.3^. mene zamečuie, kateri pag mene zaverže, ta ie tiga zavergal, kir ie mene poslal.« \17\Inu ty sedemdesset"11^ se spet poverno z vesseliem inu pravio: »Gospud, nom so tudi ty zludievi pokorni v tuim imeni.« [18] On pag pravi k nim: »Lest sem vidil tiga Hudiča doli pa- Esa. i4. daioč od neba koker en blisk. \1)\Pole, iest vom dam to oblast teptati te kače inu te škorpione inu čez vso muč tiga sovražnika inu vom ne bode ništer skodilu, \20]oli vsai zatu se vi ne vesselite, de so vom ty duhovi pokorni. Te-muč veliku več se vi vesselite, de so vaša imena v nebessih zapissana.« \21-\V ti isti vuri MpCCtlhI7I. se ie Jezus vesselil v tim duhu inu ie dial: »Lest tebe zahvalim Oča inu Gospud tih nebes inu te zemle, de si ti le-te S 3 Apoc. i2. M arc. 6. Act. i8. Psal. . 170| Mt11,21. 171|Mt 10,40. Jn 13,20. Mr 9,37. 172|GlejSSP: dvainsedemdeseteri. 173| Iz 14,13-15. Raz 12,9. Mr 6,7. Apd 18. 174| Ps 4. Raz 17,8. Mt 11,25. riči 174 175| Mt 28,18. Jn 13,3. Mt 11,27. Jn 7,16; 8,16; 10,18.25. 176| Inu. 177| Mt 13. Mt 22,35-40. Mr. 13. 178| 5 Mz 6,5. 179| 3 Mz 19,18. Rim 13,9. Matth. 28. Iohan. I3. Matth. II. Iohan. 7, 8, I0.175 C. Matth. I3. Matth. 22. Marc. I3.177 Deut. 6.17 Levit. 19. Rom. 13.179 riči skril tim modrim inu razumnim inu si te tim maihinim rezodil. la, Oča, zakai taku ie bilu tuie dobru dopadene. \22]Meni so vse riči dane od muiga Očeta. Inu nisče ne vei, du ie ta Syn, samučta Oča, inu du ie ta Oča, samuč ta Syn inu katerimu ta Syn bode hotel rezodeiti.« [23]Inu Jezus se oberne k suim jogrom iuu176 pravi k nim na samim: »Izveličane so te oči, kir tu vidio, kateru vi vidite. \24]Zakai iest vompoveim, de dosti prerokov inu kralev so hoteli tu viditi, kateru vi vidite, inu neso vidili inu tu slišali, kateru vi slišite, inu neso slišali.« [25]Inu pole, en doktor tih pravd vstane gori, ta izkuša nega inu pravi: »Mo-ister, kai imam diati, de iest ta večni leben possedem?« [26]On pagpravik nemu: »Kai ie v ti postavi pissanu? Koku ti bereš?« [27]On odgovori inu pravi: »Lubi tuiga Gospudi Boga iz celiga tuiga serca inu iz cele tuie duše inu zo vso tuio močio inu zo vso tuio pametio inu tuiga bližniga koker sam sebe.« \28]On pagpravi k nemu: »Ti si prov odguvo-ril, le-tu ti sturi, taku bodešživ.« [29]On ie pag hotel sam sebe pravičniga sturiti, pravi k Jezusu: k Jezusu: »Du ie tedai mui bližji?« [3«Je^us odgovori inu pravi: »Ie bil en človik, ta ie sal doli iz leruzalema v to leriho inu se nameri, de on pride vmei te razboinike, ty so ga izvlekli, byli inu ranili inu gredo proč. Nega puste lezoč pul mertviga. \31]Pergudilu se ie pag, de en far doli gre po tei isti cesti iuu80 kadar on nega zagleda, ie sal mumu, [32] 180| Inu. glih taku en levita, kadar on pride blizi tiga meista, stopi k nemu inu kadar ga ie vidil, ie sal mumu. [33LAmpag en Samaritan, kir ie po cestah hodil, ta pride k nemu inu kadar ie on nega vidil, se ie nemu smilil. [34]Inu per-stopi k nemu, obeže nemu nega rane, noter vlye ole inu vino inu ga položi gori na suio živino inu ga pela v to ostaryo inu nega ver-dei. [35]Inu potle na drugi dan, kadar proč vleče, izmame dva dessetaka, ta da timu osteriu inu pravi k nemu: 'Verdei ga inu kar kuli več spendas, tu iest hočo tebi plačati kadar spet nazai pride[m'].''c \36]Kateritedai, se tebi zdi, de vmei le-teimi tryemi ie ta bližji bil timu, kir ie bil padel vmei te razboini-ke?« [37]Inu on reče: »Ta, kir ie milost na nim izkazal.« S 4 Natu D. 181| 5 Mz 33,3. 182| Posluša. 183| Glej SSP: Gospod. 184| Ps 26,6-7. Na tu Jezus pravi k nemu: »Puidi inu ty tudi taku sturi.« \38]Pergudilu se ie pag, kadar so oni po potu vleikli, gre on noter v en terg inu ena žena, kateri ie bilu ime Marta, ta ga vzame v su-io hišo. [39]Inu ona ie imeila eno sestro, tei ie Deut. 33.181 bilu ime Maria, ta ista sede poleg Jezusovih nug inu posluššu182 nega bessede. \40\Martapag ie sylnu skerbna bila, de bi nemuprov uslu-žila. Ta raven obstoy inu pravi: »Gospud, ti ništer ne maraš, de muia sestra pusti mene samo služiti? Reci ni tedai, de meni pomaga.« [4jJezus183 odgovori inu pravi k ni: »Marta, Marta, ti imaš veliko skerb inu ti Psal. 2ä.184 se muieš z dostimi ričmi, [42]ampag eniga ie potreba, Maria ie izvolila ta dober deil, kateri ne bo od nee vzet.« TA XI. CAP. A. Kristus vuči inu opomina moliti, zakai Bug ie po naturi naklonen te prave verne prošne uslišati. B. Reši od Zludia eniga mutca, se odgovori s pri-puvidi inu s perglihami pruti tim fari-zeiom, zludy se povračuio v človeika. Dobru ie vsem, kir Božyo bessedo ohranio. C. Kir C. Kir več caihnom koker Božy bessedi veruie, bo zgublen. Besseda Božya vsaki-mu prov sveiti, koker tu oku telessu inu ta luč v ti hiši. D. Kristus ne umye rok pred iedio, per tim rezodei inu ferdama vso hinavsčino inu golufio tih iudovskih menihov, doktariev inu vučenikov. PErgudilu se ie tudi, kadar ie on v ne- a. kim meistu bil inu molil inu de ie bil gori nehal, pravi eden iz žnega jogrov k ne- Matth. 6.185 185| Mt 6. mu: »Gospud, vuči nas moliti, koker ie lo- annes tudi suie mlaiše vučil.« \2\Inu on pravi Matth. 6.186 186| Mt 6,9-13. k nim: »Kadar vi molite, taku recite: Oča naš, kir si v nebessih, posvičenu bodi tuie ime. Pridi tuie kralevstvu. Izidi sse tuia vola koker v nebi, taku tudi na zemli. [3]Dai nom danas naš vsagdani kruh \4]inu nom odpusti našegreihe, zakai mi tudi odpusčemo vsakimu, kir ie nom dolžan. Inu nas ne vpe-lai v to izkušno, [samuč nas reiši od zlei- ga.]«187 [5]Inu on pravi k nim: »Kateri ie 187|Trubarjevdodatek; o _ ... . . . . SSP pasaže v oklepaju ne vmei vami, kir ima eniga periatela inu bi vsebuje. obpulnoči k nemu šal inu bi k nemu rekal: 'Periatel, posodi ti meni try kruhe, ^^zakai en mui periatel ie iz te ceste k meni prišal inu ne imam ništer, kar bi nemu naprei po- lužil.'[7]Inu on 5 5 bi iz bi iz^nnotra odguvorilinu rekal: 'Ne deilai ti meni nepokoia, te dauri so uže zaperte inu muy otroci so uže z meno na posteli, iest ne morem gori vstati inu tebi dati.' [8]Iest vom poveim, aku on glih gori ne vstane inu ne da, za volo, kir ie negaperiatel, taku on vsai za volo nega nesramne prošne bode gori vstal inu dal, kuliku on tihpotrubuie. [9]Natu iest tudi vom pravim: Prossite taku vom bode Pro. 8. danu, isčite, taku vi naidete, klukaite, taku Mt?,?^-8. IAhtul.. i7^, se vom odpre. \10Zakai vsaki, kirprossi, ta Jn 14,13-14; 15,16; 16,23. i5, i6.188 vzame, inu kir isče, ta naide, inu timu, kir kluka, bode odpertu. [11]Kei ie vmei vami en oča? Kadar en syn nega prossi za kruh, de bi on nemu en kamen dal? \12\Oli za eno rybo, de bi on za to rybo nemu eno kačo dal? Oli kadar prossi za enu ieice, de bi on nemu eniga šcorpianapodal? [13LAku tedai vi, kir ste hudi, znate dati dobre dari vašim otrokom, koku veliku več vaš Oča nebeski bode dal ti-ga Svetiga Duha tim, kir nega prossio.« B. [14]Inu on ie izganel eniga hudiča, ta ie 189| Mt 9,34; bil mutast, inu kadar ie on bil tiga hudiča Mr12,20-37. Majch3.18'912. izsegnal, ie ta mutacgovuril. Inu ty ludie so se začudili. \15\Eni pag vmei nimiso diali: li: »On te hudiče vunkaigoniskuzi Beelce-buba, tiga vissiga tih hudičev.« [161 Ty drugi pag so nega izkusali inu so hoteili imeiti od nega en caihen iz nebes. w^Onpag, kadar ie zveidil nih misli, ie k nim dial: »Enu vsaku kralevstvu, kateru ie samu zuper sebe rezdi-lenu, tu bode pustu inu ena hisa čez to drugo hisopada. [18]Ie li tudi ta zludi, tedai sam sebi zuper rezdilen, koku bode nega kralevstvu obstalu, kadar vi pravite, de iest skuzi tiga Beelcebuba te zludie vunkai gonim? \19\Aku pag iest te zludie skuzi Belcebuba izganem, skuzi koga tedai ty vasi otroci nee izganeio? Obtu oni bodo vasi rihtary. [20LAku pag iest te zludie s teim Božym perstom izganem, taku ie tu kralevstvu Božye gvisnu q vom prislu. Matth. i2. [21]Kadar en močan orožnik suiga dvora va-ruie, taku ie z myrom tu, kar on ima. [22]^m- Coloss. 2. pag kadar pride en močneisi čez nega inu ga premore, taku on vzame nemu nega vse oro-žie, na kateru se ie on bil zanessil inu nega rup rezdeli okuli. \23\Kateri nei z meno, ta ie 2. Thess. 2. zuper mene, inu kateri ne pobira z meno, ta reztressuie. [24]Kadar ta nečisti duh vunkai Matth. i2.190 190|Mt12,28. gre od tiga človeika, taku on hodi 2 Tes'2 3-12. sk^uzi Mt 12,43-45. 191| Mr 8,12. Jn 2,18; 3. 1 Kr 10,1-10. 2 Krn 9,1-12. Mt 12,39-42. C. Ma/r/c. 8. loh. 2, 3. 3. Reg._^ 10. 2. Paral. 9. Matth. 12.191 skuzi suha meista, isče pokoia. Inu kadar ne naide, taku on pravi: 'lest hočo spet pover-niti v muio hišo, iz katere sem vunkai šal.' [25]Inu kadar pride, taku on no naide z metlami pometeno inu vsnaženo. [26\Tedai on gre kiakai inu vzame sebo druge sedem zlu-die, kir so gurši, koker ie on sam. Ty, kadar noter prido, prebivaio undukai inu tu pusle-dne tiga istiga človeika ie huiše, koker ie tu pervu bilu.« \27]Inupergudilu se ie, kadar ie on le-tugovuril, ena žena vmeiludmi vzdigne to štymo inu pravi k nemu: »Izveličanu ie tu tellu, kateru ie tebe nossilu, inu te perssi, katere si tisessal.« [28]On pag pravi: »Iz-veličani so tudi ty, kateri poslušaio to besse-do Božyo inu to isto ohranio.« [29]Kadar se pag ty ludie vkupe zgneto, začne on govoriti: »Le-ta žlahta ie huda, ona en caihen isče inu ni ne bode oben caihen dan, samuč ta caihen tiga lonasapreroka. [30] Zakai, koker ie lonas bil en caihen tim Ni-niviteriem, taku ta Syn tiga človeika bode tudi le-tei žlahti. [3i]Kralica odpuldne, ta gori vstane pred to pravdo s teimi možmi lete žlahte inu bode nee ferdamnala, za- kai kai ona ie prišla od kraie tiga svita poslušati to modrost tiga Salomona. Inu pole, tukai ie več koker Salomon v le-tim meistu. [32]Nini-viterski možie, ty bodo z le-to žlahto gori vstaieli pred to pravdo inu no bodo ferda-mnala,2 zakai oni so po tei lonasevi pridigi pokuro diali inu, pole, tukai ie večkoker lo-nas. [33]Nirče ne vužiže ene lesčerbe inu stavi Matth. 5. na skrivnu meistu inu pod en polovnik tudi lik:. 6.'1)3 nekar, temuč na en svečnik, de ty, kir noter gredo, to luč vidio. \34TXa luč tiga telessa ie tu oku, obtu, kadar tuie oku bode preprostu, Matth. 6.194 taku tudi bode tuie cillu tellu svitlu. Aku pag hudu bode, taku tudi bode tuie tellu tamna. \35\Gledai tedai, de ta luč, kir ie v tebi, temna ne bode. [36]Ie li tedai tuie tellu cillu svitlu, de obeniga platu ne ima temniga, taku onu bode cillu svitlu, koker kadar tebe ta lesčerba resveiti ž ne svitlobo.« [37]Inu v tim, kadar ie ongovuril, en farize- d. us ie prossil nega, de bi ž nim kossel. Inu Jez^s gre noter, sede doli k mizi. [38]Kadar ie tu ta Matt. 23, i6.1 farizeus vidil, se ie začudil, de se on nei poprei umil pred teim kossilom. [39] Natu ta gos- pud 192| Ferdamnali. 193|Mt 5,15. Mr 4,21. Lk 6,39.41-42. 194| Mt 6,22-23. 195| Mt 23,1-36; 16,1-12. 196| Tit 1,13-16. Hab 2,5. Iz 58,2-7. 197| Mt 23, 23-33. 198| Mt 13. Mr 12,38-39. Lk 10. 199| Mt 23,27.29. 200| Mt 23,29. Tit. i. Abac. 2. Esa. 58.196 pud pravi k nemu: »Vi fariz^i, vi tu vuna-ne tih pehariev inu skled čistite, ampag tu vaše noterne ie polnu razboya inu hudobe. [40] Vi norci, ta, kir ie tu izvuna sturil, nei li on tudi tu sturil kar ie iznotra? \41\Daite čez^ le-Matth. 23.197 tu to almožnio od tiga, kar imate, inu, pole, taku ie vom vse čistu. va\Ampak vee vom fa-rizeiom, zakai vi dessetite to meto inu to rutico inu sledne zelisče inu prestopite to pravdo inu lubezen Božyo; le-te riči bi se imeile sturiti inu une ne zapustiti. \43\Vee vom farizeiom, zakai vi radi imate taper-va sedalisča v tih šulah inu tu poklanene na tihplacih. \44\Vee vompissariem inu farizeom hinavcem, zakai vi ste koker ty grobi, kir se ne vidio, čez^ katere ty ludie hodio inu ne ve-ido.« \45TXedai odgovori en doktor tih pravd inu pravi k nemu: »Moister, z le-teimi bes-Matth. 23.199 sedami ti tudi nas šmaaš.« [47]On pagpravi: »Inu vom doktariem tih pravd vee, zakai vi oblagate te ludi z butorami, katera oni ne mogo nesti, inu vi tih istih tovr se z anem Matth. 23.2"" perstom ne dotagnete. \48\Vee vom, zakai vi zidate te grobe tih prerokov inu Matth. i3. Marc. i2. Luc. 10.198 inu te so vasi očeti umurili, s teim vistono-vitu pričuiete, de vi prov daiete tim dellom vasih očetov, zakai oni so nee umurili, vi matt. 23.2' pag zidate nihgrobe. \49\Inu obtu ta modrost Božyagovori: 'lest hočo k nim poslati preroke inu apostole inu iz tih bodo oni ene morili inu pregnali, [50] de ta kry vseh prerokov bode iskana od le-te žlahte, kir ie prelita od gruntane tiga svita, \51-\od Abelove kry noter Gen. 4. do te kry Zahariove, kateri ie končan vmei ar. 24. altariem inu cerkovio.'la,gvisnu vompo-veim, de bode iskana od le-te žlahte. \52\Vee vom doktariem tih pravd, zakai vi ste pryeli matt. 23.2' ta kluč tiga veidena, vi sami neste noter sli inu tim, kir so noter hodili ste branili.« [53] [Kadar ie on pag le-te riči k nim govuril^004 začno ty vučeniki tigapissma inu farizei se ustaviti inu s kunstio vprasati nega za mnogeteru [54]inu so speiali tar iskali, aku bi mogli kai uloviti iz. žnega vust, de bi nega zatožili. 201| Mt 23,29-31. 202| 1 Mz4,8.10. 2 Krn 24,20-21. 203| Mt 23. 204|GlejSSP: "Kojeodšel od tam" TA TA XII. CAP. A. Vely tim suim se varovati pred farizeiskim qvassum, tu ie vukum inu dianem, de očitu, prez straha od nega pridiguio inu pričuio, zakai Bug gleda na nee inu S. Duh ie per nih. B. Kristus ie pridigar, nekar rihtar, prepoveda skopo-vati, skerbeiti za telessno potrebo. Practikom de ne veruiemo. C. Trošta te suie verne z Božyo dobro volo, veli šace zbirati v nebessih. De ve-den pripravleni čakamo na sodni dan. D. Veli vsem ludem životom, z darmi inu z blagom zveistu inu veden služiti Bogu inu bližnimu; koker služimo, taku nom bode lonanu. E. Nega pridiga koker ogen gori, zdražbo, kreig obuie. De na ta čas te gnade merkamo inu de se hitru spravimo z Bugom inu z našimi sovražniki. A. ~f^Adar ie pag ena velika, prez čissla j\množica ludi vkupe bila prišla, taku de so se vmei sebo gneli, začne on govoriti k suim jogrom: »Na pervu, varite se pred fari-2o5| Mdr 1,8. Sap. 1. zeiskim qvassum, kateri ie ta hinavsčina, [2] Mt 10,26. Matth. 10. ^ . , . , J Mr 4,22. Marc. 4. onu ništer nei zakrivenu, de bi se ne rezode-Mt:'10,27. M'attik i0.2°5 lu, inu skrivniga, de bise ne zveidilu. [3]Ob- tu, kar ste vi v temmigovurili, tu se bode na luči slišalu, inu kar ste v tih hramih na ^^K^rn 20,25. Matth. 10^^ vuhu govurili, tu se bode na strehahpridi-2. para. 20. galu. [4]inu iest vom muimperiatelom po- veim veim, ne buite se pred temi, kir tu tellu umore inupotle ne imaio ništer večkaidiati. \5]iAmpag iest vom hočo pokazati, koga se vi imate bati. Buite se tiga, kateri potle, kadar ie umoril, ima tudi to oblast vreči v ta pekal. la, iest vom poveim, tiga se vi buite. [6] Ne prodaio li se pet vrabcev za dva fi-rarie inu eden iz^ tih ni pozablenper Bugi. [7] La, vaše glave lassi so tudi vsi štiveni. Ne buite se tedai, zakai vi ste več koker veliku ®att. io. vrabcev. [8]Natu iest vom poveim, kater kuli Luc.i> .. mene spozna pred teimi ludmi, tiga bode Apoc. 3. tudi ta Syn tiga človeika spoznal pred temi Božymi angeli. [)]Kateri pag mene pred teimi ludmi zatay, ta bode zataienpred temi Bo-žymi angeli. [10]Inu kateri kuli reče kako bes-sedo zuper Synu tiga človeika, timu bode odpusčenu. Ampag katerišentuie tiga Sve-tiga Duha, timu ne bode odpusčenu. [11]Kadar vas pagpopelaio v te šule inu pred to go- Latt. io. sposčino inu pred te oblastnike, taku ne jc^iic. •21.20 skerbite, koku oli kai vi imate reči, \12\zakai S. Duh, ta vas bode v ti isti vuri vučil, kai imate reči.« T Eden Latth. i2. Larc. 3.208 207| Mt 10,32-33. Mr 8,38. Lk 9,26. Raz 3,5. 208| Mt12,31-32. Mr 3,28-29. 209| Mt 10,17. Mr 13,9. Lk 21,12. B. [13]E 210| Prd 2,1-17. Eccles. ii. 211| Ps51. Psal. 5i. Jer 17,5-8. ler. i7. Ps 58. Psal. 58.211 212| Ps 54,4. Psal. 54. Mt 6,19.20.25-32. Matth. 6. 2 Pt 3,9. 2. Pet. 5.212 3]Eden pag iz vmei tih ludi pravi k ne-mu: »Moister, reci muimu bratu, de dili z meno to erbsčino.« [14]On pagpravik nemu: »O, človik, du ie mene postavil k animu rih-tariu oli rezdilevcu čez. vayu?« [15] Inu pravi k nim: »Gledaite inu varuite se pred lako-mnostio, zakai obeniga život ne bode obder-žan s teim preobilnim blagum.« \16\Inu on nim pravi eno pergliho, rekoč: »Ie bil en bogat človik, tigapolee ie bilu vsiga žlaht sadu obilnu pernesslu, \17\ta ie mislil sam sebo, rekoč: 'Kai iest hočo le diati, kir ne imam kam tiga mu-iga sadu spraviti?' \18\Inu ie dial: 'Le-tu iest hočo sturiti, iest hočo muie skedne rezvaliti inu sturiti vegse inu hočo v te iste spraviti vse tu, kar ie meni zrasslu, inu muie blagu.. [19] Inu hočo reči k mui dusi: Luba dusa, ti imas dosti blaga spravleniga na veliku leit. Imei uže pokoi, iei, py, vosči si dobru.' [20]Bug ie pag dial k nemu: 'O, norec, le-to nuč bodo tuio duso od tebe teriali, tu pag, kar si perpravil, komu bode?' [21T'aku gre timu, kir sam sebi sace spravle inu nei v Bugi bogat.« \22\Inu on pravi k suim jogrom: »Obtu iest vom pravim, ne skerbite za vas život, kai vi imate imate ieisti, inu za vaše tellu, kai imate obleiči. [23lTa život ie več koker ta spiža inu tu tellu več koker tu oblačilu. [24]Merkaite na te vranuve, ty ne seio, ne žaneio, oni ne imaio keldra inu kašte tudi nekar inu Bug nee živi. Kuliku več ste vi bulši koker te ptice. [25]Inu kateri ie vmei vami, kir more suio Matth. 6.213 213| Mt 6,26-30. skerbio sui postavi le en lakat dostaviti? [26] Aku tedai ner tiga manšiga ne premorete, zakai vi za druge skerbite? \27]Merkaite na te lilie, koku one rasto, one ne delaio, one ne predo inu iest vom poveim, de ta Salomon vsim nega gospostvu nei bil taku obličen koker le-tih ena. [28]Inu aku Bug to travo, kir ie danas na puli inu iutri ie v to peč verž^na, taku lipu obleiče, koku veliku več vas bo obleikal? O, vi, maluverni! \29\Vi tudi ne is-čite, kai bote ieili oli kai botepyli, inu na tu vissoku se ne vz^ašaite. \3tZakaile-te vse riči isčeio ty aydie tiga svita. Inu vaš Oča dobru vei, de vi le-tih riči potrubuiete, \31]isčite ner bule tiga Božyga kralevstva inu le-tu vse vom bode perverž^nu.« T 2 Nekar C. 214| 5 Mz 1,11; 20. Mt 6,1-3. 215| Ef 6,10-17. 1 Pt 2. 216| Lk 22,26-27. 217| Mt 24,43-44. Mr 13,35-36. 218| Mt 25,1-13. Deut. 1, 20. 21 Matt. ä, 29.2' Ep! 1. P. hes. ä. et. 2.215 Luc. Matth. 24. marc. 13.217 matt. 25.2 [32]Nekar se ne bui, ti maihinu kardelu, zakai onu ie dopalu vašimu Očetu dati vom tu kralevstvu. \33]Prodaite, kar vi imate, inu daite almožno. Sturite sebi mošne, kir ne staraio, en šac, kir nigdar ne zmanka v tih nebessih, kamer oben tat ne pride inu oben mol ne iskazi. \34]Zakai, gdi ie vaš šac, undu-kai bode tudi vaše serce. \35]Bodite vaše leda-vie opassane inu vaše lesčerbe vužgane \36\inu bodite glih tim ludem, kir čakaio na suiga gospudi, kadar on ima sepoverniti od te ohcaiti, de kadar pride inu pokluka, nemu zdaici odpro. [37]Izveličani so ty isti hlapci, katere tagospud, kadar on pride, čuieče nai-de. Risničnu iest vom poveim, de se on spov-zdreže inu bo nee k myzi possadil inu hodil pred nimi inu nim stregal. \38\Inu aku onpri-de ob tei drugi vahti inu ob tei trety vahti pride inu on taku naide, srečni so ty hlapci. \39\Ampag le-tu imate vi veiditi, de bi ta hišni gospodar bil veidil, v kateri vuri bi bil imel ta tat priti, on bi bil gvišnu čul inu bi ne bil pustilsuie hišepodkopati. \40\Obtu bodite vi tudi perprav- leni, 216 leni, zakai v ti uri, kir se vom ne zdi, ta Syn tiga človeikapryde.« \41\Petrus pagpravik nemu: »Gospud, go- D. voriš li ti le-topergliho k nom oli tudi k nim vseim?« [42Ta Gospudpagpravi: »Kateri tedai ie ta zveisti inu modri šafar, kateriga bode ta Gospud postavil čez suio družino, de Lat. 24, 25. 219| Mt 24,45-47. J ■ v... pApoc. i6.21) Mt 25,21.23. ni da per pravim redu nee odmerieno špižo? Raz 16,15. [43]Izveličan ie ta hlapec, kateriga ta gospud, kadar on pride, taku naide delaioč. [44]Ri-sničnu iest vom poveim, de on nega bode postavil čez vse suie blagu. \45]Aku pag ta isti hlapec poreče v suim sercei: 'Mui gospud odlasšapriti' inu začne byti hlapce inu dekle inu ieisti, pyti inu se opyaniti, \46\taku ta gospud tiga istiga hlapca pride na ta dan, kateri se nemu ne zdi, inu v ti uri, katero on ne vei, inu nega bode narazen rezsekal inu bode nemu nega lon dal s teimi nezveistimi. lac. 4.220 220| Jak4,17. \47\Le-ta hlapec pag, kateri vei to volo suiga gospudi inu se nei perpravil inu nei sturil po nega voli, ta isti bode z velikimi šlaki byen, \48\kateri pag nei veidel inu ie sturil vrednu šlakov, ta bode malu byen. Zakai katerimu ie veliku danu, per tim se bode veliku T 3 iskalu, iskalu, inu komu ie velikuporočenu, od tiga se bode veliku terialu. E. [49]Lest sem prišal, de iest ogen pošlem na 221| vužgan. zemlo, inu kai iest hočo, aku ie uže vuzgan!221 \50\Ampag iest moram poprei biti kersčen z anem kerstom inu koku ie meni britku, dotle 222| Mih 7,6. Mich. 7. se ne dopernesse. [51]Kai vi meinite, de sem Mt 10,34-36. Matth. 10.222 ^ 1 . ^-i J ? T j. iest prisal posilati ta myr na zemlo? lest vom poveim, de nikar, temuč zdražbo. [52] Zakai odsehmal nih pet bodo v eni hiši rez-dileni, try zuper dva inu dva zuper try. [53lTa oča se bode stavil zuper synu inu ta syn zuper očeta, ta mati zuper sčer inu ta sči zuper mater, ta tasča zupersneho inu ta sneha zuper to tasčo.« [54]Potle ie dial h tim ludem: 223| Mt 16,2-3. Matth. 6.223 »K^dar vi vidite en oblak, de se on gori vzdiguie, kir tu sonce zahaie, taku vi zdaici pravite: 'Bode dež' inu se zgodi taku \55\inu kadar ta iugpiše, pravite: 'Bode toplu'inu taku pride. \56\Vi hinavci, vi umeite spoznati to štalt tiga neba inu te zemle, koku ie, de vi le-tiga čassa ne spoznate? \57]Zakai vi tudi ne sodite od sami sebe tu, kar ie prov? [58]Ka-224| Prg 25,9-10.21-22. Prov. 25^ dar pag ti greš s tuiem zupernikompred to gosposčino, taku imei fliss, de ti Mt 5,25-26. Matth. 5. de ti na tim potu od nega bodes prust, de on tebe kei ne vleče pred tiga rihtarie inu ta rihtar tebe da timu biriču inu ta berič tebe verže v to keiho. \59\Iest tebipoveim, ti od unod vunkai ne puides, dotle ner te pusledne skufice ne platis.« TA XIII. CAP. A. S teimi sežganimi Galilevci inu pobye-nimi v tim Jeruzalemu inu s to pergliho od fige vuči vse ludi, de deio pokuro. B. Ozdravi ob enim prazniku eno ženo, kir ie os-semnaist leit bila bolna. C. Besseda Božya se vidi šleht, maihina koker enu zernce oli quass, ampag velike riči opravi inu premini, de se zo vso sylo porivamo v nebessa. Veli per redu diati pokuro, ludie bodo odpahne-ni. D. Erodež ie lissica, nega priteža se ne boy, klaguie tu ieruzalemsku rezdiane. V'TIM istim čassu so eni vudukai^^'5 v A. pričo bili, ty so nemu marine bili per-nessli od tih Galilevcev, katerih kry ie bil Pilatus zmeisal ž nih offri. [20]Inu Je^us odgovori inu pravi k nim: »Meinite li vi, de Act. j.226 le-ti Galilevci so ty nervegsi gresniki čez. vse Galilevce bili zatu, kir so oni tu terpeli. T 4 Iest 225| Undukai. 226| Apd 5,37. 2p6 s. LUKEŽA evangeli 227| Prd 7,17. Eccles. 17.227 \3]Iest pravim, de nekar. Ampag aku se vi ne popravite, vsi taku poginete. [4] Oli menite li vi, de ty ossemnaist, na katere ie ta turren v ti Siloipal inu nee pobil, so nerveč dolini bili čez^ vse ludi, kir v leruzalemu prebivaio? [5]lest pravim, de nekar, ampag aku vi te po-kure ne deiste, vsi taku hud konec vzamete.« [6]Inu ie k nim govuril le-topergliho: »Eden 228| Mt 21,19. matt. 2i.228 ie imel enu figovu drivu, zasaienu v suim vinogradu, inu on pride tar isče na nim tiga sadu inu nei našal. \7]Inu on pravi h timu baincirlu: 'Pole, uže so try leita, kar iest hodim inu isčem sadu na le-ti figi inu ga ne naidem, poseicai no doli, sčemu to zemlo za-iemle.' [8] On pag odgovori inu pravi k nemu: 'Gospud, pusti no še le-tu leitu, dotle okuli nee occopam inu pognoim, \9\tar aku sadu pernesse, dobru ie, aku nekar,potle no ti posekaš.'« B. [io]Inu on ie v eni šuli ob eni soboti vučil. [ii] Inu pole, ena žena ie bila tukai, ta ie imeila eniga duha te boleizni ossemnaist leit inu ie bila sklučena, nei mogla glave gori vzdigniti. [12]Kadar Jezus no zagleda, pokliče no k sebi inu pravi k ni: »Žena, bodi prosta od tuie tuie boleizni.« [13] Inu on položi na no te roke inu ona se ie zdaici gori iztegnila inu ie če-stila Boga. \n]Ampag ta vissi te šule odgovori inu ie bil serdit, de ie Jezus ob soboti ozdra-vlal inu ie dial h tim ludem: »Šest dni so, v katerih se ima delati. Vtih istih tedai pridite, de bote ozdravleni, inu nekar ob soboti.« [151 Ta Gospudpag nemu odgovori inu pravi: »O hinavc, ne odveže li en vsakateri Deut. 2 ie2330 vmei vas suiga volla oli osla od tih iasel ob tei soboti inu ga pela napaiati? \i6\Inu leto Abraamovo sčer, katero ie ta hudič bil zvezal dobru ossemnaist leit, bi se ne spodo-bilu odvezati od le-te nee zveze ob tei soboti?« [17]Inu kadar ie on le-tu govuril, so se morali sramovati vsi ty, kir so nemu zuper bili, inu vsi ludie so se vesselili če^ vse čestne riči, kir so bile od nega sturiene. [ii]Potle ie dial: »Komu ieglih tu kralev- C. stvu Božye inu komu hočo iest toperglihati? [i9]Onu ie glih enimu zhenfovimu zernu, kate-ru ie en človik bil vzel inu ie vergal v sui vert inu ie zraslu inu ie ratalu enu veliku drivu, taku de so te ptice tih nebes na nega veiah math. 13 gnezda delale.« \i3]Inu ie spet govuril: »Ko- marc. 1 T 5 mu 229| 5 Mz 22,1.4. Lk 14,19. 230| Iz. 231|Mt13,31-33. Mr 4,30-32. 232| 1 Mz 18,6. 233| Mt 9. Mr 6,56. 234| Mt 7,13-14. 235| Mt 25,10-12. 236| Puidite. 237| Ps 6,9. Mt 7,23; 25,41. Gen. i8.23 ®atth. 9. rnarc. 6.233 rnatt. 7.2 rnatt. 25.2' Psal. 6. Matth. 7, 25.237 mu hočo iest glih sturiti tu kralevstvu Bož-ye? [21]Onu ie podobnu timu qvassu, kir ie vzela ena žena inu ie skrila vmei try polov-nike moke, dotle ie vse bilu oqvassenu.« \22\In on ie hodil po meistih inu po vasseh inu ie vučil inu ie sui pot vzel pruti leruzalemu. [23] Inu eden pravi k nemu: »Gospud, ie li malu tih, kir bode izveličani?« Onpagpravi k nim: \24]»Pomagaite si zo vso močio noter puiti skuzi ta vozka vrata, zakai iest vom poveim, de nih dosti bode iskalu noter puiti inu ne bodo mogli. \25]Potle, kadar ie uže ta hišni gospodar gori vstal inu ie zaperl te dauri, tedai bote vi začeli stati izvuna inu klukati na te dauri inu govoriti: 'Gospud, Gospud, odprinom.'Inu on vom bode od-guvoril inu q vom poreče: 'Lest vas ne znam, od kod ste si vi.' [26iTedai bote vi začeli govoriti: 'Mi smo poleg tebe ieli inu pili inu ti si na naših placih vučil.' \27]Inu on poreče: 'Lest vom pravim, de vas ne znam, od kod ste vi. Puide236 vi vsi od mene, kateri to krivino dopernašate.' [28\Undukai bode plač inu škripane tih zob, kadar vi bote vidili Abraama, Izaaca inu lacoba inu vse preroke v tim Božym kralevstvi, vas pag vunkai vunkai izpahnene. \29\Inu prido od sonskiga Matth. s.238 gori hoda inu zahoda, od pulnoči inu puldne, ty bodo sideli v tim Božym kralevstvi. [30]Inu Matth. i9, pole, ty pusledni bodo ty pervi inu ty pervi 2°. bodo ty pusledni.« [31]Na ta isti dan prido eni farizei inu d. pravio k nemu: »Poberi sse inupuidi od sod, zakaiErodež.hoče tebe ubyti.« \31\Inu onpra- Psal. io.240 vi k nim: »Puidite inupoveite tei isti lissi-ci, koku iest te hudiče vunkai gonim inu da-iem zdravie, danas inu iutri inu na trety dan sturim en konec. \33\Ampag nister mane, iest moram danas, iutri inu poiutrisnim dnevi hoditi. Zakai onu ne more biti, de bi en prerok drugdi, izvuna leruzalema poginil. \34\Ieruzalem, leruzalem, kir te preroke ubyas inu kamenuies te, kir so h tebi poslani, matt. 23.241 kuliku krat sem iest hotel tuie otroke vkupe zbrati koker ta ptica suie gnezdu pod suie peruti inu neste hoteli. \35\Pole, vasa hisa ie vom pustapusčena. Inu iest vompoveim, de vi mene ne bote vidili, dotle ta čas pride, kadar porečete: 'Žegnan ie ta, kir pride v tim imenitiga Gospudi.'« TA 24 Luc. i9. 238| Mt 8,11. 239| Mt 19,30; 20,16. 240| Ps 10,2-10. 241| Mt 23,37. 242| Lk 19,37-38. 300 s. lvkeža evangeli TA XIIII. CAP. 243| Corr.: to. A. 244| Mt 12,11. Mr 3,4. Lk 6,9; 13,15. Matt. 12. Marc. 3. Luc. ä, 13.244 245| 2 Mz 23,4-5. 5 Mz 22,1.4. Exod. 23. Deut. 2i.24 A. Ozdravi vodeničniga, vuči prov praznovati, pohlevsčino, prov sideti v goste-ih inu koga imamo gostovati. B. Pergliha od te večerie, s to daio na znane, de vsag čass ta vegši deil ludi po243 milost Božyo, v Kristusu vsem oblublena inu naprei položena, zamečuio. B. Kateri hoče per Kristusu inu nega šular biti, se mora vsiga lubiga ferbegati inu preraitati, aku počuti tako muč v sebi. Pridigary de s pravim vuku sole te ludi. INupergudilu se ie, de ie on noter šal v eno hišo eniga visšiga farizeia ob eni soboti iei-sti ta kruh inu oni so merkali na nega. \2]Inu pole, tukai ie bil en vodenični človik pred nim. [3]Inu Jezus odgovori inu pravi h tim vučeni-kom tiga pisma inu h tim farizeiom, rekoč: »Aku se spodobi ob tei soboti ozdravlati?« [4] Oni pag molče. Inu on nega prime inu ga ozdravi inu ga pročpošle. \5]Potle on nim odgovori inu pravi: »Kateri ie ta vmei vami, kate-rimu bi en ossel oli en voll v eno ž^sterno padel, de biga on zdaici vunkai ne vzleikal ob sobo-tovim dnevi?« [6]Inu oni neso mogli nemu na tu ništer odgovoriti. \7]Inu on ie tudi govuril h tim po- vablenim vablenim eno pergliho, kadar ie on merkal, koku so oni izvolovali ta perva seidalisča per mizi, inu ie dial k nim: [8]»Kadar ti boš od kogapovablen na to ohcait, taku ti ne seidai h ti myzi na tu ner pervu meistu, de kei eden poštovaniši, koker si ti, od nega ne bode povablen [9]inu bi prišal ta, kir ie tebe inu nega povabil, inu bi h tebi rekal: 'Dai le-timu tu meistu' inu bi ti moral tedai sramotio na tim zadnim meistu sideiti. [l0lTemuč kadar boš ti povablen, taku puidi kiakai inu sedi na tu zadne meistu, de kadar pride ta, kir ie tebe povabil, inu poreče h tebi: 'Periatel, sedi Prov. 25.2 gori visše', tedai bode tebi čast pred teimi, kir per tei myzi vkupe side. \11\Zakai vsaka- Latt. 23. X •/• I,. ■ .LJ,. - Luc. i6. teri, kir sam sebe povisšuie, ta bode ponižan Phil. 2.247 inu kateri sam sebe poniž^ie, ta bode povišan.« [12]Inu on ie tudi h timu, kir ie nega bil povabil, govuril: »Kadar ti delaš enu kossilu oli eno večerio, taku ne pokliči tuih periate-lov, ne tuih bratov, ne tuih stricev, ne tuih bogatih sossedov, de kadai oni tudi tebe spet nazai nepovabio inu tebi tuio dobruto ver-neio. [l3l7emuC, kadar ti enu gostovane nare- Tob. 4.248 iaš, taku pokliči te boge, te bolne, te hromce, 246| Prg 25,6-7. 247| Mt23,12. Lk 16,15. Flp 2,3. 248| Tob 4,16. Raz 19,7. Apoc. 19.249 hromce, te slepce \14]inu bošizveličan, zakai oni ne imaio s čim tebi verniti. Ampag tebi bode vernenu v tim gorivstanenu tih pravičnih.« B. [15]Kadar iepag eden od tih, kir so vkupe per myzi sideli, le-tu zaslišal, pravi k nemu: »Dobru ie timu, kateri iei ta kruh v tim Bo-žym kralevstvi.« [16]On pagpravik nemu: »Ie 249| Mt 22,1-10. ®atth. 2249 bil en človik, ta ie bil naredil eno veliko veče- rio inu ie nih veliku povabil. w^Inu ob tei uri te večerie ie on poslal suiga hlapca, de on po-vei tim povablenim: 'Pridite, zakai onu ie uže vse pripravlenu' [18]inu oni začno vsi eden za drugim se izgovariati. Ta pervi ie dial k nemu: 'Lest sem eno pristavo kupel inu ie meni potreiba puiti vunkai to ogledati, iest tebe prossim izgovori ti mene.' [19]Inu ta drugi ie dial: 'Lest sem pet parov vollov kupel inu grem te iste izkušovati, iest tebe prossim, zagovori ti mene.' \20\Inu en drugi ie dial: 'Lest sem eno ženo vzel, zatu iest ne mogo priti.' [21] Inu ta hlepec se ie spet vernil inu ie tu suimu gospudi poveidal. Tedai ie ta hišni hisni gospodar bil serdit inu ie dial k suimu hlapcu: 'Puidi hitru vunkai na te place inu gasse tiga meista inu perpelai semkai noter te boge inu te krulovce inu te hrome inu te slepce.'[22]Inu ta hlapecpotlepravi: 'Gospud onu ie sturienu, koker si ti ukazal, inu se ie prestor.' [23]Zupet ta gospud pravi k suimu hlapcu: 'Puidi vunkai na te ceste inu vmei teploti inupermorai nim noter puiti, de se napolni muia hisa. \24\Zakai iest vom pove- Gen. i9.250 2550|2 M^z 19,2-3. im, de oben tih mož, kir so bili povableni, ne ''' bodele-te muie večerie okussil.'« [25] Veliku ludi pag ie slu ž nim. Inu on se c. oberne inu pravi k nim: \26]»Aku du k meni pride inu ne sovraži suiga očeta inu mater inu ženo inu otroke inu brate inu sestre inu matt. io, i6. 251| Mt 10,37-39; ^ •/ ^ -v-- ^ ^ - Deut. ij.251 16,24-25. tudi k nemu sui lastni život, ta ne more biti 5 mz 13. mui mlaisi \27\inu kateri ne nossi suiga cryža inu ne gre za meno, ta ne more biti mui mlaisi. \28\Kateri ie pag vmei vami, kir bi hotel zidati en turren, de bi on poprei doli ne sedel inu ne zjaital, kai bode kostal, aku on ima, kar ie potre- 252| Dokona. 253| Mt 5,13. Mr 9,50. Matth. 5. Marc. 9.253 potreba, de ga dekona?^'5'^ [29]De nekarpotle, kadar ie on ta grunt polužil inu ga nei mogel dokonati, vsi ty, kir vidio, ne začno se nemu špotati [30]inu govoriti: 'Le-ta človik ie začel zidati inu nei mogel dokonati.' [31]Oli kateri kral gre vunkai na voisko zuper eniga druz-iga krala, de bi on poprei doli ne sedil inu premislil, aku onpremo/re/z dessetemi tis-suči priti pruti timu, kir zuper nega zdva-isseteimi tavžent vleče? [32]Aku nekar, taku on pošle selstvu, kadar ie uni še deleč, inu prossi za myr. \33\Glih taku en vsaketeri iz vmei vas, kateri ne odpovei vsimu, kar on ima, ta ne more biti mui mlaiši. \34TXa sul ie ena dobra reič, kadar pag ta sul zgubi nee žmah, s čim se bode ona začinala? \35\Ona nei v ti zemli inu v tim gnoyu pridna, temuč ona se zaverže. Dur ima vušessa hposluša-nu, taposlušai.« TA XV. CAP. A. Bug ne hoče zgublena tiga člove-ika, temuč de se popravi inu vselei per nim žive. B. Z le-to pergliho od izgu-bleniga synu vuči, de Bug iz milosti, zabston, timu, kir pravo poku- ro dei, ro dei, vse greihe odpusti inu katere štuke prava pokura v sebi ima inu kakovo šego ty hinavci imaio. I Nu k nemu so se perbližovali vsi ž^aht A. colnary inu grešniki, de bi nega poslušali. [2]Inu ty farizei inupissary so mermrali inu Lath. 9. diali: »Le-te grešnike k sebi iemle inu iei ž ]Luac:.c^.2254 nimi.« [3]On iepaggovurilk nim le-toper-gliho inu ie dial: [4]»Kateri izmei vas ie en Latt. 18.2 človik, kir ima stu ovac inu aku on eno od tih zgubi, ne zapusti le-tih devet inu devet-desset v ti pusčavi inu gre kiakai za uno, kir ie zgublena, dotle on ne naide? [5]Inu kadar on no naide, taku on no na suio ramo vesselu gori položi. [6] Inu kadar on pride domov, pokliče vkupe te periatele inu sossede inu pravi k nim: 'Vesselite se z meno, zakai iest sem 1. Pet. 1.25 muio ovco nešil, katera ie bila zgublena.'[7] Lest vom poveim, de tudi taku v nebessih bode vesselie čez eniga grešnika, kirpokuro dei, večkoker če^devet inu devetdesset pravičnih, kir tepokure nepotrubuio. [8]Oli ka- Luc. 5.257 tera ie ta žena, kir ima desset desetakov tar kadar ona en dessetag zgubi, de bi ona ne vužgala te lesčerbe inu ne po- V meitala 254| Mt 9,10. Mr 2,15. Lk 5,29. 255|Mt 18,12. 256|1 Pt 1,8. 257| Lk5,31-32. meitala hiše inu s flissom ne iskala, dotle ga ne naide? \9\Inu kadar ga ona naide, pokliče vkupe suie periatelice inu sosede inu pravi: 'Vesselite se z meno, zakai iest sem mui des-setag nešla, kateri sem bila zgubila.' \io\Glih taku, iest vom poveim, bode vesseliepoleg tih Božyh angelih čez eniga grešnika, kir po-kuro dei.« B. [ii]Inu on pravi: »En človik ie imel dva sy- nu [i2]inu ta mlaiši vmei nima ie dial h timu očetu: ^Oča, dai meni ta deil blaga, kir meni sliši.'Inu on rezdeli nima tu blagu. [i3]Inu nekar dolgu potle ta mlaiši syn ie vse vkupe spravil inu ie vlekel deleč naptuie dežele inu ie tamkai suie blagu zadial z ne^masnim prossanem. [i4]Inu potle, kadar ie bil tu suie vse zapravil, vstane v ti isti deželi ena velika lakota inu začne sam potrebovati. \i5\Inu on gre inu sepertissne k animu purgariu te iste dežele inu ta isti nega pošle na suio pristavo te svine past. \i6\Inu ie želil sui treibuh le z mekinami napolniti, katere so te svine ieile, inu nemu nisče nei tih dal. [l7lTedai on spet gre sam v sebe inu pravi: 'Kuliku naie-tih delovcev muiga očeta imaio obilnu kruha kruha, iest pag meriem od lakote. [18]Iest ho-čo vstati gori inu puiti k muimu očetu inu hočo reči k nemu: Oča, iest sem grešil v tu nebu inu pred tebo. [19]Iest uže nesem vreden biti imenovan tui syn, sturi mene koker eniga od tuih naietih delovcev.' [20]Inu on Psal. 31. 258| ps 31,9-10.19. . . . , , . „ lob 13.258 Job 13. vstane gori inu pride k suimu očetu. Inu kadar ie on še deleč bil, nega oča ga ie zagledal inu se ie usmilil čez nega inu teče k nemu, pade okuli nega garla inu ga kuša. [21] Ta syn pag pravi k nemu: ^Oča, iest sem grešil v tu nebu inu pred tebo, iest nesem vreden več biti imenovan tui syn.' \22]Na tu ta oča reče k suim hlapcem: 'Pernessite uno pervo dolgo sukno inu ga obleicite inu postavite ta perstan na nega roko inu črevle na nega noge \23]inu perpelaite unu pitanu telle tar zakolite. Nai ieimo inu se vesseli-mo, [24]zakai le-ta mui syn ie bil mertov, ie oživil, ie bilzgublen inu ie naiden.'Inu so začeli vesseli biti. [25iTa stariši nega syn pag ie tedai bil na puli inu kadar on pride inu se perbliža h ti hiši, zasliši on tu peitie inu te plessi [26]inu on pokliče eniga od suih hlapcev inu vpraša, kai bi tu bilu. \27Ta pag V 2 nemu /ne/mupovei: 'Tui brat ie prisal inu tui oča ie zaklal tu vpitanu telle zatu, de ie on nega spet zdravigapryel.'[28]On se iepag rezserdel inu nei hotel noter puiti. Natu nega oča gre vunkai inu gaprossi. [29] On pag odgovori inu reče h timu očetu: 'Pole, tulikain leit iest tebi služim inu nesem tuie zapuvidi nigdar prelomil inu ti nesi meni nigdar dal le eniga kozliča, de bi se iest bil zvesselil z muiemi periateli. \30\Ampag kadar ie le-ta tui syn prisal, kateri ie tuie blagu s kurbami požerl, ti si nemu zaklal unu debelu telle.' [31] On pag pravi k nemu: 'Syn, ti si vselei z meno inu vse muie ie tuie. \32TXi bi pag imel vessel inu dobre vole biti, zakai le-ta tui brat ie bil mertov inu ie spet oživil, ie bil zgublen inu ie naiden.'« TA XVI. CAP. A. Pergliha od kunštniga valputa, Kristus veli z mammonum, tu ie z bogastvom, potrebnim ludem pomagati, ty bodo pričo daiali naši veri inu lubezni na sodni dan. B. Veli zo vse ričio zveistu okuli hoditi, suseb s teim blagum, svari te lakomne, hinavske inu neverne farizeie, prepoveda zakon ločiti. C. Od ti- ga ga bogatiga inu Lazarusa, koku se ie nyu stan inu sreča po tei smerti preminila. I Nu on ie tudi govuril k suim jogrom: »le a. bil en bogat človik, ta ie imel eniga šafarie inu ta isti ie bil ovaienpred nim, koker de bi on nega blagu zapravlal. \2]Inu on nega pokliče inu pravi k nemu: 'Kai ie tu, kir iest slišim od tebe? Sturi raitingo od tuie šafarye, zakai ti naprei ne boš imel več oblasti šafariti.' [3\Ta iob 13.259 259| Job 13,23-25. šafar pagpravi v sam sebi: 'Kai iest hočo diati, kadar mui gospud vzame od mene to šajfa-ryo?Kopati ne mogo, petlati se sramuiem. [4] Iest veim, kai iest hočo diati, de kadar bom odstavlen od te šajfarye, de mene vzameio v nih hišo.' [5] Natu on pokliče k sebi vse dolžnike suiga gospudi inu reče h timu pervimu: 'Koliku si ti dolžan muimu gospudi?' \6\Onpagpra-vi: 'Stu čebar olia.' Inu on pravi k nemu: 'Vzami tui regišter inu sedi hitru doli tar piši petdesset.' \7]Potle pravi h timu drugimu: 'Ti pag kuliku si dolžan?' On pravi: 'Stu stariev pšenice.' On pravi k nemu: 'V^ami tuie pismu inu pisšši ossemdesset.' [8]Inu ta gospud ie hvalil tiga kriviga šaffarie, de ie on taku modru V 3 bil bil sturil. Zakai ty otroci tiga svita so mo-dreisi v nih žlahti, koker so ty otroci te luči. \9\Inu iest vom tudi poveim, sturite sebi pe-riatele s teim krivim mammonum, de kadar vi bote mankali, vas gori vz^mo v te večne sotore. B. [10]Kateri ie v tim nermansim zveist, ta ie tudi v tim velikim zveist. Inu kateri ie v tim nermansim kriv, ta ie tudi v tim velikim kriv. \11\Aku tedai vi v tim krivim mammonu neste zvisti bili, du vom hoče tu risničnu zevupati? [12]Inu aku vi v tim lu-skim neste bili zvisti, du vom hoče dati tu, kar ie vase? \13\Oben hisni hlapec ne more 260| Mt 6,24. Matth. 6.260 dveima gospudoma služiti: oli on bode eniga sovražil inu tiga druzjga lubil oli on se k animu perdruži inu tiga druzjga vnemar pusti. Vi ne morete služiti Bogu inu timu bogastvu.« [14]Le-tu vse so tudi ty farizeisli-sali, kir so lakomni bili inu spot delali iz žnega. [15]Inu on pravi k nim: »Vi ste ty, kir se sami pravični delate pred ludmi, ampag Bug zna vasa serca, zakai, kar ty ludie za 261| Mt 11,25. Matth. ii.261 vissoku derž^, tu istu ie merzkupred Bu- gom. [16]Tapostava inu ty preroki prero- prerokuio do loannesa inu od tiga časa se oznanuie tu kralevstvu Božye. Inu vsakate-ri se v tu istu sylo gnete. w^Inu onu ie laž^i, Esa. 40. ^^^ de tu nebu inu ta zemla mineio, koker de bi Matth. 5. od te postave le ena čerkapala. [18]Kateri kuli se loči od suie žene inu vzame eno drugo, ta Matt. 5, 19. zakon prelomi inu kateri to ločeno od moža Ma:c. 10. vzame, ta isti tudi prelomi ta zakon.« [19]»Ie bil en bogat človik, ta se ie oblačil s C. teim žametom inu špinatom inu ie vsag dan po gosposku inu v vesseliei lebal. \20\Inu ie bil pso'v.4i9i'. en božec, timu ie bilu ime Lazarus, ta ie le- Fsa. 8. žal per nega vratih poln torrov. [21]Inu ie želil se nassititi z drobtinami, kir so padale od te myze tiga bogatiga. Inu tudi ty psi sopriha-iali inu so lizali te nega torruve. \22\Pergudilu se iepag, de ta božec umerie inu ie bil nessen od tih angelov v tu Abraamovu krilu. Potle ie umerl tudi ta bogati inu ie bil pokopan. [23] Inu kadar ie on v tim peklu inu v tim ter-plenu bil, vzdigne suie oči gori, zagleda Abraama od daleč inu Lazarusa v nega krilu. [24]Inu on zevpye inu pravi: 'Oča Abraam, smili se čez me inu pošli V 4 Laza- 262| Iz 40,8. Mt 5,18. 263| Mt 5,27-28; Mt 19,9. Mr 10, 11-12. 264| Ps 49,6-12. Prg 11,28. Esa: Iz 8,13-14. 265| Gal 6,7-8. Gal 6.2 Lazarusa, de on omoči ta konec suigapersta v ti vodi inu de ohladi mui jezik, zakai iest veliko martro terpim v le-timplamenu.'[25] Abraam pagpravi: 'Syn, spomissli, de si ti tu tuie dobru v tim životupryelinu Lazarus tudi tu hudu, zdai pag ie on potroštan inu ti bošmartran. \26]Inu čez le-tu vse ie vmei nami inu vami en velik uterien mla-mol, de ty, kir hote od tod q vom če^puiti, ne mogo inu tudi od unodsemkai čezpersto-piti.' [27]Natu on pravi: 'Lest tebe tedai pros-sim, oča, de ti nega poslešv to hišo muiga očeta, [28]zakai iest imam pet bratov, de on nimpričuie, de tudi oni neprideio v le-tu meistu te martre.' [29LAbraam pravi k nemu: 'Oni imaioMoizesa inu te preroke, nai te isteposlušaio.' \30\Onpagpravi: 'Nekar, oča Abraam, temuč aku du od tih mertvihpui-de k nim, taku bodopokuro diali.'[31]Inu on pravi k nemu: 'Aku oni tiga Moizesa inu tih prerokov ne poslušaio, taku oni ne bodo verovali, akuglih du odsmertigori vstane.'« TA X^II. CAT. A. Od A. Od zmote v ti veri, od bratoule štraifin-ge, od moči te vere. B. Večni leben nom ne bode dan za naših službi volo, temuč le iz milosti Božye. C. Kristus desset gobovcev ozdravi, vmei temi ie le en sam hvaležen inu ob-stoy do konca per veri. D. Od čassa, /k/adai266 Kristus pervič ima priti inu kadar druguč pride, koku se bodo ludie deržali, bodo hudi, nepokorni pred sodnim dnevom. 266| V izvirniku napaka pri stavku, in sicer črke k (nezrcalno postavljen tiskarski znak). A. I Nu on ie tudi k suim jogrom dial: »Onu ie nemogoče, de bi te zmote ne prišle, am-pag ve timu, skuzi kateriga prido. \2]Bule bi Matth. i287 nemu bilu, de bi se ta zdulani mlinski kamen na nega garlu obeisil inu bi veržen bil v tu morie, koker, de on eniga le-tih malih zblazne. \3]Varite se, aku tui bratgreiši zuper Matth. is.2' tebe, svari ga inu aku nega greiva, taku ti nemu odpusti. [4\Inu aku sedem krat na dan greiši zuper te inu sedem krat na dan sepo-verne h tebi inu reče: 'Meni ie žal', taku odpusti nemu.« [5lTy jogri potle so rekli h timu Gospudi: »Pobulšai nom to vero.« [6l Ta go- Mat. 17, 21, spud pagpravi: »De bi vi imeili vero, kuliku ie enu zhenfovu zernu, inu bi rekli k le-timu molinovimu dreviu: 'Izderi se inupressadi se v tu morie', taku bi vom bilu pokornu. \7]Kateri ie vmei vami, kir ima eniga V 5 hlapca 267| Mt 18,6-7.21-22. Mr 9,42. 268| Mt18,15. 269| Mt17,20;21,21. B. 269 hlapca, kir nemu orie oli passe, kadar on pride izpula, de bi on k nemu rekal: 'Puidi hitru kiakai inu sedi doli k mizi.' [»TTemuč veliku več on pravi k nemu: 'Perpravi, de večeriem, inu opaši se inu strezi meni, dotle iest ieim inupyem, inupotle ieiinupy ti.'[9] Aku on timu hlapcu hvalo ima, kir ie sturil, kar ie nemu bilu ukazanu?[10]Meni se zdi, de nekar. Glih taku tudi vi, kadar vi bote sturili vse, kar ie vom zapovedanu, taku recite: 'Mi smo nepridni hlapci inu smo sturili, kar smo dolžni bili.'« C. \11]Pergudilu se ie, kadar ie on šal v leru- zalem inu ie vlekal po sreidi Samarie inu Galilee. \12\Inu kadar on gre noter v en terg, nega srečaio dessetgobovi možie, ty stoie od daleč inu vzdigno nih štimo inu pravio: »Jezus, moister, smili se čez^ nas.« [13] Inu kadar on nee vidi, pravi k nim: »Puidite inu 270| 3 Mz 14,2-32. Levit. i+.27" se iz^ažite tim fariem.« [14]Inupergudilu se ie, de oni kiakaigredoč so bili očistčeni. [15] 271| 'e. Eden pag iz vmei nih, kadar de271 on vidil, de ie očistčen bil, se ie nazai povernil inu z veliko štimo čestil Boga. \16\Inu ie padal na tu obličie pred nega noge inu ga ie zahvalil inu D. inu ta ie bil en Samaritan. [17jJez^spag odgovori inu pravi: »Nei li nih desset očistče-nih? Kei so pag ty devet? \18\De se neso nešli, kir bi se spet bili povernili inu dali hvalo Bogu, samuč le-ta ptui.« [19] Inu on pravi k nemu: »Vstani gori, puidikiakai, tuia vera ie tebe ohranila.« [20]Potle ie bil vprašan od tih farizeiov, kadai pride tu Božye kralevstvu, on nim odgovori inu pravi: »Tu kralevstvu Božye ne pride s teim zamerkovanem \21]inu ne bodo govurili: 'Pole, le-tu ie', oli'le-tam ie.' Za-kaipole, tu kralevstvu Božye ie noter v vas.« Lat. 24. / . , . y T, • ; • Larc. 13.27' [22]Inu on pravi k suim jogrom: »Prideio ty dnevi, de vi bote ^leili viditi en dan tiga človeiskiga Synu inu ga ne bote vidili. [23]Inu q nom273poreko: 'Pole, le-tu ie, pole, le-tam ie.' Ne poite kiakai inu ne hodite za nimi. [24] Zakai, koker ta blisk, kir se ozgorai od neba bliska inu sviti čez^ vse tu, kar ie pod nebom, taku bode ta Syn tiga človeika na sui dan. [25] Ampag on mora poprei veliku terpeiti inu Matth. i6, zaveržen biti od le-te žlahte. [26]Inu koker se LLK20.. 8, 9. ie godilu v tih dneh tiga Noe, taku se bode MuKttih8. tudi godilu v tih dneh tiga Synu tiga 272|Mt 24,23-28.37-41. Mr 13,5-6.21. 273|Vom. 274| Mt 16,21; 17,12.22-23; 20,17-19. Mr 8,31-9,1. Mt 24,37. 275| 1 Mz 19,1-26. Gen. i9.2 276| 1 Mz 19,26. Mt 10,39. Mr 8,35. Lk 9,24. Jn 12,25. Mt 24,40-41. Gen. i9. Matth. io. Marc. s. Luc. 9. Joh. i2. Matth. 24.2 277| Vrstice, ki je v oklepaju, v SSP ni. tiga človeika. \27\So ieili, so pyli, so se ženili inu so se možili noter do tiga dne, de ie ta Noe sal v to arko inu ie tapovudnaprisla inu ie nee vse končala. [28]Inu glih, koker se ie godilu v tih dneih tiga Lota, so ieili, sopyli, so kupovali, soprodaieli, so sadili, so zidali inu cimprali. \29\Ampag na ta dan, kadar ie Lot sal vunkai iz. Sodome, ie dažilu iz. nebes ogen inu žveplu inu ie nee vse pogubilu. \30\V le-taki massi bode tudi ta dan, na kateri se ta Syn tiga človeika rezodei. \31\Na ta isti dan, kateri bode na stre-ihi inu nega hisna possoda v ti hisi, ta ne hodi doli to isto iemati. Inu glih taku, kateri bode na puli, ta ne hodi nazai h timu, kar ie za sebo pustil. [32]Spomislite na to Lotovo ženo. [33] Kateri kuli bode iskal ohraniti suio duso, ta no bode zgubil, inu kateri no zgubi, ta bode ni dobil ta život. \34\Iest vom poveim, de to isto nuč bodeta dva na eni posteli, ta eden bode vzet inu ta drugi bode zapusčen. [35] One dvei bote vkupo mleile, ta ena bode vzeta inu ta druga zapusčena. [36] [Dva bota na nyvi, eden bode vzet, ta drugi zapusčen.]««227 \37\Inu oni odgovore inu pravio k nemu: »Kei gospud?« On pagpravi k nim k nim: »Kir kuli bode tu tellu, undukai se bodo tudi ty orli zbirali.« TA XVIII. CAP. A. Vuči s to pergliho, de ne imamo z mole-nem biti lini. Zakai, kir gostu sveto prossio, bodo gvišnu uslišani. Na koncu svita bode malu vernih. B. S to pergliho od samopraviča-ria inu revniga grešnika vuči, de se v to našo brumo oli v ta dobra dela ne imamo zenesti. C. Otročiči so tudi Božy. D. Koker ena kamela oli naveska veruv skuzi iglena vušessa tešku gre, taku ty bogati v nebessa. Kateri vse riči zavolo Kristusa zapusti, ta bo na tim inu na unim sveitu bogat. E. Prerokuie tim jogrom suio martro, smert inu gori vstanene. Tiga jo-gri cilu ništer tedai ne zastopio. Poverne eni-mu vernimu slepcu nega pogled. ON ie tudi k nim govuril le-to pergliho, a. kir na le-tu kaže, de se ima veden moliti inu nekar se utruditi, inu ie dial: \2\»Ie bil en rihtar v enim meistu, kateri se nei bal Boga inu nei rodil za obeniga človeika. \3]Inu i. Thess. 5.278 2 7 8| 1 Tes 5,17. v tim istim meistu ie bila tudi ena vduva, ta ie k nemu hodila inu diala: 'Brani ti mene predmuiem zupernikom.'\4\Inu on dolgu nei hotel. Potle pag ie sam sebo govuril: 279| Puslednimu. B. 280| Deržali. 281| 5 Mz 26,12. Prd 7,16. Deut. 26. Eccles. 7.2' vuril: 'Naisise iest Boga ne boim inu ne rodim za človeika, [5]potehmal pag le-ta vduva mene z mahom ne pusti, iest hočo ni pravdo vosčiti, de kei h puslednimn^^"9 ne pride inu meni kak špot ne naloži.'« [6]Natu reče ta Gospud: »Poslušaite, kai ta krivi rihtar pravi! [7]Inu Bug ne bode te izvolene mesčo-val, kir nuč inu dan k nemu vpyo? Tar nai si on tu dolgu čez nee terpi? [8]Iest vom pove-im, on bode nee skorai mesčoval. Oli vsai kadar ta Syn tiga človeikapride, bode li on nešil to vero na zemli?« [9]On ie tudigovuril k nekaterim, kir so sami v se se zavupali, de so pravični, inu te druge so za ništer derzali,^" le-to pergliho: [10]»Dva človeika gresta gori v ta tempel moliti, ta eden ie bÜ en farizeus inu ta drugi en colnar. [mTa farizeus ie stal inu ie sam v sebi le-tu molil: 'Bug, iest tebe zahvalim, de iest nesem koker so ty drugi ludie, kir po syli drugim tu nih iemlo, kir so krivični, prešu-stniki oli koker ie tudi le-ta colnar. [12]Lest se v tim teidni dvakrat postim, daiem desseti-no od vsiga kar iest imam.' [13]Inu ta colnar ie stal od daleč, nei hotel le-tih oči gori v ne- bessa bessa vzdigniti, temuč ie bil na suieperssi inu ie dial: 'Bug bodi meni grešniku milostiv.' [14]Iest vompoveim, de le-ta ie doli šal v suio hišo več prov sturien koker uni drugi. Zakai vsaki, kir sam sebepovisšuie, ta bode Matth. 28!,. ponižan inu kateri sam sebe poni^ie, ta bode povisšan.« \l5\Kmemupernesso tudi te otročiče, de bi c. nee dotagnil. Kadar pag tu ty jogri vidio, so oni nee svarili. [16\Jezuspagpokliče nee k sebi Ma:ehI0^2'83 inu pravi: »Pustite te otročiče priti k meni inu nim ne branite, zakai le-tacih ie tu Bo-žye kralevstvu. [17]Risničnu iest vom poveim, kateri kuli ne vzame tiga Božyga kralevstva koker enu deite, ta v tu istu noter ne puide.« [18]Inu en visši nega vpraša tar pravi: D. »Dobri moister, kai iest imam diati, de ta večni lebenpossedem?« [19]Jezuspagpravi k nemu: »Kai ti mene imenuiešdober? Nisče nei dober, samuč ta edini Bug. \20TXi znaš te zapuvidi: Neprešuštvai, ne ubyai, ne kradi, nepričui krivu, poštui tuiga očeta inu Matth. i9. tuio mater.« \21\Onpagpravi: »Lestsem le -tu Lxod. 20.28 vse deržalod muie mladusti.« \22\Kadar tu Jezus 282|Mt23,12. Lk 14,11. 283|Mt19,13-15. Mr 10,13-16. 284| Mt 19,16-20. Mr 10,17-19. 2 Mz 20,3-17. 285| Mt 19,21-23. Mr 10,20-23.25. 286| Lk 1,37. Mt 19,26. Mr 10,27. Matt. i9. marc. io.28 Luc. i. Matt. i9. marc. io.2 E. Jezus slisi, pravi k nemu: »Tebi se enu manka: prodai vse, kar ti imas, inu dai ie tim bozim inu bos imel en sac v nebi, potle pridi inu hodi za meno.« [23]Kadar on tu za-slisi, postane žalosten, zakai on ie bil sylnu bogat. [24]Kadar pag Jezus vidi, de on žalosten rata, pravi: »Koku tež^u ty, kir veliku blaga imaio, prideio v tu nebesku kralev-stvu. [25]Onu iegvisnu lažei eni kameli puiti skuzi vusessa eneygle koker enimu bogatinu puiti v tu Božye kralevstvu.« [26]Natu ti, kir so tu slisali, pravio: »Du mora tedai i^veli-čan biti?« [27]Inu on pravi: »Kar ie nemogoče per ludeih, tu ie mogoče per Bugi.« [28]Petrus pagpravi: »Pole, mi smo vse zapusstili inu smo sli za tebo.« [29] Onpagpravi k nim: »Ri-sničnu iest vompoveim, de obeniga nei, kir ie zapustil hiso oli starise oli brate oli ženo oli otroke [za]' volo Božyga kralevstva, [30] kateri bi on ne pryel veliku več v le-tim čas-su inu na unim sveitu ta večni leben.« [31]Potle ie poyelsebo te dvanaist inu ie dial k nim: »Pole, mi gremo gori v leruzalem inu bode dokonanu vse tu, kar ie pissanu skuzi te preroke od Synu tiga človeika, \32\zakai on bode Luc. Matth. 20 Marc. io.289 on bode čez^ dan tim aydom inu bode zašpoto- Matt. 20. /■v • ,7 ■ r J Marc. 10. van inu feržmaan inu zapluvan [33]inu kadar Luc. 23.287 ga bodo gaižlali inu umurili, taku na trety dan on spet gori vstane.« [34]Inu oni neso letih riči ništer zastopili inu le-ta besseda ie bila nim skrovna, neso rezoumeili, kar se ie govurilu. \35\Pergudilu se ie pag, kadar on pride blizi leriha, de ie en slepec sedil poleg tiga potu inu iepetlal. [36]Inu kadar ie on zaslišal te ludi mumu gredoč, ie vprašal, kai bi tu bi-lu. [37]Inu oni poveido nemu, de Jezus Naza-renus mumu gre. [38]Inu on zevpye tar pravi: »Jezus, ti Syn Davidov, smili se čez me.« [39] Typag, kir so naprei šli, so nega svarili, de bi on molčal. Onpag teim več bule vpye: »Ti Syn Davidov, smilisse čez^me.« v^ouJezus pag obstoy inu ukaže nega k sebi perpelati. Inu kadar se ie on bil perbližal, vpraša nega, rekoč: [4i]»Kai hočeš ti, de iest tebi sturim?« On pag pravi: »Gospud, de iest spet bom mogel viditi.« [42]Inu Jezus pravi k nemu: »Vzami spet tui pogled, tuia vera ie tebe zdraviga sturila.« [43]Inu on ie zdaicispet vidilinu ie za nim hodil inu ie čestil Boga. Inu vsi ludie, kir so tu vidili, so dali hvalo Bogu. X TA 287| Mt 20,17-19. Mr 10,32-34. Lk 23. 288| Lk 2,34. 289| Mt 20,29-34. Mr 10,46-52. 322 s. lvkeža evangeli TA XIX. CAP. 290| Pergliho. A. 291| Apd 6,2-3. Act. 6.29 A. Le-ta (maihine postave, velike vere) col-nar izkaže prave sadi te kersčanske pokure, taki so te prave žegnane cerque. V tih ričih Bug suiem S. Duhum inu milostio prebiva. B. Z le-to pergliha290 od tih funtov vuči, de vsaki suseb pridigary, suiemi darmi dobivaio ludi h pravi veri. Priti ludom inu vsem, kir so Kristusu kralu zuper. C. Jezus ieizdi v tu Jeruzalem, s teim sturi Zahariovimu prerokovanu zadosti inu se izkaže, de ie on ta pravi Kristus. D. Kristus se plače čez Jeruzalem, prerokuie nee za-trene. Te kupce iz cerqve izpodi, v ti pridiguie. Ty visši isčeio, koku bi ga končali. I Nu kadar ie on noter prišal inu ie hodil po lerihu, [2]pole, en mož, katerimu ie bilu ime Zaheus, ta isti ie bil en visših tih colnariev inu ie bil bogat [3]inu ie želil Jezusa viditi, du bi on bil inu nei mogel pred ludmi, zakai on ie bil eniga kratkiga života. [4]Inu on ie tekal naprei inu ie leizal gori na eno dyvio figo, de bi nega vidil, zakai on ie imel undukai skuzi poiti. [5] Inu kadar ie Je^us bil prišal na tu istu meistu, ie gori pogledal inu ie zagledal nega inu ie dial k nemu: »Zahee, puidihitru doli, zakaiiest moram danas v tuihisši ostati.« [6]Inu on ie hitru doli doli šal inu ie nega vesselu gori vzel. \7]Inu vsi, kir so tu vidili, so merrmrali, rekoč, de ie on šal k animu greišniku na erperge. [8]Zà-heus pag ta tukai stoy inu pravi h timu Go-spudi: »Pole, Gospud, iest dam pul muiga blaga tim bozjm inu sem li koga obgolufal, tu iest samo četertupovračam.« [9\Jezus pag pravi k nemu: »Danas ie došlu le-tei hiši tu izveličane za tiga volo, kir ie on tudi en syn tiga Abraama. \vZakai ta Syn tiga človeika Matth. 15 ieprišal iskati inu ohraniti tu, kar ie bilu zgublenu.« \11-\Kadar so oni le-te riči poslušali, govori b. še več enopergliho, za volo, kir ie on bil blizi leruzalema inu kir so meinili, de tu kralev-stvu Božye se ima skorai izkazati. \12\Zatu ie dial: »En žj,ahtin človik ie vlekal v eno dalno Matth. 25 deželo, de bi on sebi pryel enu kralevstvu inu Ma:c. spet se povernil. [13\Ta isti ie poklical desset suih hlapcev inu nim dal desset libar inu ie k nim rekal: 'Kupčuite dotle iest pride\m].'^ [14] Nega purgarypag so nega sovražili inu se294 poslali enu selstvu za nim rekoč: 'Mi ne hočmo, de bi le-ta čez nas kraloval.' \15\Inu pergudilu se ie, kadar ie on bil tu kralev- X 2 stvu 292|Mt15,24. 293|Mt25,14-30. Mr 13,34. 294| So. 292 stvupryel, de ie on spet nazai prisal, zapovei te iste hlapce, katerim ie bil dal te denarie, k sebi poklicati, de bi veidel, kai ie vsaki iz-kupčoval. \16Tukai perstopi ta pervi inu pravi: 'Gospud, tuia libra ie desset libar dobila' [17]inu on pravi k nemu: 'Ei, ti dobri hlapec, potehmal si ti bil ner v tim mansim zveist, imei ti oblast čez^ desset meist.' \18\Inu ta drugi pride inu pravi: 'Gospud, tuia libra ie pet liber sturila', [19]h timu on tudi pravi: 'Inu ti bodičezpet meist.'\20\Potle ie en drugi prisal inu ie rekal: 'Gospud, pole, le-tu ie tuia li-295| 2 Sam 1,10. 2. Reg.. i^ bra, katero sem iest v eni antuili hranil. [21] tt . i2. lest sem se tebe bal, zakai ti si en terd mož, ti vzames, kar nesi polužil, inu žanes, kar nesi vsial.' [22] On pravi k nemu: 'Iz tuih vust iest tebe sodim, ti hudi hlapec, ti si veidel, de sem iest en terd človik, de vzamem, kar ne-sem polužil, inu žanem, kar neisem vseial, [23] zakai tedai neisi dal muih denariev na me-navsko mizo?Inu kadar bi iest bil prisal, bi bil te iste s to obrestio izterial.' [24]Inu on reče h tim, kir so poleg stali: 'Vzemite od nega to libro inu daite to timu, kir desset liber ima.' [25]Inu oni pravio k nemu: 'Gospud, sai on ima Mt 12,33.35. Ma ima desset libar.'\26-\Iest vompagpoveim, de Matt. 13, 25. 296|Mt 13,12;25,29. vsakimu, kir ima, bode danu, od tiga pag, na(:.cS .^96 Mkr8!'1285.. kir ne ima, bode tudi tu vzetu, kar on ima. \27]Ampag le vune muie sovražnike, kir neso hoteli, de bi iest čez^ nee kraloval, perpelite semkai inu ubyte nee pred meno.'« \28]Inu kadar ie on le-te riči izguvoril, ie vlekalnaprei inu ie šal gori v tu leruzalem. [29]Inu pergudilu se ie, kadar ie bil blizi c. prišal h ti Betfagi inu Betany, h timu hribu, kir se imenuie tih olik, pošle on dva suia jo-gra, [30]rekoč: »Puidita tiakai v ta terg, kir tukai pruti leži, inu kadar vidva noter pri - Matt. 21. 297| Mt21,1-11. i 1 v/ ^ L .u 1 Marc. 12.297 Mr 11,1-11. deta, bota nešla enu žerbe pervezanu, na katerim nei nigdar oben človik sidel, tu istu odvežita inu perpelaita. [3i]Inu aku du vaiu bode vprašal, zakai ie odvežuieta, recita k nemu taku: 'Zakai ta Gospud tupotrubu-ie.'« [32]Inu ta, kir sta bila poslana, gresta ki-akai inu sta nešla, koker ie on bil nimapove-idal. [33]Kadar sta pag tu žerbe odvezovala, so diali nega gospudi k nima: »Zakai vi dva odvežuieta tu žerbe?« [34] Ona dvapagpravi-ta: »Zakai ta Gospud ga potrubuie.« [35]Inu tu istu perpelata k Jezusu. Inu na tu žerbe X 3 so 298| 2 Kr 9,13. Jn 12,13-15. 299| Lk 13,35. Ef 2,17. 300| Hab 2. 301| Jn 11,48. Mt 24,2. Mr 13,2. Lk 21,6. +. Reg. 9.2, lohan. 12. Luc. 13. Ephes. 2 Abac. 2.3 D. lohan. 11. matt. 24. Marc. 13. Luc. 21.301 so vergli nih gvant inu so gori Jezusapossa-dili. [36]Kadar ie on pag tiakai vlekel, so oni nih gvant prestirali po tim potu. \37]Inu kadar ie uže blizi bil nazdul poiti iz^ tiga Hriba tih olik, začne vsa množica nega mlaišev od vesselia hvaliti Boga z veliko štymo čez vse sylne riči, katere so oni vidili, [38]rekoč: »Žegnan ie ta kral, kirpride v tim imeni tiga Gospudi, myr v nebi inu čast v ti visso-kusti.« [39]Inu tedaieni farizei vmeiludmiso diali k nemu: »Moister, posvari te tuie mlaiše.« \4oTim on odgovori inu pravi: »Lest vompoveim, aku le-ti bodo melčali, taku tu kamine bodegovurilu.« \41-\Kadar ie on pag blizi prišal inu vidi tu meistu, se ie plakalče^nee. \42\Inu ie dial: »O, de bi ti tudi veidilu vsai na le-ta dan te riči, kir h tuimu myru slišio. Oli sedai so skrivene pred tuiemi očima. [43]Zakai prideio ty dnevi če^ te, de tebe inu tuie otroke, kir so v tebi, bodo tuy sovražniki s teimi šrangami opassovali inu tebe obležeio inu stiskali bodo od vseh strani. [44]Inu tebe do tal re^vale inu ne bodo v tebi pustili eniga kamena verhu drugiga, zatu, kir ti nesi spoznalu ta čas tuiga 299 tuiga obyskane.« [45]Inu on ie šal noter v ta Latt. 21. tempel inu ie začel vunkai goniti te, kir so v I0haei.I^'3"2 nim prodaieli inu kupovali, [46]k nim rekoč: »Onu iepissanu: Muia hiša ie ena hiša te Esa. 56. molitve, vi ste pag nu sturili k ani razboini- ^.^RReg'. 7.3"3 kovi iami.« [47]Inu ie vsag dan vučil v tim templi. Ty visši fary pag inu typissary inu ty ner pervi vmei ludmi so iskali negapogu- Matth. 21. biti [48]inu neso nešli, kaibinemu sturili, za- I0ue.'72,08.3"4 kai vsi ludie so na nim vissili inu poslušali nega. TA XX. CAP. 302| Mt 21,12-17. Mr 11,15-19. Jn 2,13-22. 303| Iz 56,7. Jer 7,11. 1 Kr 8,30-40. 304| Mt21,45-46. Lk 20,19. Jn 7,30.44; 8,37. A. Kristus v cerqui evangelium pridiguie. Duhovska tar deželska gosposčina ga vpraša, du ie nega h pridigariu postavil. Nim taku odgovori, de sramotio gredo od nega. B. Z le-to pergliho od vinograda štraifa te lude, kir so te preroke inu Božyga Synu šmaali inu umurili inu kir so ta vogelski kamen, tu ie Kristusa, zavergli. C. Kristus tim visšim fari-em inu vučenikom na nih fratarsku vprašane od činža prov tar modru odgovori. D. Te neverne epikurske saduceie premore inu spriča s Loizesovim pismom, de ty mertvi bodo gori vstaieli inu živeili vekoma s teimi angeli. E. Kristus nei le samuč Davidov, temuč tudi Božy Syn. Rezodei tih vučenikov tiga pis-sma ofert tar hudubo. X 4 Inu A. XNu pergudilu se ie v tih istih dneh na ie-\.den dan, kadar ie on te ludi vučil inu pridigal ta evangelium v tim templi, prideio h timu ty vissi fary inu ty pissary s teimistarisi \2\inu so ž nim govurili tar diali: »Povei ti nom, s kakovo oblastio ti le-tu deis? Oli du ie 305| Mt 21,23-27. Matth. 2i. . . . i li ^ i Mr 1 1,27-33. Marc. ii.305 ta, kir ie tebi le-to oblast dal?« [3]On odgovori inu pravi k nim: »Iest vas hočo tudi eno reič vprasati. Odgovorite vi meni: vntiga Ioannesa kerst, ie li on bil iz^ nebes oli le od ludi?« [5] Oni so se pag zmislovali vmeisebo tar diali: »Aku mi rečemo: 'Iz nebes' on poreče: 'Zakai tedai neste nemu verovali?' vAku pagporečemo: 'Od ludi' taku nas vsi ludie s kaminempos-suio. Zakai oni zagvissnu derže, de ie loannes en prerok bil.« \7\Inu oni odgovore, oni ne vei-du, od kod je bil. [8 Jezus pag pravi k nim: »Taku iest vom tudi nepoveim, s kakovo oblastio iest le-tu delam.« B. \9\Potle on začne govoriti h tim ludem le-to pergliho: »En človik ie bil zasadil en vino- 306| Mt 21,33-46. Matth. 2i. grad inu ga ie pustil tim delovcem za lon de- Mr 12,1-12. Marc. i2.306 , • • . j ^ i- j i ^ r , lati inu on ie bil na deželi dolg čas. xmlnu kadar ie bilu red, posle h tim delovcem eni- ga ga hlapca, de bi oni nemu dali od sadu tiga vinograda. Ty delovci pag so nega byli inu ga nazai praznigapošleio. [ii]Inu on ie zupet poslal eniga drugiga hlapca, tiga istiga so oni tudi byli inu zašpotovali inu so ga poslali nazai prazniga. \i2\Potle ie poslal še tretyga, tiga so oni tudi ranili inu vunkai pehnili. [i3] Na tu pravi ta gospud tiga vinograda: 'Kai iest imam diati?lest hočo muiga lubeznivi-ga synu poslati, lohki, kadar oni tiga bodo loh. 3. vidili, se boie.' [14] Kadar so pag ty delovci ne- p]oiml"'2.3'»7 ga zagledali, so zmišlovali vmei sebo tar diali: 'Le-ta ie ta erbič, pridite semkai, nai Gen. 37.3' ga ubyemo, de ta erbsčina bode naša.'\15\Inu so ga ubyli."09 Kai bode tedai ta gospud tiga vinograda tim istim sturil? [I6]On pride inu pogubi te iste delovce inu ta vinograd bode drugim dal.« Kadar oni to slišiopravio: »Ne dai Bug.« [i7] On pag nee ravnu pogleda tar pravi: »Kai ie tedaile-tu, kir iepissa-nu: 'Ta kamen, kateriga so ty zydari zaver-gli, ta isti ie k animu vogelniku ratal. [I8] Vsaki, kir na ta isti kamen pade, ta se rezb- Psal. 117. ye, na kateriga pag on pade, tiga re^mane.'« D£iii.22S^.3' [i9]Inu ty visši fary X 5 307|Jn 3,16-21. Rim 8,3. Flp 2,6-8. 308| 1 Mz37,19-20. 309| Manjka: "Vrgliso ga iz vinograda" (SSP). 310| Ps 118,22. Iz 28,16. Dan 2,34-35.45. inu 311| Mt 21,46. Mr 12,12. Lk 19,47. 312| Inu. 313| Mt 22,15-22. Mr 12,13-17. 314| Stavekvoglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; besedilo se v SSP ne nahaja. Latth. 21. Larc. 12. Luc. i9.311 C. Matth. 22 Larc. i2.3 inupissary so iskali v ti isti uri nih roke položiti na nega, oli so se tih ludi bali, zakai oni so bili spoznali, de ie on na nee le-toper-gliho govuril. [20]Inu oni so merkali na nega inu so poslali vunkai špeierie, de bi se imeili hiniti, koker, de bi brumni bili, de bi mogli nega za-popasti na tei bessedi inu de bi mogli nega čez dati teigosposčini iuu^^^ tei oblasti tiga deželskiga flegarie. \21\Inu so nega vprašali rekoč: »Moister, mi veimo, de ti provgovoriš inu vučišinu od eniga več koker od tiga druziga ne deržiš, temučti vučiš ta pot Božy po risnici. [22]Ie li prov, de mi daiemo ta tribut timu cessariu oli nekar?« [23]Kadar ie on pag zastopil nih hudo kunšt, pravi k nim: »[Kai izkušate vi mene?]314 [24]Pokažite vi meni ta denar, čiga on imapild inu napis-sanu?« Oni odgovore inu pravio: »Tiga ces-sarie.« [25]On pagpravik nim: »Daite tedai cessariu, kar ie cessarievu, inu Bogu, kar ie Božye.« [26]Inu oni neso mogli to nega bessedo tadlati pred ludmi inu so se čudili nega od-guvori inu so melčali. Potle \27\Potle stopio k nemu eni iz tih saduce- d. iov, kateri taye, de bi ty mertvi od smerti vstayeli, inu nega so vprašali tar diali: \28]»Moister, Moizes ie nompissal, aku kate- Matth. 22. riga brat umerie inu pusti za sebo eno ženo, Mct^ ;2312. otrukpag ne pusti, taku ima nega brat vzeti Deut. 25. tiga istiga ženo inu tu seime obuditi suimu bratu. [29]Nu ie bilu sedem bratov. Ta pervi iz nih ie bil vzel eno ženo inu ie umerl pre^ otruk. [30]Inu ta drugi ie vzel to isto ženo [inu ie tudi umerl prez otruk.]^^^ \31\Potle ta trety no vzame, glih taku ty drugi sedem inu so umerli inu neso pustili otruk za sebo. [32]H puslednimu za vseimi ie umerla tudi ta žena. [33] Nu v tim gori vstanenu, kateriga bode ona žena vmei lei-timi?Zakai oni vsi sedem so no k ženi imeili.« \34\Inu Jezus odgovori inu pravi k nim: »Ty otroci tiga svita se ženio inu možjo. \35\Ampag ty, kir bodo vredni doseči uni drugi sveit inu tu gori vstanene od tih mertvih, ty isti se ne bodo ženili inu možili tudi nekar. \36\Inu ne bodo mogli naprei več umreiti. Zakai oni so tim angelom glih inu so otroci Božy, kadar so oni i. lohan. 3.3 otroci tiga gori 315| Mt 22,23-33. Mr 12,18-27. Apd 23,6-9. 5 Mz 25,5. 316| Pasaža voglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; besedila v SSP ni najti. 317| 1 Jn 3,2. 318| 2 Mz 3,6. 319| Mt 22,41-46. Mr 12,35-37. Ps 110,1. 320| K. 321| Mt 23,1-36. Mr 12,38-40. Lk 11,43. 322| Sedalisča. Exod. /3/;E3 E. Matth. 22 Marc. i2. I09.31 Psal. Matth. 23. Marc. i2. Luc. 21.321 gorivstanena. [37]Depag ty mertvi gorivsta-ieio, ie tudi ta Moizes izkazal per tim gar-mu, kir pravi, de ta Gospud ie en Bug Abraamov inu en Bug Izaacov inu en Bug lacobov. [38]Bug pag nei tih mertvih, temuč tih živih, zakai oni so nemu vsi živi.« \39]Inu eni iz tih pissariev odgovore inu pravio: »Moister, ti si provgovuril.« \40\Inu oni neso smeili nega za obeno reč več vprašati. [41] On pagpravi k nim: »Koku oni pravio, Kristus ie Davidov syn? [42]Inu sam David pravi v tihpsalmovih buqvah: 'Ta Gospud ie govuril k muimu Gospudi: Sedi k mui destnici, [43]dotle iest položim tuie sovražnike hk320 animupodnužju tuih nug.' [44]David nega imenuie Gospud, koku ie on tedai nega syn?« [45]Inu tedai, kadar so vsi ludie slišali, pravi on k suim jogrom: [46]»Varite se pred teimi pissary, kir bodo špancirali v dolgim gvantu inu lubio tu poklanene na tihplacih inu ta perva sedaliča3^^ v tih šulah inu kir radi side ozgorai v tih gosteih. \47\Kateri požiraio tih vdov hiše, s teim naprei daianem, de dolgu molio. Le-ti bodo vegše ferdam-mane pryeli.« TA TA XXI. CAP. A. Ena boga vduva z malim veliku offra. B. Prerokuie, de tempel, leruzalem bodo rezdiana. Kakovi caihni se bodo poprei godili. Jogri bodo od vseh žlaht ludi veliku terpeli; veli, de volnu terpe. C. De velike nadluge prideio čez vse neverne lude. D. Prerokuie od nega prihoda na sodni dan, kakovi caihni bodo poprei. Natu opomina vse h trezivosti, h čuvanu inu k molenu. A. Cor. iS.3' ON iepag ogledoval inu iegledal, koku so ty bogati nih daruve v ta cerkovni stok metali. \2\Inu on vidi tudi eno bogo vdu-vo, ta ie dvei scuffici noter vergla. [3]Inu on Marc. pravi: »Risničnu iest vom poveim, de le-ta boga vduva ie večkoker oni vsi noter vergla. vZjakai le-ti vsi so noter vergli h tim božym offrom od tiga, kar nim prebiva. Ampag leta ie izsuiga pomankane vuss sui užitag, kir ie imeila, noter vergla.« \5\Inu kadar so enigovurili od tiga tem-pla, de ie on bil s teim leipim kamenem inu daruvi snažnu nareien, pravi on: \6\»Prideio ty dnevi, v katerih od le-tih riči, kir vi vidite, ne bode en kamen verhu drugiga pu-sčen, de bi se ne rez^alil.« [7] Oni so pag nega vpra- 323| Mr 12,41-44. 324| 2 Kor 8,12. B. 323 235| Mt 24,3-14. Mr 13,3-13. 1 Kr 9,3-9. Jer 7,12-15. 1 Jn 4,1-6. 236| Iz 19,2. 237| Mt 10,17; 24,9. Lk 12. Jn 15,20; 16,2. 238| 2 Mz 4,12. Iz 54,13. Apd 6,10. Esa. I9.3' Matth. 24. vprašali, rekoč: »Moister, kadar le-te riči LLK:(cgg.I9.. bodeio? Inu kakovu bode znamine, kedai se Lere"!;,7. le-te riči bodo godile?« [8]On pagpravi: I. iohan. 4.325 »Gledaite, de ne bodete zepelani, zakainih veliku prideio v muim imeni inu poreko de sem iest inu ta čas ie blizi, obtu ne hodite za nimi. \9-\Kadar vi pag bote slišali od voisk inu od domačih kreigov, taku se ne prestrašite, zakai le-te riči se moreio poprei goditi, oli ta konec ne bode taku skorai.« {vTedai ie dial k nim: »Bodo eni ludie zuper te druge gori vstaieli inu enu kralevstvu zuper ta drugu. [11]Inu veliki tressuvi v mnogeterih meistih inu lakota inu žj,ize inu strašila inu veliki caihni bodo od nebes. \12\iAmpagpred le-teim vsem bodo na vas nih roke metali inu prega-neli, izdaieli v nih šule inu v keihe, vas bodo vleikli pred krale inu vyude zavolo muiga imena. [13]Inu le-tu se vom bode godilu k ani-mu pričovanu. \14\Imeite tedai zagvišnu v vaših sercih, de vom nei potreba premišlova-ti, koku se bote odgovoriali. [15]Zàkai iest vom hočo vusta inu modrost dati, kateri ne bodo mogli zuper reči inu zuper stati Matth. 10, 24. Marc. 17. Luc. 12. loh. 15, 16.327 Exod. 4. Esa. 54. Act. 6.328 stati vsi ty vaši zuperniki. [16] Vi bote tudi iz- Mich. 7.329 dani od stariših inu od bratov, od stricev inu od periatelou inu bodo ene iz vmei vas umurili. [17]Inu bote od vseh sovraženi za muiga imena volo. [18] Oli en lass od vaše glave ne pogine, \19\obderžite vaše duše s teim volnim terplenem.« [20]»Kadar pag vi bote vidili tu leruzalem C. obleženu s to voisko, tedai imate veiditi, de ie blizu neepustoba. vTedai, kateri so v ti Matth. 24...^ ludovski deželi, ty beižite na gurre inu ty, r. 13. kir so v sreidi v nim, ty puite vunkai inu kir so na puli, ty ne hodite noter. [a^^kai tu so ty dnevi tiga mesčovane, de se dopolni vse tu, kar iepissanu. \23\Veepag tim nossečim inu tim doiečim v tih istih dneih, zakai velika nadluga bode na zemli inu en serd čez le-te ludi. [24]Inu oni bodo padali od ostriga tiga meča inu bodo uieti pelani po vseih deželah. Inu Leruzalem bodepoteptanu od tih Rom. 11.331 aydov, dotle ta čas tih aydov dopolnen bode. [25]Inu bodo caihni na soncu inu nu332 luni inu na zveizdah inu na zemli tim ludem velika bridkust, de ne bodo veidili se kam 329| Mih 7,5-6. D. 330| Mt 24,15-21. Mr 13,14-19. 331|Rim11,25. 332|Na. 333| Mt 24,29-31. Mr 13,24-27. Ezk 38,19-20. Oz 10. Raz 6,12-14. Iz 19,16-17. Lk 17,22-36. Jn 1,1-5.14. 334| Mt 24,32-35. Mr 13,28-31. 335| Morda gre za Rim 13,11-14. Matth. 24. Marc. ij. Ezech. 3S. Osee. io. Apoc. 6. Esa. i9. Luc. i7. loan. i.333 Matth. 24. Marc. ij.334 Rom. I7.s kam diati, tu morie inu valluvi bodo su-meili. [26lTy ludie bodo na životu doli iemali pred strahom inu pred čakanem tih riči, kir imaiopriti čez vus sveit. Zakai tudi te nebeske moči se bodo gibale. \27\Inu tedai bodo vidili tiga Synu tiga človeika, prideioč v tim oblaku z veliko oblastio inu čestio. [28]Kadar pag le-te riči se začno goditi, taku gle-daite gori inu vzdignite vase glave, zatu kir vase odresene se perbliž^ie.« \29\Inu on pravi nim enopergliho: »Gledaite na tu figovu drivu inu na vsa drevia, \30\kadar ona ženo naprei to berst, tu videioč, sami od sebe spoznate, de ie tu leitu blizu. [3llTaku tudi vi, kadar bote vidili le-te riči se goditi, taku imate veiditi, de tu kralevstvu Božye ie blizu. [32]Risničnu iest vom poveim, de le-ta žlahta ne mine, dotle se le-tu vse ne zgodi. [33] Nebu inu zemla se rezydo, ampag muie bes-sede se ne rezydeio. \34\Varite sepag, de kei vasa serca ne bodo težka sturiena od prevelike ydi inu pyanstva inu skerbami tiga svita. Inu ta isti dan pride če^ vas na naglim, \35\zakai on pride koker en ptyčy strik če^ vse te, kir kuli na zemli prebivaio. Obtu Obtu čuite vsag čas inu molite, de vi bote Matth. 24. 336| Mt 24,42. 1 . . . . Marc. 13. Mr 13,33. mogli biti vreidni ubei^ati le-timu vsimu, i. pet. 5;336 1 Pt 4,7. kir ima priti inu sturiti se, inu stati pred te- im Synom tiga človeika.« [37]Inu on ie vučil po dnevi v tim templi, ponoči pag ie vunkai hodil inu prebival na tim hribu, kir se imenuie tih olik. [38]Inu vsi ludie so k nemu viutro zguda perhaiali, de bi nega poslušali v tim templi. TA XXII. CAP. A. ludež se zgovori s temi visšimi fary. Nim oblubi Jezusa per pravim redu v nih roke dati. Kristus pošle dva jogra v Jeruzalem, de perpra-vita tu velikunočnu iagne. B. Kristus sede k mizi, postavi to večerio suiga tellessa inu suie kry. Prerokuie od suiga fratarie. C. Te jogre, kir so se kreigali za gospostvu, opomina h ti pohlevsčini. D. Prerokuie, de Peter ga zatay. Izkaže, de tim suim ništer nei mankalu, veli, de se perpravio k velikimu terplenu. E. Kristus dolgu moli v tim vertu poleg tiga Oliskiga hriba, smertio ryna, angel ga trošta. Kervav put poti. Iudež ga s pu-šovanem frata. Peter enimu enu uhu odseca, tiga Jezus spet ozdravi. F. Kristus ie v verti uiet, pe-lan pred šcoffa. Peter ga trikrat zatay. Jezus se ozre na nega inu zdai ga greva. G. Ie zašpoto-van, zvezan, byen, pelan pred ta veliki svit, spozna pred vseimi, de ie on ta pravi Syn Božy. Y Perbližo- A. 337| 2 Mz 12,1-2. Mt 26,1-5.14-16. Mr 14,1-2.10-11. Jn 7,25.30.32; 11,45-53; 12,10; 13,2.26-27.29-30. Exod. 12. Latt. 26. Larc. 14. ioh. 7, .. , 12, 13.337 PErbližovalse iepag tapogačovipraznik, kir se imenuie velika nuč. \2\Inu ty visši fary inu pissary so iskali, koku bi nega umurili. Oli oni so se bali tiga folka. [3\Ta Zludi pag ie bil šal noter v tiga ludeža, ka-terimu ie bilu ime s pridevkom Iškariot, ta isti ie bil od tiga čissla tih dvanaist. [4]Inu on gre tiakai inu govori s teimi visšimi fary inu cehmoštri tiga templa, koku bi hotel on nega izdati. \5Tiga so se oni obesselili inu so ž nim terdnu naredili, de hote nemu dati denarie. [6]Inu on nim oblubi inu ie iskal per-ložniga čassa, de bi ga on nim izdal prez^ množice. \7\Pridepag ta oprešnikovi dan, na kateri se ie moralu offrati tu velikunočnu iagne. [8]Inu on pošle Petra inu loannesa, rekoč: »Puidita inuperpravita nom tu velikunočnu iagne, de bomo ieili.« \9\Onapag pravita k nemu: »Kei hočeš ti, de perpravi-mo?« [10]Inu on pravi k nima: »Pole, kadar vidva noter v tu meistuprideta, vaiu sreča en človik, ta nesse eno kruglo vode, puidita za nim v to hišo, v katero on puide, \11\inu recita h timu hišnimu gospodariu: 'Ta moi-ster pusti tebi poveidati, kei so te erperge, erperge, v katerih iest bom ieidel suiemi jo-gri tu velikunočnu iagne?'\12\Inu on bode vama pokazal eno veliko vežopresterto. Vn-dukaiperpravita.« [13]Inu ona dva gresta tiakai inu naideta, koker ie on nima bil po-veidal, inu sta perpravila tu velikunočnu iagne. [14]Inu kadar ta ura pride, sede on h ti mi- b. zi inu ty dvanaist jogri ž nim. [15] Inu pravi k nim: »Meniso338 ie izserca hotelu le-tu ia-gne z vami ieisti, preden iest terpim. [16]Zà-kai iest vom poveim, de naprei od tiga ne bom več ieidel, dotle ne bode dopolnenu v tim Božym kralevstvi.« \17\Inu on vzame ta 1. Cor. 5. pehar, zahvali inu pravi: »Vzemite le-ta marc'. inu ga rezdilite vmei vami, \18\zakai iest vom I. Cor. II. poveim, de ne bompyl od sadu te vinske ter-te, dotle tu Božye kralevstvu ne pride.« [19] Inu on vzame ta kruh, zahvali, rezlomi inu nim da, rekoč: »Le-tu ie muie tellu, kateru lohan. 6.340 se za vas da. Le-tu deite k muimu spominu.« [20] Glih taku tudi ta kelih po tei večery inu pravi: »Le-ta kelih ie ta novi testament v ti muy kry, katera se za vas preliva. \21\Ni- Matth. 26.^^ šter mane, pole, ta roka muiga fratarie ie z Marc. meno na mizi. [22]Inu gviš- T 2 nu 338| Se. 339| 1 Kor 5,7. Mt 26,26-30. Mr 14,22-26. 1 Kor 11,23-25. 340| Jn 6,47-58. 341| Mt 26,23. Mr 14,20. 342| Mt 26. Mr 9,34-37; 10,41-44. Lk 9,46-48. 1 Pt 5,3.5-6. 343| Lk 2,29-32. 344| Mt 9. Raz 3,21. 345| Besedilo v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; tega v SSP ni najti. C. Matth. 26. Mar. 9, i0. Luc. 9. i. Pet. 5.342 Luc. Matth. 9. Apoc. 3.344 D. nu ta Syn tiga človeika gre kiakai, koker ie odločenu. Oli vsai vee timu istimu človeiku, skuzikateriga ie on fratan.« \23\Inu oni začno iskati vmei sebo, du bi ta iz ž nih bil, kir bi imel tu sturiti. [24]Inu vmei nimi se tudi vzdigne ena ar-drya, kateri bi se vmei nimi ta vegši vidil. \25\On pagpravik nim: »Ty deželskikrali go-spoduio čez te ludi inu kateri oblast čez nee imaio, bodo dobrutliviimenovani. [26]Vi pag nekar taku, temuč kateri ie ta vegši vmei vami, ta bodi koker ta mlaiši, inu kateri ukazuie, koker ta, kir služi. \27]Zakai, kateri ie ta vegši? Ta, kir per mizi sedi, oli ta, kir služi? Nei li ta, kir sidi?lest sem pag v sre-idi vas koker ta, kir služi. [28] Vi' ste pag ty, kir ste obstali z meno v tih muih izkušnavah. [29] Inu iest hočo vom odločiti tu kralevstvu, koker ie mui Oča meni odločil, [30]de vi bote ieili inu pyli per mui mizi v tim muim kralev-stvi inu sideli na tih stoleih inu bote sodili te dvanaist izraelske plahte.« 'Ta Gospud pagpravi:]^345 \3i\»Simon, Simon, pole, ta ZJudi ie pegeroval vas, de bi vas mogel činiti 343 činiti koker to psenico. \32\Ampag iest sem prossil za te, de tuia vera ne zmainka inu kadar se ti nekadai preobernes, taku poterdi tuie brate.« [33]On pag pravi k nemu: »Go- Matth. 26. , . ;• • . • ;• Marc. i4. spud, iest sem pernaredin v to iečo inu tudi lohan. ij.346 v to smert s tebo puiti.« [34]On pagpravi: »Petre, iest tebi poveim, danas ne bode ta petelin peil, preden ti mene trikrat bodes za-tayl, de ti mene ne znas.« \35\Inu on pravi k Matth. io. nim: »Kadar sem iest vasposilal prez^ kar- Lu1;. ^.347 neria, prez taske inuprez črevlev, ie li vam kai mankalu?« Oni pagpravio: »Nister.« [36] Tedai on pravi k nim: »Ampag zdai, kateri ima en karner, ta ga vzami, glih taku tudi to tasko, kateri pag ne ima, ta prodai suio sukno inu kupi en meč. \37\Zakai iest vom po- Esa. 53.348 veim, onu mora le-tu tudi biti na meni do-pernessenu, kar iepissanu: Inu on ie s teimi krivimi zraitan, zakai vse te riči, katere so od menepissane, imaio en konec.« [38]Oni so pag diali: »Gospud,pole, le tukaista dva meča.« On pag reče k nim: »Onu ie zadosti.« [39]Inu on gre vunkai po nega navadi na to Olikovo gorro inu za nim gredo tudi nega jogri. [40]Inu kadar on kiakai na tu meistu pride, T 3 pravi E. 346| Mt 26,31-35. Mr 14,27-31. Jn 13,36-38. 347| Mt 10,9-10. Mr 6,8-9. Lk 9,3. 348| Iz 53,12. 349| Mt 26,36-46. Jn 18,1. 350| Jn 6,38. Latt. 26. iohan. .8.3 iohan. 6.35 351| Mt 26,47-56. Mr 14,43-50. Jn 18,3-11. Matth. 26. Marc. /1/4. lohan. /1/8.3- pravi k nim: »Molite, de ne pridete v to iz-kušnavo.« [41]Inu on se odterga od nih, kar bi z anem kaminom lučil, inu on doli poklekne, moli inu pravi: \42\»Oča, aku hočeš ti, prelo^ le-ta kelih od mene, oli vsai nekar muia vola, temuč tuia se izydi.« [43]Inu en angel iz nebes se nemuprikaže, ta ie negapoterdil. [44] Inu kadar ie nega bil ta smertni strah obšal, ie on teim dale molil. Inu nega put ie bil koker ene srage od kry, te so tekle na zemlo. [45] Inu kadar on vstane gori od te molitve inu pride k suim jogrom, naide nee speeče od žalosti. [46]Inu pravi k nim: »Kai spyte vi? Vstanite gori inu molite, de vi ne pridete v to izkušnavo.« [47] V tim pag, kadar ie on še govuril, pole, ena množica tih ludi inu eden iz tih dvanaist, kir se ie imnoval ludas, ta gre semkai naprei pred nimi inu se ie perbli-žoval k Jezusu, de bi nega kušal. [48jJezus pag pravi k nemu: »ludež, ti s teim kušovanem frataš Synu tiga človeika?« \49\KQdar pag vidio ty, kir so okuli nega bili, kai iz tiga ima biti,pravio k nemu: »Gospud, hočmo li z mečom udariti?« \50\Inu eden iz ^ih udari tiga visšiga farye hlapca inu nemu odseca matt. 26. marc. 1+.3- F. odseca tu destnu uhu. \51Jezuspag odgovori inu pravi: »Pustite dosehmal.« Inu on do-tagne nega uhu inu ga ozdravi. [52\Jezuspag pravi h tim visšim fariem inu h tim cehmo-štrom tiga templa inu starišem, kir so bili čez^ nega prišli: »Vi ste vunkai prišli koker k animu razbuiniku z meči inu štangami [53] inu kadar sem vsag dan bil v tim templi z vami, neste tih rok na me iztegnili. Ampag le-ta ie una vaša ura inu oblast te temme.« [54] Oni so pag nega uieli inu pelali proč inu so ga perpelali v to hišo tiga visšiga farie. Inu Petrus ie šal za nim od deleč. \55\Kadnr so lohan. 18. Matth. 26. pag oni bili ogen zneitili v sreidi tiga palača Marc. 1+.353 inu vkupe sideli, Peter tudi sede vmei nee. [56] Inu kadar ie nega ena dekla, sidečiga per luči, vidila, ta ista ie v nega ravnu pogledala inu ie diala: »Le-ta ie tudi ž nim bil.« [57] On ie pag nega zatayl, rekoč: »Žena, iest nega ne znam.« \58\Inu čez^enu maihinu zagleda nega en drugi inu pravi: »Ti si tudi iz letih eden.« Peter pagpravi: »Clovik, iest ne-isem.« \59\Potle čez en čass okuli ene ure ie en drugi poterioval, rekoč: »Risnič- 352|Mt 26,51. Mr 14,47. 353|Jn 18,12-18.25-27. Mt 26,57-58.69-75. Mr 14,53-54.66-72. 4 nu, 354| Mt 26,34. Mr 14,30. 355| Mt 16,21; 17,22-23; 20,18-19. Mr 8,31; 9,31. Lk 9,22; 17,25; 18,32-33. Iz 50,6. Mt 26,67-68. Mr 14,65. 356| Kol 3,1. Heb 1,3; 10,12. 357| Natu. Matth. 26. Marc. i4.354 G. Matth. i6, i7, 20. Marc. 8, 9. Luc. 9, i7, i8. Esa. 50. Matth. 26. Marc. i4.355 Col. 3. Heb. i, nu, le-ta ie tudi ž nim bil, zakai on ie en Galilevc.« \60\Inu Peter pravi: »Clovik, iest ne veim, kaisi ti praviš.« [6i]Inu zdaici, dotle ie on šegovuril, ie zapeil ta petelin inu ta Gospud se ie obernil inu ie pogledal na Petra. Tedai ta Peter ie spumnil na to bessedo tiga Gospudi, koku ie on k nemu govuril: »Preden ta petelin bode peil, bodeš mene try krat zatayl.« [62] Inu Peter gre vunkai inu se grenku plače. [63ì^y možiepag, kir so Jezusa deržali, so špot delali iz žnega, so ga byli [64]inu kadar so nega čez^ uči pokrili bili, so ga bylipo nega oblyčiu inu vprašali, rekoč: »Ugeni, du ie ta, kir ie tebe udaril?« [65] Inu dosti drugih riči so govurili iz špota zuper nega. [66] Inu kadar ie dan bil, so vkupeprišli ty stariši tih ludi inu ty pissary inu so ga pelali sebo na nih rotavž. \67\Inu so diali: »Si li ti ta Kristus? Povei nom.« Inu on pravi k nim: »Aku vompoveim, vi ne bote verovali. [68]Aku iest vas bom tudi vprašal, vi meni ne bote odgu-vorili inu mene ne bote izpustili. \69\Od le-ti-ga čassa uže bode ta Syn tiga človeika sidil na destnici te močiBožye.« [70]Notu357 oni vsi 356 oni vsi reko: »Tisi tedai Syn Božy?« On pravi k nim: »Vi govorite, zakai iest sem.« [71]Oni pagpravio: »Kai mi potrubuiemo več Matth. 26.3 pričovane, mi smo sami iz^ nega vust slisali.« TA XXIII. CAP. A. Jezus ie pred Pilatušom, de te ludi ž nega vukum zuper gosposčino nastavle. B. Erodež suiemi dvorniki se tudi špota Jezusu inu se s Pilatušom spravi. C. Pilatus očitu pričuie. Kristus ie nedolžen, ga hoče izpustiti. Ampag ta veliki farski inu gmainski šrai ga peržene, da Barabasa izpusti, Kristusa pusti cryžati. D. Kristusa pelaio iz meista h crižanu. Simonu permoraio cryž za nim nesti. Prerokuie, de vsem ludom hudu pui-de. Ie crižan v sreidi dveiu razboinikov, prossi za suie sovražnike. E. Na crižu visse-čimu se ta vsa gmaina inu gosposčina inu en loter špotaio. En sam razboinik v nega ve-ruie. F. Kristus ob večernici suio dušo izroči Bogu, umerie, sonce merkne, zakrivalu v templi se rezdere, centurio ga za brumniga derži, to gmaino ie grevalu. G. losef, en roter ga poštenu pocopa. Te žene nega tel-lessu špeceryo nareieio. 358| Mt 26,65. N a tu nih vsa množica vstane gori inu ga pelaio pred Pilatusa \2\inu začno čez^ nega tožiti, rekoč: »Le-tiga smo T 5 mi A. 359| Mt 27,1-2.11-14. Mr 15,1-5. Jn 18,28-38. 360| Corr.: vpyli. 361| Mt 4,23. 362| Imenuieč. 363| Lk 3,1. Lk 18,37. 364| Lk 9,9. Matth. 27. Marc. 15. lohan. 18. Matth. 27.359 Latth. 4.3 B. Luc. 3. Luc. .8.3 Luc. 9.3 mi zapopali, de ie on te ludi preobračal inu ie branil dati ta činž^ timu cessariu inu on pravi, de ie on Kristus, ta kral.« \3\Pilatus pag vpraša nega, rekoč: »Si li ti ta kral tih ludov?« On odgovori inu pravi: »Ti ie govoriš.« [4]Pilatus pagpravih tim visšim fa-riem inu h ti množici tih ludi: »Lest ništer kriviga ne naidem na le-tim človeiku.« [5] Oni so pag teim sylniši bili360 inu diali: »On vmei teimi ludmi punt začene, on ie vučil po vsei ludovski deželi inu ie začel v ti Galilei noter do le-tiga meista.« [6]Pilatus pag, kadar ie zaslišal imenuieš""62 to Galileio, ie vprašal, aku bi on en galile-vski človik bil. [7]Inu kadar on zyei, de on pod tiga Erodeža gosposčino sliši, ga pošle od sebe h timu Erodežu, kateri ie tudi v tih istih dneh v teim leruzalemu bil. [8]Erodež pag, kadar Jezusa ugleda, se ie sylnu obesse-lil, zakai on biga bil rad izravna vidil, za-kai on ie veliku slišal od nega inu se ie zavu-pal, on bode vidil od nega kakov caihen delati. [9]Inu on ie nega z dostimi bessedami vprašal. On pag nemu nei ništer odguvoril. [viTy visšifary pag inupissary, ty so tukai C. tukai stali inu so tožyli sylnu čez nega. [11] Ampag Erodež sred suimi žplnery ie nega verahtal inu se ie špotal nemu inu ga obleiče z anem beilim gvantom inu pošle spet nazai timu Pilatušu. \12\Inu na ta isti den Pilatuš inu Erodež sta vmei seboperiatelapostala, zakai poprei sta bila eden timu drugimu so-vraž. \13]Pilatuš pagpokliče te visše farye inu te oblastnike inu to gmaino vkupe \14\inu pravi k nim. »Viste meni le-tiga človeika naprei dali koker eniga, kir te ludi odvrača, inu, pole, iest sem nega tukai pred vami izupra- Matth. 27. šovalinu iest ne naidem na nim obenih ta- loh'aiì .Ii8. kih krivih riči, za katerih volo vi čez nega Actor. tožite. [15]Erodež tudi nekar, zakai iest sem vas k nemu poslal, inu, pole, od nega ništer nei sturienu, kir bi bilu te smerti vreidnu. [16] lohan. ip.36 .« [17] Inu 27. Marc. i5.368 Obtu ga hočo štraifati inu izpustiti. on ie moral ob tim prazniku nim eniga izpustiti^66 \18\iAmpag ta množica tih ludi vsa Matth. kmali zevpye inu pravi: »Deni proč le-tiga inu izpusti nom Barabassa,« \19\kateri ie bil za volo eniga sturienigapunta v tim meistu inu kir ie bil eniga ubyl, v to iečo verž^n. Pilatus 365| Mt 27,17. Mr 15,9-10. Jn 18,38. Apd 4,10. 366|Jn 19,4.6. 367| Vrstica 17 se v SSP ne nahaja. 368| Mt27,17.21.26. Mr 15,7-15. 369| Mt 27,24. Apd 3,13-14. 370| Mt 27,55-56. Jn 19,25. Zah 12,10.13-14. Matt. 27. Act. 3. 369 D. Matth. 27. Ioh. i9. Zah. i2.370 [20]Pilatus pag zupetgovori k nim inu ie hotel Jezusa izpustiti. \21\Oni so pag vpyli inu diali: »Cryžai ga! Cryžai ga!« [22] On pag k nim h tretymupravi: »Kaiie on tedaihudiga stu-ril? lest obeniga uržaha te smerti na nim ne naidem. Obtu hočo nega štraifatiinu izpustiti.« [23]Ampag oni so nad nim tuliku bili inu vpyli z veliko štimo inu sopegerovali, de bi on crižan bil. Inu ta nih vpy inu tih vi-sših fariev ie premagal. [24]Inu Pilatus ie per-sodil, de bi se sturilu, kar so oni pegerovali, [25]i'nu izpusti nim tiga, kateri ie bil za volo punta inu uboye v to iečopostuvlen, za kateriga so oni prossili. Jezusa ie pag čez dal nih voli. [26]Inu kadar nega pelaio vunkai, uiameio eniga Simona Cyrenskiga, gredočiga i^pula, inu polože na nega ta cryž, de ga nesse za Jezusom. [27]Inu za nim gre ena velika množica ludi inu tih žen, te so nega klagovale inu plakale. [28JJezus pag se obernepruti nim inu pravi: »Vi, sčere ieruzalemske, ne plači-te, ne plačite se če^mene, temučče^same sebe se plačite inu če^ vaše otroke, \29\zakai, pole, prideio ty dnevi, v katerih poreko: 'Srečne Ierem. S. Osee. io. ne so te ialove inu ta tellessa, kir ne so rodila inu te persi, kir neso doyle.' \30TXedai bodo začeli govoriti h tim gorom: 'Padite čez Apoc. 6. nas!'inu h tim hribom: 'Zakrite nas!'[31]Za-kai, aku le-tu na ti m serovi m dreviu dalaio, na tim suhi{m'],' kai se bodegodi-lu?« [32]^ni[m'\' sta bilapelana tudi dva druga huda lotra, de bi se umurila. [33] Inu kadar oni prideio na tu meistu, kir se ime-nuie Calvaria, undukai so oni nega križali inu te lotre ž nim, eniga na destnici, tiga drugiga na levici. [34]Je^us pag pravi: »Oča, odpusti nim, zakai oni ne veido, kai dela-io.« Inu oni so nega gvant rezdeilili inu so zain lossali. [35]Inu ty ludie so stali inu gledali inu ty vissi ž nimi red so spot delali iz nega, rekoč: »On ie drugim pomagal, pomagai zdai sam sebi, ie li on Kristus, ta izvoleni Božy.« [36] Nemu so se tudi spotali ty žplnery, ty so k nemu stopili inu so nemu essihpodaieli \37\tar diali: »Si li ti ta iudovski kral, taku poma-gai sam sebi.« \38\Onu ie tudi ozgorai nad nim tu pissmu bilu pissanu [zgerskimi inu z latinskimi inu z iudovskimipustabi]:376 »Le-ta ie ta Esa. 53.3 Act. 7. Psal. 2i. Matth. 27. Marc. i5. loh. i9.373 E. Matth. 27. Marc. i5.374 Matth. 25. loh. i9.375 371|Jar8,14. Oz 10,8. Raz 6,16. 372| Iz 53,12. 373| Apd 7,60. Ps 22,19. Mt 27,35. Mr 15,24. Jn 19,24. 374| Mt 27,39. Mt 15,29. 375| Mt 27,42. Jn 19,19-21. 376| Besedilo v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; v SSP se ne nahaja. F. 377| Ps 71,1. Apd 7,59. Mt 27,46-49. Mr 15,34-37. 378| Pravičin. Psal. 70. Act. 7. Matth. 27 Marc. .5.3 ie ta iudovskikral.« [39]Inu eden iztyu raz-boynikov, kir sta bila obeišena, ie nega šen-toval, rekoč: »Si li ti ta Kristus, taku ohrani sam sebe inu nayu.« \4i\iAmpag ta drugi odgovori, ga svari inu pravi: »Ne boišli se ti Boga, kir si glih v tim istim ferdamnanu? [41] Inu mi sva tukaigvišnu po pravici, zakai mi dvapriemleva tu, kar so nayu dela vrei-dna. Ampag le-ta nei ništer nespodobniga sturil.« vmInu pravi k Jezusu: »Gospud, spo-missli na me, kadar prideš v tuie kralev-stvu.« [43]Inu Jezus pravi k nemu: »Risničnu iest tebipoveim, danas bodeš ti z meno v tim rayu.« [44]Inu ie bilu okuli te šeste ure inu ena tema se sturi čez vso deželo noter do te devete ure. [45]Inu tu sonce merkne inu ta pert v tim templi se reztergapo sreidi narazen. [46]Inu Jezus zevpye z velikim glassum inu pravi: »Oča, iest poročam mui duh v tuie roke!« Inu kadar ie on le-tu rekal, pusti to dušo. [47] Ta altman pag, kadar se ie godilu, ie čestil Boga inu ie dial: »Za risnico, le-ta človik ie pravičim"33^ bil.« [48]Inu vsi ludie, kir so se bili vkupe sešli le-tu gledati, kader so vi- so vidili, kar se ie godilu, so na nih perssi byli inu so se zupetpovernovali. [49]Inu vsi nega znanci inu te žene, katere so za nim hodile iz te Galileie, so stali od daleč inu so le-tu vse vidili. \50\Inu, pole, en mož, katerimu ie ložef bi- G. lu ime, eden iz^ tiga velikiga sveita, kateri ie bil en dober inu brumen mož, [51]ta nei bil v Matt. 27. 379| Mt 27,57-61. . . J. ^ 7-7 -7 J „t ■ Marc. 15. Mr 15,42-47. nih svit inu diane pervolil, ta ie bil od Ari- iohan. I9.379 Jn 19,38-42. mateie, eniga iudovskiga meista, kir ie tudi čakal na tu kralevstvu Božye. [52lTa isti ie šal h timu Pilatušu inu ieprossil za Jezusevu tellu. [53]Inu kadar tu doli vzame inu obye v enu platnu inu ie položi v en grob iz kamena izsekan, v kateri še nisče nei bil položen. [54] Inu ie bil ta dan tigaperpravlena inu ta so- Esa. 8.380 3 80| iz 8. bota ie resvitovala \55\inu te žene, katere so bile prišle iz te Galileie, so za nim hodile inu so ogledovale ta grob inu koku ie nega tellu bilupoloženu. [56\Inu one se spet verneio inu perpravio tu žlahtnu korene inu te žalbe inu ob tei soboti so počivale po tei zapu-vidi. TA 352 S. LVKEŽA evangeli TA XXIIII. CAP. A. 381| Mt 28,1-10. Mr 16,1-8. Jn 20,1-10. matth. 28. ®arc. i6. Ioh. 20.381 382| Perpo(gnile). A. Te žene gredo Kristusa v grob žalbati, nim se prikažeta dva angela inu govorita ž nimi, tu one tim jogrom pravio, tiga oni nim ne veruio. Peter sam v grob pogleda inu se začudi. B. Kristus se izkaže dveima, kir gresta v ta Emavs inu kir govorita od nega, svari nyu nezastopnost inu nevero. Nima tu pismu, kateru od nega govori, izlaga. Nega stuprov, kadar ie kruh rezlamal, spoznata. C. Kristus na ta dan, kir vstane od smerti, se izkaže vseim jogrom. H poterienu nih vere nim pokaže roke, noge, se pusti tipati. Iei vpričo, nim da, de vse pismu zastopio. D. Jo-grom oblubi poslati S. Duha. Veli nim čakati v Jeruzalemu, gre od nih v nebessa. POtle na ta pervi dan po tei soboti, viu-tro pred dnem, prideio ene h timu grobu inu so nossile tu dobru disseče korene inu žalbe, kir so bile perpravile, inu nekatere druge ž nimi. \2]Inu one naideio ta kamen odvalen od tigagroba \3]inu kadar noter gredo, neso nešle tiga telessa tigagospudi Jezusa. [4]Inu pergudilu se ie, kadar so one sem tar tam misslile, pole, dva moža, ta stoyta poleg nih v leskačevim gvantu. [5]Kadar so se pag one bile prestrašile inu nih obličie pergo-382 perpognile dolipruti tei zemli, pravita k Matth. 2838 nim: »Kai vi isčete tiga živigaper tih mer- ' ' tvih? [6] On nei tukai, temuč on iegori vstal. Spomislite, koku ie on vom pravil se tedai, kadar ie on v ti Galilei bil, rekoč, \7\de ta Syn Luc. 9.384 tiga človeika more izdan biti v te roke teh gresnih ludi inu križan biti inu na trety dan gori vstati.« \8TXedai one zmislio na nega bessede \9-\inu se spet verneio od groba inu po- Matth. 2S. ■1 J ^^ • ^ • Mar. i6. veido le-ttu vseim teim anaistim inu tim Ioh. 2o.385 drugim vseim. [10]Ie bila pag Maria Magdalena inu loanna inu Maria lacopova inu te druge, kir so ž nimi bile, katere so le-te riči pravile tim jogrom. \11\Oli nih bessede so se nim vidile koker eni prazni marini inu nim neso verovali. \12\Peterpag, ta vstane inu teče h timu grobu inu noter poluka inu vidi te ruhe same lezeče inu gre proč inu se timu, kir se iegodilu, sam sebo čudi. [13]Inu pole, dva iz žnih gresta na ta isti dan v en kastel, kir se imenuie Emavs, kateri ie bil od leruzalema sestdesset moskih vstric tekov deleč. [14]Inu sta vmei seboper- Z povei- B. 383| Mt 28,5-6. Mr 16,6. 384| Lk 9,22. 385| Mt 28,8. Mr 16,7-8. Jn 20,18. 386| Mr 16,12-13. marc. i6.3' 387| Mt 21. Matth. 388| Jn 20,1.18. Ioh. poveidala od vseh teih riči, kirso se bile zgu-dile. [i5]Inu pergudilu se ie, kadar sta taku marunovala inu eden druziga izuprašovala. Jezus se tudi k nimaperbliža inu gre ž nima. \i6]Ampag nyu oči so bile deržane, de ga nesta spoznala. \i7]Inu on pravi k nima: »Kakovi so le-ti vaiu izguvori, katere vmei sebo gredočskladata?« Inu sta žalostna. [i8] Inu ta eden odgovori, katerimu ie bilu ime Cleofas, inu pravi k nemu. »Ti si sam vmei temi ptuimi v tim leruzalemu, kir nesi vei-dil, kakove riči so se v tih dneh v nim sturile?« [i9]Inu on pravi k nima: »Kakove?« Inu ona nemupravita od Jezusa Nazarenskiga, kateri ie bil en mož, prerok, mogoč s teim di-anem inu s to bessedo pred Bugom inu pred vsemi ludmi. \20\Inu koku so nega ty naši vi-sši fary inu regenti izdali v tu ferdamnane te smerti inu so ga crižali. i2i]»Mi smopag se zevupovali, de ie on ta, kir bi imel ta Izrael odrešiti, inu čez le-tu vse ie danas ta trety dan, kar so le-te riči sturiene. [22]Nas so tudi nekatere žene od tih naših omamile, kate- 387 388 katere so danas vzgudo bile per tim grobu [23] inu neso nešle nega telessa. Te prideio inu pravio, de so tudi enu videne tih angelov vidile, kateri so diali, de ie on živ. [24]Inu nekateri, kir so z nami bili, ty so bili šli kiakai h timu grobu inu se389 nešli, koker so te žene pravile, ampag nega neso vidili.« \25Tedai on k nima reče: »O, vi neumni inu kasniga serca k verovanu vsimu timu, kar so typreroki govurili. [26]Nei li moral Kristus terpeiti Esa. 50, 53.3 le-te riči inupuiti noter v tu suiegospostvu?« [27]Inu on začne od Moizesa inu od vseh prerokov inu ie nim izlagal po vsim pismu tu, kar ie od nega bilu. \28\Inu oni se per-bližaio h timu caštelu, kamor so šli. Inu on se ie hinil, de hoče dale puiti. \29\Inu ona sta Gen. I9.391 negapermorala inu diala: »Ostani per na- I4. ma, zakai uže na večer gre inu ta dan se ie naklunil.« Inu on gre noter, de bi ostal per Matth. 16.3-nima. \3i\Inu pergudilu se ie, kadar ie on per mizi ž nima sidel, vzame ta kruh inu zahvali, potle ga rezlomi inu ga nima poda. [31] Inu nyu oči so bile odperte inu ga spoz- Z 2 nata 389| So. 390| Iz 50,6; 53,3-8. 391| 1 Mz 19,2-3. Lk 14,15-23. 392| Apd 16,15. nata inu on pogine proč od nyu. \32Tedai ona pravita vmeisebo: »Nei li naše serce notri v nayu gorelu, kadar ie on z nama na tim potu govuril inu ie nama tu pismu odpiral?« [33] Inu ona vstaneta gori to isto uro inu sepo-verneta spet v tu leruz^lem inu naideta te anaist vkupe zbrane inu te, kir so ž^imi bili, [34]kateriso diali: »Ta Gospud ie risničnu gori vstal inu se ie timu Simonu prikazal.« [35]Inu ona sta tudi nimpravila, kai se ie bilu zgudilu na tim potu inu koku ie bil od nih spoznan iz tiga kruha lomlenia. C. \36\Kadar sopag oni od tih ričigovurili, stopi on sam Jezus v sred nih inu reče k nim: »Ta myr bodi z vami.« \37\Oni se pag prestrašio inu so se bali, so meinili, de oni vidio eniga duha. \38\Inu on pravi k nim: »Kai ste 393| Jn 20,19-23. lohan. 20. 393 se zmotili inu zakai prideio take misli v ta vaša serca? \39\Pogledaite muih rok inu muih nug, zakai iest sem ta isti. Potipaite mene inu gledaite, zakai en duh ne ima messa inu kosti, koker vi vidite, de iest imam.« [40]Inu kadar ie on tu izgovuril, pokaže kaže nim te roke inu noge. [4i]Kadar pag oni odčudessa inu vesselia še neso verovali, pra- lohan. 2i.394 vi k nim: »Imate li vi tukai kai ieisti?« [42] Inu oni nemu naprei polože en kos od ene pečene ribe \inu od žbelniga satovia.]395 \43\Inu on ie vzel inu ie ieidel pred nimi. v^^Potle on pravi k nim: »Le-tu so te bessede, katere sem iest q vom govuril še tedai, kadar sem Matth. i6.396 per vas bil, de ie potreba bilu, de se dopolni vse tu, kar ie od mene pissanu v ti Moizeso-vi postavi inu v tih prerokih inu v tih psal-mih.« [45lTedai ie on nim odperl to zasto-pnost, de so zastopili ta pissma, \46\inu pravi k nim: »Taku ie pissanu inu taku ie Kristus Act. i7.397 moral terpeiti inu gori vstati od smerti na trety dan \47\inu de se ima pridigati v nega imeni ta pokura inu odpusčane tih grehov Mich. 4.398 vmei vsemi ludmi inu začeti se v tim leru-zalemu. [48] Fi' ste pag le-tih riči priča. \49\Inu pole, d. iest hočo čez vas poslati to oblubo muiga Oče- ^ ^ ta. Inu vi ostanite v tim meistu Ieruzalem, loh. i4, ij, i6. dotle vi bote obličeni od vissokiga s to mo- Act^ i'.399 . čio.« [50]Potle on nee pela vunkai, Z 3 noter 394| Jn 21,5. 395| Pasaža v oklepaju je Trubarjev dodatek; SSP tega besedila ne navaja. 396| Mt 16. 397| Apd 17,31. 398| Mih 4,2. 399| Apd 1,4.8; 2,33. Jn 14,16; 15,26; 16,7.13. Mr 16,19-20. Apd 1,9-11. noter do te Betanie, inu vzdigne gori suie roke inu nee žegna. [51]Inu pergudilu se ie, kadar ie on nee žegnoval, se on loči od nih inu ie bilnessengori v nebu. \52\Oni pag, kadar so nega molili, so se spet vernili v tu le-ruzalem z velikim vesseliem \53\inu so veden v tim templi bili inu so čestili tar hvalili Boga. TIGA S. EVANGELIA, skuzi S. Lukeža zapissani-ga, konec. TA TA SVETI EVANGELI OD JEZUSA KRISTUSA, od S. Duha skuzi s. lanža evangelista inu jogra zapissan. TA I. CAP. A. S. Ioannes pričuie, de Kristus ie ta pravi večni Bug, ta večna, vsiga mogoča besseda Božya, skuzi to so vse riči stvariene inu de ie potle v tim čassu pravi človik postal. Ta isti vse verne resvičuie, živi inu sturi, de so otroci Božy inu erbiči večniga leb-na. B. Ioannes Kerstnik tudi pričuie od Kristusaviga bogastva inu de on sam prov Boga zna inu ga nom daie na znane. C. Io-annes Kerstnik pred teimi ieruzolimskimi sli očitu spozna, de on nei ta Kristus, inu nim povei, kai ie nega diane. D. Kerstnik h tretymu zastopnu pričuie, de Kristus ie ta sami odločeni offer od Buga, kateri vse greihe vzame od nas inu kir nas S. Duhum kersčuie, inu de ie on ta pravi večni Božy Syn. E. Četertič Kerstnik pričuie inu kaže suim mlaišem na Kristusa. Dva gresta za nim, Andreas Petra pela k Jezusu, Jezus Simonu ime izdei. F. Kristus Filippa k sebi pokliče. Ta perpela tudi Natanela k Jezusu. Jezus z Natanaelem se periatlivu zgovarie. "T "T Tim začetku ie bila ta besseda inu a. 4 ta 1| 1 Mz 1,3-26. Prg 8,22-31. Jn 3; 8,12; 12,46; 14; 9,13-41. 2| Jn 5,17-30. 3| Iz 56,5 Oz 1 Rim 8,3.8-9.12-17 Gal 5,16-26 Bar 2,2 Mt 17,20 2 Pt 1,17 1 Jn 1,2.13 Gen. 1. Prov. 8. lohan. 3, 8, 12, I4, 9.1 lohan. J.2 Esa. 56. Hos. 1. Rom. 8. Gal. J. Baruh 2. Matth. 17. 2. Pet. 1. 1. lohan. 1.3 ta besseda ie bila per Bugi inu ta ista besseda ie bil Bug. \2\Le-ta ie bila v tim začetku per Bugi. [ì\Vse riči so skuzi to isto sturiene inu prez^ te iste ništer nei sturienu, kar ie sturie-nu. \4\V ni ie bil ta život inu ta život ie bil ta luč tih ludi \5\inu ta luč v tih temmah sveiti, oli te tamme no nesopopale. [t\En človik ie bil poslan od Buga, timu ie bilu ime loannes. [7] Ta isti ie bil prišal h pričovanu, de bi on pričoval od te luči, de bi vsi skuzi nega verovali. \%\On nei bil ta ista luč, temučde on pri-čuie od te luči. f>ìTa ista ie bila ta prava luč, katera resveiti vse ludi, kir prideio na le-ta sveit, \io\ona ie bila na tim sveitu inu ta sveit ie skuzi no sturien, oli ta sveit no nei spoznal. \M-\Ona ie v tu suieprišla inu ty suy no neso gori vzeli. wxAmpag kuliku nih no so gori vzeli, tim istim ie dala to oblast, de mogo biti Božy otroci le-tim, kir v ne ime veruio. [ii]Kateri nekar iz te kry, ne iz te vole tiga messa, ne iz te vole eniga moža, temuč iz Buga so royeni. [i4]Inu ta ista besseda ie messu sturiena inu ie prebivala vmei nami inu mi smo vidili nee gospostvu, enu gospostvu, koker koker tiga iediniga royeniga od Očeta, pol-niga te gnade inu te risnice. [15]loannes iepričoval od nega, ie vpyl inu dial: »Le-ta ie bil, od kateriga sem iest pravil: 'Ta, kir pride za meno. Zjokai, on ie bil proprei preden iest.'« \i6\Inu od nega pol-nusti smo mi vsi vzelignado za gnado. [17] Zakai ta postava ie skuzi Moizesa dana. Gnada inu risnica ie skuzi Jezusa Kristusa izzešla. [ii]Boga nisče nei nigdar vidil, ta eden royeni Syn, kateri ie v tim krylu tiga Očeta, ta ie nom zastopnupoveidal. [i9]Inu le-tu ie tupričovane loannesovu, kadar so ty ludi i^leruzalema bili poslali te farie inu levite, de bi nega vprašali: »Du si ti?« [io]Inu on ie spoznal inu nei tayl. Inu ie spoznal, rekoč: »lest nesem Kristus.« \ii]Inu oni so nega vprašali: »Kai si tedai? Si li ti Elias?« Inu on pravi: »Nesem.« »Si li ti ta prerok?« Inu on odgovori: »Ne.« [ii]Natu pravio oni k nemu: »Kai si ti tedai, de mi damo odguvor tim, kir so nas poslali? Kai praviš ti od sam sebe?« \i3\On reče: »Iest sem ta štima tiga, kir vpye v ti pusčavi: Z f 'Rev- B. Matth. 3. Marc. 1. Col. 2.4 Act. 20. Deut. 5. 1. loh. 4.5 C. loh. 5, 3.6 Matth. 11. Deut. 18. Matth. 5. Marc. 1. Luc. 3.8 4| Mt 3,11-24. Mr 1,4-25. Kol 2,9-10. 5| Apd 20. 5 Mz 5,1-22. 1 Jn 4,7-12. 6| Jn 5,33; 3,28. 7| Mt 11,14. 5 Mz 18,15. 8| Mt 3,1-2. Mr 1,2-8. Lk 3,15-17. 9| Iz 40,3. Esa. 40. 10| Mt 3,11-13. Mr 1,7-8. Lk 3,16. Apd 16,33. 11| Jn 3,23; 10,40. 12| Poprei. 13| Iz 53. 1 Kor 5,7. 14| Mt 3,13-17. Mr 1,9-11. Lk 3,21-22. Math. 3. mar. I. Luc. 3. Act. 16.10 Ioh. 3, 10. D. Esa. 53. 1 1. Cor. 5. 1 Math. 3. Mar. I. Luc. 3. 14 'R^vnaite ta pot tiga gospudi,' koker ie ta Ezaiasgovuril.« \14\Inu ti, kirso bili poslani, so bili od tih farizeiov. \i5\Inu oni so nega vprašali inu diali k nemu: »Po kai tedai kersčuieš, kadar ti nesi Kristus ne Elias ne ta prerok?« \i6\Ioannes nim odgovori inu pravi: »lest kersčuiem s to vodo, ampag v sreidi vmei vami stoy eden, kateriga vi ne z^ate. \n\On ie ta isti, kir za meno pride, kateri ie bil pred meno, kateriga iest nesem vreiden, de bi nega črevlem iermena odvezal.« [i«\Le-te riči so sturiene v ti Batabari na uno stran Iordana, undu, kir ie Ioannes kersčoval. [29] Na drugi dan ugleda Ioannes Jezusa, k sebi gredočega, inu pravi: »Pole, le-tu ie tu iagne Božye, kateru tagreih tiga svita nossi. \30\Le-ta ie ta, od kateriga sem iest pravil: 'Za meno pride en mož, kateri ie bil pred meno.'Zakaion ie bil proprei^^preden iest [31] inu iest nesem nega znal, ampag de on bode timu Izraelu na znane dan. Zatu sem iest prišalkerstiti s to vodo.« [32]Inu Ioannes ie pričoval inu ie dial: »Iest sem vidil tiga Duha, gredočiga doli iz nebes, koker eniga goloba inu ie ostal na nim \33]inu iest nega nesem znal. Am- pagf Iz 33. pag, kateri ie mene poslal, de s to vodo ker-sčuiem, ta isti ie k meni dial: 'Cez^ kateriga ti boš vidil tiga Duha, doligredočiga inu ostaneiočna nim, le-ta ie ta isti, kir s teim Svetim Duhum kersčuie.'\34\lnu iestsem tu vidil inu sem pričoval, de ie le-ta ta Syn Božy.« [ì5]Zupet potle na en drugi dan ie loannes E. stal inu dva iz nega mlaiših. [it\lnu kadar on zagleda Jezusa, hodioč, pravi: »Pole, le-tu ie tu Božye iagne.« \ji\lnu dva mlaiša sta slišala negagovorečiga inu sta šla za Jezu- Exod. 12. 15| 2 mz 12. som. [38]Jezus pag, kadar se okuli oberne inu Esa. 33. ugleda nyu, gredoč za sebo, pravi k nima: »Kai isčeta?« Ona pravita k nemu: »R^bbi, (kateru se reče, aku tu tolmačuieš, moister), kei prebivaš?« \39\Onpravi k nima: »Pridita inu pogledaita.« Ona gresta inu sta vidila, kei ie prebival, inu sta ostala per nim ta isti dan. Onu iepag bilu okuli te dessete ure. [40] Eden iz tyu dveiu, kir sta slišala od loan-nesa inu sta za nim bila šla, ie bil Andreas, Simonov Petrov brat. i^iTa isti nerproprei naide Simona, suiga brata, inu pravi k nemu: »Mismo nešli tiga mesiasa,« kateru ie, aku tolmačiš, žal- ban 16| Mt 16,17-18. 17| Jn 12,21. Jn 21,2. 18| 1 Mz 3; 22; 49. 5 Mz 18,18. Iz 7,14. Jn 7,41. 19| Poprei. Matth. i6. 1 F. loh. 12. loh. 21. 1 Gen. 3, 22, 49. Deut. 18. Esa. 7, 9. loh. 7. ^ ban. [42]Inu ga perpela k Jezusu. Kadar ga Jezus pogleda, pravi k nemu: »Ti si Simon, loanav syn, ti boš imenovan Ceffas, tu se tolmačuie en kamen.« [4ì]Potle na drugi dan ie hotel poiti v Ga-lileio inu naide Filipa inu pravi k nemu: »Hodi za meno!« [44]Filippuspag ie bil iz Betsaide iz Andreioviga inu Petroviga meista. [45]Filippus naide Natanaela inu pravi k nemu: »Mi smo nešli Jezusa Naza-renskiga, ložefoviga synu, od kateriga ie Moizes pissal v ti postavi inu ty preroki.« [46] Inu Natanael pravi k nemu: »More li kai od Nazareta dobriga biti?« Filippus pravi k nemu: »Pridi inupogledai.« [47]Kadar Jezus vidi Natanaela, k sebigredočiga, pravi od nega: »Pole, en pravi Izjaelita, v katerim nei obene falšie.« [4i]Natanael pravi k nemu: »Od kod ti mene znaš?« Jezus odgovori inu pravi k nemu: »Posprei, 19preden ie tebe Fi-lippuspoklical, kadar si pod figovim drevi-em sidel, sem iest tebe vidil.« \49\Natanael odgovori inu pravi k nemu: »R^bbi, ti si ta Syn Božy, ti si ta izraelski kral.« [50]Odgovori Jezus inu pravi k nemu: »Zatu, kir sem iest tebi poveidal, de sem tebe Luc. 21. tebe vidil pod figo, ti veruieš? Ti boš še ve-gše riči, koker so le-te, vidil.« \51\Inupravi k nemu: »Risničnu, risničnu vom poveim. Vi bote odsehmal vidili tu nebu odpertu inu te Gen. 28.^^ angele Božye gori inu doli hodeioč čez^ Synu tiga človeika.« TA II. CAP. A. Kristus suio materio, ž nega jogri inu s teim pervim caihnom, kir vodo na vino oberne, česti inu poterduie ta zakon inu pričuie, de ty pravi verni zakoniki Bogu dopadeio. B. Kristus vleče suio družio 21 v Capernaum, unda dolgu ne ostane. Od unod gre v Ieruzalem veliko nuč obhaiat. Kupce iz cerqve izžene. Iudie vprašaio, du ie ne-mu tako oblast dal. Nim odgovori od vstanena tiga života. Nih dosti veruio v nega za volo nega caihnov. 20| 1 Mz 28,12. Lk 21,27. 21| Družino. A. I Nu na trety dan se ie v ti Galileiski Cani ena ohcait delala inu undukai ie bila Jezusova mati [i]inu Jezus ie bil tudi povablen na to ohcat inu nega jogri. \3\Inu kadar ie bilu vinu zmamcalu,^^ pravi ta Jezusova mati k nemu: »Oni ne imaio vina.« vJ-ez^s pravi k Luc. 2. 2 ni: »Žena, kai ie meni s tebo? Ta muia ura še nei prišla.« [5]Nega mati pravi h tim služabnikom: »Kar kuli on vom reče, tu sturi-te.« vUndukai pag so bile šest kame- 22| Zmancalu. 23| Lk 2. nove nove krugle, postavlene po tei šegi tiga iudo-vskiga očistčena, te so derž^le ena vsakatera po dvei oli try veidra. [7 Jezus pravi k nim: »Napolnite te krugle s to vodo.« Inu oni nee napolnio do verh. \i\Inu on reče k nim: »Zajmite zdai inu nessite timu starašinu.« Inu oni nesso. \9-\Kadar pag ta starašina to vodo, v tu vinu sturienu, pokussi inu nei veidil, od kod bi bilu. Ampag ty služabniki, kir so to vodo bili zaieli, so veidili. Pokliče ta starašina tiga ženina \10\inu pravi k nemu: »Sledničlovikpostavi naprei pervičtu dobru vinu inu kadar se opyanio, tedai tu, kir ie huiše. Ti si tu dobru vinu hranil do-sehmal.« [ii]Le-ta začetig tih caihnov ie Jezus sturil v ti Cani Galileiski inu ie dal na znane suiegospostvu inu nega jogri so v nega verovali. B. [i2]Potle za le-teimgre doli v tu Caperna- um on inu nega mati inu nega bratie inu nega jogri inu neso veliku dni undukai ostali. [i3]Zàkai ta velika nuč tih Iudov ie blizi bila inu Jezus gre gori v Ieruzalem. \14\Inu naide v tim templi sideče te, kir so voli inu ovce inu golobeprodaieli, inu te, kir so denarie menali. Psal. 60. Matth. i6. loh. 6.25 nali. [ì5]lnu kadar ie on bilsturil enogaižlo iz^ Mat. 4, 21. štrikov, ie vse izpodil vunkai iz^ tiga templa, lUC. I9'.2 kmali te ovce inu te voli, inu tih menavcev denarie ie rez^ul inu te mize ie okuli prever-nil. \i6\lnu ie dial h tim, kir so te golobepro-daieli: »Nessitepročle-te riči inu ne delaite to hišo muiga očeta k ani hiši te kupčye.« n?] Tedai so nega jogri zmislili, de ie pissanu: »Ta aifer te muie hiše ie mene i^eidal.« [I8] Natu odgovore ty ludi inu pravio k nemu: »Kai nom za en caihenpokažeš, de ti le-tu delaš?« [i9]Je^s odgdvori^^ inu pravi k nim: Matth. i6.27 »Razvalite le-ta tempel inu v treyeh dneh iestga hočogori postaviti.« [20]Natu ty ludi pravio: »Le-ta tempel ie šest inu štiridesseti 1. Esdrae. 5. leit zjdan inu ti ga v tryeh dneh gori postaviš?« [21] On ie paggovuril od tiga templa sui-ga telessa. \22]lnu kadar ie on bil gori vstal od te smerti, tedai so nega jogri zmislili, de ie on le-tu k nimgovuril, inu so verovali timupi-ssmu inu tim bessedom, katere ie Jez^sgovuril. [23]Kadar ie on pag v leruzalemu ob veliki nuči na dalu] tiga pravnika bil, ie nih veliku videiočte caihne, kir ie on delal, v nega ime verovalu. [24\Ampag Jez^s nei nim sebe ze- 24| Mt 4; 21,12-13. Mr 1; 11,15-17. Lk 19,45-46. 25| Ps 69,10. Mt 16. Jn 6,65. 26| Odgovori. 27| Mt 16,1. 28| Ezr 4,1; 5. 29| Jer 17. Raz 2. lerem. 17. Apoc. 2.29 30| Izveliča. A. 31| Jn 7,31; 9,16; 19,39. Io.7, 9, 19.3' vupal, [25]zakai on ie nee vse znal inu nei po-truboval, de bi du nemu pričoval od tiga človeika, zakai on ie dobru veidel, kai ie bilu v tim človeiku. TA III. CAP. A. Nicodemus, en iudovski velik doktor, vpraša Kristusa za pravi pot v nebesa, on tiga vuči, de vsaki mora biti ozgorai od Buga royen, de drugo vero od S. Duha skuzi ta kerst inu evangelium dobi, de Kristusa prov spozna. Du, zakai ie on prišal na ta sveit. B. Koku vissoku Bug lubi vse ludi, za čes volo ie k nom poslal suiga Synu. Sama vera v Kristusa nas iueliča,30 nevera ferda-mna. C. Kristus suiemi jogri v ti Iudovski deželi, Io. Kerstnik v ti Edomi kersčuieta. Kerstnik obilno pričo Kristusu da, de ty verni v nega so Bogu lubi inu bodo immer živi, ty neverni v Božy nemilosti ostano. I E bil en človik iz tih farizeiov, timu ie bilu ime Nicodemus, en visši vmei teimi Iudi. [2iTa isti pride k Jezusu ponoči inu pravi k nemu: »Moister, mi veimo, de si ti prišal od Buga za eniga moistra, zakai nisče ne more le-te caihne delati, katere ti delaš, aku Bug nei ž nim.« [.\Jezus odgovori inu pravi k nemu: »Risničnu, risničnu iest tebi poveim, poveim, de kateri nei iz^ noviga royen, ta ne more viditi tiga Božyga kralevstva.« \4]Ni-codemus pravi k nemu: »Koku more en človik Ioh. 4, 6.32 se roditi, kadar ie on star? More li on druguč poiti noter v tu tellu suie matere inu se roditi?« [51 Jezus odgovori: »Risničnu, risničnu Ioh. 4, 7. ^ • 7 , • J- ■ Tit. 3.33 test tebi poveim, de kateri se ne rodi iz^te vode inu iz tiga Duha, ta ne more priti v tu kralevstvu Božye. ^^Kar ie od messa royenu, Rom. 8.34 tu ie messu inu kar ie royenu od Duha, tu ie Duh. [7]Nekar se ne čudi, kir sem iest tebi dial: Vi morete biti druguč royeni. [«Ta veiter Eccle. 11.35 diše, kamer on hoče, inu nega glass slišiš, am-pag ti ne veiš, od kod on pride inu kam on gre. Taku ie en vsaketeri, kir ie royen iz^ tiga Duha.« [')]Nicodemus odgovori inu pravi k nemu: »Koku se mogo le-te riči goditi?« [10] Jezus odgovori inu pravi k nemu: »Ti si ta izraelski moister inu le-te riči ne veiš? [ll]Rt'-sničnu, risničnu iest tebi poveim, kar mi veimo, tu govorimo, inu kar smo vidili, tu pričuiemo, inu vi našigapričovanegori ne vzamete. \v\Aku ne veruiete, kadar vom po-zemliske riči pravim, koku vi bote verovali, aku vom bom pravil nebeske riči? \i3]Inu Ephes. 4.3' Aa nisče 32| Jn 7,50; 19,39. 33| Jn 3,3; 18,36. Tit 3,5. 34| Rim 8,3-14. 35| Prd 11,4-5. 36| Ef 4,9-16. 37| 4 Mz 21,9. Jn 8,28; 12,3. 38| Rim 5,16-21. 1 Jn 4,9. Mr 6. Lk 19,22. 39| Jn 12,35-37. 40| Ef 5,13. Num. 21. _ Ioh. 8, I2.3 B. nisče nei šal gori v nebessa, samuč ta Syn tiga človeika, kir ie prišel iz nebes, kateri ie v nebessih. [i4]Inu koker ie Moizes povišal to kačo v ti pusčavi, taku mora biti povišan ta Syn tiga človeika, [15]de vsaketeri, kir ve-ruie v nega, ne pogine, temuč de ima ta večni leben. \ib]Zakai Bug ie taku ta sveit lubil, de ie dalsuiga iediniga royeniga Synu, de vsa-keteri, kir v nega veruie, ne pogine, temuč de ima ta večni leben. [n]Zakai Bug nei poslal suiga Synu na ta sveit, de bi on ta sveit ferdamnal, temuč, de ta sveit bode skuzj nega izveličan. \i%\Kateri na nega veruie, ta ne bode ferdamnan, kateri pag ne veruie, ta ie uže ferdamnan, zakai on nei veroval na tu ime tiga iediniga royeniga Božyga Synu. [19] Le-tu ie pag tu ferdamnane, kir ie ta luč prišla na ta sveit inu ty ludie so več Ioh. 7, I2.39 lubili te temnice koker to luč, zakai nih della so bila huda. [20]Kateri hudu dei, ta sovra^ to luč inu ne pride na svitlobo, de nega della ne bodo svariena. [21]Kateri pag dei to risnico, ta pride na svitlobo, de se vidio nega della, kir so v Bugisturiena.« Potle Rom. 5. I. Ioh. 4. Marc. 6. Luc. I9.38 Ephes. 5.4' [22]P 3, 4. Marc. 1. i]Potle pride Jez^s inu nega jogri v to c. ludovsko deželo inu ie undukai ž nimi prebival inu ie kersčoval. [23]lnu loannes ie tudi kersčoval v Enoni poleg Salima, zakai undu ie bilu dosti vode inu oni so kiakai perhaiali inu so se kersčovali, [24]zakai ta loannes še nei bil v to iečo postavlen. \25Tedai vstane enu Math. vprašane od tih loannesovih mlaiših s teimi M,a,r.C^ ludi od tiga očistčena. \2h]lnuprideio k loan- Ioh. 4. nesu inu pravio k nemu: »Moister, ta, kir ie s tebo bil na uno stran lordana, katerimu si ti pričovane daial, pole, on kersčuie inu vsi loh. 4.4 gredo k nemu.« \2i]loannes odgovori inu pravi: »En človik ne more ništer vzeti, samuč nemu bode danu iz^ nebes. [28]Vi sami ste priča, de sem iest dial: 'lest nesem Kristus, te- loh. 8.4 muč sem poslan pred nim.' [29]Kateri ima to neveisto, ta ie ženin, ampag tiga ženinape-riatel, kir poleg stoy inu nega posluša, ta se za volo štime tiga ženina sylnu vesseli. Letu istu muie vesselie ie uže dopolnenu, [30]on mora rasti, iestpag moram doli iemati. [31] Kateri od ozgorai pri- Aa 2 de, ta 41| Mt 9,14; 14,12. Mr 1,4. Lk 2,22. Jn 4,1. 42| Jn 4,1. 43| Jn 7,27. 44| Zamenjan del vrstice 31 in del v. 32. 45| Rim 3,4. 46| Iz 61,1. 47| Mt 11,27. Lk 10,25. Jn 6,27. 1 Jn 5,20. Rom. 3.45 Esa. 6i.4' Matth. 11. Luc. io. Iohan. 6. 1. loh. J.47 de, ta ie čez vse. Kateri ie iz te zemle, ie od te zemle inu od te zemlegovori, kateri pride iz nebes, ta ie čez vse, [32] inu kar ie vidil inu slišal, [3i]tu on pričuie44 \32]inu nega pričovane nisče gori ne vzame. [33]Kateri ie nega pričovane gori vzel, ta isti ie zapečatil, de ie Bug risničin. [34]Zàkai katerega ie Bug poslal, ta isti Božye bessedegovori, zakai Bug nemu ne daieper meri tiga Duha. [.sTa Oča lubi tiga Synu inu ie nemu v to roko vse riči dal. [36]Kateri v tiga Synu veruie, ta ima ta večni leben, kateri pag ne veruie timu Synu, ta ne bode vidil tiga lebna, temuč verhu nega ostane ta serd Božy.« TA IIII. CAP. A. Kristus z ano poloverno kurbarsko ženo dolgu per eni žusterni sedoč govori. To vuči, de ie on ta pravi studenic tiga večniga lebna, kei inu koku se ima prov moliti, kai ie Bug, inu ni se tudi rezodei, de ie on ta pravi Kristus. B. Jezuseva nerbulši špendia ie, de bi dosti ludi skuzi to pridigo tiga evangelia h ti pravi veri prišli. Samaritary veruio v nega inu spoznaio, de ie ta izveličar vseh ludi. Galilev-ci ga gori vzameio za volo nega caihnov. C. Kristus v ti Galilei eniga maihine vere dvornika synu samo bessedo ozdravi. Kadar iepag ta Gospud z^eidil, de so ty A. i\farizei slišali, de ie Jezus več jogrou delal inu kersčovalkoker Ioannes [2](naisi Jezus sam nei kersčoval, temuč nega jogri), [3] zapusti on to Iudovsko deželo inu gre spet v Galileio. [4] On ie pag moral poiti skuzi Sa-mario. [5iTedai pride v eno samarisku mei-stu, kir se imenuie Syhar, blizi te vassi, ka- Matth. 4. tero ie Iacob suimu synuvi Iožefu bil dal [6] en. 48. inu undukai ie bil Iacopov studenic. Jezus pag, kadar ie truden bil od hoyena, ie sidel taku na studenci inu ie bilu okuli te šeste ure. [iiTukai pride ena žena od Samarie to vodo zaiemat. Ho ti49 reče Jezus: »Dai meni pyti.« WiZakai nega jogri so bili šli v tu meistu, de bi špižp kupili. \9\Natu pravi k nemu ta samaritanska žena: »Koku ie tu, de ti od mene pyti prosiš, kadar si en Iud inu iest sem ena samaritanska žena?« (Zakai ty 4. Reg. 17.50 Iudi ne imaio obeniga tovarištva s teimi Samaritary.) M^Jez^s odgovori inu pravi k Ioh. 8.51 ni: »De bi ti z^ala ta dar Božy inu du ie ta, kir h tebi pravi: 'Dai meni pyti', ti bi pros- Ierem. 2. sila od nega inu on bi tebi dal to ž^vo vodo.« Ioh. 7, 6.52 [11iTa žena reče k nemu: »Gospud, ti ne Aa 3 imaš 48| Mt 4,23. 1 Mz 48,2-3. 49| Corr.: H ti. 50| 2 Kr 17,1.5-6.24.28. 51| Jn 8,48. 52| Jer 25,15.17. Jn 7,37-39. Jn 3,36; 6,55-56. 53| Jn 3,5. Tit 3. 54| Jn 6. Ioh. 3. Tit. 33.53 Ioh. 6.54 55| Lk 7,37. 56| 5 Mz 1,6; 10,4. 1 Kr 9,3. Ezr 7,15. Luc. 7.55 Deu. 11, 27. 3. Reg. 9. 56 3. Paral. 7.56 imaš s čim zaieti inu ta žusterna ie globoka, od kod imaštedai ti to živo vodo? [12]Si li-ti vegši koker naš oča Iacob, kir ie nom dal le-to žusterno inu on ie iz^ neepyl inu nega otroci inu nega živina?« [i3]Jezus odgovori inu pravi k ni: »Vsakateri, kir pye le-to vodo, ta bode spet žeien, [14] ampag kateri kuli bode pyl od te vode, katero iest bom nemu dal, ta isti ne bode žeien vekoma, temuč ta voda, katero iest bom nemu dal, postane v nim en studenec te vode, kir zvira v ta večni leben.« \15Ta žena pravi k nemu: »Gospud, dai meni to isto vodo, de ne bom žeina inu ne bom hodila semkai zaiemati.« [I6 Jezus pravi k ni: »Poidi tiakai, pokliči tuiga moža inu pridi semkai.« [i7]Ta žena odgovori inu pravi k nemu: »Iest ne imam moža.« Jezus pravi k ni: »Ti si provpoveidala: 'Iest ne imam moža', [i«]za-kai ti si pet mož imeila inu kateriga zdai imaš, nei tui mož, le-tu si risnicogovorila.« [i9]Pravi ta žena k nemu: »Gospud, iest vidim, de si ti en prerok. [20]Naìi očaki so na leti gorri molili inu vi pravite, de v Ieruzale-mu ie tu meistu, undukai se ima moliti.« moliti.« [21 ^ez^spravi k ni: »Žena, verui ti meni, ta ura pride, de vi ne bote na le-ti gori, ne v leruzalemu molili tiga Očeta. \22]Vi ne veiste, kai molite, mi pag veimo, kai mo- Gen. 22.57 limo, zakai tu izveličane ie iz tih ludov. [23] Ampagpride ta ura inu ie uže zdai, de ty risnični molivci bodo tiga Očeta molili v tim duhu inu v ti risnici, zakai ta Oča hoče tudi Rom. 1. takove, kir nega molio, imeiti. [24]Bug ie en Duh inu ty, kir nega molio, moraio v tim 2. cor. 3.59 duhu inu v ti risnici moliti.« [25iTa žena pravi k nemu: »lest veim, de ta messias, katerimu pravio Kristus, ima priti, tedai, kadar on pride, nom bode vse riči o^nano-val.« \26-Jezus pravi k ni: »lest sem, kir s tebo govorim.« [27]lnu v tim prido nega jogri inu Matth. 26. ^ ^ 1- 1 ■ , / -J nj- ■ Marc. 14. se cudto, de te on s to ženo govuril. Oh vsai luc. 22: nisče nei rekel: »Kai vprašaš?« oli: »Kai ž ^oh. 9, no govoriš?« [28]Natu ta žena pusti suio kru-glo stati inu gre kiakai v tu meistu inu pravi h tim istim ludem: {29]»»Pridite, pogledaite eniga človeika, kir ie meni poveidal vse, kar sem iest sturila. le li on ta Kristus?« [30]Natu oni gredo iz^ meista inuprideio k nemu. Aa 4 V tim 57| 1 Mz 22,5. 58| Rim 1,8-10. 59| 2 Kor 3,17. 60| Mt 26,6-13. Mr 14,3-9. Lk 22,23. Jn 9,26; 18,21. LK 10,2. Luc. IO.6 B. [31] V tim ga prossio nega jogri inu pravio: »Moister, iei.« \32\Onpagpravik nim: »Iest imam eno špižp ieisti, kir vi ne veiste.« [33] Natu pravio ty jogri vmei sebo: »Ie li du ne-mu kai ieisti pernessel?« [34\Jezus pravi k nim: »Muia špiža ie, de ie/st/ sturim to volo tiga, kir ie mene poslal, inu dokonam nega dellu. [35] Ne pravite li vi sami: 'Še so štiri meisci, taku pride ta ž^tov.' Pole, iest vompoveim, vzdignite vaše oči inu pogledaite ta pula, za-61| Mt 9,37. Matth. ;?1 kai ona so uže beila h ti žetvi. [36]Inu kateri žane, ta vzame ta lon inu zbira ta sad h timu večnimu lebnu, de se ta ,kir seie, inu ta, kir žane, vkupe zvesselita. [37]Zhkai, v le tim ie ta besseda risnična, 'de en drugi ie, kir seie, en drugi ie, kir žane.' [38]Iest sem vas poslal žeti, kar vi neste delali, drugi so delali inu vi ste v nih dellu prišli.« [39]Iz tiga meista pag veliku Samaritariev so v nega verovali za volo te bessede te žene, kir ie pričovala tar diala: »On ie meni vse riči poveidal, kar sem iest sturila.« [40]Kadar so pag ty Samaritary bili k ne-mu prišli, so ga prossili, de bi on per nih ostal inu on ostane undukai dva dni. [41]Inu nih veliku več so verovali za volo nega bessed inu [42]inu so diali h ti ženi: »Mi uže zdai ne ve-ruiemo za volo tuih bessed, zakai mi smo sa- Ioh. 17.62 mi slišali inu veimo, de le-ta ie [ta risnični K^istus^^ ta ohranitel tiga svita.« [43]Čez dva dni pag Jezus vleiče od unod inu vleiče v to Galileio, v^zz^kai on sam Jezus ie pričo- Matth. 13. val, de en prerok ne ima česti na suim domu. Mia,r.c^!64 [45]Inu kadar on v to Galileio pride, so ga ty Galilevci, kir so vidili vse riči, katere ie on bil v tim Ieruzalemu ob tim prazniku sturil, gori vzeli. Zakai oni so tudi h timu prazniku bili prišli. [46]Inu Jezus spet pride v to Cano te Gali-leiske dežele, kir ie iz te vode tu vinu sturil. Inu ie bil en iz^kraleviga dvora, tiga syn ie v56 teim Capernaiu bolan ležal. v^nTa isti, kadar luc.. zasliši, de ie Jezus iz^ te Iudovske dežele v to Galileisko prišal, gre kiakai k nemu inu prossi, de bi doli prišal inu ozdravil nega sy-nu, zakai on ie na smerti ležal. [4»\Jezus tedai pravi k nemu: »Aku vi tih caihnov inu ču-dessov ne vidite, taku vi ne veruiete.« [49lTa kralovi pravi k nemu: »Gospud, puidi doli, preden mui syn umerie.« \50Jezus pravi k nemu: »Puidi kiakai, tui syn ie ž^v.« Inu ta Aa 5 člo- C. Ioh. 2. mara.153 6, . 7. 62| Jn 17,1-5. 63| Pasaža v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek bibličnemu besedilu. 64| Mt 13,57. Mr 6,4. Lk 4,29. 65| Marc. 66| Jn 2,1-11. Mr 6,53. Lk 4,31. človik veruie tei bessedi, katero ie Jezus k nemu govuril, inu on gre kiakai. \5i]Inu v tim, kadar on uže doli gre, so ga srečali nega hlapci inu nemupoveido, rekoč: »Tuisyn ie živ.« [52]Natu on izuprašuie od nih to uro, v kateri se ie bil pobulšal. Inu oni pravio k nemu: »Včerai ob tei sedmi uri ga ie ta merzli-ca zapustila.« \53TXedaiie ta oča spoznal, de ie v ti isti uri bilu, v kateri ie bil Jezus k nemu rekal: »Tuisyn ie ž^v.« Inu on ie veroval 67| Apd 18,28. Act. 18.67 inu vsa nega hiša. \54\Le-ta ie uže ta drugi caihen, kateri ie Jezus sturil, kadar ie bi iz te Iudovske dežele v to Galileisko prišal. TA V. CAP. A. Jezus ob vinkuštnim prazniku gre v Ie-ruzalem, undu per enim vieriu ozdravi eniga stariga bolnika ob tim prazniku. Timu veli se varovati naprei pred greihi, pravi, de ie z Bu-gom vse riči sturil, še zdai dela inu verdei. Obtu ga ty Iudi hote končati. B. Kristus se v ti 68| Odguvori. nega odgunori68 inu pridigi očitu rezodei inu govori, de ie on Bogu zo vseim glih, de more koker Bug vse ludi sturiti žive, de ie rihtar inu tih vernih leben. Inu on tu vse govori inu dei po Božy voli. Inu Bug nemu od tiga pričo da-ie. C. Jezusu Kristusu, de ie on ta pravi, dini dini Syn Božy, pravi Bug inu človik inu de ie on sam izveličar inu ohranenik vseh vernih, pričo daio: nerpoprei lo-annes Kerstnik, potle Jezusova lastna dela inu caihni, h tretymu sam Oča nebeski, h četertimu vse S. Pismu. Zakai Moizes inu ty preroki nerveč le od Kristusa pišeio inu kažo na nega. POtom tega ie bil en iudovski praznik inu Jezus gre gori v Ieruzalem. [2] V tim Ie-ruzalemupagpoleg te hiše, kir se živina kole, ie bila ena luža, kir se iudovsku imenuie Be-tesda, ta ie okulisebe petsvisliimeila. \3]V tih istih ie ležala ena velika množica bolnikov, slepcov, hromcov inu tih suhih, ty so čakali na tu gibane te vode. [4]Zàkai en angel ie ob enim gvišnim čassu doli šal v to lužo inu ie to skalil. Kateri tedai, kadar ie ta voda bila skalena, ie nerpervičdoli v no prišal, ta ie od vsakešne bolezni, kir ie on obdan bil, zdrav postal. [sUndukai pag ie bil en človik, kateri ie bil ossem inu tridesseti leit z boleizenio obdan. [6]Kadar Jezus tiga zagleda lezečiga inu spozna, de ie on taku dolgu bilbola\n],'pravi on k nemu: »Hočeš li ti zdrav biti?« [iTa bolni nemu odgovori: » Gospud 380 S. lANŽA evangeli 69| Mt 9,5. Mr 2,11. Lk 5,23-24. Mt 12. Mr 23. Lk 5,20; 6,8; 13,10-13; 4,14-44. Jn 7,35; 9,15. 70| Jn 6,15. 71| Jn 8,20. matth. 9. marc. 2. Luc. 2. matt. 12. marc. 23. »Gospudiest ne imam obeniga človeika, de bi mene v to lužo, kadar ie ta voda skalena, postavil. V tim pag, kadar iest pridem, en drugi pred meno doli gre.« vJez^s reče k nemu: »Vstani gori, vzami tuiopostelo inu hodi.« [9] lnu ta isti človik zdaici zdrav postane inu vzame suio postelo inu ie hodil. Ta isti dan Lan 6, I3,«9''. pag ie bila ena sobota. \io\Obtu so ty ludi h timu, kir ie zdrav bil postal, diali: »Danas ie sobota, tebi se ne spodobi nossiti to postelo.« [ii] On nim odgovori: »Kateri ie mene zdraviga sturil, ta isti ie meni rekal: 'Vzami tuio postelo inu hodi.'« [12] Natu so ga oni vprašali: »Du ie ta isti človik, kateri ie h tebi dial: 'Vz^mi tuio postelo inu hodi!'« [i3]Ampag ta, kir ie zdrav bil postal, nei veidel, du ie on bil, zakai Jezus se ie bil uganil za volo, kir ie v ti\m]^ isti\m]^ meistu veliku ludi bilu. [n]Po-tle naide Jez^s nega v tim templi inu pravi k nemu: »Pole, ti si z^rav sturien, zdai več ne greiši, de se tebi kai huišiga ne pergodi.« ust Ta človik gre tiakai inu da na veist tim ludom, de ie Jezus ta, kir ie nega zdraviga sturil. [16] Zatu so ty ludi Jezusa preganeli inu iskali nega umoriti, kir ie on tu ob soboti bil sturil. Jezus loh. 6.7' loh. i [i7]Jezuspag nim odgovori: »Mui Oča od-sehmaldela inu iest tudi delam.« [is^^ tiga 1. Cor. 2. volo so ty \ludy]^ še več iskali nega ubyti, zakai on nei le samuč to soboto prelomil, te- March^i26. muč on ie tudi dial, de Bug ie nega oča inu Luc. 22.73 ie sebe Bogu glih delal. [i9]Obtu Jezus odgovori inuprani^74 k nim: B. »Risničnu, risničnu iest vom poveim, de ta Syn od sam sebe ništer ne more sturiti, te-muč, kar on vidi, de ta Oča dela. Zakai kar kuli on dei, tu istu tudi dei ta Syn. \20Zakai ta Oča lubi tiga Synu inu nemu vse pokaže, Ioh. 19.75 kar sturi, inu on bode nemu še vegša dela pokazal, koker so le-ta, de se vi bote začudili. [2i]Zakai koker ta Oča te mertvegori budi inu žive sturi, taku tudi ta Syn, katere on hoče sturiti žive. [22]Zakai ta Oča tudi nikogar ne sodi, temuč vso sodbo ie dal timu Synu, [23]de vsi poštuio tiga Synu, koker tiga Očeta poštuio. Kateri nepoštuie tiga Synu, ta ne poštuie tiga Očeta, kir ie nega poslal. [24] Risničnu, risničnu iest vom poveim, kateri muio bessedoposluša inu veruie timu, kir ie mene poslal, ta ima ta večni leben inu ne Luc. 23. pride v tu fer- damna- Matth. 11. Luc. 10.76 Ioh. 6.7 72| 1 Kor 2,11. 73| Mt 26,17.63.65. Mr 14,36. Lk 22,29.42. 74| Pravi. 75| Jn 15,9. 76| Mt 11,27. Lk 10,22. 77| Jn 6,44. 78| Lk 23. 79| Mr 5,24. Jn 11,13. 1 Tes 4,14-17. marc. 5. Ioh. II. I. Thess. 4.79 80| Jn 1,4; 14,6. Ioh. I, I4. 81| Dan 12,2. Mt 26,45. Dan. I2. Matth. 25.8 82| Jn 8,18. Ioh. damnane, temuč on ie skuzi šal od te smerti v ta leben. [25]Za risnico, za risnico iest vom poveim, de ta ura pride inu ie zdai, de ty mertvi bodo to štimo tiga Synu Božyga slišali inu ty, kir bodo slišali, ty bodo živi. [26] Zakai koker ta Oča ima ta leben v nim sam v sebi, taku ie dal tudi timu Synuvi imeiti ta leben v nim sam sebi\2i]inu on ie nemu tudi dal to oblast soditi zatu, kir ie on ta Syn tiga človeika. [28]Ne čudite se le-timu, zakai ta ura pride, v kateri vsi ty, kir so v grobeih, bodo slišali nega štimo. [29]Inu ty, kir so dobru sturili, puido vunkai h timu gorivstanenu tiga lebna, kateri pag so hudu diali, h timu gorivstanenu tiga ferdamnana. [30]Iest ne morem od sam sebe ništer sturiti. Koker ielst] slišim, taku iest sodim inu muia sodba ie pravična. Zakai iest ne isčem te vole muie, temuč muiga Očeta volo, kir ie mene poslal. [31LAku iest od sam sebe pričuiem, taku muiepričovane nei risničnu. [32]En drugi ie, kir od mene pričuie, inu iest veim, de tu pričovane ie risničnu, kateru od mene pričuie. V^i 82 [33]; ViVi ste poslali h timu Ioannesu inu on ie C. dal tu pričovane tei risnici. [34]Iestpag ne vzamem pričovane od človeika, temuč iest le-tupravim, de vi bote izveličani. [35]On ie bil ena goreča inu sveitilna lesčerba inu vi ste hoteli en čas vesseli biti v ti nega luči. [36] Iest imam pag enu vegšepričovane, koker ie Ioannesovupričovane. Zjakai ta della, katera ie meni ta Oča dal, de iest delam, pričuio od mene, de ta Oča ie mene poslal. [37]Inu on sam Oča, kir ie mene poslal, ta ie pričoval od mene. Vi neste nigdar ne nega štime slišali loh. i, 5, 10. ne nega obličia vidili. [38]Inu vi ne imate ne- ioh. ^.3, I7. ga bessede v sebi prebivaioč. Zakai vi ne ve- Dohu!tI. Jj. ruiete timu, kateriga ie on poslal. \39]Iziskaite Ach^. ^^ ta pisma, zakai vi meinite, de imate v nih Deut. i84 ta večni leben. Inu ta ista so, katera od me- '' ne pričuio, [40]inu vi ne hočte priti k meni, de bi ta leben imeili. \41\Iest te česti od ludi ne vzamem, [42]ampag iest vas znam, de vi te lubezni Božye ne imate v sebi. \43\Iest sem prišal v tim imeni muiga Očeta inu vi mene gori 83| 383. 84| Jn 1,10; 5,37; 10,37. Mt 3,17; 17,5. Jn 8,18-19. 5 Mz 5,24. Jn 1,10.14.18; 6,28.35. Jn 4,14. 5 Mz 18,15.18-19. Jn 12,47-50. 85| 1 Jn 2,28. 2 Tes 3,6. 1. loh. ; 86| 5 Mz 31,9. 87| 5 Mz 18,15.18-19. gori ne vzamete. Aku en drugi v nega la-2. Thess. 3. stnim imeni pride, tiga vi gori vzamete. [44] Koku vi morete verovati, kir eden od drugi-ga to čast iemle? lnu te časti, katera od samiga Boga pride, ne isčete? \4s\Vi ne imate meiniti, de iest bom čez^ vas tožil pred muim Deut. 31.86 Očetom. Ta Moizes, v kateriga vi vupate, ta isti ie ta, kir čez^ vas toži. [46]Zàkai, de bi vi Moizesu verovali, taku bi vi gvišnu tudi meni verovali, zakai on ie od menepissal. [47] Aku vipag nega pismu ne veruiete, koku bote vi verovali muim bessedom?« Deut. 18.8' TA V^l. CAP. A. Kristus nasiti s petemi iečmenovimi kru-hi, z dveima ribama pet tisuč mož. S teim izpriča nega bessede, kir ie dial, de ie on vseh vernih leben, te živi inu gori derži v ti smerti. Ne hoče biti pozemelski kral. B. Ty jogri se pelaio čez Tiberiasku yezeru v Capernaum, k nim pride Jezus ponoči, gredoč verhu moria. Drugi prido tudi za nimi. Ty ludie, kir so od tih pet kruhov ieili, isčeio Jezusa inu ga naide-io. C. V tim Capernaiu vuči inu veli dobivati to večno nebesko špižo, katera ie on sam. Ta nervegša Božya služba ie ta vera v Kristusa, de ie on ta pravi nebeski kruh, kir daie daie tim vernim ta večni leben, te verne bode od smerti obuial. D. Iudi se zblazno na Kristu-sevi pridigi, ne zastopio, de per tim živim nebeskim kruhu sam sebe meini, ieisti ta kruh ie tu-likan (koker sam izlaga) v nega verovati. H timu, de se prov zastopi, ie potreba Božyga vuka. E. Kir v nebo hoče priti, more duhovsku ie-isti Kristusevu messu, pyti nega kry, tu ie verovati, de ie dal suie telu v to smert, de mi bomo per Bugi vselei živi, prelil suio kry, s to smo oprani od grehov. Ta vera ie naše duše leben. V tim kapitelni od zacramenta ne govori. F. Dosti nega mlaiših se tudi na nega bessedo zblaznio. Tim pravi, de le-ta nega pridiga ie duhovska, se mora drigači, koker ie govoriena, zastopiti. Ty jogri pag to prov zastopio, de ie od te vere v nega govuril. Obtu ne hote od nega inu spo-znaio očitu, de ie on Kristus, pravi Syn Božy. POtemtoga gre Jezus tiakai čez tu Gali- A. leisku morie, kir se imenuie Tiberiasku, [2]inu za nim ie šlu veliku ludi, zatu kir so oni vidili nega caihne, katere ie on delal na teimi, kir so bolni bili. [3\Jezus pag gre gori na eno goro inu ie undu sidel suiemi jogri. [4] Inu velika nuč, ta iudovski praznik, ie bila Exod. I2. 88| 2 Mz 121417 blizi. [5lTedai, kadar Jezus te oči gori vzdi- Marchi?14. Mt 14,13-21. gne inu ie vidil, de veliku ludi k nemu gre, Luc. 9 88 Lkr9,'10-17.. pravi h timu Filipu: »Kei hočmo kruh kupiti, de bodo le-ti ieili?« \6\On ie pag le-tugovuril ne- Bb ga 89| 2 Kr 4,42-44. 4. Reg. 4.«' 90| Inu. 91| Lk 9,17. Jn 4. Luc. 7. Ioh. 4.91 ga izkušaioč, zakai on ie dobru veidel, kai ie imel diati. \7\Filip nemu odgovori: »Za dve-istu denariev kruha nim nei zadosti, de bi en vsaketeri le enu maihinu vzel.« [8]Reče k nemu eden izž^ega jogrov, Andreas, Simonov Petrov brat: \9\»En hlapčič ie tukai, kir ima pet iečmenovih kruhov inu dvei rybi, oli kai ie tu vmei tulikain ludi?« [vs\Jezus pag reče: »Sturite, de ty ludie dolisedeio.« Inu na unim meistu ie bilu veliku trave. Natu ty možye doli sedeio, tih ie bilu okuli pet tissuč. [luJezus pag vzame te kruhe iuu""0 kadar zahvali, te rezdili tim jogrom, ty jo-gri pag tim, kir so sideli. Glih taku od tih ryb, kuliku ie on hotel. wxKadar so pag oni bili polni, pravi on k suim jogrom: »Poberite te kossuve, kir so prebili, de kai konca ne vzame.« [i3]Natu oni pobero inu so napolnili dvanaist korb s temi kossmi, kateri so bili ostali od tih pet iečmenovih kruhov tim, kir so bili ieili. [141 Ty isti ludie pag, kadar so vi-dili ta caihen, kateri ie Jezus bil sturil, so diali: »Le-ta ie risničnu ta prerok, kir ima priti na ta sveit.« \i5\Kadar ie pag Jezus spoznal spoznal, de so imeili priti inu negapopasti, de biga k animu kralu sturili, pobeigne zu loh. J.92 92| Jn 5,13. pet na togorro on sam. [16]Na večer paggredo doli nega jogri h ti- b. mu moriu \17]inu stopio noter v en čoln inu prideio čez^ tu morie v ta Capernaum inu ie uže temma bila inu Jezus nei bil k nim pri-šal. [nTu moriepag od eniga velikiga veitra, kir ie pihal, se ie napuhuvalu. \19\Inu kadar so se uže bili z vesli pelali, okuli pet inu dvais- Matth. 14. 93| Mt 14,22-33. seti oli tridesseti moških tekou, zagledaio Marc. 6. Mr 6-45-52. Jezusa, hodeioč verhu moria inuperbližuioč h timu čolnu, inu so se bali. [20]On pagpravik nim: »Tu sem iest, ne buite se.« [21]Natu so ga oni hoteli v ta čoln vzeti inu ta čoln ie zdaici bil per tim kraiu, kamor so se pelali. [22] Na ta drugi dan so vidili ty ludie, kir so na uno stran moria stali, de drugiga čolna undu nei bilu, samuč uni sam, v kateri so bili nega jogri stopili, inu de Jezus nei bil šal ž nega jogri noter v ta čoln, temuč nega jogri sami so se bili proč pelali. \23\Inu v tim prido drugi čolnuvi od Tiberiada, blizi tiga mei- sta, kir so ta kruh Bb 2 bili 388 S. lANŽA evangeli C. 94| Mt 16,1-4. Mr 2,12. Jn 5,486-47. 95| 2 Mz 16,4. Ps 78,24-25. Matth. i6. Marc. 2. lohan. 5.94 Exod. i6. Psalm 77.95 bili ieili, potle, kadar ie bil ta gaspud zahvalil. [24]Kadarpag tij ludie so vidili, de Jezusa nei bilu undukai, ne nega jogrov, stopio oni tudi v te čolnuve inuprido v Capernaum. lsčeio Jezusa [2S]inu kadar ga na uno stran moria naideio, pravio k nemu: »Rabbi, kadai si ti semkai prišal?« [26\Jezus nim odgovori inu pravi: »Risnič-nu, risničnu iest vom poveim, vi isčete mene nekar zatu, kir ste vidili te caihne, temuč zatu, kir ste ieili od tiga kruha inu ste syti postali. [27]Delaite nekar po tei špi^, kir konec vzame, temučpo tei, kir ostane v ta večni leben, katero vom bo dal ta Syn tiga človeika, zakai tiga istiga ie Bug O ča zazp^aminoval.« [28]Natu oni pravio k nemu: »Kai imamo mi delati, de ta Božija della delamo?« [29\Jezus odgovori inu pravi k nim: »Le-tu ie tu dellu Božije, de vi veruiete na tiga, kateriga ie on poslal.« \3oTXedai oni pravio k nemu: »Kakov tedai caihen ti sturiš, de ga mi vidimo inu tebi veruiemo, kai ti delaš? [3l]NflJ•t' očaki so to manno ieili v ti pusčavi, koker iepissanu: 'On ie nim iz nebes dal ta kruh ieisti.'« Natu Jezus pravi k nim: »Risničnu, [32] »Risničnu, risničnu iest vompoveim, Moi-zes vom nei dal ta kruh iz nebes, temuč mui Oča vom daie iz nebes ta pravi kruh. [33]Zà-kai le-ta ie ta kruh Božy, kateri ie doli pri-šal iz nebes inu timu svitu daie ta leban.« [34] Tedai oni pravio k nemu: »Gospud, dai Ioh. 4.96 96| Jn 4,7.10.15. nom vselei ta isti kruh.« [35JJezus pagpravi k nim: »Iest sem ta kruh tiga lebna, kateri k Eccles. 24.'' 97| Prd 24. meni pride, ta ne bode lačen, inu kateri na me veruie, ta ne bode nigdar žeien. \36]Am-pag iest sem vom dial, de ste vi mene vidili inu ne veruiete. \3i]Vse tu, kar meni da ta 2. Thim. 2.98 98| 2 Tim 1,2. Oča, pride k meni, inu tiga, kir k meni pride, iest ga vunkai ne pahnem. \38]Zakai iest sem doli i^ nebes prišal, de iest sturim nekar, kai iest hočo, temuč, kar le-ta hoče, kir ie Luc. 22." 99| Lk 22,42. mene poslal. \39]Le-ta ie pag vola tiga Očeta, kir ie mene poslal, de iest od vsiga tiga, kar ie on meni dal, kai ne zgubim, temuč de iest Ioh. 10, 18.1"" 100| Jn 10,28; 18,9. tu istu na sodni dan gori obudim. \40\Le-ta ie tudi ta vola tiga, kir ie mene poslal, de vsa- Ioh. 5.1"1 101| Jn 5,24. keteri, kir vidi tiga Synu inu veruie na nega, ta ima ta večni leben inu iest ga bom gori obudil na sodni dan.« Bb 3 Zatu D. 102| Mt 16,2. Jn 6. 2 Tes 3,12. 103| Iz 54,8. Jer 31,3. Mt 11,28. Lk 10,21-22. Jn 6. 104| Jn 3,36. 105| Lk 22,19. Esa. 54. Ierem. 31. Matth. 11. Luc. 10. Ioh. 6.103 Zatu so ty Iudi mermrali od nega, kir ie dial: »Iest sem ta kruh, kir sem iz^ nebes pri-šal.« [42]Inu so diali: »Neilile-ta JezusIezp-fov syn, kateriga očeta inu mater mi znamo? Koku pravi on tedai: 'Iest sem doli iz nebes Matth. 16. prišal.'« [43]Natu Jezus odgovori inu pravi k Iohan. 6. 2. Thess. 3.1"2 nim: »Ne mermraite vmei sebo, vAxnisce ne more k meni priti, akuga ta Oča, kir ie mene poslal, ne vleiče inu iest ga bom obudil na pusledni dan. [45] Onu ie pissanu v tih prerokih, oni bodo vsi vučeni od Buga. En vsake-teri tadai, kir ie slišal od Očeta inu navučil, ta pride k meni. [46] Nekar, de bi du bil vidil tiga Očeta, samuč ta, kir ie od Buga, ta isti ie tega Očeta vidil. \47\Risničnu, risničnu iest vom poveim, kateri na mene veruie, ta ima ta večni leben. [48]Iest sem ta kruh tiga lebna. [49]Vasi očeti so ieili to manno v ti pusčavi inu so umerli. [50]Le-ta ie ta kruh, kir ie i^ nebes prišal, de, aku du od nega iei, ne umerie. [51] Iest sem ta živi kruh, kir sem prišal doli iz nebes. Aku du bode ieidel od tiga kruha, ta bode vekoma ž^v inu ta kruh, kateri iest bom dal, ie muie messu, kateru iest bom dal za ta leben tiga svita.« Natu Ioh. 3.1' Luc. 22." [52]Natu so se ty Iudi kreigali vmei sebo E. inu so diali: »Koku more le-ta nom datisu-ie messu ieisti?« \53TXedai Jezus pravi k nim: »Risničnu, risničnu iest vom poveim. Aku vi ne bote ieili tu messu tiga Synu tiga člo-veika inupyli nega kry, taku ne imate v sebi tiga lebna. [54]Kateri iei muie messu inu pye muio kry, ta ima ta večni leben inu iest ga bom gori obudil na pusledni dan. \55\Zakai muie messu ie ta prava spiža inu muia kry loh. 3, 4. 106| Jn 4,32. ie tu pravu pitie. [56]Kateri iei muie messu i. loh. 4.1"6 , . inu pye muio kry, ta v meni ostane inu iest v nim. [57]Koker ie ta živi Oča mene poslal inu iest sem živ za volo tiga Očeta, glih taku, kateri mene iei, ta isti bode tudi ^v za volo muio. [58]Le-ta ie ta kruh, kir ieprišal iz^ nebes. Nekar koker so ty vaši očeti ieili to manno inu so umerli. Kateri le-ta kruh iei, ta bode immer živ.« [59]Le-tu ie ongovuril v tei šuli, kadar ie F. on v tim Capernaiu vučil. \60\Dosti tedai iz nega mlaiših, kir so tu slišali, so diali: »Letu ie enu terdu govoriene, du ie mora poslušati?« [61 \Jezuspag ie veidel per sam sebi, de so nega Bb 4 mlaiši 107| Mr 13,11. Apd 1,3. 108| Jn 6,71. Marc. i6. Act. i.107 loh. 6." 109| Mt 16,24. 110| Jn 13,11. 111| Jn 13,11.21; 18,5. mlaiši čez tu mermrali, pravi k nim: »Letu vas zblaznuie? [62]Kai tedai bode, kadar vi bote vidili tiga Synu tiga človeikagori gred-oč kiakai, kir iepoprei bil? [63]Ta duh ie ta, kateri sturi živu, tu messu ništer ne priduie. Te bessede, katere iest vom govorim, so ta duh inu so ta leben. \64]Ampag so eni iz vmei vas, kateri ne veruio.« Zjakai Jezus ie od začetka dobru veidil, kateri so ty, kir ne bodo verovali, inu du ga ima fratati. \6s\lnu ie re-kal: »Obtu sem iest vom dial, de nisče ne more priti k meni, aku nei nemu danu od muiga Očeta.« [66]Od tiga časa dosti nega mlaiših so sepovernili naz^i inu neso več ž Matt. 16.1"9 nim hodili. [67]Natu Jez^s reče h tim dvana-istim: »Hočete li vi tudi proč puiti?« Natu Simon Petrus nemu odgovori: \6%\»Gospud, h komu bi mi šli? Ti imaš te bessede tiga več-niga lebna. \69\lnu mi smo verovali inu spoznali, de si ti Kristus, ta Syn tiga žjviga Boga.« [70] Je^s nemu odgovori: »Nesem li loh. 13.110 iest vas dvanaist izvolil inu eden iz vas ie en zludi?« [71] On ie paggovuril od ludeža Si-loh. 13, 18.111 mona lškariota, zakai ta isti ga ie pot- le le fratal, kateri ie bil eden iz^ tih dvanaist. TA VII. CAP. A. Jezus beiži pred Iudi, tudi nega strici v nega ne veruio. Ty vele nemu puiti v Iudeio h timu iesenskimu prazniku, ob tim so ty Iudi v nih vutah prebivali. Eni ga brumniga, ty drugi za golufa imaio. B. Kristus očitu v tim templi pri-diguie, pravi, de nega vuk ie Božy, inu se odgovori, de nei grešil, kir ie človeika ob tim prazniku ozdravil. C. Na Kristusa se eni zblaznio, menio on ie v Nazareti royen, ne veido od nega večniga roistva v tim Bogastvu inu de ie potle po tim čloneistvu112 v Betleemi royen. Eni pag zavolo caihnov v nega veruio, tu visšim fariem žal dei, pošleio nih hlapce nega loviti. D. Jezus glosnu vabi vse, kir so žeini po tim večnim lebnu, le k sebi. Za nega volo se ta gmaina na try deile rez-dili. Farievi hlapci bodo od nega pridige premagani. Ž nim derži Nicodemus fa-rizeus zuper te druge farizeie. POtemtoga ie Jezus v ti Galilei okulihodil, zakai on nei hotel hoditi okuli v ti Iudovski deželi zatu, kir so ga ty Indi113 iskali ubyti. [2]Inu ta iudovski praznik tih šotorov ie bil blizi. [3\Tedai nega bratiepravio k nemu: »Puidi odsod inu vleici v to Iu- Bb 5 dovsko 112| Človeistvu. A. 113| Iudi. 114| 3 Mz 13. 115| Jn 15,18. Mdr 2,10-11. 116| Jn 11,56. 117| Mt 21,46. Jn 6,14; 7,12. Jn 12,42. Levit. 13.1 loh. iJ. Sap. 2.115 loh. ] Matth. 2i. loh. 6, 7. loh. 12.117 B. dovsko deželo, de tudi tuy mlaiši vidio ta della, katera ti delaš. [4]Zakai nisče na skrivnim kai ne sturi inu on isče, de bi se zveidi-lu. Aku ti le-te riči delaš, rezodei sam sebe timu svitu.« \5]^Zakai tudi nega bratie neso v nega verovali. [6]Natu reče Jezus k ni{m'\:'c »Ta mui čas še ni došel, ampag vaščass ie vselei perpravlen. [-nTa sveit ne more vas nidati, menepag nida, zakai iest nemupričo-vane daiem, de nega della so huda. \8]Puidite vi gori k le-timu prazniku, iest še nekar k le-timu prazniku gori ne grem, zakai mui čas še nei dopolnen.« \9\Inu kadar ie on bil lete riči k nim izguvoril, ostane on v ti Galilei. \10\Kadar so pag nega bratie gori šli bili, tedai on tudi gori gre h timu pravniku, nekar očitu, temučkokerskrivaie. \11\Inu ty Iu-di so ga tedai ob tim prazniku iskali tar diali: »Kei ie ta?« [12]Inu ie enu veliku mermrane bilu od nega vmei ludmi. Zakai eni so diali. »On ie dober.«Ty drugi pag so diali: »Nei, temuč on zepelava te ludi.« [13] Oli vsai nisče nei očitu od nega govuril za volo tiga strahu tih Iudov. [14] Kadar ie pag bilu uže pul pravnika mi-nilu, gre Jezus gori v ta tempel inu ie vučil. Inu Ioh. 3, 8 [15]Inu ty Iudi so se čudili inu so diali: »Koku umei le-ta tu pismu, kadar se ga nei vučil?« [16\Jezus nim odgovori inu pravi: »Mui vuk nei mui, temuč tiga, kir ie mene poslal. [17] Aku du bode hotel po nega voli diati, ta bode spoznal iz^ tiga vuka, ie li on od Buga oli aku iest sam od sebe govorim. \18]Kateri od sam sebe govori, ta isče suie lastne česti, kateri pag isče česti tiga, kir ie nega poslal, ta ie risničin inu v nim nei obene krivine. [19] Nei li vom Moiz^s to postavo dal inu oben Exod. 20. iz vas te postave z dianem ne derži? Zakai Matit]h.2i42. isčete vi mene ubyti?« [2oT'a množica tih lu- MMhr.c203'119 di odgovori inu pravio: »Ti imaš tiga zlu-dia, du tebe isče ubyti?« \21Jezus odgovori ^^^ inu pravi k nim: »Iest sem enu delu sturil ^oh. ''' inu se vsi čudite. \22]Zatu ie Moiz^s vom dal tu obreizane, nekar de bi od Moizesa bilu, temuč od tih očakov inu vsai obrezuiete tiga človeika ob tei soboti. \23]Aku ta človik ob tei soboti tu obreizane na se vzame, de se ta Moizesova postava ne prelomi, če^ me se serdite zatu, kir sem celiga človeika ob tei soboti ozdravil? \24\Ne sodite po tim pogledu, temuč s to pravdo sodite.« natu Gen. 17.'' Deut. 1.' 118| Jn 3,17.34; 8,16.18.26.29.42. 119| 2 Mz 20,13. 3 Mz 24,17. Mt 12,24. Mr 3,22. Jn 8,48. 120| Jn 5,3-9. 121| 1 Mz 17,10.12-14. 122| 5 Mz 1,16-17. C. 123| Mt 13,54. Mr 6,2. Lk 4,15. Jn 8,14. 124| Lk 19,47; 20,20; 22,2. Jn 8,20. 125| Jn 8,20; 11. 126| 2 Sam 19,12. Mt 22,15. Mr 12,13. Lk 20,20. Jn 16,32. Jer 29,13. Jn 8,42; 13,33. Matth. I3. Marc. 6. Luc. 4. Ioh. 8.123 Luc. I9, 20, 22. Ioh. Ioh. 8, II.125 124 2. Reg. I9. matt. 22. marc. I2. Luc. 20. Ioh. I6. Ierem. 29. Ioh. 8,I3.126 [25]Natu pravio eni izIeruzalema: »Nei li tu ta, kir ga isčeio ubyti? \26]Inupole, on očitu govori inu nemu ništer ne reko. So li ty visši gvišnu spoznali, de ie on risničnu ta Kristus? [27]Oli mi veimo, od kod ie le-ta. Kadar pag Kristus pride, taku nisče ne bode veidel, od kod ie on.« [28]Natu ie Jezus vpyl v tim templi, ie vučil inu dial: »Inu vi mene znate inu veiste, od kod sem, inu iest nesem od sam sebe prišal, temuč ta, kir ie mene poslal, ie risničin, kateriga vi ne znate. [29]Ampag iest ga znam, zakai iest sem od nega inu on ie mene poslal.« [30]Natu so oni iskali nega uieti, nisče pag nei na nega tih rok polužjl, zakai ta nega ura še nei bila prišla. \31]Am-pag od tih ludi nih dosti so v nega verovali inu diali: »Kadar Kristus pride, bode li on večcaihnov delal, koker ie le-ta sturil?« [32] Inu ty farizeiso slišali te ludi mermraiočletu od nega. Natu oni farizei inu ty visši fa-rypošleio nih služabnike, de bi nega uieli. [33] Natu pravi Jezus k nim: »Iest sem še en maihin čas per vas, potle puidem tiakai h timu, kir ie mene poslal. \34]Vi bote mene iskali inu mene ne naidete inu tiakai, kir [38] [39] kir sem iest, vi ne morete priti.« [35]Natu so ty ludi govurili vmeisebo: »Kam le-ta pui-de, de ga mi ne naidemo? Aku on puide vmei te ayde, kir so sem tar tam rezkropleni, inu bode te ayde vučil? [36]Kakovu ie tu govo-riene, kir ie dial: 'Vi bote mene iskali inu mene ne naidete inu kir sem iest, tiakai vi ne morete priti.'« [37]Na tapuslednidan tiga velikigapraznika ie Jezus pag stal inu ie vpyl, rekoč: »le li du žeien, ta pridi k meni inu py. Kateri v me veruie, koker tu pismu govori, od tiga telessapotoki te žive vode poteko.« Le-tu ie on paggovuril od tiga Duha, kateriga imaiopryeti ty, kir bodo v nega verovali. Zakai ta S. Duh še nei bil dan, zakai Jezus še nei bil v to suio častpostavlen. [40] Tedai nih dosti od ludi, kir so le-te bessede slišali, so diali: »Le-ta ie en pravi prerok.« [4i\Ty drugi so diali: »On ie ta Kristus.« Eni pag so diali: »lma li Kristus iz te Galileie priti? [42]Ne pravi li tu pismu, de iz Davi-doviga seimena inu iz tiga terga Betleema, kir ie David bil, ima Kristus priti?« \43\lnu vstane en kreig vmei ludmi za nega volo. [44] lnu eni i^ nih so ga hoteli uieti, nisče D. Esa. 12, 25. loel 2. Ioh. 3, 4. Act. 2. Matth. 21. Luc. 7. Ioh. 9, 10, 12. matth. 6. Ioh. 6. Psalm 131. mich. 5. matth. 2. Matth. 21. Marc. 11. LUC. 19.127 127| Iz 12,3; 25,1-10. Joel 2,27. Jn 3,5-8; 4,24. Apd 2,4. Mt 21,11. Lk 7,16. Jn 9,22; 10,24; 12,34. Mt 6. Jn 6,14. Ps 132,11.17-18. Mih 5,1. Mt 2,5-6. Mt 21,11. Mr 11,10. Lk19,38. 128| Jn 8,20. loh. i 129| Jn 12,42. 1 Kor 1,26. 130| Jn 3,1-2; 19,39. 131| Človeka. 132| 2 Mz 23,1. 3 Mz 19,32. 133| Jn 1,46. loh. 12. i. Cor. loh. 3, I9.1 Exod. 23. Levit. i9.132 loh. ] nisče pag nei tih rok na nega polužil. v^sTTedai prideio ty služabniki h tim visšim fariem inu farizeiom. Inu oni pravio k nim: »Za-kaiga vi nesteperpelali?« \46TXy služabniki odgovore: »Nigdar nei taku en človikgovu-rilkoker le-ta človik.« [47]Na tu nim ty fari-zei odgovore: »Ste vi tudi zepelani? v^v^Aku kateri iz tih visših oli iz tih farizeiov na nega veruie? [49iTemuč ty gmain ludie, kir ne znaio te postave, so prekleti.« [soiTa Nicode-mus, kir ie bil k nemuponoči prišal, kateri ie eden iz nih bil, pravi k nim: \51\»Aku naša postava sodi eniga človeku,11"^ preden se od nega zasliši inu spozna, kai on dei?« Oni odgovore inu pravio k nemu: \52\»Si ti tudi en Galilevc? Izprašai inu pogledai, de oben prerok iz te Galileie nei gori vstal.« \53\Inu en vsaketeri ie šal na sui dum. TA VIII. CAP. A. Kristus ne hoče to prešustnico obsoditi, zakai tu sliši deželski gosposči-ni, temuč veli koker en pridigar diati to pravo pokuro. B. Kristus ie ta prava luč vsiga svita, v nim inu skuzi nega more vsag človik Boga prov 128 129 133 prov viditi, kakove vole ie pruti vsem ludem, de hoče, de v Jezusa veruiemo inu de bomo ohraneni. C. Kateri v Kristusa ne veruio, tim nih greihi nigdar ne bodo odpusčeni. Iudom odgovori, de ie on nim od Buga od začetka k animu iz-veličariu oblublen, tu istu on nim veden pravi. D. Kristus te suie verne opomina, de od nega vuka ne stopio, zakai samuč ty verni v nega so odrešeni, ledig inu prosti od vseh greihov. Kateri S. evan-geliu ne veruio, neso tih starih svetnikov otroci inu te prave stare vere, te-muč so Zludievi otroci inu nega falš, ležnive vere, uboiniki inu lažniki. E. Kristus očitu v ieruzalemski cerqvi pri-diguie, de nega verni nigdar ne umerio inu de ie pred Abraamom bil. Zatu ty Iudi pravio nemu poloverec, de zludia ima, inu ga hote s kamenem possuti. INU Jezus gre na to Olikovo gorro v^inu a. viutru zgudo pride zupet v ta tempel inu vsi ludieprido k nemu inu ie nee, sedoč, vu- čil. [3l7y pissarypag inu farizei perpelaio k nemu eno ženo, kir ie bila v tim prešustvu Matth. 21. J r ■ . • -J Marc. ii.134 zapopadena. Inu oni no postavio v sreido inu \4]pravio k nemu: »Moister, le-ta žena ie zdai zapopadena na tim prešustvu, [5]Moizes pag v ti postavi ie nom zapoveidal take s Levit. 20. kaminempossuti. Kai ti praviš?« \6\Le-tu so pag oni govurili nega izkušaioč, de bi mogli 134| Mt 21,23. Mr 11,27. 135| 3 Mz 20,10. 136| Pasaža v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; besedila ni moč najti v SSP. 137| Jn 5,14. Ioh. 5.1 B. 138| Jn 1,4-5.9; 12,35-36.46. 139| Jn 5,31. bi mogli nega zato^ti. Jezus pag se doli per-pogne inu s perstom pisše na zemlo. [7]Kadar pag oni neso odnehali nega vprašati, se on gori vzdigne inu pravi k nim: »Kateri ie vmei vami prezgreiha, ta isti ner pervič en kamen na no luči.« [8]Inu se spet perpogne inu pisše na zemlo. [9]Kadar so pag oni le-tu slišali [(inu od te visti štraifani bili,)]1^ gredo eden za drugim vunkai, začno od starišiga do tiga pusledniga. Inu Jezus ie bil sam pu-sčen inu ta žena v sreidi stoieč. \10\Inu Jezus se vzdigne gori inu kadar nikogar ne vidi, samuč to ženo, pravi on k ni: »Žena, kei so ty tuy tožniki? Nisče tebe nei ferdamnal?« [11] Ona pravi: »Nisče, gospud.« Jezus pagpra-vi: »Taku iest tebe tudi ne ferdamnam. Po-idi tiakai inu naprei več ne greiši.« [12]Natu ie Jezus zupet k nim govuril inu dial: »Iest sem ta luč tiga svita, kateri gre za meno, ta ne bode po temmi hodil, temuč bode imel to luč tiga lebna.« [13] Natu pravio Ioh. I, 9, I2.138 ty farizei k nemu: »Ti pričuieš od sam sebe, tuiepričovane nei risničnu.« \14\Jezus odgo-Ioh. 5.139 vori inu pravi k nim: »Inu naisi iest od sam sebe pričuvane daiem, muie pričovane ie risnič- risničnu, zakai iest veim, od kod sem iest loh. 7. 140 prišal inu kam grem. Vipag ne veiste, od o . kod iest pridem inu kam grem. \is\Vi sodite po tim messei, iest nikogar ne sodim. \i6\lnu aku iest sodim, taku ie muia sodba risnična, za- kai iest nesem sam, temuč iest inu ta Oča, kir ie mene poslal. [17] lnu onu ie tudi v vaši Deut. 17, 19.14 postavi pissanu, de dveiu človeikov pričova- ne ie risničnu. [I8]lest sem ta, kirpričovane daiem od sam sebe inu pričovane daie od mene ta Oča, kir ie mene poslal.« [i9]Natu oni Matth. 3, 17. pravio k nemu: »Kei ie tui Oča?« Jez^s od- o . 5. govori: »Vi ne z^ate mene, ne muiga Očeta, de bi vi mene z^ali, taku bi vi tudi muiga Matth. 11. Očeta znali.« [20]Le-te bessede ie Jez^s govu- LjUC.'7i.°43 ril per tim cerkovnim štoku, kadar ie v tim templi vučil, inu nisčega nei uiel, zakai ne- loh. 7.14^ ga ura še nei bila prišla. [2i]Natu ie Jezus zupet govuril: »lest grem C. tiakai inu vi bote mene iskali inu vi umerie-te /v/ vašim greihu. Kamer iest grem, tiakai vi ne morete priti.« [22]Natu pravio ty ludi: »Hoče li se tedai sam umoriti, zakai on pravi: 'Kamer iest grem, tiakai vi ne morete loh. 7, 13.145 Cc priti.« 140| Jn 7,28. Jn 14,2-4. 141| 5 Mz 17,6; 19,15. 142| Mt 3,17; 17,5. Jn 5,19-30. 143| Mt 11,26-27. Lk 10,22. Jn 7,30. 144| Jn 7,30. 145| Jn 7,35; 13,33. 146| Mr 16,11. Jn 3,31; 6,29. 1 Jn 5,1. Marc. i6. loh. 3, 6. I. loh. J. 147| Jn 15,1. loh. IJ.14 148| 4 Mz 21,8-9. Jn 3,14; 12,16. Jn 15,8. Num. 2I. loh. 3, 12. loh. iJ.148 D. 146 priti.« [23]Inu on pravi k nim: »Vi ste od tih zdulanih, iest sem od tih zguranih. Vi ste od le-tiga svita, iest nesem od le-tiga svita. [24] Natu sem iest q vom dial, de vi umeriete v vaših greihih, zakai aku vi ne veruiete, de sem iest, taku vi umeriete v vaših greihih.« [25]Natu oni pravio k nemu: »Du si ti?« Inu Jezus pravi k nim: »Tu, kar sem vom že od začetka govuril. \26]Iest imam dosti riči od vas govoriti inu soditi, ampag ta, kir ie mene poslal, ie risničin, inu iest te riči, katere sem slišal od nega, te iste govorim na tim sveitu.« [27] Oni pag neso zastopili, de ie on nim od tiga Očeta govuril. [28]Natu k nim Jezus pravi: »Kadar vi bote povisšali tiga Synu tiga človeika, tedai bote spoznali, de sem iest inu de ništer od sam sebe ne deim, temuč koker ie mene mui Oča navučil, taku iest govorim. \29]Inu ta, kir ie mene poslal, ie z meno. Ta Oča mene samiga ne zapusti, zakai iest deim vselei, kar nemu dopade.« [30]Kadar ie on le-tu govuril, ie nih dosti v nega verovalu. [31]Natu pravi Jezus h tim Iudom, kir so nemu verovali: »Aku vi bote bote ostali na mui bessedi, taku vi bote pravi mui mlaiši \32\inu bote zastopili to risnico inu ta risnica vas bode fraisturila.« [33]Oni nemu odgovore: »Mi smo Abraamovu sei- Rom. 6, 8. me inu nesmo nikomer nigdar služili, koku Goim4 '6. ti praviš: 'Vi bote frai sturieni^?« \34Jezus Pet. 2. nim odgovori: »Risničnu, risničnu iest vom poveim, de vsaki, kateri ta greih sturi, ta ie ta hlapec tigagreiha. [35\Ta hlapecpag ne ostane vekoma v ti hiši, ampag ta syn ostane vekoma. \36-\Aku vas tedai ta Syn frai sturi, taku ste vi prov frai. \37\Iest veim, de ste vi Abraamovu seime, ampag vi isčete mene ubyti. Zakai muia besseda vmei vami ništer ne vela. [38]Iest govorim, kar sem vidilper muim Očetu, inu vi delate tu, kar ste per vašim očetu vidili.« \39]Oni odgovore inu pravio k nemu: »Abraam ie našoča.« Jezus pravi k nim: »De bi vi bili Abraamovi otroci, vi bi Abraamove della delali. \40\Vi pag zdai isčete mene ubyti, eniga človeika, kir sem vom risnicogonurii^150 katero sem iest slišal od Buga, tiga Abraam neisturil. \41\Vi Ioh. 3, 7.151 delate vašiga očeta della.« Cc 2 Natu 149| Rim 4,12. Gal 3,6-16. Rim 6,17-19. 2 Pt 2,19. 150| Govuril. 151| Jn 3,32; 7,51. 152| 1 Mz 3,4. 1 Jn 3,8-15. Gen. 3. I. Ioh. 3.152 E. 153| Jn 4,9; 10,20. 1 Jn 4,6. Ioh. 4, I0. I. Ioh.'4.153 Natu oni pravio k nemu: »Mi nesmo iz kurbarye royeni, mi imamo eniga očeta, ta isti ie Bug.« [42JJezus reče k nim: »De bi Bug vašoča bil, vi bi gvišnu mene lubili, zakai iest sem vunkaišal inuprišal od Buga. Za-kai iest nesem od sam sebe prišal, temuč on ie mene poslal, \43]zakai tedai ne spoznate muigagovoriena?Zatu, kir muih bessed ne morete poslušati. \44\Vi ste iz^ tiga očeta Zlu-dia inu hočte tim luštom vašiga očeta sturiti zadosti. On ie bil en človeiski uboinik od tiga začetka inu na risnici nei ostal, zakai ta risnica nei v nim. Kadar on te laže govori, taku on od suiga lastnigagovori, zakai on ie en lažnik inu tih istih riči en oča. \45\Inu za-tu, kir iest vom risnicopravim, vi meni ne veruiete. \46\Kateri iz vmei vas dolži mene eniga greiha? Inu aku iest risnico pravim, zakai vi meni ne veruiete? [47]Kateri ie i^ Buga, ta posluša Božyo bessedo. Obtu vi ne poslušate, zakai vi neste i^Buga.« [48]Natu odgovore ty Iudi inu pravio k nemu: »Ne govorimo li mi prov, de si ti en Samaritan inu de tiga zludia zludia imaš?« [49]Jezus odgovori: »lest ne imam tiga zludia, temučiest poštuiem mui-ga Očeta inu vi ste mene zašpotovali. [50]lest ne isčem muie časti, edenpag ie, kir isče inu kirsodi. [5i]Za risnico, za risnico iest vom po- loh. 5.154 veim, aku du bode muio bessedo ohranil, ta ne bode te smerti vekoma vidil.« [52]Natu pravio ty ludi k nemu: »Sadai mi spoznamo, de ti tega zludia imaš. Abraam ie umerl Matt. 9, 12. inu ty preroki inu ti praviš: 'Aku du bode i^h'i'T^.lss muio bessedo ohranil, ta ne bode nigdar te smerti pokussil.' [53] Si li ti vegši koker ie naš oča Abraam, kateri ie umeri? lnu ty preroki so umerli. Koga ti sam sebe delaš?« \54\Jezus odgovori: »Aku iest sam sebe čestim, taku lohan. 5.156 moia čast ništer nei, mui Oča ie ta, kir mene česti, kateriga vi pravite, de ie on vaš Bug [55] inu ga vi ne z^ate, ampag iest ga z^am inu aku iest porečem, de ga ne z^am, taku bom en lažnik vom glih, iest pag nega znam inu deržim nega bessedo. [56LAbraam, vaš oča, se ie vesselil, de bi on vidil mui dan, [on ga ie vidil]- inu ie bil vessel.« [57]Natu so diali ty Gen. 7, 22. ludi k nemu: »Ti ne imaš še petdesset leit ' inu si Abraama vidil?« \58\Jezus pravi Cc 3 k nim: 154| Jn 5,41. 155| Mt 9,34; 12,24. Mr 3,22. Jn 7,20. 156| Jn 5,20-24. 157| 1 Mz 17,1-7; 22,! Heb 11,20-21. k nim: »Risničnu, risničnu iest vompove-158| 2 Mz 3,6.14. Exod. 3. im, preden ie ta Abraam bil, sem iest.« [59] Jn 10,31. loh. 10. -»T • 1 • 1- T 1 LK 4,38. Luc. 4.158 Natu so oni tu kamene gort vzdigovali, de bi nega lučali. Jezus pag se ie bil skril inu ie šal vunkai iz^ tiga tempia. TA IX. CAP. A. Kristus ob eni soboti ozdravi eniga človeka, kir ie bil od materinega telessa slep, zatu so ga ty farizei obsodili za ne-vernika inu velikiga grešnika. Ty ludi slepcu ne veruio, de bi on bil sleip royen. Izprašaio iz nega starišev. Kateri ie Jezusa za Kristusa deržal, tiga so ty Iudi v pan polužili inu iz nih cerqve pregnali. Kristus se da timu sleipcu spoznati inu on na nega veruie inu ga moli. B. Kateri v Kristusa ne veruie tar naisi ie moder inu vučen, ie slep A. TN^ Jezus gre momu inu zagleda eniga M-slepca, od matere royeniga. \2\Inu negovi jogri vprašaio nega inu pravio: »Moister, du iegreišil, le-ta oli nega stariši, de ie on taku sleip royen?« [3 Jez^s odgovori: »Le-ta nei grešil, ne nega stariši, temuč de ta della Božya na nim bodo očita. [4]Iest moram della delati tiga, kir ie mene poslal, dotle ie ta ta dan, pride ta nuč, tedai nisče ne more delati. \5\Dotle sem na tim sveitu, iest sem luč tiga svita.« [6]Kadar ie on le-tu izguvoril, plune na to zemlo inu ie sturil enu blatu s te-imi slinami inu pomaže tu blatu na tiga sle- Ioh. 1,5, 8, ipca oči \7]inu reče k nemu: »Puidi kiakai, 12. umy se v tim Siloeskim ribneku.« (Kirse tol- Esa. 8.160 mačuie Poslan). Natu on gre kiakai inu se umye inu pride gledaioč. [sTy sossedi pag inu ty, kir so ga vidili poprei, de ie on petler bil, pravio: »Nei li on tu ta, kir ie sidel inu ie petlal?« \9\Eniso diali, de ie on, eni pag: »On ie nemu podoben.« On sam pag reče: »Iest sem ta isti.« [10]Natu oni reko k nemu: »Koku so se tebi te oči odperle?« \11\On odgovori inu pravi: »Uni človik, kir se imenuie Jezus, ie enu blatu sturil inu ie namazal muie oči inu ie rekal k meni: 'Puidi tiakai v ta Siloeski viry inu umy se.' Inu iest sem šal inu sem se umil inu sem ta pogled pryel.« [12]Natu oni reko k nemu: »Kei ie ta isti?« On pravi: »Iest ne veim.« \13\Oni pelaio nega h tim fari-zeiom, kir ie slep bil [14] (ie bila pag sobota, ka- Matth. 12. dar ie Jez^s bil tu blatu sturil inu odperl ne- luc. (?. ga oči). [15]Natu ga oni zupet vprašaio inu ty Ioh. 5, 7. Cc 4 farizei 159| Jn 1,7-9; 5,35; 8,12; 11,9-10; 12,35-36.46. 160| Iz 8,6. 161| Mt 12,8. Mr 2,28. Lk 6,5. Jn 5,18; 7,23. farizei tudi, koku ie on gledaioč postal. On pagpravi k nim: »Blatu ie on položil na te oči inu sem se umil inu vidim.« [16]Natu reko eni iz tih farizeiov: »Le-ta človik nei od Buga, zakai on ne derži tigapravnika.« Ty 162| Mt 21,15. Matth. drugi pag reko: »Koku more en grešni človik ;,;,. o. 7, Io, I2. take caihne delati?« Inu so si zuper bili vmei sebo. [17]Zupet oni pravio h timu slepcu: »Kai ti praviš od nega za tu, kir ie tebi tuie oči 163| Jn 7,40. Ioh. 7.163 odperl?« On pagpravi: »On ie en prerok.« [18] Ty Ludi pag neso verovali od nega, de bi on slep bil inu de bi on bil ta pogled pryel, dotle oni te stariše tiga, kir ie bil pregledal, pokli-čeio \19\inu nee vprašaio, rekoč: »Ie li le-ta vaš syn, kateri vi pravite, ie sleip royen, koku on tedai zdai vidi?« [20]Nega stariši nim odgovore inu pravio: »Mi veimo, de le-ta ie naš syn inu de ie sleip royen, [21]koku on pag zdai vidi, mi ne veimo, oli du ie nega oči odperl, mi ne veimo. On ie star zadosti, vprašaite nega, nai on sam za se govori.« [22]Le tu so nega stariši govurili z^tu, kir so se tih ludov bali, zakai ty Ludi so se uže bili zglihali, de 164| Jn 11,55; Ioh. ii, i2.164 aku du nega z^ Kristusa spozna, de se ta isti v pan polo^. [23] Obtu so nega stariši diali diali: »On ie star zadosti, nega vprašaite.« [24] Natu oni zupet pokličo tiga človeika, kir ie sleip bil, inu pravio k nemu: »Dai to čast Bo- loh. 7. 165| Jn 7,31. . • i 1 J. •! • v- -, Act. I2.165 Apd 12,23. gu, mi veimo, de le-ta clovik ie en grešnik.« [25]Natu on odgovori inu pravi: »le li on en grešnik, iest ne veim. Enu iest dobru veim: de sem sleip bil, zdai iest vidim.« [26]Natu oni zupet pravio k nemu: »Kai ie tebi sturil?Ko-ku ie on tebiodperlte oči?« [27]On nim odgovori: »lest sem vom zdai poveidal inu neste slišali, zakai vi hočte zupet slišati? Hočte li vi tudi nega mlaiši biti?« [28]Natu so ga oni kleli inu diali: »Bodi ti nega mlaiši, mi smo Mo-izesovi mlaiši. \29\Mi veimo, de Bug ie s teim Moizesom govuril, ampag mi ne veimo, od kod ie le-ta.« \30Ta isti človik odgovori inu pravi k nim: »V le-tim ie gvišnu ena čudna reič, de vi ne veiste, od kod ie on, inu on ie vsai muie oči odperl. [3l]Mt' veimo pag, de Bug grešnikov ne sliši, temučaku ie du nega služabnik inu dei po nega voli, tiga istiga on sliši. [32]Kar sveit stoy, se nei slišalu, de bi enimu royenimu slepcu te oči odperl. [33]De bi le-ta ne bil od Buga, on bi ne bil mogel ništer diati.« [34] Oni odgovore inu pravio Cc 5 k nemu: 166| Nemu. 167| Mt 26,64. Mr 14,62. Jn 4,26. Matth. 26. Marc. 14. Ioh. 4.167 B. 168| Jn 15,22. loh. IJ.16 k nemu: »Tisi vus vgreihih royen inu nas vučiš?« Inu so ga vunkai izpahnili. \35\Inu Jezus zvei, de so nega bili vunkai izpahnili, inu kadar ga naide, pravi k uemu:166 »Veru-iešti na Božyga Synu?« [36]On odgovori inu pravi: »Gospud, du ie on, de biiest na nega veroval.« [37]Inu Jezus pravi k nemu: »Tisi ga vidil inu ta, kir s tebogovori, ta isti ie.« [38]On pagpravik nemu: »Gospud, iest veru-iem.« Inu ie nega molil. \39\Potle Jezus pravi: »Iest sem prišal h ti pravdi na ta sveit, de ty, kir ne vidio, bodo vi-dili, inu ty, kir vidio, slipi rataio.« [40]Inu eni iz^ tih farizeiov, kateri so per nim bili, so le-tu slišali inu pravio k nemu: »Smo li mi tudi slipi?« [41 JJezus pravi k nim: »De bi vi slipi bili, taku bi vi obenigagreiha ne imeili, vi pag zdai pravite, de vidite, obtu vaš greih ostane.« TA X. CAP. A. Kateri kuli vučenik kaže iskati drugdi milosti Božye, odpusčane vseh greihov inu tiga večniga lebna koker po Kristusu skuzi vero, ta isti te duše Bogu krade inu končava, zakai Kristus so ta sama vrata v nebessa. B. Kris- B. Kristus sam ie ta zveisti pastyr, kir ie suiem životom te verne od volka, Hudiča odrešil. Ty drugi so le naieti hlapci, ne mogo od sam sebe Vraga od ovac pregnati. C. Iezus od suie dobre vole za nas umerie. Ty Iudi se pag sgreigaio za nega volo. D. Ty Iudi ob tim tempelskim žegnanu Kristusa okuli obdade, hote kratku veiditi, ie li on ta Kristus. Nim odgovori, de ie on s teim Očetom ena reič. Zatu ga hote kaminovati, on pag spriča s pismom inu ž nega caihni, de ie on ta pravi večni Syn Božy. E. Iu-di ga hote uloviti, nim ustopi, Kerstni-kovi farmani nemu veruio. »»Z A risnico, za risnico, iest vompove-'^'-^im, kateri ne gre skuzi te dauri noter v to ovčio štalo, temučdrugod noter lazi, ta isti ie en tat inu en razbonik. [2]Kateri pag noter gre skuzi te dauri, ta isti ie ta pastyr tih ovac. [3iTimu istimu ta vratar odpre inu te ovce slišio nega štimo. Inu on kliče te suie lastne ovce per imeni inu ie vunkai pela. [4] Inu kadar on te suie ovce vunkai izpusti, gre on pred nimi inu te ovce gredo za nim. Za-kai one znaio to nega štimo. \5]Ampag za enim ptuim one ne gredo, temuč beiže od nega A. Ioh. 8. Prov. 27.1' 169| Jn 8,12. Prg 27,23. 170| Jn 14,6. 171| Ezk 34,15. Mih 5,3. 1 Jn 3,1-2. 2 Tim 2,19. Mt 11,27. Lk 10,22. Mr 10,45. Ioh. 14.1 B. Ezeh. 34. mich. 5. 1. Ioh. 3. 2. Thim. 2. Matth. 11. Luc. 10. Marc. 10.171 nega, zakai ona ne znaio tihptuih štimo.« [6] Le-toperpuvid ie Jezus k nimgovuril, am-pag oni neso zastopili, kai ie tu bilu, kar ie on k nim govuril. mNatu Jezus zupet pravi k nim: »Risničnu, risničnu iest vompove-im, iest sem ta vrata tih ovac, [s]vsi ty, kir so pred meno prišli, so tatie inu razboiniki, ampag nih neso te ovce poslušale. \9\Iest sem ta vrata. Aku du skuzi mene noter gre, ta bode ohranen inu noter inu vunkai puide inu bode pasšo nesšel. [10]En tat ne pride, te-muč de krade, de zakole inu de konča. Iest semprišal, de one ta leben imaio tar de dosti inu obilnu imaio. [11]Iest sem ta doberpastyr, en doberpa-styr postavi suio dušo za te ovce, [12]ampag en naiemnik, kir nei pastyr, kateriga te ovce neso lastne, ugleda tiga vulka semkai gredoč inu zapusti te ovce inu beiži inu ta vulkpopade inu rezpodi te ovce. [13\Ta naiemnik pag beiži, zakai on ie en naiemnik inu on ne rodi za te ovce. [14]Iest sem ta dober pastyr inu iest znam te muie ovce inu iest sem znan od tih muih. [15]Koker ta Oča mene zna, taku iest znam tiga Očeta inu iest posta - postavim muio dušo za te ovce. \i6\lnu iest imam druge ovce, katere neso iz^ te štale. Te iste iest moram tudi perpelati inu one bodo muio štimo slišale inu bode ena ovčia štala inu en pastyr. [i7]Zja tiga volo Oča mene lubi, zakai iest C. postavim muio dušo, de iest no spet vzamem. [l8]Ntsče no ne vzame od mene, temuč iest no pustim od sam sebe, iest imam to oblast no pustiti inu imam oblast zupet no vzeti. Le-to zapuvid sem iest pryel od mui-ga Očeta.« [19]Tedai se ie šepag enu ločene vmei teimi ludi sturilu za volo le-tih bes- sed. [20]Nih veliku vmei nimi so diali: »On Matth. 9^ 172| Mt 9,34. ima tiga zludia inu on od vuma gre. Kai ga vi poslušate?« [2iTy drugi so diali: »Le-te bessede neso eniga, kir zludia ima. More li loh. 7, 8, 9.173 173| Jn 7,20; ta zludi tudi tih slepcov oči odpreiti?« '' ' ' [22]le bilu pag v leruzalemu tu cerkovnu D. ponovlene inu ie zyma bila \23\inu Je^us ie hodil po templi v ti Salomoniski vež}. \24Tedai ga ty ludi okuli opstopio inu pravio k nemu: »Koku dolgu ti naše duše gori deržiš? Si li ti Kristus, takupoveinom frai, očitu.« [25Jez^s nim odgovori: »lest sem poveidal inu vi ne veruiete. Marc. 3.172 Mr 3,22. 174| 2 Mkb 10,38. 1 Kr 6,12. Jn 1,3-4.18; 4,46-53; 5,1-9; 9,1-7. 175| Jn 6,39; 18,9. 5 Mz 33,27. 176| Jn 14,11; 17,11.21 Jn 8,59. 177| Jn 5,18. 178| Ps 82,6. 2. ®a. 10. 3. Reg. 6. ^<374. I, 4, 5, 9. Ioh. 6, I8. Deut.'33.175 Ioh. I4, I7. Ioh. 8.176 Ioh. J.17 Psal. 82.1' veruiete. Ta della, katera iest delam v tim imenu muiga Očeta, ta istapričuio od mene. \26]Ampag vi ne veruiete, zakai vi neste, koker sem vom dial, od muih ovac. \27]Muie ovceposlušaio muio štimo inu iest nee znam inu one gredo za meno. [28]Inu iest nim dam ta večni leben inu one nigdar konca ne vza-mo inu nisče nih ne bode izderl iz^ muih rok. [29]Mui Oča, kateri ie nee meni dal, ie vegši koker vse inu nih nisče ne more izdreiti iz muiga Očeta rok. [30]Iest inu ta Oča sva enu.« [31]Natu ty Iudi žepagpopadaio tu kamene, de bi ga s kaminem doli pobyli. [32] Jezus nim odgov/o/ri: »Iest sem vom izkazal dosti dobrih dell od muiga Očeta, za kateriga della iz^ tih vi mene s kamenem ubye-te?« [33l7y Iudi nemu odgovore inu pravio: »Mi tebe za volo dobriga della s kaminem ne ubyemo, temučza volo šentovane inu za-tu, kir si en človik inu delaš sam sebe Boga.« [34\Jezus nim odgovori: »Nei li pissanu v ti vaši postavi: Iest sem dial, vi ste Bo-guvi? [35LAku ie on le-te, h katerim ie ta bes-seda Božya sturiena, Boguve imenoval inu tu pismu se ne more rezvaliti, \36]vi pravite h timu, katiriga ie ta Oča posve čil inu poslal poslal na ta sveit, ti šentuieš, zatu, kir sem Matth. 26. dial: 'Lest sem Božy Syn'?[37LAku iest ne de- Luc.c:i24.^^^ lam ta dela muiga Očeta, taku ne veruiete ^oh. 9, I5. meni, \38]aku iest pag delam inu aku meni ne veruiete, taku vsai tim delom veruite, de vi spoznate inu veruiete, de ta Oča ie v meni inu iest v nim.« [39] Oni so še pag iskali nega uieti, oli on nim e. uyde iz^ nih rok [40\inugre spet na uno stran lordana na tu meistu, kir ie loannes pervičker- Matth. 12. sčoval, inu undukai ostane. [41]Inu nih veliku loh. i', 3-7.18" prideio k nemu inu so diali: »Iohannes nei obeniga caihna sturil, ampag vse tu, kar ie Io- Iohan. 5.181 hannesgovuril od le-tiga, ie risnica.« \42\Inu undukai ie nih veliku v nega verovalu. TA XI. CAP. A. Kristus Lazarusa mertviga, pulgniliga obudi od smerti, s teim pričuie, de on risničnu, koker ie h ti Marti poprei inu potle govuril, vse te, kir v nega veruio, bode rešil od smerti inu pekla, nee bode obudil na sodni dan inu nim dal ta večni leben. Za-merkai dobru v ti history te bessede, kir Kristus pruti Marti govori inu koku Marta Kristusa prov spozna. Kristus se zlobi čez vraga inu to smert. Plače se čez pogublene tih ludi. B. Visši fary, šcoffi, farizeiski menihi inu papež Caifas svit imaio, koku bi Kristusa pogubili. Caifas prerokuie. Kristus očitu več ne hodi. C. Šcofi, farizei ob svetim dnevi inu v cerqvi se sveituio Jezusa končati. Ie 179| Mt 26,63-65. Mr 14,61-64. Lk 22,67-71. Jn 9,24-41; 15,24. 180| Mt 12,14. Mr 3,6. Jn 1,15.28; 7,31. 181| Jn 5,33. 182| Jn 9,1-41. Lk 7,37-38.44-46. Ioh. 9. Luc. 7.1' 183| Jn 7,30; 8,20.59; 10,39. Ioh. 7, 10.183 IE bil pag en bolan, timu ie bilu ime Lazarus iz^ Betanie, od tiga terga Marie inu Marte, nee sestre. \2]Maria pag ie ta bila, katera ie žalbala tiga Gospudi s to žalbo inu obrissala nega noge ž ne lasmi. Te iste brat Lazarus ie bil bolan. \3T'edai pošleio nega sestre k nemu, rekoč: »Gospud pole, kateriga ti lubiš, ie bolan.« [4]Kadar tu Jezus zasliši, pravi: »Le-ta bolezen nei h ti smerti, temuč za to čast Božyo, de skuzi no bo čestčen ta Syn Božy.« [5 JJezus pag ie za lubu imel Marto inu nee sestro inu Lazarusa. [6\Natu, kadar ie on zaslišal, de ie on bil bolan, ostane tedai še v tim istim meistu, kir ie bil, dva dni. \7]Potle za le-teim pravi on k suim jogrom: »Puidi-mo spet v to Iudovsko deželo.« [Ty iogri pravio k nemu: »Moister, ty Iudiso tebe vnuvič iskali s teim kamenem pobyti inu hočeš spet tiakai puiti?« {Jezus odgovori: »Nei so li te dvanaist ure tiga dne? Aku du hodi po dnevi, ta se ne opotagne, zakai on vidi to luč tiga svita. MtAmpag, aku du po noči hodi, ta se opotagne, zakai ta luč nei v nim. \11\Le-tu ie on govuril inu za le-teim pravi k nim: »Lazarus, naš periatel, "py^ spy, ampag iest grem tiakai, de ga iz sna go- Matth. 9. ri obudim.« [i2]Natu reko nega jogri. »Go- MUC.C8 .184 spud, aku on spy, taku on bode zdrav.« [13JJe-^ iepaggovuril od nega smerti, oni sopag menili, de bi on od spane tiga sna govuril. [14] Tedai ie Jezus nim natu očitu poveidal: »Lazarus ie mertov \i5\inu iest sem vessel za vašo volo, de nesem bil tamkai, de vi verui-ete. Nupuidimo k nemu.« [i6]Natu Tomas, Ioh. 20.185 kir se imenuie Duičič, pravi h tim jogrom: »Puidimo tudi mi, de ž nim umeriemo.« [17] lnu kadar Je^s pride, naide nega uže štiri dni v tim grobu lezečiga. \i8]Betania pag ie bila blizi leruzalema okuli petnaist moških tekov deleč. \i9\lnu veliku ludov ie biluprišlu h ti Marti inu Mary, de bi nyu potroštali za volo nyu brata. [20]Natu Marta, kadar zasliši, de ie Jez^s bil prišal, gre ona pruti nemu, Maria pag ie ostala doma sedoč. [21] Tedai reče Marta h timu Jezusu: »Gospud, loh. 11. de bi ti tukai bil, mui brat ne bi umerl. [22] Ampag iest zdai tudi veim, de kar kuli ti prossišod Buga, tu istu Bug tebi da.« [23]Je-^s pravi k ni: »Tui brat gori vstane.« [24] Marta pravi k nemu: »lest veim, de on gori vstane v tim gorivstanenu na pusledni Dd dan.« 184| Mt 9,24. Mr 5,39. Lk 8,52. 185| Jn 20,24-29. 186| Jn 11,32. 187| Jn 14,3. Rim 1,4. Jn 1,4.12-13; 6,27.35.47-51. Ioh. I4. Rom. I. Iohan. I, 6.187 188| Jn 11,21. Ioh. dan.« [25\Jezuspravi k ni: »Lest sem tu gori-vstanene inu ta leben, kateri v me veruie tar naisi ie mertov, bode ž^v. \26\Inu vsaketeri, kir ie živ inu na me veruie, ta ne bode nigdar umerl. Veruiešti le-tu?« [27] Ona pravi k ne-mu: »la, Gospud, iest veruio, de si ti Kristus, ta Syn Božy, kir ie imel priti na le-ta sveit.« [28]Inu kadar ie ona le-tu izrekla, gre kiakaiinu pokliče Mario, suio sestro, skriva-ie, rekoč: »Moister ie tukai inu tebe kliče.« [29] Ona kadar tu zasliši, vstane hitru gori inu pride k nemu, [30]zakai Jezus nei bil še v ta tergprišal, temuč on ie bil na unim meistu, kir ie Marta bila pruti nemu prišla. [3ll7y Ludi, kateri so tedai ž no v ti hisši bili inu no troštali, kadar so vidili Mario, de ie hitru gori vstala inu šla vunkai, gredo za no, rekoč: »Ona gre kiakai h timu grobu, de se undu plače.« [32]Natu, kadar Maria pride kiakai, kir ie Jezus bil, inu ga zagleda, pade doli k nega nogom inu pravi: »Gospud, de bi ti tukai bil, mui brat bi ne bil umerl.« [33]Natu Jezus, kadar on no plačeioč vidi inu te lude, kir so ž no bili prišli, de so se plakali, se zgrozi v tim duhu inu rez^ali sam sebe [34]inupravi: »Kei 188 »Kei ste ga polužjli?« Oni pravio k nemu: »Gospud, pridi inupogledai.« \35\Inu Jezus se Luc. ie selzil. [36]Natu pravio ty Iudi: »Pole, koku ga ie on lubil.« [37]Eni pagso diali: »Nei mo- loh. gel le-ta, kir ie timu slepcu oči odperl, sturiti, de bi tudi le-ta ne bil umerl.« \38]Natu Jezus zupet se grozi sam v sebi inu pride h timu grobu. Ta ie bil pag ena špila inu verhu nee en kamen položen. [39\Jezus pravi: »Vzdignite proč ta kamen.« Pravi Marta, sestra tiga, kir ie bil umerl, k nemu: »Gospud, on uže smerdi, zakai on ie štiri dni ležal.« \40Je-zuspravi k ni: »Nei li sem tebi iest dial, de aku boš verovala, taku boš to čast Božyo vi-dila?« [41]Natu oni vzdigneioproč ta kamen [od undu, gdi ie ta, kir ie bilmertov, bil položen].1"9^ Jezus pag vzdigne te oči gori inu pravi: »Oča, iest tebe zahvalim, de si ti mene uslišal. [42]Iest sem pag dobru veidel, de ti loh. mene vselei slišiš, ampag iest sem za volo tih ludi, kir okuli stoye, le-tu rekal, de veruio, de si ti mene poslal.« vs^Inu kadar ie on le-tu rekal, zevpye z veliko štimo: »Lazare, puidi loh. vunkai!« \44]Inu ta, kir ie bil mertov, gre vunkai inu ie imel roke inu noge zvezane s pogrebovimi plinicami inu Dd 2 nega 19. 189| Lk 19,41. 190| Jn 9,6-7. 191| Pasaža v oglatem oklepaju je Trubarjev prevajalski dodatek v biblično besedilo; SSP dodatka na vsebuje. 192| Jn 12,30. 193| Jn 5,28. 190 194| Jn 7,31. 195| Mt 26,1-5. Mr 14,1-2. Lk 22,1-2. Ps 2,2. Apd 4,16. Dan 9,26. Jn 18,13. 196| Umreiti. 197| Mt 21,46. Mr 3,6. Jn 10,16. Ioh. 7.19 B. Matth. 26. Marc.14. Luc. 22. Psalm. 2. Act. 4. Dan. 9. Ioh. 18.195 Matth. 21. Marc. 3. Ioh. 10.197 nega obličie ie bilu z ano antuilo obitu. Jezus pagpravi k nim: »Rez^e^ite ga gori inu pustite ga tiakai puiti.« [45l Tedai veliku iz tih Iudov, kir so bili h ti Mary prišli inu so vidili tu, kar ie Jezus bil sturil, so v nega verovali. \46\Eni pag iz žnih so šli kiakai h tim farizeiom inu so nim poveidali tu, kar ie Jezus bilsturil. [47]Natu so ty šcoffi inu farizei vkupe zbrali en svit inu so diali: »Kai mi delamo? Zakai le-ta človik dela veliku caihnov. [48] Aku ga mi pustimo, taku bodo vsi v nega verovali inu prideio ty Rimlani inu nom vzameio to našo deželo inu te ludi.« \49\Eden pag iz nih s teim imenom Caifas, kateri ie tu istu leitu visši šcoff bil, ta pravi k nim: »Vine veiste ništer \50\inu ne re^mislite, de ie pridnu nom, de en človik umerie za te ludi inu de vsi ludie konca ne vzamo.« \51-\Le-tu pag on nei od sam sebegovuril, temučkadar ie on tu istu leitu bil ta visši šcoff, ie prerokoval, de Jezus ima umreite19'6 za te ludi [52] inu nekar samuč za te ludi, temuč de te otroke Božye, kir so bili rezkropleni, v enu vkupe spravi. [53]Natu od tiga istiga dne so oni vmei sebo se sveito- loh. 9.198 Jn 9. sveitovali, koku bi nega umurili. [54Tedai Jezus uže nei več vmei ludi očitu hodil, te-muč ie šal od unod v to deželo poleg te pusča-ve v enu meistu, kateru se imenuie Effraim, inu ie undukai prebival suiemi jogri. [55]Ta velika nuč iudovskapag ie bila blizi C. inu nih veliku iz^ te dežele so šli gori v leru-zalem pred to veliko no čio, de bi se očistili. [56] Tedai so oni iskali Jezusa inu stali v tim templi inu govurili vmei sebo: »Kai se vom Ioh. 7. 198| Jn 7,11. zdi, de on nei prišal h timu prazniku?« [57] Ty šcofi pag inu ty farizeiso bili to zapuvid dali, de aku du zvei, kei ie on, de onpovei, de ga uiameio. TA Xll. CAP. A. Jezus večerie per Lazarovih sestrah. Maria ga žalba, zuper to Išcariot mermra. Fary se zmišluio, koku bi Lazarusa umurili. B. Jezus ie-izdi v Ieruzalem, tiga množica tih ludi poštuie inu prossi za srečo; kai ie tu pomeinilu, so jogri stuprov po nega smerti zastopili, zatu se ty farizei serde. C. Gerki želuio Jezusa viditi. Skuzi Jezusovo inu vseh vernih martro, smert ta Cer-kov gori raste. Kir v Kristusa veruio, nemu služio, bodo per nim inu v časti Božy. Dd 3 D. Kris- D. Kristus za volo, kir se nega smert per-bližuie, postane žalosten, prossi Očeta, ta nemu odgovori z nebes. Opomina ludi, de hodio per luči inu de veruio v to luč, katera ie on sam. E. Kristus se skrye. Tu prerokovane zuper Iude ie dopolnenu. Dosti go-sposčine veruio v Jezusa, oli kir so se pana bali, neso nih vere pred ludmi spoznali. Kir v Jezusa veruie, ta veruie v Buga Očeta. Neverni bodo po tim evangeliu obsoieni. A. 199| Mt 26,6-13. Mr 14,3-9. Lk 12. Lk 7,37-38.44-46. Matth. 26. Marc. I4. Luc. I2. Luc. 7.199 200| Jn 13,29. Ioh. 13.2' NAtu šest dni pred veliko nočio pride Jezus v to Betanio, gdi ie Lazarus bil umerl, kateriga ie Jezus obudil od smerti. [2] Inu undukai sture nemu enu večerio inu Marta ie služila. Lazarus pag ie bil eden iz^ tih, kir ie ž nim per mizisedil. \3T'edni Maria vzame eno libro žalbe od te žlahtne, čiste, drage narde inu žalba te noge Jezuseve inu obriše nega noge suiemi lassmi. Inu ta hiša se napolni od tiga žalboviga duha. [4]Natu reče eden iz^ nega jogrov, ludež^Išcariot, Simonov syn, kateriga ie imel fratati: [5]»Zakai se le-ta žalba nei prodala za tridesseti denariev inu dalu se tim bozim?« \6\Le-tu ie onpaggovuril, nekar de bi nemu ty bozi skerbi bili, temuč zatu, kir ie on en tat bil inu ie imel to mošno inu ie nossil nossil, kar ie danu bilu. mNatu reče Jezus: »Pusti ti no, ona ie le-tu hranila h timu dnevu muigapogreba, [8]zakai te boge imate vselei per vas, menepag vselei ne imate.« [9] Tedai ie veliku ludi od tih Iudov zveidilu, de ie on undukai bil, inu so prišli, nekar sa-muč za Jezusovo volo, temuč de bi tudi tiga Lazarusa vidili, kateriga ie on bil od te lohan. ii.201 smerti obudel. wtìjy visši fary pag so sveito-vali, de bi tudi tiga Lazarusa umurili, [11] zakai veliku Iudov so šli tiakai za nega volo inu so verovali v Jezusa. [12]Na drugi dan veliku ludi, kir so bili b. prišli h timu prazničnimu dnevu, kadar so zaslišali, de Jezus pride v Ieruz^lem, [13] v^a-meio tu palmavu veie inu so sli vunkai pruti nemu inu so vpyli: »Ozana, žegnan ie ta Matth. 2i. kral izraelski, ta kir pride v /t/eim imeni ti- nic. ^9I.I. ga Gospudi.« [14]Inu Jezus ie bil nešeleniga Psal. ii8. osslyča inu ie sidel na nim, koker iepissanu: [15]»Ne bui se ti, sči syonska, pole, tui kral Esa. 620" pride, sedoč na enim žerbeti ene oslice.« [16] . ' Le-tigapag nega jogri nesopervič zastopili, temuč, kadar ie Jezus bil v to čast postavlen, tedai so spumnili, de le-tu ie bilu od Dd 4 nega 201| Jn 11,1-44. 202| Mt 21,1-11. Mr 11,1-11. Lk 19,28-40. Ps 118,25.26. 203| Iz 62,10-11. Zah 9,9. 204| Jn 11,45. 205| 1 Sam 8. Apd 8,5-6.26-40. Jn 1,40.43. 206| Jn 13,1; 17,1. 207| Iz 53,10-12. 1 Kor 15,36. 208| Mt 10,39. Mr 8,34. Lk 9,24; 17,33. Ioh. C. 1. Reg. 8. Act. 8. Ioh. 13; 17.2' Esa. 53. 1. Cor. 15.207 Matth. 10. ®arc. 8. LUC. 9; 17.2' nega pissanu inu de le-tu so nemu bili sturili. [17]Tedai ty ludie, kir so ž nim bili, kadar ie on bil tiga Lazarusa iz^ tiga groba poklical inu obudil od te smerti, so pričo daiali. [18] Obtu tudi ta množica tih ludi so šli pruti nemu, kir so slišali, de ie on le-ta caihen bil sturil. [i9]Natu pravio ty farizei vmei sebo: »Vi vidite, de ništer ne opravite, pole, ta sveit gre za nim.« [20]So bili pag eni Gerki iz tih, kir so gori bili prišli, de bi molili ob tim prazniku. [2i\Ty isti tedai stopio k Filipu, kateri ie bil od te Betsaide Galileiske, inu so gaprossili, rekoč: »Gospud, mi bi hoteli radi Jezusa viditi.« [22] Filipuspride inu povei Andreiu, Andreias spet inu Filipus poveista Jezusu. [23JJe^ pag odgovori inu pravi k nima: »Ta ura ie prišla, de ta Syn tiga človeika bode v to čast po-stavlen. [24]Za risnico, za risnico iest vom po-veim: Aku tu zernu tiga žjta ne bo verženu v to zemlo inu ne umerie, taku samu ostane, aku pag umerie, taku dosti sadu pernesse. [25] Kateri suio dušo lubi, ta no zgubi. lnu kateri suio dušo sovraži na tim sveitu, ta no ohrani h timu večnimu lebnu. \26]Aku du ho- če 204 Ioh. I.205 če meni služiti, ta hodi za meno inu gdi sem iest, undukai bode tudi mui služabnik. Inu aku du bode meni slutil, tiga bode mui Oča poštoval.209 [27]Muia duša ie zdai režalovana inu kai D. iest hočo reči? Oča, pomagai meni iz le-te ure, oli zatu sem iestprišal v le-to uro. [28] Oča, sturi čestnu tuie ime.« Natu pride ena Matth 26 štima iz nebes, rekoč: »Iest sem ie čestnu stu- muacrc22 2.210 ril inu hočo spet čestnu sturiti.« [29]Natu so ty ludie, kir so poleg stali inu poslušali, diali: »Onu ie zagarmelu.« Ty drugi so diali: »En Ioh. 18.211 angel ie ž nim govuril.« \30Jezus odgovori inu pravi: »Le-ta štima nei prišla za muio volo, temuč za vašo volo. [31^ai' ie ta pravda tiga Ioh 8 svita. Zdai ta velak tiga svita bode vunkai Num.'2i.212 veržen \32]inu iest kadar bom povišan od te zemle, hočo nee vse k menisamimu vleiči.« [33] Le-tu ie onpaggovuril pomeinuioč, s kakovo smertio on ima umreiti. [34l7y ludie nemu odgovore: »Mi smo slišali iz te postave, de Kristus vekoma ostane, inu koku ti tedai Psal. 109. praviš: 'Ta Syn tiga človeika mora povisšan Daia.''7. biti? Du ie ta Syn tiga človeika?« [35]Natu Mich. 5. Jezus k nim pravi: »Se en mai- Dd 5 hin 209| Manjka: "Sin človekov mora biti povzdignjen" (SSP). 210| Mt 25,38-39. Mr 14,34-36. Lk 22,42. 211| Jn 18. 212| Jn 3,19; 9,39. 4 Mz 21,7-12. 213| Ps 110,4. Iz 9,2.6-7. Dan 9. Mih 5,1 -3. 214| Ef 5,8. 1 Tes 5,5. 215|Iz53,1. Rim 10,16. Iz 6,1. 216|Jn7,31. Jn 9,22. Jn 5,44. Ephes. 5. 214 I. Thess. 5.214 E. Esa. 53. Rom. I0. Esa. 6.215 Ioh. 7. Ioh. 9 Iohan. 5.21 hin čas ie ta luč z vami, hodite, dotle vi imate to luč, de vas ta temma ne zapopade, zakai, kateri hodi v ti temmi, ta ne vei kam gre. \36\Veruite v to luč, dotle imate to luč, de bodete otroci te luči.« Le-te riči ie Jezus govuril inu gre proč inu se skryepred nimi. \37]Inu naisi ie tulika-in caihnov bil sturil pred nimi, oni vsai neso verovali na nega, [38]de se dopolni ta besseda tiga Ezaia preroka, katero ie on govuril: »Gospud, du veruie našimupridiguvanu inu ta roka tiga Gospudi komu ie rezudive-na?« [39] Obtu neso mogli verovati. Zakai, zu-pet pravi Ezaias: \40\»On ie nih oči oslepil inu nih serce okuril, de s teimi očima ne vidio inu s teim sercem ne zastopio, de se nepreo-berno inu iest nee ne ozdravim.« \41\Le-tu ie Ezaias govuril, kadar ie vidil to nega čast inu ie od nega govuril. vmOli vsai veliku tudi iz tih visših so v nega verovali, ampag za volo tih farizeiov neso očitu spoznali, de bi ne bili iz te šule izpahneni, vszzakai oni so več lu-bili to čast tih ludi koker to čast Božyo. [44] Jezus ie pag vpylinu dial: »Kateri v me veruie, ta ne veruie v me, temuč v tiga, kir kir ie mene poslal. \45\Inu kateri mene vidi, ta vidi tiga, kir ie mene poslal. [46]Iest sem prišal ta luč na ta sveit, de vsaketeri, kir v loh. 3, 8, 9.2 me veruie, v ti temmi ne ostane. \47\Inu aku du bode muie bessede slišal inu ne bode veroval, tiga iest ne bom sodil, zakai iest nesem loh. 3. 218 prišal, de sodim ta sveit, temuč, de izveli-čam ta sveit. \48\KQteri mene z^verže inu muih bessed gori ne vzame, ta ima, kir nega bode sodil. Ta besseda, katero sem iest govu- Deut. i8. 219 ril, ta ista bode nega sodila na pusledni dan. [49]Zakai iest nesem od sam sebegovuril, temuč ta Oča, kateri ie mene poslal, ta isti ie loh. i6. 220 meni eno zapuvid dal, kai iest imam diati inu kai imam govoriti. \5o\Inu iest veim, de ta nega zapuvid ie ta večni leben. Kar iest tedaigovorim, tu iest taku govorim, koker ie ta Oča menirekal.« 217|Jn 3,16-21; 8,12; 9,5. 218|Jn 3,17. 219|5Mz18,18-19. 220|Jn 14,10.24. TA XIII. CAP. A. Kristus te suie verne de221 konca, tu ie vekoma, lubi, tako lubezan tukai izkaže inu po-terdi, kir per pusledni večery suim jogrom noge umiva. S teim tudi da en exempel inu pergliho, de ty verni imaio se iz serca lubiti, eden drugimu zveistu pomagati. B. Jezusa dru- guč 221| Do. guč en smertni strah obyde, prerokuie od suiga frataria inu ga da loannesu na znane. Judež gre ponoči nega fratati, se trošta, de skuzi nega smert on inu Bog Oča bode če-stčen, resvičen inu rezglašen. C. Jezus vsem vernim eno novo zapuvid gori postavi, de se lubio vmei sebo. Prerokuie, de Peter nega trikrat hitru po redi zatay. A. 222| Išcariotu. 223. Mt 26,14-16. Mr 14,10.11.17-18. Lk 10; 22,3.14. Jn 18,3.5. Matth. 24. Marc. 14. LUC. 10, 22. Iohan. 19. 223 224. Mt 3,14. Matth. 3. 2 P Red teim velikimnočnim pravnikom, kadar ie Jez^s veidil, de ie nega ura bila prišla, de ima poiti iz tiga svita h timu Očetu, kadar ie on te suie lubil, kir so bili na sveitu, ie nee lubil do konca. \2]lnu kadar ie ta večeria bila sturiena inu de ie uže ta Hudič timu ludežu Simonu lšcari-otn222 v tu serce bil postavil, de ga frata. [3]le Jezus veidil, de ta Oča ie nemu dal v te roke vse riči inu de ie od Buga vunkai bil šal inu de on gre h Bugi, vwstane gori od te večerie inu položi sui gvant doli inu vzame en pert inu se ž nim opaše. \5\Potle vlye to vodo v eno medenico inu začne tih jogrov noge umivati inu brissati s teim pertom, s katerim ie on bil opassan. [6]Tedai on pride h timu Simonu Petru inu Petrus pravi k nemu: »Gospud, ti bodešmeni noge umival?« val?« [7\Jezus odgovori inu pravi k nemu: »Kar iest deim, tu ti zdai ne veiš, ampag boš potle veidel.« \8]Petruspravi k nemu: »Ti ne boš meni nigdar tih nug umival.« Jezus nemu odgovori: »Aku iest tebe ne Psal. 50.22-umyem, taku ti ne boš imel della z meno.« [9] Reče Simon Petrus k nemu: »Gospud, nekar samuč muie noge, temuč tudi te roke inu to glavo.« [vuJezuspravi k nemu. »Kateri ie umiven, ta nepotrubuie, samuč de te noge umye, sice ie on vus čist. Inu vi ste čisti, oli nekar vsi.« \11]Zakai on ie veidil, du ie ta bil, Ioh. 6.226 kir ie nega imel fratati. Zatu ie on dial: »Vi neste vsi čisti.« \12]Potle, kadar ie bil umil nih noge inu vzel suigvant, zupet sede h ti mizi inu pravi k nim: »Veiste li vi, kai sem iest vom sturil? \13\Vi mene imenuietegospud inu moister inu vi provpravite, zakai iest sem. \14]iAku tedai iest vaš gospud inu moister Gal. 6.227 sem umil vaše noge, taku tudi vi imate vmei sebo eden timu drugimu te noge umivati. \15\Zakai en perglihni navuk sem iest Ephes. 52.2 vom dal, de koker sem iest vom sturil, de vi ' tudi taku sturite. Zt 225. Ps 51,1-2. 226. Jn 6,64.70-71. 227. Gal 6,1. 228. Ef 5,2. 1 Pt 2,21. B. 229. Mt 10,40; 5. Lk 6,22-23. Jn 15,5.16. Ps 41,10. Jn 14,29; 16,4. Mr 9,37. Lk 10,16. 230. Mt 26,20-25. Mr 14,17-21. Lk 22,21-23. Jn 2. Apd 20. 231| Jn 19,26; 20,2; 21,7.20. Matt. 10, 5. Luc. 6. Ioh. 15. Psal. 40. Ioh. 14, 16. Marc. 9. Luc. 10.229 Matth. 26. Marc. 14. Luc. 22. Ioh. 2. Act 20.230 Io. 19, [16^^ risnico, za risnico iest vom poveim: Ta hlapec nei vegši od suiga gospudi, ne en sel vegši koker ta, kir ie nega poslal. [17LAku vi veiste le-tu, vi bote izveličani, aku ie sturite. [18] Iest nekar od vas vseh ne govorim, iest veim, katere sem izvolil, temuč, de tu pissanu bode dopolnenu: Kateri z meno iei ta kruh, ta isti ie zuper mene suio peto vzdignil. [19]Iest vom tu zdai poveim, preden se zgodi, de kadar se bo zgodilu, vi veruiete, de sem iest. [20]Risničnu, risničnu iest vom poveim, kateri gori vzame, kogar iest kuli pošlem, ta mene gori vzame, kateri pag mene gori vzame, ta vzame tiga, kir ie mene poslal.« [21]Kadar ie Jezus le-tu izguvoril, ie bil žalosten v tim duhu, ie pričoval inu ie dial: »Risničnu, risničnu iest vom poveim, de eden iz vmei vas bode mene fratal.« [22] Natu so se ty jogri vmei sebo zgledovali inu so cbivlali, od kateriga bi on govuril. \23\Ie bil pag eden iz tih Jezusovih jogrovper mizi, sedoč na Jezusovih persih, kateriga ie Jezus lubil. [24\Timu istimu tedai Simon Petrus magne, de bi imel vprašati, du bi bil, od kateriga ie on govuril. [25]Kadar ie on pag slonil na Jezusovih persih, pravi k nemu: k nemu: »Gospud, du ie?« [26]Je^us odgovori: »Le-ta ie, katerimu iest to omočeno šnito podam.« [27]Inu kadar ie on to šnito omočil, ie on no dal timu Iudežu Simonu Išcariotu. [28]Inu po tei močici ie ta ZJudi vain šal. Inu Jezus reče k nemu: »Kar ti delaš, tu skorai sturi.« \29]Le-tigapag nisče iz^tih sidečihper mizi nei z^stopil, s čemu ie on tu k nemu dial. Eni so meinili zatu, kir ie Iudež^ te 232 loh. : mošno imel, de bi bil Jezus k nemu rekal: »Kupi, kar ie nom h timu pravniku potreba,« oli de bi on tim bozim kai dal. [30]Natu, kadar ie on to močico vzel, ie zdaici vunkai loh. šal. Ie bila pag nuč. [31]Natu, kadar ie on bil vunkai šal, ie Jezus rekal: »Zdai ie ta Syn loh. tiga človeika čestčen inu Bug ie čestčen v nim. [32]Ie li Bug v nim čestčen, taku Bug bode nega tudi čestil sam v sebi inu ga bode skorai čestil. \33]Synkuvi, iest sem še enu maihinu z vami, vi bote mene iskali inu koker sem h tim Iudom dial: Kamer iest grem, vi ne morete priti, taku vom zdai tudi pravim. \34\Eno no- loh. vo zapuvid iest vom dam, de se vi vmei sebo lubite, koker sem iest vas lubil, de vi tudi lu- bite ii. C. 232| To. 233. Jn 12,6. 234. Jn 18,2-3. 235. Jn 12,23; 17,5. 7, 8, I5. 236. Jn 7,33-34; 8,21; 15,12.17. 233 235 237| 432. 238| 1 Jn 2,8-10; 3,14-15. 239| Jn 21,18. Mt 26,35. Mr 14,29. Lk 22,33. 240| Jn 18,17.25-27. 1. Joh. 2 , 3.238 bite eden druziga. [35] V le-tim bodo vsi spoznali, de ste vi mui mlaiši, aku bote imeili lubezan vmeisebo.« \36\Pravik nemu Simon Petrus: »Gospud, kam greš ti?« Jez^s nemu odgovori: »Kamer iestgrem, ti zdai ne moreš puiti za meno, potlepag ti za menopui-deš.« [37]Petrus pravi k nemu: »Gospud, za-kai ne morem za tebo zdai puiti? lest hočo muio dušo za te postaviti.« [38iJe^us odgovori nemu: »Hočeš ti tuio dušo za me postaviti? Risničnu, risničnu iest tebi poveim: Ta petelin ne bode peil, dotle ti mene nesi trikrat zatayl.« TA Xllll. CAP. Joh. 21. Matth. 26. Marc. 14. LUC. 22.239 Joh. i8.24 A. Kristus trošta te suie, veli v nega verovati. Zakai on ie nom dobil inu naredil prebivalisča inu on ie ta pot h Bugi, ta risnica inu ta leben inu ie z Bugom ena reič. Veli moliti v nega imeni. B. Kir Kristusa lubi, ta suio vero, stan tar leben derži po nega vuku, tiga tudi Bug Oča, Syn lubita inu nemu bode dan ta S. Duh, tih vernih troštar, bessednik, pomočnik, vižar, opominavec na vse dobru. C. Kateri Jezusove bessede ohrani, per tim S. Troyca z gnado prebiva. Jezus oblubi tim vernim S. Duha, ta bode nee v nadlugah troštal, vučil, opominal inu napelaval na risnico. Nim zapusti sti ta myr z Bugom, bodo v nih veisti zagviša-ni, de Bug nim dobru hoče. Hudič ne ima čez Kristusa oblasti, zakai on nei imel greiha na sebi. POtle on pravi k suim jogrom: »Vaše serce A. se ne prestraši, veruite vi v Buga, taku tudi v me veruiete. [2] V muiga Očeta hisši ie dosti stanov. De bi taku ne bilu, iest bi vom bil poveidal. [3]Iestgrem tiakai vom perpra-viti tu meistu. Inu aku iest puidem vom tu meistu perpravlati, iest hočo spet priti inu vas k sebi vzeti, de vi tudi bote, gdi sem iest. [4]Inu kamer iest grem, vi veiste inu ta pot Iohan. 8.241 241| Jn 8,21. veiste.« [5]Pravi k nemu Tomas: »Gospud, mi ne veimo, kam greš, inu koku moremo mi ta pot veiditi?« [6]Jezus pravi k nemu: »Iest sem ta pot inu ta risnica inu ta leben. Nisče ne pride h timu Očetu, samučskuzi mene. [7] ,4, . . J. ,. J. Ioh. I, II.242 242| Jn 1,4.14; 11,25. De bi vi mene znali, taku bi vi tudi znali muiga Očeta. Inu odsehmal znate vi nega inu ste nega vidili.« [8]Pravik nemu Filipus: »Gospud, pokažinom tiga Očeta inu nom ie zadosti.« [9\Jezuspravi k nemu: »Tulikain časa sem iest uže z vami inu vi mene neste spoznali? Filipe, kateri ie mene vi- Ee dil, 243| Jn 10,32. 244| Jn 3,2; 7,33; 8,18-19.28.38; 11; 14,10. Ioh. Ioh. 11, 14 ,32444, 245| Bodo. 246| Dela. 247| Mt 21,21. Mr 11,22-24. Jn 14,13-14; 16,23-24. Matth. 21. Marc. 11. Ioh. 13, 16.24 B. dil, ie vidil tiga Očeta. Inu koku tedai ti praviš: 'Pokažinom tiga Očeta.'\10\Ne veru-iešti, de sem iest v tim Očetu inu ta Oča v meni? Te bessede, katere q vom govorim, od sam sebe ne govorim, ampag ta Oča, kir v meni prebiva, ta isti della ta dela. [11]Veruite meni, de sem iest v tim Očetu inu ta Oča ie v meni, aku nekar, taku veruite meni vsai za volo tih dell. \12\Risničnu, risničnu iest vom poveim, kateri v me veruie, ta bode tudi delal ta dela, katera iest delam, inu bode vegša,"'^ kokerso le-ta delal^46 zakaiiest grem h timu Očetu. [13]Inu kar kuli vi boteprossili v muim imeni, tu iest hočo diati, de ta Oča čestčen bode skuzi tiga Synu. 114]^Aku kai bote prossili v muim imeni, tu iest hočo sturiti. [15LAku vi mene lubite, taku deržjte muie zapuvidi. [16]Inu iest bom prossil tiga Očeta inu on vom bode dal eniga drugiga trošta-rie, de on bode z vami vekoma prebival. [17] Tiga duha te risnice, kateriga ta sveit ne morepryeti, zakai on ga ne vidi inu ga ne zna. Vi pag ga znate, zakai on per vas prebiva inu bode v vas. [18]Iest vas nečo sorote 243 sorote zapustiti, iest pridem q vom. [19] Onu ie Psal. 45. [19] Matth. 28.248 še enu maihinu inu ta sveit ne bode mene več vidil, vi pag bote mene vidili, zakai iest Ioh 20 2i 249 sem živ inu vi bote živeili. [20]Na ta isti dan vi spoznate, de sem iest v tim muim Očetu inu vi v meni inu iest v vas. [21]Kateri ima loh. ij. i Ioh' 250 muie zapuvidi inu te deržj, ta isti ie, kir ° ' mene lubi. Kateri pag mene lubi, ta bode od muiga Očeta lublen inu iest ga bom lubil inu se bom dalnemu na znane.« [22]Pravik nemu Iudas, nekar ta Išcariot: »Gospud, kaise ie Act. ij.251 zgudilu, de ti bošnom se daial na znane inu nekar timu svitu?« [23 JJezus odgovori inu pravi k nemu: »Taku du mene lubi, ta bode muio bessedo deržal inu mui Oča ga bode lubil inu mi pridemo k nemu inu bomo per nim enu prebivalisče sturili. [24]Kateri mene ne lubi, ta muie bessede ne derži. Inu ta besseda, katero vi slišite, nei muia, temuč tiga Očeta, kir ie mene poslal. [25] Le-tu sem iest q vam govuril, dotle sem per vas prebival. \26]Ampag ta troštar, ta S. Duh, kateriga ta Oča bode poslal v muim imeni, ta isti vas bode vučil vse riči inu vom bode Ee 2 daial C. Joh. 3, 8. i2, i4, i6. Act. 2. 2. Thim. i.2' 248| Ps 45,6-17. Mt 28,6-10. 249| Jn 20,11-21,14. 250| Jn 15,10. 1 Jn 5,2. 251| Apd 15,22.27.32. 252| Jn 3,3; 8,16; 12,44; 14,10-11; 16,7. Apd 2,1-4. 2 Tim 1,7. daial na spumnene vse tu, kar sem kuli vom pravil. [27\Ta myr iest vom pustim, mui myr iest vom dam, iest ne daiem, koker ta sveit daie. Vaše serce se ne zmoti inu se ne bui. [28] Vi ste slišali, de sem q vom dial: 'lest grem tiakai inu pridem zupet q vom De bi vi lubili mene, vi bi se gvišnu vesselili, kir sem dial: lest grem h timu Očetu, zakai ta Oča 253| Jn 13,19; 16,4. Ioh. 13, i6.253 ie vegši od mene. [29]lnu iest sem vom zdai tu poveidal, preden se zgodi, de tedai, kadar bode se zgudilu, bote verovali. \30]lest uže na-254| Jn 12,31. Ioh. 12.254 prei ne bom veliku z vami govuril, zakai ta velak tiga svita gre semkai inu on ne ima ništer na meni. [3iLAmpag, de ta sveit spozna, de iest lubim tiga Očeta inu koker ie ta Oča meni zapoveidal, taku iest deim: Vsta-nitegori, puidimo odsod.« TA XV. CAP. A. Kristus perglihuie sebe k ani vinski terti, te verne h tim mladicom, Boga Očeta k animu delovcu oli kopaču. S teim vuči, de vsi verni, kar kuli potrubuio h timu večnimu lebnu, tu imaio le od samiga Boga skuzi inu za volo Jezusa. Skuzi tiga prideio h Bugu inu nih molitve bodo uslišane. B. Kristus sebe inu suiga Očeta Očeta stavi k animu exemplu te lubezni, veli se lubiti inu deržati nega vuk, te zapu-vidi. Te verne imenuie suie periatele. Te jogre ie h timu izvolil, de nih dosti na pravo vero preoberno. C. Zupet veli lubiti se. Te jogre inu verne napravla inu trošta po suim exemplu zuper nadluge. Ty, kir te prave verne preganeio, ne znaio Boga, nim so tudi prez urzaha sovraž. D. Spet oblubi S. Duha; zamerkai ta try Božya imena. I Est sem ta prava vinska terta inu A. mui Oča ie ta baincirli, [2]sledno mladico, kir v meni sadu ne pernese, to vzame proč, inu sledno, kir sad pernesse, to opleve, de več sadu pernesse. \3]Vi ste uže zdai čisti za volo te bessede, katero sem q vom govuril. [4] Ostanite v meni inu iest v vas. Koker ta Eccles. 24. mladica ne more od sama sebepernesti tiga AAc't.. sadu, samučona ostane na teiterti, taku tudi vi nekar, samuč vi ostanete v meni. \5\Iest sem ta vinska terta, vi ste te mladice. Kateri v meni ostane inu iest v nim, ta isti dosti sadu pernesse. Zflkai prez mene ne morete vi Latth. 21. Marc. II. ništer sturiti. vìAku du v meni ne ostane, ta Ioh. 14, 16.2-ie vunkai veržen koker ta mladica inu ie vzebla inu no gori pobero inu no verž^io v ta ogen inu bode gorela. [7LAku vi ostanete v meni inu muie bessede v vas ostano, prossite, Ee 3 kar 255| Sir 24,17. Jn 13,10. Apd 15,9. 256| Mt 21,19-22. Mr 11,20-24. Jn 14,11-14; 16,23-24. 257| Jn 14,15.21.23-24. Jn 13,34. 1 Jn 3,11.23. 258| Mt 12,46-50. 259| Jn 8,34-36.38. 260| Ef 1,4. Kol 1,10. B. Ioh. 14. Ioh. 13. 1. Ioh. 3. kar kuli hočte, tu vom bode. \8]V le-tim ie če-stčen mui Oča, de vi dosti sadu pernessete inu de vi bote mui mlaiši. [9]Koker ie ta Oča mene lubil, taku iest tudi vas lubim. Ostanite v ti mui lubez^i. [10] Aku vi bote muie zapuvidi deržali, taku ostanete v mui lubez^i, koker sem iest muiga Očeta zapuvidi deržal inu ostanem v nega lubezni. [11]Le-tu sem iest q vom govuril, de muie vesselie v vas ostane inu de vaše vesse-lie bode dopolnenu. \12\Le-tu ie muia zapu-vid, de se vi lubite vmei sebo, koker sem iest vas lubil. [13]Vegše lubez^i nisče ne ima, koker ie le-ta, de eden postavi sui život za suie pe-riatele. \14\Viste mui periateli, aku visturite vse tu, kar iest vom zapoveidam, \15\iest vom Matth. 12.258 potehmal neporečem hlapci, zakai ta hlapec ne vei, kai dela nega gospud, ampag iest sem vom dial periateli, zakai vse, kar sem slišal od muiga Očeta, tu sem vom dal na z^ane. [16] Vi' neste mene izvolili, temuč iest sem vas izvolil inu sem vas postavil, de greste inu ta sad pernessete inu vaš sad ostane, de, kar kuli boteprossili tiga Očeta v muim imeni, vom bode dal. Le-tu Ioh. 8.2 Ephes. 1 coi. 1.260 [17]L C. i. Ioh. Ioh. i6.2 i]Le-tu iest vom zapoveim, de se vi lu-bite vmei sebo. [18LAku vas ta sveit sovrani, taku vi veiste, de ie menepoprei preden vas sovražil. [19]De bi vi bili od tiga svita, taku bi ta sveit tu suie lubil. Kadar pag vi neste od tiga svita, temuč iest sem vas odločil od tiga svita, zatu vas ta sveit sovraž}. [20] Spo-mislite na te bessede, katere sem q vom go-vuril: 'Ta hlapec nei vegši odsuigagospu- ®att. ; di.' So li oni mene preganeli, oni vas bodo ioii.i3. tudi preganeli, so li muio bessedo deržali, taku oni bodo tudi to vašo deržali. \21]Am -pag le-tu vse vom bodo sturili za muiga imena volo, zakai oni tega ne z^aio, kateri ie mene poslal. \22\De bi iest ne bil prišal inu nim ne bigovuril, taku bi onigreiha ne imeili. Zdai pag oni ne imaio obeniga izgovora od suiga greiha. \23]Kateri mene sovraži, ta isti tudi sovraži muiga Očeta. [24]De bi loh. 9, iest ne bil ta della vmei nimi delal, katera nisče drugi nei sturil, taku bi oni greiha ne imeili. Zdai so pag oni ta vidili inu so sovražili nekar mene samiga, temuč tudi muiga Očeta. \25]Ampag tu ie, de se dopolni ta besseda, kir ie v nihpostavi pissana. Oni so mene zabston sovražili. Ee 4 Kadar Psal. 34, 68.2 261| 1 Jn 3,23. 262| Mt 10,24. Lk 6,40. Jn 13,16. 263| Jn 16,3. 264| Jn 9,41; 16,3.9. 265| Ps 35,19; 69,5. 261 264 266| Jn 14,16.26; 16,7.13-15. Apd 2,1-4. 267| Apd 1,8.21-22; 2,32. D. Ioh. 14, 16. Act. 2.266 Act. 1, 2.2' [26]Kadarpag ta Troštar pride, kateriga iest pošlem od tiga Očeta, ta Duh te risnice, kateri vunkai gre od tiga Očeta, ta isti bode tu pričovane daial od mene. \27]lnu vi ste tudi tiga priča, zakai vi ste od začetka z meno.« TA XVl. CAP. A. Prerokuie, de ty nega, za volo te vere, bodo morali veliku terpeti. B. Prerokuie, de puide iz tiga svita. Trošta te suie s teim S. Duhum, nim pravi, de S. Duh skuzi to pridigo bode vsem ludem daial na znane nih greihe inu vučil, de skuzi vero v nega pravični postano, de Hudič ie suio pravdo čez verne zgubil. S. Duh te jogre inu verne na-pelava na risnico. C. Prerokuie, de kratig čas pred nega smertio inu potle per nih bode. Inu, de ty jogri inu verni na tim sveitu bodo žalovali, te trošta s to pergliho od te porodne žene, de ta vsa reva tiga kratig čas terpi. Tih vernih vesselie v nebessih imer bode. D. Kristus vse suie verne opomina, de v nega imeni Boga molio inu prossio. Bug Oča ie vsem vernim za volo Jezusa periatel. Prerokuie, de ty jogri pobeigno od nega inu de verni bodo revo imeili na tim sveitu. 268| Mt 10,17; 24,9. A. Matth. 10, 268 24. LE-tu sem iest q vom govuril, de se vi ne zmotite. \2]Oni vas bodo v tih cerqvahpanovali. lnu ta čas pride, de vsaki, kir vas ubye, vbye, bode meinil, on ie Bogu eno službo sturil. Luc. [3]Inu le-tu bodo oni vom sturili, zakai neso ti- johh. Act. 9. I5. . Cor. : I3, 4. B. ga Očeta ne mene spoznali. \4\Le-tu sem iest Io'ho pag q vom govuril, de kadar ta isti čass pride, de vi na tu spumnite, de sem iest vompovei-dal. Le-tiga pag iest od začetka vom nesem pravil, zakai iest sem z vami bil. [5]Nu zdaipag iest grem kiakai h timu, kir ie mene poslal, inu nisče iz vmei vas mene ne vpraša: 'Kam ti greš?'. vTemuč zatu, kir sem q vom le-tu govuril, ie ta žalost napolnila vaše serce. \7]Ampag iest vom risnico poveim, onu ie dobru za vas, de iest tiakai grem, zakai aku iest kiakai ne grem, taku ta troštar q vom ne pride. Aku pag iest kiakai puidem, taku iest hočo nega q vom poslati. [8] Inu kadar ta isti pride, bode svaryl ta sveit Joh. 14, 15.2' za tagreih inu za to pravico inu za to pravdo. [9]Zà ta greih, zakai ne veruio v mene. [10] Za to pravico pag, zakai iest grem h timu Očetu inu ne bote mene več vidili. [11]Za to pravdo pag, zakai ta vyuda tiga svita ie Ioh. 12.271 obsoyen. [12]^est imam še veliku vom praviti, oli vi ne morete zdai nesti. \13]Kadarpag pride uni, kateri ie ta Duh te risni- Ioh. 14.272 Ee 5 ce, ta 269| Lk 21,12-17. Apd 9,1-2. Jn 15,21. 1 Kor 2,8. Jn 13,16. 270| Jn 14,16-17; 15,26. 271| J. 12,31. 272| Jn 14,17.26. 273| Jn 14,17.26. Ioh. 12 274| Mt 11,27. Lk 10,22. Jn 3,35. Matth. 11. Luc. 10. Ioh. 3.274 C. 275| Jn 7,33. Ioh. 7.27 ce, ta vas popela na vso risnico. Zakai on ne bode od sam sebegovuril, temuč, kar on bode slišal, tu bode govuril inu teprihodne riči vom bode oznanoval. [14Ta isti bode mene če-stniga sturil, zakai on bode od tiga muiga vzel inu bode vom oznanil. \15\Vse tu, kar kuli ta Oča ima, tu ie muie. Obtu sem iest dial, de on od tiga muiga vzame inu vom oznani. [16] Čez enu maihinu vi mene ne bote vidili inu zupet čez^ enu maihinu vi mene bote vidili, zakai iest grem h timu Očetu.« [17]Natu pravio eni iz^ ž^ega jogrov vmei sebo: »Kai ie tu, kir on k nom pravi: 'Cez^ enu maihinu vi mene ne bote vidili inu zupet čez^ enu maihinu vi bote mene vidili' inu: 'Zakai iest grem h timu Očetu.'« [18]Natu so diali: »Kai ie tu, kir on pravi: 'Cez^enu maihinu?'Mi ne veimo, kai si on govori.« [19\Jezus pag spozna, de so nega hoteli vprašati, inu pravi k nim: »Vi od tiga vmei sebo izuprašuiete, kir sem iest dial: 'Cez^ enu maihinu vi mene ne bote videli inu spet čez^ enu maihinu vi bote mene vidili'? [20]Za risnico, za risnico iest vom po-veim, vi se bote plakali inu iokali, ampag ta 273 ta sveit se bode vesselil. Vi bote žalostni, Ioh. 20^ 276| Jn 20,20. ampag vaša žalost sepreoberne na tu vesse- Esa. 26. Iz 26'17. lie. [2i]Ena ž^na, kadar rodi, ima žalost, za- kai nee ura ie prišla, kadar ie pag ona tu de- ite rodila, taku ona ne zmisli več na nee revo za volo tiga vesselia, de ie en človik royen na ta sveit. [22]lnu vi imate tudi zdai žalost. Ampag iest vas bom spet vidil inu vaše serce se bode vesselilu inu vaše vesselie od vas ni- sče ne vzame. [23]lnu ta isti dan vi ne bote mene za ništer vprašali. Risničnu, risničnu iest vom poveim, kar d. kuli vi boteprossili tiga Očeta v muim imeni, on vom bode dal. \24\Dosehmal ništer neste prossili v muim imeni. Prossite inu vi vzamete, de vaše vesselie bode popolnoma. [25]Le- Matth. 7, tu sem q vom skuzi perpuvidigovuril, am- ILa^C'. 4, n. pag pride ta čass, de ne bom več v tih LUC iI1. i5 277 perpuvidah z vami govuril, temuč vo\m c bolm] očitu oznanil od muiga Očeta. [26]Na ta isti dn\n]^ vi bote prossili v muim imeni. lnu iest vo[m'] ne pravim, de iest bom tiga Očeta za vas prossil. \27]Zakai on sam, ta Oča, vas lubi zatu, kir ste vi mene lubili inu ste verovali, de sem iest od Buga vunkai šal. [28] Joh. 20.287 278| Jn 20, 31. lest sem šal vunkai od Oče- 277| Mt 7,7-8.11; 18,19; 21,22. Mr 4,34; 11,24. Lk 11,9-10. Jn 14,25; 15. 279| Jn 21,3-6. 280| Zah 13,7. Mt 26,31. Mr 14,27. Jn 14,27.30. 281| Rim 15,33. loh. ; Zach. 13. ®atth. 26. ®arc. 14. loh. 14.28« Rom. 15.28 od Očeta inu sem prišal na ta sveit, zupet zapustim iest ta sveit inu grem h timu Očetu.« [i9\Pravio k nemu nega jogri: »Pole, zdai ti očitu govoriš inu obene perpuvidi ne praviš. \30-\Zdai mi veimo, de vse riči veiš inu ti nepotrubuieš, de du tebe vpraša. Zatu mi veruiemo, de si ti od Buga vunkaišal.« [30\ Jezus nim odgovori: »Zdai vi veruiete? [3i\ Pole, ta ura pride inu ie uže Z^ai prišla, de se reztečete vsak sebi inu mene samiga zapustite, oli iest nesem sam, zakai ta Oča ie z meno. \31\Le-tu sem iest vom govuril, de vi myr imate v meni. Na tim sveitu imate vi nadlugo, ampag bodite serčni, iest sem ta sveit promogel.« TA XVII, CAP. A. Kristus v le-ti nega leipi, troštlivi pusledni molitvi prossi nerpoprei zase, de skuzi nega martro inu smert on inu nega Oča bode čestčen inu spoznan, zakai, kir nyu prov spozna, ta ima večni leben. Potle prossi za suie jogre inu za vse te, kir so nega bessedo od nega jogrov oli od drugih pridigariev gori vzeli. Ty isti bodo skuzi to risnično bessedo Božyo sveti inu bru-mni sturieni pred Bugom, de bodo vredni v ti nebeski časti inu glory, kir ie sam Jezus, prebi- 279 L prebivati, inu de ty verni bodo tudi na tim sveitu obarovani inu ohraneni pred teim hudim sveitom, pred večno smer-tio, pred Hudičem, pred peklom inu pred vseim zleigom. Amen. E-tu ie Jezusgovuril inu ie suie oči A. Jv^dignil gori v nebu inu ie rekal: »Oča, ta ura ie prišla, sturi čestniga tuiga Synu, de ta Syn tudi tebe čestniga sturi. vrK^ker si ti nemu dal to oblast čez vse messu, de on da ta večni leben vsem teim, katere si ti nemu dal. \3\Le-ta iepag ta večni leben, de tebe samiga praviga Boga inu Jezusa Kristusa, kateriga si ti poslal, spoznaio. [4\Iest sem tebe čestniga sturilna zemliinu sem tu dellu dokonal, ka-teru si meni dal, de iest sturim. \5\Inu zdai ti, Oča, sturi mene čestniga poleg sam sebe s to čestio, katero sem poprei imel per tebi, preden ie ta sveit bil. \6\Iest sem tuie ime na znane dal tim ludem, katere si ti meni dal od tiga svita. Oni so tuy bili inu si nee meni dal inu oni so tuio bessedo ohranili. v^Zjdai so Ioh. 4, 5, 282l Jn 4,4i-42; 5,24; .. , , . >' . 12, 13, 19. 12,49; 13,20; 19. om spoznah, de vse nčt, katere st tt mem 1. loh.^. 1 jn 1,1-4. dal, so od tebe. \%\Zakai te bessede, katere si ti meni dal, sem iest nim dal. Inu oni so te gori vzeli inu so risničnu spoznali, de sem od tebe ler. 9.282 Jer 9. 283| 1 Jn 2. 284|Iz 8. 285| Jn 18,8-9. 286| Ps 41,10; 109,2. 1 Jn 1,1-4. 287| Jn 15,18-19. Mdr 2,18. 288| Mt 6,13. 289| Jn 8,31-32 . Jn 20,21. 1. Ioh. 2.28 Esa. 8.2 Joh. 18.28 Ps. 40, 108. 1. Joh. 1.286 od tebe vunkai šal inu so verovali, de si ti mene poslal. \9]Iest za nee prossim, iest ne prossim za ta sveit, temuč za te, katere si ti meni dal, zakai oni so tuy. [10]Inu vse, kar ie muie, tu ie tuie, inu kar ie tuie, tu ie muie, inu iest sem v nih čestčen. [11]Inu iest nesem uže več na sveitu, oni sopag na tim sveitu inu iest grem h tebi. Sveti Oča, ohrani nee v tuim imeni, katere si ti meni dal, de bodo enu koker midva. [12]Kadar sem bil ž nimi na tim sveitu, sem iest nee hranil v tuim imeni. Katere si ti meni dal, sem iest obaroval inu oben iz nih nei konca vzel, samuč ta zgubleni syn, de tu pismu bode dopolnenu. [13] Zdai pag iest pridem h tebi inu le-tu iest govorim na tim sveitu, de oni imaio muie Joh. 15^ vesselie sami v sebi dopolnenu. [14]Iest se Sap. 2. Matth. 6.288 m ni m Ioh. 8. Ioh. 20 dal tuio bessedo inu ta sveit nee sovra^, zakai oni neso od tiga svita. \15\Iest ne prossilm],c de bi ti nee vzel iz^ tiga svita, temuč de ti nee ohraniš pred z^eigom. [16] Oni neso od tiga svita, koker iest tudi nesem od tiga svita. [17]Posvečui ti nee v tuy risnici. Tuia besseda ie risnica. [18]Koker si ti mene poslal na ta sveit, taku sem iest tudi nee poslal na ta sveit. [19] Inu iest za nee sam 289 sebeposvečuiem, de oni tudi bodo posvičeni v ti risnici. [20]Iest pag za nee same nepros-sim, temuč tudi za le-te, kateri bodo skuzi nih bessedo v me verovali. [21]De oni vsi bodo enu, koker ti Oča v meni inu iest v tebi, de oni tudi v nama enu bodo. De ta sveit veruie, de si ti mene poslal. \22]Iest sem tudi Gal. 3.290 dal to čast, katero si ti meni dal, de oni tudi enu bodo, koker smo mi tudi enu. [23] Iest v nih inu ti v meni, de bodo popolnoma v tim enu inu de ta sveit spozna, de si ti mene poslal inu si nee lubil, koker si mene lubil. [24]Oča, iest hočo, de, gdi iest bom, loh. i2, i4.291 de tudi ty bodo, katere si ti meni dal, de oni vidio ta čast, katero si ti meni dal, za-kai ti si mene lubil, preden ie ta sveit bil sturien. [25]Pravični Oča, ta sveit nei spo- Matth. ii.^^^ znal tebe, iest sem pag tebe spoznal inu le- o . I5, i. ti so spoznali, de si ti mene poslal. [26]Inu iest sem nim dial na z^ane tuie ime inu hočo nim dati na znane, de ta lube-zan, s katero si ti mene lubil, v nih bode inu iest v nih.« 290| Gal 3,28. 291| Jn 12,26; 14,3. 292| Mt 11,27. Jn 15,23-24; 16,3. TA TA XVlll. CAP. A. Iudež fratar poime sebo Kristusa lovit tavžent rimlanovih žolneriov inu vse šcofle, farieve inu farizeiove hlapce. Tim Kristus pru-ti gre inu vse kmali le z bessedo doli pobye. Petrus Malhusu eno uhu proč odseca. B. Kristus ie uiet inu zvezan pelan k Annasu, potle h Caifasu. Petrus gre za nim im ga enkrat zatay. C. Šcof Caifas vpraša Jezusa, kai vuči. On veli te, kir so ga očitu pridigaioč slišali, vprašati; ie byen. Peter ga še dvakrat zatay. D. Jezus ie pelan inu izdan od tih visših duhovskih Pilatušu. Pilatuš ga izuprašuie. Pred nim Jezus spozna, de ie on ta kral tih Iudov. Pilatus pri&ie, de ie nedolžen, bi ga rad bil izpustil. ludi ne hote nega živiga, temuč Barrabasa. A. T) Otle, kadar ie Jez^s le-te riči izguvoril, JL gre on vunkai suiemi jogri čez^ ta potok Cedron, gdi ie bil en vert, v ta isti gre on inu nega jogri. \2\ludas pag, kateri ie nega fratal, ta ie tudi tu meistu veidil, zakai Jezus ie suiemi jogri čestu undu perhaial. \3]ludns te-dai, kadar ie bil k sebi vzel te dvorniske žpl-nerie inu te hlapce tih visših fariev inu fari-293| Mt 24'47-50. MatChi46. zeiou, pride on kiakai s teimi laternami inu Lk 22,47-53. Luc. 22.293 z baklami inu s teim orožjem. [4]Je^us pag, kadar ie on veidel vse tu, kar ie imeilu čez čez nega priti, stopi naprei inu pravi k nim: »Koga vi isčete?« [5]Oni nemu odgovore: »Jezusa Nazarenskiga.« Jezus reče k nim: »Lest sem.« ludežpag, kateri ie nega frato-val, ie tudi undu žnimistal. \b\Na tu, kadar Jezus reče k nim: »Lest sem«, gredo nazai inupadeio doli na zemlo. mNatu zupet nee vpraša: »Koga vi isčete?« Onipag reko: »Jezusa Nazarenskiga.« ^Jez^s odgovori: »Lest sem vom poveidal, de sem iest. Aku vi tedai mene isčete, taku pustite le-te puiti,« [9]de se dopolni ta besseda katero ie ongovu- Ioh. 17.294 ril: »Lest nesem iz le-tih, kir si ti meni dal, obeniga zgubil.« \10TXedai ie Simon Peter en meč imel inu ga izdere inu udari tiga šcofli-ga hlapca inu nemu odseca nega destnu vuhu inu tim hlapcu ie bilu Malhus ime. [11]Natu Jezus reče h Petru: »Vtekni tui meč v te nožnice. Ne bom iest pyl ta kelih, kateri ie meni Oča dal?« [12ijy dvorski žplnery pag inu ta visši alt- b. man inu služabniki tih ludov uiameio Jezusa inu ga zvežeio \13\inu gapelaio nerpervič Matth. 26. h timu Annasu, zakai on ie bil Caifasov Lik:. 224. tast, kateri ie tiga istiga leita šcoff bil. \14\Inu ^oh. II. Caifas ie bille-ta, kateri ie tim luFf dom 294| Jn 17,12. 295| Mt 26,57-58. Mr 14,53-54. Lk 22,54. Jn 11,49. 296| Mt 26,69-70. Mr 14,66-68. Lk 22,55-57. 297| Šcof. 298| Jn 7,26. 299| Jer 26,2. Mt 26,60.61. Apd 13,14-15. matt. 26. Marc. i4. Luc. 22.296 C. Ioh. 7.29 lerem. 26. Matth. 26. Act. i3.299 dom bil svit dal, de ie dobru, de en človik umerie za te ludi. [15]Simon Peter pag, ta gre za Jezusom inu en drugi joger. Inu ta isti joger ie bil znan timu šcoffu inu on gre noter z Jezusom v ta šcofli palač. \16\Petruspag ie izvunaper vratih stal. Natu ie ta drugi joger, kir ie bil timu šcofu znan, vunkai šal inu iegovuril s to vratarico inu Petra noter perpela. [17]Natu pravi ta dekla vratarica h timu Petru: »Nei si li ti tudi le-tiga člove-ika joger eden?« On pravi: »Iest nei sem.« [18] Ty hlapci pag inu služabniki so stali, kir so to žeriavico vkupe spravili, zakai ie studenu bilu inu so segreili. Inu Peter ie tudi ž nimi stal inu se iegril. [19] Natu ta^'''^šcef vpraša Jezusa za nega jo-gre inu za nega vuk. [20iJezus nemu odgovori: »Iest sem očitu govuril timu svitu, iest sem vselei vučil v tih šulah inu v tim templi, gdi vsi Iudi vkupe perhaiaio, inu nesem skrivaie ništer govuril. \21]Kqì ti mene vprašaš za tu? Vprašai te za tu, kir so slišali, kai sem k nim govuril, pole, ty isti veido te riči, katere sem iest pravil.« [22]Kadar ie on pag le-tu bil re-kal, eden iz^ tih služabnikov, kir ie poleg poleg stal, ie Jezusu dal eno šlafernico, rekoč: »Taku ti timu šcoffu odgovoriš?« [23\Jezus nemu odgovori: »Sem li hudugovuril, taku spričai, de ie hudu, aku pag dobru, zakai ti mene byeš?« \24\(Inu Ananspošle nega zveza-niga h timu šcofu Caifasu.) \25\Inu Simon Matth. 26. Marc. 14. Peter ie stal inu se ie gril. iedai pravio k Luc. 22.300 nemu: »Nei si li ti tudi iz nega jogrov eden?« On ie taylinn301 ie dial: »Iest nesem.« \26]Pravi k nemu eden iz^ tih šcoflevih hlapcev, stric tiga, katerimu ie bil Peter eu302 uhu od-secal: »Ne li sem iest tebe ž nim v tim vertu vidil?« [27]Natu zupet Peter zatay inu ta petelin zdaici zapoie. [28]Natu pelaio Jezusa od Caifasa v to rihtno hišo inu ie bilu vzgudo inu oni neso šli noter v to rihtno hišo, de bi se ne omade-žili, temučde bi tu velikunočnu iagne ieili. [29] Natu Pilatus gre vunkai k nim inu pravi: »Kakovo tožbo vi pernessete zuper le tiga člo-veika?« [30] Oni odgovore inu pravio k nemu: »De bi on ne bilhudiga sturil, mi biga tebi ne bili čez dali.« [31]Natu reče k nim Pilatus: »Vzamite ga vi inu ga sodite po vaši postavi.« Natu reko ty Iudi k nemu: »Nom nei slo- Ff 2 bodno Ioh. 1, 3. ®att. 27. Marc. 15. Luc. 23.303 D. 300| Mt 26,71-75. Mr 14,69-72. Lk 22,58-62. 301| Inu. 302| Enu. 303| Jn 1; 3,1. Mt 27,1-2.11-14. Mr 15,1-5. Lk 23,1-5. 304| Jn 12,32-33. Mt 27,11-14. Mr 15,1-5. Lk 23,1-6. Ioh. 12. Matth. 27. Marc. 15. LUC. 23.3«4 305| Jn 6,15. Ioh. 6.3' 306| Mt 27,15-31. Mr 15,6-20. Lk 23,13-15. Matth. 27. Marc. 15. LUC. 25.3«6 bodnu nikogar ubyti.« [32]De se dopolni ta Je-zuseva besseda, katero ie on govuril, pomei-neioč, s kakovo smertio bode on umerl. [33]Na-tu gre Pilatus spet v to rihtno hišo inu pokliče Jezusa inu pravi k nemu: »Si li ti ta kral tih ludov?« [34]Je^us odgovori: »Praviš li ti tu od sam sebe, oli so tu tebi drugi poveidali od mene?« [35]Pilatus odgovori: »Sem li iest en lud? Tuy ludie inu ty šcofi so tebe meni izdali. Kai si sturil?« [36]Je^us odgovori: »Muie kra-levstvu nei iz^ tiga svita, de bi muie kralev-stvu iz^t tiga svita bilu, muislužabniki gvišnu bi se boiovali, de bi tem ludom ne bil čez^ dan, ampag muie kralevstvu zdai nei od sod.« [37] Natu pravi Pilatus k nemu: »Taku si ti te-daien kral?« Jez^s odgovori: »Ti praviš, de sem iest en kral, iest sem k le timu royen inu sem h timu prišalna ta sveit, de iest pričova-ne daiem tei risnici. Vsaki, kir ie iz^ te risnice, ta posluša muio štymo.« \38]Pravi k nemu Pilatus: »Kai ie risnica?« lnu kadar ie on le-tu rekal, gre on spet vunkai h tim ludom inu pravi k nuim: »lest obene krivine na nim ne naidem. [39]Vi imate pag eno navado, de vom eniga izpustim ob tei veliki noči. Hoč- te te li vi tedai, de vom izpustim tiga iudo-vskiga krala?« [40]Natu spet vsi zevpyo, rekoč: »Nekar le-tiga, temuč Barrabasa.« Barrabas pag ie bil en razboinik. TA XIX. CAP. A. Pilatus pusti Jezusa crižati, ty žolnery ga s ternem cronaio, se mu špotaio, ga v en žlahten gvant obleiko inu ga byo. Pilatus nega druguč izuprašuie. Isče, kaku bi ga izpustil. H puslednim, na tih Iudov velike tožbe, pritež inu vpy izroči Jezusa crižati. B. Jezusa pelaio vun iz meista na rihtštat, ga cryžaio v sreidi dveiu lotrou. Pilatus uržah nega smerti piše na cryž, žolnery ygraio za nega gvant. C. Kristus, visseioč na cryži, suio mater poroči Joanesu, to on k sebi vzame. Pye essih, v tim se nega duša loči. D. Iudi ne puste mertvecev na cryži ob praznikih. Kristuseve kosti ostano cile, po tim pismu, kir iz nega mertviga telessa kry inu voda teče; pomeini, de vsi verni v tim kerstu so ž nega kryo od greho/v/oprani. E. Iosef Ari-matienski inu Nicodemus farizeus sta Jezusa iz cryža snela inu poštenu pokopala. N Atu tedai Pilatus popade Jezusa inu A. ga gaižla. \2]Inu ty žplnery so spleli eno crono iz terne, to so postavili na nega glavo inu so ga z ano škarlatovo sukno obleik- Ff 3 li 307| Manjka: "Stopali so k njemu" (SSP). 308| Mt 27,21-28. Mr 15,9-17. Lk 23,13-23. 309| 3 Mz 24,16. Jn 5,18. 310| Mdr 6,3. Jn 3,27. Rim 13,1. Matth. 27. Marc. iJ. Luc. 23.308 Levit. 24. Joh. J.309 ap. ( oh. 3 Joh. 3. Rom. i3.310 li.307 [3]Inu so diali: »Pomagai Bug, iudovski kral.« Inu so mu šlafernice daiali. vwPilatus spet gre vunkai inu pravi k nim: »Pole, iest ga q vom vunkai pelam, de vi spoznate, de iest obene krivine na nim ne naidem.« [5] Natu Jezus gre vunkai inu nesse to ternevo krono inu to šcarlatovo sukno. Inu on pravi k nim: »Pole, ta človik.« [6]Natu kadar so ga ty šcofi inu služabniki zagledali so vpyli, rekoč: »Cryžai ga! Cryžai ga!« Pilatus pravi k nim: »Vzemite ga vi inu ga cryžaite, zakai iest na nim obeniga urzaha ne naidem.« [7] Ty Iudi nemu odgovore: »Mi imamo eno postavo inu po naši postavi on ima umreiti, zakai on se ie k animu Synuvi Božymu stu-ril.« [8]Natu kadar Pilatus le-to bessedo zasliši, se ie on še več bal \9\inu on gre zupet noter v to rihtno hišo inu pravi k Jezusu: »Od kod si ti?« Ampag Jezus nei nemu dal obene odguvori. [10]Natu reče Pilatus k nemu: »Ti meni ne govoriš? Ne veiš li ti, de imam oblast tebe cryžati inu imam oblast tebe pro-stigapustiti?« [mJezus odgovori: »Ti bi ne imel obene oblasti čez mene, de bi tebi ne bila dana od ozgorai. Obtu, kateri ie mene tebi izdal, ta veg- ši Act. 17.3 Matth. 27. ®arc. 15. LUC. 23.312 ši greih ima.« [12]Od tiga ie Pilatus iskal nega izpustiti. Ty ludi pag so vpyli, rekoč: »Aku ti le-tiga izpustiš, taku ti nesi cessarievpe-riatel, kateri kuli se k animu kralu sturi, ta zuper reče timu cessariu.« \13\Pilatus tedai, kadar on zasliši le-to bessedo, pela Jezusa vunkai inu sede na ta pravdani stol, na tu meistu, kir se imenuie Vissoki flašter, iudo-vski pag Gabata. [i4]le bil pagperpravlen dan te velike noči, okuli te šeste ure, inu on pravi h tim ludom: »Pole, le-tu ie vaš kral.« \15\Oni so pag zpvpyli: »Proč ž nim, proč ž nim, cryžaiga!« R^če k nim Pilatus: »Bom iest cryžal vašiga krala?« Ty šcofi odgovore: »Mi ne imamo krala, temučtiga cessarie.« Natu on nim nega tedai čez^ da, de se cryža. lnu oni popado Jezusa inu ga proč pelaio. lnu on nesse sui cry^ inu gre vunkai na tu meistu, kir se pravi ta Glavski karnar, iu-dovski pag Golgota. \i8Undukai so nega cryžali inu ž nim druga dva, eniga zdikai, eniga tamkai, Jezusa pag v sreidi. [19] lnu Pi- Matth..' 27, latus ie tudi enupissmu ozgorai zapissal inu ie postavil na ta cryž. le bilu pagpissanu: Ff 4 »Jezus [16] [17] Gen. 49. Osee 1.313 B. Luc. 23. Heb. 13. Matth. 2 ®arc. 15. LUC. 23.3 311| Apd 17,7. 312| Mt 27,32-44. Mr 15,21-32. Lk 23,26-43. 313| 1 Mz 49. Oz 1,4. 314| Lk 25,38. Heb 13,12-13. Mt 27,37. Mr 15,26. 315| Mt 27,37-42. Marc. 15: Mr 15,26-32. matt. 17. marc. 25.315 316| Šiva. 317| Ps 22,19. 318| Mr 15,40-41. 319| Jn 13,23; 21,7.20. Psal. 21.317 C. Marc. 15.3 Ioh. 13, 21.3 »Jezus Nazarenski, kral tih Iudov«. [20]Le-tupismu so tedai dosti Iudov brali, zakai tu meistu, gdi ie bil Jezus cryžan, ie blizi meista bilu. Inu ie bilu pissanu iudovski inu gerški inu latinski. [21]Natu reko ty šcoffi tih Iudov h Pilatusu: »Nepiši:'Kral tih Iudov', temuč de ie on dial: 'Iest sem en kral tih Iudov'.« [22] Pilatus odgovori: »Kar sem pissal, tu sempi-ssal.« [23]Natu ty žplnery, kadar so Jezusa bili cryžali, vz^meio nega gvant inu sture štiri deile, vsakimu žolneriu en deil, inu to sukno, ta sukna pag ie bila prez^šua,^16 od verha skuzi povsodsedkana. [24]Natu pravio oni vmeisebo: »Ne rezderimo no, temučlosaimo za no, čiga bode.« De se tu pismu dopolni, kir pravi: »Oni so vmei sebo dilili mui gva\n]p inu čez^ muio sukno so ta loss vergli.« Inu ty žplnery so le-tu sturili. [25]So stale tudi poleg Jezuseviga cryža nega mati inu nega matere sestra Maria Cleofova inu Maria Magdalena. [26iTedai, kadar Jezus zagleda to mater inu tiga jogra, kateriga ie on lubil, poleg stoieč, pravi on k sui materi: »Žena, pole, letu ie tui syn.« \27\Potlepravi h timu jogru: »Pole, le-ta ie tuia mati.« Inu od te iste ure ure ie ta joger no vzel v tu suie. \28]Potemto-ga, kadar ie Jezus veidel, de so vse riči bile dopernessene, de se tu pissmu dokona, pravi Ioh. 17. 320| Jn 17,1.4. ^ J . ^ r, ^ ji- Psal. 68.32« Ps 69, 21. on: »lest sem ^eyn.« [29]Enapossodapag ie bila undu postavlena, polna essiha. Oni pag Matth. 27. 321| Mt 27,48. J . , • •/ • 7 Marc. 15.321 Mr 15,36. napolnio eno gobo s teim essihom inu to polože okuli enigayŽPpa inu topertakno k nega vustom. [30] Natu, kadar ie Jezus bil ta esih vzel, ie rekal: »Onu ie dopernessenu.« Inu perkloni to glavo inu da gori ta duh. [31]Natu ty Ludi (potehmal ie taperpravle- d. ni dan bil, de bi ta telessa na cryži ne ostala ob soboti, zakai ta isti sobotni dan ie bil velik) soprossili Pilatusa, de bi se nih golenaprelo-mila inu de bi se doli sneli. [32]Prideio tedai ty žolnery inu prelomio timu pervimu ta golena inu timu drugimu, kir ie ž nim bil cryžan. [33] Kadar oni pag k Jezusuprido, de vidio nega, de ie uže mertov bil, ne so prelomili nega golena, [34]temuč tih žolneriev eden prebode nega stran z ano sulico inu zdaici ie vunkai tekla kry inu voda. \35\Inu kateri ie le-tu vidil, ie Zach. 13.322 322| Zah 13,3. pričovane daial inu negapričovane ie risnič-nu. Inu ta isti vei, de on risnico pravi, Ff 5 de vi 323| 2 Mz 12,46. 324| Zah 12,10. Exod. : Zach. : E. 325| Mt 27,57-61. Mr 15,42-47. Lk 23,50-56. Jn 3,1; 7,50. Matth. 27. Marc. iJ. Luc. 23. Ioh. 3, 7.325 de vi tudi veruiete. \36\Zakai le-tu ie sturie-nu, de se tu pismu dopolni: »Vi nega kosti obene ne bote zdrubili.« \37]Inu zupet drugu pismu pravi: »Oni bodo vidili, v koga so oni boli.« [38]Potem toga ta Io^ef od Arimatia (kateri ie bil en mlaiši Jezusov, oli skri-vaie za volo strahu tih Iudov) ieprossil Pilatusa, de bi on doli snel tu tellu Jezu-sevu, inu Pilatus tu nemu dopusti. \39]Inu pride tudi Nicodemus (kateri ie poprei bil k Jezusu prišalponoči), ta pernesse myre inu aloe vkupe zmeišane, okuli stu liber. [40] Natu ona dva vzameta tu Jezu-sevu tellu inu tu istu obyeta v te ruhe s teim žlahtnim dissečim korenom, koker ie tih Iudov šega pokopavati. [41]Ie bil pag v tim istim meistu, gdi ie on kryžan bil, en vert inu v tim vertu en nov grob, v kateri še nisče nei bil položen. \42Undukaipoložita Jezusa, za volo tiga perpravle-niga dne tih Iudov inu kir ie ta grob blizi bil. TA 323 324 TA XX. CAP. A. Na pervi dan tiga tedna oli sobote, tu ie v nedelo viutro, pride Magdalena h grobu, potle Peter inu Joanes, naideio te perty, am-pag tiga tellessa Jezusoviga nekar. B. Magdalena plačeioč per grobu vidi dva angela. Un-du se ni Jezus prikaže, ž no govori inu ni zapovei, de tu nega jogrom povei. C. Jezus se nega x jogrom, de ie gvišnu od smerti vstal, izkaže. Nee zupet v tim pridigarstvu poterdi. Tomas Didimus tiga ne veruie. Timu se vpričo drugih jogrov na osmi dan pusti tipati. Te-dai stuprov veruie inu prov spozna, de ie on pravi Bug inu vseh vernih Gospud. Na ta pervi dan tih sobot pag pride A. Maria Magdalena zgudo, kadar ie še temma bila, h timu grobu inu zagleda, de ta kamen ie bil proč od tiga groba vzdignen. [2]Natu ona teče inu pride k Simonu Petru Matth. 26. 326| Mt 26,1. , . ... , . . Marc. 16. Mr 16,1-4. inu k unimu drugimu jogru, kateriga ie Je- Luc. 24. Lk 24,1-3. zus lubil, inu pravi k nima: »Oni so proč 21. Jn 13'23; 19,26; 21,7-20. vzeli tiga Gospudi iz^groba inu ne veimo, kam so ga polu^li.« [3]Natu gre Peter inu ta drugi joger vunkai inu prideta h timu grobu. [4] Ona dva pag sta vkupe tekla inu uni drugi joger ie tekal naprei hitreiše koker Peter inu pride poprei h timu grobu \5\inu kadar on noter . 24.326 Lk 24,12. 327| Ps 16,10. Apd 2,27.31; 13,34-37; 17,31. 328| Nato sta se učenca vrnila domov (SSP). Psalm. I5. IA7c.3272, I3, 329| Lk 24,23. B. Luc. 24.3 on noter poluka, pogleda te ruhe položene. On pag nei noter šal. [6]Natu pride Simon Peter, za nim gredoč, inu gre noter v ta grob inu vidi te ruhe položene \7]inu to antuilo, kir ie bila na nega glavi, nekar s teimi ru-hamipoloženo, temuč zvito suseb v enim kraiu. [8]Natu tedai gre noter uni drugi jo-ger, kateri iepoprei bil prišal h timu grobu, inu ie vidil inu ie veroval. y^Zakai oni neso tigapisma še zastopili, de bi on moral od te smertigori vstati. [10]Natu ty jogri zupet gredo vkupe.328 \11]Maria pag ie stala izvuna per grobu inu se ie plakala. Inu tedai, kadar se iepla-kala, poluka ona noter v ta grob [12]inu ugleda dva angela, obličena v belim gvantu, sedoča eniga per glavi inu tiga drugiga per nogah undu, gdi so bili tu tellu Jezusevupolu^li. [13] Ta ista pravita k ni: »Žena, zakai se pla-češ?« Ona k nima reče: »Zatu, kir so muiga Gospudi proč nessli inu iest ne veim, kam so ga oni polužili.« [14]Inu kadar ie ona le-tu rekla, se oberne nazai inu zagleda Jezusa, sto-iečiga, inu nei veidila, de bi on Jezus bil. Reče [15]Reče Jezus k ni: »Žena, zakai se plačeš? Koga isčeš?« Ona ie meinila, de on ie tih eden, kir v vertih della, inu reče k nemu: »Gospud, si liga ti proč nessel, povei meni, kam sigapolužil?Inu iestga hočo vzeti.« [16] Pravi Jezus k ni: »Maria!« Ona se oberne okuli inu pravi k nemu: »R^bboni« (tu se reče moister). [17 Jezus pravi k ni: »Nekar se mene ne dotikai, zakai iest še nesem gori šal k muimu Očetu, ampag puidi tiakai k muim brato{m']' inu povei nim: 'Iest grem gori k muimu Očetu inu k vašimu, k muimu Bogu inu k vašimu Bogu.'« \18\Maria Magdalena pride inu oznani tim jogrom, de ie ona vidila tiga Gospudi inu, de ie on le-tu k ni rekal. [19]Natu, kadar ie večer bil tiga istiga dne, kateri ie bil ta pervi tih sobot inu te dauri (gdi so ty jogri vkupe bili zbrani za volo tiga strahu tih Iudov) zaperte bile, pride Jezus inu stoy v sreidi inu pravi k nim: »Myr z vami.« [20]Inu kadar ie on le-tu rekal, pokaže on nim te roke inu suio stran. Tedai so se ty jogri obesselili, kadar so tiga Gospudi vidili. Psal. 21. loh. 16.330 Luc. 24.33 C. loh. 16. Esa. 61. Marc. 16. [21] Natu zopet k nim reče: »Myr z vami. Ko - Luc. 4. ^^^ ker ie ta Oča mene poslal, taku iest o . 17. 330| Ps 22,23. Jn 16,5-7. 331| Lk 24,8. 332| Jn 16,20.22. Iz 61,3. Mr 16,10. Lk 4. Jn 17,18. vas vas pošilam.« \22]Inu kadar ie on le-tu rekal, dahne v nee inu pravi k nim: »Vzamite tiga S. Duha, \23]katerim kuli vi od odpustite te greihe, tim so oni odpusčeni, inu katerim kuli vi zaderžjte, tim so zaderžani.« [24l7o-333| Jn 11,16. lohan. ii.333 ma^pag, eden iz tih dvanaist, kir se ime- nuie Dvok, nei bil ž nimi, kadar ie Jezus bil prišal. [25]Natu so ty drugi jogrik nemu diali: »Mismo tiga Gospudi vidili.« On ie pag k nim rekal: »Aku iest ne vidim ta z^ami-na tih šarnaglov na nega rokah inu ne položim muigapersta v tu meistu tih šarnaglov inu ne položim muie roke v to nega stran, taku iest ne veruiem.« [26]Inu čez^ ossem dni so bili zupet ty nega jogri notri inu Tomaž ž nimi. Pride Jezus, kadar so te dauri bile zaperte, inu stopi v sreido inu pravi: »Myr bodi z vami.« \27]Potle on pravi h timu Tomažu: »Podai semkai tui perst inu pogledai muih rok inu podai semkai tuio roko inu pologi/io v to muio stran inu ne bodi neveren, temuč veren.« [28]Odgovori Tomaž inu pravi k nemu: »Mui Gospud inu mui Bug.« [29lJezus pravi k nemu: »Tomaž, zatu kir si ti mene vidil, si veroval. Izveličani so ty, kir neso vidili inu so verovali.« Jezus [30]Je^us ie tudi drugih caihnov veliku vpričo Ioh. 2i.3^ suih jogrov sturil, kateri v le-tih buquah neso zapissani. \23i]Le-ty so pag zapissani, de vi veruiete, de Jez^s ie Kristus, ta Syn Bo-žy, inu de vi veruieč imate ta leben skuzj nega ime. TA XXl. CAP. A. Jezus se tudi enim jogrom, kir so rybe lovili po nega smerti, izkaže inu nim sturi, de dosti velikih ryb uiameio. Nim tudi undi čudnu ta ogen inu pečene rybe perpravi inu nee per enim kossilu gosti. B. Kristus poroči trykrat timu Petru pasti zveistu te ovce Bož-ye inu nemu prerokuie, s kakovo martro bode Boga čestniga sturil. C. Peter izprašuie, s kakovo smertio Joanes umerie. Joanes priču-ie, de nega pričovane ie risničnu. Vsi caihni Jezusovi neso od evangelistov zapissani. 334| Jn 21,25. POtle se ie Jezus zupet izkazal per tim Tiberianskim moriei. On se ie pagle-ta-ku izkazal: [2]So bili vkupe Simon Peter inu Tomaž, kir se imenuie Didimus, inu Nata-nael, kateri ie bil iz^ te Galileiske Kane, inu ty Zebedeiovi synuvi inu druga dva iz^ nega jogrov. [3]Pravi k nim Simon Peter: »lest grem A. Joh. 1. matt. 4.335 335| Jn 1,45. Mt 4,18-21. 336| Lk 5,4-7. 337| Jn 13,23; 19,26; 20,2. Luc. 5.3 Ioh. I3, I9, 338| Lk 24,41-43. Luc. 24.3 grem rybe lovit.« R^ko oni k nemu: »Mi gremo tudi s tebo.« Inu oni gredo vunkai inu stopio zdaici v ta čoln inu to isto nuč neso ništer uieli. [4]Kadar pag uže iutrupostane, stoi Jezus na breigu, ty jogri pag neso veidi-li, de ie Jezus bil. \5]Inu Jezus reče k nim: »Hlapčiči, imate vi kai ieisti?« Oni nemu odgovore: »Ne imamo.« \6\On pag pravi k nim: »Verzite to mreižo na to destno stran tiga čolna inu bote nešli.« Natu oni veržeio inu te neso mogli uže vleiči od množjce tih ryb. [7] Natu reče ta joger, kateriga ie Jezus lubil, h Petru: »Tu ie Gospud.« Natu, kadar ie Simon Peter zaslišal, de ie ta Gospud bil, se s to sukno opaše (zakai on ie nag bil) inu se pusti v tu morie. [8ìjy drugi jogri pag prideio v tim čolnu, zakai oni neso bili deleč od te zemle, temuč okuli dvei stu komulcev inu so vleikli to mreižo s teimi rybami. [9] Natu kadar oni stopio na zemlo, so vidili žeriavico postavleno inu rybo ozgorai položeno inu ta kruh. [10\Jezuspravi k nim: »Pernessite od tih ryb, katere ste vi zdai uieli.« [11] Simon Peter stopi noter inu ie vlekal to mrežo na zemlo, polno z velikimi ribami, stu inu try Joh. B. inu try inu petdesset inu naisi ie nih tulikain bilu, se vini ta mreža nei rezderla. [12\Jezus pravi k nim: »Pridite inu obeduite.« Inu ni-sče iz^ tih jogrov nei smel nega vprašati: »Du si ti.« Kadar so veidili, de ie ta Gospud bil. [13\Tedai Jezus pride inu vzame ta kruh inu ga nim da, glih taku tudi to rybo. [14Tu ie uže tretyč, kir se ie Jezus izkazal suim jogrom, kadar ie on bil gori vstal od te smerti. [15]Natu, kadar so bili odobeduvali, reče Jezus k Simonu Petru: » Simon Ioanesev, lubiš li ti mene večkoker le-ty?« On reče k ne-mu: »Ia, Gospud, ti veiš, de iest tebe lubim.« Pravi on k nemu: »Passi muia iagneta.« [16] Zupet druguč pravi on k nemu: »Simon Ioa-nesov, lubiš li ti mene?« On reče k nemu: »Ia, Gospud, ti veiš, de iest tebe lubim.« Pravi on k nemu: »Passi muie ovce.« [17] V tretye pravi on k nemu: »Simon Ioanesov, lubiš ti mene?« Peter žalosten postane, zatu, kir ie nemu v tretie rekal: »Lubiš li ti mene?« inu pravi k nemu: »Gospud, ti znaš vse riči, ti veiš, de Joh. iest tebe lubim.« Jezus pravi k nemu: »Passi muie ovce. [18]Risničnu, risničnu iest tebi po- joh. veim, kadar si ti mlaiši bil, si se sam opasso- Gg val 16.3 13.3 339| Jn 20,19.26. 340| Jn 16,27. 341| Jn 13,37-38. 339 342| Apd 21,11.14. 343| En. Act. i2.3' C. 344| Jn 13,23.25. loh. i3.3' 345| Jn 20,30. Joh. 20.3' val inu si hodil, kamer si ti hotel, ampag kadar ti star bodeš, taku ti boš tuie roke iz-tegoval inu eu343 drugi bode tebe opassoval inu popela, kamer ti ne bodeš hotel.« [19]Le-tu ie onpag dial pomeinuioč, s kakovo smer-tio on bode čestil Boga. Inu kadar ie on le-tu rekal, pravi k ne-mu: »Hodi za meno.« \20]Peterpag se okuli oberne inu zagleda tiga jogra za nim gredoč, kateriga ie Jezus lubil inu kir ie per tei ve-čery na nega perssih slonil inu ie dial: »Go-spud, du ie ta, kir tebe j^ata?« [21]Natu, kadar Peter vidi le-tiga, pravi k Jezusu: »Gospud, kai bo pag le-ta?« [22 Jezus pravi k nemu: »Aku iest hočo, de on ostane, dotle iest pridem, kai ie tebi mari za tu?Hodi ti za meno.« [23]Natu ie le-ta besseida šla vun-kai vmei brati, de ta isti joger ne umerie. Inu Jezus nei dial k nemu, on ne umerie, temuč: »Aku iest hočo, de ostane, dotle iest pridem, kai ie tebi mari?« [24]Le-ta ie ta uni joger, kir pričovane daie od le-tih riči inu ie le-tu zapissalinu mi veimo, de negapričo-vane ie risničnu. ]On/u/ie še tudi drugih dosti riči, katere ie Jezus [25] ( ie Jezus sturil. De bi se te iste vse po redu zapissale, meni se zdy, de ta sveit te buqve, kir bi se pissale, bi ne mogel pry-eti. TlGA EVANGELlA, SKU-zi s. lanža zapissaniga, konec. Gg 2 TE TA DRUGE BUQVE, OD S. DUHA SKUZI S. LUKEŽA OD TIGA diane inu odpravila tih jogrov za pissane. r.A I. ^^p. A. Predguvor s. Lukeža čez te nega druge buquve. V tim pravi, koku ie Jezus 40 dni ž nega jogri po nega smerti prebival inu poročil čakati na dar S. Duha. Pred ni-mi videče gre v nebessa. Dva angela ozna-nuieta, de Jezus zupet taku pride na sodni dan. B. Jogri vsi, ene žene, Jezuseva mati inu nee strici v Ieruzalemu vkupe molio inu čakaio na S. Duha. C. Petrus vsem jogrom derži naprei iz Pisma, de se en drugi joger na Iudežovu meistu izvoli inu oni skuzi molitov inu los s. Mathiasa izvolio. Teofile, mi smo opervim ( tu govoriene sturili od vseh ri' či, katere ie Je^s ^cel delati inu vučiti mnoter do tiga dne, de ie on bil gori vzjet, potehmal, kadar ie on tim jogrom (katere ie on bil izvolil) skuzi S. Duha zapovedal, \3\katerim se ie on po nega martri živ izkazal z dostimi znamini, kir se ie nim ie nim pustil viditi stiridesseti dni per redi inu ie ž nimi govuril od Božyga kralevstva. [4\Inu kadar ie on nee vkupe bil zbral, ie nim zapoveidal, de se ne imaio ločiti od Ieruza-lema, temuč de čakaio na to oblubo tiga Očeta, katero ste vi slišali (pravi on) od mene, \5\zakai ta Ioannes ie kersčoval s to vodo, vi bote pag kersčeni s teim S. Duhum nekar dolgu za le-teimi dnevi. \6\Oni pag, kadar so vkupe prišli bili, so nega vprašali, rekoč: »Gospud, bodeš li ti v le-tim čassupovernil tu kralevstvu Izraelu?« \i\On pagpravi k nim: »Vom ne sliši znati te čase inu te ure, katere ie ta Oča v suio lastno oblast postavil. \t]Ampag vi bote to muč tiga S. Duha, kir pride na vas, pryeli inu bodete moie priče nekar samuč v tim leruzalemu, temuč tudi po vsi ludovski deželi inu po Samary inu noter do konca teZemle.« [')\Inu kadar ie le-tu izguvoril, ie bil on videoč gori vzdi-gnen inu en oblak nega vzame od nih oči. [10] Inu v tem, kadar so oni ravnu gledali v nebu, nega gorigredočiga, pole, dva moža v belim gvantu stoyta per nih, \M\katera sta tudi diala: »Vi, galileiski možje, kai vi Gg 3 stoyte j^ii. 15, 20 Luc. 24. loh. 14. Act. 11. Matth. 3.3 Matth. 24.4 Matth. 24.5 Luc. 24. Act. 2. Act. 2. loh. 15. Esa. 2.6 Matth. 28. Marc. i6. Luc. 24.' 1|Jn15,18; 20,30; 21. 2| Lk 24,51. 3| Jn 14. Apd 2,1-4. Mt 3,13-17. 4| Mt 24,44. 5| Mt 24,42. 6| Lk 24,48-49. Apd 2,1-13. Jn 15,26-27. Iz 2,12-22. 7| Mt 28,2. Mr 16,5. Lk 24,4-6. 8| Dan 7,13-14. Mt 24,30-31. Mr 13,26. Lk 17,25-28; 21,25. 9| Mt10,1-4. Mr 3,13-9. Lk 6,12-16. 10| Mt 26,14-16. Jn 18,2. Mt 10,4. Mt 27,3-10. Dan. 7. Matth. 24. Marc. 13. Luc. 17, 21.8 B. Matth. 10. Marc. 3. Luc. 6, 9. C. Matth. 26. Ioh. 18. Matth. 10. Matth. 27.1" stoyte inu gledate v tu nebu? Le-ta Je^us, kateri ie od vas gori v nebu v^et, glih taku pride, kokerste nega vidili gredočv tu nebu.« [12]Tedai se oni poverneio v Ieruz^lem od te gorre, kir se imenuie ta Oliska gorra, katera ie blizi tiga leru^alema en sobotni pot daleč. [13]Inu kadar oni noter prideio, gredo gori na eno vissoko ve^o. Inu undu so prebivali Peter inu lacob, loannes inu Andreas, Filip inu Tomaž, Bartlomeus inu Matevž, lacob Alfeiou inu Simon Zelotes inu ludas, lacopov brat. [i4]Le-ti vsi so z ano misselio veden vkupe bili v tihprošnah inu molitvah sred s teimi ženami inu s to Mario, Jezuse-vu materio, inu ž ne brati. [15]Inu v tih istih dneh vstane gori Peter v sredo tih jogrov (ie bilapag ena množica tih imen vkupe, okuli stu inu dvaisset) inu pravi: \ib]»Vi, možie inu bratie! Le-tupissmu se ie moralu dopolniti, kateru ie S. Duh davnu poprei govurilskuzi vusta tiga Davida, od Iudeža, kateri ie bil en vodic tih, kir so Jezusa vieli. [ii]Zakai on ie bil z nami red v tu naše čisslu postavlen inu ie bil obderžal ta deil le-te naše službe. [ii]Le-ta ie dobila to nyvo nyvo za ta krivi lon inu se ie obeissil inu po sreidi narazen rezpočil inu nega čreva vsa so se rezsula. [i9\Inu le-tu ie veideče vseim, kir v Jeruzalemuprebivaio, taku, de ta ista nyva po nih ieziku bode imeovana Akeldama, tu ie Nyva te kry. Mo^Zakai onu ie pissanu v tih buqvah tihpsalmov: 'Bodi negaprebivane Psal. «s.11 ii| Ps 69,26. pustu inu ne bodi nikogar, kir bi v nimprebival. Inu en drugi vzemi nega scojio.' [ii\Obtu ie Psai. ios.12 i2| Ps 109,8. potreba, de iz^le-tih mož^ (kateriso z nami ve- den ta vus čass prebivali, v katerim ie ta go- Joh. 15.13 i3| Jn 15. spud Jezus vmei nami noter inu vunkai hodil \Ti\od začetka tiga loannesoviga kersta, noter do tiga dne, de ie od nas vzet), de se eden postavi, kir bode z nami ena priča nega gori vstanena.« \n\Inu oni postavio dva naprei, ložeja, kir se imenuie Barsabas, s teim pridevkom Justus, inu Matiaža. [n\Inu so molili tar diali: »Ti Gospud, kir vseh serca znas, 1. Paral. 29.1' poka^, kateriga si ti iz le-teyu dveiu izvolil, \i5\de on vzame le-to službo inu jogerstvu, od kateriga ie ta ludez odstopil, de ie odsal v tu suie meistu.« \i6\Inu oni verž^io čeznyu ta los Prov. i«.16 i6| Prg 16,33. inu ta los pade na Matiaža. Inu on ie bil perložen h timu čisslu tih anaist iogrov. Gg 4 TA Act. 6. Act. +.14 i4| Apd 6,3. Apd 4,29. i5| 1 Krn 29,19. 472 diane tih jogrov T.A II. CAP. A. 17|4Mz11,25. Lk 24,37-38. Jn 7,39. Apd 4,11-22; 19,1-10. Mt 16,27-28. Deut. i6. Luc. 24. Joh. 7. Act. 4, J?,., Matt. 16. 17 A. Na ta petdesseti dan po veliki noči ie S. Duh z anem glassum v štalti tih jezikov inu ogna čez jogre poslan. Tim sturi, de zo vsemi žlaht ieziki govore. Na tim se eni čudio, eni pag špot iz ž nih delaio. B. Petrus spriča s Pismom, de oni nekar iz pyanosti, temuč iz S. Duha s ptuimi jeziki pridiguio. C. Peter na vinkuštni dan vpričo vseih jogov inu iudov očitu pridiguie inu s Pismom s teimi Jezusovimi caihni inu z jogri pričuie, de ta Jezus, kateriga so ty Iudi crižali, ie vstal od smerti inu de ie on ta pravi Gospud inu Kristus, od Buga postavlen inu nom dan. D. Skuzi Petrovo pridigo se try tavžent judov na ker-sčansko vero preoberneio. E. Stari pervi kersčeniki so v ti veri stanoviti, so veden per pridigi, molio, se obhaieio, se iz serca lubio, nih blagu dile s teimi bozimi. I Nu kadar ie bil ta dan tih vinkušti dopol-nen, so oni vsi bili z ano misselio vkupe v enim meistu. uTedai en šum od nebes se naglu sturi koker eniga silniga veitra, kir semkai gre, inu napolni to cillu hišo, gdi so sideili. [3] Inu nim so se prikazali ra^ileni ieziki, koker bi ogneni bili inu ie na sledniga vmei nimise-idel. [4]Inu so vsi polni postali tiga S. Duha inu za čn o z drugim i i e zjk i go v o riti, koker ie ker ie ta Duh dal nim izreči. [5]So bili pag iudi, kir so v Ieruzalemuprebivali, bogabo-ieči možie iz vseh dežel, kir so pod nebom. [6] Inu kadar le-taglas vunkai pride, se snide ta množica inu se zmoti, zakai vsakateri ie nee slišal govoreč s teim suim lastnim iezj-kom. [7]Inu vsi so se bali tar čudili inu diali vmeisebo: »Neso li vsi le-ti, kateri govore, Galileici? \8\Koku mi tedai nee slišimo govoreč en vsaki suim iezjkom, v katerim smo mi royeni? \9]Parti inu Medi in Elamiti inu mi, kir prebivamo v ti Mezppotamy inu v ti Iudei inu v Cappadocy, Ponti inu Azy; [io]Frigy inu Panfily, v Egipti inu v tih kraih te Libie poleg te Cyrene inu ty ptuy od Rima, [ii]Iudi inu ty, kir so sepoiu-dili, Kretezi inu Arabi, slišimo mi nee govoreč z našimi iezjki te velike riči Božye.« [12]Inu vsi so se bali inu čudili inu so diali vmei sebo: »Kai tu hoče byti?« [laiTy drugi pag so se špotali inu diali: »Le-ti so s teim Matth. 9.18 18| Mt 9,24. moštom napolneni.« [i']]Peter pag ie s teimi anaistimi undukai b. stal, ta ie vzdignil gori suio štimo inu ie k nim govuril: »Vi, iudi inu možie inu vi vsi, Gg 5 kir 19| Iz 44,3. Ezk 39,29. Jl 3,1-2. 20| Lk 2,17. Apd 19,6. 21| Apd 10,44-47; 16,6-8. 22| Mt 27,51-52. Lk 23,44-45. 23| Rim 10,13. Esa. 44. Ezeh. 29. Joel 2.19 Luc. 2. Act. 21.2 Matth. 27. Luc. 2322 Rom. ] C. kir v tim Ieruzalemu prebivate, bodi vom le-tu veideče in pustite te muie bessede noter v ta vaša vušessapoiti! \i5\Zakai le-ti neso pyani, koker vi meinite, kadar ie ob tei trety vuri na dnevi, temuč le-tu ie, kar ie skuzi tigapreroka Ioela davnu bilu govorienu [17] inu bode v tih puslednih dneh, pravi Bug: 'Iest hočo vunkai izpiti od muiga Duha na vse messu inu vašisynovi inu vaše sčere bodo prerokovali inu vaši mladenčiči bodo videne vidili inu vaši starci bodo te saine sainali. [18] Act. 10, 16.21 Inu gvišnu v tih istih dneh iest hočo vunkai izlyti od muiga Duha na te muie hlapce inu na muie dekle inu bodo prerokovali \i9\inu iest bodem daial čudessa ozgorai v tim nebi inu caihne ozdolai na zemli, kry inu ogen inu spariene tiga dima. \20Tu sonce sepreo-berne na to temmo inu ta meissec na to kry, preden ta velik inu očiti dan tiga Gospudi pride. [2i]Inu bode, de sledni, kir kuli bode klical na tu ime tiga Gospudi, ta bode izve-ličan.' \22]Vi, izraelski možie, poslušaite le-te bessede Jezusa Nazarenskiga, tiga moža, pote-rieniga od Buga vmei vami s teimi silnimi deili Psal. 15.2 deili inu čudessi inu caihni, katere ie Bug skuzi nega v sreidi vas delal, koker vi sami tudi veiste. [i3\Tiga istiga (potehmal ie on iz^ premišleniga sveta inu poprei veidena Bo-žyga bil čez dan) ste vi pryeli skuzi te roke Matth. tih krivih inu ste ga cri^aniga umurili. [24] Kateriga ie Bug gori obudil inu ie rezvezal Act. 10. te beteže te smerti;potehmal ie nemogoče bilu, de bi on bil od nee zaderžan. \25\Zakai David, ta pravi od nega: 'Iest sem tiga Gospudi vselei pred sebo videl, zakai on ie per mui destnici, de iest ne bom premaknen. [2t]Obtu ie moie serce vesselu inu mui iezjk se vesseli inu verhu tiga muie messu bodepo-čivalu v tim vupani. \27]Zakai ti ne boš pustil muie duše v tim pekli, ti tudi ne boš dopustil, de tui svetnik vidi tu strohnene. [28] Ti si meni te poti tiga lebna na znane dal, ti bodeš mene napolnil z vesseliem s teim tuim obličiem.'\29]Vi, možye inu bratie, potehmal se spodobi q vo[m']' slobodnu govoriti od tiga očaka Davida, kir ie umerl inu ie pokopan inu nega grob ie per nas do da- 3. Reg. našniga dne. [30]Kadar ie on tedai en prerok bil inu ie veidel, de Bug ie ne- 29. 24| Mt,27,32-37. 25|Apd 10,40. 26| Ps 16,8-11. 27|1 Kr2,10. mu 25 27 28| Ps 132,11. Psal. 131.28 29| Jn 15,8.26-27. Apd 1,8. Fil 2,9-11. Joh. 15. Act. i. D. mu s topersego oblubil, de od tiga sadu nega ledaviev Kristus ima biti royenpo tim člo-veistvi inu sideti na nega stolu. [ii\Koker ie on tupoprei veidil, taku ie on govuril od tiga Kristusevigagori vstanena. De nega duša nei pusčena v tim pekli inu nega messu nei vidilu tiga strohnena. \ii\Le-tiga Jezusa ie Bug gori obudil, kateriga smo mi vsi priče, [ìì\zatu ie on od te destnice Božyegori povišan inu iepryel od očeta to oblubo tiga S. Duha inu ie vunkai izjyl le-tu, kar vi zdai vidite inu slišite. yi'^Zakai David nei gori v nebessa šal, ampag on pravi: 'Ta Gospud ie dial k muimu Gospudi: Sedi ti h mui de-stnici, [ì5\dotle iest položim tuie sovražnike k animupodnu^u tuih nug.'[36]Natu ima ta cela izraelska hiša veiditi, de ie Bug le-tiga Jezusa, kateriga ste vicrižali, k animu Gospudi inu Kristusu sturil.« [3i]Kadar so oni le-tu zaslišali, ie nim šlu skuzi tu serce inu so diali h timu Petru inu h tim drugim jogrom: »Vi, možie inu bratie, kai imamo mi sturiti?« \3%]Peter k nim pravi: »Deitepokuro inu se kerstite en vsakteri v tim imeni Jezusa Kristusa k odpusčanu tih tih greihov inu bote pryeli ta dar tiga S. Duha. [ì9]Zakai vaša inu vaših otruk ie ta loel j.30 obluba inu vseih teh, katere kuli od daleč naš Gospud Bugsemkai pokliče.« [40]Inu z drugimi dostimi bessedami ie onpričoval inu nee opominal, rekoč: »Pustite si pomagati od letih neunžlahtnih ludi.« \4i]Kateriso tedai radi nega bessedo gori vzeli, so se kerstili inu ie bilu na ta isti dan perdruženih okuli try Matth. 6.31 tavžent duš. [i]Inu so obstali do konca v tim vukei tih e. jogrov inu v ti gmaini inu v tim lomleni tiga kruha inu v tih molitvah. [43]Inu en strah ie bil prišal čez^ vse ljudi inu veliku čudessov inu caihnov se ie delalu skuzi te jogre. \vfiInu vsi ty, kir so verovali, so bili vkupe inu so vse riči imeiligmain. \45\Inu so nih lastyne Deut. 1,5. inu blagu prodaiali inu so tu istu vsem rez- Act. 4.32 delili po vsakiga potreibi. \46\Inu oni so vsag dan tar veden z ano misselio bili vkupe v tim templi inu so po hišah sem tar tam ta Act. 4, 5. kruh lomili inu ieili vkupe z vesselim inu s EES(::0r88 p. preprostim sercem, \4i]hvaleioč Boga, inu so Rom. 13. vsem ludem lubi bili. Inu ta Gospud ie vsag dan 30|Jl 3,5. 31| Mt 6,10. 32|5Mz15,6. Apd 4,32. 33| Apd 4,32; 5,42. Iz 58,7. 1 Kor 9,4. Rim 13,13. 34| Jn 6,23. 2 Kor 13,11. Ioh. 6. 2. Cor. 13.3 dan perlagal h tigmaini, kir so izveličani postali. TA III. CAP. A. Peter ino Joannes ozdravita eniga hromi-ga petleria, sidečiga pred cerkovio, timu se vsi ludie čudio. B. Ty jogri neso iz suie moči, svetusti, zaslužena oli vrednusti ludi ozdravlali inu caihne delali, temuč le z Jezusovo močio. Peter serčnu crižanimu Jezusu pričuie. C. Peter pridiguie, de Kristus suio martro ie vse prerokovane dokonal. Iude opomina h poku-ri. Nim pravi, de vse oblube Božye gredo na tiga Jezusa. Skuzi nega samiga bodo žegnani vsi verni, bodo prosti grehov, serda Božyga, te večne smerti inu pekla inu so obdileni sve-tustio inu z brumo nebesko. 35| Apd 14,8-11. A. Act. 14.35 36| 5 Mz 15,12-15. Deut. 15.3' PEterpag inu Ioannesgresta gori vkupe v ta tempel ob tei deveti uri, tedai, kadar se moli. [2]Inu en mož, ki ie bil hrom od materiniga telessa, se ie nossil. Tiga so postavili vsag dan pred te dauri tiga templa, katere se imenuio te Leipe, de bi on petlal to almožno od tih, kir so v ta tempel hodili. [3] Ta isti, kadar ie on vidil tiga Petra inu Ioannesa, gredoča v ta tempel, ieprossil, de bi to almožno vzel. [4]Petrus pag s teim Ioan- Ioannesom ga ie ravnu pogledal inu pravi: »Gledai v naiu.« \5\Inu on v nyu ravnu gleda s tem zevupanem, on bode od nyu nekai pryel. \6\Petruspag pravi: »Iest ne imam ne srebra ne zlata, ampag kar iest imam, tu is- Act. 4.37 tu iest tebi dam. Vtim imeni Jezusa Kristusa Nazarenskiga vstani gori inu hodi.« [7] Inu ga prime za to destno roko inu ga povzdigne inu zdaici terdni postano nega noge inu glibovi [8]inu skoči gori tar stoy inu hodi inu ie šal ž nima noter v ta tempel inu ie sem tar tam hodil inu skakal inu ie hvalil Boga. [9]Inu vus folk ga ie vidil, hodeioč inu hvaleioč Boga. \io\Inu oni so ga tudi z^ali, de ie on ta isti bil, kir ie za to almož^oprossil, sedoč per tih Leipih daurih tiga templa. Inu Luc. j.38 oni polni rataio tiga čudessa inu strahu če^ le-tu, kir se ie bilu nemu pergudilu. \ii\Kadnr le-ta hromec, kir ie bil zdrav postal, se ie deržal tiga Petra inu Ioannesa, vus folk ie j. Reg. 6. tekal k nim v to vežo, kir se imenuie Salo- Act. j.39 monova, inu so se čudili. \i2]Kadar tu Peter vidi, odgovori timu folku: »Vi, izraelski mo^e, kai se vi čudite nad B. 37| Apd 4,32. 38| Lk 5,17-26. 39| 1 Kr 6,11-38. Jn 10,22-23. Apd 5,12. 40| Mt 27,15-26. 4i| 1 Kor 2,6-16. Prd 1,17-18. nad le-teim oli kai nas vi gledate, koker de bi mi s to našo močio oli svetustio bili sturili, de le-ta hodi! [i3ìTa Bug Abraamov inu Matth. 27.4" Iacobov, ta Bug naših očakov ie suiga Synu Jezusa čestniga sturil, kateriga ste vi izdali inu zatayli vpričo tiga Pilatuša tedai, kadar ie on sodil negaprostigapustiti. vtiVi stepag tiga svetiga inu pravičniga zatayli inu steprossili, de ie vom tiga razboinika šenkal. \is]Ampag tiga začetnika tiga lebna ste vi ubyli, kateriga ie Bug obudil od smer-ti, tiga smo mi priče. \i6\In skuzj to vero na nega ime ie on nad le-tim, kateriga vi znate inu vidite, poterdil tu suie ime. Inu ta vera, kir ie skuzi nega, ie le-timu dala letu zdravie vpričo vseh vas. \ii\Inu zdai, muy bratie, iest veim, de ste vi le-tu skuzi to nezastopnost sturili koker tudi ty vaši visši. \iiBugpag, kar ie on skuzi ta vusta vseh suihprerokovpoprei oznano-val, de ie Kristus moral terpeiti, ie taku dopernessel. [i9]Deite tedai pokuro inupreober-nite se, de vaši greihi bodo doli pobrissani, [20] kadar ty čassi tiga ohlaienaprideio pred te-im obličiem tiga Gospudi inu kadar on bode poslal C. 1. Cor. 2. Eccles. i7. poslal tiga Jezusa Kristusa, kir ie on bil vom popreipridigovan, [2i]kateri mora tu nebu noter vzeti do tiga čassa tiga, kar ie Matth. 24.42 Buggovurilskuzi ta vusta vseh suih svetih prerokov od tiga začetka tiga svita. [22]Obtu ie Moizes dial h tim očakom: 'Vaš Gospud Bug, ta bode od vaših bratov vom obudil Deut. 18. enigapreroka, kir bode meni podoben. Tiga c. 7. vi imate poslušati v vseim, kar on bode q vom govuril. [23]Inu h timu pride, de sledna duša, katera ne bode tiga istigaperokaposlušala, ta bode cilu vunkai od tih ludi iz-pahnena.' [24]Ia, inu vsi preroki od Samuela inu koliku ie nihpotle govurilu, ty so tudi le-te dni oz^anovali. \25]Vi ste tih prerokov otroci inu tiga testamenta, kateri ie Bug z vašimi očaki naredil, kadar ie dial h timu Abraamu: 'Inu v tim tuim seimenu bodo že- Gen. 12, gnana vsa pohištva na zemli.' \26\Vom nerper- MMatdi. i0.44 vič ie Bug obudil suiga Synu Jezusa inu ga ie vom poslal, de vas ima žegnati, de en vsakteri se ima oberniti od suie hudu-be.« Hh TA 42|Mt19,28. 43|5Mz18,15. Apd 7,37. 44|1 Mz12,2-3;22,17. Mt 10,32-37. TA IIII. CAP. A. Šcofi, fary, cehmoštri inu ty iudovski menihi Petra inu Ioannesa uiameio inu nyu izu-prašuio. B. Peter inu Joannes nai sta si uieta, serčnu tar očitu spoznata inu pričuieta, de Jezus ie ta sami izveličar vseh ludi, inu drigači govoriti inu pridigati ne pustita nima prepovedati. C. Jogri molio, de bi serčno prez straha ta evangeli pridigali inu s caihni poteriovali to vero kersčansko. Te prošne so bili uslišani, k animu znaminu se zemla pod nimi strese, natu redli postano. D. Ty stari kersčeniki so dobri tar glih bili, so vse riči eden z drugim podelili. Ioses vse denarie od suiga pola ie dal vmei ker-sčenike. A. "T "TTim, kadar sta onadva h timu folku i govurila, prideio čez nyu ty fary inu ta visši čez ta tempel inu ty saducei. [2iTim ie žal bilu, de so oni ta folk vučili inu 45| Apd 5,17. Act. 5.45 oznanovali v tim imeni Jezusa tu gori vstanene od tih mertvih. \3]Inu veržeio na nyu te roke inu nyu postavio v iečo do iu-troviga dne, zakai ie uže večer bilu. vAm-pag veliku iz tih, kir so to bessedo slišali, so verovali, inu ie tu čisslu tih mož bilu okuli pet tissuč. [5]Pergudilu se iepag na iutrišni dan, de se vkupe snideio nih visši inu stra- riši Matth. 2i.4' B. riši inu typisssary \t]inu Annas, ta visši far, inu Caifas inu Ioannes inu Alexander inu vsi, kar ie nih od te farieve žlahte bilu. \7]Inu kadar oni postavio nyu v sreido inu nyu vprašaio: »S kakovo močio oli v kakovim imeni sta vidva le-tu sturila?« \8Tedai Petrus, ie bil poln S. Duha, pravi k nim: »Vi, visšitiga folka, inu vi, stariši od Izraela, \9-\potehmalmidva danas bova izu-prašovana od tiga, kir sva bolnimu človeiku dobru sturila, koku inu skuzi kai ie le-ta zdrav sturien. [vi]Bodi tedai vom vseim inu vsimu izjaelskimu folku veideče, de skuzi tu ^ ^ ime Jezusa Kristusa Nazarenskiga, kateri- AÀct. j.47 ga ste vi crižali, kateriga ie Bug od tih mer-tvih obudil, skuzi tiga istiga le-ta tukai pred vami vseimi zdrav stoy. \ii\Le-ta ie ta uni kamen, kir ie od vas, zidariev, zaveržen, kateri ie sturien k animu vogelnimu kaminu. [i2]Inu nei v obenim drugim tu izveličane. Zakai obenu drugu ime pod nebom nei danu tim ludem, skuzi kateru bi mi imeili biti iz-veličani.« \13\Oni pag, kadar so vidili na Petru inu Ioannesu to fraidikost h govorienu Hh 2 Psal. 117. Matt. 21. 1. Pet. 2.48 rnatth. 1. Phil. ; 46| Mt21,23. 47| 1 Pt 3,18-19. Apd 3,13. 48| Ps 118,22. Mt 21,42. 1 Pt 2,4. 49| Mt 1,21-23. Fil 2,5-11. inu inu so veidili, de sta nevučena inu kmetiška človeika bila, so se čudili inu so nyu znali, de sta z Jezusom bila. [n]Oni so tudi vidili tiga človeika, kir ie zdrav bil postal, ž nima stoyeč. Neso mogli ništer zuper reči. [15] Natu oni nim reko vunkai stopiti iz tiga sveita inu so se vmei sebo svetovali, rekoč: [it]»Kai 50| Jn 12-27. Joh. 11. 50 hočmo le-tim ludem mi diati?Zakai le-ta caihen, skuzi nee sturien, ie videioč inu ie rozpdiven vseim, kir v Ieruzalemu prebiva-io, inu miga ne moremo tayiti. \ii]Ampag de 5i| Poprititi. se dale ne rezglassi vmei ludmi, hočmo mi 52| Apd 5,40. Act. 5.52 gtoz^vitupropriti,"^ de odsehmal k obenimu človeiku v le-tim imeni ne govorita.« [18] Inu nyu pokličeio inu nima zapovedo, de cillu ništer ne govore inu ne vuče v tim imeni Jeusa. [i9]Peter pag inu Ioannes odgovorita inu pravita k nim: »Sodite vi sami, ie li tu provpred Bugom, de mi vas bule koker Boga poslušamo? [20]Mi gvišnu ne moremo tiga, kar smo vidili inu slišali, ne govoriti.« [21] Oni pag so nima še bule popreitili inu so nyu izpustili. Neso ništer nešli, koku bi nyu štraijali, za volo tiga jolka, zakai vsi so če-53| Apd 3,8-9. Act. 3.53 stili Boga čez tu, kar se ie bilu per- gudilu. (. gudilu. \22]Zakai ta človik, na katerim ie bil ta caihen tiga zdravie sturien, ie bil več koker štiridesseti leit star. [23]Kadar stapag bila izpusčena, prideta h tim suim inu nim oznanita vse, kar kuli so ty visši fary inu stariši k nima govurili. [24] Kadar oni tu zaslišio, vzdigno kmali z ano misselio nih štimo h Bugi inu so diali: »Go-spud, ti si ta Bug, kateri ie tu nebu inu to zemlo, tu morie inu vse, kar ie v nih, sturil. Act. 11.54 \25]Kir si55 skuzi ta vusta tiga Davida, tuiga hlapca, govuril, zakai so se ty aydie zlobili Psai. 2.56 inu ty ludie prazne riči zmišlovali. [26] Ty krali te zemle so vkupegori vstaieli inu ty vyudi so vkupe hodili zuper tiga Gospudi inu zuper nega Kristusa. [2i]Oni so ia risničnu vkupe Luc. 23.57 prišli zuper tuiga svetiga Synu Jezusa, kateriga si ti žalbal; Erode^ inu Pontius Pilatus s teimiaydiinu izraelskimiludmi, [28]de sture, kar tuie roka inu tui svit ie poprei re^mi-slil, de se ima sturiti. [29]Inu zdai, Gospud, Genes. j.58 poglei na nihpriteže inu dai tuim hlapcem, de zo vso fraidigostio govore tuio bessedo. [30] Inu iztegni tuio roko, de ta ozdravlena mu 59 caihni inu čudessa se delaio skuzi tu ime Hh 3 tuiga 54|Apd 11,11.25-28. 55| Izpuščeno: "Po Svetem Duhu" (SSP). 56| Ps 2,1-2. 57| Lk23,12.23. 58|1 Mz3,1-24. 59| Mr 16,17-18. 60| Apd 16,31. 61| Apd 2,1-4; 10,44-46. Act. !6. 62| Apd 2,32-36; 5,30-32. 63| 1 Kr 21,1-16. Apd 2,44-45. 64| 5 Mz 15,1-11. Apd 1,18. 65| 4 Mz 18,25-32. D. Act. 2, 5. Zah. I2.62 3. Reg. 2!. Act. 2:63 Deut. Act. !. Num. i8.6 tuiga svetiga Synu Je^sa.« [3i]Inu kadar so oni molili, se ie tu meistu, v katerim so vku-pe bili zbrani, stresslu inu so tiga Svetiga Act. 2, i9.61 Duha napolneni bili inu so to bessedo Božyo serčnu govurili. [32]Inu ta množica tih vernih ie bilu enu serce inu ena duša. Inu oben iz nih, kar ie imel od suiga blaga, nei rekal, de bi nega bilu, temuč vse ie bilu gmain vmei nimi. [33] Inu ty jogriso z veliko močyopričovano dai-ali od tiga goristanena tiga Gospudi Jezusa inu velika gnada ie per nih vseih bila. [34]Inu oben nei bil vmei nimi, kir bi kai bil potru-boval, zakai kuliku ie nih bilu, kir so lastne nyve oli hiše imeili, te so prodali inu so od tiga prodaniga blaga te denariepernessli [35] inu so ie položili h tim jogrovim nogom. Inu vsakimu se ie dalu, koker ie nemu bilu potreba. [3t]Ioses pag, kateri ie bil od tih jogrov s teim pridevkom imenovan Barnabas (tu ie en syn tiga trošta), en levit od Cypra roien,\37] ta ie imel eno nyvo, to ie on prodal inu ie te denarie pernesselinu položil h tim jogrovim nogom. TA TA V. CAP. A. Ananias inu Safira, ki sta se hinila za verna inu sta lagala S. Duhu, ta sta grozovitu z naglo smertio umerla. B. Bug velike caihne dela skuzi te jogre, s temi nih pridigo poterduio. C. Ty jo-gri so v to iečo postavleni. En angel nee izpusti, pridiguio zupet v ti cerqvi; bodo pelani pred ta veliki iudovski svit. Pred teim očitu Jezusu priču-io, de ie vstal od smerti inu de on sam tim, kir pokure deio, te greihe odpusče. Tu tim fariem težku dei, hote zatu nee končati. D. Skuzi Ga-malielov farizeiov moder svit bodo jogri, kadar so byeni bili, izpusčeni. Nim ie druguč prepove-danu prididigati. Jogri z vesseliem ta špot gori vzamo inu od Jezusa pridigati ne puste. as N možpag, katerimu ie bilu ime Ananis, ta ie suio ženo Safiro suie blagu prodal \2\inu ie nakuliku od tih denariev odlužil, za tu ie tudi nega žena veidila, inu ie en deil pernessel inu polužilh tim jogrovim nogom. \3\Natu ie Peter rekal: »Anania, obkai ie ta Zludi tuie serce napolnil, de ti lažeš Svetimu Duhu inu de ti odložiš na eno stran od tih denariev te nyve? [4]Nei li sice tebi cillu ostalu inu prodanu ie tudi v tuy oblasti bilu? Zakaisi ti le-to reič v tuie serce postavil? Ti nesi ludem lagal, te- Hh 4 muč 66| Mr 16,17-18. 1 Kr 6,14-22. Jn 10,23. Apd 3,11. Apd 2,42-45; 4,29. B. Marc. 16. 3. Reg. 6. Joh. i0. Act. 3. Act. 2, +.66 mučBogu.« \5\Kadar iepag Ananias le-te bessede zaslišal, pade on doli inu dušo pusti. Inu en velik strah pride čez vse te, kir so tu slišali. [t]Eni hlapčiči pag, ty so gori vstali, so ga diali proč inu so ga nessli vunkai inu so ga pokopali. \i]Pergudilu se ie pag okuli čez try ure, pride noter nega žena, nei veidila, kai se ie sturilu bilu. \%\Peterpag reče k ni: »Povei ti meni, sta li vidva za tuliku to nyvo prodala?« Inu ona pravi: »Ia, za tuli-ku.« \9\Peter pag reče k ni: »Zakaista se vmei sebo zguvorila, de izkušuieta tiga Duha tiga Gospudi? Pole, te noge tih, kir so tuiga moža pokopale, so per daurih inu tebe ponesso vunkai.« [io]Inu zdaici pade doli k nega nogom inu to dušo pusti. Inu ty hlapčiči pride-io noter, naideio no mertvo inu no vunkai nesso inu nopokopaiopoleg nee moža. \ii-\Inu velik strah pride čez vso gmaino inu če^ vse te, kir so tu slišali. w2]Veliku čudessov pag inu caihnov se ie de-lalu vmei ludmi skuzi te roke tih jogrov. Inu oni vsi so bili vkupe z ano misselio v ty Salomonovi veži, [i33]^sice tih drugih oben se nei smil k nim perdružjti. Ampag ty ludie so nee za 8, !5.6 (. za velike deržali. \i4]Inu ta množica tih, kir so verovali timu Gospudi, od žen inu mož^ ie le čedale več gori rasla, \i5\taku de so te bolni- matth. 4, ke vunkai nossili na te gasse inu so nee po-stavlali v tih postelah inu parah, de kadar bi Peter prisal, de bi vsai nega senca tih kateriga obsenčila. [I6] Nih veliku tudi iz tih bližnih meist so perteikali v tu Ieruzalem inu so sebo pernašali te bolnike inu te, kir so od tih nečistih duhov bili martrani, ty so vsi zdravi postali. [i'TTedai vstane gori ta vissi far inu vsi ty, kir so ž nim bili (kateri ie ta saduceiski orden bil), inu so polni nyda postali \i%]inu vergli te roke na te jogre inu so nee postavili v to gmain iečo. [i9]Ampag ta angel tiga Go-spudi ie odperl ponoči te dauri te ieče inu ie Act. 4, 12 nee vunkai izpel inu ie rekal: [20]»Puidite inu stoieč v tim templi govorite h timu folku vse bessede le-tiga lebna.« [2i]Kadar so pag oni tu slišali, so šli vzgudo noter v ta tempel inu so vučili. Potlepride ta vissi far inu kateri so ž nim bili, ty vkupepokličeio ta svit inu vse stariše tih izraelskih otruk inu pošleio h ti ieči, de bi nee perpe- Hh 5 lali. 67| Mt 4,24; 8,16; 14,35. 68| Apd 4,3; 12,! 16,24-39. 69| Mt 21,46. 70| Apd 4,18. 71| Apd 27,25. 72| Apd 4,18. lali. \22]Kadarsopag ty služabniki prišlikia-kai inu neso nih nešli v ti ieči, se na^ai po-verno inu okanio, rekoč: [23]»Mi smo dobru nešli to iečo zp vseim flissom ^aperto inu te varihe i^vunaper daurih stoieč. \24-\Ampag, kadar smo odperli, nesmo nikogar notri nešli.« Kadar so pag ta visši far, ta altman ti-ga templa inu ty drugi visši fary slišai le-te bessede, so oni cbivlali od nih, kai bi tu imelu biti. [25] V tim pride eden, ta nim pove: »Pole, ty možie, katere ste vi v to iečo postavili, so v tim templi, stoie inu vuče ta folk.« [2eTedai gre kiakai ta altman s temi služabniki inu nee perpela prez syle, zakai oni so se tiga folka bali, de bi s kamenem ne bili posuti. [27]Inu kadar neeperpelaio, postavio nee pred ta svit. Inu ta visši far ie nee vprašal, rekoč: [2i]»Nesmo li mi vom kratku prepovedali, de vi ne imate vučiti v le-tim imeni? Inu pole, vi ste tu Ieru^alem napolnili s te-Matth. 27.71 im vašim vukom inu vi hočete to kry le-tiga človeika čez nas napilati.« [29]Peter pag odgovori inu ty jogri inu pravio: »Bogu se mora več slušati koker tim Matth. 21.' Act. 4.7' Act. 4.72 tim ludem. [3oT'a Bug naših očetov, ta iegori obudil Jezusa, kateriga ste vi vmurili inu obeisselina ta leis. [3i\Tiga ie Bugskuzisuio destnicopovišal k animu vyudi inu izveliča-riu h daianu to pokuro inu odpusčane tih grehov timu Izraelu. \32\Inu mi smo nega priče le-tih riči, katere mi govorimo, inu tudi ta Sveti Duh, kateriga ie Bug dal tim, kir nega slušaio.« \33\Kadar oni pag le-tu zaslišio, so se zlobili inu se svetovali nee umoriti. \34]En farizeuspag, katerimu ie bilu ime d. Gamaliel, en vučenik tiga Pisma, kir ie bil poštovan od vsih ludi, ta isti v tim sveitugori vstane inu zapovei, de ty jogri enu malu vunkai odstopio, [35]inu pravi k nim: »Vi, izraelskimožie, sumnite73 se zavolo le-tih lu- 73| Spumnite. di, kai vi imate diati. [36]Zakai pred le-teimi Act. 22.74 74| Apd 22,3. dnevi ie bil gori vstal ta Teudas, kir ie dial, on ie nekai, s katerim ie deržalu enu čisslu mož, okulištiristu. Ta ie ubyen inu vsi ty, kir so ž nim deržali, so se rez^ekli inu k ničemer ratali. [37^^ le-teim vstane gori ta Iudas Ga- lilevc v tih dneh tiga popissane inu ie bil dosti Luc. 13.75 75| Lk13,1-5. ludi po sebi obernil inu on ie tudi konec vzel. Inu vsi ty, kir so nega slušali, so se reztekli. Natu 76| Mal 1,9. Mt 15,13. 77| Apd 9,1-2. 78| Mt 23,39. Apd 4,10. 79| Mt 5,11. Iz 40,1-26. [38]Na tu ie/st/vom zdai poveim: Derate se od le-tih ludi inu pustite nee z mahom. Za-kai aku ie le-ta svit oli le-tu dellu od ludi, taku se rezyde, \3<>\ie li pag od Buga, taku vi tiga ne morete rezdiati. De kei ne bote nai-deni koker ty, kir Bogu hote biti zuper.« Le-timu so oni slušali. [40]Inu oni pokličeio te jo-gre, nee byo inu nim zapovedo, de ne govore Matth..23. v tim imeni Jezusa, inu puste neepuiti. [4i] Inu oni gredo vesseli od obličia tiga sveita, de so vredni bili sturienišpot terpeti za nega imena volo. [42]Inu oni neso nehali vsag dan v tim templi inu po slednih hišah vučiti inu oznanovati Jezusa Kristusa. TA F'I. CAP. mal. i. Matth. i5. Act. 9.' Act. +.1' matth. 5. Esa. 40.19 80| Druge. A. Ty mlaiši, tu ie ty kersčeniki, iz-bero sedem brumnih zveistih špitalmo-štrov, de tim bozim vduvom inu ludem streigo inu te almožne prov dile. B. S. Štefan se disputira z vučenimi studenti. Ty zuper nega obude z lažami to gma-ino inu druga80 oblastne ludi, ga ulove inu s falš pričami zatožio. A. V'Tih istih dneh pag, kadar ie tih mla-iših le čedale več perhaialu, vstane enu enu mermrane vmei Gerki zuper te Ebreerie zavolo, kir so nih vduvepregledane bile v ti vsagdanislužbi. \2]Natu se^^ ty dvanaist poklicali vkupe to množico tih mlaiših inu so diali: »Onu se ne spodobi, de mi zapustimo Exod. i8.82 to Božio bessedo inu služimo tim mizpm. [3] Obtu vi, bratie, gledaite vmei vami po se- i. Thim. j.8 dem mož, kir od drugih dobru pričovane imaio inu kir so polni Svetiga Duha inu modrusti, katerim mi le-to skerb izročimo. [4] Mi hočmopag s to molitvo inu s to službo te bessede okuli hoditi.« [5]Inu le-ta besseda ie vsei množici dobru dopala inu izvolio Stefana, eniga moža, polniga vere inu Svetiga Duha, inu Filippa inu Procora inu Nicano-ra inu Timona inu Parmena inu Miklavža Antioskiga, kir ie od te aydovske h ti iudo- Apoc. 2. vski veri bil stopil. [6]Le-te so oni pred te jo- Act.i'. . gre postavili inu kadar so izmolili, so na nee !2.. TThhiimm.. 4!.. te roke polučili. \nInu ta besseda Božya ie rassla inu tu čisslu tih mlaiših ie sylnu vegše perhaialu v Ieruzalemu. Tudi ena velika množica tih fariev ie tei veri bila pokorna. [8] Stefan pag, poln vere inu moči, ie delal čudessa 81| So. 82|2Mz18,17-23. 83|1Tim 3,1-6.8-10.12-13. 84| Raz 2,11.28. 4 Mz 27,18-20. Apd 1,21-26. 1 Tim 4,14. 2 Tim 1,6. B. 85| Lk 21,7-19. 86| Mt 26,47.59. Luc. 21. čudessa inu velike caihne vmei ludmi. xTe-dai vstano eni gori od te šule, kir se imenuie tih libertineriev inu Cyrenenzeriev inu Alexandrineriev inu tih, kir so bili iz^ te Ki-likie inu Azje, inu so se dišputirali s teim Štefanom. \io]Inu oni neso premogli zuper stati nega modrusti inu timu duhu, s kateMatth. 26.86 rim ie on k nimgovuril. \iiTedai oni nastavio ene možie, kir so diali: »Mi smo slišali bessede tiga šentovane zuper Moizesa inu zuper Buga nega govoreč.« \12\Inu oni gore perpravio ta gmain folk inu te stariše inu te pissarie inu stopio k nemu zp vso sylo inu ga popado inu ga pelaio v ta svit [13]inu postavio dveifalš priči naprei, katere so diale: »Leta človik ne neha govoriti šentuieske bessede zuper le-tu svetu meistu inu zuper to postavo. [i4]Zakai mi smo nega slišali pravioč, de ta Nazarenski Jezus bode le-tu meistu rez-valil inu bode te šege, katere ie nom Moizes dal, premenoval.« \i5\Inu vsi ty, kir so v tim svitu sideli, so ga ravnu gledali inu so vidili nega obličie koker obličie eniga angela. TA TA VII. CAP. A. S. Stefan v nega dolgi odguvori pričuie, de ty patriarhi, naisi neso imeili templa inu drugih iu-dovskih službi, so vini Bogu dopali, zavolo kir /so/ verovali, de Bug skuzi to oblublenu seime nim hoče biti milostiv inu nee žegnati. Inu kir so per taki veri vseh nadlugah inu izkušnavah obstali, so Bogu lubi bili inu ie nee v le-tim lebnu inu po-tle ohranil. B. Ta stara cerkov v tim Egipti, preden ie iudovska Božya služba bila postavlena, suseb Moizes, so Bogu dopali, ie to gar čudnu obranil zavolo te vere v Jezusa. C. S. Stefan šteie tim judom naprei, koku so se s teim Moizesom od mla-diu do konca deržali. S teim nim na znane daie, de glih taku sadašni iudi inu vsi neverni so samimu Jezusu inu vsim pravim Božym slom inu Božy bessedi zuper inu nepokorni. Druge Božie službe iz suie nore glave timu evangeliskimu vuku cilu zuper gori postavleio. D. S. Stefan svari te iude, kir so le na ta tabernakel, na to utto oli šotor Bo-žy inu na nih zidano cerkov zanašali, kir so meini-li, Bug bode nim milostiv zavolo tiga templa, inu kir so vse svetnike, katere so od pravičniga Jezusa pridigovai, vmurili. E. Šcofi, fary, studenti inu ta folk s. Stefana zavolo očitiga pričovane od Jezusa s kamenem pobio. H timu s. Paul tedai pervoluie. Poroči dušo Jezusu, prossi za sovražnike. NAtu ta visši far pravi: »Ie li timu ta- A. ku?« \2]On pagpravi:»Vi, možie, bratie inu očetie, poslušaite ! Bug tiga gospostva se ie perka- 87| 1 Mz11,27-32; 12. 88| 1 Mz 13. 89| 1 Mz 15. 90| 2 Mz 12,1-15. Jd 5,1-24. Gal 3,1-14. 9i| 1 Mz 17,10-27. 1 Mz 21,4. 1 Mz 25,19-34. 1 Mz 29. 1 Mz 37. Mdr 10,10-12. Gen. 11, i2.8 Gen. 13.® Gen. 15.® Exod. 12. ludith 5. Gal. 3.90 Gen. i7. Gen. 2i. Gen. 25. Gen. 29. Gen. 37. c 91 Sap. 10. ieperkazal našimu očetu Abraamu, kadar ie že v ti Mezopotamy bil, preden ie v ti Carrani prebival, \3]inu ie dial k nemu: 'Pu-idi vun iz^ tuie dežele inu od tuie žlahte inu vleci v eno deželo, katero iest tebi pokažem.' [tìTedai on gre vunkai iz te Caldeiske dežele inu ie prebival v ti Carrani. Inu od unod, potehmalie nega oča bilvmerl, ga ie on semkai čezpernessel v le-to deželo, v kateri vi zdai prebivate. [5]Inu on nemu nei dal v ni obene erbsčine, nekar ene stopine noge, naisi ie on bil nemu oblubil, on hoče no nemu dati poseisti inu nega seimenu za nim, kadar še obeniga deiteta nei imel. vwInu Bug iegovu-ril le-taku: 'Tuie seime bode en ossobenik v eni ptuy deželi inu bodo tu istu h timu hlap-čovanupodvergli inu zlu deržalištiristu le-it. [i]Inu te ludi, katerim oni bodo služjli, iest hočo soditi,' ie dial Bug, 'inu potle po-vleko oni vunkai inu bodo meni služili v letim meistu.' [i]Inu on ie bil nemu dal ta punt tiga obrezane inu on ie rodil Izaaca inu ga ie obreizal na osmi dan inu Izaac ie rodil Iacopa inu Iacop ie rodil te dvanaistperve očake. [9]Inu ty pervi očaki so nydali Iožeja žefa inu so ga prodali Egiptovim ludem. Ampag Bug ie bil ž nim \io\inu ga ie izderl iz^ vseh nega nadlug inu ie nemu gnado inu modrost dal polegfaraona, Egiptoviga kra- Gen. 41.92 la. Ta isti ie nega postavil k animu viudu čez to Egipto inu čez vso suio hišo. \ii]Pride Gen. 41, 43.93 potle ena lakota čez vso Egipto inu čez Ca-nineisko deželo inu ena velika nadluga inu naši očakli neso špendie nešli. \i2\Kadar ie pag Iacop zaslišal, de ie žitu v tim Egipti, ie poslal pervič te naše očake. [13]Inu kadar Gen. 45.94 nee druguč pošle, ie bil ta Iožef spoznan od suih bratov inu ta Iožefova žlahta ie bila timu faraonu rezodivena. [i4]Natu pošle Iožef inu pokliče suiga očeta Iacopa inu vso suio žlahto, pet inu sedemdesset duš. \i5\Inu Gen. 48. Iacop ie vlekal doli v to Egipto inu ie umerl Gen. 4.9.. on inu naši očaki. [I6]Inu so pernesseni v ta Syhem inu so položeni v ta grob, kateri ie Abraam za denarie kupil od otruk tiga Emora, kir ie Sihemov syn bil. \n\Kadnr se ie pagperbližoval ta čas te oblu-be, katero ie bil Bug timu Abraamupersegal, ie ta folk raz^elen inu se ie gmeral v tim Egipti, [18]dotle ie gori vstal en drugi kral, kir Ii tiga Jos. 24 Ge. 23.95 B. 92|1 Mz41,37-39. 93| 1 Mz41,54-57; 43,1-13. 94| 1 Mz45,3-4. 95| 1 Mz 48. 1 Mz 49,33. 1 Mz 50,12. Joz 24,32. 1 Mz 23,19-20. 96| 2 Mz 1,15-21. Ps 105,12-15. 97| 2 Mz 2,1-2. Exod. 1.96 Psal. 104. Exod. 2.9' tiga Iožefa nei znal. \i9\Le-ta ie to našo žlah-to golufal inu ie naše očake zlu deržal, taku de so morali nih otročiče zametovati, de bi ty roieni živi ne ostali. [20]V tim istim čassu ie bil Moizes royen inu ie bil perieten Bogu. Ta isti ie bil try meisce koyen v nega očeta hiši. [2i]Potle, kadar ie bil kiakai zaveržen, tiga ie bila ta faraonava sči gori vzela inu ga ie koyla na synovim meistu. \22]Inu Moizes ie bil vučen v ti egiptovski modrusti inu ie mogoč bil s temi delli inu z bessedami. [23 Kadar ie on pag bil štiridesseti leit star, ie bilu v nega missal prišlu, de ie hotel nega brate, te izraelske otroke, obyskati. [24]Inu kadar ie on vidil eniga, ga ie branil inu ie timu, katerimu se ie krivina godila, mestil inu ubye tiga Egiptaria. [25] On ie pag meinil, da ty nega bratie imaio zastopiti, de Bug skuzi nega roko nim bode dal tu ohranene. Ampag oni neso tiga zastopili. [26]Inu na drugi dan pride on k nim, kadar so se vmei sebo kreigali, inu nee spet vkupe spravi, rekoč: 'Vi, možje, vi ste si bratie, zakai bi eden timu drugimu krivu krivu deiste?' [27]Ampag ta, kateri ie suimu bližnimu krivu sturil, pahne nega proč inu pravi: 'Du ie tebe k animu oblastniku inu Matth. 21." rihtariu če^g nas postavil? \n]Hočeš li-ti tudi mene ubyti, koker si včerai tiga Egiptarie ubyl?' \2'>Tedai Moidespobeigne favolo te bessede inu en ossobenikpostane v ti Madi-anski deželi inu ondukai rodi dva synu. \30]Inu kadar se dopolnio štiridesseti leit, C. seperkaže nemu ta angel tiga Gospudi v ti pusčavi na tei gorri Syna v enim ognenim plameni v tim garmu. [3i]Moizes pag, kadar tu zagleda, se on čudi timu videnu. Kadar on pag perstopuie, de bi on prov vidil, se sturi ta štima tiga Gospudi k nemu: [321 'Iest sem ta Bug tuih očetov, ta Bug tiga Abra-ama, ta Bug tiga I^aaca inu ta Bug tiga Iacopa.' Moides pag ie trepetal, nei smel pogledati. [33]Natu pravi ta Gospud k nemu: 'I^ui te čevle iz tuih nug, zakai tu Exod. 3. meistu, na katerim ti stoyš, je ena sveta zemla. [34]Iest sem dobru vidil to nadlugo muiga folka, kir ie v tim Egipti, inu sem nih vzdihane slišal 98| Mt21,23. 99| 2 Mz 3,5. Joz 5,15. Ii 2 inu i00| 2 Mz 2,14. i0i| 5 Mz 18,15. i02| Bratov. i03| Besedilo v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; iste pasaže v SSP ni najti. i04| Iz 19,21. Gal 3,10. i05| 2 Mz 33,1.32. Exod. 2.1 Deut. i8." Esa. i9. Gal. 3. Exod. inu sem doli prišal nee odreišiti. Ino pridi zdaisem, iesthočo tebe v to Egiptoposlati.' [35]Le-tiga Moizesa, kateriga so bili zatayli, rekoč: Du ie tebe postavil k animu oblastniku inu rihtariu, le-tiga ie Bugposlalk animu oblastniku inu odrešeniku skuzi to roko tiga angela, kateri se ie bil nemu v tim gar-mu perkazal. [36]Le-ta ie nee izpelal inu ie čudessa inu caihne delal v tim Egipti, v tim Erdečim moriei inu v ti pusčavi štiridesseti leit. \3i\Le-ta ie ta Moizes, kir ie dial h tim izraelskim otrokom: 'Vaš Gospud Bug vam bode gori obudil eniga preroka iz vaših bra-tuo^10^ glih koker mene, [tiga vi imate poslušati].^10^' [3i]Le-ta ie ta, kateri ie bil v ti gmaini v ti pusčavi s teim angelom, kateri ie k nemu govuril na teigorri Syna inu z našimi očeti. Le-ta iepriel to živo bessedo, de bi on no nom dal, \39\katerimu naši očeti neso hoteli pokorni biti, temučso ga odpeh-niliinu žnih sercem so se obernili v to Egipto. [40]Inu so diali h timu Aaroni: 'Sturi nom boguve, kir gredo kiakai pred nami, zakai mi ne veimo, kai se ie timu Moizesu, kir ie nas iz tiga Egipta izpelal, pergudilu.' Inu [4i\Inu so sturili v tih istih dneh enu telle inu so timu maliku offre ofrovali inu so se tiga della nih rok vesselili. vmBugpag, ta se ie bil Rom. i.106 obernil inu ie nee čez dal, de so služjli tei nebeški voiski, koker ie pissanu v tih buqvah ler. 7. 107 tih prerokov: 'Vi od te izraelske hiče, ste li o vi v tih štiridessetih leit v ti pusčavi te offre od živine inu druge offre meni offrova-li? [4ì]Inu vi ste ta šotor tiga Moloha gori vzeli inu te zveizde tiga vašiga boga R^m-fama. Tepilde, katere ste vi sturili h timu molenu, zatu iest vas hočo zalučit na uno stran Babilonie.' [44] Naši očaki so imeli to Utto tiga pričo- d. vane v ti pusčavi, koker ie on nim bil tu naprei po redi postavil, kir iegovuril h timu Moizesu, de on to isto ima sturiti po tim furmi, kateri ie on vidil. [45]Katero so naši očeti tudi gori vzeli inu so no pernessli s teim lozuem v to deželo tih aydov, katere Exod. 25. ie Bug izpahnil pred teim obličiem naših i0s:. . i A -i v- T- . . Psai88108 očetov noter do Davidovega cassa. [46i la isti ie nešil gnado per Bugi inu ieprossil, de bi on nešil eno utto lacopovimu Bogu. \4i\Potle Salomon ie nemu sezidal hišo. \4nAm- 3. Reg. 6.109 Ii 3 pag 106| Rim 1,25. 107|Jer 7,18. Am 5,25-27. 108| 2 Mz 25,10-22. Heb 8,7-12. Joz 3,14-17. Ps 89,4-5. 109| 1 Kr 6,1-14. 111| 5 Mz 9,13. 112| 1 Kor 1,26-31. Jn 7,19. Apd 15,1-5. Deut. 9.1 1. Cor. 1. loh. 7. Act. 15.112 pag ta Nervissokeiši ne prebiva v tih tem-plih, kir so z rokami sturieni, koker ta prerok 110| Iz 66,1-2. Esa. 66.110 pravi: [491 'Tu nebu ie mui stol inu ta zemla ie muih nogpodlužie. Kakovo hišo tedai hočete vi meni zidati? pravi ta Gospud. Oli kateru ie tu meistu moigapočivane? \50]Nei li le-tu vse muia roka sturila?' [5i]Vi terdiga vrata inu neobrezani na tim sercei inu na vušes-sih, vi vselei timu Svetimu Duhu zuper sto-yte, koker vaši očetie, taku tud vi. [52]Kateri-ga od prerokov nesopregnali vaši očeti inu neso umurili tih, kir sopoprei oz^anovali ta prihod le-tigapravičniga, kateriga ste vi zdai fratary inu arary bili? \53\Vi ste to postavo skuzi to naredbo tih angelovprieli inu ie neste deržali.« [54]Kadar pag oni le-tu zaslišio, se ie hotelu v nih to serce razpočiti inu so škripali zobmi na nega. [55] On pag ie bil poln Svetiga Duha, ie gledal ravnu v tu nebu inu ie vidil tu gospostvu Božie inu Jezusa, stoiečiga na destnici Božy, \56\inupravi: »Pole, iest vidim 113| Mr 15,39. «arc. 15.113 ta nebessa odperta inu Synu tiga človeika, stoiečiga na tei Božy destnici.« Natu E. . 23. [57]Natu oni zevpyo z veliko štimo, zatisne suie vušessa inu kmali zo vso sylopado na nega [58] Psalm 57.11 inu ga izpahno vunkai i^ meista inu ga s kamenem posipaio. Inu te priče so nih gvant polu- Levit. 25. žile h tim nogom eniga hlapčiče, kirse ie imeno- ic^š. ^.8. val Saulus. \59\Inu oni so Stefana s kamenem Psal. 88. possipovali, kir ie klical inu dial: »Gospud Je- Psal. 30. zus, preimi mui duh.« [b0]Inu on poklekne doli Luc. 23.'" inu vpye z veliko štimo: »Gospud, ne zameri nim le-tigagreiha!« Inu kadar ie on le-tu re-kal, ie on zaspal. TA VIII. CAP. A. S. Paul pomaga s. Stefana ubyti, te verne lovi inu pregane. Kersčeniki vsi iz leruzalema pobegno, jogri sami notri ostano. S. Filip v ti Samary pridiguie inu ca-ihne dela. B. Samariski iudi inu Simon, nih velike kun-šti cupernik, timu evangeliu veruio. C. Peter inu Ioan-nes Samaritarie poterduieta v ti veri skuzi dar S. Duha. D. Simon Cupernik ie hotel kupiti to oblast inu dar. S. Peter Zludiu izda inu ga britku svari. E. S. Filip, dia-con oli spitalmošter pridiguie po Božym ukazanu eni-mu moru, kater ie bil te morovske kralice ner ta visši klučar, inu ga ie na cesti v enim potoku kerstil. SAuluspag iepervoloval v nega smert inu na ta isti dan ie bilu vstalu enu veliku preganene čez to Cerkov, kir ie bila v Ieruzalemu, de so se bili vsi re^ekli po Ii 4 iudov- 114| Ps 58,12. 115|3Mz25. Heb 8. Joz 3 Ps 89. Navedena mesta se ne ujemajo s to vsebino. 116| Ps31,6. Lk 23,46. 117| Mt 10,23. 1 Mz 23. Apd 9,5; 22,4; 26,11. 1 Kor 15,9. Gal 1,13. Apd 2,46-47. 118| Mt 16,4. Apd 5,12-16. 119| Apd 18,24-28. Matth. !0. Gen. 23. Act. 9, 22, 26. 1. Cor. 15. Gal. !5. Act. !!.117 Matt. i6. Act. 5.118 B. Act. !8.1 iudovskih inu samariskih deželah, le-ty jo-gri nekar. \2]Eni bogaboieči moži pag, ty so vkupe oskerbeli Stephana inu so enu veliku klagovane nad nim sturili. [3]Saulus pag ie to Cerkov končaval. Ie hodil po vseih hišah inu ie vlačil možie inu žene inu ie izdaiel v to iečo. [4ijy pag, kir so se bili reztekli, so hodili okuli inu so pridigali to bessedo Božyo. \5\Inu Filippus ie bil doliprišal v enu samarisku meistu inu ie nim pridigal Kristasa. [6l7y ludie pag so z ano misselio inu s flissom merkali inu poslušali, kai ie Filipus govuril, inu so gledali na te caihne, katere ie on delal. [7] Zakai ty nečisti duhuvi so vpyoč z velikim glassm vunkai šli iz tih, kir so nee imeili. Inu dosti od božyga šlaka udarienih inu hromih so zdravi postali. [8]Inu enu veliku vesselie ie bilu v tim istim meistu. [9]Ie bil pag en mo^s teim imenom Simon, ta ie poprei v tim istim meistu cupernyo tribal inu ie bil omamil te samariske ludi, rekoč, on ie nekai velikiga. noTTiga so mali inu veliki poslušali inu so diali: »Le-ta ie ta muč Božya, kir se imenuie velika.« \ii-\Oni so ga pagposlušali zatu, kir ie ne bil dolg čas ž nega cuperyo omamil. \12]Kadar so oni pag bili verovali tei Filippovipridigi od tiga kralevstva Božyga inu od tiga imena Jezusa Kristusa, so se kersčovali ty možie inu te žene. \13Tedai ie ta Simon tudi veroval inu se ie kerstil inu ie vedenper Filippu bil. Inu kadar ie vidil te caihne inu ta sylna dela se delati, se ie začudil. [14]Kadar pag ty jogri, kir so v tim Ieru- c. zalemu bili, zeslišio, de ta Samaria ie bila gori vzela to bessedo Božyo, pošleio oni k nim Petra inu Ioannesa, \15\katera, kadar sta doli prišla, sta za nee molila, de bi pryeli tiga S. Duha. Mi^Zakai on nei bil še čez obe-niga iz ž nih doli prišal, temučso bili ker-sčeni samuč v tim imeni Jezusa Kristusa. [1i] Tedai sta polagala te roke čez nee inu oni so Act. I3, 19. 120| Apd 10,44;11,15. J- ■ C ■ I i. Thi. 4, 5. 1 Tim 4,14; 5,22. pryemaii tiga ovettga Duha. 2. Thi. i.120 2 Tim 1,6. [1«\Kadar ie pag Simon videl, de skuzi tu D. gori polagane tih jogrovih rok se Sveti Duh daie, ie on nim denarie naprei pernessel [19]inu ie rekal: »Daite tudi meni le-to oblast, de, na kateriga iestpoložim te roke, prime tiga S. Duha.« [20]Peter pag reče k nemu: »Bodi ferIi 5 damnan 121| Mt 10,40-42. Matth. 10.12 122| 5 Mz 29,18. Deut. 29.12 123| 4 Mz 21,34. Num. 21.'' E. 124| Sod 1,18. Reg. i damnan ti s tuiemi denarmi, potehmal ti meiniš, de ta dar Božy se za denarie dobi. [21] Ti ne boš imel ne deila ne sreče na le-ti bes-sedi, zakai tuie serce nei ravnu pred Bugom. [22]Obtu dei to pokuro za le-to tuio hudubo inuprossi Boga, aku bi se tebi lohki odpusti-lu ta missal tuiga serca, [23]zakai iest vidim, de si poln grenke žolči inu si s to krivino vkupe zvezan.« vfNNatu Simon odgovori inu reče: »Prossite vi zame tiga Gospudi, de če^ mene ne pride kai le-tiga, kar ste vi diali.« \25]iOnadvapag, kadar stapričovala inu go-vurila bila to bessedo Božyo, sta se spet vernila v tu Ieruzalem inu sta pridigala ta evangelium v dostih tergih. [2t\Ta angel tiga Gospudi ie pag govuril h timu Filippu inu ie dial: »Vstanigori inu puidi pruti puldnevi na to cesto, kir gre doli od Ieruzalema v to Ga^o, ta, kir ie pusta.« [27]Inu on vstane inu gre kiakai. Inu pole, en možg iz murove dežele, en kamrar inu flegar te Candaceze, tih morov kralice, kateri ie bil čez vse nee šace, ta isti ie bil prišal moliti v tu Ieruzalem. \28]Inu ie spet domov vlekal, sedoč 124 sedoč na suih kulih, inu ie bral tigapreroka Ezaia. \29TXedai pravi ta Duh h timu Fili-ppu: »Perstopi inu perdružise k le-timu vozu.« [30] Natu Filippus teče kiakai inu ie slišal nega, beročiga tiga Ezaia preroka, inu pravi: »Zastopiš li ti, kai bereš?« [31]On pagpra-vi: »Koku iest morem, aku du meni ne pokaže?« Inu ie prossil Filippa, de on gori stopi inu k nemu sede. \32Tign Pisma v sebiderža- Esa. ne, kateru ie on bral, ie bilu le-tu: 'On ie koker ta ovca, h timu klainu pelan, inu koker tu mutastu iagnepred teim, kir ie brye, taku on nei odperl suih vust. [33] V negapohle-vsčini ie nega pravda gori vzdignena. Du hočepag nega roistvu izreči?Zakai nega leben ie od te zemle proč vzet.' [34]Natu odgovori ta kamrar h timu Filippu inu pravi: »Prossim tebe, od koga le-tu ta prerok govori? Od sam sebe oli od koga drugiga?« [35]Te-dai Filippus odpre suia vusta inu začne od Luc. le-tiga Pisma inupridiguie nemu ta evangelium od Jezusa. \36]Inu v tim, kadar oni gredo po tei cesti, prideio k ani vodi. Inu ta Act. kamrar 53. 24. 125| Iz 53,57. 126| Lk 24,27. 127| Apd 1,47. i28| Apd 10,47. Act. i0.1 i29| Apd 21,8. Act. 2i.1 kamrarpravi: »Pole, tu ie voda. Kai še brani, de iest ne bom kersčen?« [3i]Natu Fili-ppuspravi: »Aku ti iz celiga serca veruieš, taku se spodobi.« On odgovori inu pravi: »Iest veruiem, de ta Jezus Kristus ie ta Syn Božy.« [38]Inu ie zapovedal, de se ta vuz ustonovi. Inu gresta obadva doli v to vodo, Filipus inu ta kamrar, inu ga ie kerstil. [39] Kadar sta pag šla gori iz vode, ta Duh tiga Gospudi Filipa makne proč inu ta kamrar nega več ne vidi. Inu on gre vesselu po suim potu. [40]Filippuspag se ie nešil v tim Azoti inu ie okuli hodil inu ie pridigal ta evangelium po vseh meistih, dotle ie prišal v to Cessareio. TA IX. CAP. i30| Corr.: posodi. i3i| Ubiži. A. Saulus, tu ie s. Paul, kadar ie nemu vsa oblast bila dana od visšiga š/c/ofa čez kersčenike, de te iste ima loviti inu moriti, le s to Jezusovo močio na to kersčansko vero preobernen. B. Ananias, en kersčenik, ie od Kristusa poslan s. Paulu h ti nucni possedi130 te Cerqve. Ta ga ozdravi inu krsti. C. S. Paul zdaici po nega preobernenu pridiguie očitu od Jezusa Kristusa. D. Judi v Damascu inu v Ieru-zalemu tihtaio s. Paula ubyti. Ampag ty kersčeniki inu jogri nega obaruio inu pomogo, de nim vsem ubriži.131 E. S. Peter v tim meistu Lyddi zJezusovo z Jezusovo močio ozdravi Eneasa. Potle v ti loppi eno s. ženo obudi od smerti, to tim svetinkom inu tim kersčenikom živo izkaže inu ie na erper-gah per enim ledrariu bil. A. SAulus pag, ta ie že puhal s teim prite-žpm inu umorienem zuper te mlaiše tiga Gospudi. Inu on gre h timu visšimu fariu [2] inu gaprossi za lysti na te Damaškove šule, de aku bi koga le-tigapotu od mož inu žeen nešil, de bi te iste zvezane v Ieruz^lem per-pelal. [3]Inu v tim, kadar on po potu gre inu Act. 8, 22, ie blizi Damaska bil, pergudilu se ie na na- 2.6Cor. i5. glim, de ga ena luč iz^ nebes okuli osveti \4\inu Gal. 32 on pade doli na to zemlo inu ie slišal eno šti-mo, ta ie diala k nemu: »Saul, Saul, zakai ti menepreganeš?« [5] On pag reče: »Gospud, 4; R^g. 19. du si ti?« Ta Gospud pag pravi: »Iest sem Matth. 25.13 Jezus, kateriga ti preganeš. [Tebe bode tež-ku stalu zuper te ostne barcati.« On pag tre-pečeiočinu strahoma reče: »Gospud, kaiho- Act. 2, 16.134 češ, de iest deim?« Ta Gospud pravi k nemu:]1'5 \6\»Vstani gori inupuidi v to mei-stu, undu bode tebi povedanu, kai ti imaš diati.« vTy možie pag, kateri so nega tovariši bili na tim potu, ty so zdai stali inu so bili obterpneli, zakai oni so to štimo dobru šliša- 132|Apd 8,3;22,5;26,14. 1 Kor 15,9-10. Gal 1,12.15 133|2Kr 19,22. Zah 2,4. Mt 25,46. 134| Apd 2,37;16,30. 135| Besedilo v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; v SSP se ne nahaja. 136| Dan 3,5-7; 10,15. 137| Apd 21,39; 22,3. 138| 2 Mz 5,22. Jer 1,19. Apd 8,1. 139| Gal 1,13-17. 140| le. B. Act. 21, 22.1 Dan. 3, 10.136 slišali, ampag nikogar neso vidili. wNNatu Saulus vstane gori od te zemle inu kadar ie te oči odperl, nei nikogar vidil. Oni ga pag primo za roke inu gapelaio v to Damasco. [9] Inu ie bil try dni, de nei vidil inu nei ieidel inu nei pyl. [io]Ie bil pag en mlaiši v tim Damaški s teim imenom Ananias. H timu pravi ta Gospud v tim videnu: » Anania!« Inu on reče: »Pole, le-tukai sem, Gospud!« [n]Inu ta Gospud reče: »Vstanigori inupuidi v to gasso, kir se pravi ta Ravna, inu isči v ti Iudeževi hiši eniga s teim imenom Saulussa od Tarze. Zakai, pole, on moli.« [i2](Inu on ie tudi v tim videnu vidil eniga moža s teim imenom Ananias notergred-oč inu to roko polagaioč na nega, de bi on ta pogled spetpryel.) [i3]Ananias, ta pag odgovori: »Gospud, iest sem od dostih slišal od le-tiga moža, kuliku hudiga ie on sturil tuim svetnikom v tim Ieruzalemu. [i4]Inu on ima tukai to oblast od tih visših fariev, zvezati vse te, kir na tuie ime kli-čeio.« [15Ta Gospud pag pravi k nemu: »Puidi tiakai, zakai le-ta iz140 meni ena izvolena Exod. 4. ler. 1. Act. 8.138 Gal. izvolenapossoda, de on bode nossil muie ime pred te ayde inu pred te krale inu pred te izraelske otroke. [i6]Iest hočo nemu pokarati, Act. 21. 141| Apd 21,13. 11-1 J. -J.- 1 • • 2. Cor. 11. 2 Kor 11,16-23. kuliku on mora terpeiti zavolo muiga ime- Act. 22.i4i Apd 22. na.« \v\Inu Ananias gre kiakai inu gre noter v to hisšo inu položi te roke na nega inu pravi: »Saul, brat! Ta Gospud, kateri se ie tebi perkazal na tim potu, kadar si semkai šal, ie mene poslal, de spet pregledaš inu de se napolniš s teim Svetim Duhum.« [i8]Inu zdaici so doli pale od nega oči koker ene šupe inu ie pregledal. Inu on vstane gori, se pusti ker-stiti [i9]inu kadar ie on to špižo k sebi v^el, ie močan postal. Inu Saulus ie bil nakuliku dni per tih C. mlaiših v tim Damasku \20]inu ie zdaici v tih šulah pridigal Kristusa, de ta isti ie Syn Božy. \2i]Vsi pag, kir so nega slišali, so se sylnu čudili inu so diali: »Ne li on leta, kir ie v Ieruzalemupreganel te, kateri so klicali na le-tu ime? Inu on ie zatu prišal semkai, de bi teiste zvekanepelal h tim visšim fariem?« [22]Sauluspag ie teim več močneiši perhaiel inu ie te Iude nazai i42| 2 Kor 2,1-4. Joz 2,15. 1 Sam 19,2. Gal 2,4. i43| Apd 22,25-29. D. Act. 2. Cor. ii. los. 2. i. Reg. i9. Gal. 2.142 nazai stavil ž nim vukom, kir so v tim Da-mašku prebivali, poterduioč, de le-ta ie Kristus. [23]Inu kadar ie dosti dni bilu minilu, so ti Iudi vmei sebo svit imeili, de biga ubyli. [24\Ampag tu nih hudu vzetie ie bilu Saulu-su povedanu. Inu oni so podnevi inu ponoči per tih vratih varovali, de biga ubyli. [25ìTy mlaiši pag nega vzameio ponoči inu ga deio skuzi zyd inu ga v eni korbi doli puste. [26] Kadar pag Saulus v tu Ieruzalem pride, ie izkušovalh tim mlaišem se perdružiti, am-pag vsi so se nega bali. Neso verovali, de bi on en mlaiši bil. [2i]Barnabaspag, ta nega prime inu ga pela h tim jogrom inu povei nim po redu, koku ie vidil na potu tiga Go-spudi inu de ie k nemu govuril inu koku se ie v Damasku v tim Jezusevim imeni serč-nu deržal. [28]Inu ie per nih bil, prebivaioč v Ieruzalemu, inu ie serčnupridigoval v tim imeni tiga Gospudi Jezusa. [29] On ie tudi govuril inu ie disputiral zuper te Gerke. Oni so pag iskali nega umoriti. \30]Kadar so ty brati zveidili, so ga izpreimili do Cessa-reie inu so ga poslali v to Tarzp. [31{Tedai so te 143 tedai so te cerqve po vsei Iudei inu Galilei inu Samary myr imele inu so se gori zydale inu so hodile v tim strahu tiga Gospudi inu Psal. 2.144 so napolnene bile sh troštom tiga Svetiga Duha. \32]Pergudilu se iepag, de kadar ie Petrus e. bil povsod okuli obhodil, pride on tudi h tim svetnikom, kir so v ti Lyddiprebivali. [33] Undukai naide eniga človeika s teim imenom Eneas, vže ossem leit ležečiga na posteli, kateri ie bil od božyga šlaka udarien. [34] Inu Peter pravi k nemu: »Eneas, Gospud Jezus Kristus, ta tebe ozdravi. Vstani gori inu posteli sam sebi.« Inu on zdaici vstane gori \35]inu nega so vidili vsy ty, kir so v ti Lyddi inu Assaronu prebivali, kateri so se h timu Gospudi preobernili. [36]V tiIoppiie tu- Matth. 9. di ena mlaiša bila s teim imenom Tabita. luc. ^ . Ta, kadar se tolmačuie, se pravi ena Szer- Ioh. '5' na. Le-ta ie bila polna dobrih dell inu al-možnov, katere ie ona delala. [37]Pergudilu se ie pag v tih istih dneh, de ie ona bila bolna inu ie umerla inu kadar so no omili, so no položili v eno vzeho.146 \38]Kadar ie pag Lydda blizi Ioppe bila inu ty mlaiši so slišali, de Kk ie Pe- 144| Ps 2,11. 145| Mt 9,24. Mr 5,35.39. Lk 5,49. Jn 5. 146| Corr.: vežo. 147| Mt 9,25. Mr 5,41. Lk 7,14; 8,54. Jn 11,23. Matth. 9. Marc. 5. Luc. 7, 8. Joh. II.147 ie Peter v ni bil, pošleio k nemu dva moža inu gaprossio, de bi se nemu ne utragalu do nih pryti. \39]Inu Peter vstane gori inu gre ž nimi. Inu kadar kiakai prideio, gapelaio v to vežo inu stopio okuli nega vse vduve inu seplačeio inu kažeio nemu te sukne inu ta gvant, katere ie ta Szerna delala, kadar ie per nih bila. \4o\Peter pag iz^^ne vse vunkai, poklekne doli inu moli inu se oberne h timu telessu inu pravi: »Tabita, vstani!« Inu ona odpre suie oči inu kadar Peter ugleda, ie spet gori seila. [4i] On pag poda ni to roko inu no gori vzdigne. Potle pokliče te svetnike inu te vduve inu nim živo naprei postavi. \42\Inu le-tu ie bilu videče po vsiIoppi inu nih veliku ie verovalu na tiga Gospudi. \43]Pergudilu se ie pag, de ie on dosti dni prebival v ti Ioppi per enim Simonu kožariu. TA X. CAP. A. Cornelius, en brumen, andohtliv ay-dovski capitan, pošle po Božym ukazanu po s. Petra, de nemu pridiguie. B. S. Peter na streihi moli, undu ie bil za-maknen inu vidi eno čudno čudno prikazen v enim hlohni. Skuzi to ie podvučen, de tudi ty aydie slišio v tu kersčanstvu. Obtu Bug nemu zapovei tim aydom pridigati inu te iste kersčo-vati. C. S. Peter gre h Corneliusu, ta pruti pride inu pade pred nega na kolena, zatu ga s. Peter svari. Gresta vkupe v to Corneliosovo hišo. D. Petrus Corne-liovi hiši pridiguie od Jezusa , de per nemu samimu vsaki, kir v nega veruie, dobi cel popolnom odpustig vseh grehov. E. S. Duh pride čez Corneliusa inu čez vse, kir so s. Petra pridigo poslušali, inu so kersčeni. IE bil pagen mož^v ti Cessarey, kateri-mu ie bilu ime Cornelius, en altman od te družbe žolnerieve, kir se pravi ta Laška. [2]Ta ie lubil inu se ie bal Boga za vso suio hišno družino inu ie daial tim ludem velike almožne inu ie veden Bogaprossil. [3]Ta isti ie vidil v tim videnu očitu okuli te devete ure tiga dne eniga Božyga angela noter k sebi gredo č inu ie dial k nemu: »Cor-neli!« [4]Inu on v nega pogleda, se prestraši inu reče: »Gospud, kai ie?« On pag reče k nemu: »Tuie molitve inu tuie almožne so gori prišle v tu spumnene pred Buga. Kk 2 Obtu A. Eccles. 3, 5.14 148| Sir 33,20. Eccles. 35.' 149| Sir 35,2. \5]Obtu pošli zdai možie v ta Ioppen inu pokliči Simona, kir se imenuie s teimpridevkom Peter. [6ìTa isti ie na erpergahper enim Simonu kožariu, kir ima hišo poleg moria. Ta isti tebi povei, kai ti imaš diati.« [i]Inu kadar ie ta angel, kateri ie ž nimgovuril, bil proč šal, pokliče on dva suia služabnika inu eniga bogaboiečiga žolneria iz tih, kir so ve-den per nemu bili. [8]Inupotle, kadar ie nim vse po redupoveidal, pošle nee v ta Ioppen. B. [9] Na drugi dan pag, kadar so oni po potu šli inu so blizi tiga meista bili prišli, Peter gre gori na zgurani pod te hiše moliti okuli te šeste ure. \10\Inu kadar ie on lačen bil, ie hotel ieisti. V tim, kadar so oni nemu per-pravlali, ie bil zamaknen \11\inu ie vidil tu nebu odpertu inu eno possodo doli gredočko-ker eno veliko ruho, štirimi konci vkupe i50| Referenca k vrstici 29: 4. Reg. 4. zvezano. \12\Inu ie bila doli pusčena iz nebes ivit 6,9. Liac. Ä.150. na zemlo, v katerim so bile vse žlaht štirimi nogami živine te zemle inu svinine inu kače inu ptice tih nebes. \13\Inu ena štima se sturi k nemu: »Vstani, Petre, zakoli inu iei.« [14] Petruspag reče: »Nekar, Gospud, zakai iest Lk 6,11. Matth. I5. Rom. 14. Tit I.152 iest nesem nikdar kai gmain oli nečistiga ie- Levit. 11. idel.« [15]Inu ta štimapravi drugučk nemu: Deut. I4. »Kai ie Bug očistil, tiga ti gmain ne delai.« [16]Inu le-tu ie trikrat sturienu. Inu ta possoda ie bila spet v nebu vzeta. [17]Inu v tim, kadar ie Petrus sam v sebi cbivlal, kakovo videne bi tu bilu, katero ie on vidil, pole, ty možje, kir so bili od Corneliosa poslani, vprašaio po Simonovi hiši. [18] So stali per davrih inu nekoga vunkai pokličo, vprašaio, aku bi Simon, s teimpridevkom Peter, tu-kai suie erperge imel. [19] V tim pag, kadar ie Peter mislil od tiga videna, pravi ta Duh k nemu: \20]»Pole, try možje tebe isčeio. Vstani tedaigori inu poidi doli inu poidi ž nimi. Ne cbivlali153 ništer, zakai iest sem neeposlal.« [21]Natu Peter gre doli h tim možjem, kateri so bili poslani k nemu od Corneliusa, inu pravi: »Pole, iest sem ta isti, kateriga vi isčete. Kai ie ta reič, za katere volo ste vi prišli?« [22]Oni reko: »Cornelius, ta altman, en brumen inu bogaboieč mož, inu on ima pričovane od vseh iudovskih ludi, ie eno od-guvor pryel od eniga svetiga angela, de ima tebe v suio hišo poklicati inu slišati besse- Kk 3 de od 151|3Mz11,4-8.24-33. 5 Mz 14,11. 152|Mt15,9. Rim 14,14. Tit 1,15. 153| Cbivlai. 154| 1 Mz 19,8; 24,7. 1 Pt 4,11. 155| Referenca k vrstici 12: Apd 11,5-6. 156| Apd 14,15. Raz 19,10. Apd 22,9. 157| Referenca k vrstici 12: 2 Mz 27,1-2. Ref. k v. 12: 5 Mz 7,5. Gen. 19,24. 1. Pet. 4.154 C. Act. 11.'- Act. 14. Apoc. 19, 22.156 Exod. 27. Deut. 7.157 de od tebe.« [23]Natu on nee noter pokliče inu ne erperguie. Na ta drugi dan vleče Petrus ž nimi vunkai inu eni bratie i^^ Ioppa so šli ž nim [24] inu na drugi dan gredo noter v to Cessareio. Corneliuspag, ta ie na nee čakal inu ie bil vkupe poklicalsuie stryce inu periatele. [25]Inu pergudilu se ie, kadar ie Peter noter šal, gre Corneliuspruti nemu inu pade doli k nega nogom inu ga moli. \26\Peter pag nega vzdigne gori inu pravi: »Vstani gori, iest sem tudi le en človik!« \27]Inu ž nim govoreč gre noter inu ie nih dosti nešil, kir so bili vkupe prišli. [28]Inu on pravi k nim: »Vi veiste, de se ne spodobi enimu iudovskimu možuper-družiti oli pryti k animu ptuimu. Ampag meni ie Bugpoka^al, de iest ne imam obeni-mu človeiku reči, de ie ongmain oli nečist. [29] Obtu, kadar sem poklican, sem iest prišal prez^ vsiga odpovedana. Natu vas vprašam, za čes volo ste vi mene pustili poklicati!« [30] Inu Cornelius pravi: »Onu ie danas štiri dni, tedai sem se iest postil do le-te ure inu ob tei deveti uri sem molil v mui hiši hiši inu pole, en mož stoy pred meno v enim belimgvantu \3i]inu reče: 'Corneli, tuie molitva ie uslišana inu tuie almož^e so se v misli imele pred Bugom. [32]Natu pošli v Ioppen inu pokliči Simona s teim pridevkom Peter, ta ie na erpergah v ti Simonovi kožerievi hiši poleg moria. Taisti, kadar pride, bode tebi poveidal.'[33]Natu sem iest z^aci poslal inu ti si dobru sturil, de si prišal. Natu smo mi vsi tukai vpryčo Božyo, de hočmoposlušati vse tu, kar ie tebi od Bugaporočenu.« \34Tedai Peter odpre suia vusta inu pravi: d. »Iest risničnu zapopadem, de Bug ne gleda na tu velane tih ludi, \35]temuč vmei vsemi ludmi, kateri se nega boy inu prov dei, ta ie nemu prieten. \36\Vi veiste od te pridige, katero ie Bug h tim izraelskim otrokom poslal Rom. 2. 158| Rim 2,27. . '' . . , ■ rf Ephes. 6. Ef 6,15. inu ie nimpustil oznaniti ta myr skuzi Je- Col. 3. K0l 3,15. zusa Kristusa (kateri ie en Gospud čez vse). Eca. 26. /zfx6^136 [37]Katera pridiga ie bila rezglašena po vsi Matth. Mip Iudei, se ie pervičzačela v ti Galilei, po tim Lsai. i?1. 158 iz61,1. kerstu, kateriga ie Ioannes pridigal, [38]koku ie Bug tiga istiga Jezusa Nazarenskiga bil žalbal s teim Svetim Duhum inu s to Kk 4 močio, i59| Iz 43,19. Esa. 43.1 i60| Lk 24,30.42. Jn 21,12. Mt 28,7.16-17. i6i| Iz 43,1-5; 53,2-12. Jer 50. Dan 9,26. i62| Apd 2,1-4. Luc. 24. loh. 21. Matth. 28.160 Esa. 43, 53. ler. 50. Dan 9.161 E. Act. močio, kateri okuli hodeioč, ie dobru sturil inu ozdravlal vse te, kir so bili od Zludia zatreni. Zakai Bug ie ž nim bil [39]inu mi smo priče vsiga, kar ie on v ti Iudovski deželi inu v Ieruzalemu sturil. Kateriga so oni ubyli inu na en leis obessili. \4oìiga istiga ie Bug gori obudil na trety dan inu ga ie dal, de se ie pustil viditi, \41]nekar vsem ludem, temuč tim pričom, kir so bili poprei od Buga h timu izvoleni, tu ie, nom, kir smo ieili inu pyli ž nim potehmal, kadar ie on bil od smerti vstal. \42]Inu on ie nom zapovedal pri-digovati timu folku inupričovati, de ie on le-ta, kir ie postavlen od Buga, en rihtar tih živih inu tih mertvih. \43\Le-temu vsi preroki pričovane dado, de kateri kuli veruie v nega, ta prime tu odpusčane tihgreihovsku-zi tu nega ime.« [44] V tim, kadar ie Peter še le-te bessede govuril, pade Sveti Duh čez^ vse te, kir so to bessedoposlušali. [45]Obtu ti verni iz^ tiga obrezane, kir so bili s Petrom prišli, so se moč-nu začudili, de ta dar Svetiga Duha ie tud čez^ te ayde bil izjyt. [46]Zakai oni so nee slišali s teimi ieziki govoreč inu vissoku hvale- 162 hvaleioč Boga. Tedai Peter odgovori: Act. 8.163 163|Apd8,36. [47]»More li du braniti, de bi se le-ti s to vodo ne kerstili, kateri so tudi Svetiga Duha pryeli koker mi?« [48]Inu zapovei nee kerstiti v tim imeni tiga Gospudi. Tedai oni prossio nega, de bi nakuliku dni per nih ostal. TA XI. CAP. A. S. Peter ie od iudovskih kersčenikov sva-rien, kir ie Corneliusu inu drugim aydom pridigal inu te iste kerstil. Tim on pravi, de ie on tu sturil po Božym ukazanu inu de vsi žlaht lu-die mogo skuzi to vero v Jezusa priti v nebessa. B. Ty rezpoy/e/ni kersčeniki pridiguio od Kristusa povsod, pervič tim Judom, potle tudi tim aydom. Barnaba inu Paulus v ti Antiohy dolgu pridiguieta, undu bodo ty verni nerpoprei ker-sčeniki imenovani. C. Agabus prerokuie od ve-likiga gladu, v ti en kersčenik drugimu zveistu pomaga. T ^T jogripag inu bratie, kateri so v ti a. Iudei bili, so slišali, de tudi ty aydi so pryeli to bessedo Božyo. \2]Inu kadar ie Petrus bil prišal gori v Ieruzalem, ty, kir so bili iz^t tiga obrezane, so nemu zuper pregovori-ali, \3]rekoč: »Tisi h tim možem notar šal, Kk 5 kir 164| 2 Mz 23. 5 Mz 7,3. Apd 10,45. Exod. 23. Deut. 7. Act. 10:164 165| 3 Mz 11. 5 Mz 14,3-21. Levit. 11. Deut. 14.1 166| Apd 10,19-20.45. Act. 10.1 kir neso obrezani, inu si ieidel ž nimi.« [4] Peter pag začne od začetka inu nim po redu povei inu pravi: [5]»Iest sem bil v tim meistu Ioppi inu sem molil. V tim sem bil zama-knen inu sem vidil enu videne, enopossodo, doligredočo, koker ena velika ruha štirimi kray, izpusčena doli iz nebes. Inu ieprišla noter do mene [6] inu kadar v to isto ravnu pogledam, zamerkam inu vidim štirinoga-vo živino te zemle inu zvirine inu kače inu ptice tih nebes. [7]Inu iest sem tudi slišal eno štimo, ta ie diala k meni: 'Peter, vstani gori, zakoli inu iei!' [8]Iest sem pag reka: 'Ne-kar, Gospud, zakai v muia vusta nei nig-darkai gmain nečistigaprislu.'\9]Ampagta štima iz nebes druguč meni odgovori: 'Kar ie Bug očistil, tiga ti gmain ne delai!' \io\Inu le-tu se ie trikratgodilu inu ie bilu zupet vse gori v nebessa vličenu. [ii\Inu pole, zdaici so tukai bili trye možje v ti hiši, v kateri sem iest bil, iz te Cessareie poslani k meni. [12] Inu ta Duh reče k meni, de imam ž nimi poiti inu ništer cbivlati inu z meno so tudi šli le-ti šest bratie. Inu kadar smo v to hišo tiga moža prišli, [i3]ie on nom poveidal, koku koku ie vidil eiga angela v suiei hiši, kateri ie stal poleg nega inu ie nemu rekal: 'Pošli možie v Ioppen inu pokliči Simona s teim pridevkom Petra, \i4]ta isti bode tebi bessede povedal, skuzi te boš ti ohranen inu vsa tuia hiša.' [15]V tim pag, kadar sem iest začel govoriti, pade doli S. Duh v nee, koker ie v Act. 2.167 167| Apd 2,1-4. nas bil tudi padel v tim začetku. [i«Tedai ie bilu meni na missal prišlu, kar ie ta Gospud Act. i.168 168| Apd 1,5. dial: 'Ioannes ie z vodo kersčoval, vi pag bote kersčeni s teim S. Duhum.' [i7] Kadar ie tedai Bug iednaki dar nim dal koker tudi nom, kir smo verovali v tiga Gospudi Jezusa Kristusa, inu iest, du sem bil, kir bi bil mogel ^per stati Bogu?« \i8\Oni pag, kadar so le-to zaslišali, so omelčali inu so hvalili Boga, rekoč: »Taku ie tedai Bug tudi tim aydom dal topokuro h timu lebnu.« \i9\Inu le-ty, kir so se bili rez^ekli v ti na- b. dlugi, katera ie bila vstala zavolo Stefana, so okuli hodili noter do Fenicie inu Cypra inu do Antiohie inu neso k nikomer te bessede govurili, temuč h tim samim Iudom. [20] So bili pag vmei nimi eni možie iz Cypra Act. 8.169 169| Apd 8,1.4. inu Cyrene, kadar typrido v to Antiohio, so 170| Apd 13,43. Act. I3.1 171| Apd 9,27-30. Act. 9.'' 172| Apd 21,10-14. C. Act. 2I.1 so govurili h tim Gerkom inu so pridigali ta evangelium od tiga Gospudi Jezusa. [21]Inu ta roka tiga Gospudi ie bila ž nimi inu enu veliku čisslu ie verovalu inu se ie preobernilu h timu Gospudi. \22]Inu le-ta glas od nih ie bil prišal na ta vušessa te Cerqve, kir ie bila v Ieruzalemu. Inu oni pošleio Barnabasa, de ie on šal noter do Antiohie. \23]KQteri, kadar kiakai pride inu vidi to gnado Božyo, ie bil vessel inu ie vse opominal, de do konca, koker so v nih sercei naprei vzeli, per tim Gospudi ostano, [24]zakai on ie bil en dober mož, poln Svetiga Duha inu te vere. Inu ena velika množica tih ludi se ie bila perložjla h timu Gospudi. [25]Barnabas iepotle šal v to Tarzo iskati Saulusa \26]inu kadar ga ie ne-šil, ga ieperpelal v to Antiohio. Inupergu-dilu se ie, de sta enu cilu leitu s to isto gma-ino prebivala inu sta vučila veliku ludi inu ty mlaiši so se nerpervič v ti Antiohy cristiani imenovali. [27]Inu v tih istih dneh prideio eni preroki iz^ Ieruzalema v to Antiohio \28\inu eden iz^ žnih s teim imenom Agabus vstane gori inu ie daial na znane skuzj tiga Duha, de ima priti ena ti ena velika lakota po vsim sveitu, katera se ie pergodilapod teim cessariem Clavdiem. [29] Ty mlaiši pag so bili naprei vzeli, kuliku ie en vsaki premogel, poslati enopomučh tim bratom, kir so v ti Iudei prebivali, [30]kateru so oni tudi sturili inu so poslali tim starišem skuzi te roke tiga Barnabasa inu Saulusa. TA XII. CAP. A. Erodež s. Jacopu glavo useka inu s. Petra ob velikunočnih praznikih postavi zakovaniga v eno terdno keiho, per nim čuio štiri vahte žolneriov. Za nega vsi kersčeniki nuč inu dan molio, tiga en angel reiši inu izpela. B. S. Peter pride iz ieče v Mariovo, Marcove matere hišo, v ti bratom pravi, koku ie iz keihe prišal. Potle se drugom ugane. Erodež te varihe zavolo s. Petra pesa. C. Erodež, kral, zavolo velike offerti ie udarien od tiga angela inu ie sneiden od červuov. 1. Cor. 2. Cor. Act. i2 16. 8,9.1 174 i73|1 Kor16,3. 2 Kor 8,24; 9,1-13. i74| Apd 12,25. V Tim istim čassu verže Erodež, kral, te roke na nekatere od te gmaine, de bi nee martral, \2]inu on ubye Iacopa, Ioanneso-viga brata s teim mečom. \3]Inu kadar on vidi, de ie tu tim Iudom dopalu, gre on naprei inu uiame tudi Petra. [4](Inu tedai so ty A. 175| Mt 4,12; 17,11-13. Matth. 4, 17.175 176| Apd 5,18-24; 16,23-24. Act. 5, 16.1 ty opreshni dnevi bili.) [4]Inu kadar ga on ui-ame, ga postavi v to iečo inu ga izda nim štirim četertom žolneriev, de ga varuio. Ga ie hotel po veliki noči pred te ludi izpelati. [5] Inu Peter ie tedai v ti keihi bil obarovan. Inu od te Cerqve se ie vedan ta molitva h Bugi delala za nega. [6]Kadar iepag Erodež hotel naprei pelati, ie Peter to isto nuč vmei dveima žolneriema spal zvezan z dveima ketinama inu ti varihi so pred davermi varovali to keiho. [7]Inu pole, en angel tiga Go-spudi poleg stoy inu ena luč se v tim prebiva-nu resveiti inu udari Petra po strani, ga obudi, rekoč: »Vstani gori hitru!« Inu te ke-tine padeio od nega rok [8]inu ta angel pravi k nemu: »Opašise inu obui tuie šuline.« Inu on sturi taku. Potle reče k nemu: »Verzi oku-li sebe tuigvant inupuidi za meno.« \9\Inu on gre vunkai, gre za nim inu nei veidil, de bi tu reis bilu, kai se ie skuzi tiga angela go-dilu, temuč ie menil, on enu videne vidi. [io] Inu kadar onadva to pervo inu drugo stražo preideta, prideta h tim želeiz^im vratom, katera v to meistu pelaio, ta ista se od sama sebe B. sebe odpro. Inu kadar sku^ prideta, gresta naprei po eni gassi inu ta angel se zdaici loči od nega. \iiTedai Peter pride sam k sebi inu pravi: »Zdai iest uže risničnu veim, de ta Gospud ieposlal suiga angela inu ie mene iz Gen te Erodežove roke i^derl inu od vsiga čakane Dan tih iudovskih ludi.« \12\Inu v tim, kadar on to reič re^mišla, pride h ti Mariovi hisši, Ioannesovi materi, katerimu ie bilu s teim pridevkom Marcus ime, undu ie bilu nih dosti vkupe inu so molili. [i3]Inu kadar Peter pokluka na te vež^e Act. dauri, pride naprei ena deklica poslušati, s teim imenom Rode. [i4]Inu kadar ona spojna tiga Petra štimo, od vesselia nei odperla to vežo, temučie noter tekla inu ie nim oznanila, de Peter pred vežo stoy. \15\Onisopag k ni diali: »Tisinorra!« Ona ie pagpoteriovala, de ie timu taku. Inu oni pravio: »Tu ie nega angel.« [i6]Peter pag ie še le večklukal. Kadar oni pag odpro, vidio nega inu se sylnu začudio. [i7]On nim pag s to roko magne, de bi mel-čali, inu nim pravi, koku ie nega ta Gospud Act. ilte . 28. 6}7 177|1 Mz28,12. Dan 6,23. 178|Apd 1,13. 179|Apd 13,16. 178 179 180| Apd 15,13; 21,18. 181| Sir 21,8. 182| Joz 7,25. Jn 9,9. 2 Mkb 9,9. 183| Apd 11,29. C. iz te keihe izpelal, inu reče: »Poveite le-tu timu Iacopu inu tim bratom.« Inu gre vun-Act. 15, 2i.18" kai inu ie šal v enu drugu meistu. \18]Kadar pag dan postane, nei bila maihina zmeišna-va vmei žolnermi, kai bi se bilu Petru per-gudilu. [19]Erodežpag, kadar ga ie bil iziskal inu ie nei nešel, ie pustil te varihe vprašati inu ie zapuvedal, de se proč pelaio. Inu on vleiče iz^ te Iudeie doli v to Cessare-io inu ie undukai imel sui stan. [20]Erodežpag ie misslilčez^tte iz^ Tyra inu Sydona voiskova-ti. Oni pagprido z ano misselio k nemu inu pregovore tiga Blasta, kraleviga kramarie, inu so za myr prossili, zato kir nih dežela se ie od te kralove živila. [21]Inu Erodež^ na en po-stavlen dan obleiče ta kralevskigvant, sede na ta rihtni stol inu k nim govori. [22lTa folk pag zevpye: »Le-tu ie Božya štima inu nekar eniga človeika!« [23]Ampag zdaici en angel tiga Gospudi ga udari, zato ker nei dal te česti Bogu, inu ty červie ga snido inu pusti to dušo. [24lTa besseda tiga Gospudi pag ie rasla inu Act. II.183 vegši perhaiala \25]inu Barnabas inu Paulus, kadar sta to službo dokonala, sepoverneta spet Eccles. 2I.1 Jos. 7. Joh. 9. 2. Mach. 9.182 spet v tiIeruzalem inu sta sebopoiela Ioan- Act. 15.1' nesa, katerimu ie bilu s teim pridevkom Marco ime. TA XIII. CAP. i84|Apd 15,37. A. V Antiohy ie dosti vučenikov, s. Paul inu Barnabas sta odločena inu poslana od S. Duha pridigat. B. Elimas Bariezu, kir ie dial, on ie kral oli Syn Božy, ta ie s. Paula pridigi zuper bil. Obtu ga Bug štraifa slipoto inu Sergias, te iste dežele visši, veruie v Jezusa. C. S. Paul v ti Anti-ohy ob enim prazniku sturi tim iudom inu ay-dom eno dolgo lepo pridigo od Jezusa. Pričuie s Pismom, de ie on ta pravi oblubleni ohtane-nik,185 kateriga ie Bug bil, nih Oča nih očakom poslati oblubil. Inu de vsi, kir v tiga Jezusa ve-ruio, bodo skuzi inu za nega volo imeli popolnoma odpustig vseh grehov inu bodo pred Bu-gom za brumne, svete inu pravične štimani inu deržani. D. Dosti ludov inu prosselitov so s. Paula pridigi verovali. Tudi veliku aydov veruie. Tu ie tim nevernim Iudom žal bilu, pregovore te mahtig žene inu purgarie, de s. Paula inu Barnabasa iz te dežele proeženo.186 i85|Ohranenik. i86| Preženo. yTigmaini pag, kir ie bila v ty Antiohy, so bili preroki inu vučeniki inu Barnabas inu Simon, s teim imenom Niger, inu Lucius od Cyrene inu Manaen, kir Ll ie bil 187| Apd 9,27. 188| Apd 12,12. 189| 2 Mz 7,11.22; 8,3.14-15. Apd 8,9. Act. 9.1 Act. 12.1 B. Exod. Act. 8.1 ie bil s teim Erodežom tetrarhom izkoien, inu Saulus. [2]Kadarpag oni služio timu Gospudi inu postio, reče S. Duh: »Odločite meni Barnaba inu Saula h timu dellu, h katerimu sem iest nyupoklical.« [3]Natu oni, kadar so postili inu molili, polože na nyu te roke inu puste nyu puiti. [4]Inu kadar sta onadva poslana bila od S. Duha, gresta v to Selevcio inu od unod sta se prepelala v to Cypro. [5]Inu kadar sta v ti Salamini bila, sta pridigala to bessedo Božyo v tih iudo-vskih šulah. In onadva sta tudi imeila Io-annesa hk animu služabniku. \6\Inu kadar sta to insulo skuzi prehodila, noter do Pafa, naideta eniga Iuda, timu ie bilu ime Bariezu, \7]kateri ie bil per tim dežel-skim ferbežariu Sergiu Paulu, enimu zasto-pnimu možu. Ta isti k sebi pokliče Barnabasa inu Saulusa, ie želil slišati to bessedo Božyo. [8] Ampag Elimas cupernik (taku se nega ime tolmačuie), ta ie nima zuper stal inu ie iskal, de bi tiga deželskiga ferbežaria od te vere od-vernil. [9]Saulus pag, katerimu ie Paulus ime, poln poln Svetia Duha, ga ravnu pogleda inu reče: [vs]»O, ty ZJudiev syn, poln vsegolufie inu vse hude, falš kunšti, sovražnik vse pravice, ti ne nehaš prevračati te ravne poti tiga Gospudi. \ii\Inu zdai, pole, ta roka tiga Go-spudi ie na tebo inu boš slep, ne boš tiga sonca vidildo eniga časa.« Inu zdaici pade na nega ena magla inu temma inu ie okuli hodil, ie iskal, kir biga za roke vodil. \i2Tedai, kadar ie ta ferbežar le-tu vidil, kar se ie bi- lu pergudilu, ie veroval inu se ie čudil na Joh. ä.190 19o| Jn 6,14. tim vukum tiga Gospudi. [i3]Potle, kadar se ie Paulus od Pafa proč C. pelal inu ty, kir so ž nim bili, prideio v ta Pergen te Pamfiliske dežele. Ioannes pag gre proč od nyu, sepoverne spet v Ieru^alem. [14] Onadvapaggresta skuzi to Pergo, prideta v to Pisidisko Antiohio inu gresta ob tei soboti v to šulo inu doli sedeta. \i5\Potle po tim branu te postave inu tihprerkov pošleio ty visši te šule k nima, rekoč: »Možie inu bratie, aku imata to notri v vayu kakovo bessedo tiga opominana h tim ludem, taku poveita.« Ll 2 Natu i9i| Apd 12,17. Act. I2.1' [16] i92| 2 Mz 14. i93| Joz 13,7. Jdt 1,13-17. i94| 1 Sam 10,1. i95| 1 Sam 13,14. i96| 1 Sam 16,1. i97| Ps 89,21. i98| Ps 132. Exod. 14.1- Psal. 131.1' los. 13. lud. I.193 1. Reg. 8.194 1. Reg. i8.195 1. Reg. 1Ä.1' Psal. 88.1 Natu Paulus gori vstane inu s to roko magne, de melče, inu pravi: »Vi, izraelski možie, inu vi, kir se Boga boyte, poslušaite! \1i]Bug le-tiga folka, ta ie izvolil naše očete inu ie le-te tudi povišal, kadar so ossobeniki bili v ti Egiptovi deželi. Inu ie nee s to vis-soko roko iz te iste izpelal [18]inu okuli štiri-desseti leit tiga čassa ie nih šege terpil v ti pusčavi. [19]Inu ie zaterl sedmero ludi v Ca-nineiski deželi inu ie nih deželo s tem los-som rezdelil. [20]Potle za le-teim ie nim okuli štiristu inu petdesset leit rihtarie daial do tiga Samuela, preroka. [21]Inu potem toga so oni prossili za eniga krala inu Bug ie nim dal tiga Saulusa, Kiseviga synu, eniga moža iz te Beniaminove žlahte, štiridesseti leit. [22]Inu kadar ie on tiga istiga proč dial, nim gori obudi tiga Davida k animu kralu. Timu ie pričovane daial inu dial: »Iest sem nešil Davida, tiga Iesseviga synu, eniga moža po muim sercei, kateri bode vse muie vole staril.« [23]Iz le-tiga semena ie Bug (koker ie bil oblubil) obudil timu Izraelu tiga ohranenika Jezusa. [24]Koker ie te-dai Ioannespoprei pred teim obličiem nega prihoda timu Izraelu pridigal ta kerst te Matth.20 I. Cor. 2.2 Luc. 23.2' te pokure. \25]Kadnr ie pag Ioannes sui tek do- Matth. 3.1-polnil, ie dial: »Iest nesem ta isti, za kateriga vi mene derate, ampagpole, on pride zameno, katerimu iest nesem vredan nega nug čevle odvezati.« \2b]Vi, možie inu bratie, vi, otroci te Abraamove žlahte inu kir se vmei vami Boga boye! Vom ie le-ta besseda le-ti ga izveličane poslana. \27]Zakai ti, kir v Ieru-zalemuprebivaio inu nih visši, kadar le-ti-ga neso z^ali, inu tih štim tih prerokov, katere se vsako soboto bero, tudi nekar, so oni te iste ž nih obsoienem dopolnili. \28]Inu kadar oni neso obeiga uržaha te smerti na nim ne-šli, soprossili od Pilatusa, de biga umuril. [29 Inu kadar so oni bili vse tu, kar ie od nega bilu pissanu, dokonali, so ga iz tiga hloda Luc. 24.2°3 doli sneli inu so gapolužili v ta grob. [30]Bug ga ie pag na trety dan gori obudil od tih mertvih. [31]Kateri se ie v dostih dneh pustil loh. 20, 2i.^ viditi le-teim, kir so ž nim bili iz^ te Galileie a . 20. gori šli v tu Ieruzalem, kateri so nega priče per tih ludeh. \32]Inu mi vom tudi skuzi ta Act. i.205 evangelium oznanuiemo, de to oblubo, katera ie bila našim očetom sturiena, [33]ie Bug nom, nih otrokom dopolnil s teim, kir ie Jezusa Ll 3 gori 199| Mt 3,11. 200| Izvirna navedba poglavja manjka. 201| 1 Kor 2,9. 202| Lk 23,4.22. 203| Lk 24,1. 204| Jn 20,19-29; 21. Mt 20,19. 205| Apd 1,3.22. 206| Ps 2,7. Heb 1,5. 207| Iz 55,3. 208| Ps 16,10. 209| 1 Kr 2,10. Tukaj Trubar izjemoma navaja 1 Kr kot 1 Reg. V drugih primerih 1 Sam. 210| Sveitu. 211| Lk 24,46. 212| Hab 1,5. Psal. 2 Heb. : Esa. 55.2 Psalm 15.2 1. Reg. : Luc. 24.2 Abac. : D. gori obudil, koker ie tudi v tim drugim psalmu pissanu: 'Ti si mui Syn, danas sem iest tebe rodil.' [34]De ie on pag nega od tih mer-tvih obudil inu de on vže več naprei ne strohnei, pravi on taku: 'Iest hočo vom te Davidove svete riči zveistu dati.' [35] Obtu on tudi drugdi pravi: 'Ti ne bošdepustil, de tui svetnik vidi tu strohnene.' [36]Zakai David, kadar ie bil sui starosti doslužil, ie po Božym sveicu^^0 zaspal inu ie položen k nega očetom inu ie tu strohnene vidil. [37]Ampag le-ta, kateriga ie Bug obudil, nei vidil tiga strohnena. [38]Za tiga volo, možie inu bratie, bodi vom tedai veideče, de se vom skuzi le-tiga odpusčane tih grehov oznanuie [39]inu od vsiga tiga, od kateriga skuzi to Moizesov postavo neste mogli pravični biti. Skuzi le-tiga vsaki, kir veruie, bode pravičen. [40] Natu gledaite vi, de čez vas ne pride, kar ie v tih prerokih rečenu: \4i\'Gledaite vi, špotlivci, inu začudite se inu poginite, zakai iest bom per vaših dneh enu dellu delal, katero vi ne bote verovali, aku du vom bode pravil.'« 2]Kadar so pag ty Iudi vunkai iz te šule šli, [42] K 206 209 212 šli, so ty aydie prossili, de bi nim na to drugo soboto le-te bessedegovurila. [43]Inu kadar ie ta šula bila izpusčena, gredo za Paulom inu Barnabom dosti Iudov inu andohtlivih ptuih ludi. Inu ona sta govurila ž nimi inu nim sveitovala, de ostano do konca v ty gnadi Božy. [4A]Na to drugo sobotopagpride matth.^ 24. skorai vse meistu vkupe hposlušanu to besse- c. 11. do Božyo. \45\Kadar pag ty Iudi zagledaio to množico, postano polni nyda inu so zuper go-vurili timu, kar ie od Paula bilu govorienu, so zuper govurili inu šentovali. [4«Tedai Paulus inu Barnabas si vzameta enu serce Matth. 10, inu rečeta: »Vom bi se imeila nerpoprei pra- 15. viti ta besseda Božya. Ampag zatu, kir vi matth. 21.21' to istu proč odganete inu sebe sodite za nevredne tiga večniga lebna, pole, mi se oberneva h tim aydom. \47\Zakai taku ie nama ta Esa. 49. Gospud zapovedal, rekoč: 'Iest sem tebe k Luc. 2. ani luči tim aydom postavil, de boš tu ohra- Esa. 55. nene noter do tiga kraie te z^mle.'« \4ViKadnr so tu ty aydie slišali, so bili vesseli inu so če-stili to bessedo tiga Gospudi Ll 4 213| Mt 24,13-14. Apd 11,23. 214| Mt 10,5-6; 15,24. 215| Mt 21,43. 216| Iz 49,6. Mt 5,14. Lk 2,32. Iz 55,4. inu inu so verovali vsi ty, kir so bili odločeni h timu večnimu lebnu. [49]Inu ta besseda tiga 2i7| 1 Tim 3,16. i. Thim. 3.211 Gospudise ie reztrossila po vsi tei isti deželi. \50]Ampag ty Iudi so gori zdražili te andoh-tlive inu poštene žene inu te visše tiga mei-sta inu so obudili enu preganene čez Paula inu Barnabasa inu so nyu vunkai iz ž nih 2i8| Mt 10,14. matt. 10. kraiev izpahnili. [51] Onadva sta pag ta prah Mr 6,11. Marc. 6. . v- • j ■ 1 -j Lk 9,5. Luc. p.218 iz nyu nug cez nee iz^resla inu prideta v to Iconio. Ty mlaiši pag so polni bili tiga vesse-lia inu Svetiga Duha. TA XIIII. CAP. A. S. Paul in Barnabas v Yconii dosti ludov tar aydov preoberneta. Undu neverniki kmalu zuper nyu vstano. Natu pobegneta v to Lycaonisko deželo. B. V Lystri s. Paul eniga royeniga hromca ozdravi. Zatu ie lu-pitrov kaplan nemu inu Barnabasu hotel zo vsemi ludmi ofrovati. Tiga kratku ne dopustita, nim pridiguieta od praviga, živiga Boga. C. Lystrani inu Judi s. Paula s kamenem doli pobyo, potle on drugod z Barnabom pridiguie. Spet v Lystri inu kir sta poprei pridigala, te verne troštata, de v nadlugah od vere ne odstopio. Nim farmoštre izvolita, se poverneta zupet v to Syrisko Antiohio, iz katere sta bila poslana. Pergu- PErgudilu se ie pag v ti Icony, de sta a. vkupe šla v to iudovsko šulo inu sta govurila taku, de ena velika množica Iu-dov inu aydov so verovali. \2]Ampag ty neverni Iudi, ty so gori zdrastili inu zmotili tih aydov misli zuper te bratie. [3]Natu sta dolg čass undu prebivala inu sta se redle deržala skuzi to pomučtiga Gospudi, kateri ie pričo daial tei besseidi suie gnade. Inu ie nim daial, de so se caihni inu čudessa delala skuzi nyu roke. [4lTa množica tiga Marc. i6.219 219| Mr 16,17. meista se ie bila narazen rezdilila inu eni so deržali s teimi Iudi, eni pag s teima jo-groma. [5]Kadar ie pag enu šturmane od tih aydov inu od tih nih visših bilugori vsta-lu, de bi nyma sylu bili sturili inu nyu s kamenem posuli, [6]kadar sta tu zveidila, sta beižala v ta meista te Likanoiske dežele, v to Lystro inu v ta Derben inu okuli po Matth. lo.220 220| Mt 10,7.14. tih istih krayh \7]inu sta undukai ta evangelium pridigala. [8]Inu en mož^ ie bil v ti Lystri, ta ie moral b. sydeti, ie bil šibag na nogah inu hrom od materiniga telessa, kateri nigdar nei hodil. [9] Ta isti ie Paulusa govorečiga poslušal. Inu Ll 5 ka- 221| Apd 3,4. Iz 35,6. 222| Apd 28,6. 223| Apd 10,26. Apd 19,26. 224| Ps 146,6. Apd 17,24. Raz 14,7. 225| Rim 1,19. Act. 3. 22 Esa. 35.22 Act. 28.22 Act. 10. Apoc. 19.22 Psal. 145. Act. 17. 2 Apoc. 14.2 Rom. 1.22 nu kadar on nega pogleda inu vidi, de ie on eno vero imel zdrav postati, \io\reče on z veliko štimo: »Vstanigori ravnu na tuie noge!« Inu on ie gori skočil inu ie hodil. [ii] Kadar sopag ty ludie vidili, kar ie Paulus bil sturil, vzdigno nih štimo inu so po lycaoni-sku diali: »Ty boguviso v tičloveiskištalti doli k nom prišli.« \i2]Inu so tiga Barnaba imenovali Iupitra inu Paulusa Mercuria zatu, kir ie on to bessedo pelal. \i3]Inu tiga Iupitra far, kateri ie bil pred nih meistom, ta perpela voli inu šapele pred vrata inu ie hotel s teimi ludmi offrovati. \i4]iKateru, kadar sta ta jogra Barnabas inu Paulus zaslišala, rezdereta nyu gvant inu skočita vmei te ludi. [15]Sta vpyla inu diala: »Vi, možje, zakai vi le-tu delate? Midva sva tudi člo-veika, vsimu zlu podveržena. Koker ste vi, kir vom oznanuieva skuzi ta evangelium, de se vi od le-tihpraznih riči obernete h timu žjvimu Bogu, kateri ie sturil tu nebu inu to zemlo, tu morie inu vse, kar ie v nih. [i6]Kateri ie pustil v tih čassih, kir so minili, vse ayde hoditi po suihpotih. [i7]Koker on nei sam sebe pustil prezpri- čova- čovane, kir ie nom dosti dobriga sturil inu ie nom ta dež iz nebes inu rodovite časse daial inu ie s to špižo inu s teim vesseliem napolnil naša serca.« \i8]Inu le-tu govoreč sta onadva kumai te ludi utola^ila, de nima neso offrovali. [i9]Vtimprido kiakai eniIudi izAntio-hie inu Iconia, kateri so te ludi pregovorili inu so Paulusa s kamenem possuli inu so ga izvlekli vunkai iz meista, so meinili, on ie mertov. [20]Kadar so gapag ty mlaiši okuli obstopili, vstane on gori inu gre v tu mei-stu. Inu na drugi dan gre on z Barnabom v ta Derben. [2i]Inu kadar sta timu istimu meistupridigala ta evangelium inu nih dosti navučila, se spetpoverneta v to Lystro inu v to Iconio inu v to Antiohio \22\inu sta poteriovala te duše tih mlaših inu opomi-nala, de do konca obstoye v ti veri. Inu de skuzi velike nadluge mi moramo noter puiti v to Božye kralevstvu. \23\Inu kadar sta nim po vsehgmainah starišepostavila, so molili inu postili, potle sta neepreporočila timu Gospudi, v kateriga so oni verovali. Inu C. . Cor. 226| 2 Kor 11,25. Act. 2, 11, 13. Luc. 24. 1. Thim. 3.2' 227| Apd 2,46; 11,23; 13,43. Lk 24,46. 1 Tim 3,3. 226 [24]Inu sta vlekla skuzi Pizidio inu sta prišla v to Pamfilio. [25]Inu kadar sta v ti Pergi to bessedo oznanila, sta doli šla v to Attalio 228| Apd 13,2. Act. 13.228 inu od unod se perpelata v to Antiohio. [26] Od tod sta bila čez^ dana ti gnadi Božy, h timu delu, kateru sta bila dopernessla. [2i]Inu kadar sta bila kiakai prišla inu to Cerkou vku-pe zbrala, nim poveista vse tu, kar ie Bug ž nima bilsturil inu koku ie on h tim aydom te dauri te vere odperl. [28]Inu sta undukai dolg čas s teimi mlaiši pebivala. TA XV. CAP. A. Eni ludi, nerveč ty farizei, so hoteli tu iudovsku obrezane v tu kersčanstvu perpraviti, zatu se ie bila v ti Cerqui ena velika zmešnava vzdignila. B. Zavolo obrezana velik kreig vstane. Jogri inu farmoštri imaio en concilium, v tim nerpervič s. Peter zuper te iudovske postave govori. Pričuie, de skuzi to vero v Jezusa samo bomo ohraneni. C. S. Iacop poterdi s te-im Pismom s. Petra svit, de aydi tudi slišio v tu Kristusevu kralevstvu inu de se ne imaio obre-izati. D. Ty jogri inu concilium pošleio spet h tim aydom v to Antiohio, kir so se bili k veri preobernili, s. Paula inu Barnaba inu dva druga vučenika. Per tih pišseio, de nim nei potreba se obrezovati, ne deržati vseh Moizesovih postav, temuč de se od enih riči riči zderže zavolo tih Judov. E. En velik nagel serd vstane vmei s. Paulom inu Barnabom zavolo Marca. INu eni, kir so bili iz^ te Iudeie doli prišli, A. so te brate vučili: »Aku se vi ne pustite obrezatipo tei Mizesovi šegi, taku vi ne morete biti izveličani.« [2]Kadar ie na tu ena zdražba bila gori vstala inu Paulus inu Barnabas sta tim istim sylnu zuper bila, so 229 naredili, de Paulus inu Barnabas inu eni G . 229| Gal 5'2. drugi iz žnih zavolo le-tiga vprašana gori v tu Ieruzalem h tim jogrom inu starišem vleko. [3]Natu so oni bili ispremleni od te Cerque. So vlekliskuzi Fenicio inu Samario inu so nim pravili tu preobernene tih aydov inu so vsem bratom veliku vesselie delali. [4] Kadar sopagprišli v tu Ieruzalem, so bili Act. 28.23" 230| Apd 28,23. pryeti od te Cerque inu od tih jogrov in od tih starišev. Inu oni so nim poveidali, kar kuli Bug ie ž nimi sturil. \5]Inu eni iz tiga farizeiskiga ordna, kir so verovali, ty gori vstaneio, rekoč, de ie potreba nee obreizati inu zapuveidati, de derže to Moizesovopostavo. [6]Natu ty jogri inu starišiprideio vkupe, de bi le-to rečrezgledali. Inu B. 231| Inu. 232| Apd 1,24; 10,34.44-47. Act. 1, 10.2 233| Apd 7,51. 234| Ef 2,5. Tit 3,4-5. Act. 7.2 Ephes. 2. 234 Eph Tit. : C. [7]Inu kadar ie enu veliku štritane bilu, vstane Peter gori inu pravi k nim: »Vi, možje inu bratie, vi veiste, de od tih starih dneh ie Bug izvolil vmei nami, de skuzj muia usta ty aydie slišio to bessedo tiga evangelia inu veruio. [8]Inn231 Bug, kir ta ser-ca zna, ie nim dal pričovane, kir ie nim dal tiga Svetiga Duha koker tudi nom. \9\Inu nei obeniga rezlotka vmei nami inu nimi sturil, kadar ie nih serca skuzi to vero očistil. kai tedai vi izkušate Boga? De bi se ta ia-rem na gerla tih mlaišihpolužil, kateriga ne naši očeti ne mi nesmo mogli nesti? \ivXemuč mi veruiemo, de bomo izveličani skuzi to milost tiga Gospudi Jezusa Kristusa, koker tudi oni.« [i2]Natu ie vsa množica molčala inu so Barnabasa inu Paulusa poslušali, kir sta pravila, kakove caihne inu čudessa ie Bug vmei temi aydi skuzi nyu sturil. [i3]Inu potle, kadar sta bila umelknila, odgovori Iacop inu pravi: »Vi, možje inu bratie, poslušaite mene! [14]Simeon iepovei-dal, koku ie Bug ner pervič obiskal inu gori vzel vzel ene ludi iz tih aydov k suimu imenu. [15] Act. 12, 21.23 Inu s teim vkupe štimaio te bessede tih prerokov, koker iepissanu: [1«'Potle za le-teim iest hočo spet pryti inu hočo spet to Davidovo Amos p.236 utto, kir se ie poderla, gori zazidati [inu nee lukne spet zadelati]?33 Inu to isto hočo gori postaviti, [1i] de ty ludie, kir so ostali, isčeio ti-ga Gospudi inu tudi vsi aydie, čez^ katere ie tu muie ime klicanu,'pravi ta Gospud, kateri le-tu vse sturi. [18]Bogu so le-ta vsa nega della znana od vekoma. [19^ tiga volo iest menim, de se tim aydom, kir so se h Bogu preobernili, nema nepokoie nalagati, \20]temuč de se nim piše, de se zderže od malikoviga skrunena inu od curbarye inu od zadušeniga Exod. 20. inu od kry. \21]Zakai Moizes ima od tih starih Gen^^i.^s® čassevpo vseh meistih, kir gapridiguio v tih šulah, gdise vsako soboto bere.« [22ìTedai ie dopalu tim jogrom inu stari-šem zo vso Cerkovio izvoliti ene može iz, žnih inu s Paulum inu z Barnabom poslati v to Antiohio tiga Iudeža s teim pridevkom Barnabasa inu Silasa, katera D. 235| Apd 12,17; 21,25. 236| Am 9,11-12. 237| Besedilo v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; SSP istega teksta ne navaja. 238|2Mz 20,23. Ef 5,1-2.5. 1 Mz 9,4. 239| Jn 14: v navedeni ref. ni sorodne vsebine. 240| Gal 2,9. 241| Apd 13; 14. 242| Offrane. 243| Zah 9 in 2 Kor 9 ne vsebujeta sorodne vsebine; 10,2-4. katera sta ner taperva moža vmei teimi brati bila \23]inu so per nih rokah poslali listi s loh. 14.239 takimi bessedami: »Mi, jogri inu stariši inu brati, tim bratom, kir so iz tih aydov, v Gal. 2.240 ty Antiohy inu Siry inu Cilicy, prossimo tu izveličane. [24]Potehmalsmo mi slišali, de eni od tih naših so vunkai sli inu so vas z bessedami zmotili, prevračaioč te vaše duše, kir so vom rekli se obreizati inu deržati to postavo, katerim mi ništer nesmo bili poročili. {25\Nom se ie zatu dobru z^elu, kadar smo bili z ano misselio vkupe zbrani, ene možie izvoliti inu poslati q vom z našimi lubimi, z Act. 13, 14.241 Barnabom inu s Paulom, \26\kateri ludie so nih duše postavili za tu ime našiga Gospudi Jezusa Kristusa. \27]Natu smo Iudeža inu Silasaposlali, katera vom tudi tu istu z bessedami poveista. [2i]Zàkai timu Svetimu Duhu ie dopalu inu nom, de mi vom kai več težkiga ne naložimo, [29]temučle-tepotrebne riči, de se vi derete od tih riči, kir so tim malikom of^aue,^2442 inu od kry inu od zadu-9, 10. šeniga inu od curbarye. Od katerih riči, aku se deržite, taku dobru deiste. Bodite zdra- Zah. 9. 2. Cor. vi!« [30]Natu, kadar so bili oni proč odprav - odpravleni, prideio v to Antiohyo inu spravio vkupe to množico, podade ta lyst, \31\kate-riga, kadar so prebrali, so bili vesseli tiga trošta. [32]Iudas pag inu Silas, kadar sta onadva tudi preroka bila, sta te bratie opo-minala zdostimi bessedami inupoteriova-la. [33]Inu kadar sta undukai nakuliku časa prebivala, sta bila od tih bratov z mirom odpravlena h tim jogrom. [34] [Silasu pag se ie zdeilu undu ostati.]44 \35]Ampag Paulus inu Gal. 2}' Barnabas sta nyu stan v ty Antiohy imeila, sta vučila inu pridigala z drugimi nih dosti to bessedo tiga Gospudi. \36\Potle čez^ nakuliku dni reče Paulus h timu Barnabu: »Verniva se zdai inu obisčiva te naše brate po vseih meisth, v katerih sva to bessedo tiga Gospudi oz^anovala, koku se derže.« \37\Barnabaspag ie sveitoval, de bi sebo tudi poiela tiga Ioannesa s teim pridevkom Marca. [38]Pauluspag ie šacal, de en tak, kir ie od nyu v ti Pamfily bil odstopil inu nei bil vlekal ž nima v tu dellu, se ne ima v tu tovarištvu vzeti. [39^tu ie en tak syln kreig vmei nima bil, de eden od drugiga vlečeta inu Barnabas vzame k sebi Mar- Mm E. Act. 13.2' 244| SSP vrstice 34, kot je v Trubarjevem prevodu (v oglatem oklepaju), ne vsebuje. 245| Gal 2,9. 246|Apd 13,5. ca ca inu se v barki pela v to Cypro. \40\Paulus pag izvoli Silasa inu ie vlekal kiakai, tei gnadi Božy od bratov preporočen. \4i\Inu on ie vlekalskuzi Siryo inu Cilicio inu ie tegmai-ne poterioval. TA XVI. CAP. A. S. Paul Sylasom prideta spet v ta Derben inu Lystro. Ondu obreiže Timotea, ga poime sebo, velee povsod tiga ieruzalemskiga concilia sen-tentio inu naredbo deržati. B. S. Duh prepovei Paulusu inu nega tovarišem v ty Azy pridigati inu skuzi eno prikazan so poklicani v to Macedoni-sko deželo. V Filipposi pred meistom pridiguio tim ženam. Lydia, ena andahtliva kramarica, se pusti suio družino kerstiti. C. S. Paul je iz ene dečle eniga ciganarskiga zludia izpodil, kir ie ugibloval, zatu ie on inu Silas bil uloulen, tepen inu v iečo postavlen. D. En velik tres s. Paula inu Sylasa ledig sturi, kladu, železa inu vsa vrata rez-klene. Ta visši berič zo vso suio domačo družino veran postane. E. Tiga meista Filoposa visši zdai-ci na drugi dan izpuste s. Paula inu Sylasa, nyu prossio, de nim odpustita inu de gresta iz ž nih meista. A^ N pride pag v Derben inu v Lystro V.>/ inu pole undu ie bil en mlaiši s teim imenom Timoteus, ene verne Iudine syn, ampag 1. Cor. ; Gal. 2.2' ampag nega oča ie en Gerk bil. [2ìTimu so ty bratie, kir so v ty Lystri inu Icony bili, dobru pričovane daiali. [3ìTiga ie Paulus hotel, de bi ž nim šal, inu kadar ga k sebi vzame, ga obreiže zavolo tih Iudov, kir so v tih istih krayh bili, zakai oni so vsi ve-idili, de nega oča ie en Gerk bil. [4]Inu kadar so skuzi ta meista vlekli, so oni nim daiali deržati ta rez^otig, kateri so ty jo- Act. 14.248 gri inu stariši v tim Ieruzalemu rezločili bili. \5\Inu taku so se te cerquepoteriovale v ti veri inu v tim čisslu vsak dan gori iemale. \6\Inu kadar so oni vlekli skuzi to Frigio b. inu Galatisko deželo, ie nim bilu od Sve-tiga Duhaprepovedanu to bessedo govoriti v ti Azy. \i]Kadar so pag bili prišli v to Myzyo, so izkušali poiti skuzi to Bitinio inu nim nei ta Duh dopustil. \8]Kadar so oni pag skuzi to Myzio bili prišli, gredo doli v to Troado. \9]Inu eno videne seper-kaže Paulusuponoči. En macedoniski mož, Rom. 1.249 ie stal pred nim inu ga ie prossil, rekoč: or. 1. »Puidi doli v to Macedonio inu nom po-magai.« [10]Kadar ie on Mm 2 pag 247| 1 Kor 9,20,21. Gal 2,3. 248| Apd 15,23-29. 249| Rim 1 ne vsebuje sorodne vsebine. 2 Kor 1,16. 250| Apd 20,1. Act. 2o.250 pag tu videne vidil, smo mi zdaici iskali doli puiti v to Macedonio, smo zagvišani bili, de ie nas kiakai ta Gospudpoklical, nim ta evangeliumpridigati. yivNNatu, kadar smo se odpelali od Troade, smo po ravnim teku prišli v to Samotracio inu na drugi dan v ta Neapolim \i2\inu od unod v tu Filipos, kateru ie ner tu poglavitniše meistu v ti Macedoniski deželi inu enu frai meistu. Inu mi smo v tim istim meistu nakuli-ku dni bili \i3\inu ob sobotah smo vunkai iz meista hodili h ti vodi. Ondukai se ie po tei navadi molilu inu sedeči smo govurili h tim ženom, kir so tukai vkupeprišle. \i4\Inu ena žena, kateri ie Lida bilu ime, kir ie topur-puroprodaiala, iz tiga meista Tyatira, ta 251| Jn 6,45. loh. 6.251 ie služjla Bogu inu ie poslušala. Tei isti ie Gospud odperl tu serce, de ie merkala na tu, kai ie od Paula bilu govorienu. [i5]Kadar ie pag ona inu nee hiša bila kersčena, ie ona prossila, rekoč: »Aku vi mene šacate za ver-252| 1 Mz 19,2. Gen. 19. no timu Gospudi, poidite noter v muio hišo Lk 14,15-24; 24,9. Luc. 14, 24.252. 1 ■ r ■ ^ r inu ostanite tukai.« Inu ie nas permorala. C. \i6]Pergudilu se ie pag, kadar smo šli h ti molitvi, de nas ena deklica sreča. Ta ie imei- la la eniga duha, kir ie bogoval, katera ie veliko obreist s teim bogovanem suim gospudom daiala. [l7l Ta ista ie povsod hodila za Pau-lom in za nami, ie vpyla inu diala: »Le-ty i. Reg. 28. ludie so hlapci tiga Nervisšiga Boga, kateri Lucr.c^.' nom oznanuio ta pot tiga izveličana.« [18]Inu le-tu ie ona delala mnogeteri dan. Ampag Paulusu ie tu težku dialu, se oberne okuli inu reče h timu duhu: »Iest tebi zapoveim v tim imeni Jezusa Kristusa, de ti grešvun- ®arc. 10.254 kai od nee.« Inu on ie od nee vunkai šal to isto uro. \19\Kadar sopag neegospudi vidili, Act. 19.255 de tu vupane nih obreisti ie bilu kiakai šlu, uiameio Paulusa inu Silasa inu so nyu vle- i. Thes. 2.2-kli na ta plac h tim visšim. [20]Inu so nyu pred to gospodsčino postavili inu diali: »Le-ti ludie so zmotili tu naše meistu \21\inu so Iudi Act. 17.257 inu oznanuio ene take šega, katere se nom ne spodobio gori vzeti, ne deržati, potehmal smo mi Rymlani.« \22]Inu ta folk ie tudi vkupe tekal zuper nyu. Inu ta gosposčina ie nyu gvant razderla inu ie ukazala, de se imata šibami tepsti. \23]Inu kadar so oni nima dosti šlakov bili diali, veržeio nyu v to keho inu so te keihe varihu zapovedali, de on Mm 3 nyu 2. Cor. II.2 253| 1 Sam 28,8. Mr 5,5. Lk 8,28. 254| Mr 10,52 (9,25.) 255| Apd 19,37. 256| 1 Tes 2,1-2. 257| Apd 17,6. 258| 2 Kor 11,25. D. 259| Apd 4,3; 5,19; 12,17. Act. 4, 5, 12.259 260| Apd 12,9. Mr 16,8. Jn 6,28. Act. 12. ®arc. 16. Joh. 6.260 nyu s flissom varuie. \24]Kateri, kadar on taku zapuvid prime, verže nyu ner v to globo-keišo iečo inu nyu noge v to klado postavi. [25]Inu ob pulnoči sta Paulus inu Silas molila inu hvalila Boga. Inu ty, kir so v ie-či bili, so nyu slišali. [26]Inu zdaici se ie en velik tress sturil, taku de so se ty grunti te keihe tresli. Inu v tim istim se zdaici odpro vse dauri inu vsi panti so se diali narazen. \27]Kadar se iepag ta kehovi varih iz^sna iz-derl inu ie zagledal te kehove dauri odperte, izdere ta meč inu ie hotel sam sebe umoriti. Ie meinil, de bi ty ietniki bili vušli. [28]Pau-luspag zevpye z veliko štimo, rekoč: »Ne sturi sebi kai hudiga, zakai mi smo vsi tu-kai.« [29]Inu onprossi za eno luč inu skoči noter inu trepečeioč pade pred Paulove inu Silove noge. \30]Potle nyu vunkai izpela inu pravi: »Gospuda, kaiiest moram diati, de bom izveličan?« [3i]Onadvapravita: »Verui na tiga Gospudi Jezusa, taku bodešti inu tuia hiša izveličana.« [32]Inu ona sta nemu inu vsem, kir so v nega hiši bili, to bessedo tiga Gospudi oznanila. \33]Inu on vzame nyu v ti isti uri te noči k sebi inu izpere nyu šlake šlake inu on pusti zdaici sebe inu vso suio hišno družino kerstiti. [34]Inu kadar nyu pela v suio hišo, nima perpavi to myzo inu se ie vesselil, de ie on zo vso suio hišo v Buga ve- Luc. 5, ip.2' roval. [35]Inu kadar dan postane, pošleio ta go- e. sposčina te meistne hlapce, rekoč: »Pusti ta človeikapuiti!« \36]Inu ta varih te keihe oznanile-te bessede Paulusu: »Tagospo-sčina ie poslala, de vidva imata biti izpu-sčena. Zdai tedai vlecita unkai inupoyta z myrom.« \3i]Pauluspag reče k nim: »Oni so naiu, kir sva Rymlana, pres zaslišana inu pravde očitu tepli inu v to keiho vergli inu zdaici skrivaie naiu vunkaipahaio? Nekar taku, temuč de samiprideio inu nas izpelaio.« [38ì^y meistni hlapci poveido le-te bessede teigosposčini inu kadar za-slišio, de sta Rymlana, so se bali inu pri- Matth. 8.262 deio inu nyu doli prossio. [39]Inu kadar nyu izpelaio, prossio, de bi šla unkai iz meista. [40]Inu onadva gresta unkai iz, keihe inu sta šla h ty Lydy inu kadar sta te brate vidila inu potroštala, sta preč^26^ vlekla. Mm 4 TA 26i| Lk 5,29; 19,9. 262| Mt 8,5-9. 263| Variantno branje: proč; samoglasnik je zapisan z grafemom, ki ni berljiv enoznačno. 552 diane tih jogrqv TA XVII. CAP. 264| Žlahtnih. A. 265| Mt 16,13-15; 17,5. Lk 24,26. Apd 28,24. Matth. I6, I7. Luc. 24. Act. 28.265 A. V Tessaloniki dosti Judov, aydov inu žla-tnih264 žen veruio. Ampag ty hudi ludi, posvitni lotri inu ta nezastopna gmaina zuper Paula inu Silasa vstano. Jazona uiameio, oli on sebe inu druge pred gosposčino izgovori, de so ledig izpusčeni. B. V Beroi ty žlahtni Judi, gerške poštene žene inu dosti mož veruio, od unod tudi ti tessaloniski Iudi Paulusa preženo. C. S. Paul v ti Ateni z ludi, z aydi, z modrimi za vere volo se disputira. Atenci radi nove marine pravio inu poslušaio. S. Paul v ti Ateni očito na Marciovim placu pridiguie od tiga neznaniga Boga, od Očeta inu nega Synu inu od sodniga dne. E. Dionyzius, sodec, inu drugih nih malu so s. Paula pridigi verovali. KAdar sta pag skuzj to Amfipolio inu Appolonio vlekla, prideta v to Tessalo-nico, undukai ie bila ena iudovska šula. Inu [2]Paulus po nega navadi gre noter k nim inu se ie žt nimi po try sobote iz^ Pisma disputiral [3]inu ie tu nim odpiral inu polagal naprei, de Kristus ie moral terpeti inu vstati od tih mertvih. »Inu de le-ta Jezus, kateriga iest,« pravi on, »oznanuiem, ie ta Kristus.« \4]Inu eni iz žnih so verovali inu so seperdružjli h Paulu inu Silasu inu od tih andahtli- vih vih Gerkov ena velika množica inu od tih visših žen tudi nekar malu. \5]iAmpag ty neverni Iudi iz nyda v^ameio k sebi ene hude tepigove možie inu spravio vkupe ta gmain folk, rezdražio tu meistu, stopio okuli Ia^o-nove hiše inu isčeio, de bi nyu h timu folku naprei pelali. \6]Inu kadar nyu ne naideio, vleičeio Iazona inu ene brate h tim visšim tiga meista, vpyieioč: »Le-ty, kir so vse Luc. 23. 266|Lk23,1. , ■ ^ ^V .U J- / • Act. i6.266 Apd 16,20. kraie tiga svita zmotili, so tudi semkaiprišli. [7]Te iste ie Ia^on k sebi v^el inu le-ty vsi deio zuper to cessarievo zapuvid, kir pravio od eniga drugiga krala, od tiga Jezusa.« [8] loh. 18, 19.267 267|jn 18,33; 19,14. Inu s teim so oni ta folk inu to gosposčino tiga meista, kir so tu slišali, gori perpravili. [9] Inu kadar oni to izguvor od tiga Ia^ona inu od tih drugih preimeio, nee izpuste. [lOTTy bratiepag hitru pošleio proč ponoči b. Paulusa inu Silasa v to Bereo. Kadar oni kiakai prido, gredo v to iudovsko šulo \ii\inu le-ty so bili ty ž}ahtniši vmei teimi v ti Tessalonici. Kateri so to bessedo gori v^e-li zo vsopernaredno volo inu so vsak dan prevračovali Pismu, aku bi timu ta' Joh. 5. '68 268| Jn 5,10.18. Mm 5 ku Act. 15.268 Apd 15,3-5. ku bilu. [12]Inu dosti iz nih žnih so verovali inu tegerškepoštene žene inu mo^ie nekar 269| 1 Tes 2,13. 1. Thes. 2.269 malu. [i3]Kadar so pag ty tessaloniski Iudi zveidili, de ta besseda Božya se ie tudi v ti Beroi od Paulusa oznanovala, prideio inu so tudi undukai ta folk gori vzdigo-vali. [14]Inu ty bratie tedai zdaici Paulusa proč odpravio, de ie šal h timu moriu. Ampag Silas inu Timoteus sta undukai ostala. [l5]Typag, kir so Paulusa ispremla-li, gapelaio noter do te Atene inu kadar oni poročene primo na Silasa inu Timo-270| 1Tes 1,17. 1. Thes. 1.270 tea, de iedernu k nemu prideta, vleko oni kiakai. C. [16] Kadar ie pag Paulus v ti Ateni na nyu čakal, nega duh se ie notri v nim vnemal, kadar ie on vidil tu meistu cilu malikovu. [17] Obtu se ie s teimi Iudi inu andohtivimi v ti šuli disputiral inu tudi na placu vsag 271| Apd 1,2. Act. 9.271 dan s teimi, kir so se k nemu namerili. [18] Inu eni epicurary inu stoiski filozofi so se ž nim štritali. Inu eni so diali: »Kai hoče leta klafar praviti?« Eni drugi pag : »Onu se vidi, koker bi hotel nekakove nove D. nove boguve oz^anovati.«Zakai on ie nim ta evangelium od Jezusa inu tu gori vsta-nene oznanoval. [19]Inu negapopadeio inu ga pelaio pred ta rottavž inu pravio: »Moremo li mi veiditi, kakov ie le-ta novi vuk, kir se od tebe govori? \20\Zakai ti nekai novi-ga pernesseš pred naša vušessa? Natu mi hočmo veiditi, kai tu hoče biti.« [21ìTy Atenci pag vsi, inu tudi ty vunani ptuy ludie, kir so undukai prebivali, neso za drugu tu-liku rodili, temuč, de bi kai novigapovedali oli slišali. [22]Paulus pag, ta stoy na sredi tiga Mar-cioviga placa inu pravi: »Vi, atenienski možje, iest vas vidim skorai na vseh ričeh, de ste ene krive vere, [23]zakai iest sempre-haiel inu ogledoval te vaše božye službe. Inu sem en altar nešal, na tim ie bilu pissanu 'Timu neznanimu bogu.' Natu iest vom tiga istiga, kateriga vi prez,spoznane čestite inu molite, oznanuiem. [2^7^ Bug, kir ie ta Psal. i+j. sveit sturil inu vse tu, kar ie v nim, kateri, Act. kadar ie on tih nebes inu te zemle en Go- Esa. spud, on ne prebiva v tih templih, kir so z Act. rokami sturieni, nemu tudi ne bode služenu skuzi 66. 273 272| Ps 146,6. Apd 14,16-17. 273| Iz 66,1-2. Apd 7,48. 274| 1 Mz 2,1-4; 4. 275| 5 Mz 23,47. 276| Rim 2,2. 277| Lk 24,46-47. 278| 1 Mz 4,7. Jn 1,29. Gen. 2, 4.274 skuzi te človeiske roke, koker de bi on koga potriboval, kadar on sam povsod inu vsem ludem daie ta leben inu tu dihane. \26\Inu ie sturil od ene kry vse pleme tih ludi, de prebi-Deut. 32.275 va po vsim kraiu te zemle, inu ie od večniga naprei videna cylepostavil, koku dolgu inu deleč imaio oni prebivati, [27]zatu de bi imeli iskati tiga Gospudi, aku bi ga vsai po sreči otipali inu nešli, koker on nei deleč od obeni-ga nas. [2i]Zjakaiskuzi nega mi živimo inu se giblemo inu smo mi, koker so tu tudi ty vaši poetigovurili: 'Mismo nega žlahte.'[29]Na tu, kadar smo mi te Božye žlahte, mi ne imamo meniti, de bi tu Bogastvu podobnu bilu timu zlatu oli timu srebru oli timu kaminu, kir ie od te človeiske kunšti inu izmi-Rom. 2.276 šlena iz^eiz^n. [3«] Inu Bug ie te časse tiga ne-zastopa dosehmal pregledoval, ampag zdai oznanuie tim ludem, de vsi inu povsod deio Luc. 24.277 to pokuro, [3i]zatu kir ie on postavil en dan, na kateri on bo sodil vus sveit s to pravico skuzi eniga moža, v kateri ie on tu odločil. Gen. 4^ Inu vsakimu derži naprei to vero, potehmal ie on nega od te smerti obudil.« Kadar loh. [32]J i\Kadar sopag oni slišali tu gorivstane-ne tih mertvih, so se ty eni špotali, ty drugi pag so diali: »Mi hočmo tebe od tiga en drugi mal zaslišati.« \33]Inu taku ie Paulus vunkai iz vmei nihprišal. \34\Eni mo^ie pag, ty so se nega der^ali inu so verovali, vmei katerimi ie bil ta Dionyzius, eden iz tiga sveita, inu ena žena, tei ie bilu ime Dama-ris, inu drugi ž nimi. TA XVIII, CAP. A. S. Paul v Corintu pridiguie inu dela suiemi rokami šotore oli tebihe, vsi Judi moraio pred cessariem pobegniti iz Rima. S. Paul zuper neverne Jude spričuie, de od nih prez greha gre h tim aydom pridigati. B. S. Paul ie v Corintu v nega pridigi od Buga potroštan, undu ostane poldrugu leitu. Ti Judi ga ulove inu zatožio. Ampag Gallio, deželski ban, nei hotel Judov za-slišati. Od tod plavi v to Syrio, se iz andohti ob-rye. Potle pride v to Efezo, v Cezareio, v Antiohio, v Galatio inu v Frigio. Povsod pridiguie inu kersčenike v veri poterduie. C. Ta Iud Appolo iz Alexandrie, en dober vučen pridigar, ie od Aquila inu nega žene bule v ti veri podvižan. P Otemtoga se loči Paulus od Atene A. inu 279| Rim 16,3. 2 Tim 4,19. 280| Apd 17,2. Rom. i6. 2. Tim. 4.279 Act. 17.2' 281| Mt 10,14. Lk 10,10-11. Apd 13,46.51. Matth. 10. Luc. 10. Act. 13.281 282| Jn 4,41. 1 Kor 1,14. Joh. 4. 1. Cor. i.282 inu pride v to Corinto [2]inu naide eniga Iu-da s teim imenom Aquila, royeniga v ti Pontu, kateri ie bil vnuvič prišal iz te Laške dežele, inu Priscillo, nega ženo (zatu, kir ie ta Claudius bil vsem Iudom napovedal poiti vunkai iz Ryma). H tima on gre [3]inu kadar ie on tiga istiga antverha bil, ie per nima prebival inu delal. Nih antverh pag ie bil šotore tkati. [4]Inu on ie na vseh sobotah v tišulidisputiralinu iepregova-riel te Iude inu te Gerke. \5\KQdar sta pag Silas inu Timoteus iz Macedonie bila prišla, ie ta Duh Paulusapermoraval pričo-vati tim Iudom, de Je^us ie ta Kristus. [6] Kadar so pag oni ^per govurili inu šento-vali, iztresse suigvant inu pravi k nim: »Vaša kry bodi čez vašo glavo, iestgrem odsehmalčist h tim aydom.« [7] Inu sepres-seli od unod inu gre v eniga hisšo, katerimu ie bilu Iustus ime, ta se ie Boga bal, kateriga hisša se ie te šule dotikala. [8]Crispus, ta visši te šule, ie tudi veroval timu Gospudi zo vso suio hišo. Inu dosti Corintariev, kir so poslušali, so verovali inu so se kersčovali. Inu [9]Inu ta Gospud reče ponoči skuzj enu B. videne h Paulusu: »Ne bui se, temučgovori inu ne melči. \10\Zatu, kir sem iest s tebo, nisče se ne bode tebe lotil, tebi kai žaliga sturil. Zakai iest imam veliku ludi v le-tim meistu.« [11]Natu ie on undu-kai sedil enu leitu inu šest meiscev inu ie nee vučil to bessedo Božyo. \12\Kadar iepag Gallio v ti Ahay ferbežar bil, so ty Iudi kmalu gori vstali zuper Paulusa inu so ga perpelali h timu rihtnimu stolu \13\inu so diali: »Le-ta te ludipregovarie služiti Bogu zuper to postavo.« \14\V tim pag, ka- Act. 16, 23.283 283| Apd 16,348; 23,29. dar ie Paulus hotel ta vusta odpreiti, reče Gallio h tim Iudom: »Vi, Iudi, de bi Act. 25.284 284| Apd 25,18-19. kaka sylna krivina bila oli kaku hudu dellu, taku bi iest vas moral po pravdi zaslišati. \15\Ampag aku ie eno vprašane le od bessed inu od imen inu od te vaše postave vmei sebo, taku vi sami h timu gledaite. ZZakai iest le-teh riči nečo rih-tar biti.« [16]Inu ie nee od tiga rihtniga stola odegnal. Natu 285| 1 Kor 1,1. I. Cor. [17] 286| 4 Mz 6,5. 287| Apd 19,8. Heb 6,15. Jak 4,15. Num. 6.2' Act. I9. Heb. 6. lac. 4.287 C. Natu vsi Gerki popadeio Sostena, tiga vi-sšiga te šule, inu ga byo pred tim rihtnim stolom inu Gallio zatu nei ništer rodil. [18] Ampag Paulus še dolgu undu ostane, potle vzame slovu od bratov inu se pela v barki v to Syrio inu ž nim Priscilla inu Aquila. Inu on obrye to glavo v tih Kenhreih, zakai ie imel eno oblubo. \i9]Potlepride v to Efezo inu nyu ondupusti. On ie pag v to šulo šal inu se ie s teimi Iudi disputiral. \2«]Inu oni so ga prossili, de bi per nih dalši čas ostal, on pag nei pervoloval, \2i]temuč vzame slovu od nih inu pravi: »Iest moram, kratku, ta praznik, kirpride, v Ieruzalemu obhaiati. Ampag aku Bug bode hotel, iest se hočo spet q vom poverniti.« Inu se pela proč od Efeza \22]inu kadar pride v to Cessareio, gre gori inu prossi zdravie tei gmaini inu gre doli v to Antiohio. [23]Inu ostane undukaie nakuliku čassa. Potle vleče vunkaiinu obhodi po redu Gala-tisko deželo inu to Frigio inu ie vse mlaiše poterioval. [24] Vto Efezopagpride potle en Iud, s te-im imenom Apollo, royen v ty Alexandry, en mož, kir ie umel dobru govoriti, mogoč v tim 285 v tim Pismu. [25\Ta istiie bilnakulikupod-vižan na tim potu tiga Gospudi inu ie zgo-rečim duhom govoril inu ie s flissom vučil te riči tiga Gospudi inu ie samuč veidel od Io -annesoviga kersta. [26]Le-ta začne frai v ti šuligovoriti. Kadar sta pag Priscilla inu Aquila nega slišala, vzameta nega k sebi inu nemu še bule zastopniše izložita ta pot Božy. [27]Inu kadar ie hotel vleči v to Ahaio, ie on te bratie opominal, de so pissali tim mlaišim, de ga gori vzameio. Inu kadar ie on bil kiakai prišal, ie veliku pomagal tim, kir so skuzi to gnado verovali. [28]Zakai on ie sylnu te Iude premagal inu ie skuzi ta pisma očitu izkazoval, de Jezus ie ta Kristus. TA XIX. CAP. A. S. Paul pride v to Efezo, undu spet ene kersčenike prov v ti veri podvuči inu kersti. Ty primo S. Duha inu s ptuimi ieziki govore. B. S. Paul se s kersčeniki od tih oterdelih nevernih Judov odloči, pridiguie v Efezi tim aydom v eniga mahtig moža šuli. Bug te nega pridige poterduie z velikimi caihni. C. Eni ludi, kir so hudiče panovali, bodo od zlud- Nn ia 1. Cor. 16.288 1, 3, Joan. 5.28 288| 1 Kor 1,6; 3,10.13; 16,12. 289| Jn 5,19-29. 290| Gmaino. dia reztezani, cuperniki veruio inu deio prav pokuro, sežgo za pul tavžent zlatih bukov. D. S. Paulus naprei vzame poiti nerpoprei v le-ruzalem, potle v Rym. Demetrius, en gold-šmid, suiemi tovariši vzdigne gori vso gmai-uo290 zuper s. Paula, za suiga nuca volo inu de bi se ta mahtigost inu čast te bogine Diane obderžala. E. Efeziski modri cancler to puntarsko gmaino, kir se ie bila zuper Paulusa vzdignila, utihne inu perpravi narazen. A. 29i| 1 Kor 1,1. i. Cor. i.2 292| Mt 3,11. Mr 1,9. Lk 3,3.15-18. Jn 1,26-27.33. matth. 3. Marc. i. Luc. 3. Joh. i.292 PErgudilu se ie pag, kdar ie Apollos v tim Corintu bil, de ie Paulus obhodil te zgurane strani, pride v to Efezo inu naide ene mlaiše, [2]h tim on pravi: »Ste li vi Sve-tiga Duha prieli, potehmal ste verovali?« Oni pagpravio k nemu: »Mi nesmo še nig-dar slišali, ie li en Sveti Duh!« \3]Inu on pravi k nim: »V čem ste tedai vi kersčeni?« Oni pravio: »Vtim Ioannesovim kerstu.« [4] Paulus pagpravi: »Ioannes ie kersčoval s te-im kerstom te pokure inu pravil tim ludem, de imaio verovati na tiga, kir za nim pride, tu ie, na Jezusa, de ie on ta Kristus.« [5]Ka-dar so oni le-tu slišali, se kersto v tim imeni tiga Gospud Jeusa. [6]Inu kadar Paulus na nee te roke pooži, pride na nee ta Sveti Duh B. Duh inu sogovurilis teimi ieziki inu so prerokovali. [7]Le-tih možpag ie bilu okuli dvanaist. Potle on gre noter v to šulo inu ie serčno pridigal try messice po redu, ie disputiral inu nee pregovarial od tiga kralevstva Božyga. \9]Kadar so se pag ty eni okornova-li inu neso verovali, so hudu govurili od tiga potu tiga Gospudi vpričo te množice, gre proč od nih, odloči te mlaiše inu ie vsag dan disputiral notri v šuli eniga Tyrana. Matth. 7.2-[lO]Inu le-tu se iegodilu skuzj dvei leity, taku, de vsi ty, kir so v ty Azy prebivali, so slišali to bessedo tiga Gospudi Jezusa, ty Iudi inu ty Gerki. \ii\Inu Bug nei ma-hinu dela deilalskuzi Paulove roke, [i2]taku de tudi od nega telessa te antvile inu kole-ry so se čez te bolnike nossili inu so te bolezni od nih stopile inu ty hudi duhuvi so šli vunkai iz žnih. [i3]Inu eni Iudi, kir so okuli hodili inu panovali, so iz^ušovali klicati tu ime tiga Gospudi Jezusa čez te, kir so te Nn 2 hude 293| Mt 7,23. marc. i6.2' 294| Mr 16,17-18. C. hude duhe imeili, inu so diali: »Mi vas za-klinamo per tim Jezusu, kateriga Paulus pridiguie.« [14]Inu nih ie bilu sedem synuvi eniga Iuda Sceva, tiga visšiga farie, kateri so le-tu delali. \15]Ampag ta hudi duh odgovori inu pravi: »Iest Jezusa dobru znam inu veim, du ie Paulus. Du ste pag vi?« [16] Inu ta človik, v katerim ie bil ta hudi hudič, skoči na nee, nee premore inu verže pod sebe, taku, de so nagi inu raneni ubeižali iz^ te iste hiše. [17]Inu le-tu ie veideče bilu vseim, kir so v tim Efezu prebivali, tim Iudom inu Ger-kom. Inu en strah pade čez nee vse inu tu ime tiga Gospudi Jezusa ie billu vissoku 295| Mt 3,2. Matth. 3.295 hvalenu. [18]Inu nih veliku, kir so verovali, ty so tudi prišli inu spoznali inu oznanili nih della, \19\veliku tudi tih, kir so s teimi cuper-skimi kunšti okuli hodili, so te buqve vkupe 296| Jer 36,23. lerem. 36.296 pernesli inu te pred vsemi sežgali. Inu so zraitali, kai so te iste velale, so nešli petdes-set tavžent denariev. \20Taku močnu ie ta besseda Božia rasla inu se ie poteriovala. D. [21]Kadar so pag le-te riči bile dokonane, postavi Paulus sebi naprei v tim Duhu, kadar on to Macedonio inu Ahaio preide, poiti Act. I6.2 poiti v tu Ieruzalem inu ie dial: »Potle, kadar iest vunkai bom, moram tudi ta Rym viditi.« [22]Inu on pošle dva iz tih, kir sta ne-mu služila, Timotea inu Erasta, v to Macedonio, on pag ta čas ostane v ti Azy. [23] V Rom. 15. tim istim času pag vstane gori nekar ena maihina zmota od tiga istiga potu. [24]Zakai en srebrar,298 s teim imenom Demetrius, kateri ie tei Diani sreberne kapelice delal inu ie tim antverhariem daial nekar en maihin dobitag. [25lTe iste inu te, kir so tudi takih riči antverhary bili, zbere on vkupe inu pravi: »Vi, možie, vi veiste, de tu naše dobivane nom pride iz^ le-tiga antverha, \2b\inu vi vidite inu slišite, de nekar le samuč v tim Efe-zi, temučskorai po vsy Azy le-ta Paulus ie pregovoril inu odpelal veliku folka. Inupra- Psal. 115.30 vi, de tu neso boguvi, kir so z rokami sturie-ni. [27]Inu nekar samuč le-ta deil nom na zgubo ne stoy, de ništer ne bode velal, temuč de tudi ta tempel te velike bogine Diane bode za nisšter deržan. Inu h timu pride, de tudi nee maiesteta bode rezdiana, katero ta cela Azia inu ta sveit z božymi službami poštu-ie.« [28]Kadar oni tu zaslišio, bodo polni ser- Nn 3 da, 297| Rim 15,22. 2 Kor 1,15-19. 298| Nekatere izdaje imajo "zlatar". 299|Apd 16,19. 300| Ps 115,3-8. da, zevpyo inu pravio: »Velika ie ta Diana tih Efezeriev!« Inu tu meistu polnu zme-šnavepostave. [29]Inu kmalu zo vso sylo teko na ta plac inu popadeio Gaia inu Aristarha iz Macedonie, Paulova tovariša. [30]Inu Paulus ie hotel tedai poiti vmei ta folk, am-pag ty mlaiši neso nemu dopustili. [31ìTudi eni iz tih visših iz Azie, kateri so bili nega periatli, pošleio k nemu inu so gaprossili, de bi se nekar na ta plac ne dal. [32]Natu so ty eni tu enu vpyli, ty eni tu drugu, zakai ta gmaina ie bila zmotena. \33]Mnogeteri neso veidili, za čes volo so bili vkupeprišli. Potle vleko iz tiga folka Alexandra naprei, kadar soga ty Iudi porivali. Alexander pag magne s to roko, de bi molčali, ie hotel pred tem fol-kom se odgovoriti. [34]Kadar so pag oni spoznali, de ie on en Iud bil, se vzdigne od vseh ena štima inu so vpyli okuli dvei uri: »Velika ie Diana tih Efezeriev!« E. \35]Kadar ie pag ta šribar ta folk bilutola- žjl, pravi on: »Vi, efeziski mo^e! Du ie ta človik, kir bi ne veidil, de tu meistu Efez^s ie podanu tei službi te velike bogine Diane Diane inu tiga pilda, kir ie doli od Iupitra prišal? [36]Kadar tedai le-timu nisče zuper ne reče, vi bi imeili tihi biti inu ništer naglu diati. \37]Viste le-te človeike semkai perpela-li, kir neso cerkovni tatie inu neso šentovali to vašo bogino. [38]Ima li Demetrius inu ty antverhary, kir so ž nim, zuper kateriga kakov uržah, segmain pravde derže inu so fer-bežary, pustite, nai eden drugiga zato^! [39] Aku vi pag kake druge riči isčete, taku nai se tu pred pravo gmaino re^loži. [40]Zakai mi v ti nesreči stoymo, de bi mogli za te dana-šne zmote zatožni biti, inu obeniga uržaha nei, s katerim bi mi mogli le-tiga vkupe te-čena raitingo dati!« \41-\Inu kadar on le-tu izgovori, pusti to gmaino puiti. TA XX. CAP. A. S. Paul vleče iz Efeza po Macedony inu Grecy, pridiguie inu poterduie te verne. Iz Grecie, za volo, kir so ga ty Judi hoteli končati, se ie moral spet v Macedonio verniti. B. V Troadi ie en hlapčič per pridigi zaspal inu se ie ubil. Tiga ie s. Paul spet od smerti obudil. Nn 4 C. Od C. Od Troade s. Paul inu nega tovariši gredo k nogom inu se v barkah pelaio skuzi mnogetera meista do Mileta. D. S. Paul pokliče v to Mileto te efeziske farmoštre inu šcoffe. E. On opomina z velikimi bes-sedami, de zveistu passo te ovčice Božye, de čuio, sebe inu to Cerkov varuio pred falš včeniki. Vzame slovu od nih, nee Bogu poroči, potle vleče proti Jeruzalemu. 301| 1 Tim 1,3. 1. Tim. 302| Apd 21,29. 1 Tim 4: vsebina se ne ujema z navedeno ref.; Trubar nakazuje na 2 Tim 4,10-13. Act. 21. 1. Tim. POtle, kadar ie nehala ta zmešnava, Paulus pokliče k sebi te mlaiše, te iste obyme, vleče proč inu gre v to Macedonio. [2] Inu kadar ie te iste kraie obhodil inu nee opominal z dostimi besssedami, pride v to Gerško deželo \3]inu ondu dopernesse try me-sice. Kadar sopag nemu od tih Iudov zastave bile nareiene, kadar se ie hotel v to Syrio pelati, pride nemu v missal se spet poverniti skuzi Macedonio. [4]Inu so vlekli ž nim noter do Azie iz te Beroe Sopater, iz te Tessaloni-kepag Aristarhus inu Secundus inu Gaius od Derbe inu Timoteus, iz te Azie Tihicus inu Trofimus. \5\Le-ty so bili šli naprei inu so čakali na nas v ti Troadi. i6]Mismo se pag od Filippos po teh opressnih dneh proč pelali inu smo v petih dneh k nim prišli v to Troado. Undu smo prebivali sedem dni. Inu 501 302 B. [7]Inu na en sobotni dan, kadar so ti mla-iši vkupe bili prišli kruh lomiti, Paulus ie ž nimi perpovedal inu ie hotel na drugi dan proč vleči. Inu ie to bessedo zavlekal noter do polnoči [8]inu dosti lesčerb ie bilu na tim istim hišnim podu, kir smo vkupe zbrani bili. [9]En hlapčič pag, s teim imenom Evtihus, ie v enim okni sedel. Pride na nega en globok sen inu v tim, kadar ie Paulus dolgugovu-ril, ie bil že več od tiga sna premagan, pade doli iz tiga tretygapoda inu ie bil mertov gor vzdignen. \i«\Pauluspag, ta gre doli inu 3. Reg. pade verhu nega, ga obyme inu reče: »Ne 4 zmotite se, zakai nega duša ie v nim.« [11] Natu on gre gori inu ie rezlomil ta kruh, ie Act. 2. ieidel inu ie veliku ž nimi govuril, de ie dan ' ' ratal inu taku se iepotleproč ločil. [12]Inu oni so tiga hlapčiča perpelali živiga inu so bili nekar malo potroštani. [i3\Mi smo pag stopili v to barko inu pelali se v ta Asson, undukai smo hoteli Paulusa gori vzeti, zakai on ie bil taku poročil inu on ie hotel po zemli k nom poiti. \14\Inu kadar v tim Assonu vkupe pridemo, vzamemo neNn 5 ga I7;, C. 303| 1 Kr 17,17-21. 2 Kr 4,32-35. 304| Apd 2,42.46. 1 Kor 10,16. 304 305| Apd 21,13. Act. 2i.3' D. 306| So. 307| Apd 19,10. 308| Lk 24,47. Act. ip.30 Luc. 24.3' ga gori inu pridemo v to Mytileno. \15\Inu od unot sepelamo, pridemo na drugi dan proti Chiu. Potle zdaici na drugi dan dotegnemo Samumo inu ostanemo v ti Trogilly inu v iutrišni dan pridemo v to Mileto, \16\zakai Paulus ie bil naprei vzel mumu Efeza se pelati, de bi v ti Azy tiga čassa ne mudil. Za-kai on ie hitel, aku bi nemu mogoče bilu, de bi ta vinkuštni dan obhaiel v tim Ieruzale- mu. [1i]I Inu od Mileta pošle on v to Efezo inu pokliče k sebi te stariše te cerque, wnkateri, kadar prido k nemu, pravi k nim: »Vi vei-ste od tiga perviga dne, na katerim sem v to Azio prišal, koku sem ta vus čas per vas bil. [19]Sem služil timu Gospudi zo vsopohlevsči-no tiga serca inu z mnogimi selzami inu iz-kušnavami, katere so se meni pergudile od sovražnih zastav tih Iudov, \20]koku iest ne-sem ništer zaderžal tih riči, katere se306 vom pridne bile, de bi vom ne bil oznanil inu vas učil očitu inu susebpo hišah. \21]Inu sem pri-čoval obuim, tim Iudom inu tim aydom, to pokuro pruti Bogu inu to vero na našiga Gospudi Jezusa. \22\Inu z^ai pole, iest iest, zvezan od tiga Duha,grem v tu Ieru-zalem, ne veim, kakove riči se bodo meni v tim istim godile, samuč de S. Duh po vseih Act. 21.309 309| Apd 21,4. meistih pričuie inu pravi, de zve^e inu nadluge undukai na me čakaio. \24\Oli iest za tu 2. Tim. 2.310 310| 2 Tim 2,10. ništer ne rodim, meni samimu ta život tudi nei taku lub, de iest le-ta moi tek dokonam z vesseliem inu to službo, katero sem pryel od tiga Gospudi Jezusa hpričovanu ta evangelium od tegnade Božye. [25]Inu zdai pole, iest veim, de vi vsi, vmei katerimi sem iest hodil inu pridigal tu kralevstvu Božye, ne bote več moiga obličia vidili. \26]Natu iest z vami na ta današnidan zapričuiem, de sem 2. Reg. 3. 311| 2 sam 3,13. , , , ; • • Dan. 13.311 Dan 13: Dan ima le 12 iest cist od vseh kry, [27]zakai iest vom nesem poglavij. ništer zaderžal, de bi vom ne bil oznanil vus svit Božy. \28]Natu merkaite tedaisami nase inu na tu vse kardelu, vmei katerim ie vas S. Duh postavil h tim šcoffom, de imate pasti to Cerkou Božyo, katero ie on dobil s to suio kryo. [29]Zàkai le-tu iest veim, depo mui i. Tim. 4. 312| 1 Tim 4,1. odhudni prido vmei vas težki vulkuvi, kir et. 2. 2 Pt 2,1. tega kardela ne bodo šonali. Inu 313| Jn 13,154. 1 Jn 2,19. Ioh. 13. 5l 1. Ioh. 2.3 [30] 314| 2 Kor 11,8; 12,14. 315| 1 Mz 3,19. 1 Kor 9,10-18. 2 Tes 3,8. 316| Sir 4,15. Inu iz^ vmei vas z anih vstano gori možie, kir bodopreobernene riči govurili, de za sebo te mlaiše odpelaio. [31]Zatu čuite, spomislite, de iest nesem nehalskuzi try leitaponoči inu podnevi s teimi selzami eniga vsakiga opo-minati. \32]Inu zdai, lubi bratie, iest vas izročim Bogu inu tei bessedi nega gnade, kateri ie mogoč vas gori sezidati inu dati vom to erbsčino vmei vsemi teimi, kir soposviče-ni. [33]Inu iest nesem obeniga, ne srebra, ne zlata, negvanta želil, \34]temuč, koker vi vei-ste, de le-te roke so mui potrebi inu tim, kir so z meno bili, služile. \35]Iest sem vom vse riči 2.. '^llr,ss, 3.315 pokazal, de taku s teim delanem se moraio ty šibki gori deržati inu zmisliti na te bessede tiga Gospudi Jezusa, kir ie on dial: 'Dati ie Eccles. 4.316 veliku bule koker vzeti.'« \36]Inu kadar ie letu bil izguvoril, poklekne doli na kolena inu moli zo vsemi žnimi. [37]Inu tedai vstane en velik plač od nih vseh inu so padali okuli garla Pauloviga, so ga kušovali inu žalostni bili, [38]nerveč za te bessede volo, kir ie dial, de ne bodo nega obličia več vidili, inu ga iz-premeio do barke. TA 2. Cor. 11, i^.314 , Gen. 3. 1. Cor. 9. TA XXI. CAP. A. S. Paul se pela od Mileta suiemi tovariši v Cov, potle v Rodis inu v Pataro, pusti Cypro na levo roko, se perpela v Syrio inu pride v Tyro. Ondu ty verni branio nemu poiti v Ieruzalem inu ga poštenu odpravio. B. S. Paul pride suiemi tovariši v Cezareio, v Filippovo diakona hišo. V ti Agabus prerokuie, de Paulus bode v Ieruzalemu ulovlen. C. Iz te Cezareie vleče s. Paul ravnu v Jeruzalem, undu Jacopu inu drugim pridigariem pravi, kar ie s pomočio Božyo per tih aydih opravil, se očisti po judovski šegi, tim šibkim vernim ludom k službi. D. S. Paul ie od ludov uiet, v tim templi so ga hoteli umoriti. Tiga ie ta visši capitan čez vuisko kumai otel, ga ie pustil z dveima ketinama zvezati inu pelati v ta žolnerski stan. KAdar se iepag bilu zgudilu, de smo se a. od nih odtergali inu proč pelali, pridemo z ravnim tekom v ta Coum inu na drugi dan v ta R^dis inu od unod v to Pataro. [2] Inu kadar smo mi eno barko nešli bili, katera ie plavila v to Fenicio, smo v to isto stopili inu pelali se. \3]Inu kadar smo to Cypro zagledali, smo mi to isto na levo stran pustili inu smo se pelai v to Syrio inu smo prišli v Tyro, zakai undukai ie imeila ta barka nee butoro vunpoložiti. \4\Inu kadar smo bili te mlaiše 3i7| Apd 20,22-23. Act. 20.3 B. 3i8| Apd 6,5; 8,40. 3i9|Jl 3,1. 320| Apd 11,28. Act. 6, loel ; Act. ii.3 mlaiše nešli, smo undu ostali sedem dni. Ty so Paulusu pravili skuzi ta Duh, de bi ne imel gori puiti v tu Ieruzalem. \5]Potle, kadar smo mi te iste dni dopolnili, smo se ločili inu smo šli proč. Inu oni vsi so nas izpremili s teimi ženami inu otruki, dotle smo vunkai iz^ meista prišli inu smo na breigu doli pokleknili inu molili. \6\Inu kadar smo eden od ti-ga druziga slovu vzeli, stopimo v to barko, oni pag se poverno h timu suimu. [i]Mi smo pag to vožno dokonali od Tyra inu smo prišli doli v to Ptolemaido inu smo tim bratom zdravieprossili inu smo ostali en dan per nih. [8] Na drugi dan pag mi, kir smo s Paulusm bili, smo vlekli proč inu smo prišli v to Cezareo. Inu gremo noter v to hišo tiga Filippa, evangelista, kateri ie bil eden iz tih sedem, inu ostanemo per nim. [9] Ta isti ie imel štiri sčere, te so dečle bile inu so prerokovale. [10]Inu kadar smo undu več dni ostali, pride doli iz te Iudeie en prerok s teim imenom Agabus. [mTa isti, kaddar ie k nom prišal, ie vzel Paulusov paas inu zveže suie roke inu noge inu pravi: »Le-tu 318 319 »Le-tupravi S. Duh, tiga moža, kateriga Act. i.321 ie le-tapaas, bodo ty Iudi v Ieruzalemu taku zvezali inu ga izpade v te roke tih ay-dov.« \i2\Kadar smopag le-tu slišali, smo ga mi inu ty, kir so tiga istiga kraie bili, pros-sili, de bi nekar gori v Ieruz^lem ne vlekal. [i3\Tedai Paulus odgovori inu pravi: »Kai tu delate, de se plačete inu žaluiete moie serce? Iest sem gvišnu pernaredan nekar le samuč Act. 2.322 zvezan biti, temuč tudi umreiti v tim Ie-ruzalemu za tu ime tiga Gospudi Jezusa.« [i4]Inu kadar se nei pustil pregovoriti, smo mi omelčali inu diali: »Tiga Gospudi vola Matth /8/:3' se izidi.« [15]Inu po tih istih dneh se mi perpravimo inu vličemo gori v Ieruz^lem. [i6\Inu z nami so tudi šli eni iz tih mlaiših od Cezareie inu so pelali sebo eniga Mnazona iz Cypra. Ta ie en star mlaiši bil, per tim bi bili imeili erpergovati. \i7\Inu kadar smo v Ieruzalemprišli, so nas ty bratie radi gori vzeli. [i8]Na drugi dan pag Paulus gre z nami h timu Iacopu inu vsi stariši prido undu vkupe. [i9]Inu kadar ie nim bil tu zdravie prossil, ie on pravil po redu enu za drugim, kai ie Bug sturil vmei temi aydi 321| Apd 1,2. 322| Apd 2,46. C. 323| Poškodovano mesto je emendirano po izvirniku s sg. R 10016 (Rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana), sicer Mt 6,10. 324| 4 Mz 6,9. Apd 18,18. Num. 6. Act. I8.324 325| Apd 15,20-21. Act. I5.3 326| Apd 24,25. Act. 24.51 aydi skuzi nega službo. [20]Onipag, kadar tu zaslišio, česte tiga Gospudi inu reko: »Brat, ti vidiš, kuliku tissuč Iudov ie, kir veruio, inu le-ti vsy so sylnu periatel tei postavi. [2i] Oni so pag od tebe slišali, de ti vse Iude, kir so vmei aydi, vučiš, de od Moizesa stopio, inu praviš, de nih otruk ne imaio obrezati, ne živeiti po tih starih navadah. \22]Nu, kai ie tedai zatu, ta množica vsai mora vkupe priti, zakai oni bodo slišali, de si prišal. [23] Sturi tedai le-tu, kar mi tebi pravimo. Mi imamo štiri možje, ty imaio eno zalublene na sebi. [24iTe iste vzemi k sebi inu očisti se ž nimi inu vagai to ceringo na nee, de obryo nih glave inu de vsi zveidio, de tu ništer nei, kar so od tebe slišali, temuč de ti tudi hodiš inu deržiš to postavo. [25]Ampag tim, kir so verovali iz tih aydov, smo mi pissali inu postavili, de oni tih riči ništer ne imaio deržati, samučde se varuio pred teim, kar ie tim malikom of^anu inu pred kryo inu pred zadušenim inu pred curbaryo.« [26]Natu Paulus vzame k sebi te možje inu na drugi dan se očisti, gre ž nimi v ta tempel inu oznani tu dopolnene tih dni tiga očistčena, dotle dotle se ie za eniga vsakiga nih ta offer ofro-val. \27]Kadar so pag ty sedem dni blizi bili d. dopolneni, ga ty Iudi iz Azje v tim templi zagledaio, zmotio ta vus folk inu vergo te roke na nega [28]inu vpyo: »Vi, izraelski mo-žie, tecite hpomočain. Le-ta ie ta človik, kirpovsod vse ludi vuči našimu folku inu postavi inu meistu zuper. Verhu tiga ie on tudi te Gerke v ta tempel perpelal inu ie le- 327| Štura|. tu svetu meistu stural.««3-2 \29]Zakai oni so Act. 20. 328|Apd20,4. 328 r-r" r- rr - v- • • 2. Tim. 4. 2 Tim 4,20. Irojima, Ejezeria, žnim v tim meistu vi-dili, tiga so oni menili, de bi ga Paulus bil notar v to cerkovpelal. [30]Inu vse meistu se ie bilu zmotilu inu rata enu stečene tiga fol-ka. Inu popadeio Paulusa, ga vleko vunkai iz tiga templa inu zdaiciso bile te dauri za-perte. [31] V tim pag, kadar so ga hoteli ubyti, ie bilupovedanu timu visšimu žolnerskimu altmanu, de ie vse Ieruzalem gori vstalu. [32] Kateri zdaici vzame k sebi žolnerie inu te altmane inu teče vmei nee. Inu kadar oni tiga visšiga altmana inu te žolnerie ugleda-io, nehaio Paulusa byti. [33] Tedai ta visši altman perstopi, ga prime inu ukaže, de se Oo zveže zveže z dveima verigama, inu ie vprašal, du bi on bil inu kai ie sturil. [34]Inu ty eni iz^ tiga folka so tu enu vpyli, ty eni pag enu drugu. Inu kadar ne mogelništer gvišniga zastopiti šumom, ie ukazal nega v ta camp pelati. [35] Inu kadar on h tim štengompride, pergudi-lu se ie, de so ga ty žplnery morali nesti za-volo te syle tiga folka, [36]zakai veliku folka ie šlu za nim inu so vpyli: »Leproč ž nim!« [3i] 329| Lk 23,18. Luc. 23.329 Inu kadar ie Paulusglih v ta camp imel pe- lan biti, reče k višimu altmanu: »Smem li s tebo govoriti?« On pravi: »Umeš ti gerški? [38]Nei li si ti ta Egiptovec, kir si pred le-te-imi dni eno zmešnavo sturil inu si izpelal v topusčavo štiri tavžent hudih ra^bonikov?« [39]Paulus pag pravi: »Iest sem en iudovski 330| Apd 9,11; 22,3. Act. p, 22.330 človik i^ Tarzie, en purgar eniga imenova- niga meista v ti Cilicy. Iest tebe pagprossim, dopusti ti meni h timu folku govoriti.« [40] Inu kadar on nemu dopusti, stopi Paulus gori na štenge, magne z roko h tim ludem inu kadar se velika tihota sturi, govori k nim z iudovskim iezikom inu pravi. TA ta xxii. cap. TA XXII. CAP. A. Paulus se dolgu izgovarie pruti iudovskimu folku, nim pravi, od kod ie on, kei ie zreien, h komu ie v šulo hodil, de ie kersčenike lovil, koku ga ie Jezus poleg Damaska doli pobil inu osleipel. B. S. Paul pričuie tudi s teim Ananiom, kir ga ie kerstil, inu s to martro s. Stefana, de ie on poprei te kersčenike moril. C. Iudi kriče čez Paulusa, de se ima umoriti. Natu capitan zapovei ga tepsti tar izupra-šovati. Kadar pag zvei, de ie en rimski purgar, ga izpusti inu ga postavi pred to iudovsko pravdo. T I, možie, bratie inu očevi, poslušal- a. V te to muio izguvor, katero vom zdai naprei pernessem!« v^Kadar so pag oni zaslišali, de ie z iudovskim iezikom govuril, so oni še vegši posluh dali. Inu on pravi: \3\»Iest sem en iudovski mož, royen v ti Tarzy te Cilicie, ampag zweien v le-tim meistu per gamalielskih nogah inu sem s flissom vučen Act. 3, 9, 21.33 v ti očetovi postavi. Sem bil en aifrar Božy, koker ste tudi vi vsi današni dan, inu sem Act. 9, 26. le-ta pot noter do smerti preganel. [4]Iest sem Gialoir.'33'25. nee vezal inu izdaial v te ieče, kmalu te možie inu te žene, [5]koker tudi ta visši far ie ta muiapriča inu vsa družba tih starišev, od katerih sem bil listy vzel inu Oo 2 sem 331| Apd 3,14; 9,1-2; 21,28. 332| Apd 9,1-2; 26,9-11. 1 Kor 15,9. Gal 1,13.23. sem vlekal h tim bratom v to Damašco, de bi te iste tudi, kir so undu bili, zvezane v tu Ieruzalem perpelal, de bi martrani bili. [6] Pergudilu se iepag, kadar sem na tim potu bil inu sem blizi Damašca prišal, okuli pul-dnevi obbliska mene na naglim ena velika luč iz^ nebes. [7]Inu iest padem na tla inu sem slišal eno štimo, ta ie diala k meni: 'Saul, Saul, zakai ti mene preganeš?' \8\Iest sempag odguvoril: 'Du si ti, Gospud?' Inu on pravi k meni: 'Iest sem ta Je^us Na^arenski, kateriga ti preganeš.« \9]Inu ty, kir so bili z me-333| Dan 3,7; 10,7. Dan. 3, 10.333 no, so to luč vidili inu so se bili prestrašili, ampag to štimo, kir ie z meno govuril, neso slišali. \io]Iest sem pag rekal: 'Gospud, kai iest imam diati?' Ta Gospud pag pravi k meni: 'Vstani gori inupuidi v to Damašco inu undu bode tebi povedanu od vseh riči, katere so tebi perpravlene, de imaš sturiti.' \ii]Inu kadar iest od tiga blesčena te iste luči nesem vidil, sem bil per roki pelan od tovar-šev, kir so z meno bili, inu pridemo v to Da-mašco. 334| Manjkiae"živeaim(is5spu B. [12]Inu3^34 en Anaias, en bogaboieč mož^po tei postavi, ta ie imel dobru pričovane od vseh vseh Iudov, kir so undukai prebivali. [13\Ta isti pride inu perstopi k meni inu pravi: 'Saul, brat, pogledai gori.' Inu iest v ti isti Act. 9.335 uri v nega pogledam, \14]on pagpravi: 'Bug naših očetov ie tebe perpravil, de spoznaš nega volo in de vidištiga pravičniga inu de slišiš to štimo iz nega vust. Ms^Zakai ti boš nemu ena priča poleg vseh ludi, tih riči, katere si ti vidil inu slišal. \16]Inu zdai, kai ti odlašaš? Vstani gori inu kersti se inu operi te tuiegreihe, kličeiočna tu ime tiga Gospudi.' Rom. 10. [17]Pergudilu se ie pag, kadar sem se bil spet v tu Ieruzalempovernil inu sem molil v tim templi, de sem bil zamaknen \1i\inu sem vidil nega, kir ie dial k meni: 'Hyti inu puidi Matth.^10. vunkai hitru iz Ieruzalema, zakai oni ne- 9. bodo tvoiga pričovane gori vzeli od mene.' [19] Inu iest sem dial: 'Gospud, oni veido, de sem iest le-te, kir so na te verovali, v to ke-iho vlačil inu byl po slednih šulah. [20]Inu kadar se ie prelivala ta kry tiga Stefana, tuie Act. 7.338 priče, sem iest tudi poleg stal inupervoloval h ti nega smerti in sem varoval tih gvant, Act. 13. kir so nega ubyali.' \21\Inu on ie dial k meni: :EJ,lie1^S. 3.339 'Puidi kiakai, zakai iest hočo tebe deleč h tim aydomposlati.'« Oo 3 Inu 335| Apd 9,16. 336| Rim 10,20. 337| Mt 10,17. Apd 9,21. 338| Apd 7,58. 339| Apd 13,28. Gal 1,13. Ef 3,8. C. [22]I 340| Uržaha. 34i| Jn 18. Joh. i8.34 2]Inu oni so nega poslušali noter do le-te bessede, potle vzdigno gori nih štimo inu pravio: »Vzami proč taciga od te zemle, za-kai onu nei spodobnu, de bi on imel živ biti.« [23]Kadar sopag oni taku vpili inu nih gvant doli metali inu lučali ta prah gori v ta luft, \24]ukaže ta viši altman, de se pela v ta camp, inu zapovei, de se ima s tepenem izuprašovati, de bi veidel, za kakoviga ur-zaha340 volo bi oni čez nega vpili. [25] Inu kadar nega s teimi iermenistisno, pravi Paulus h timu nižjmu altmanu, kir ie poleg stal: »Aku se spodbi eniga rimskiga člove-ika inu kir nei ferdamnan, gai^lati?« [26] Kadar tu ta niži altman zasliši, gre h timu visšimu altmanu inu oznani tu nemu, rekoč: »Gledai, kai hočeš diati, zakai ta člo-vik ie en Rymlan.« [2i]Natu ta visši altman k nemu gre inu pravi k nemu: »Povei ti meni, si li ti en Rymlan?« On pag pravi: »Ia!« [28]Inu ta visši altman odgovori: »Iest sem za veliko sumo denariev le-topurgaryo dobil.« Paulus pagpravi: »Iest pag to imam skuzi roistvu.« [29]Natu ty, kir so ga imeili izuprašati, gredo zdaici od nega inu ta visši altman altman se ie potle tudi bal, kadar ie z^eidel, de ie on en Rymlan bil inu de ga ie on bil zvezal. ['30]Na drugi dan iepag on hotel gvi-šnu veiditi, za kakoviga ur^aha volo ie bil on od Iudov zatožen. Razveže nega od tih zavez inu ukaže, de ty visši fary vkupepri- Act. 23.342 342| Apd 23,1. do inu vus nih svit, potle ie Paulusa perpe-lal naprei inu ga ie vmei nee postavil. TA XXIII. CAP. A. S. Paul začne pred duhovskimi inu deželski-mi visšimi govoriti. V tim en šcof veli nega na zobe udariti. B. Zavolo Paulusa vstano velike partye vmei teimi, kir so s farizeimi inu saduceimi der-žali. V tim capitan zapovei Paulusa spet v ta camp pelati. Kristus potrošta Paulusa. C. Ena družba Iudov vkupe persežeio, de hote Paulusa umoriti. Kadar tu Paulus skuzi suiga mladiga stryca zvei, pusti tu timu visšimu capitanu povedati. D. Claudius Lyzias, en aydovski kapitan, ta ie zveistu su-iemi žolnermi s. Paulu pomagal od iudovskih rok. KAdar pag Paulus ta svit ravnu rez- A. gleda, pravi: »Mo^ie inu bratie, iest sem zo vso dobro vistio hodil pred Bugom Act. 24. 343| Apd 24,16. noter do današniga dne.« \2]Natu ta visši Joìi.2!0!'.343 Jnr128!22^-23. far Ananias zapovei tim, kir so poleg Oo 4 nega 344| 5 Mz 17,11. 345| 2 Mz 22,27. 346| Fil 3,6. Mt 23,13. Lk 20,27. 347| Apd 21,31. Exod. 22.a B. Phil. 3. Matth. 23,. Luc. 20.346 Act. 21.3' nega stali, de biga na vusta udarili. [3lTe-dai Paulus pravi k nemu: »Ti, pobelena stena, Bug bode tebe udaril! Ti sidiš, de mene imaš soditi po tei postavi. Inu zuper to postavo ti veliš mene biti!« \4]Inu ty, kir so poleg stali, pravio: »Ti timu božymu vi-sšimu fariu hudu rečeš?« \5\Paulus ie pag rekel: »Bratie, iest nesem veidil, de bi on šcof bil, zakai onu ie pissanu, timu visšimu tuih ludi ti ne imaš hudu reči.« [6] Kadar ie pag Paulus veidel, de en deil ie tih saduceieriov bil inu ta drugi tih fari-zeiov, zevpye v tim sveitu: »Vi, možie inu bratie! Iest sem en farizeus inu eniga fari-zeia syn. Iest sem zavolo vupana inu gori-vstanena tih mertvih zatožen.« \7]Inu kadar on le-tu reče, vstane en kreig vmei farize-iermi inu saduceiermi inu ta množica se narazen rezdili. \8]Zakai ti saducei pravio, de nei obeniga gorivstanena od smerti, ne angela, ne duha. Ty farizeipag spoznaio obuie. [9]Inu se sturi en velik šrai inu typis-sary tiga farizeiskiga platu vstano gori, štritaio inu pravio: »Mi na le-tim človeku ništer hudiga ne naidemo. Ie li pag en duh oli Deut. I7.344 oli en angel ž nim govuril, [mi ne hočmo se z Bug om štritati. «348 mJ C. o]Inu kadar ie enu veliku rezdilenegori vstalu bilu, se ie bal ta visši altman, de bi Paulus od nih na3'4'9 rez- Act. 16, 28.35 tergan ne bil. Ukaže tim žolneriom doli puiti inu ga iz^ ^ih izdreiti inu pelati v ta camp. [mTo drugo nuč pag ie ta Gospud poleg nega stal inu ie dial: »Paul, bodi dobriga serca, zakai koker si ti od menepričoval v Ephes. tim Ieruzalemu, taku moraš ti tudi v tim im. 1. Rymu pričovati.« \12]Kadar se pag dan sturi, se eni Iudi vkupe zbero, ty so se bili zekleli, rekoč, de ne hote ne ieisti nepyti, dotle oni Paulusa ne ubyo. [13]Inu nih ie bilu več koker štiridesseti mož, kir so bili le-tapunt sturili. [l4]^ygredo h tim visšim fariem inu starišem inu so diali: »Mi smo se sylnu zakleli, de ne hočmo ništer okussiti, dotle Paulusa ne ubyemo. [15] Na tu tedai daite vi zdai na z^ane timu visšimu altmanu inu sveitu, de nega iutri k vom naprei perpela, koker de bi hoteli kako gvišno reič od nega spoznati. Mi pag, preden q vom blizi pride, smoperpravleni nega ubyti.« \16]Kadar ie pag Pauluve sestre syn Oo 5 le-to 348| Trubarjev besedilni dodatek (v oglatem oklepaju); pasaža se v SSP ne nahaja. 349| Ne. 350|Apd 16,22-23; 28,21. 351| Ef 3,1-2. 2 Tim 1,8: Obe ref. nenatančni, sicer Apd 23,11. le-to hudo zastovo zaslišal, pride inu gre noter v ta camp inu Paulusu povei. [1i]Paulus pag pokliče k sebi eniga od tih niž^h altma-nov inu pravi: »Pelai le-tiga hlapčiča h timu visšimu altmanu, zakai on ima nemu eno reič poveidati.« \18]Inu on nega vzame inu ga pela h timu visšimu altmanu inu pravi: »Ta zvezani Paulus ie mene k sebi poklical inu prossil, de le-tiga hlapčiča h tebi perpelam. Ta bode tebi nekai povedal.« [19] Inu ta visši altman prime nega za roko inu ga odpela suseb na eno stran inu ie nega vprašal: »Kai ie tu, de ti imaš meni poveidati?« [20]On pagpravi: »Ty Iudiso se vkupe na tihim izguvorili, de bodo tebe prossili, de na iutrišni dan Paulusa pred ta svit naprei pelaš, koker de bi hoteli od nega nekaigvi-šniga izuprašovati. [21ìTi pag ne dei po nih voli, zakai več koker štiridesseti mož streigo na nega, kateri so se zakleli ne ieisti nepyti, dotle nega ne ubyo, inu oni so zdai perpra-vleniinu čakaio, de nim tu oblubiš.« D. [22] Natu ta visši altman pusti tiga hlapči- ča od sebe inu nemu zapuvei, de tiga, kar kar ie nemu povedal, nikomer ne pravi. [23] In on pokliče k sebi dva niža altmana inu reče: »Perpravite dveistu žolneriev, de gredo do Cessareie, inu sedemdesset koni-kov inu dveistu strelcev na tretyo uro te noči. [24]Pernaredite tudi te živine, de Paulusa gori possade inu de žjher tar zdraviga perpelaio h timu Felixu, dežel- skimu flegariu.« \25]Inu on pisše en lyst z le- Act. 21. 352| Apd 21,31-33. takimi bessedami: \26]»Iest, Claudius Lyzi- as, timu mogočimu Felixu, deželskimu flegariu, zdravieprossim. [27]Le-tiga moža so ty Iudi uieli inu kadar so ga hoteli ubyti, h timu sem iest z muiemi žolnermi prišal inu kadar sem zredil, de ie on en Rymlan, sem ga od nih ottel. \28]Inu sem hotel veiditi, za kakoviga uržaha volo oni tožjo čez nega. Sempelal nega v nih svit, Act. 12.353 353| Apd 12,6. \29]tukai sem nešil, de oni čez nega tožjo za volo vprašane te nih postave. Ampag obe- ne tožbe ne ima, kir bi bila vredna te Act. 23.354 354| Apd 23,3. smerti oli te ieče. [30]Inu kadar ie meni po- vedanu bilu, de eni Iudi na nega strego, sem ga zdaiciposlal h tebi inu sem tudi tim tožnikom zapovedal, de, kar oni imaio zuper nega, pred tebo povedo. Der- 355| Besedilo v oglatem oklepaju je Trubarjev dodatek; v SSP tekst ni naveden. 356| 5 Mz 17,12. Deut. I7.35 Derži se dobru.]«^'5'5 [3iTy žplnerypag, koker ie nim bilu naloženu, vzamo Paulusa inu ga pelaio ponoči v to Antipatrido. \32]Inu na drugi dan puste te konike ž nim vleiči, oni se pagpoverno v ta camp. [33]Kateri, kadar pri-do v to Cezareio, dado ta lyst timu deželski-mu flegariu inu postavio Paulusa tudi pred nega. [34]Inu kadar ta dež^lski flegar ta list prebere, vpraša nega, iz katere dežele bi on bil. Inu kadar ie on spoznal, de ie on bil iz^ te Cilicie, [35]ie dial: »Iest hočo tebe zaslišati, kadar tui tožniki tudi semkai prido.« Inu zapovei nega obarovati v ti Erodežovi rih-tni hiši. TA XXIIII. CAP. A. Ananias, šcof, inu ty rotary s. Paula za-tožio skuzi bessednika Tertulla pred Fe-lixom, deželskim flegariem. B. S. Paul sam sebe redle zuper to iudovsko tožbo odgovori. C. Deželski altman Felix, kir ie veidil, de se Paulusu syla godi, odloži to tožbo inu pravdo, ž nim čestu govori, bi rad denarie za nega imel. Tim Iudom k službi ga v vozi zapusti. A. P Otle čezpet dni vleče doli Ananias, ta ta visši far, s teimi stariši inu s teim Ter-tullom, bessednikom, ty se iz^ažo pred teim deželskim flegariem zuper Paulusa. [2]Inu kadar ie Paulus bil poklican, začne ta Ter-tullus tožiti, rekoč: »Mogoči Felix, potle Act. mi v veliki[m']myru živimo pod tebo inu de se le-te riči prov rovnaio vmei le-timi ludmi skuzi tuie pregledane, [3]tu mi vselei inu zo vso hvalo gori vzamemo. \4]De iest pag tebe dale gori ne deržjm, prossim iest tebe, de nas enu malu poslušaš po tuim pe-riatelstvum. \5\Mi smo le-tiga moža nešli škodliviga inu kir vsem Iudom po vsim sveitu zmešnavo gori vzdiguie inu ie tih eden, kir ta nazarenski orden začene, [6]on Act. se ie tudi izkussil ta tempelšturati. Kateriga smo mi tudi uieli [inu smo ga hoteli soditi po naših postavah. [7]Ampag Lysias, ta visši altman, ie h timuprišal inu ie nega z veliko sylo iz naših rok izderl inu za-povedal nega tožnikom priti h tebi.]359 w^Od kateriga, aku hočeš izuprašovati, moreš ti sam od le-tih vseih riči zveiditi, za katerih volo mi tožimo čez nega.« [9]Inu ty Iudi po-terdio inu so diali: »Timu ie taku.« Pau- 23, 25. 357| Apd 23,1; 25,2. 358| Apd 21,28. 359| Besedilo v oglatem oklepaju v SSP ni objavljeno. S58 B. 360| Apd 21,15. 36i| Mt 10,18. Mr 8,34. Lk 12,11. 362| 2 Mz 3,21. Mt 3,2. 363| Apd 23,6. 364| Rim 15. Nečitljivo, sicer 1 Kor 9,20. Act. 2i.3' Matth. io. Marc. 8. Luc. i2.361 Exod. 3. matth.3.362 Act. 23.3' Rom. 15. 5. Cor. 0.364 [10]Paulus pag, kadar ie nemu ta deželski flegar bil megnil, de ima govoriti, odgovori: »Kadar iest veim, de si ti uže dosti leit letih ludi en rihtar bil, iest hočo s teim bulšem sercem sam sebe odgovoriti. [11]Zakai ti moreš dobru spoznati, de nei več koker dvanaist dni, kar sem iest prišal gori v Ieruzalem moliti. [12]Inu oni tudi neso mene nešli v tim templi s kum disputiraioč oli de bi iest bil kaku vkupe stekane tiga folka sturil, ne v tih šulah ne v tim meistu. \13\Oni tudi ne mogo dopernesti tiga, kar čez me to^o. [14LAmpag le-tu iest tebi spoznam, depo tim potu, kateri oni en orden imenuio, iest služim taku timu Bogu naših očetov, de iest veruiem vsi-mu, kar ie pissanu v ti postavi inu v tih prerokih. [15]Inu imam tu vupane na Buga, de bode tu vstanene tih mertvih, tih pravičnih inu tih krivih, na kateru oni tudi čakaio, [16] inu v tim istim se iest tudi flissam imeiti veden eno čisto veist, prez^šlakovpruti Bogu inu pruti ludem. [1i]Natu sem iest prišal čez^ veliku leit inu sempernessel tim muim ludem eno almožno inu te offre, [18]v katerih so oni C. oni mene nešli očistčeniga v tim templi, prez^ Act. I8.a vsiga folka inu šuma. [i9]Ampag eni Iudi iz Azje, kateri bi imeili tukai pred tebo biti inu tožiti, aku kai imaio zuper mene. [20] Oli nai le-ty oni sami poveido, so li kai kriviga na meni zapopali, kadar sem stal pred teim sveitom. [21]Samuč za le-te bessede volo, kir sem vpyl, stoieč vmei nimi: 'Od vstanena Act. 29. tih mertvih sem iest danas od vas zatožen!'« [22]Felixpag, kadar ie on le-te riči zaslišal, ie nee gori zavlekal. Zakai on ie dobru zastopil te riči, katere so k le-timu potu slišale, rekoč: »Kadar Lyzjas, ta visši alt-man doli pride, hočo to vašo rečizupraša-ti.« [23]Inu on zapovei timu nižjmu altma-nu, de Paulusa varuie inu de ga pusti na prostoru inu de nikomer ne brani od tih nega nemu služjti oli hoditi k nemu. [24]Po-tle čez^ nakuliku dni pride Felix suio ženo Druzillo, ta ie bila ena Iudina, inu pokliče k sebi Paulusa inu ie slišal od nega to vero v Kristusa. [25]Kadar ie pag govuril od te pravice, od tiga zderžane inu tiga prihodniga sodniga 365| Apd 18,6. Jer. 39. „ Act. 27, 28.3' 366| Apd ima 28 poglavij, sicer Apd 23,6. 367| Jer 39,17. Apd 27,10; 28,43. sodniga dne, se Felix prestraši inu odgovori: »Puidi zdai kiakai, kadar bom dober čas imel, hočo tebe poklicati.« \26]Inu on ie poleg tiga vupane imel, de bodo nemu od Paulusa denary dani, de biga izpustil. Za tiga volo ie nega gostu k sebi poklicoval inu ie ž nim govuril. [27]Kadar iepag dvei leiti minilu bilu, pride Porcius Festus na Felixou mei-368| Apd 25,9. Act. 25.368 stu, Felixpag ie hotel tim Iudom eno do- bruto izkazati, pusti Paulusa v ieči za sebo. TA XXV. CAP. A. S. Paul ie iznov pred Festusom od judovskih, deželskih inu duhovskih visših zatožen. Tim on po pravdi odgovori inu suie pravdane odloži v Rym pred tiga cessarie. B. Festus pravi Agrippu inu nega ženi oli sestri Bernici, zakai ie s. Paul ui-et, v tim on cilu špotlivu od Kristusa inu od naše vere govori. C. S. Paul ie perpelan pred krala Agrippa inu pred druge mahtig ludi, pred teimi Festus sam pričuie, de s. Paul ie od ludov po krivim zatožen. A^ Atu, kadar ie Festus v to deželo bil .1. ^ prišal, vleče on potle čez try dni iz te Cezareie gori v Ieru^alem. [2]Inu ta viši far far inu ty ner pervi tih Iudov se iz^ažopred nim zuper Paulusa inu ga opominaio inu prossio [3]zaperiazen zuper nega, de biga on pustil v Ieruzalem perpelati. Inu oni so stre-igli na nega, de bi ga ubyli na tim potu. [4] Festus pag odgovori: »Paulus ie obarovan v ti Cezarei,« ampag on sam v kratkim kiakai puide. [5]»Natu, kateri vmei vami mogo,« pravi on, »ty z nami red doli de gredo inu aku ie kaka krivina na tim možu,ga zatožno.« [6]Inu kadar ie vmei nimi bil večkoker desset dni, gre on doli v to Cezareo. Inu na drugi dan sede on na ta pravdni stol inu ukaže Paulusa perpelati. [7]Kateri, kadar ie bil perpelan, stopio okuli nega ty Iudi, kir so bili iz Ieruzaelma doli prišli, inu so dosti inu težke krivine zuper Paulusa naprei vlekli, katerih neso mogli dopernesti, [8]kadar se ie on odgovariel, de on z obeno ričio nei grei- šil, ne zuper to iudovskopostavo, ne zuper ta Act. 24, 28.369 369| Apd 24,5-6; tempel, ne zuper tiga cessarie. \9\Festus pag se , . ie hotel tim Iudom dober sturiti, odgovori Paulusu inu pavi: »Hočeš li gori v Ieruzalem poiti inu undukai od tih riči soien Pp biti 370| Apd 24,27. B. Act. 24.3 37i| 5 Mz 17,2-4. Deut. I7.33 biti pred meno?« \10\Paulus pag reče: »Iest stoimpredcesariovimpravdnim stolom, tu-kai iest imam biti obsoien. Tim Iudom iest nesem ništer žaliga sturil, koker ti tudi bule veiš. [11] Sem li pag kai škodoval oli kai te smerti vredniga sturil, iest se ne odpoveim umreiti. Akupag tih riči obenih nei, za katerih volo oni čez^ me tožio, taku mene nim nisče ne more darovati, iest se vleičempred tiga cessarie.« [12ìTedaise Festus s teim sve-itom podgovori inu odgovori: »Ti si se na tiga cessarie potegnil, h timu cessariu pui-deš!« [13]Inu kadar ie nakuliku dni minilu bilu, Agrippa, kral, inu Bernice ta prideta doli v to Cessareio tiga Festusa pryemati. [14]Inu kadar sta dosti dni undu prebivala, Festus povei timu kralu tu Pauluvu dolgovane inu pravi: »En mož^ ie od Felixa v ieči pusčen, [15] od kateriga, kadar sem bil v Ieruzalem pri-šal, so ty visši fary inu stariši tih Iudov meni poveidali inu so prossili, de biga imel od života diati. \16]Katerim sem odguvoril: 'Tim Rymlanom nei navada nada3^ komu k šlužbi dati končati eniga 372| (Na)vada. človeika, preden ta, kir ie zatožen, ima te tožnike vpričo inu de prostor preime se odgovoriti na to tožbo.' [i7]Natu, kadar so oni bili semkai vkupeprišli, prez vsiga odlagane na drugi dan sedem na rihtni stol inu sem ukazal tiga možaperpelati. [ii]Od Act. 23.373 373| Apd 23,29. kateriga ty tožniki, kadar so vpričo stali, neso obene krivine naprei pernessli, kateri sem iest menil, [i9]temuč nekaku vprašane od nih norske božye službe so zuper nega imeili inu od eniga mertviga Jezusa, kateriga ie Pauluspoterioval, de ie živ. [20] Kadar iest pag taciga vprašana nesem rezoumel, sem dial, aku bi on v Ieruz^lem hotel puiti inu undukai z^volo tih riči so-ien biti. [2i]Kadar ie pag Paulus se vlekal, de bi obranen bil na cessarievu spoznane, sem zapovedal nega obarovati, dotle ga iest h timu cessariu pošlem. Agrippaspag pravi h timu Festusu: [22]»Iest bi tudi hotel tiga človeika slišati.« On pag pravi: »Iu-tri ga boš slišal.« Pp 2 Na C. [23]Na drugi dan pag, kadar ta Agrippas inu Bernice prideta z velikim pranganem inu gresta s teimi visšimi altmani inu ner-visšimi možmi tiga meista v to rihtno hišo, ie bil Paulus po tei Festusevi zapuvidi per-pelan. [24Tedai Festuspravi: »Ti, kral Agrippa inu vi vsi možje, kir ste tukai z nami, vi vidite tiga, za kateriga volo vsa množica tih Iudov v tim Ieruzalemu inu tukai ie bila k meni govoriti inu so vpyli, de 374| Apd 23,9; 26,31. Act. 23, 26.374 on ne ima dale živ biti. \25]Ampag iest sem znešil, de on ništer nei te smerti vredniga sturil. Ništer manepag, kadar se ie on na tiga cessariepotegnil, sem si naprei vzel nega poslati, [26]od kateriga ne imam ništer gvišniga, de bi timu gospudi pissal. Za tiga volo sem ga iest q vom perpelal inu nerveč h tebi, kral Agrippa, de po sturienim vpraša-nu iest bom imel kai pissati. \27]Zakai meni se en/a/nespodobna reič zdi, eniga ietnika poslati inu te krivine, za katerih volo ie zatožen, ne pustiti veiditi. TA TA XXVI. CAT. A. S. Paul se odgovarie pred Agri-ppom inu pravi od siuga ostriga, terdi-ga meniškiga lebna. B. S. Paul pravi Agrippu inu drugim, od koga inu kaku ie na tu kersčansko vero preobernen. C. Kral Agrippa, nega sestra oli žena Bernice, Festus inu vsi, kir so Paulusov odguvor slišali, spoznaio, de se Paulusu syla inu krivica godi. I Nu Agrippas reče h Paulusu: »Tebi ie A. perpusčenu samimu za se govoriti.« Te-dai Paulus iztegne to roko inu ie za se v ti massi govuril: \2\»Lubi kralAgrippa! Iest se štimam za srečniga, de se iest bom danas pred tebo odgovariel od vseh tih riči, za katerih volo sem iest od tih Iudov zatožen. [3] Potehmal ti vse te šege inu vprašane tih Iudov cilu dobru veiš. Obtu iest tebepros-sim, de mene volnuposlušaš. [4]Nu, mui leben, kir sem pelal od mladiu, kakov ie od začetka vmei muiemiludmi v tim Ieruza-lemu bil, veido vsi Iudi, \5]kir so meneper-vič poprei znali. Aku hotepričovane dati, de sem po tim ner terdnišim odnu33'5 te naše 375| Corr.: ordnu. božie službe ta leben deržal, zakai iest sem Pp 3 bil 376| Apd 23,6; 28,23. Fil 3,5. 1 Mz 3,15; 27,29. 5 Mz 18,2. Ps 15,5. 377| Jn 11,44. 378| Apd 8,3; 9,2; 22,15. Act. 23, 28. bil en farizeus. [6]Inu iest zdai tukai stoim Gen..33., 27. zatožen zavolo tiga vupana na to oblubo, kir Ps^ilm .1i8^.3i6 ie sturiena h tim našim očakom od Buga, \i\h kateri te naše dvanaist žlahte služeioč veden nuč inu dan Bogu vupaiopriti. Za le-tiga vupane volo, lubikral Agrippa, bom iest zatožen od tih Iudov. [8]Zakai bode tu per vas za nevernu soienu, de Bug te mertve gori loh. II.311 obuie? B. [9]Iest sem tudigvišnu menil zuper tu ime Jezusovu iz Nazareta s teim pruti štritanem dosti sturiti \10]inu koker sem sturil v tim Ieruzalemu, kir sem dosti svetnikov v kehah bil zaklenil, kadar sem Act. 8, p, 22.318 bil to oblast od tih visših farievpryel inu kadar so se morili, sem iest pomagal to pravdo reči. \11]Inu sem nee čestu po vseh šulah martral inupermoraval šentovati inu sem preveč nevumen bil na nee, sem nee tudi do tih prvih meist preganal. [12] Inu kadar sem za tih riči volo vlekal v to Domashco s to oblastio inu pomočio tih visših fariev, \13\sem iest vidil na tim potu obpuldne, o, kral, eno luč iz nebes, svit- lešo lešo koker tu sonce, ta se ie bila re^veitila okuli mene inu okuli tih, kir so z meno vlekli. [n]Kadar smopag mi vsi bili doli na ze-mlopali, sem iest slišal eno štimo, govoreč k meni, ta ie diala v iudovskim ie^iku: 'Saul, Saul, kai ti menepreganeš? Tebi bode težku zuper ta osten bercati.' [i5] Iest sem pag rekal: 'Gospud, du si ti?' On pag reče: 'Iest sem Jezus, kateriga ti preganeš. \i6]Ampag vstani gori inu stopi na tuie noge, zakai h timu sem se iest tebi perkazal, de tebe postavim k ani-mu služabniku inu k ani priči tih riči, katere si vidil, inu tih, katere hočo še tebi prikazati. \i7\Inu hočo tebe oteti od tih ludi inu od tih aydov, vmei katere iest tebe z^-ai pošlem, [18]de odprešnih oči, de se oberno od te teme h ti luči, od te oblasti tiga Hudiča h timu Bogu, de primo tu odpusčane tih grehov inu ta Esa. 60.379 379| iz 60,1-3. erb s teimi red, kir so posvičeni s to vero na mene.'\19\Natu, lubikral Agrippa, le-teinebeški prikazni iest nesem bil nepokoren, [20] temuč sem nerpoprei tim, kir so v tim Pp 4 Damaš- 380| Apd 2,38; 17,3. Act. 2, 17.3' C. 381| Jn 18,20. loh. i8.3' Damašcu inu v Ieruzalemu inu po vsei Iu-dovski dežei bili, potle tudi tim aydom oznanoval, de bi diali to pokuro inu se ober-nili h Bugi inu delali ta della, kir so vredna tepokured. [2i]Zà tiga volo so mene ty Iudi v tim templi uieli inu so se izkušovali mene ubyti. [22]Ampag skuzj topomuč Božyo sto-yim do današniga inupričuiem malim tar velikim inu druzjga ništer ne pravim, te-muč tu, kar so ty preroki inu Moizes, kar se ima goditi, pravili, [23]de Kristus ima terpe-ti inu ta pervi biti od tih, kir gori vstano od tih mertvih, inu de bode oznanoval eno luč tim ludem inu tim aydom.« [24] Vtim pag, kadar ie on le-tu za segovu-ril, pravi Festus z veliko štimo: »Paul, ti od vuma greš, ta velika pisma tebe noriga dela-io!« [25]Paulus pag reče: »Mui dobri Feste, iest ne grem od vuma, temuč risnične inu trezive bessede govorim. [26l7a kral le-te riči dobru vei, pred katerim iest tudi slobodnu govorim. Zakai iest menim, de tu obenu nei pred nim skrivenu, zakai le-tu nei v enim kotu sturienu. [27]Ti, kral Agrippa, veruiešli tim prerokom?Iest veim, de veruieš.« \28]^gri-ppapagpravi Paulusu: »Maihinu manka, de mene ne pregovoriš, de en kersčenik postanem.« [29]Paulus pagpravi: »De bi tu Bug hotel, de nekar le enu maihinu, temuč 1. Cor. 7.382 382| 1 Kor 7,7. veliku, nekar le ti, temuč vsi ty, kir mene danas slišio, taki bili, koker sem iest, vun- kai vzamem le-te zveze.« \30\Inu kadar ie on bil tu izguvoril, vstane ta kral gori inu ta deželski flegar inu ta Bernice inu ty, kir so ž nimi sideli. [31]Inu kadar stopio na eno stran, se vkupe zgovore inu pravio: »Le-ta Act. 23, 25.383 383| Apd 23,29; 25,25. človik ništer neisturil, kir bi te smerti oli te ieče vreidnu bilu.« [32]Inu Agrippa reče h timu Festusu: »Le-ta človik bi se bil mogel izpustiti, de bi se on na tiga cessaria ne bil po-teggnil.« Pp 5 TA 384| Kol 4,10.14. Col. 4.3' TA X^^II. CAT. A. S. Paul ie izročen luliusu, enimu nižimu altmanu, de ga z drugimi ietni-ki v Rym dopela, ta ga dobru derži na tim potu. B. S. Paul sveituie per tih le-ipih morskih portih čez zimo ostati. Mornary inu barkaroli ne hote, v tim čez nee prido mnogeteri hudi veitri inu velike fortune. Terčo to barko, izme-čeio vunkai blagu inu druge riči, se života ferbegaio. C. V ti nervegši inu ne-žihreiši fortuni s. Paul trošta te ludi s to oblubo, kir ie nemu bila skuzi angela sturiena, de oben od nih ne pogine. D. S. Paul druguč trošta te ludi v ti nežihri fortuni. Iei inu drugim veli ieisti, barka se rezbye oli vini vsi živi prideio na suhu. A. "V^Otle, kadar iepag bilu odločenu, de bi JL mi imeili v to Laško deželo se pelati, dado Paulusa inu ene druge ietnike čez eni-mu rotmaištru, s teim imenom Iuliu, od te cessarieve voiske. [2] Kadar pag v eno adra-mitisko barko stopimo, de bi imeili poleg Azye kiakai se pelati, se spustimo od te ze-mle. Inu ie z nami bil Aristarhus, Mace-donic Tessaloniski, \3]inu na durgi dan pridemo pridemo v to Sidono. Inu Iulius ie Paulusa periatlivu derž^l, ie dopustil nemu, de ie šal Act. 24, 28.385 385| Apd 24 23. h tim periatelom, de bi se pustil od nih 28,16.23.30. oskerbeiti. \4]Inu kadar se od unod spustimo, sepelamo kiakai ozdolai pod Cypro, zatu, ker so nam ty veitri bili zuper. [5]Inu kadar se čez tu morie, kir okuli Cilicie inu Pamfilie leži, perpelamo, pridemo v to Myro, kir ie v ti Lycy. [6]Inu undu ta rotmaišter naide eno alexandrisko barko, ta se ie pelala v to Laško deželo, v to isto ie on nas postavil. [7]Ka-dar smo se pag kasnu pelali inu v dostih dneh kumai Gnidu prišli (zakai ta veiter ie nom branil), se pelamo h ti Creti blizi te Salmone. w^Inu kumai to isto prepelamo, pridemo v nekako meistu, kir se imenuie Lipi Broduve, poleg tiga ie bilu tu meistu Lazea. [9] Kadar ie pag uže dosti čassa bilu menilu b. inu ta vožna ie bila nežjhra inu zatu tudi, kir so preveč časa stradali, Paulus ie nee opo-minal \i0\inu ie dial k nim: »Vi, možie, iest vidim, de ta vožna bode zgublenem inu z veliko škodo škodo nekar samuč le-te kupčie inu barke, temučtudinašiga života.« [mTa rotmaišter pag ie timugospodariu te barke inu čolna-riu več veroval koker timu, kar ie Paulus govuril. \12]Inu kadar ta brud nei bil lezočh timu zimovanu, ta vegši deil nih so sveito-vali od unod se pelati, aku bi taku mogli priti do Fenicie, undukai biti čez^ zymo. Ta isti ie ta cretiski brud, kir gledapruti (tima veitroma) Afriku inu Coru. \13\Inu kadar ie ta iug pihal, so meinili, kar so si naprei bili vzeli, oni imaio. Sepelaio mumu Assona inu se nagibluio h ti Kreti. \14]Ampag nekar dolgu potle se vzdigne zuper no enapyš, kir se imenuie vogerska (oli znešna oli dolena) buria. [15]Inu kadar ie ta barka bila zagrablena inu se nei mogla opirati pruti veitru, se vdamo s to barko timpyhum inu smo taku nošeni bili. \16]Inu pridemo k ani insuli, katera se imenuie Clauda, inu smo kumai ta batel obderžali. [l7] Ta, kadar gori vzdignemo, so eden drugimu spomočio streigli, so to barko podpassali, so se bali, de bi na suhu suhu ne udarili, puste doli to possodo inu so se taku pelali. [i8] Kadar smo pag od sylne fortune bili metani, na drugi dan vergo vun-kai tu blagu [i9]inu na trety dan smo mi z našimi rokami te barke pripravo vunkai vergli. [20]Kadar pag v dostih dneh ne tu sonce ne te zveizde se neso prikazale inu nekar ena maihina fortuna ie nad nami bila, ie bilu uže vse vupane tiga našiga života od-vzetu. [2i]Kadar so pag dolgu stradali, stopi C. Paulus v sreido vmei nee inu pravi: »O, vi možje, onu bi se imeilu bilu mene slušati inu od te Crete ne odpelati inu nom ne zadeti le-to revo inu škodo. [22]Inu zdai vas opominam, de dobre misli bodete, zakai iz vmei vas obeniga život ne pogine, temuč sama ta barka. [23]Zakai le-to nuč ie poleg mene stal ta angel Božy, kateriga sem iest, katerimu iest tudi služim, \24]inu ie dial: Act. 25.386 386| Apd 25,25. 'Paul, ne bui se, ti moraš pred tiga cessaria postavlen biti. Inu pole, Bug ie tebi šenkal vse te, kir se s tebo vozio.' ysìObtu vi, možje, bodite dobre vole, zakai iest veruiem Bogu, gu, de taku bode, koker ie meni poveidanu. 387| Apd 28,1. Act. 28.381 [26]Ampag mi moramo biti verženi na eno insulo.« \2i]Kadar iepag ta štirinaista nuč bila prišla, smo bili verženi v tu Adriati-sku morie. Okuli pulnočiso ty barkaroli menili, nim seperkazuie nekaka dežela, \2i]inu oni doli spuste to morsko mero inu naideio dvaisseti še^nev globoku. Inu čez enu malu od unod se pelaio, spet puste doli to mero, naideio petnaist sež^ev globoku. \29]Inu oni so se bali, de bi na kaku ostru meistu ne udarili. Veržeio iz zadniga konca te barke štiri železne mačke inu so želeli, de bi dan bil. [30]Kadar so pag ty barkaroli iskali, koku bi iz te barke ubežali, inu so bili ta čolnič v tu morio doli postili, s teim naprei daia-nem, koker bi hoteli i^predniga konca te barke te mačke spustiti, [31]reče Paulus h timu rotmaištru inu h tim žolneriom: »Aku le-ti ne ostano v ti barki, taku se vi ne morete ohraniti. \327edai ty žplnery odsekaio te štrike od batela inu ga puste doli pasti. Inu Marc. 6, 8. loh. 6. 1. Thim. 4.3' lInu kadar ie začenal dan biti, ie Paulus D. vse opominal, de bi spižo vzeli, inu ie dial: »Danas ie štirinaist dni minilu, de vi ča-kaioč prez^ ieidi prebivate inu neste ništer k sebi vzeli. [34]Obtu vas opominam, de vi vzamete to spižo, zakai le-tu sliši k vašimu ohranenu, zakai obenimu od vas en lass od Matth. ic>. te glave ne izpade.« [35]Inu kadar ie on le-tu Luc. 12. bil izguvoril, vzame ta kruh, zahvali Boga pred nimi vsemi inu kadar ga rezlomi, začne iesti. [36]Natu oni vsi postano dobre vole inu vzameio tudi to spižo. [37]Naj ie pag v ti barki vkupe bilu dveistu inu šest inu sedemdesset duš. [38]Inu kadar so od te spiže siti bili, sture lazešo to barko, veržeiopšenico v murie. [39]Kadar ie pag dan bil, neso znali to deželo. Ampag oni zamerkaio eno strugo, ta ie imeila en breig, na kateri so mislili, ako bi mogli to barko gnati. [40]Inu kadar so te mačke gori vzdignili, se timu moriu izjoče inu odvežeio te zye^e tiga ti-mona. Inu vzdigneio tu iadru po tim veia-nu tiga veitra inu sepru- ti timu 388| Mt 10,30. Lk 12,24. 389| Mr 6,41; 8,6. Jn 6,11. 1 Tim 4,3. ti timu breigu derže. [4i]Inu kadar seperpe-lamo inu udarimo s to barko v en krai, kir se morie naraven loči, inu tapredni konec obteči inu terdnu obstoy, de se ne gane. Ampag ta zadni konec se re^vali od te syle tih valov. vaTTih žolneriev svit pag ie bil, de bi te ietnike pomurili, de bi kateri, kadar bi izplaval, ne vušal. \43]Ampag ta rotmaišter ie hotel Paulusa ohraniti, nee utolaži od ti-ga sveita inu zapovei, de ty, kir so umeili plavati, naprei v tu morie se spuste inu de ubeže na zpmlo. [44Ty drugi pag eni na tih deskah, eni na teh kosseh te barke. Inu taku se zgodi, de ubeže vsi zdravi na zemlo. TA XXVIII. CAP. A. S. Paula, kadar on sočie inu obre-izke od tih vinskih tert pobira, ena ka-390| Pyčy. ča v roko tyčy,390 obtu ga ty Maltary pervič za razbuinika, potle za buga derže. B. S. Paul ozdravi Publieviga merzličniga očeta. Inu od te Malte se on čez try meisce proč pela inu pride v Rym. C. S. Paul v Rimi te iudovske vi-sše k sebi pokliče, tim pravi, za čez volo ie on v ieči. D. S. D. S. Paul tim rimskim ludom pridigu-ie zvestu tar dolgu od Jezusa. Tim nevernim iz Pisma z Božyo štraifingo priti. Zapryča, de tu izveličane duide tim aydom. Ostane v Rimi dvei leiti inu žiher pridiguie. I Nu kadar so bili vunkaiprišli, tedai a. spoznaio, de ie tei insuli Melite bilu ime. [2]Inu typreprosti ludie so nom nekar maihinu periazen izkazovali, zakai oni so bili eno garmado vužgali inu so nas vse gori vzeli, zavolo tiga dežja, kir ie nad nami bil, inu zavolo tiga mraza. [3]Kadarpag Act. 27.39 Paulus dosti sočia vkupe zagrabi inu na ogen položi, izleize vunkai od te vročusti en madras inu ga popade za roko. vwKadar so pag typreprosti ludie to beštio vidili, kir ie vissila od nega roke, so diali vmei sebo: »Le-ta človik iegvišnu ludi ubyal, kateriga tu mesčene ne pusti živiga, naisi ie timu moriu vušel.« [5]On pag odtresse tiga ma-drassa v ta ogen inu nemu se ništer žaliga ne pergodi. [6] Oni so pag čakali, kadai bi on Luc. i6.3-otekal oli zdaici mertov doli pal. Kadar pag dolgu čakaio inu vidio, de se nemu Qq^ ništer 391| Apd 27,26-27. 392| Lk 16 nima sorodne vsebine, sicer Lk 10,19. 393| Apd 14,11. Act. +.39 B. 394| Mt 8,8. Matth. ništer hudiga nepergodi, premine to missel inu so diali: »On ie Bug.« [iTTa visši te insulepag, katerimu ie bilu Publius ime, ie v tih istih krayh imel ene pristave, ta ie nas bil gori vzel inu ie nas pe-riaznivu erpergoval. w^Pergudilu se iepag, de ta Publiev oča ie na merzlici inu griži bolan ležal. H timu Paulus noter gre inu kadar moli inu te roke na nega polo^, ga ozdravi. [9]Kadar se le-tu sturi, prideio tudi ty drugi, kir so v ti insuli bolni bili, inu so bili ozdravleni. \10]Inu oni so nom sturili veliku poštene. Inu kadar smo se proč pelali, so nom gori nalužili, kar ie nom potreba bilu. [11]Po-tle čez try mesce se pelamo v eni alexandriski barki, katera ie v ti insuli zimovala. Ta ie imeila enu banderu tiga Castora inu Poluxa [12]inu kadar pridemo v to Syrakuzo, ostanemo undu try dni. [13] Od unod se pelamo okuli, pridemo v to Regio inu čez^en dan, kadar ie ta iugpihal, na drugi dan pridemo v to Pu-teolo. \14Undu naidemo brate, od nih smo bili prošeni, de smo sedem dni per nih ostali. Inu taku smo mi v Rim prišli. Inu 394 [i5]Inu od unod, kadar so ty brati zaslišali od nas, prideio unkai pruti nom noter do Appi- viga terga inu do tih Tryeh taveren. Kadar Act. 13.395 395| Apd 13,46. te Paulus zagleda, zahvali Boga inu serčan postane. [i6]Kadar smo pag v ta Rym bili prišli, izroči ta rotmaišter te ietnike timu žol-nerskimu altmanu. Paulusu pag ie bilu per- .v- J L • J. L- J.- Act. 24, 27.396 396|Apd 24,23;27,3. pusčenu od sebe samimu prebivati z anem žolneriem, kir ga ie varoval. [i7]Potle čez try dni pokliče Paulus vkupe te C. visše tih Iudov. Inu kadar so bili prišli, pravi k nim: »Vi, možie inu bratie! Iest nesem ništer sturil, ne zuper tiga folka ne zuper še- ■/ - ^J-- . . . r r Act. 24, 25. 397|Apd24,12-13. go tih starišev. Oli iest sem vini iz^leruzale- Act. 23.397 Apd 23,29. ma uiet, če^ dan v te roke tih Rymlanov, [i8] kateri, kadar so bili mene izprašali, so oni hoteli mene izpustiti, zatu kir oben uržah te smerti nei bil na meni. [i9]Ampag kadar so ty Iudi zuper govurili, sem bil permoran na ti- ga cessarie klicati, nekar koker de bi iest imel zakai te muie ludi ^ato^ti. [20]Obtu, favolo le-tiga urzaha sem iest vas k sebi poklical, de vas vidim inu z va- 2 mi 398| 5 Mz 18,2. Apd 20,25; 23,11. 399| Lk 2,4. 400| 1 Mz 3 nima sorodne vsebine. 401| Apd 17,2.11. 402| Iz 6,9-10. Mt 13,14-15. Mr 4,12. Lk 8,10. Deut. 18. Act. 2o, 23.5 D. Luc. 2.3' Gen. 3." Act. 17.4 Esa. 6. Matth. 13. Marc. 4. Luc. 8.4«2 mi govorim. Zakai zavolo tiga vupane izra-elskiga sem iest zle-to ketino okuli obdan.« [21]Oni so pag diali k nemu: »Mi nesmo ne listov od Iudovpryeli od tebe ne oben brat, kir ie k nom prišal, nei oznanil oligovuril kai hudiga od tebe. [22]Ampag mi hočmo od tebe zaslišati, kai ti meiniš, zakai nom ie od tiga istiga ordna znanu, de se nemu povsod zuper govori.« [23]Inu kadar oni postavio nemu en dan, prideio nih veliku k nemu na te erperge, katerim ie on izlagal inu pričoval tu kralevstvu Božye. Inu ie neepregovariel iz Moizesove postave inu iz tih prerokov od Jezusa od iutra noter do večera. [24]Inu eni so verovali, kar ie bilu od negagovorienu, eni pag neso verovali. [25]Kadar oni vmei sebo neso glih bili, gredo proč tedai, kadar ie Paulus eno bessedo dial: »Dobru ie ta S. Duh govuril skuzi Ezaya, preroka, k našim očetom, [26]rekoč: 'Pu/i/di kiakai k le-timu folku inu reci: S teimi vušessi bote slišali inu ne bote rezoumeili inu videioč bote vidili inu ne bote rezgledali. \27]Zakai tu serce le-tiga folka ie oterpnelu inu oni so s teimi vusjes- vušessi težku slišali inu so zamežali ž nih očmi, de nigdar s teimi očmi ne bodo vidili, ne s teimi vušessi slišali, ne s teim sercem rezoumeili inu de bi se preobernili inu bi iest nee ozdravil.'\2%\Boditedainatu vom znanu, de le-tu ohranene Božye ie poslanu tim aydom inu oni bodo poslušali.« [29] [Inu kadar ie on letu rekal, gredo ty Iudi od nega inu so imeili vmei sebo eno veliku vprašane.]403 mPaulus 403| Vrsticecc29( v oglatem / _ _ ..........oklepaju) SSP ne navaja. pag ie ostal dvei cilei leiti v sui naieti hiši inu ie gori iemal vse te, kir so k nemu prišli. [3i]Ie pridigal tu kralevstvu Božye inu ie vučil, kar ie bilu od tiga Gospudi Jezusa, zo vso fraidigostio prezv vsiga prepovedane. TIH ŠTIRIH EVANGElistov inu Diane tih iogrov konec. 404| Ps 71, 5,9: "O Gospod, moje zaupanje, GOSPOD, od moje mladosti. Ne zavrzi me v času starosti, ko gre moja moč h koncu, me ne zapusti!" V letu svojega življenja 73., spisano z lastno roko. ps.almus lxxi. O Domine. Spes mea a iuventute mea, ne proij-cias me in tempore senectutis, cum defecerit virtus mea, ne derelinquas me. Anno aetatis suae 73 scri-psit manu sua.404 Fanika Krajnc-Vrečko Trubar kot navdih in prispodoba percepcije Svetega pisma med Slovenci K šesti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja Biblijo ali Sveto pismo, najpomembnejšo knjigo krščanske Evrope, ne samo 16. stoletja, je slovenski narod dobil s Trubarjem. »Dalmatinovi Bibliji je pripravljal pot Trubar. Brez Trubarja ne bi bilo Dalmatina. Če slavimo Dalmatina, moramo vedno ob njem postaviti Trubarja kot začetnika slovenskega prevoda Biblije. Trubar je prevedel celotno Novo zavezo in še starozavezne psalme pred Dalmatinom.«1 Preprosta, a prepričljiva Rajhmanova trditev o pomenu Primoža Trubarja za Slovence nas potrjuje v prepričanju, da je Trubar prispodoba vsega tistega, kar je slovenski človek doživljal ob sprejemanju božje besede v svojem maternem jeziku, in to ne besede Stare zaveze, ki je polna nekega strogega, večkrat nerazumljivega Boga, ampak besede Nove zaveze, ki prinaša človeku ljubezen, odrešenje, upanje. Trubar je prvo svetopisemsko knjigo, Matejev evangelij, prevedel leta 1555, pet let po izidu prve slovenske knjige (Katekizem 1550). Njegov projekt prevajanja Svetega pisma Nove zaveze in Psalmov je trajal polnih 27 let, in to v naslednjem zaporedju: 1555: Ta evangelij svetega Matevža. Tübingen. 1557: Ta pervi deil tiga Noviga Testamenta (evangeliji in Apostolska dela). Tübingen. 1560: Ta drugi deil tiga Noviga Testamenta (Pismo Rimljanom). Tübingen. 1561: Svetiga Paula ta dva lista h tim Korintariem inu htim Galatariem. Tübingen. 1566: Ta celi psalter Davidov. Tübingen. 1567: Svetiga Paula listuvi (vsa nadaljnja Pavlova pisma). Tübingen. 1577: Noviga Testamenta pusledni dejl (katoliški listi in Razodetje). Tübingen. 1582: Ta celi Novi Testament (druga popravljena izdaja Nove zaveze v dveh delih). Tübingen. 1 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, Ljubljana 2008, 152. Ta celi Novi testament, ki sta mu namenjeni šesta in sedma knjiga Zbranih del Primoža Trubarja, je izšel v dveh oziroma treh izdajah.2 Pričujoče delo (ZDPT VI) prinaša prvi del izdaje iz leta 1582, o kateri je sicer Trubar sam v nemškem predgovoru3 zapisal: »Kar zadeva translacijo odnosno prevod, sem pri tem testamentu ostal pri svojem prvem prevodu,4 saj ko sem ga ponovno prebiral, v njem nisem odkril nobenih nepravilnosti, pa tudi v petindvajsetih letih, odkar sem začel prevajati, nisem od nikogar bil obdolžen kakršnih koli nepravilnosti. Ohranil sem tudi prejšnjo ortografijo, saj vsakdo, kdor slovenskega jezika sicer ne razume, vsaj toliko dobro bere, da ga lahko dobro razume vsak slovenski kmet, ki ga posluša.«^ Vendar Trubarjeva trditev, da ni ničesar spreminjal, ni sprejemljiva, saj enostavno ni mogoče z opombami označiti vseh razhajanj v obeh oziroma vseh treh izdajah, ker jih je preveč. Tako bo/bosta prva oziroma prvi dve izdaji (Matejev evangelij) izšla/izšli v celotnem prepisu kot suplement k Zbranim delom. Trubarjeva odločitev za prevod Odgovor na vprašanje, zakaj se Trubar ni lotil prevajanja celotnega Svetega pisma, je preprost. Kakor sta sv. Ciril in Metod za svoje misijonarsko delo med Slovani prevedla najprej evangelije in psalme, šele kasneje pa druge knjige Svetega pisma,'6 2 Ta evangelij svetega Matevža 1555, 1557 in 1582. 3 V nemškem predgovoru Trubar med drugim utemeljuje, zakaj je celotno delo posvetil Ludviku Würt-temberškemu: »Po preudarku in razmisleku o omenjenih in mnogih drugih dobrih delih, ki sta jih vaša knežja milost in vaš blaženi gospod oče milostno izkazala naši slovenski Cerkvi, meni in mojim sinovom, sem ta Novi testament v slovenskem jeziku, sedaj drugič tiskan v Tübingenu, želel v večni spomin in zahvalo posvetiti vaši knežji milosti.« (P. Trubar, Neues Testament (1581-1582), v: Biblia Slavica /nadalje BS/ IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3, Paderborn 2006, (:)(:)(:)1 (BS 313). 4 Ta pervi deil tiga Noviga testamenta 1557. 5 P. Trubar, Neues Testament (1581-1582), v: BS IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3, Paderborn 2006, (:)(:) 5 (BS 311). 6 J. Vinkler, Razgledi po srednjeveški in renesančni misli o prevajanju Svetega pisma, Studia Iustinopo-litana 1 (2008), 31-32. Vinkler v razpravi o srednjeveških in renesančnih predgovorih k prevodom Svetega pisma analizira ohranjeni fragment iz traktata, ki ga pripisujejo Konstantinu Filozofu - Cirilu, z naslovom Sv. Konstantina - Cirila predgovor k slovanskemu prevodu evangeliarja (nastal med leti 863 in 869), pri čemer ugotavlja Konstantinovo - Cirilovo stališče o prevajanju Svetega pisma: »'Kajti beseda in izrazi ne veljajo nič, temveč njega /evangelija/pomen.'« In tudi: »'Kajtiprevajam zato, da bi bila razumljiva /evangelijska/ razlaga, ne pa zato, da bi bila dosežena dobesedna doslednost izraza ^ Iz tega je razumeti: glavni določnici bibličnih prevodov naj bi bili njihovo ujemanje z izhodiščnim pomenom bibličnega besedila in jasnost, zato je mogoče prizadevanje za razumljivost evangelijskih prevodov, ki je vključevalo tudi večjo ali manjšo svobodo pri izbiri samega bibličnega izraza, šteti za Konstantinovo zavestno početje. Slednje je temeljilo na naslednji metodi: prvi korak pri prevajanju je: a) razlaga, eksegeza ^ interpretacija besedila b) študij posameznih izrazov, kjer se izrazni ravni tako je Trubar iz povsem praktičnih pastoralnih potreb prevedel novozavezna besedila, ki so jih tudi protestanti največ uporabljali pri bogoslužju in oznanjevanju evangelija med svojimi verniki. Tako za izhodišče obravnave Trubarjevega prevajanja Svetega pisma postavimo njegov pastoralno-verski program, katerega končni rezultat je začetek slovenske tiskane besede in slovenske teologije. Ideja o prevajanju Svetega pisma se Trubarju gotovo ni porodila sama od sebe. Veliko je že bilo zapisanega o kulturnih, političnih, verskih, jezikovnih ^ razmerah 16. stoletja, ki so pripeljale do odločitve znotraj takrat vodilne sile vseh pomembnih dogajanj - katoliške Cerkve, in to sprva do ideje o reformiranju te ustanove ter kasneje do dokončne odločitve za novo versko smer, protestantizem. Naj zgolj bežno omenimo razmere na prelomu 15. v 16. stoletje, ki so privedle do drugačnega razmišljanja v Cerkvi in teologiji. Krščanska Evropa se po zahodnem razkolu (1378-1415) ni mogla več poenotiti v bistvenih vprašanjih organizacije in nauka Cerkve. Poleg zunanjih nepravilnosti, ki so bile vidne pri višjem in nižjem kleru, je vse pogosteje prihajalo tudi do razhajanj v teologiji sami. Tomizem kot via antiqua so še gojili dominikanci v Italiji in posamezniki v Španiji (Cajetan +1534, Savonarola + 1498), kljub temu pa je že zdavnaj izgubil svojo verodostojnost in moč. 15. stoletje je obvladoval nominalizem najrazličnejših smeri, ki je predmet vere formalno logično razdelil ter v teologijo vnesel nebiblično mišljenje o božji samovolji (potestas Dei absoluta) ter pelagijansko razlago opravičenja - človek je sam zmožen dobrih del brez posebne božje pomoči. V tej teologiji je postala milost postranska stvar. V nevarnem zanemarjanju bistvene vsebine krščanskega verovanja se je teologija obrnila k obrobnim temam. Prvenstveno teološka vprašanja o odrešenju po Jezusovi smrti na križu, o veri in opravičenju, o bistvu zakramentov, o odnosu maše do enkratne in neponovljive Jezusove daritve na križu so se umaknila v ozadje ali pa so o njih razpravljali legalistično, površno, simbolično. Zaradi napačne razlage milosti so učili, da more papež direktno poseči v onostranstvo in rešiti duše iz vic. Ljudje so bili vse bolj negotovi v odnosu do uradne Cerkve, pobožnost pa je postajala vse bolj pozunanjena in formalistična. V takih razmerah ob koncu 15. in na začetku 16. stoletja je bila reformacija revolucionaren odgovor na neurejene razmere v Cerkvi. Po mnenju zgodovinarjev so trije izjemni duhovi Martin Luther, Huldrych Zwingli in Jean Calvin mogli sprožiti reformno gibanje takšnih razsežnosti prav zaradi obeh jezikov izvirnik > prevod razlikujeta. Konstantinova delovna metoda se je torej vrtela okoli interpretativnega ugotavljanja pomenske strukture izvirnika, kar je bilo mogoče s pomočjo teološke hermenevtike, eksegeze, in ponovnega narejanja te strukture z jezikovnimi sredstvi slovanskega jezika.« F. Rozman, Kako je Trubar prevajal Sveto pismo Nove zaveze, Bogoslovni vestnik 46 (1986), 230. intenzitete njihovega verskega hotenja. Njihovi izobraženi privrženci in njihov uspeh v celotnem družbenem dogajanju 16. stoletja pa dajejo reformaciji poleg verskega tudi družbeni in politični pomen.7 Vendar se vrnimo k Svetemu pismu in človekovemu odnosu do sveta. Luther je za izhodišče teologije in središče krščanskega življenja postavil Sveto pismo (sola scriptura), izhodišče njegovega teološkega razmišljanja pa je bilo vprašanje: »Kako najdem usmiljenega Boga?« Iskal je osebni stik z Bogom in njegovim razodetjem. Njegov močno poudarjeni personalizem se kaže v človekovem vedenju pred Bogom, ko je človeku najpomembnejša »fides caritate formata« - vera, ki jo oblikuje ljubezen, kar ga vodi do ponotranjenja in utrjuje njegov odnos z Bogom. Tovrstno razumevanje vere in teologije je močno prisotno tudi pri našem prvem reformatorju Primožu Trubarju, ki pa nekako na prvo mesto postavlja skrb za svojega vernika, ki bo z njegovo pomočjo, tudi s knjigo v slovenskem jeziku, prispel k Bogu, zato bomo v celotni študiji namenili več prostora teologiji in preko nje Trubarjevemu razumevanju človeka 16. stoletja, ki je ob Svetem pismu v narodnem jeziku na novo dojemal krščanstvo in prek njega svoje bivanje. Kljub znanim zgodovinskim, družbenim in cerkvenim okoliščinam Trubarjeve dobe in njegovega sveta naj omenimo zgolj najpomembnejše, ki so pogojevale vznik celotnega Trubarjevega delovanja, predvsem pa njegovega programa prevajanja Svetega pisma. Evropska krščanska zavest se je začela odpirati za globlje razumevanje biblične resničnosti šele s humanističnim načelom ad fontes (nazaj k virom) in z Erazmom Rotterdamskim, njegovim svetopisemskim prevodom ter obema uvodnima traktatoma Paraclesis in Methodus.^ Laiška gibanja iz visokega srednjega veka, iz katerih je vsaj posredno zrasel tudi Luther, so plod humanistične ideje, da naj bi tudi laik bil deležen istega privilegija kakor klerik, namreč, da bi mogel sam spremljati božjo besedo in si oblikovati svoje razumevanje bistvenih duhovnih vprašanj. Erazmov prevod Svetega pisma je za kulturno zavest takratne Evrope pomenil revolucionaren korak, saj je prekinil z več kot tisočletno tradicijo uporabe Hieronimove Vulgate. Erazem je ni želel zavreči, Hieronimov obstoječi in v Cerkvi veljaven prevod je želel le popraviti ter ga približati sodobnemu razumevanju. Latinščina 4. stoletja je namreč v 16. stoletju zvenela povsem robato, še več, izobraženci je naj ne bi več razumeli, saj so se vrnili h klasičnemu ciceronskemu 7 F. M. Dolinar, Od reforme do reformacije, Bogoslovni vestnik 46 (1986), 207-208. 8 J. Rajhman, Metodologija prevajanja slovenskih protestantov, v: Štiristo let prevajanja na Slovenskem, Ljubljana 1985, 27-29. idiomu, s stališča katerega so Vulgatini grecizmi zveneli celo barbarsko.9 Svojo odločitev je Erazem pojasnil v uvodu v svoje obsežne opombe ali Annotationes, na katere se sklicuje tudi Trubar. Dokazoval je, da se je spremenila »publika«, ki sprejema svetopisemsko besedilo, zato naj bi Vulgata nenadoma ostala brez prvotnega učinka.10 Njegov prevod grške izdaje Nove zaveze leta 1516 je sploh prvi prevod grškega izvirnika in prva tekstnokritična izdaja Nove zaveze, s čemer je postavil temelje znanstvenega bibličnega študija in prevajanja. Doživel je več kot 220 izdaj in je tako imenovani textus receptus ali sprejeto besedilo.11 Nanj se je opiral Luther. Čeprav Rozman trdi, da se je Luther poslužil druge grške predloge,12 pa drugi poznavalci Luthrovega dela poudarjajo, da je prevajal prav po Erazmovi predlogi. Luther je bil s svojo idejo o »sola scriptura« pobudnik za prevod Svetega pisma v ljudski jezik, v jezik, ki ga govori ljudstvo, nikakor ne v jezik, ki so ga uvajali nemški humanisti.13 Čeprav je Luther sam uporabljal jezik humanistov in se ni mogel povsem ločiti od latinščine, je zelo zgodaj uvidel, da ne more vztrajati pri »svetih« jezikih, tudi tedaj ne, ko piše in uči o teoloških resnicah. Zato predstavlja njegov prevod Svetega pisma v nasprotju z Erazmovim nov korak, tudi v sami reformaciji, saj je njegov prevod zasnovan na ljudskem izrazu, kar je razvidno tudi iz njegove Poslanice o prevajanju (1530), ki razkriva njegovo pojmovanje narodnega jezika.14 Luthru jezik predstavlja človeško sredstvo, v katerem se uteleša Duh in jezikoslovec po njem spoznava božji nauk. Teologija, ki temelji na Svetem pismu, in filologija, ki se ukvarja z ubeseditvijo božje besede, sta zanj neločljivo povezani, tako da nekateri jezikoslovci 9 D. Movrin, Fidus interpres - Zvesti prevajalec. Slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja, Ljubljana 2010, 82. 10 P. Botley, Latin Translation in the Renaissance: The Theory and Practice of Leonardo Bruni, Giannozzo Manetti, Erasmus, Cambridge 2004, 120-121. 11 Novozaveznega izvirnika praktično ni. Tekstna kritika razlikuje štiri novozavezna rokopisna območja: bizantinsko, aleksandrijsko, zahodno in cezarejsko. Za Zahod je najpomembnejše bizantinsko ali carigrajsko, ki se imenuje tudi splošno (kainós), ker je prav na njem nastalo tako imenovano sprejeto besedilo - textus receptus, ki ga je na podlagi rokopisov sestavil Erazem Rotterdamski. 12 »Vendar Luther ni sprejel za osnovo prevajanja sprejeto besedilo (textus receptus), se pravi Erazmove oblike novozaveznega besedila, temveč predlogo, ki jo sloviti strokovnjak novozavezne tekstne kritike Constantin von Tischendorf v svojem Novum Testamentum Graece (Leipzig 1841) označuje z okrajšavo Rc. in pravi, da 'significat textum vulgo receptum s. Elseviriorum'.« (F. Rozman, n. d. (1986), 228; prim. tudi M. Matjaž, Načela Trubarjevega prevajanja Svetega pisma, v: Primož Trubar (Simpoziji v Rimu 26), Celje, Rim 2009, 348.) 13 H. Moser, Annalen der deutschen Sprache (Metzler 5), Stuttgart 1972, 41; H. Wolf, Martin Luther, Metzler 1980, 93. 14 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, Ljubljana 2008, 141. v Luthrovem primeru govorijo celo o filološki teologiji: »Beseda je tukaj, dana in nedvoumna. Naloga filološke teologije je, dati Svetemu pismu jasen, nedvoumen smisel«.15 Pri prevodu Svetega pisma je Luther uveljavil metodološko načelo: prevod mora graditi na Duhu, ne na črki, vendar ne izključno. Kjer koli bi se pojavil teološki dvom, mora črka prepustiti mesto Duhu in lep jezik (gut deutsch) ni več toliko pomemben, da bi zaradi njega škodo trpela vsebina besedila. Luther in protestanti so bili kot oznanjevalci evangelija pridigarji. Vero so razumeli kot človekov odgovor na ponudbo Božjega usmiljenja. Vera se kaže iz oznanjevanja, oznanjevanje pa temelji na posredovanju Kristusove besede. Kadar gre za besedo, mora ta biti razumljiva, zato bistvo Luthrovega reformacijskega nauka v »sola fides, sola Scriptura« (samo vera, samo Sveto pismo). Od tod tudi Luthrova teologija jezika, ki priča o tem, da verski voditelj (Luther) ne potrebuje posvečenih ampak filologijo.16 O Luthrovih neposrednih vplivih na Trubarjevo razmišljanje o prevajalskem delu so raziskovalci različnih mnenj. Rajhman, na primer, ugotavlja, da ni mogoče zaslediti, da bi se bil Trubar ob svojih jezikovnih razmišljanjih v zvezi s prevajanjem skliceval na Luthra, vendar je toliko podobnosti med Trubarjevim in Luthrovim jezikovnim nazorom, da smemo trditi, da Trubar ni mogel mimo že ustaljene jezikovne prakse Luthrove reformacije.17 M. Stanovnik nazorno primerja Luthrove in Trubarjeve utemeljitve prevoda, ki pričajo o usodni povezanosti obeh avtorjev in utemeljiteljev narodnih jezikov,18 pri čemer izpostavlja: »Kakor Trubarjev prevod se je tudi njegova misel o prevodu gibala v enakih okvirih kakor Luthrova, bila je podobno razčlenjena in niansirana na tistih področjih, ki se jih je dotikala, a vedno smiselno prilagojena slovenskim razmeram in slovenskemu jeziku. Za Luthrova razmišljanja o jeziku velja, da so bila v svojem času najbolj poglobljena in izdelana, zato je tudi Trubarjevo samostojno domišljeno načelo zvestega in razumljivega prevoda na ravni tedanje najbolj razvite evropske refleksije.«19 Podobno razmišlja J. Vinkler, ki trdi, da se je Trubar pri prevajanju posluževal »številnih besednih transformacij - opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s parabolo -, v zvezi z besedjem pa se je zelo zavedal dvojnic germanizem - 15 P. Hankamer, Die Sprache, Bonn 1927, 46. 16 F. Krajnc-Večko, Martin Luther in teološka utemeljitev maternega jezika pri slovenskih protestantih, ČZN 70 (1999), 453-461. 17 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 142; isti, Metodologija prevajanja slovenskih protestantov, v: Štiristo let prevajanja na Slovenskem, Ljubljana 1985, 29. 18 M. Stanovnik, Slovenski literarni prevod 1550-2000, 13-42. 19 M. Stanovnik, n. d., 26. slovenska beseda, vendar se germanizmom očitno namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih besedil in dobrega razumevanja. Kajti tudi on je kot Luther stavil na razumevanju božje besede pri vernikih , saj moreta le iz razumljenega priti spoznanje in vera.«20 Vinkler se sklicuje na Trubarjev Predguvor k Articulom 1562 ter na njegovo pismo ljubljanskemu cerkvenemu odboru 19. marca 1560, v katerem pojasnjuje, zakaj je posamezne besede prevedel tako in ne drugače. Predvsem pa Vinkler poudarja, da je bilo ključnega pomena za začetnika nemške in slovenske reformacije to, da sta oba, Luther in Trubar, pri prevajanju Svetega pisma izbrala za temeljno predlogo isto knjigo, in to Erazma Rotterdamskega Novum testamentum. Tako se je nemška in slovenska tradicija prevajanja Svetega pisma od 16. stoletja naprej paradigmatično sklicevala na prevajanje iz izvirnika in ne toliko na ubesedovanje že obstoječih starejših prevodov v druge jezike. Biblicisti o Trubarjevem prevodu Trubarjevo prevajalsko svetopisemsko delo je bilo doslej ovrednoteno z različnih vidikov in po štiristo petdesetih letih ga je ovrednotila tudi slovenska biblična stroka. Pomembnejše razprave z bibličnega področja so v zadnjih letih prispevali F. Rozman, M. Peklaj in M. Matjaž. Rozman je primerjal Trubarjev prevod z Luthrovim in grškim besedilom, in to predvsem Matejev evangelij, pri čemer je prišel do spoznanja, da Trubar ni samostojno prevajal po grškem izvirniku, temveč po Luthru. Zanj je dokaz dejstvo, da se Trubar domala dobesedno ujema z Luthrom, še bolj pa ga v prepričanju potrjuje njuno hkratno odstopanje od izvirnika, posebno tam, kjer Luther ni najbolje izrazil prvotnega pomena. Trubar ga ni popravil, temveč je sprejel Luthrovo obliko. Trubar nikdar ne popravlja Lutra, čeprav ta ni dobro ali dovolj izčrpno izrazil izvirnika, kar bi moral storiti, če bi prevajal samostojno. Vendar Rozman meni, da se v vseh novozaveznih knjigah Trubar ni enako močno naslonil na Luthra. Precej samostojnosti naj bi po njegovem pokazal v pismu Rimljanom, vendar ne vsebinske, temveč bolj slogovne. Trubarju očita nedoslednost v rabi imen, v prevajanju istih svetopisemskih stavkov in načinu izražanja, kar naj bi bila Trubarjeva stalnost, tako da je, po Rozmanu, nedoslednost temeljna značilnost njegovega prevoda.21 Tako Rozman, ki Trubarju očita celo »nasilje nad svetim besedilom«, ko ta dodaja pojasnila, ko se mu prvi izraz ni zdel dovolj močan, in je tako, po Rozmanu, nastal nekakšen »razširjeni prevod« glede na Luthra in izvirnik. Svojo sodbo Rozman razširi v poznejši 20 J. Vinkler, Razgledi po srednjeveški in renesančni misli o prevajanju Svetega pisma, 38-39. 21 F. Rozman, Kako je Trubar prevajal Sveto pismo Nove zaveze, 240. razpravi,22 ko ponovi ugotovitve iz primerjave Matejevega evangelija z Luthrovim prevodom in grško predlogo, sklene pa z mislijo, da Trubarjev prevod bolj ustreza praktičnim bogoslužnim potrebam kakor znanstvenim zahtevam prevajanja. Trubarju priznava, da veličina njegovega prevoda ni v znanstveni natančnosti in sposobnosti prevajanja, temveč v tem, da je sploh začel prevajati in tako prvi dal rojakom Sveto pismo v domačem jeziku, povrh pa v obliki, ki je bila zelo primerna za bogoslužje.23 M. Peklaj, ki se sicer v večji meri ukvarja z Dalmatinom in njegovim prevodom Biblije 1584, svoje razprave v zvezi s Trubarjevim prevodom namenja okoliščinam, ki so privedle do prevajanja, in ne raziskuje Trubarjevih virov za prevajanje. Njegova trditev, da je Trubar »gledal v Svetem pismu avtoriteto, ki razgalja in uničuje papeško Cerkev, ki je v zmoti in je odpadla od 'čistega evangelija',«24 se navezuje na protestantsko interpretacijo, iz katere izhaja Trubar že v prvi slovenski knjigi leta 1550. V pridigi o veri pravi: »An verni človik, ta ima napoprei to misal inu dobro šego na sebi, de lubi to božyo bessedo. To rad posluša oli sam bere, to samo za risnično derži inu ti isti sami veryame. Kadar pag ludie govore, vuče oli deio, tar si bodi te svety očaki Stare oli Nove zaveze, falš kersčanska Cerkou, koncili, navada, papeži, škoffi, fari, menihi oli dur bodi, taku ta verni gleda inu rezmisli, aku se nih vuk inu vse giane gliha z božyemi besedami, katere so v tih svetih buqvah, v ty Bibly zepisane.«25 Peklaj pritrjuje Trubarju, da je treba imeti Sveto pismo v razumljivem jeziku kot dokaz in orožje, saj se božja beseda ne ponuja le kot duhovna hrana, ampak se protestantom ponuja tudi kot sodna instanca zoper napačno Cerkev. V Svetem pismu naj vernik najde vso oporo za vero in življenje po njej.26 V Trubarjevem odnosu do Svetega pisma Peklaj izpostavlja, da ta nikoli ni podvomil, da je Sveto pismo nastalo po navdihu Svetega Duha, kakor uči tradicionalni nauk. Ta nauk je uporabil v duhu reformacije tako, da ga podaja v nasprotju s človeškimi izročili, saj je Sveto pismo človeku dovolj in ne potrebuje nobene druge avtoritete. Trubar je bliže tradicionalnemu (katoliškemu) nauku, ko v nasprotju z Luthrom, ki Stari zavezi priznava le judovski kanon, navaja »daljši seznam svetopisemskih knjig in še nekaj apokrifov. Nekatere devterokanonične knjige navaja v teološki razpravi, kot da so enakovredne drugim. Razlikuje med Božjo besedo, ki po milosti deluje v dušah, in samim besedilom Biblije.«27 22 F. Rozman, Prevajanje Svetega pisma na Slovenskem, Bogoslovni vestnik 50 (1990), 427-442. 23 F. Rozman, n. d., 430. 24 M. Peklaj, Pomen Trubarjevega prevajanja Svetega pisma, Bogoslovni vestnik 46 (1986), 243. 25 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 246. 26 M. Peklaj, Pomen Trubarjevega prevajanja, 24. 27 M. Peklaj, Trubarjev odnos do Svetega pisma, v: Primož Trubar (Simpoziji v Rimu 26), Celje, Rim M. Matjaž je v Trubarjevem jubilejnem letu na rimskem simpoziju govoril o načelih Trubarjevega prevajanja, pri čemer je podal pregled doslej objavljenih razprav na to temo in svoje ugotovitve strnil v štirih točkah: 1. Osnovno Trubarjevo načelo izhaja iz Svetega pisma samega, saj je bilo zapisano, da se božje razodetje razodene vsem ljudem in da bi po njem ljudje verovali in se zveličali, kakor pravi apostol Janez (prim. Jn 20,30-31) Bog je izbral človeško govorico, ker se je hotel ljudem razodeti. 2. Trubarjev prevod v slovenski jezik temelji na načelu humanistov in razsvetljenskih prevajalcev, da je človek, ki je stopil v ospredje, zmožen prodreti v skrivnost svetega in tako tudi globlje razumeti sebe in svet. Prevajanje Svetega pisma je tako postalo eno temeljnih poslanstev v službi človeku, ki je predvsem bitje komunikacij in odnosov. 3. Iz narave Svetega pisma kot božje besede in iz narave človeka izhaja, da je dopustno, potrebno in mogoče Sveto pismo prevesti v vse ljudske jezike. 4. Luthrovo načelo o »ponemčenju Biblije« (Verdeutschung) je eno najbolj kontroverznih načel prevajanja, saj se zgleduje po humanistični zahtevi, da pri prevajanju ni mogoče upoštevati zgolj teksta temveč tudi duha okolja njegovega nastanka; pri prevajanju pa je treba upoštevati tudi način govorjenja in razumevanja bralca, ki mu je prevod namenjen. S tem pa se lahko pojavi možnost interpretacije, kar so očitali Luthru. Matjaž Trubarju priznava čut tako za jezik kot za dojemanje celotnega teološkega sporočila, ki je odločilno za sprejemanje celotnih prevajalskih odločitev.28 Kanoničnost svetih knjig v Trubarjevih delih Glede kanoničnosti svetih knjig moramo poudariti, da je Trubar v svojem času nanje gledal na svoj, trubarjanski29 način, saj je v Ta slovenski koledar, ki vselej terpi 1562 objavil seznam svetopisemskih knjig, za katere Luther dvomi, da bi smele biti del Biblije.^" Tako piše Trubar: »Le-ta register pravi, koliko ie bucqvi inu štukov v ti celi Biblii, vsiga S. pisma. Inu koku se vsake bucqve latinski inu slovenski imenuio. Inu koku se kratko inu dolgo pišeio. Inu kuliko capitolov vsake bucqve imaio«.31 Tudi v začetku 2009, 189-198. 28 M. Matjaž, n. d., 349-353. 29 Rajhman ves čas govori o svojstveni Trubarjevi poti znotraj reformacijskega gibanja 16. stoletja, kar dejansko že potrjuje njegova Cerkovna ordninga kot slovenski cerkveni red, pa tudi njegov odnos do bistvenih teoloških vprašanj znotraj protestantske teologije njegovega časa. 30 Luther je v predgovoru k Novemu testamentu 1522 zapisal: »Janezov evangelij in njegovo prvo pismo, Pavlova pisma, zlasti tista Rimljanom, Galačanom, Efežanom ter Prvo Petrovo pismo, to so knjige, ki ti kažejo Kristusa in te uče vsega, kar ti je nujno vedeti in je odrešno, pa čeravno ne bi videl nobene druge knjige in nauka ali slišal zanju.« Trditev kaže na Luthrovo stališče do posameznih novozaveznih knjig in njegovo vrednotenje le-teh (M. Luther, Tukaj stojim: Teološko politični spisi, Ljubljana 2002, 14). 31 P. Trubar, Ta slovenski koledar, Tübingen 1567, v: Jonatan Vinkler (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja knjige Ta drugi deil tiga Noviga testamenta 1582 je objavil enak seznam, v katerem so devterokanonične knjige in je Luther zanje dvomil, da bi bile enako svete kot druge. Protestanti in Luther so namreč odrekli kanoničnost nekaterim besedilom Stare zaveze, ki so v rimski Cerkvi pozneje dobila ime devterokanonične knjige, in sicer: Judita, Tobit, Sirah, Modrost, Baruh, Prva in Druga knjiga Makabejcev ter deli Danielove in Esterine knjige. Trubar jih imenuje: ludith te bucqve Iuditeve,Tobias te Tobieve bucqve, Ecclesiastici te Bucqvi Jezusa Syraha, Sapie(!)tiae te Bucqvi te Salomonove modrusti, Baruch ta prerok, Machabeorum te Perve, te Druge machabeske bucqvi, Daniel ta prerok, Hester te Bucqve Estreve. Trubar, kot smo že omenili, ne dvomi v navdihnjenost svetopisemskih besedil. Sledi stalnemu prepričanju Cerkve o božanskem nastanku besedil, pri čemer pa ne omenja cerkvenih zborov kot zakonitih ubesedovalcev vere rimske Cerkve, ampak so zanj ta Cerkev preprosto verniki.32 Cerkveni zbori so odločali tudi o kanoničnosti svetopisemskih knjig že v prvih stoletjih krščanstva. Končni seznam pa je postavil florentinski cerkveni zbor v Odloku za jakobite leta 1442.33 Tridentinski koncil je leta 1546 v odloku Sacrosancta zatrdil, da so vse knjige, ki so v latinski izdaji Vulgata, z vsemi njihovimi deli, svete in kanonične. To je bila dogma, ki jo je bilo treba v rimski Cerkvi spoštovati in o njej ni bilo dvoma. Glede na to, da se kanoničnost dotika predvsem svetopisemskih knjig Stare zaveze in da je obširnejšo razpravo o Trubarjevem odnosu do njih objavil M. Peklaj, se v podrobnosti ne bomo spuščali. Za Trubarja in protestante je povzetek, začetek in konec vsega Svetega pisma nauk o opravičenju grešnika brez del postave. Samo po veri je človek deležen rešitve, ki se je zgodila po Kristusu. Po Luthru je to notranji kriterij kanoničnosti, po katerem so nekatera besedila bolj, druga manj sveta in normativna, odvisno od tega, koliko je v njih zastopan ta osrednji nauk vere.34 Trubarjevi viri za prevajanje Pregled pomembnejših obravnav Trubarjevega prevodnega svetopisemskega dela je objavil K. Ahačič,35 ki ugotavlja, da raziskovalci prevajanja slovenskih protestantov niso dokončno odgovorili na vprašanje o virih za prevajanje. Sam primerja različne III, Ljubljana 2005, 600-603. 32 M. Peklaj, Trubarjev odnos do Svetega pisma, 190-191. 33 H. Denzinger, Enchiridion symbolorum definitorum et declarationum de rebusfidei et morum, Freiburg 2005, št. 1334-1335. 34 M. Peklaj, Trubarjev odnos do Svetega pisma, 194. 35 K. Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Ljubljana 2007, 263-267. vire,36 ki bi mogli služiti Trubarju kot predloga za prevod Nove zaveze, in sklene, da »je Trubar Novo zavezo prevajal po Erazmovem prevodu, ki ga je na določenih mestih korigiral z Luthrovim«.37 V obsežni navedeni literaturi je zbral domala vse raziskave, ki se neposredno ali posredno dotikajo dela slovenskih protestantov 16. stoletja, torej tudi Trubarja. Glede na številne objave v Trubarjevem letu 2008, ob 500-letnici njegovega rojstva, bi pričakovali nadaljnji odgovor na vprašanje o Trubarjevih virih za prevajanje Svetega pisma, pa kljub neštetim zapisom Slovenci nismo dobili pomembnejšega novega izsledka, tako da ostajamo pri že znanih ugotovitvah. Zato moremo omeniti le najpomembnejše Trubarjeve neposredne izjave o njegovih virih, kakor jih je zapisal sam bodisi v predgovorih bodisi v pismih. Trubar reformator je tudi prevajal kot reformator, iz svojega notranjega religioznega prepričanja. Že v domovini je po Bonomovi humanistični vzgoji v Trstu spoznal, »da je beseda pred dejanjem, da je tako rekoč beseda sama že tudi dejanje. Toda ne vsaka beseda, temveč predvsem tista, ki je napisana (pa tudi govorjena) v domačem maternem jeziku«.38 Trubar se je pri Bonomu navzel miselnosti, ki jo je reformacija še okrepila: človek je pred Bogom brez posrednika, le Kristus je med njim in Bogom vezni člen, ki s svojo sredniško vlogo kot bogočlovek povezuje Boga z njim. Božjo voljo, ki se razodeva v navdihnjenem svetopisemskem besedilu, spozna le tako, da se odpre božji besedi. Sveto pismo pa mora brati in poslušati v svojem jeziku, zato reformator prevaja sveta besedila, da tako omogoči verniku zvezo z Bogom: sola scriptura, solus Christus, sola fides. »Samo Sveto pismo« prek »samo Kristus« pripelje do »samo vera«. Človek mora zaupati v božjo pomoč, ki jo dobiva tudi prek Svetega pisma?'9 V tej zavesti se je Trubar lotil prevajanja, pri čemer je na prvo mesto postavil svoje religiozno prepričanje, tvegal pa je vse druge morebitne težave, ki se jih je vseskozi zavedal in svoje naloge nikoli ni razumel lahkomiselno.40 V prvem objavljenem svetopisemskem delu Ta evangeli svetiga Matevža 1555 Trubar v predgovoru zapiše: »H drugimu vom poveimo, de mi u le-tim našim prevračenu smo 36 Ahačič navaja dela, iz katerih je primerjal odlomke in po katerih bi lahko prevajal Trubar, in sicer: Luthrov prevod celotne Biblije v nemščino po izdaji iz 1545, Erazmov prevod Nove zaveze v latinščino po natisu iz 1542, latinsko Vulgato, »Zwinglijevo« Biblijo v nemščini po izdaji iz 1531, Bruciolijev prevod Nove zaveze v italijanščino, Bernardinov lekcionar 1885, grško izvirno besedilo Nove zaveze. 37 K. Ahačič, n. d. 271. 38 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 152. 39 N. m. 40 K. Ahačič navaja mesta, kjer Trubar govori o prevajanju, oziroma raziskovalce, ki raziskujejo Trubarjeve vire, v: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, 268-269. veden imeli pred sebo ta pravi studenic Tiga Noviga Testamenta, kir ie gerški pissan, raven tiga smo mi tudi gledali na tu prevračene tih novih inu starih vučenikov, kateri so ta Nov testament iz tiga gerskiga iezika v ta latinski, nemški inu v laški preobernili, nervečpak na Erazmov Roterodamov Nov testament; h timu so nom nega annotationes sylnu pomagale.« V tej Trubarjevi trditvi je na začetku 20. stoletja Ivan Grafenauer zaznal Trubarjevo »bahanje z grščino, ki je ni znal«.41 Vendar temu ne bi mogli pritrditi, saj Trubar na več mestih izraža svoje prepričanje o odgovornosti, ki jo prevzema s prevajanjem. Dobro se je namreč zavedal, da se spušča v dejanja, ki lahko da bodo imela daljnosežne posledice tako na jezikovnem kot na teološkem področju. V pismu Bullingerju 13. septembra 1555 piše: »Gospod Vergerij, moj gospod in rojak se je letos veliko pogajal z mano, da bi skušal prevesti novo zavezo iz latinščine in nemščine v slovenski jezik; to sem mu odklanjal, ker se ne čutim sposobnega, saj ne znam ne grško ne hebrejsko, dokler mi tega ni naročila vsa cerkev moje domovine.«42 Navedena Trubarjeva trditev vneto spremlja raziskovalce njegovega dela, čeprav nekateri v njej prepoznavajo predvsem Trubarjevo samokritičnost in zavest odgovornosti do svetopisemskega prevoda. Tako se M. Stanovnik sklicuje na Trubarjeve posebne spodbude, s katerimi ta pojasnjuje svetopisemski prevod. Te Trubar razkriva v posvetilu k Ta prvemu deilu tiga noviga testamenta, in sicer pravi: »Gospod Vergerij je poleg Boga prvi in najimenitnejši povzročitelj, da se je začelo tole prevajanje. Od Boga dani in sprejeti darovi ter poklic so prevajalca prisilili k temu delu.« Povsem odkrita trditev, da so poleg Sv. Duha, apostolov, evangelistov, humanistov in reformatorjev, Vergerija ter Cerkve njegove domovine, ena od odločujočih spodbud za prevajanje Svetega pisma »od Boga dani in sprejeti darovi ter poklic«, kaže na Trubarjevo zavest, da je prav on od Boga poklican k temu delu. Poleg vseh pobud je bil »po svojih besedah vsaj sopobudnik svojih prevodov torej tudi Trubar sam, ker se je čutil sposobnega in poklicanega za prevajanje«.43 J. Vinkler v obsežni študiji k Trubarjevemu Temu celemu psalterju Davidovemu primerja Trubarjevo svetopisemsko prevajalsko delo s sočasnimi češkimi prevodi, pri čemer ugotavlja, da »Trubarjevega obvladovanja izvirnih bibličnih jezikov po do danes ugotovljenem ni mogoče primerjati z znanjem češkobratskih prevajalcev, kajti našemu reformatorju so pri prevajanju izobrazbeno zagotovo umanjkala ravno tista študijska leta, ki jih zaradi turške nevarnosti ni utegnil preživeti v univerzitetnih predavalnicah in se tako ni mogel usposobiti v obsegu, ki je ponavadi definiral 41 I. Grafenauer, O Trubarjevem prevodu evangelijev, Dom in svet 27 (1914), 299. 42 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 24. 43 M. Stanovnik, Slovenski literarni prevod, Ljubljana 2005, 18. jezikovne kompetence magistra svobodnih umetnosti - tj. popolno obvladovanje latinščine, grščine, pri posameznikih tudi hebrejščine (zlasti če je dotični nameraval svoj študij po absolvirani artistični nadaljevati še na teološki fakulteti)«.44 Trditev moremo sprejeti, vendar Trubarju ne moremo odreči zelo široke izobrazbe, ki veje iz celotnega njegovega dela (das Werk), kakor je celotno svoje delovanje poimenoval v nemških predgovorih k svojim delom. Prav zaradi svoje široke razgledanosti se je zavedal pomanjkljivosti v znanju in sam je opozarjal na težave, ki so spremljale njegovo delo. V nemškem predgovoru Tega prvega dela Novega testamenta (1557) je opisal svoje prevajalsko delo: »Moje prevajanje pa gre le počasi od rok zaradi moje odgovorne pridigarske službe, ki mi je prva dolžnost, in ker moram pri prevajanju vedno imeti pred seboj dva latinska, dva nemška, en laški novi testament in še eno hrvaško mašno knjigo, ki je bila pred kratkim natisnjena z latinskimi črkami; a preden pogledam vsako besedo v vsakem prevodu posebej, še Erazmove annotationes in druge komentarje, ter preudarim, kateremu prevodu naj bi sledil, preide mnogo časa.«4'5 Vinkler iz navedenega sklepa, da Trubar pri slovenjenju Novega testamenta ni - kot npr. Luther ali češki učenjaki - prevajal neposredno iz epohalne izdaje Novum testamentum Erazma Rotterdamskega, katere srž je bila ravno tekstnokritična edicija grškega teksta Nove zaveze, temveč je njegov posredni prevod temeljil na a) translatološki kompilaciji obstoječih latinskih, nemških in italijanskih prevodov ter na b) biblični hermenevtiki, kjer pa so zastran pomenske razjasnitve besedja igrali ključno vlogo Erazmovi komentarji Novega testamenta.46 Ob celotnem Trubarjevem delu, katerega pomemben del so prevodi Nove zaveze in Psalmov, danes težko povemo kaj novega. Znani raziskovalci druge polovice 20. stoletja in mlajši sodobniki, kot so K. Ahačič, J. Vinkler, I. Grdina in drugi, so o celotnem Trubarjevem delu prispevali nova vedenja, zato na tem mestu ne bomo ponavljali njihovih spoznanj. Glede na to, da je nesporna ugotovitev vseh, ki so svoje resno delo posvetili Trubarju in njegovemu delu, ta, da je Trubar bil v prvi vrsti teolog, ki je celotno svoje delo postavil na temelj vere, bomo v nadaljevanju naše spremne študije k Ta prvi deil tiga Noviga testamenta skušali osvetliti nekatera teološka vprašanja, ki osmišljajo Trubarjevo odločitev za prevajanje Svetega pisma v materni jezik, ter spregovorili o jeziku kot teološki kategoriji. 44 J. Vinkler, Pred Turki in papežniki nas brani. K peti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja, v: Jonatan Vinkler (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja V, Ljubljana 2009, 615. 45 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 77. 46 J. Vinkler, Pred Turki in papežniki nas brani, 617. Trubarjeva teologija kot izhodišče prevajanja Svetega pisma v slovenski jezik Ko govorimo o življenju in delu našega prvega reformatorja, imamo v mislih konkretno osebnost v določenih zgodovinskih okoliščinah, ki je izpostavljena vsem idejnim, kulturnim, religioznim in obče človeškim vplivom, ter se v teh razmerah odloča za neko drugo obliko krščanstva, kot je bila obče veljavna do 16. stoletja. V obravnavi in iskanju teoloških tokov znotraj protestantskega gibanja moremo osmisliti religiozne in kulturne vzgibe, ki so vodili slovenske protestante v njihovi odločitvi za slovensko pisano besedo kot sredstvo, s katerim bodo svojemu preprostemu človeku posredovali božjo besedo. Iz Pisem Primoža Trubarja in Pisem slovenskih protestantov prepoznamo tesno vpetost slovenskih protestantov v evropske zgodovinske, verske in kulturne tokove 16. stoletja, ki je vtisnilo poseben pečat evropskemu krščanstvu. To se ni moglo več odreči drugačnemu, sholastičnemu gledanju na svet, prav tako pa je izoblikovalo ostrejše meje med evropskimi narodi, ki so še vedno živeli v slogi, vse tja do začetkov 19. stoletja, ne da bi se zavedali, da so korenine njihovega samosvojega razvoja že bile vsajene v stoletju reformacije. »Ko v slovenskem prostoru govorimo o reformaciji kot o verskem gibanju, moremo z izrazom protestantizem zajeti širše področje delovanja reformacije, ko nam gre že za njene učinke, tako religiozne kot manj religiozne narave. V tej zvezi pa že govorimo o Trubarju kot o očetu prve slovenske knjige.«47 Ko osvetljujemo miselni profil Primoža Trubarja, iz katerega izhaja odločitev za prevajanje Nove zaveze, moramo izpostaviti izvirnost njegove osebnosti, ki je v slovenskem kulturnem prostoru znala uveljaviti svoje poglede, ki so bili - ne glede na tedanje razmere na tleh sedanjega slovenskega etničnega prostora -specifično slovenski (odnos do svetne oblasti, pogled na grozečo turško nevarnost, ki jo je Trubar hotel odvrniti z evangelijem). Predvsem pa moramo opozoriti na antropološko humanistično usmerjenost Trubarjeve teologije, ki se je oblikovala po zaslugi Erazma Rotterdamskega, prebiranja švicarskih teologov in njegovega občudovanja antike. Iz njegovih del veje močan vpliv švicarskih protestantov, predvsem Bullingerja, kar je privedlo do strpnega Trubarjevega protestantizma, ki ima nekatere značilnosti, lastne le njemu, in jih ni mogoče spraviti v to ali ono protestantsko smer. Govoriti smemo o posebni, Trubarjevi smeri v protestantizmu in njegovi demokratični misli, ki se kaže, na primer, v povsem drugačnem odnosu do kmetov, kot ga srečamo pri Luthru, poleg tega pa tudi Trubarjevo preporodno 47 J. Rajhman, Slovenski protestantizem kot odločilna razvojna stopnja slovenske narodne biti, v: Breda Pogorelec (ur.), Zbornik predavanj, Ljubljana 1988, 110. misel, ki vsebuje prvine etnične in narodne zavesti. Predvsem pa je v Trubarjevem teološkem slovarju moč najti dokaze o kontinuirani jezikovno slovstveni tradiciji, ki sega nazaj do Brižinskih spomenikov. Trubarjevo izročilo Slovencem v Eni dolgi predguvori k Novemu testamentu iz leta 1557 razkriva njegove teološke ideje ter Trubarjevo izvirnost in odvisnost. Ena dolga predguvor je nastala potem, ko je Trubar že imel za sabo katekizem, abecednik in prevod Matejevega evangelija kot prvega zaokroženega svetopisemskega teksta. Obsežno Trubarjevo besedilo Ene dolge predguvori pomeni preobrat v njegovem delu, saj naj bi šlo za teološki traktat, kar pa predstavlja v slovenskem slovstvu novo literarno vrsto, in sicer prvo znanstveno razpravo. Trubar je z njo pokazal, kako je slovenski jezik sposoben, da v njem napiše znanstveno teološko razpravo. Hkrati pa je to teološki priročnik, ki ga je namenil slovenskemu človeku, da bi ga tudi na ta način izenačil z drugimi evropskimi narodi. Namenjena je že zrelemu človeku, ki zna brati, ali vsaj razume, kar mu nekdo bere, in mu tudi težja teološka vprašanja niso več povsem tuja. J. Rajhman je z analizo Ene dolge predguvori utemeljil tezo o Trubarjevi teološki razgledanosti, njegovi navezanosti na Melanchtonove in Bullingerjeve ideje, hkrati pa z vzporejanjem Bernardove alegorije spregovoril o Trubarjevi hoteni umetniško oblikovani prozi.48 To tezo nekako potrjuje tudi M. Stanovnik, ki sicer opozarja, da biblijskih besedil ni mogoče brez pridržka enačiti z literarnimi, tj. s prevodi literarnih del v ožjem pomenu besede, vendar iz literature zopet ni mogoče izločiti religioznih in didaktičnih literarnih zvrsti od psalmov in himen do parabol in izrekov.49 Na osnovi Trubarjevega teološkega traktata v obliki predgovora k prevodu prvega dela Nove zaveze leta 1557 moremo zaokrožiti podobo njegove verske in teološke fiziognomije, iz katere izhaja njegov svetopisemski prevod. Trubarjevo vpetost v svet religioznega pa razkrivajo njegova pisma, ki tudi predstavljajo vire, iz katerih je mogoče dopolniti podobo slovenske reformacije in njenih akterjev. Že iz naslovljencev lahko sklepamo Trubarjevo svetovljanstvo, njegovo zvezo z evropskimi verskimi tokovi, predvsem pa njegovo prizadevanje za rast slovenske Cerkve in šolanje mladih pridigarjev, skratka, skrb za njegovega slovenskega človeka. Trubarjevo dopisovanje s cesarjem Maksimilijanom dokazuje pomembno vlogo kranjskega reformatorja v notranjeavstrijskih deželah. Razodeva se Trubarjeva vnema za reformacijsko „delo" (das Werk), katerega morda najpomembnejši del je prevajanje Nove zaveze najprej v slovenski jezik, nato pa njegova pomoč pri nastajanju glagolskih in cirilskih prevodov. 48 J. Rajhman, Trubarjeva Ena dolga predguvor, Ljubljana 1986. 49 M. Stanovnik, Slovenski literarni prevod, 33. Teologija Primoža Trubarja Omenili smo že, da je Trubarjeva teologija bila njegova življenjska filozofija, bila je kot instinktivno spoznanje, kako je treba živeti v skladu z evangelijskim naukom. Trubar ni bil dogmatik, bil je pragmatik. Verska terminologija je bila okvir njegovi teološki misli, vendar ni uporabljal „visokih, kunštnih oli neznanih besed"zadovoljil se je s kranjskim besediščem, kar je pojasnil: »/Z/akaj ta muč svetiga evangelija inu naše izveličanje ne stoji v lepih ofertnih besedah, temuč v tim duhej, v ti risnici, v ti pravi veri inu v enim svetim krščanskim lebnu.«^° Trubarjev teološki razvoj opredeljujeta dve obdobji -katoliško in protestantsko. Trubar je že zelo zgodaj izrazil svojo teološko usmeritev, ko je v duhu Erazmovih in humanističnih načel nasploh in v duhu reformacijskih teženj kritiziral cerkvene razmere na Slovenskem. Katoliški cerkvi je očital zlorabe, predvsem romanja, božje poti, češčenje svetnikov, zidanje cerkva; drugače pojmuje podeljevanje zakramentov in mašo kot „falš malikovane". F. Oražem, prvi slovenski katoliški teolog, ki je raziskoval Trubarjeve dogmatične nazore, v teh njegovih pogledih prepoznava skepticizem, ki se je Trubarja polotil ob branju reformatorskih spisov,51 s čemer poudarja, da je Trubar sledil sodobnim verskim gibanjem v takratnem evropskem prostoru. V pregnanstvu se je navadil, da je ob vseh takratnih teoloških prepirih šel srednjo pot in ni se spuščal v „teološke spekulacije". Njegova teologija je bila teorija, ki je upoštevala prakso, ni bila abstraktna, neuporabna za vsakdanje življenje, temveč je bila vseskozi usmerjena v prakso.52 Trubar se je takratnih reformacijskih teoloških disputacij med cvinglijanci (švicarska veja reformacije) in lutrovci (nemška smer) v glavnem izogibal, znotraj reformacije je želel ohraniti strpnost in do nekaterih teoloških vprašanj je ohranil povsem lastno stališče. »Kaj koristijo pobožnim preprostim kristjanom take visoke disputacije o resnični, telesni bistveni in duhovni navzočnosti Kristusovega telesa, ko pa oboji, cvinglijanski in lutrski priznavajo, da niso le znamenja / Kristus da je v svoji večerji / posvetil kruh v svoje telo in vino v svojo kri, njegovim besedam hočemo preprosto verjeti in o tem nič več disputirati. Je pač skrivnost.««^'3 To je ena najpomembnejših Trubarjevih izjav, v kateri je utemeljena njegova teološka misel, ki je v veliki meri pripomogla, da je ohranil pravilno razmerje do preprostega človeka in njegove stiske, pri bogoslužju pa je znal vzpostaviti sožitje med plemstvom in preprostim ljudstvom. Če v prikazu njegove teologije za metodološki pristop izberemo načelo zgodovinskosti, 50 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 65. 51 F. Oražem, Razlogi, ki so Trubarja privedli v protestantizem, v: Primož Trubar (Simpiziji v Rimu 26), Rim, Ljubljana 2009, 27. 52 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 7. 53 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 28. nam to pomaga pojasniti marsikateri doslej nepojasnjeni pojav v razvoju slovenskega protestantizma in bolj kritično presoditi vse okoliščine, ki so ga usmerjale. Vse pogosteje namreč po štirih stoletjih tudi katoličani drugače vrednotijo delo slovenskih protestantov in priznavajo njihovo versko vnemo. Trubarja tudi današnja Cerkev vrednoti drugače, kar kaže vrsta razprav katoliških teologov v jubilejnem letu 2008. Trubar je bil katoliški duhovnik, ki je pri svojih štiridesetih letih prestopil v protestantsko vero, in ki je bil teološko široko razgledan ter globoko veren.54 Njegovo celotno pastoralno delo je bilo namenjeno človeku, ki naj skozi Božjo besedo v maternem jeziku spozna moč evangelija, ob katerem bo mogel rasti tudi v svoji človečnosti. Trubarjeva teološka antropologija Trubar je že v prvi knjigi nakazal, da je njegova teologija pravzaprav antropologija, le da je treba izraz pravilno razumeti. Z vsem svojim delom je hotel pokazati, da je človek v središču teologije. Če pri Trubarju izhajamo iz temeljnih eksistencialnih vprašanja o poreklu, namenu in poslanstvu človeka ali konkretno: Od kod prihaja človek?, Kako biti človek? in Kam vodi človekova pot?, moremo z gotovostjo trditi, da se je Trubar s temi vprašanji ukvarjal vse svoje življenje. Vse, kar je delal, je delal z namenom, da bi svojemu preprostemu slovenskemu človeku približal božjo besedo v maternem jeziku in v tej božji besedi skušal približati odgovore na temeljna človekova eksistencialna vprašanja. V katekizemskih besedilih, Cerkovni ordnungi, Artikulih in v prevodih svetopisemskih besedil teh vprašanj ni sistematično obravnaval, vendar je s svojim pastoralnim pristopom nakazal odgovore nanje. Kolikor so bila teološka besedila izvirna, je bil izviren tudi sam, predvsem moremo njegove izvirne rešitve iskati v njegovih slovenskih in nemških predgovorih k posameznim tiskom, med njimi najobsežnejši predgovor k prvemu delu Nove zaveze leta 1557, ki je izšlo kot samostojno delo z naslovom Ena dolgapredguvor. Šele ko imamo pred seboj Trubarjevo celotno delo, moremo govoriti o posameznih teoloških vprašanjih, kakor jih je razumel v svojem teološkem razvoju od prve slovenske knjige Katekizem (1550) do ponovne izdaje celotne Nove zaveze (1581/82) oziroma posthumno do izdaje njegove Hišne postile (1595). Trubar je globoko v srcu nosil zapisano resnico o človeku,55 še posebej o ubogem, preprostem, pomoči potrebnem, saj se je vseskozi oziral na „preprostega človeka"56 in svoje delo prikrojil tako, da ga bo mogel ta „prav zastopiti". 54 Na simpoziju v Rimu 2008 je 28 teologov obravnavalo različna teološka vprašanja v zvezi s Trubarjevim delom in njegovo teologijo. 55 J. Rajhman, Trubarjev antropocentrizem, Znamenje 15 (1985), 488-497. 56 K. Ahačič Trubarjevega preprostega človeka imenuje »navaden« človek (prim. K. Ahačič, Zgodovina Trubarjeva vera in nauk o opravičenju Ko govorimo o protestantskih imperativih, je vedno na prvem mestu „sola fides", nato „sola gratia", „sola scriptura". Za Trubarja je vera prvi in poslednji vzgib, ki ga je vodil v vsem njegovem ustvarjalnem življenju. Iz njega je črpal in v moči vere je storil vse, kar ga danes uvršča med velike može slovenstva. Pri njem moramo izpostaviti prvine, ki ga laični javnosti predstavljajo kot duhovnika, med katerimi je vsekakor na prvem mestu skrb za svetopisemsko vsebino v slovenskem jeziku, ki jo bo razumel njegov vernik. Prvenstvena vloga krščanskega duhovnika je v tem, da svojim ljudem prinaša Kristusa. Torej je vprašanje vere pri Trubarju treba postaviti na prvo mesto. Vprašanje vere je v ozadju celotnega reformacijskega gibanja, ki se je porodilo prav iz spoznanja, da je v verskih razmerah takratne dobe vera bila vse bolj v ozadju. Luther sam je v svojem zgodnjem obdobju svoje meniško življenje postavil na temelj vere, ki se mu je izoblikovala ob dogodku, ki ga zgodovina pozna kot njegov »Turmerlebnis«.57 Po Luthru je prava vera popolno zaupanje božji besedi - po Svetem pismu - in po njem zaupanje v Kristusove zasluge na križu. Svojo teologijo je Luther obsežno izpričal v svojih Tischreden in v drugih spisih.58 Trubar v Eni dolgi predguvori pravi, da »zatu je nih dosti takimu našimu vuku (nauku o 'sola fides) silnu sovraž, zuper ta govore, pišejo, pridigujo inu pravijo ti eni taku, koku more ta vera samaprez dobrih dejl človeka ohraniti.««"'9 V zagovor tega se sklicuje na Sveto pismo (Jak 2,19-22), kjer apostol Jakob govori o veri brez dobrih del in konkretno pokaže na hude duhove, ki „verujejo in trepečejo", ali kakor razlaga Trubar, čemu »ta misli o jeziku in književnosti, 31-37). 57 Luther o tem odločilnem reformatorskem dogodku tako piše: »Besedo božja pravičnost sem sovražil. Čutil sem, da sem kljub neoporečnemu redovnemu življenju pred Bogom grešnik z nadvse nemirno vestjo in da se ne morem zanesti na to, da bi z njim dosegel spravo s pomočjo svojih zadostilnih dejanj. Tega pravičnega Boga, ki kaznuje greh, sem sovražil. Nemo, strašno in skoraj bogokletno sem godrnjal in se zgražal nad Bogom. Besnel sem s podivjano in zmedeno vestjo. V svoji stiski sem še naprej vrtal in premišljeval o tisti Pavlovi besedi, vroče sem želel izvedeti, kaj vendar misli sveti Pavel. Tako je bilo, dokler nisem, tuhtajoč noč in dan, po božjem usmiljenju postal pozoren na kontekst tega besedila. 'Božja pravičnost se v njem (evangeliju) razodeva iz vere v vero, kakor je zapisano, pravični bo živel iz vere.' Takrat sem začel dojemati božjo pravičnost kot tisto pravičnost, po kateri pravični s pomočjo božje milosti živi kot pravični, namreč iz vere. In spoznal sem, da je smisel besedila v tem: po evangeliju se razodeva pasivna božja pravičnost, po kateri nas usmiljeni Bog po veri opravičuje, kot je zapisano: pravični bo živel iz vere.« Dr. Martin Luthers Werke, kristliche Gesamtausgabe, Weimar 1883, Bd. 45, 185, nav. po: Zgodovina Cerkve 3, Ljubljana 1994, 53-54. 58 H. Jedin (ur.), Handbuch der Kirchengeschichte Bd. IV. Reformation, Katholische Reformation und Gegenreformation, Freiburg-Basel-Wien, 1967, 36 sl. 59 P. Trubar, Ena dolgapredguvor 1557 (reprint), Ljubljana 1986, Y 2b. zludi tudi veruje inu trepeče, pravi S. Jacob 2, inu vini nej inu ne bode izveličan«. Trubar je povzel Bullingerjevo misel, da so dobra dela sicer sad vere in duha, a so vendar tudi naša, dela vernih, ker Bog dela po nas in uporablja nas, da bi jih storili, ker smo po veri božji otroci in tako Kristusovi bratje in njegovi sodediči.60 V Eni dolgi predguvori je Trubar le opozoril na konkretna dobra dela, ki so izpolnitev božjih zapovedi. Ne govori podrobno o dobrih delih, saj bi ga preprosti ljudje mogli razumeti napačno, zato poudarja predvsem »sola fides«, manj pa povezanost vere z dobrimi deli. Ustavi se kar pri problemu zveličanja hudega duha in se z legendo o duhovniku in odvezi hudega duha izogne neposrednemu odgovoru. O božjih zapovedih razpravlja, razčleni posamezne zapovedi in naglaša vzroke, ki so privedli do postavitve zapovedi, kajti zapovedi niso dane, da bi po njih dobili odpuščanje, pot (»cesta«) je le Kristus.61 Zapovedi so dane, da vero branimo in jo ohranimo, ko izpolnjujemo zapovedi. Dobra dela so tudi v prid bližnjemu, so priče prave vere in Bog jih povrne na tem in onem svetu, opravljati dobra dela je torej »pietas utilis ad omnia«. Večno življenje pa kljub vsemu ostane božji dar »skuzi Jezusa Kristusa, Gospudi našega.«62 Trubar tako kot Bullinger vero pojmuje ne le kot zaupanje v Boga, temveč vero spremljajo dobra dela, ki so sestavni del vere, toda spet ne tako, da bi mogli govoriti, da so dobra dela tista sestavina vere, ki odloča o njeni vsebini. Dobra dela so pokazatelj, da je naša vera »prava«. Leta 1557 je Trubar pisal Bullingerju, da je prevedel njegov predgovor k Janezovemu evangeliju »de verbo ad verbum - od besede do besede.«63 V primerjavi obeh predgovorov pa je vidna večja Trubarjeva samostojnost, kakor bi domnevali po njegovi izjavi. »Trubar je sledil Bullingerjevi teološki misli, nanjo se je opiral, vendar je samostojno izbiral, prenašal Bullingerjeve ideje o Kristusu, njegovem sredništvu in vlogi človeka v odrešenjskem načrtu v svoj slovenski prostor To pa spet dokazuje, da je znal Trubar kritično sprejemati tuje vplive in jih presaditi, ne da bi pri tem njegova močna osebnost ne mogla priti do izraza. V tem je gotovo dorasel svojemu vzorniku, ki je prav tako kot on zajemal iz tujih virov, pa jih znal kritično preveriti.«64 Protestantski teolog O. Sakrausky je opozoril, da se je Trubar v svoji prvi knjigi (1550) naslonil na Flacijevo65 delo De Vocabulo fidei et aliis quibusdam vocabulis explicatio vera 60 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 81. 61 P. Trubar, Ena dolga predguvor 1557 (reprint), Ljubljana 1986, z2. 62 P. Trubar, n. d., Z3d, aa3b. 63 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 33. 64 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 83. 65 Flacius Illiricus (Matija Vlačić Ilirik, 1520-1575), rojen v Labinu v Istri, predstavnik najradikalnejše teološke smeri znotraj reformacije. V Luthrovem nauku o grehu, veri in opravičenju je šel v ideološko in dogmatično skrajnost in bil zato v nenehnem sporu z Melanchtonom in njegovim krogom. Vpliv Vla- et utilis sumta ex fontibus Ebraicis in prevedel tretji del le-te, ki govori o opravičenju. 66 Prav to pa naj bi po mnenju nekaterih raziskovalcev dokazovalo, da je Trubar zadel v jedro reformacije. Rajhman se je oprl na nekatera razhajanja v tej razpravi in podrobneje primerjal Vlačićevo latinsko pridigo s Trubarjevim tekstom v prvi slovenski knjigi. Pri tem je ugotovil, da je v Trubarjevem besedilu več izvirnosti, kot je videti na prvi pogled. Trubar namreč govori predvsem o veri in »veri ter njenih lastnostih in učinkih«. Opravičenje pa je pojem, ki sledi iz pojma vera, kakor ga razumejo protestantski teologi, torej je pojem opravičenja skoraj neločljivo povezan s pojmom vere. Problem opravičenja srečamo pri Trubarju šele v poznejših delih, najprej v Eni dolgi predguvori,67 kjer pa ni sledil Vlačiću, temveč Bullingerju68 in Melanchthonu.69 čića na slovensko reformacijo je bilo čutiti že ob izidu njegove knjige De vocabulo fidei 1549, zlasti pa, ko je bil 1565-1567 v Ljubljani superintendent Flacijev učenec S. Krelj. To usmeritev naj bi nadaljeval Kreljev naslednik G. Melisander; podpiral ga je tudi M. Klombner, saj je hotel z njegovim imenom preprečiti nadaljnji Trubarjev vpliv v slovenski reformaciji. S tem, da se je slovenska Cerkev tedaj naslonila na doktrino wittenberške cerkve oziroma na Trubarja, je naredila odločilen korak v svojem razvoju. Prvine flacijanskih pobud je mogoče zaslediti v prvih letih v Trubarjevem učenju o grehu. Vlačićev vpliv je bil pri Slovencih odpravljen s Formulo concordiae (1577, v slovenskem jeziku 1581), ohranil pa se je v koroški reformaciji. 66 O. Sakrausky, Der Einfluss der deutschenTheologie auf die südslavische Reformation, Südostdeutsches Arhiv, Bd. XIII, München 1970, 77. 67 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 30. 68 Heinrich Bullinger (1504-1575) je našel pot v protestantizem ok. leta 1520, vendar še ni poznal Luthra in njegovih spisov. Obrnil se je k protestantizmu, ker je ob študiju cerkvenih očetov, Krizostoma, Ambrozija, Origena in Avguština spoznal, kakor se je njemu zdelo, da se rimski nauk ne sklada z naukom cerkvenih očetov. Cerkveni očetje so se sklicevali na Sveto pismo, zato ga je Bullinger začel študirati. Ob tem študiju je po l. 1520 bral Luthrove spise, kasneje Melanchtonove Loci communes, vendar moramo njegovo »spreobrnjenje« pripisati prej cerkvenim očetom kot Luthru. Pozneje je študij spisov cerkvenih očetov nadaljeval in spoznal Ciprijana, Cirila, Atanazija in Laktancija. S Zwinglijem se je srečal l. 1523. Pri Bullingerju je opaziti stremljenja k univerzalizmu, kar je sploh lastnost švicarske teologije. Vendar je Bullinger ekstremnost univerzalizma znal omejiti, saj je vsaka teološka izjava podana v kristološkem okviru. Leta 1531 je nasledil Zwinglija, za katerega je verjel, da ga je Bog poslal, da bi odpravil mašo in obnovil pasho. Zanj je značilen rek: Pusti Luthra in Zwinglija in bodi kristjan. Trubar je bil pod močnim Bullingerjevim vplivom, kar je vidno tudi iz njune korespondence (J. Rajhman, Trubarjeva Ena dolga predguvor, 96-98). 69 Philipp Melanchthon (1497-1560), nemški reformator. Od leta 1518 je bil profesor v Wittenbergu, kjer je sledil Luthru in postal njegov najbližji sodelavec, po Luthrovi smrti 1546 je nasledil Luthra, vendar je bil veliko bolj spravljiv do Rima kot Luther. Tudi s švicarsko vejo reformacije je sodeloval v strpnem duhu in želel je umiriti spore znotraj reformacijskih tokov. Je avtor besedila Augsburške veroizpovedi, ki je bila sprejeta 1530. Trubar je poznal njegova dela in se v nekaterih svojih delih zgledoval po njem, vendar ga ni v celoti posnemal. Vpliv Melanchtonovih Loci communes je viden v Trubarjevi Eni dolgi predguvori, vendar gre (po Rajhmanu) bolj za oblikovno kot vsebinsko posnemanje. V Eni dolgi predguvori k Ta prvi deil tiga Noviga testamenta 1557 Trubar predstavlja osnovne teološke probleme. Ker mu gre za središčno vprašanje človeka in njegovega odrešenja, razpravlja o opravičenju, v okviru vprašanja o opravičenju pa o izvirnem grehu, ko govori še prej o stanju pred grehom, nadalje o osebnem grehu, o postavi in evangeliju, o milosti in pravici. Druga temeljna ideja Ene dolge predguvori je nauk o učlovečenju in s tem tudi o odrešenju, kar vse so temeljna vprašanja teološke antropologije. Trubarjev odnos do stvarjenja Že v Katekizmu 1550 je pri Trubarju na prvem mestu stvarjenje človeka. Povsem na začetek katekizma Trubar postavlja poglavje o stvarjenju (De creatione, lapsu & poena primorum hominum, tum promissione facta ad eos), v katerem bralcu najprej ponuja odgovor na to, od kod je človek, in šele v drugem poglavju spregovori o dekalogu, v katerem ugotavlja, kako naj bi človek, ki je ustvarjen po Božji podobi, spoznal Boga. Tako je že v izhodišču vidna razlika med Trubarjevim in Luthrovim katekizmom: »Ko se Luther srečuje z Bogom prek dekaloga, se Trubar srečuje z njim prek stvarjenja človeka. Tu je bliže württemberški teologiji z J. Brenzem, ki pomakne abstraktni dekalog v ozadje, v ospredje pa stopi najprej človek kot bitje, ki je 'an pild Boga'.«i"0 Človek kot ustvarjeno bitje je Božja podoba (»an pild«), in to človek kot mož in kot žena - njima so podvržene vse ustvarjene stvari, ki jima služijo v njunem zakonu. Trubar opis stvarjenja na začetku prve slovenske knjige začenja s svetopisemskim citatom iz 1 Mz 1;2;3: »Gospud Bug na šesti dan ye rekall, STURIMU človeka, an pild, de bo nam glih, de bode gospodoval čez ribe v tim moryei inu čez ptice pod nebom, čez živino inu čez vso zemlo tar čez vse tu, kar lazi oli se gible na zemli. Natu ye Gospud Bug sturill človeka iz illove parsti inu ie dahnil vain v tu obličie an duh tiga lebna inu taku ye ta človik postala ana živa duša.«71 Ko je Bog ustvaril človeka po svoji podobi (»de bode nam glih«), ga je postavil za gospodarja čez vse stvari na zemlji. Vdahnil mu je duh življenja in človek je postal »živa duša«. Opis stvarjenja Trubar nadaljuje do izgona iz raja, ki je zgolj »ženska tar moška štrafinga inu kryž zavolo tigagreha.«7^ Če je celotno besedilo 1 Mz 1;2;3 v bistvu le prevod, je slednji naslov Trubarjev komentar: Žena in mož sta bila kaznovana in sprejela sta križ, in to zaradi greha. Trubar se je v prvi slovenski knjigi oprl na Sveto pismo in svoje teološko 70 J. Rajhman, Trubarjev antropocentrizem, 488. 71 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 27-28. 72 N. d., 35. slovstveno delovanje začenja s človekom ter pri človeku. Stvarjenje človeka je zanj tisto božje dejanje, ki napravi mejnik, nič ni bolj pomembnega ob dejstvu človeka, ki je ustvarjen po božji podobi, greši, je kaznovan, a vzame s seboj v življenje, ki se zanj začenja na zemlji, božjo obljubo o odrešenju. V Katekizmu 1550 povsem na začetek postavi stvarjenje moža in žene, ki sta bila postavljena v raj in nato zaradi greha iz njega izgnana. Ko govori o dolžnostih posameznih stanov, v poglavju o dolžnostih moža in žene, Trubar s Petrom (1 Pt 3,7) in Pavlom (Ef 5,25-33; Kol 3,19) govori: »Taku imayo možye lubiti nih žene, koker suya lastna telesa. Oben nihdar nei suiga messa souvražil, samuč on tu živi inu ferdei glih koker ta Gospud to Cerkou.«73 V pesemskem delu prvega katekizma v vezani obliki Trubar spregovori o tem, »koku ye ta človik od Buga pervič stvarien, koku ye potle izkažen inu spetponovlen,« in sicer se je Bog po Adamovem grehu »perveč začel serdyti« in je dejal: »Ti, mož, bodeš z delom terpel, / Žena pag s teim znošenom. / Morata obba ankrat vmrit, / V to zemlo pokopana bit, / Iz katere sta vzeta Koker ye hudič ženi giall, /Taku spet žensku seime / Bode kači glavo zmencall, / Vragu vso oblast vzame.«74 Žensko seme, ki predstavlja Jezusa Kristusa, se pri Trubarju pojavlja v vseh katekizmih od leta 1550 do 1575. V drugem katekizmu iz leta 1555 Trubar znova spregovori o stvarjenju, in to v razlagi apostolske vere: »lest verio, de ie Bug mene zo vsemi stvarmi stvaril inu on ie meni dušo, tellu, vum, pamet, zastopnost, oči, vušesa inu vse ude dal. Inu nei le samuč dal, temuč on tudi le-tu vse sam gori derži, de konca ne vzameio. H timu on tudi meni, da tu oblačillu, špendio, pohištvo, ženo, otroke, nive, živino inu kar ie kuli dobriga tarpotrebniga h timu životu.«75 Prav tako v drugem katekizmu v razlagi Gospodove molitve med vse človekove dobrine, za katere naj ta prosi Boga, uvrsti pobožno ženo, ki je človeku »vus vžitig telesni« in je vse, kar človek potrebuje na svetu »koker ieisti, pyti, oblačillu, pohystvu, nyve, živina, blagu inu denarie, brumno ženo, brumne pokorne otroke, zveiste delovce, dekle inu sossede, dobro gosposčino, kir to pravico doli tarre, te brumne myri, štraifa te hude.«76 Tudi ponovni pouk možem in ženam, kakšni naj bodo v medsebojnih odnosih, je v drugem katekizmu povzet po Ef 5,25.28 in Kol 3,19 in Trubar nadaljuje: »Katera lepa ženska naredba nei iz vuna, v tim spletanu oli v tim krišpanu tih laas inu v tim obešanu tiga zlata inu flinderlinou okuli sebe oli na oblačillu tiga gvanta postavlena. Temuč ta lipota, kir ie iz notra, ta skriven človik v tim sercei, kadar ta isti nei izpačen, de ima en krotag inu tyih duh.«77 73 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 167. 74 N. d., 179-184. 75 N. d., 346. 76 N. d., 372. 77 N. d., 510-511. Človek kot mož in žena sta poklicana, da služita drug drugemu, predvsem je njuna odločilna vloga v verski in posvetni vzgoji otrok, ne smeta pa zanemariti služenja sočloveku, tistemu, ki je potreben pomoči. To uči in zapoveduje Bog, zato mora človek v veri izpolnjevati njegovo voljo tudi v službi bližnjemu. V Katekizmu z dveima izlagama 1575 nazorno kaže svoje razumevanje človeka, ki je bil ustvarjen po Božji podobi, in njegovega odnosa s sočlovekom ter z Bogom - skozi vero: »Mi veimo, vidimo inu slišimo, de dosti dobrih ludi ie na sveitu, kir veido, de vsaka stvar ima suimu Stvarniku biti pokorna inu služiti, inu bi radi v veden služili Bogu. Oli oni meinio, de se le Bogu služi, kadar so v cerqui oli v kloštrih, oli kadar se postio Oly v tim so ty ludie preprosti inu nezastopni kar Bog postavi inu zapoveda, inu se to istu v ti veri sturi, s teim se Bogu služi. kar se pres vere sturi, tu ie greih inu ta vera se od božye bessede, postave, zapuvidi inu oblube ne loči.«78 Prava vera, kakor jo razume Trubar v Katekizmu 1550, je tista vera, »skuzi katero človek dobi tu odpusčane tih grehov inu skuzi to bude brumen inu pravičin sturien pred Bugom, taku de pride v nebesa.«79 Samo po veri se torej more človek zveličati in kot pravi Trubar s Pavlom (Kol 3,8-11) v predgovoru k Psalterju 1566, je človek po opravičenju novi človek: »Odložite sedaj, po prejšnjem življenju, starega človeka, ki je zaradi poželenja in zablod pokvarjen, obnovite pa se v duhu svojega uma in si nadenite novega človeka, ki je ustvarjen po božji podobi v pravičnosti in svetosti.«80 Prava vera tudi uči, zaradi česa je stari grešni človek lahko postal novi človek. To se je zgodilo z dramatičnim božjim posegom v človeško zgodovino, z učlovečenjem. Pri Trubarju je v vsem njegovem delovanju vidna temeljna lastnost Boga do človeka, božje usmiljenje. Bog in človek sta pri Trubarju v medsebojnem odnosu, pravzaprav je le človek v odnosu do Boga. Trubar nikoli ne razpravlja o dokazih za božje bivanje, zanj je resnica o božjem bivanju dejstvo. Prepričan je, da se v stvarstvu razodeva »ta prava risnična štalt inu natura božja. Popolna božja podoba se razodeva v Božjem Sinu, ki je bil poslan na svet, da bi človeka odrešil, pa tudi, da bi človek po njem spoznal Boga, kakršen je.«81 Bog je za Trubarja Stvarnik vsega v Kristusu, v posebni meri pa je Stvarnik človeka. »Zato Kristus Stvarnik vsega in ustvarjeni človek božja podoba, ker je podoba Kristusa. Trubarjevo pojmovanje stvarjenja ima tako kristocentrično razsežnost, kar pride na poseben način do izraza v Trubarjevi interpretaciji 78 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja II, 248-250. 79 F. Krajnc-Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, 47. 80 O. Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk, 339-350. 81 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 24. stvarjenja človeka.«82 Tako moremo skleniti, da je Trubarjev nauk o Bogu stvarniku antropološko opredeljen, saj se prav v človeku na najbolj skrivnosten način razodeva skrivnost Boga. »Trubarjava teološka protestantska smer« Ob Trubarjevi izrazito pastoralni usmerjenosti moremo ugotoviti, da je Trubar v svojih spisih vedno iskal neko srednjo pot. Trubar v pismu Bullingerju govori o skrivnosti Kristusove večerje: »Kristus da je v svoji večerji, kjer jo pravilno obhajajo, posvetil kruh v svoje telo in vino v svojo kri, njegovim besedam hočemo preprosto verjeti in o tem nič več disputirati. Je pač skrivnost.«83 Ta Trubarjeva izjava ga najbolj nazorno prikazuje kot predstavnika svoje, trubarjanske smeri znotraj protestantskih tokov 16. stoletja. Ko smo izpostavili pismo Bullingerju, v katerem Trubar zagovarja svojo vero, neodvisno od švicarske smeri, ter zatrjuje, da »je pač skrivnost in temu moramo preprosto verjeti«, moremo ob tem kritično sprejeti namige, da je nanj sicer vplival Bullinger, tudi Melanchton - Luthrov naslednik in delno Vlačić, vendar se je v glavnem držal svoje, srednje poti med protestantskimi strujami 16. stoletja. Rajhman postavlja tezo, da je na Trubarja v veliki meri vplival švicarski teolog Bullinger, ki izhaja iz »devotio moderna« in humanizma. »Oba idejna tokova sta imela skupen cilj, obnovo Cerkve. V tem se je začrtala Bullingerjeva življenjska pot. Bil je teolog in humanist, voditelj cerkvene občine in duhovni vodja, znanstvenik in verski praktik. Bullingerjeva teologija je bila predvsem etično usmerjena, saj pri njem najdemo tudi odmev Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana, ki je poudarila ideal naravne popolnosti. Bullinger je sam podčrtal, nekoliko drugače kot lutrovska antropologija, naravno popolnost človeka, ki je bil zanj cilj krščanskega oznanila.«84 Tako smemo trditi, da je tudi pri Trubarju njegova antropologija predvsem v službi oznanjevanja in hoje za Kristusom. Opiral se je sicer na Bullingerjeve ideje, vendar samostojno izbiral in prenašal ideje o Kristusu, njegovem sredništvu in vlogi človeka v njegovem odrešenju, v slovenski prostor. Če povzamemo celotno Trubarjevo dejavnost z izdajo vseh njegovih del ter z njegovim delom (das Werk), s katerim je poimenoval projekt izdajanja slovenskih in hrvaških tiskov, in je z njimi svojim Slovencem posredoval Božjo besedo v njim razumljivem jeziku o njegovi teologiji lahko govorimo zgolj podredno. »Trubarju je teologija služila za praktične cilje in jim je zato podrejena. Tako je tudi antropologija 82 A. Lah, Trubarjevo pojmovanje Boga Stvarnika, v: Primož Trubar (Simpoziji v Rimu 26), 83. 83 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 28. 84 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 75. Primoža Trubarja praktična, ne sistematična, čeprav je že Ena dolgapredguvor zelo zanimiv poskus sistematične teologije, kako naj bi na poljuden način razpletel zapletene teološke probleme o opravičenju, ki je bilo med vsemi reformacijskimi novostmi nedvomno glavno in osrednje vprašanje. Trubar v Eni dolgi predguvori skuša sistematično - a na poljuden način - prikazati zapletena teološka vprašanja, vendar pa v nemškem predgovoru k Ta pervi deil tiga Noviga testamenta 1557, in sicer v sklepu nemškega predgovora, na najbolj strnjen način izpove svojo antropologijo, ko pravi: »Skupaj s svojim edinim Sinom Jezusom Kristusom in Svetim Duhom si ustvaril nebo in zemljo, angele in ljudi, ter vse živo na zemlji. Rekel si: 'Tako zares kot živim, nočem, da grešnik umre, temveč da se spreobrne in živi'. Prosimo te iz srca, usmili se nas, odpusti nam vse naše grehe, in bodi nam milosten na vekomaj. Napravi nas pravične po tvojem sinu Jezusu Kristusu in njegovi volji, katerega si iz neizmerne dobrote in modrosti poslal kot srednika in odrešenika. Razsvetli naše duše in srca, napravi nas svete in vodi nas s Svetim Duhom. Obvaruj, širi in obnavljaj svojo Cerkev ter duhovni red na tej zemlji, varuj ter ščiti jo pred oblastjo in zvijačnostjo Goga in Magoga ter vsem zlom, za kar bomo večno z veliko hvaležnostjo slavili tvojo veliko milost.«85 Trubarjev sklep nemškega predgovora je poljuden, vendar sistematično antropološki: Trubar popolnoma zaupa Bogu Očetu, Stvarniku nebes, zemlje in človeka, verjame v Božje usmiljenje, v odpuščanje grehov po Božjem Sinu Jezusu Kristusu, ki je Srednik med Bogom in človekom ter njegov Odrešenik. Bog, ki varuje in širi svojo Cerkev, varuje tudi red na zemlji. Ščiti jo pred nevarnostjo Goga in Magoga ter tako človeku izkazuje svojo neskončno milost. Ko smo si s Trubarjem že zastavili vprašanja: Od kod prihaja človek?, Kako biti človek? in Kam vodi človekova pot?, moremo z njim skleniti, da človek prihaja od Boga kot bitje, ustvarjeno po Božji podobi, kot moški in ženska, odgovorna za svet okoli njiju. Kako biti človek? Vprašanje se navezuje na zadnje, saj je smisel v zadnjem vprašanju. Če vodi pot preko opravičenja do zveličanja po Božjem Sinu Jezusu Kristusu, mora človek, ki je grešen, živeti po veri in izpolnjevati vsa tista dela do sočloveka, ki mu jih je namenil Bog v Svetem pismu. Sola fides - solus Christus - sola scriptura: samo vera, samo Kristus more zveličati človeka, ki živi po Svetem pismu. »Kristus je zanj začetek in konec vsega dogajanja, edina možna razumska osvetlitev skrivnosti bivanja človeka v boju za božjo podobo v njem Če je Bog Stvarnik stopil v ozadje in daje Trubarjeva teologija prednost drugi božji osebi, je vendar poudarjena edinost treh božjih oseb, ki so 'ane moči inu česti'. Svetemu 85 O. Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorrede, 89-108. Duhu pripisuje posvečenje, zato je tudi zakramentalno življenje življenje Svetega Duha kot sicer sploh krščansko življenje.«86 V nemškem predgovoru k Ta prvi deil tiga Noviga testamenta 1582 razlaga svojo teologijo, ki temelji na Svetem pismu: »Od Boga izbrani Kranjci, Štajerci, Korošci in drugi Slovenci, visokega ali nizkega stanu, grofje, gospoščina, vitezi, plemenitaši, meščani in preprosto kmečko ljudstvo, so tako kot drugi, po milosti in volji Svetega Duha, iz slovenskih in nemških pridig ter knjig spoznali in sprejeli pravo vero o Božjem bistvu v Sveti Trojici in njegovi volji, kot je bilo prej nakazano, tako da vedo, temeljito razumejo, resnično verujejo ter javno tudi v preganjanju stanovitno izpovedujejo, da je le naš gospod Jezus Kristus, sin Boga in Marije, s popolno pokornostjo, zaslugami, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem vsem, ki se želijo resnično spokoriti in resnično verujejo, prislužil in pridobil pri svojem nebeškem očetu božjo naklonjenost, milost, odpuščanje vseh grehov, odrešenje večnega prekletstva ter večno življenje.«87 Svetopisemska beseda, iz katere človek črpa moč za svoje krščansko življenje, je navdahnjena od Svetega Duha. Vendar pa ima beseda kot temelj človeškega jezika svojo dialoško funkcijo v človekovi komunikaciji, ki mu omogoča, da sploh biva kot človek. Teološki vidiki človeške besede Med človeško in božjo besedo obstaja sorodnost v njeni notranji vsebini in zunanji obliki, čeprav se formalno božja beseda ne razlikuje od človeške. Ko govorimo o božji besedi, izhajamo iz razodetja: »Kriterij za božjo besedo je navdih božjega Duha in sicer tako, da vse, kar je napisano (Sveto pismo) in oznanjano (božje izročilo), predstavlja delo človeka, vendar ima božjo avtoritativno veljavo. Govorimo o razodetju. Govorimo o nezmotljivi besedi. Govorimo končno o nespremenljivi besedi.«88 O nespremenljivi Božji Besedi govori sodobni katoliški dokument o interpretaciji Svetega pisma »Kakor se je podstatna Božja Beseda prilagodila ljudem v vseh pogledih, razen v grehu, tako so se Božje besede, izražene v človeških jezikih, prilagodile človeški govorici v vseh pogledih, razen v zmoti« (CD 87, 9). Podstatna božja beseda so Kristusove besede: »Resnično povem vam«, ki so v Novi zavezi zapisane 73-krat. Če ob božjo besedo postavimo človeško govorico, ugotavljamo, da je ta omejena, spremenljiva, minljiva, kljub temu pa jo lahko postavimo ob božjo, saj se je Bog po njej izrazil in razodel. Tako naj bi bila človeška govorica požlahtnjena, saj se božja govorica izrazi tudi mimo razodetja in ni ozko vezana na 86 J. Rajhman, Prva slovenska knjiga, 78. 87 P. Trubar, Neues Testament (1581-1582), (:)(:) 4 (BS 310). 88 J. Rajhman, Prva slovenska knjiga, 11. svetopisemske meje. V primerjavi s protestantsko teologijo je katoliška v preteklosti premalo upoštevala vidik besede in na račun poudarjanja zakramentalnega znamenja zanemarjala besedno sporočilo, kar pa je povsem drugače pojmovano v protestantski teologiji. Že eden od protestantskih imperativov (sola fides, sola gratia, sola scriptura), ki govori o »samo Sveto pismo«, nakazuje izjemno izpostavitev besede, in to po Svetem pismu. Človekova religioznost in govorica V tesni povezavi govorice in človeka je poseben pojav, »anthropologicum«. Govorica je človekov izraz, njegova podoba. Človek je vedno postavljen v »znamenjsko situacijo«, v kateri se znajde hkrati v svojem odnosu do narave in kulture. V tem odnosu je aktiven, njegov dinamičen proces se kaže tudi v tem, da je govorno bitje. Glede na to, da je človek tudi religiozno bitje, pa je mogoče trditi, da se z vsakokratno rastjo v času (zgodovini) človek srečuje s svojo tradicionalno govorico tudi v religioznem območju, zato se mora ukvarjati z religiozno govorico. Območje religioznega človeku predstavlja tisto okolje, v katerem se čuti nagovorjenega in mu daje možnost, da sam spregovori ter tako vzpostavi odnos s svojim Bogom. To možnost mu daje okolje religioznega oziroma cerkvenega, zato tudi Cerkev vse bolj poudarja pomembnost besede v človekovi eksistenci, da bi tako utemeljila možnosti evangelizacije in oznanjevanja, kar pa je še vedno odvisno od večkrat dokaj arhaične govorice. Togost in neprilagodljivost religioznega jezika predstavlja oviro, ki modernemu človeku onemogoča razumevanje religioznih obredov. Cerkev sicer uveljavlja tradicionalno prakso »zagotovljenih molitvenih obrazcev«, kar pa še ne pomeni, da se, po načelih sodobne komunikacijske teorije in sociologije govorice, lahko učinkovito spoprime s pojmovanjem in čutenjem sodobnega človeka. Teologi naj bi se zavedali, kako pomembna je govorica v življenju Cerkve, pri čemer bi morali upoštevati spoznanja svetnih znanosti in se v svojem stiku z ljudmi ravnati po praktičnih modelih, ki so na voljo. Prilagoditev vsakdanji govorici V teološki govorici gre za problem določene prilagoditve vsakdanji govorici in za prevzemanje izraznih možnosti, ki jih le-ta pozna, poleg tega pa tudi za izrabljanje neizraznega dela človeške govorice, kar pomeni, da je tudi religiozna govorica zvrst živega jezika. Če kot vzorec postavimo poved: »Bog je vsemogočen,« s tem ponazorimo, da smo izrekli neko sodbo, ki je verodostojna, toda v poslušalcu sproži dodatne asociacije, ki so že vsebovane v povedi. Odvisno od naglasa, melodije glasu, govornikovih kretenj, izbrani vzorec pove, da je Bog vendar v svoji vsemogočnosti tudi »zame vsemogočen«. Še jasneje je to razvidno pri stavku »Bog je oče«, ker je mogoče izraziti (performativno) stavek v obliki »Bog je moj Oče«. Slednje potrjuje v prepričanju, da je človek simbolno bitje, saj vsak posameznik v točno določenem času in prostoru na svoj način sprejema sporočilo, ki mu je bilo posredovano s pomočjo govorice: sprejema resnico o Bogu. Tu dobi izraznost neverjetno moč nad posameznikom, ker mu omogoča, da Boga neposredno vključi v svoje osebno življenje. Zveza med človekovim vedenjskim modelom in abstraktno resnico postane odločujoči dejavnik v odnosu Bog - človek. Tudi v takšnih situacijah se človek »odpre« za več, ki je v njem. Teološka govorica tukaj doseže svojo vlogo »v službi človeka«. Pod tem vidikom tudi teologija postaja praktična, eksperimentalna znanost. »Beseda se je učlovečila« pomeni, da je tudi teologija prešla preko rubikona izvenčloveške samozadostnosti v svet ortopraksije in tako samo sebe obogatila.89 Človeka znova postavi v odnos, in to ne samo v odnos, v katerem se le-ta znajde nasproti Bogu, temveč tudi v odnos med vedenjskim modelom, kar v tem primeru predstavlja izrečena poved o obstoju Boga in abstraktna resnica, da je Bog (moj) Oče. Biblična govorica Sveto pismo je izhodišče vsega govorjenja o besedi, o človekovi pogojenosti z govorico. Posebej nas na to opozarja Nova zaveza: »V začetku je bila Beseda« (Jn 1,1). Današnje razumevanje Svetega pisma pojasnjuje Katekizem katoliške Cerkve, ko pravi, da: »Z vsemi besedami Svetega pisma izreka Bog eno samo besedo, svojo edino besedo, v kateri izreka sebe v vsej celoti« (KKC 102). In še: »Vse Sveto pismo je ena sama knjiga, in ta ena knjiga je Kristus, kajti vse Sveto pismo govori o Kristusu in vse Sveto pismo se v Kristusu izpolnjuje« (KKC 134). V Svetem pismu se beseda »beseda« pojavi 329-krat v osnovni obliki, medtem ko se v njenih izpeljankah (besed*) pojavi 1507-krat, in to 1111-krat v stari zavezi in 396-krat v Novi zavezi (pri Trubarju je bessed* v prvem delu Nove zaveze uporabljena 135-krat). Etimološki izvor besede, ki jo uporabljamo v slovenskem jeziku za »besedo«, izhaja iz starocerkvenoslovanskega izraza beseda, kar pomeni (po)govor, torej govor med dvema osebama, ki se po-govarjata. Tudi v drugih slovanskih jezikih je pomen enak, podoben: hrv. - besjeda = svečan govor; rus. - beséda = pomenek, predavanje; češ. - beseda = pogovor, klepet, zabava, čitalnica. V praslovanščini se 89 J. Rajhman, Teološki vidiki človeške besede, CSS 11 (1977), št. 5/6, 72. je izraz beseda »pogovor« domnevno razvil prek pomena »pogovor skupaj sedečih ljudi' (be = skupaj, sed- = sedeti, torej sedenje skupaj). Od tod upravičeno sklepamo, da že izraz sam pomeni neko dogajanje, dejanje ali proces med dvema osebama, med ljudmi in je torej najizrazitejši izraz dialoškosti. Beseda se v sintagmi Gospodova beseda pojavlja 121-krat in 16-krat v sintagmi Božja beseda. Gospodova ali božja beseda v Stari zavezi največkrat nastopa v osebni obliki, saj SSP v največ primerih navaja: »Gospodova (božja) beseda se je zgodila,« medtem ko Dalmatinova Biblija 1584 v istih primerih navaja: »Gospodova (božja) beseda je pristopila.« Pristopiti pa po SSKJ pomeni »stopiti h komu«, torej lahko trdimo, da dejanje besede v izvirnem pomenu ni odvisno od človeka temveč od Boga, saj je pobuda pri Bogu in naslovljenec je človek. Torej odnos besede med Bogom in človekom v izvirni obliki nastaja samo v tej smeri: Bog - človek, šele kasneje se ta odnos obrne v smer: človek - Bog. Prva navedba: »Gospodova beseda« se v stari zavezi pojavi v 1 Mz 15,1, pri čemer sintagma sama nadomešča poved »Bog je dejal«: »Po teh dogodkih se je Abramu v videnju zgodila Gospodova beseda, rekoč: 'Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko'« (1 Mz 15,1). V Novi zavezi se »beseda« pojavi prvič iz človeških ust, in to pri Mt 2,9, ko so modri napoteni na kraj, kjer je rojen Jezus, učlovečena Beseda: »Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete« (Mt 2,9). Takoj za tem v Novi zavezi spregovori Janez Krstnik »z besedami: 'Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!'« (Mt 3,2) in v tretjem primeru spregovori Jezus: »On pa je odgovoril: 'Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust'« (Mt 4,4). Na koncu Nove zaveze je v Razodetju znova poudarek na »besedi«, ki pričuje o Jezusu Kristusu, razodeti Božji besedi: »Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da bi pokazal svojim služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi. Sporočil ga je po svojem angelu svojemu služabniku Janezu. Ta je pričeval za Božjo besedo in za pričevanje Jezusa Kristusa: za vse, kar je videl. Blagor tistemu, ki bere, in tistim, ki poslušajo besede tega prerokovanja in izpolnjujejo, kar je zapisano v njem!« (Raz 1,1-3) Če sklenemo z navedbo v Razodetju: »Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega« (Raz 1,8), lahko izpostavimo moč biblične govorice v božji besedi, ki je namenjena človeku. Samostojna uporaba besede »beseda« kot samostalnika v človekovi komunikaciji zahteva neko dopolnilo oziroma razširitev, da bi lahko izrazili dogajanje. Besede namreč moramo govoriti, šele takrat lahko nastane govor ali govorica, ki jo v najosnovnejši obliki zamenjujemo tudi z izrazom jezik. Etimološki izvor besede govor, govorica v slovenskem jeziku prav tako izhaja iz praslovanske govor'b, ki je izpeljanka iz indoevropskega korena »guou-«, kar pomeni klicati, vpiti; v stari visoki nemščini gikewen pomeni klicati, imenovati. Tudi izraz »govor, govorica« predstavlja poimenovanje dejanja ene osebe do druge, dogajanja med dvema osebama in je torej izraz odnosa, dialoškosti. V stari zavezi se koren besede govor* pojavi 2621-krat, medtem ko se 26-krat pojavi koren za govorico (govoric*). Sprva je z govorico poimenovan jezik, ki ga je poznala vsa zemlja - vsak človek, že v prvi Mojzesovi knjigi: »Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico« (1 Mz 11,1). To pomeni, vsi ljudje, vsak človek na zemlji je poznal isto govorico, in sicer človeško govorico, v kateri je bila človeku zaradi njegove svobodne volje odprta pot, da si ustvari zemljo »po svoji podobi«. »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili« (1 Mz 11,6). V to stanje je posegel Bog s svojo govorico: »Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« (1 Mz 11,7). Tako je v »babilonski zmešnjavi jezikov« po tem, ko je človek jedel od »drevesa dobrega in hudega« (1 Mz 3,6), nastala največja katastrofa za človeka: Bog je pomešal človekovo govorico (jezike), tako da je govorjenje postalo brez pomena in smisla, brez možnosti vzpostavitve dialoga. Odslej človek ni več razumel govorice drugega človeka, njegova komunikacija je bila otežena. Tudi izraz sam je v nadaljnjem pojavljanju dobil prizvok grešnega, negativnega v človeku: »Ne raznašaj lažnive govorice; ne podajaj roke krivičniku, da bi krivo pričeval!« (2 Mz 23,1). Vendar že prerok Jeremija poziva človeka, naj se ne ustraši negativnega ob besedi govorica, saj je to le izraz človeškega, pri čemer dopušča poseg božjega, ko računa na dobro v človekovem srcu: »Vaše srce naj se ne plaši, ne bojte se, ko se govorica širi po deželi; eno leto kroži ta govorica, naslednje leto druga govorica. Nasilje je v deželi in vladar je proti vladarju« (Jer 51,46). »Izprašaj svojega prijatelja! Kajti pogosto gre za obrekovanje. Ne zaupaj vsaki govorici!« (Sir 19,15). Človek je po padcu v greh zaznamovan v govorici, kar se kaže v dialogu in v medčloveških odnosih. Vendar možnost človekovega dialoga v horizontali in v vertikali ni dokončno onemogočena. Kmalu na začetku Nove zaveze se beseda »govorica« pojavi v prijaznejši luči: »V tistem času je četrtni oblastnik Herod slišal govorice o Jezusu« (Mt 14,1). Pri Trubarju besedo »govorice« zamenja »glas«: »V tim istim času, vsliši Erodeš četertiga deila kral, ta glas od Iezusa« Govorica in »glas« v tej zvezi pomeni napoved nečesa novega, naznanilo novega Človeka, ki bo človeka odrešil zaradi njegove odločitve za »hudo«, za greh. V Novi zavezi se problem pomešanih jezikov »razreši« z binkoštnim dogodkom. »Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati« (Apd 2,3-4). Pri Trubarju je Apd 2,4: »Inu Jo vfi polni poflali tiga fuetiga Duha, inu fazhno z drugimi Iefiki gouoriti, koker ie ta Duh dal nim izreči.« Ko se je človek ob drevesu dobrega in hudega svobodno odločil za »hudo«, mu je po odrešenju ostala možnost odločitve za dobro. Kristus je človeka s svojo daritvijo na križu odrešil in mu na novo vzpostavil dialog, in to dialog po svoji zapovedi ljubezni. Ustvarjalna moč biblične govorice Človek je v nenehni skušnjavi, da bi izenačil stvarnost s svojo govorico, in prav to lahko še poveča razdaljo med njim in stvarnostjo. Celotno Sveto pismo se bori proti malikovanju in nerealni podobi sveta, ki nastaja v človeški govorici. Na številnih mestih Stare zaveze govori o ustvarjalni moči božje besede, ki je naproti človekovi avtoritativna, neizpodbitna, nanjo se človek lahko dokončno zanese. Sveto pismo prinaša božjo besedo kot ustvarjalno, delujočo: Bog je rekel: 'Bodi svetloba!' In nastala je svetloba ^ (1 Mz 1,3-29); Gospod pa je rekel Mojzesu: 'Je mar Gospodova roka prekratka? Zdaj boš videl, ali se bo moja beseda zate uresničila ali ne' (4 Mz 11,23); Naj se torej zdaj izkaže, kako velika je tvoja moč, Gospod, kakor si govoril (4Mz 14,17); Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče in ne stori, govori in ne izpolni? (4 Mz 23,19); Tudi nobena beseda od vsega dobrega, kar je gospod govoril v prid Izraelovi hiši, ni ostala neizpolnjena; vse so se izpolnile (Joz 21,45); Glejte, jaz danes nastopam pot vse zemlje. Spoznajte torej z vsem srcem in z vso dušo, da ni izpadla niti ena beseda od vseh dobrih besed, ki vam jih je govoril Gospod, vaš Bog. Vse so se izpolnile in niti ena beseda ni izpadla (Joz 23,14); Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, tako bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal (Iz 55,10-11); Z gospodovo besedo so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njegova vojska (Ps 33,6); Poslal je svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam (Ps 107,20); Kdo je tisti, ki je rekel, in se je zgodilo, ne da bi Gospod zapovedal? (Žal 3,37); Sin, odpelji svoje otroke in se čimprej preseli v Medijo! Zakaj verjamem Božji besedi o Ninivah, ki jo je izrekel Nahum: Vse se bo izpolnilo in prišlo nad Sur in nad Ninive, vse, kar so napovedovali Izraelovi preroki, ki jih je Bog poslal, vse se bo uresničilo, nobena beseda ne bo izzvenela v prazno, vse se bo zgodilo ob svojem času, in v Mediji bo bolj varno kakor v Asiriji in Babilonu. Zato vem in verjamem, da se bo vse, kar je Bog napovedal, izpolnilo in zgodilo in da nobena beseda ne bo padla v prazno (Tob 13,4); Bog očetov in Gospod usmiljenja, ki si vse naredil s svojo besedo (Mdr 9,1); Tako naj bi tvoji sinovi, ki si jih vzljubil, Gospod, razumeli, da človeka ne more nahraniti pridelek zemeljskih sadov, temveč da tvoja beseda ohranja tiste, ki vate zaupajo (Mdr 16,26); je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola, kakor srepogled bojevnika poletela v sredo pogubi izročene dežele (Mdr 18,15); Zdaj se bom spomnil na Gospodova dela, pripovedoval bom to, kar sem videl. Na Gospodove besede so nastala njegova dela (Sir 42,15). V Novi zavezi »ustvarjalna moč« govorice ni več toliko prisotna. V SSP se pojavi na vsega treh mestih, in sicer: On je odsvit njegovega veličastja in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse (Hebr 1,3); Po veri spoznavamo, da so bili svetovi urejeni z Božjo besedo, tako da je to, kar se vidi, nastalo iz tega, kar se ne kaže (Hebr 11,3); Sami hočejo, da jim ostane skrito, da je nebo obstajalo že zdavnaj in da zemlja po Božji besedi obstaja iz vode in prek vode. Sedanje nebo in zemljo pa ista beseda hrani za ogenj, ohranja ju za dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi (2 Pt 3,5,7). Bog v Svetem pismu človeka opozarja, da je drugačen od njegovih predstav. V Stari zavezi ga vedno znova opominja na moč in odločujočo vlogo svoje besede, od katere je odvisen ves njegov obstoj. V Novi zavezi se ta odnos obrne. Kristusova smrt na križu pomeni za kristjana začetek medsebojne komunikacije. Razumeti in sprejeti Kristusovo trpljenje, pomeni razumeti lastno bivanje in predvsem razumeti lastno govorico. Kakor Bog tudi človek s svojo besedo ustvarja najprej sebe, potem v neštevilnih medsebojnih odnosih svet in ljudi, tako rekoč v vsaki njegovi besedi je skrita ustvarjalna moč, vsaka beseda ima nadih vstajenja, zmage življenja nad smrtjo. Jezik teologije ali teološka govorica sloni na Bibliji, vendar svoje motive črpa tudi iz moderne lingvistične znanosti in šele s pomočjo moderne lingvistike lahko na novo odkrivamo bogastvo Biblije in interkomunikacijskih možnosti, ki jih ima krščanstvo, da bi našlo stik s svojo izgubljeno razsežnostjo, z razsežnostjo človeške govorice. Človek v odnosu do biblične govorice Ko smo nakazali mesto in pomen samih izrazov beseda in govorica v Svetem pismu ter nakazali ustvarjalno moč biblične govorice, se moramo vrniti k sposobnosti človekovega dojemanja božje in človeške govorice. Lahko bi rekli, da se Bog že od bibličnih časov dalje prilagaja sposobnosti človekovega dojemanja božje in človeške govorice, zato pa se mora božja govorica nenehno prilagajati človekovi, in sicer v neki kulturi in v tistih okvirih, ki jih je človek sposoben in pripravljen sprejeti, le tako bo lahko teološka govorica človeku približala božjo, ki je človeku vse bolj odtujena. Že v prvih stoletjih krščanstva je bilo mogoče spoznati Boga v Jezusu Kristusu samo prek Svetega pisma, stik z Bogom pa doseči prek molitve. Človek je vedno potreboval neko izkustvo, da bi mogel doživljati Boga. Izkustvo pa si je lahko pridobil le prek pripovedi o Bogu in to pripoved je našel v Svetem pismu. Biblična govorica je v vseh časih in okoljih živa, če jo govorec postavi »ob pravem trenutku na pravo mesto«. Odvisno od življenjske situacije je Biblija vir in norma teološke govorice. Pomen govorice v sodobni družbi vse bolj izstopa in vse bolj se ga zaveda tudi teologija, ko v središče svojih obravnav postavlja človeka in ob njem poudarja pomen človekovih izraznih sredstev: »Božja beseda je namreč tudi človeška; božjo besedo moremo razumeti v njenih globinah šele tedaj, ko odkrijemo človeško besedo v njenih zadnjih danostih.«90 Začaran krog, v katerega je ujet človek v svojem sprejemanju »božje govorice«, se vrti okoli odločitve med vero in razumom in v zgodovini krščanstva se je človek nagibal zdaj k enemu, zdaj k drugemu izraznemu sredstvu, da je najprej sprejemal in nato izražal svoj odnos do Boga. Če je v obdobju sholastike prevladoval razum, je v obdobju mistike človek na povsem drugačen način izražal svoj notranji svet: Prav razlika med logiko razuma in ne-logiko mistike je bila vidna v rabi izraznih sredstev. Ko je govorica sholastičnega teologa bila povsem odtujena življenju in ni nagovorila preprostega človeka, se je mistična govorica hranila iz vsakdanje govorice. Iz vsakdanje govorice in govorice Svetega pisma so svojo govorico črpali pomembni avtorji, ki so se posluževali izrazne moči mistične govorice. Božja govorica se vedno znova skuša učlovečiti in v tem naj bi bila moč religiozne govorice, ki je utemeljena na izkustvu Boga. Teološka govorica s svojim znanstvenim aparatom lahko sicer tudi zatemni razodeto resnico, vsakdanja »praktična« govorica pa lahko to resnico človeku približa na njemu sprejemljiv način. 90 F. Krajnc-Vrečko, Človek v Božjem okolju (Znanstvena knjižnica 22), Ljubljana 2010, 86. Izrazno in neizrazno v religiozni govorici V religiozni govorici človek marsičesa ne more izraziti na enak način kot v profani govorici, zato ločimo razliko med izraznim in neizraznim delom religiozne govorice ter njene strukture. Z vnaprej oblikovanimi miselnimi zvezami človek razlaga verske resnice in podaja dogmatični nauk - pri tem uporablja znanstveni jezik (lahko bi dejali teološko govorico v ožjem smislu). Z njim pojasnjuje objektivne stavke, ki so posredno ali neposredno v odnosu do Boga in izražajo to, česar ni mogoče izraziti v vsakdanji govorici, na primer: »Bog je ustvaril svet. Jezus je vstal.« Človek prek teh stavkov sprejema objektivno resničnost, njihova vsebina pa ga zavezuje, da jim verjame in da to objektivno resničnost brezpogojno sprejema. V neizraznem delu religiozne govorice se srečujemo s pojavom, ko se neizrazno ne more kazati v besedni govorici. Poslušalec je lahko pod vplivom govorca, ki ga nagovori, da bi sprejel določen način življenja, povezan z Bogom. Če naj bo govorec prepričljiv, mora znati uporabiti vsa sredstva govorice, ki bodo poslušalca privedla do popolnega sprejemanja drugačnega načina življenja. Da bi poslušalec prišel do osebnega odnosa z Bogom, mu mora govorec približati življenjske situacije, v katerih pride do izraza dej čudenja, strahu, hvaležnosti, veselja. Z vsemi temi izraznimi sredstvi religiozna govorica odpre božji svet v različnih modelih. O različnih modelih religiozne govorice govori A. Stres, ko ugotavlja, da gre pri vseh modelih v prvi vrsti za približanje objekta religije človeku, pri čemer se ta v izraznem (opisnem) delu sprašuje, kaj je resnično in kaj napačno, v neizraznem (neopisnem) delu religiozne govorice pa se vpraša, ali je uspel ali ni uspel. V tem odnosu ne gre samo za relacijo človek - Bog, temveč tudi za medosebnostno relacijo. Človek ni torej samo odprt neskončnosti, ampak je ta odprtost zaznamovana z medosebnostjo. Potek odnosa do sveta, ki se navidezno dogaja samo na opisovalni (delokucijski) ravni jezika, je nepojmljiv zunaj okvira nagovora (alokucije), kjer je vključen kot koreferenca. Drugi, ki se sooča z menoj, ni vključen v celoto izražene biti. Pojavlja se za celotnim združenjem biti, kot tisti, kateremu izražam, kar izražam.91 Ob izrazni in neizrazni podobi religiozne govorice je življenjsko pomembnejša plat besede dostikrat zakrita in odkriti jo more le tisti, ki se poda na ozko pot iskanja Boga. V tem iskanju se človeku šele razkrijejo resnični pomeni in resnične vsebine posameznega stavka ali besede. V religiozni govorici gre za govorni odnos do objekta religije, ki se izraža v govornih slikah in simbolih. Osrednji govorni simbol pa je v krščanstvu podoba križa in vstajenja. Ta simbol omogoča, da moremo opisati 91 A. Stres, Človek in njegov Bog:filozofska teologija, Celje 1994, 279. dogodek križa in vstajenja, hkrati pa ne moremo opisati, temveč le dialektično doumeti, kaj za posameznika pomenita križ in vstajenje. Ker smo se pri »Jezusovi stvari« naučili njegove govorice, ki seže preko smrti, in se s smrtjo ne konča, smo na meji nečesa, kjer zmoremo tudi o človeku drugače govoriti. Govorica o križu in govorica o človeku je izražena v dvojnem odnosu. Gre za resničen odnos do sveta, v katerem je govorica nastala, in v drugotnem pomenu za objekt religije, ki pa prevladuje nad besednim pomenom. Posredni pomen je v tem primeru globlji od dejanskega. Neizrazni (neopisni) del govorice omogoča, da na njem človek zida svoj svet in odnos do Boga postaja v tej govorici povsem drugačen kakor v izraznem (opisnem) delu, ki je v razsežnosti vere zgolj religiozna informacija. V tem kontekstu moremo govoriti o neizraznem delu biblične govorice, ko biblična govorica prehaja v liturgično. Svetopisemski tekst se, na primer, mora posodobiti, da bi zaživel pred sodobnim vernikom in mu dal tisto, kar je bil za človeka v bibličnem času, obenem pa mora ohraniti patino svojega časa. To je veljalo za Trubarjev prevod in velja še danes. Zato svetopisemskega prevoda ni treba preliti v človeško govorico, tako da postane naša last, da od njene patine izgine vse, kar kaže na njeno globoko starost. To bi ne bila več Biblija, temveč knjiga za duhovno branje. Zato je tudi v prevodu treba upoštevati duha, ki ga je svetopisemski pisatelj položil v besede svojega teksta. V živi teološki govorici pa je treba upoštevati širše dejavnike, med drugim odnos govorečega do sogovornika. Če ne spremeniš svojega odnosa do sogovornika, če ga ne poslušaš z ljubeznijo, z osebno prizadetostjo, ne moreš upati, da ga bo spremenil tisti, ki te posluša in mu želiš prenesti sporočilo. V tej zahtevi je človek kot oseba nosilec dialoškosti, s čemer je pogojen v svojem odnosu do Boga in do so-človeka. Govorica kot orodje komunikacije Govorica nam pojasnjuje položaj človeka znotraj govora in jezika, predvsem pa pomeni orodje komunikacije. Človek je postavljen v družbeno in kulturno okolje, ki ga pogojuje kot subjekt tega okolja. »Kakor se tesno vpleta govorica v svoje kulturno okolje in iz njega živi, tako moremo spet reči, da se razodeva napredek v neki družbi le v neprestanem boju z govorico, ki utesnjuje, čeprav tudi pogojuje vsakokratno trenutno stanje neke kulture, neke skupine, ki se preko nje (govorice) med seboj sporazumeva. Glede na to, da govorica živi skupaj s človekom, je njegov izraz, njegova podoba. Po njej se človek razodeva v svojih najintimnejših, tudi nezavednih globinah. Prav zato pa moremo govoriti o filozofiji govora (jezika), brez nje skoraj da ne obstaja znanost o jeziku, hkrati pa brez vedenja o filozofiji človekove govorice ne moremo govoriti o antropologiji le-te. J. Rajhman je ob raziskovanju Trubarjeve teološke govorice v prikaz teoloških vidikov človeške besede vključil nujnost poznavanja filozofije jezika, hkrati pa je postavil človeka kot odnosno bitje, ki ga pogojuje govorica njegovega okolja, in ki v tem okolju uporablja govorico kot orodje komunikacije. Z vidika splošne lingvistike se govorica postavlja v funkcijo orodja, in to vedno, kadar lahko z njo nekaj prenesemo kot sporočilo, ukaz, željo ter pri sogovorniku izzove ustrezno vedenje. Torej ima funkcijo posrednika v komunikaciji, le-ta pa poteka med sporočevalcem in sprejemnikom. V govorici se človek vzpostavi kot subjekt. Po Benvenistu92 »nikoli ne bomo našli človeka, ki je ločen od govorice, in nikoli ne bomo videli, kako jo je iznašel. Nikoli ne bomo našli človeka, ki je omejen le na samega sebe in si beli glavo s tem, da bi ustvaril eksistenco drugega. To, kar najdemo v svetu, je govoreči človek, človek, ki govori z drugim človekom in samo definicijo človeka nam pokaže prav govorica.«93 Govoreči človek je, teološko gledano, ustvarjeni človek, ki je podoba svojega Stvarnika. Z njim govori, ko se mu odziva v svojem miselnem, religioznem svetu, torej komunicira s svojim Stvarnikom. S tega vidika moremo pritrditi lingvistični teoriji, in to v smislu, da v stvarstvu lahko govorimo o človeku samo takrat, ko govorimo o »govorečem« bitju, bitju odnosa in komunikacije. Ko govori o komunikaciji, É. Benveniste izpostavi subjektivnost v govorici, ki povzroči samozavedanje prek skušnje nasprotja: »Jaz uporabim le, kadar se obračam na koga, ki bo v mojem nagovoru ti. Ta pogoj za dialog je konstitutiven za osebo, ker implicira vzajemnost, da jaz postanem ti v nagovoru tistega, ki se bo tedaj, ko pride do besede, označil z jaz. To pa je načelo, katerega posledice se razširjajo na vse strani. Zato, ker se vsak govorec postavi kot subjekt, je govorica možna le tako, da govorec v svojem govoru napotuje na samega sebe kot na jaz. Zaradi tega jaz postavlja neko drugo osebo, ki postane, čeprav zunaj tega, kar sem »jaz«, moj odmev, ki mu rečem ti in ker mi reče ti.«94 Paradigma »jaz sem lahko 'jaz' komaj takrat, ko imam nekoga, ki mu lahko rečem 'ti',« ni veljavna le znotraj lingvistične teorije, ampak je obče človeška definicija, ki jo povzema tudi antropologija. Človek kot oseba uporablja govorico kot orodje komunikacije v dogajanju dialoškosti. In če je človek ustvarjen kot božji sogovornik, to svojo vlogo svobodno sprejema, ko prisluhne božji govorici 92 Émile Benveniste (1902-1976), francoski lingvist, strukturalist, skupaj s Ferdinandom de Saussurom ustanovitelj strukturalizma v lingvistiki. 93 É. Benveniste, Problemi splošne lingvistike I, Studia humanitatis, Ljubljana 1988, 281. 94 N. d., 282. in odgovarja na božje vabilo. Tako se dialoškost kot ena temeljnih antropoloških kategorij razkriva kot celostna podoba odnosa Bog - človek, ki se kaže v razsežnostih govorice. Odnos sodobnega človeka do razodete božje besede se lahko razkriva zgolj v okolju religije, v našem primeru krščanstva, ki pa pogojuje tudi človekov odnos do teološke govorice. Ta človekov odnos naj bi se v drugi polovici 20. stoletja z razvojem moderne informacijske družbe dodobra spremenil. Človek Boga išče v svojem človeškem okolju in ne nekje v skrivnostnem in nedostopnem okolju. In prav to je odločujoče v izbiri govorice, s katero naj teolog komunicira s svojim sogovornikom. Posebnost teološke govorice je v neki napetosti, ki vlada v človekovem odnosu do božjega, v človekovem soočanju z neko stvarnostjo, ki je zunaj njega, a se ga dotika po vsej njegovi površini ter sega v njegove najintimnejše sfere. Zato se človek odloča za svoj svet vedno v odnosu do božjega, kar se izraža tudi v njegovi govorici. Ob tem pa mu ne more biti tuj svet religioznega jezika. Zunaj religioznega ne moremo govoriti o razodeti besedi, o stvarjenju. Človek v družbeni interkomunikaciji Človek nezavestno sprejema mnoge neznane, skrivnostne signale, ki mu jih sporoča družba, v kateri živi, in se ne more otresti vpliva okolja, ki mu s svojo govorico oblikuje njegov odnos do tega okolja ter do sveta v širšem smislu. V tej interkomunikaciji se neprestano otresa vpliva okolja in se pojavlja kot subjekt, govorica pa ga »usposablja za življenje v svetu«. Verujoči človek v interkomunikaciji z Bogom vstopa v odnos s svojim sogovornikom - Bogom v razsežnosti vertikale in horizontale. Ko komunicira s sočlovekom in mu dopušča, da ga sprejema, s tem dejanjem »dopušča« tudi Bogu, da ga sprejema kot osebo. Tako je človek v nenehnem procesu sprejemanja in dajanja besed, kar ga postavlja v odnos interkomunikacije in medčloveških odnosov. O tem nenehnem procesu v medčloveških odnosih govorijo tudi drugi sodobni teologi, kot D. Ocvirk v svojem »prestopu v Božji tabor«: »Medčloveški odnosi se ne dogajajo le v razmerju jaz-ti, marveč je to razmerje vključeno v širše družbeno območje. ^ Človek je 'ujet' v družbeno, kulturno in zgodovinsko okolje, ga ni mimo in zunaj njega, podobno kot je 'ujet' v jezik. Odnosi jaz-ti so možni in se dogajajo v tem območju, tako kakor pogovor med menoj in teboj vedno poteka v nekem jeziku, ki je dan in naju določa, čeprav ga lahko ustvarjalno 'rabiva' in spreminjava. Umik iz tega območja ni možen, mogoče se je le potegniti nazaj v ozek zasebni svet ali v samoto, ki pa sta še vedno v območju družbenega. To seveda ne pomeni, da človek kot oseba ne presega tega območja ali da se v njem utaplja in mu je v celoti podrejen, nasprotno, presega ga, a iz njega in z njegovo pomočjo. Zato bo človek toliko bolj osebnost, kolikor bolj se bo skozi delovanje v družbenem območju uresničeval, ga tako so/poustvarjal in v tem izpričeval svojo osebno presežnost in vzvišenost.«95 Tako Rajhman kot Ocvirk na enak način podajata podobo o človekovem položaju v družbi, ki se ne more uresničevati drugače kot v interkomunikaciji, in to s pomočjo govorice. Ta »družbenost« je hkrati »občestvenost«, ko govorimo o osebi, ki svojo edinstvenost uresničuje v sobivanju z drugimi. Na poseben način je človekov položaj v razsežnosti govorice opredelil tudi II. vatikanski koncil, ko je v pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu priznal svetu, da z razvojem različnih oblik človeške kulture v zgodovini daje prispevek k rasti in razvoju Cerkve. Cerkev se je namreč »prav od začetka svoje zgodovine naučila izražati Kristusovo oznanilo s pomočjo pojmov in govoric raznih narodov; vrh tega je to oznanilo skušala osvetliti z modrostjo filozofov: vse z namenom, da bi, ob upoštevanju pravih meja, prilagodila evangelij tako umevanju vsakogar kakor tudi zahtevam izobraženih. Takšno prilagojeno oznanjevanje razodete besede mora ostati zakon sleherne evangelizacije. Tako se pri vsakem narodu prebuja sposobnost, izražati na sebi lasten način Kristusovo oznanilo« (CS 44). Konstitucija še poudarja, da naj bi zaradi različnih načinov govorjenja današnjega časa vse božje ljudstvo, zlasti teologi ob pomoči Svetega Duha, te različne govorice poslušali, jih razločevali in razlagali ter presojali v luči božje besede, da bi mogli razumeti in globlje dojeti razodeto resnico. Božja beseda v človeški interkomunikaciji V tem kontekstu lahko razmišljamo o vlogi božje besede v človeški interkomunikaciji. Bog se daje človeku samo v človeški govorici. V tej govorici je Bog človekov sogovornik, po njej spozna Bog človeka in človek Boga. Ko se Bog v Svetem pismu razodeva, se razodeva človeku, ki postaja njegov sogovornik. Bog se pogovarja s človekom in je zanj »Bog«, in človek sprejema Boga z »Bog je rekel«, kar pomeni, da je božje ime že delo zaveze z njim. Razodel se je v Jezusu Kristusu, ki je človek med ljudmi. Kdor ga posluša, razume, da je krhkost njegovega pričevanja znamenje božje razsodnosti in božje uvidevnosti do človeške narave, in prav zato spodbuja k verovanju. Človekova beseda postaja kreativna zaradi božje besede, ki se je uresničila v Kristusu. Bog sprejema človekov način in se mu prilagaja, zato je tudi prišlo do učlovečenja. Ker pa človek ne sprejema Boga v zgodovinski razsežnosti njegovega 95 D. Ocvirk, Lepo tveganje, Tretji dan 29 (2000), 1, 20. razodetja, temveč v sedanjosti, bi se morala božja govorica neprestano prilagajati človekovi v neki kulturi in v danih okvirih. Kakor človek sprejema božjo govorico, tako Bog sprejema človekov način govorice in dialoga, kar človeka osvobaja. Božja beseda ima na ta način neverjetno moč, ker je hkrati človeška in božja. Zgodovinski oris slovenske teološke govorice Poslušanje in sprejemanje razodete božje besede je mogoče le v teološki govorici, zato si poglejmo zgodovinski razvoju in pomenu slovenske teološke govorice. Človek kot zgodovinsko bitje in bitje komunikacije je v svojem razvoju pogojen tudi z razvojem svoje govorice, ki pomeni najprej in predvsem razvoj posameznih jezikov; v različnih kulturnih okoljih se razvija njegovo različno simbolno izražanje; v območju neke dejavnosti ali udejstvovanja pa se skozi zgodovino razvija določena terminologija, ki je skupna in značilna za konkretno družbeno, kulturno in religiozno okolje. Da bi človek v nekem okolju lahko ustrezno deloval, se je skozi zgodovino zavedno ali nezavedno posluževal določene govorice, ki jo je s svojim znanjem, potrebami in izkušnjami najprej uporabljal, se ob njej razvijal, bogatil, hkrati pa razvijal in bogatil tudi govorico samo. Ta vzajemna pogojenost je nujna na vseh področjih razvoja jezika, govorice, govora,96 gotovo pa brez tega razvoja tudi ne bi bilo človeka takšnega, kakršen se danes zaveda sebe in svoje družbene ter kulturne pogojenosti. Tako moremo govoriti o razvoju posameznih zvrsti govorice skozi zgodovino in sem sodi tudi zgodovina teološke govorice - v našem primeru se ta pojem zoži 96 Po lingvistu - strukturalistu F. de Saussuru moramo razlikovati med tremi osnovnimi pojmi: langue, parole in langage, kar slovenski jezikoslovci prevajajo z: langue = jezik, parole = govor in langage = govorica. Poleg teh treh pojmov v slovenščini pride do težave, kadar govorimo o diskurzu. Lingvist Benveniste diskurz definira kot »dejavno, delujočo govorico« (E. Benveniste, n. d., 281), kar pa slovenščina spontano poimenuje z govor. S terminom govor pa prevajamo de Saussurjev izraz parole, tako da ne preostane drugega, kot da tudi v slovenščini uporabljamo tuj izraz diskurz, kadar želimo govoriti o dejavni, delujoči govorici. Če se ustavimo pri osnovnih treh izrazih, govorimo o: jeziku kot o tistem, kar je družbeno, neodvisno od posameznika; govor je individualna in torej vsakokrat drugačna realizacija sheme jezika; govorica pa vsebuje oboje, torej: jezik je družbeni, govor pa individualni del govorice. Po F. de Saussuru je jezik nujen, da je govor mogoče razumeti, na drugi strani pa je govor nujen, da se jezik sploh lahko vzpostavi. Zgodovinsko gledano je govor vedno pred jezikom, materinščine se naučimo ob poslušanju drugih, govor poganja razvoj jezika, vtisi, ki jih uporabljamo ob poslušanju drugih, nam spreminjajo jezikovne navade. »Jezik in govor sta torej drug od drugega odvisna; jezik je hkrati orodje in proizvod govora.« F. de Saussure, Predavanja iz splošnega jezikoslovja, Ljubljana 1997, 30) Govorica nam pojasnjuje položaj človeka znotraj obeh navedenih pojmov, predvsem pa pomeni »orodje komunikacije«. V funkcijo orodja se govorica postavlja vedno, kadar lahko z njo nekaj prenesemo kot sporočilo, ukaz, željo in pri sogovorniku izzove ustrezno obnašanje. Torej ima funkcijo posrednika v komunikaciji, le-ta pa poteka med sporočevalcem in sprejemnikom. na slovensko govorno področje, torej na slovensko teološko govorico. Kot smo že ugotovili, govorica ni samo jezik kot družbeni pojav ali govor kot pojav posameznika, tudi ni le strokovna terminologija, temveč je nekaj širšega, je sredstvo komunikacije. Ko govorimo o slovenski teološki govorici, bomo združili slovenski jezik kot družbeni pojav, s katerim človek kot oseba, in to pripadnik konkretnega naroda, komunicira v območju religioznega. S svojo komunikacijo s pomočjo maternega jezika na nov način vstopa v miselni svet religioznega, kar mu omogoča novo razumevanje odnosa do svojega Stvarnika, hkrati pa v njem utrjuje zavest pripadnosti določeni jezikovni skupini, ki prerašča v narod. Zavedanje pripadnosti narodu je za človeka bistvenega pomena, saj narodnost pomeni posamezniku identiteto, prepoznavnost, da ni kdorkoli, ampak da je nekdo. Zaradi tega ni nepomembno, kako se je nek narod oblikoval skozi svojo zgodovino, pri tem mislimo na oblikovanje slovenske nacionalne identitete, ki je v tesni zvezi z razvojem slovenskega jezika. S tem pa smo znova dospeli do Trubarja kot začetnika slovenske teološke govorice. Rajhman je z raziskovanjem izvirnih tekstov osvetlil zgodovinsko ozadje in razvoj slovenske teološke govorice. Prvi je jasno zapisal, da začetek le-te sega v Trubarjev svet, in sicer v njegovo »katoliško obdobje«. To je obdobje Trubarjevega delovanja znotraj katoliške Cerkve, ko je kot pridigar prepotoval velik del takratnega slovenskega ozemlja in spoznal slovenske govore, kakršne so govorili preprosti ljudje. Kasneje je v izgnanstvu utrjeval zavest o nujnosti poznavanja maternega jezika, zato se je odločil za pisano besedo in Slovencem dal prvo knjigo. Kot protestant je nadaljeval svoj verski in hkrati z njim jezikovni program. Tako smo Slovenci dobili knjižni jezik in z njim teološko govorico, ki pa hkrati predstavlja jezik, (Trubarjev) govor in teološko terminologijo. Stoletna napetost med katoliško in protestantsko Cerkvijo na Slovenskem je preprečevala objektiven pristop k obravnavi tega vprašanja tudi s katoliškega stališča. Protestantska teologija daje »besedi« izreden pomen. Že eden od protestantskih imperativov (sola scriptura), ki govori o »samo Sveto pismo«, nakazuje izjemno izpostavitev besede, in to po Svetem pismu. Luthru predstavlja človeška govorica sredstvo, s katerim se mu Bog razodeva, in humanistično vračanje k pisnim virom vidi kot čisto božje razodetje, ki človeku približa nepotvorjeno božjo besedo. Jezik je za Luthra zgolj človeško sredstvo, v katerem se uteleša duh in človek po njem spoznava božji nauk. Raziskovanje protestantske teologije 16. stoletja in objektiven pristop do Luthrovega nauka ter raziskovanja teološke govorice nam omogoča razumevanje začetkov slovenske teološke govorice, ki sega vse do Brižinskih spomenikov. Zgodovina slovenske teološke govorice sega v čas prvega znanega zapisa v slovenskem jeziku, kar predstavljajo Brižinski spomeniki. Pri Brižinskih spomenikih bi morali le s pridržkom govoriti o teološki govorici. Bolj primerno bi bilo po Rajhmanu imenovati govorico Brižinskih spomenikov religiozno sui generis, pač v pomenu vzvišene vsakdanje verske govorice. Prevajalec Brižinskih spomenikov naj bi bil tujec, vsaj kolikor je to do danes znano, zato je rabil vsakdanjo govorico ob že ustaljenih religioznih izrazih, ki so kot izposojenke živeli v obredni in katehetski rabi.97 Strogo teoloških izrazov ljudska vernost ni poznala in jih tudi ni potrebovala. Od Brižinskih spomenikov do Trubarja je tako imenovano vmesno obdobje, ki ga v manjših presledkih v visokem srednjem veku poživljajo posamezni obrazci z versko vsebino za ljudsko rabo. Celotna druga dejavnost v okviru Cerkve se je v tem obdobju, bolj kot drugje po Evropi, zadovoljila z latinščino in nemščino. Duhovščina je bila vzgojena v latinskem duhu, krščanstvo je v Evropo prineslo jezik in z njim kulturo civiliziranega sveta Grkov in Rimljanov, hkrati pa je religiozno pojmovanje Stare in Nove zaveze prineslo judovsko miselnost. Kolikor so bili kleriki tujci, ki niso poznali domačega govora, je bilo zanje toliko težje oznanjati evangelij. V slovenskih deželah je bilo ljudstvo pretežno kmečko in za nekatere pojme, kot na primer kraljestvo, usmiljenje, milost ni imelo svojih izrazov. Slovenski kristjan si je kraljestvo prevedel z besedo bogastvo in tako molil Očenaš dolga stoletja vse do Trubarja. V tem je šlo za neevangelijski duh, saj sta izraza kraljestvo in bogastvo daleč narazen. Tudi latinščina slovenskih klerikov oz. klerikov v slovenskih deželah je bila prirejena. Ta zavest naj bi bila prisotna še v Trubarjevem času, saj bi ta sicer ne vzdihoval k Bogu, da bi uslišal njegovo željo o tiskani slovenski besedi in prevodu Svetega pisma. Slovenski jezik se je, porodil »v črki« iz Cirilove in Metodove ideje po oznanilu božje besede v slovanskem jeziku. Kot smo že omenili, sta oznanilo evangelija v maternem jeziku med slovanske narode prva prenesla Ciril in Metod. Tako se je med 97 O teologiji v Brižinskih spomenikih so v našem prostoru pisali: F. Ušeničnik, Slovenska očitna izpoved v liturgiji, Bogoslovni vestnik 6 (1926), 265-301; I. Grafenauer, Kdaj so začeli v liturgiji moliti očitno izpoved v narodnem jeziku, Bogoslovni vestnik 16 (1936), 81-98; F. Grivec, Frisingensia VII, Slavistična revija 8 (1955), 175-81; M. Smolik, več razprav, v glavnem liturgične, najpomembnejša: Vsebinski opis, v: Brižinski spomeniki, Znanstveno-kritična izdaja, Ljubljana 1993; A. Mlinar, Brižinski spomeniki v kontekstu srednjeevropskega krščanstva v zgodnjem srednjem veku s posebnim poudarkom na zgodovinskem razvoju zakramenta sprave, v: Zbornik Brižinski spomeniki, Ljubljana 1986, 103-115; V. Grmič, Teološka antropologija v Brižinskih spomenikih, v: Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in literaturi, Ljubljana 1988, 115-119; J. Rajhman, Brižinski spomeniki v luči irske duhovnosti, Znamenje 3 (1978), 3, 213-223; J. Rajhman, Brižinski spomeniki. Duhovna podoba, v: DiS 1995, 167-181. našimi predniki najprej oznanjala božja beseda v njim razumljivem jeziku in s tem oznanilom so sprejemali vero, z vero pa utrjevali svoj jezik, ki so ga postopoma začeli zapisovati, dokler ni bil slovenski jezik kot teološka govorica zapisan v prvi slovenski knjigi. Trubar začetnik slovenske teološke govorice Rajhman je postavil tezo, da se je s Primožem Trubarjem začela slovenska teologija v ožjem smislu, s čimer seveda označuje teologijo v slovenskem jeziku. Pred tem je vse do 16. stoletja na slovenskih tleh živela religiozna govorica sicer v dokaj arhaični obliki (o čemer pričajo redki rokopisi z religiozno vsebino), vendar ni bilo veliko poskusov, da bi v ljudski jezik prevajali tudi strokovne termine. Trubarjeva teološka govorica izhaja iz njegove teologije. Je le nadaljevanje njegove biblijske govorice, ko želi Biblijo približati preprostemu človeku. V nasprotju z Luthrom Trubar ni mogel graditi na kakršni koli tradiciji domače biblijske govorice. Iz Brižinskih spomenikov bi lahko črpal le religiozno govorico, izročilo ustne molitve in cerkvene pesmi, nikakor pa se ni mogel opirati na pisano besedo, ki bi jo danes imenovali teološka govorica. Prav gotovo je sicer črpal tudi iz ljudskega izročila, toda »narodna preteklost ni bila na ravni evropske kulture in je bila zavrta v svoj čas in prostor, kar pomeni, da je bila na ravni nezavestnega doživljanja same sebe. Prav to pa je Trubar občutil kot sramoto. Zato je tudi hotel dati Slovencem knjigo v njihovem jeziku, hkrati pa je ob knjižnem programu, ki je bil zgolj verski, hotel izoblikovati nove možnosti za lastno kulturno ustvarjanje. Da bi dosegel enakopravnost slovenščine kot evropskega jezika, je moral ob slovenski biblijski govorici ustvariti tudi teološko.«98 Zaradi nepismenega in neukega prebivalstva so se morali duhovniki ves čas prilagajati poslušalcem in posameznikom je bilo prepuščeno, da so predvsem biblično izrazje prilagajali svojemu okolju. Tako je tudi Trubar sprejel to prakso, ki pa jo je v različnih okoljih različno izvajal. Kot katoliški duhovnik je pridigal v raznih krajih, tako je izpričano njegovo slovensko pridiganje v Trstu in v Ljubljani. Že v prvi slovenski knjigi je sam zapisal, da je bila pridiga De vocabulo fidei, ki jo je tam objavil, »čestu pridigovana« (Trubar 1550, 202). Rajhman na osnovi analize besedila v Trubarjevem Katekizmu 1550 ugotavlja, da so bili njegovi teološki izrazi »izdelani že v njegovi »katoliški dobi«, le da jih je izpopolnil in uskladil, kar kažejo tudi dvojnice v prvem katekizmu. Tako pomeni Trubarjev »slovenski« nastop še v ljubljanski dobi že prvi redni poskus kodifikacije teološke govorice. Z njim se zunaj liturgičnega obreda (v prosti, nevezani besedi) začenja novo obdobje v razvoju slovenske teološke 98 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 44. govorice.«99 Primož Trubar je s svojo pisano besedo v prvi slovenski knjigi prestopil mejo med pismenstvom in slovenskim knjižnim jezikom. Sam se ni mogel opirati na zapisano teološko govorico, nasprotno, po Luthrovem zgledu je izbral za jezik svoje teologije preprost ljudski govor in ga tako dvignil na raven kultiviranega jezika.100 Luthrov zgled Luther je svoje teze o jeziku gradil na Bibliji in na ta način skušal dokazati, da je namenjena preprostemu človeku in ne zgolj eliti. V jeziku vidi Luther eno najvišjih vrednot, po kateri se človek razlikuje od vsega, kar je ustvarjeno. Zato postavlja v ospredje rabo maternega jezika. Leta 1530 je nastala njegova znamenita teološko hermenevtična Poslanica o prevajanju (Sendbrief vom Dolmetschen), v kateri s številnimi primeri utemeljuje metodo svojega prevajanja in nakazuje svoje razumevanje jezika: »Ni treba spraševati črk v latinskem jeziku, kako naj se govori nemško, ampak je treba povprašati mater v hiši, otroke na ulicah, preprostega človeka na trgu in tem gledati na gofljo (ins Maul schauen), kako govore, in tako prevajati. Tako lahko razumejo in vedo, da se z njimi govori nemško«101 S tem da „gleda na gofljo", pove, da je vztrajal pri svoji »Gemeindeutsch«, preprosti nemščini svojega časa. Tudi Jezus je svojim učencem govoril v preprostem aramejskem jeziku, ni poznal hebrejščine ali grščine, še manj latinščino. Vztrajal je pri tem, da bi morale biti posebnosti nekega jezika s prevodom prenesene tudi v drug jezik. Tako je Luther, na primer, razmišljal o angelovem pozdravu iz vulgate: »Ave Maria, Gratia plena!« in se spraševal: »Kje govori Nemec, 'ti si polna milosti'! In kateri Nemec razume, kaj se pravi 'polna milosti'? Misliti mora na sod, poln vina, ali na mošnjo, polno denarja. Zato sem ponemčil 'ti milostljiva' (holdselige), da bi si Nemec lahko predstavljal, kaj je angel hotel reči Mariji.«102 Luther je razločeval med božjo (biblijsko) besedo in med človeško (naravno funkcionalna jezikovna raba) govorico, ki je v funkciji naravne - sporazumevalne jezikovne rabe. »Bog in resnica sta zanj večna in nespremenljiva. Človeška govorica pa se spreminja, je le zibelka, v kateri je rojena božja govorica. Pravilno razumljena Biblija je večni Logos (Beseda = Jezus Kristus)«103 Razumljivost v teološkem izrazu Trubar je kakor Luther hotel biti razumljiv v svojih besedilih. Ni mu šlo najprej za 99 N. d., 41. 100 F. Krajnc-Vrečko, Martin Luther in teološka utemeljitev maternega jezika pri slovenskih protestantih, 453. 101 M. Luther, Poslanica o prevajanju (Sendbrief vom Dolmetschen), v: isti, Tukaj stojim, Ljubljana 2002, 51. 102 N. d., 52. 103 P. Hankamer, Die Sprache, 48. pravilno rabo teoloških izrazov, temveč veliko bolj za razumljivost. Njegova teologija je bila kot instinktivno spoznanje, kako je treba živeti v skladu z evangelijskim naukom. Verska terminologija mu je bila okvir njegove teološke misli, vendar ni uporabljal »visokih, kunštnih oli neznanih besed«, zadovoljil se je s kranjskim besediščem, kar je pojasnil: » ^ zakaj ta muč svetiga evangelija inu naše izveličanje ne stoji v lepih, ofertnih besedah, temuč v tim duhej, v ti risnici, v ti pravi veri inu v enim svetim krščanskim lebnu.« V tej Trubarjevi izjavi se zrcali njegova daljnovidnost, ko je za dvesto let prehitel Gramatiko Jerneja Kopitarja in postavil načelo o ljudskem jeziku tudi za cerkveno rabo.104 Hkrati moremo ugotoviti, da je Trubar zelo dobro poznal svojega slovenskega človeka, saj je prepoznal družbeno in kulturno okolje, v katerem je živel preprosti Slovenec 16. stoletja, in temu ustrezno je izbral sredstvo komunikacije, s katerim bo najlažje stopal v stik s svojim vernikom. To sredstvo je bil najprej ustrezen jezik kot govorjena, pridigana beseda, kasneje pa se je odločil za knjigo - tiskano besedo. Trubar je svojo prvo knjigo 1550 (in prav vse naslednje) dal Slovencem z željo, da bi jim bila v religiozno oporo. V pregnanstvu se je navadil, da je ob vseh takratnih teoloških prepirih šel srednjo pot in nikoli se ni spuščal v »teološke spekulacije«. Njegova teologija je bila teorija, ki je upoštevala prakso, ni bila abstraktna, neuporabna za vsakdanje življenje, temveč je bila vseskozi usmerjena v prakso.105 Takratnim reformacijskim teološkim disputacijam med cvinglijanci (švicarska veja reformacije) in lutrovci (nemška struja) se je v glavnem izogibal, znotraj reformacije je želel ohraniti strpnost in do nekaterih teoloških vprašanj je ohranil povsem lastno stališče, kar je med drugim najbolje izrazil v pismu Bulingerju 1557: »Kaj koristijo pobožnim preprostim kristjanom take visoke disputacije o resnični, telesni bistveni in duhovni navzočnosti Kristusovega telesa, ko pa oboji, cvinglijanski in lutrski priznavajo, da niso le znamenja Kristus da je svoji večerji posvetil kruh v svoje telo in vino v svojo kri, njegovim besedam hočemo preprosto verjeti in o tem nič več disputirati. Je pač skrivnost.«106 Rajhman ugotavlja, da je Trubarjev stavek »je pač skrivnost« bistvenega pomena za razumevanje njegove izvirne poti v takratnih teoloških disputacijah v zvezi z osnovnimi vprašanji glede evharistije, ki so znotraj protestantskih smeri 16. stoletja povzročala največ razhajanj. To mu je v veliki meri pomagalo, da je ohranil pravilno razmerje do preprostega človeka in njegove stiske, 104 J. Rajhman, Trubarjev svet, 36-37. 105 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 7. 106 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 28. pri bogoslužju pa je s preprosto teološko govorico znal vzpostaviti sožitje med plemstvom in preprostim ljudstvom. V zapisovanju svoje teološke govorice je imel Trubar nemalo težav. Kaj kmalu je zaznal razliko med biblijsko evangeljsko govorico in teološkim jezikom. Pri prevajanju Svetega pisma je evangelije sorazmerno hitro prevedel, medtem pa je za teološko bogata Pavlova pisma potreboval več časa. J. Rajhman v tem vidi dokaz, da so zahtevnejša besedila zanj predstavljala večjo težavnost prevajanja, saj so ti spisi zahtevali drugačen teološki jezik, kot je bil jezik štirih evangelijev: »Če je Trubarju že biblična govorica delala preglavice, mu jih je teološka pripravila še več. Toda ustavimo se najprej pri biblični govorici. Ob njej bomo lažje našli prehod k teološki govorici. Če prav vidim, gre razlikovati med naravno (versko, religiozno govorico), biblično in teološko govorico. Kakor je bila naravna religiozna govorica že navzoča v Trubarjevem času, pa še ni bila biblična, če seveda odmislimo biblične molitvene obrazce (tudi v rateškem in stiškem rokopisu), ki jih pa ljudstvo ni sprejelo kot biblično besedilo, tako vsaj mislim, ne da bi se mogel opreti na dokazno gradivo, je biblična govorica čakala na svoj slovenski dan.«107 Trubarjev teološki izraz v dojeti slovenski vernosti Trubar je v snovanju slovenskega teološkega izraza imel na voljo dvoje: poiskati izraze za poimenovanje teoloških pojmov v slovenskem vsakdanjem govoru, kakor je to storil Luther za biblične pojme v nemškem jeziku, ali skovati povsem nove izraze, ki bi bili delno prevedeni iz nemščine in latinščine. Odločil se je za srednjo pot s pretanjenim čutom za slovenski jezik in tako nakazal pot reševanja problema teološkega jezika tudi svojim naslednikom. Izdelal je lasten teološki slovar in vanj vgradil slovensko kulturno posebnost. Moral je iznajti svojevrstno govorico, da bi mogel v slovenskem prostoru slovenskemu verniku pojasniti pojme, ki so mu bili - teološko neizobraženemu - nedvomno oddaljeni, če ne celo tuji. Trubarju je šlo za dojeto in ne za prevzeto oziroma prevedeno vernost.108 Človek naj bi namreč šele tedaj sprejel neko bitnost, če jo prešine s svojim duhom. Vsako obdobje po svoje občuti razdaljo med teološko in vsakdanjo govorico in vsako obdobje mora premostiti prepad, da vsaj zmanjša to razdaljo, če je že ne more odpraviti. Biblična govorica naj bi za slovenskega človeka že bila umljiva, vsaj v kategoriji besednega zaklada v skladu s Trubarjevo zahtevo po preprostem jeziku, ki ga bodo razumeli v slovenskih deželah. Trubar se je nedvomno držal načela o umljivosti 107 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 44. 108 J. Rajhman, Teologija Primoža Trubarja, 47. biblične govorice, čeprav je v prevodu Pavlovih pisem govoril o temnih mestih, ki so nejasna kljub še tako razumljivi govorici. Zato je bil prisiljen tolmačiti biblično sporočilo, ne le z ustreznim prevodom, temveč tudi s komentarji. Ti pa so ob »božjem sporočilu«, ki je bilo omejeno na ozek jezikovni prostor, mogli obširneje in izčrpno podati vsebino sporočila. V tem Trubarjevem prizadevanju je viden en sam napor za pravilno razumevanje bibličnega sporočila. Zanj je Sveto pismo slej ko prej kompendij božjega odrešitvenega procesa, ki pa se razkriva v vsakem času, primerno temu času, ki ga sprejema. Zato potrebuje »tolmačenje«. Predvsem slovenskemu človeku, ki je bil po svojem izvoru preprost, je moral obširno razložiti biblično besedo. Ni torej zadostovala samo biblična beseda, potreboval je dodatno razlago, »argumente inu sholia«', kar naj bi Trubar prevzel iz sholastike. Tako si je mogel preprost človek ustvarjati svoj biblični svet, hkrati pa dojeti, kje je sam v celotnem odrešitvenem procesu. Trubarjeva teološka govorica je nastajala iz skorajda povsem drugačnih osnov, kot jih je poznala sholastika. Ni mu bilo do abstraktnih teoloških spekulacij, po Rajhmanu niti naj ne bi razumel duha teoloških disputacij. Iz izkustva je vedel, da v praksi visoka raven teoloških disputacij ne doseže preprostega človeka in je zato nekoristna. Prizadeval si je, da teološka govorica ne bi bila tujek v slovenskem okolju. Občutil je, da so minila obdobja sholastike, da se je z novo vero - protestantizmom - spremenil odnos človeka do Boga, hkrati pa tudi odnos do človeške besede, ki je nujno morala zmanjšati razdaljo med božjo in človeško govorico. Trubar - klasik slovenske antropologije Trubarjeva skrb za posameznika, sicer v razsežnostih vere, ki jo lahko prejme s pomočjo njemu razumljivega jezika, daje možnost razjasnitve njegovega sporočila tudi z vidika kulturne antropologije. Že Zmago Šmitek in Božidar Jezernik sta v pregledu antropološke tradicije na Slovenskem Trubarja posredno, deloma pa tudi neposredno uvrstila med klasike slovenske kulturne antropologije.109 Zanju je namreč pomemben mejnik 16. stoletja, ko je tudi na Slovenskem prišlo do ločevanja teologije in filozofije in ko se je zastavilo vprašanje o razmerju med vero in razumom. Čeprav je Trubar predstavljal predvsem verskega reformatorja, si je zastavljal tudi temeljna filozofska vprašanja, ki vsebujejo zametke antropologije in etnologije. Poleg tega, da se je živo zanimal za kulturne značilnosti Slovencev in drugih južnih Slovanov, zlasti za njihovo vero, jezik in običaje, poročal pa je tudi o pravoslavnih in islamu, 109 Zmago Šmitek in Božidar Jezernik, Antropološka tradicija na Slovenskem, Etnolog (NV), 2 (1992), 260. je v svojih posvetilih skrbno izbiral naslovljence, ki jim je namenjal ta posvetila in predgovore. V odnosu do teh se je dotaknil celotne vertikalne in horizontalne družbene razslojitve svojega časa in si na ta način hote ali nehote ustvaril središčno pozicijo v svojem verskem, kulturnem in družbenem okolju, ki ga je sicer izvrglo v njegov »nigdirdom«, vendar pa je prav njegovo izgnanstvo pripomoglo k temu, da je ponesel celovito »informacijo« o tem okolju tudi v tujino. Trubar je največ izvirnosti pokazal v posvetilih in predgovorih k vsem svojim tiskanim delom. Posvetilo in predgovor v protestantski knjigi ni posebnost zgolj te dobe, predstavlja pa vsekakor pomemben medij, s pomočjo katerega je avtor oziroma pisec širši javnosti sporočil informacijo, ki je sicer bila namenjena posamezniku ali konkretni ciljni skupini, dotaknila pa se je (ta informacija) vsakogar, ki je imel dostop do knjige. Oblika posvetila je bila podobna že od humanizma dalje in kot opozarja K. Schottenloher, je posvetilo imelo več ali manj podoben namen pri vseh avtorjih. »Učinek poudarjanja odličnosti v posvetilu je pomagal pesniku, učenjaku, pisatelju do večje veljave v družbi. Javno izkazovanje spoštovanja, hvalospevi časti so bili v njegovih rokah. V svojih posvetilih je lahko našteval vse mogoče zasluge naslovnika, povzdigoval njegovo plemenito poreklo, pripovedoval o njegovih slavnih dejanjih. Kot 'darovalec' slave in časti je imel možnost s svojim darilom prodreti v vse družbene sloje in se tako počutiti povzdignjenega na družbeni nivo naslovljenca.«110 Če to trditev upoštevamo pri Trubarju, ji moramo pritrditi seveda le v primerih, ko so naslovljenci njegovih posvetil pripadniki višjega družbenega sloja. Pri Trubarju pa se nam zastavlja vprašanje, s kakšnim namenom je svoja dela posvečal tudi naslovljencem, ki so bili po svojem družbenem položaju nižji od njega. S poznavanjem njegove verske fiziognomije in njegovega verskega programa moremo reči, da je zanj preprosti slovenski človek najvišja etična vrednota, ki ji je posvetil vse svoje življenje. Človek, in to slovenski človek, je vreden, da mu posreduje vero v njegovem jeziku, s tem pa ga dviga na višjo kulturno raven, seveda ob zagotovilu, da bo s pravim spoznanjem božje besede tudi opravičen. Trubar je s pozornim opazovanjem in preučevanjem svojega okolja opisal slovenskega človeka v njegovih temeljnih antropoloških danostih. Prepoznal je problem jezika kot sredstva človekovega kulturnega dozorevanja; njegovo potrebo po verski pripadnosti in pripravljenost, da aktivno sodeluje v verski vzgoji in obredju, četudi za ceno preganjanja. Opozarjal je na zaostalost slovenskega človeka, ki je brez božje besede v svojem jeziku še bolj podvržen zatiranju, in rešitev je videl v verskem 110 K. Schottenloher, Die Widmungsvorrede im Buch des 16. Jahrhunderts, Münster 1953, 195. ter kulturnem dvigu tega svojega človeka. V posvetilih je tujcem in domačim naslovljencem poročal o svojem prizadevanju za dvig kulturne ravni s knjigo in prek te do religiozne rasti posameznika, kar je bilo zanj kot duhovnika temeljno poslanstvo. Tudi iz Trubarjevih posvetil in predgovorov spoznavamo poseben odnos. Odnos avtorja do naslovljenca svojega posvetila, do človeka kot posameznika in kot pripadnika neke kulturne in jezikovne skupine, ki je tudi po njegovi zaslugi iz ljudstva vse bolj postajala narod. Zakaj smo toliko prostora namenili Trubarjevi antropologiji in njegovim začetkom slovenske teološke govorice? V obravnavi Trubarjevega opusa moremo tudi njegovo prevodno svetopisemsko delo gledati z vidika teološke kakor tudi kulturne antropologije. Jezik, še posebej knjižni jezik, je ena od temeljnih antropoloških kategorij, ki pogojuje človeka kot osebo, je sredstvo njegove komunikacije s sočlovekom, s svetom in z Bogom, saj se z njim človek poistoveti kot pripadnik nekega naroda. S tega vidika je proces zapisovanja in nastanek knjižnega jezika gotovo ena od antropoloških kategorij, ki pogojuje človeka kot osebo, posameznika in pripadnika občestva znotraj narodne skupnosti. V obravnavi Trubarjeve vloge v razvoju slovenskega knjižnega jezika in teološke govorice smo tako izpostavili počelo in vzvod nadaljnjega razvoja slovenskega knjižnega jezika in, znotraj njega, slovenske teološke govorice, ki je zrasla iz biblične govorice, in je brez Trubarja gotovo ne bi poznali v današnji obliki. Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov V celotnem opusu Primoža Trubarja poleg prvih slovenskih knjig in ohranjenih pisem igrajo pomembno vlogo tudi posvetila in predgovori v njegovih tiskanih knjižnih delih, med katerimi zavzemajo svetopisemski tiski vidno mesto. Trubarjeva posvetila in predgovore je znanstveni in strokovni javnosti v nemški izdaji podrobneje predstavil Oskar Sakrausky,111 delno v slovenskem prevodu Mirko Rupel,112 še prej Janko Lokar113 in kasneje Peter Scherer,114 s poudarkom na pismih pa Jože Rajhman.115 Avtorji so se dotaknili predvsem vsebine in oblike, vloge nemškega in slovenskega jezika v posvetilih in predgovorih, manj pa je bilo poudarka na naslovnikih, ki so jim bila posvetila namenjena. Prav iz teh pa je mogoče izluščiti 111 O. Sakrausky, Primus Truber, Deutsache Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk. Wien, Ljubljana 1989. 112 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1934, 1966. 113 J. Lokar, Iz predgovorov naših protestantskih pisateljev, Trubarjev zbornik, Ljubljana 1908, 1-20. 114 P. Scherer, Die Funktion des deutschen Texets und der deutschen Sprache im Korpus der slowenischen protestantischen Schriften, III. Trubarjev zbornik. Ljubljana 1996, 323-329. 115 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986. tiste vsebine, ki nam osvetljujejo antropološko sporočilnost Trubarjeve misli 16. stoletja. Kot smo že ugotovili, je z vidika teološke antropologije Trubar jasen. Njegovo duhovništvo sprva znotraj katoliške Cerkve in po sedemnajstih letih njegov živeti protestantizem vse do smrti mu dajeta pečat dušnega pastirja, ki je poudarjal človekovo grešnost, obnovitev njegove bogopodobnosti po Kristusu, milosti in veri. Trubarju je bil človekov greh povod Kristusovega učlovečenja: »Za tiga volo Gospod Bug oča nebeski iz nega velike gnade inu milosti v suiem modrim svetu v ti Troici je znešal an čuden pot tiga človeka spet sturiti dobriga, h timu je odločil suiga lubiga sinu Jezusa Kristusa gospodi inu ohranenika našiga, de je v tim času moral postati an človik inu biti an spravlivic.«11^ Opravičenje po veri »sola fide« je mogoče samo zaradi neskončne božje milosti. Človek je v središču dogajanja, toda tako, da je še vedo odvisen od božje naklonjenosti (milosti) in z njo računa, ko spoznava sebe kot slabotnega grešnika - to je bila osrednja misel Trubarjeve teološke antropologije. Njegova skrb za posameznika, sicer v razsežnostih vere, ki jo lahko prejme s pomočjo njemu razumljivega jezika, pa nam daje možnost razjasnitve njegovega sporočila tudi z vidika kulturne antropologije. Z vidika slednje se moramo ozreti na Trubarjeve naslovljence slovenskih in nemških predgovorov, ki jim je namenjal svoja dela. Zanimiva je teza P. Schererja, da je slovenski »predgovor« treba razlikovati od nemškega posvetilnega predgovora, ki je pravzaprav »dedikacija«. Ta razlika zvrsti ni nujno tudi razlika po tematiki in vsebini, pač pa bolj razlika po obliki in kompoziciji. Razvoj posvetila v knjigah v 16. stoletju spremljata dva bistvena dejavnika. Prvič: čeprav so pisci še delovali po vzoru cehov, so se vse bolj zavedali svojih avtorskih pravic. Kot drugo, tiskar kakor tudi avtor sta bila že zaradi visokih stroškov tiska prisiljena, da sta razen kupcev za svoje izdelke iskala tudi osebe, ki bi bile iz lastnih političnih, verskih ali finančnih interesov ali zgolj zaradi popularizacije in javnega imenovanja njihovega imena, pripravljene vnaprej denarno podpreti tiskanje knjig. Vsekakor je knjiga kot nov medij na začetku Guttenbergove ere omogočala, da posameznik preko posvetila v določeni meri ob zmernem in preračunanem kapitalnem vložku doseže večno slavo in spomin. Interesi avtorja in tistega, na katerega je bilo posvetilo naslovljeno, so se torej v celoti ujemali.117 Tako Schottenlohrer o posvetilih 16. stoletja. 116 J. Rajhman, Trubarjeva Ena dolgapredguvor, 85. 117 K. Schottenloher, Die Widmungsvorrede, 195. Naslovljenci posvetil v Trubarjevih slovenskih tiskih Zastavlja se nam vprašanje, s kakšnim namenom je Trubar svoja dela posvečal tudi naslovljencem, ki so bili po svojem družbenem položaju nižji od njega. Slovenska dela je posvetil naslednjim naslovljencem: - 1550, Katekizem: Vsem Slovencom je namenjena prva slovenska knjiga. Hkrati se obrača na posameznika »Christlicher lieber Leser«, ki bo to knjigo bral. - 1550, Abecedarium: Vsem mladim inu preprostim Slovencom. - 1555, Kateizem: Vsem vernim kersčenikom tiga krainskiga inu slovenskiga jezika. - 1555, Ta evangeli sv. Matevža: Tei pravi Cerqvi Božy tiga slovenskiga jezika. - 1557-1558, Ta pervi deil tiga Noviga Testamenta: Pobožnim kristjanom katerega koli stanu, ki prebivajo v deželi Kranjski, Spodnještajerski, Koroški, na Krasu, v Istri ali Slovenski mejni krajini (nemški). - 1557, Ena dolga predguvor: Vom vsem dobrim inu bogaboiečim kersčenikom, kir v teh slovenskih deželah prebivate. - 1560, Ta drugi deil tiga NT: Presvetlemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, zgornje in spodnje šlezijskemu, grofu moravske marke, grofu tirolskemu itd. (nemški). - 1561, Register und summarischer Inhalt: Krščanskemu plemiču, plemenitemu gospodu Ivanu Ungnadu (nemški). - 1562, Artikuli oli deili te prave stare vere kersčanske: Presvetlemu blagorodnemu krščanskemu knezu in gospodu Krištofu WUrttemberškemu (nemški). - 1566, Ta celi Psalter Davidov: Blagorodnim, plemenitim, žlahtnim, častitim, spoštovanim in modrim gospodom, grofom, baronom, vitezom, plemičem, meščanom in vsem vernim kristjanom, naklonjenim Augsburški veroizpovedi, ki prebivajo v deželi Kranjski, na Spodnještajerskem, in Koroškem, v Goriški grofiji, Slovenski marki, Metliki, na Krasu ter v Istri (nemški). Vsem bogaboječim vernim Kraincom in Slovenom (slovenski). - 1566, Abcedarium: Muimu šularskimu tovarišu timu mlaišimu Jurkotu Forestu. - 1567, Ta celi Katehizmus s kratko zastopno izlago: Plemenitega in blagorodnega Jošta Gallenberga iz Gallensteina mlajšemu sinu mlademu gospodu Gabrielu Gallenberškemu (nemški). - 1567, Svetega Pavla list h tim Efezeriem etc.: Vsem visoko in blagorodnim, plemenitim, častitim in pobožnim ženam, vdovam ter devicam, ki prebivajo v kneževinah Krajnski, Spodnještrajerski in Koroški, v Goriški grofiji itd (nemški). Vsem Kraincom inu Slovenom (slovenski). - 1567, Eni psalmi, ta celi katehismus: Plemenitemu in častitemu mladeniču Juriju Kislu iz Razborja (nemški). - 1574, Ta celi Kaktehismus, eni psalmi: Mlademu Juriju Kislu z Razborja (nemški). - 1575, Katehismus z dveima izlagama, ena pridiga etc.: Mlademu Francu Juriju von Rein s Stermola (nemški); Vsem bogaboječim mladim inu starim Kraincom inu Slovenom (slovenski). - 1577, Noviga testamenta pusledni deil: Blagorodnim in plemenitim gospodom ter gospodičem, gospodu Krištofu baronu Turjaškemu in Nadliškemu, dednemu komorniku na kranjskem in v slovenski marki, zastavnemu gospodu na Čušperku, ta čas upravitelju deželnega glavarstva na krajnskem.118 Gospodu Andreju Turjaškemu, gospodu na Šumberku, Žužemberku in Mirni, dednemu maršalu na krajnskem in v slovenski marki.119 Mladima gospodoma Francu Gallu120 od Jame121 in Podpeči ter Jakobu Gallu122 od Knežje poti123 in Podpeči (nem); Vsem bogaboiečim Kraincom inu Slovenom (slovenski). - 1579, Ta celi Katehismus, eni psalmi: Mlademu Juriju Kislu Fužinskemu in Razborškemu. - 1581-1582, Ta celi novi testament: Presvetlemu visokorodnemu krščanskemu knezu in gospodu WUrtemberškemu, gospodu Ludviku, vojvodi WUrtemberškemu in Teškemu, grofu Mümpelgartskemu.^^4 - 1584, Ta celi katehismus, eni psalmi: Plemenitemu in pravičnemu gospodu Juriju Kislu Fužinskemu in Konjiškemu (nemški). Antropološka sporočilnost Že predgovor k prvi knjigi, Katekizmu 1550, bralca informira o verskih razmerah v deželi, kjer živijo »vsi Slovenci«, katerim je knjiga namenjena. Avtor namreč 118 Christoph von Aursperg, sin Herbarta VIII., deželnega glavarja na Krajnskem, ki je leta 1575 padel v boju s Turki, je bil član odbora krajnskih deželnih stanov. 119 Andreas von Aursperg, daljni bratranec Krištofa iz veje Žužemberžanov, je leta 1593 premagal Turke pri Szegetu. Oba sta bila zaščitnika protestantov. 120 Franc Gall od Jame, Franz Kristoph Gall von Gallenstein zum Lueg je bil odbornik krajnskih deželnih stanov in deželni upravitelj. 121 Luegg - Jama pri Postojni. 122 Jakob Gall od Knežje poti - J. G. zum Grauenweg und Gallenstein, tako kot brat Franc poslanec krajn-skih deželnih stanov. 123 Knežja pot - Grafenweg. 124 Mümpelgart - Mömpelgard, staro nemško ime za Montbeliard, sedaj mesto v francoskem departe-mentu Doubs ob kanalu Ren - Rhona. poudarja, da je katekizem »pustil prepisati v ta naš jezik«, da bi svoje neuko ljudstvo poučil v veri, hkrati pa sporoča, da bo tako pomagal svojemu slovenskemu človeku »spoznati tiga antikrista, kir zdai povsod po sveidtu hodi v eni človeiski andahtlivi štalti inu hoče s človeskimi postavami, s falš pridigo inu z obljubami tar prytežom te ludi odpelati« od prave vere. Izvemo še pomembno informacijo o skupini ljudi, ki je v tem kulturnem okolju bila zadolžena in sposobna mladim in starejšim prenesti nauk oziroma člene prave vere, in sicer se Trubar obrača na »zveiste brumne farmoštre, pridigarye, šullmastre inu stariše inu vse te, kir znaio brati«. Enako skupino zadolženih za versko izobraževanje, »šulmostre, pridigarie inu gospodarie«, omenja v predgovoru h Katekizmu 1555, kjer »vsem vernim kersčenikom tiga krainskiga inu slovenskiga iezika« sporoča, da so v katekizmu med drugim »navuki, koku vsaki sui stan ima pelati«. Matejev evangelij - prvo svetopisemsko knjigo - Trubar posveča kolektivnemu naslovljencu, njegovi »pravi Cerkvi božy tiga slovenskiga iezika«. Svojo gmajno, občestvo, opredeli z jezikom in bralcu, ki je tokrat lahko nekdo zunaj te jezikovne skupine, sporoča: ta vegši del ludi v naši deželi druziga ieziga ne zna, samuč ta slovenski. Govori sicer o skupini ljudi, vendar so v njej posamezniki, ki jih opredeljuje jezik in to slovenski jezik. Avtorjev odnos do posameznikov je zelo čustven: » Tiga (Matejev evangelij) vi zdai od nas koker eno mahinu kossilce oli iužinico v dobrim vzamite, inu špižate vaše duše, dotle z božyo pomočio te druge evangelie inu listuve preobernemo.« Nehote ali hote izpostavi določene vrednote, ki so za naslovnika posebno pomembne, »tretjemu« v tem odnosu pa omogoči, da prepozna človeka, ki mu je posvetilo namenjeno, in sicer: »Na pervu. Kadar ta slovenski iezig se povsod glih inu v eni viži ne govori, drigači govore z dostimi bessedami« pripadniki posameznih skupin na takratnem slovenskem etničnem ozemlju in ti ljudje najbolje razumejo »te gmainske kainske preproste bessede« in ne »lepih, glatkih, vissokih, kunštnih, novih oli neznanih bessed.« Ko se v nemškem predgovoru k Ta pervi deil tiga Noviga testamenta 1557 sprašuje, zakaj prevajati Biblijo v narodni jezik, natanko opiše razmere, v katerih živi njegov slovenski človek: »Turki nepretrgoma grozno mučijo Slovence, vendar ti nimajo nobene duhovne tolažbe.« In kaj je najpomembnejše v religioznem verovanju njegovega človeka: »Slovenci se prav nič ne učijo in seznanjajo o najpotrebnejših in tolažečih poglavjih naše prave krščanske vere o razliki med postavo in evangelijem; kaj je izvirni greh in opravičenje po veri; kako se pravilno obračamo k Bogu in mu služimo; kako pravilno in koristno uporabljamo svete zakramente; zakaj morajo pripadniki Cerkve, pravo ljudstvo božje, na tem svetu trpeti bolj kot ostali ljudje.« In dalje. Pravi razlogi za prevajanje Biblije v slovenski jezik izhajajo iz socialnih, kulturnih in religioznih razmer okolja njegovega človeka: »Kako naj se kristjan tolaži v skrajnih stiskah, kot so: uboštvo, dolgotrajna bolezen, preganjanje, beda, težki zapori, hude bolečine in smrt.« Bralec more prepoznati tega ubogega zatiranega človeka, ki mu je namenjena verska knjiga, da bo iz nje črpal moč in tolažbo. Sam se počuti poklicanega, da temu človeku pomaga: »Oba naroda - slovenskih in hrvaških dežel - se mi iz vsega srca smilita, kot bi se morala upravičeno smiliti vsakemu človeku.« Prvi del Nove zaveze je posvečen vsem pobožnim kristjanom v deželah Kranjski, Spodnještajerski, Koroški, Ena dolga predguvor (slovenska) čez Ta pervi deil tiga Noviga testamenta, pa je znova naslovljena Vom vsem dobrim inu bogaboiečim kersčenikom, kir v teh slovenskih deželah prebivate. Iz osebnega nagovora veje toplina, ki jo avtor preliva na naslovljenca. Ker je prvi del Nove zaveze verska knjiga, v kratkem predgovoru sporoča razloge, ki so ga privedli k pisanju, in med prvimi razlogi je neznanje njegovih naslovljencev v verskih rečeh, šele na drugem mestu neznanje tujih jezikov in stiska pred Turki.125 Abecednik 1566 je posvetil svojemu »šularskimu tovarišu, timu mladimu Jurkotu Forestu«, ki pa je v resnici prijatelj njegovega sina Felicijana - z imenom Felician Truber je tudi podpisal predgovor.126 Nagovor v prvi osebi dvojine da slutiti močno povezanost avtorja z naslovljencem, tudi zaradi tega, ker gre za intimno izpoved temeljnih verskih resnic, ki naj bi jih skupaj osvojila: »Midva veruieva terdnu, de Bug Oča ie naiu stvaril. Nega Syn Jezus Kristus ž nega martro, smertio inu gorivstanenem ie naiu od hudiča, pekla odrešil inu vsem vernim zaslužil ta večni leben . znava prov molyti, služiti Bogu, kai so, kai nom nucaio ty sveti zakramenti. Znava ločyti vse vere inu pridige, katere so božie oli antikristove.« Svojemu prijatelju tudi pojasnjuje, da je »le-te buqvice pustil predrukati vsem slovenskim lubim otročičom h dobrimu . inu h poterienu te nayu periazni inu nayu starišev.« Jurko Forest, sin kranjskega deželnega odbornika Andreja Foresta in prijatelj njegovega sina, ne potrebuje hvalospeva niti ga Trubar sam nima namena povzdigniti na nivo svojih dobrotnikov, od katerih je odvisna njegova materialna eksistenca. Dejansko se sam spusti na nivo otroka (njegov sin Felicijan je takrat imel okoli 10 let) in hoče poudariti, kako pomemben je 125 J. Rajhman, Trubarjeva Ena dolga predguvor, 7. 126 F. Krajnc-Vrečko, K prvi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 559 sl. vsak posameznik, tudi otrok - hlapčič inu deklica - za katerega sam pravi, da je zanj pripravil abecedarij. Tudi deklice so vredne biti poučene. Prvič se Trubar v svojem nemškem posvetilu obrne na kralja Maksimiljana šele leta 1560 v Ta drugi deil tiga Noviga testamenta. Ob razlogih za prevajanje Biblije, ki jih sporoča kralju, bralca seznani tudi z vzrokom svoje prošnje za podporo pri tiskanju knjig: »Ker je pri vseh pisateljih stara navada, da svoja dela in knjige posvečajo ter pošiljajo visoki gospodi in oblastnikom, ali sicer uglednim in razumnim osebam (česar sam doslej nisem počel), sem Ta drugi del slovenskega Novega testamenta hotel posvetiti in pokloniti vašemu kraljevskemu dostojanstvu ter v vašem imenu izdati s ponižno in vdano prošnjo, da bi vaše kraljevsko dostojanstvo . bilo tega in vsega mojega dela, ki je že in še bo izšlo, milosten zaščitnik, pospeševalec ter nepristranski razsodnik in sodnik.« Na kralja Maksimilijana se je obrnil tudi v pismu, saj je pri njem pričakoval pravično razsodbo glede pravega nauka.127 Trubarjevo posvetilo kralju je sicer polno slavospeva, vendar povsem samozavestno izraža prepričanje, da se bo kralj pravilno odločil in da bo nepristranski sodnik in razsodnik. S tem je Trubar pokazal svojo avtoriteto, čeprav je v primerjavi z Luthrom bil naproti kralju v veliko bolj podrejenem položaju.128 Iz posvetila kralju Maksimilijanu izvemo za največje vrednote, ki mu jih lahko želi nekdo, kdor od njega pričakuje naklonjenost, in sicer: »^ pravo in zveličavno spoznanje Božje resnice in volje, zvestobo in moder nasvet, pobožne in razumne cerkvene služabnike, poslušne in bogaboječe podložnike.« Posvetilo v edini nemški knjigi Registru in sumaričnem poročilu leta 1561 je bilo namenjeno baronu Ivanu Ungnadu, ki je kot vodja uraškega zavoda bil Trubarjev tesni sodelavec in Trubar se pred njim ni nikoli počutil manjvrednega, še več, v pismu kralju Maksimilijanu ga imenuje svojega starega milostnega gospoda, ki mu je pomagal odvrniti krivdo v zvezi z ovadbo, da je v njegovih delih veliko zmot.129 V posvetilu poleg razlogov za nastanek Registra popisuje razmere, ki so vladale med pripadniki obeh krščanskih Cerkva. Čeprav govori o osebni izkušnji, si bralec (nemškega) posvetila zlahka ustvari podobo takratnega Trubarjevega okolja: »^ pretekle jeseni so mojega pomočnika . nekateri pridigarji in meščani v Nürnbergu nagovorili in spraševali, ako pravzaprav nisem pristaš in član zwinglijanske, kalvinske, schwenkfeldske ali kake druge podobne sekte. Tudi v deželi Kranjski in sosednjih, slovenskih deželah pristaši Rima podobno govore o meni, grajajo moje knjige in ljudi, ki moje knjige posedujejo in bero ter njihovih malikovalskih maš ne obiskujejo, imenujejo 127 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 38. 128 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 8. 129 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 41. preklinjevalce, sektaše, hujskače in odpadnike od katoliške Cerkve.« Vsem tem obtožbam se je Trubar moral zoperstaviti, če je hotel nadaljevati svoje delo za dobro Slovencev in tudi Hrvatov, kajti »preprost Slovenec ali Hrvat, ki ga Turki neprestano ropajo in zatirajo, je beden in siromašen.« Glede na to, da je posvetilo namenjeno nemško govorečemu bralcu, Trubar imenuje svoj materni jezik in jezik Hrvatov tuji jezik: »^ kakšne knjige in stvari so se doslej in se bodo v prihodnje v naših tujih jezikih tiskale.« O tem namreč poroča v Registru in hkrati svojemu naslovljencu, ne le Ungnadu ampak tudi nemškemu bralcu oriše, česa vse so ga obdolžili: »^ nisem pa tudi poslej ne bom natisnil ničesar lahkomiselnega, nekoristnega, zanesenjaškega, sektaškega, uporniškega, prepirljivega, dvomljivega ali spornega, pa tudi nobenih sramotilnih knjižic temveč samo to, kar je v korist spoznanju in božji slavi, širjenju prave krščanske vere, ter tolažbi in večnemu zveličanju ustrahovanega, zaskrbljenega, od Turkov in antikrista mučenega in obubožanega slovenskega in hrvaškega ljudstva, pa tudi spreobrnjenju Turkov.« Svojemu dobrotniku in milostnemu gospodu Ungnadu v posvetilu prizna, da bi brez njegove pomoči bil celoten projekt prevajanja ogrožen: »/K/ajti mi ubogi, nepoznani prevajalci nizkega stanu ^ ne bi imeli niti zatočišča in preskrbe niti hrvaške tiskarne.« Na koncu posvetila omeni tudi naslovljenčevo soprogo in otroke ter vsem zaželi, da jih Bog ohrani in obvaruje zla. Eno najbolj zanimivih nemških posvetil je Trubar namenil vsem visoko in blagorodnim, plemenitim, častitim in pobožnim ženam, vdovam ter devicam na Krajnskem, Spodnještrajerskem, Koroškem in v Goriški grofiji, in sicer v prevodu Pavlovega lista h tim Efezeriem leta 1567. Po uvodni razlagi Pavlovega pisma Efežanom svojim naslovljenkam nameni zelo prijazne in tople besede, ko jim daje priznanje za njihovo »posebno vnemo, ljubezen in naklonjenost do božje besede, ^ ker na vseh svojih gradovih, dvorih in domovih hranite biblične ter druge nabožne knjige v nemškem in slovenskem jeziku, ste z branjem in petjem iz njih svoje ljube otročiče, služinčad in prenekaterega podložnika privedle v objem stare zveličavne vere, . se iz njih naučile slovenskega jezika pa tudi druge naučile brati.« Poleg pomembne vzgojne in izobraževalne vloge, ki so jo v slovenskih deželah imele žene, se jim Trubar v posvetilu skuša oddolžiti tudi za podporo ob njegovi ponovni vrnitvi v domovino, pa tudi zato, ker so nudile pomoč in zatočišče njegovi slovenski Cerkvi. Ženske slovenskega in nemškega rodu, plemkinje in preproste so v Trubarjevem okolju igrale pomembno vlogo in za to se jim v posvetilu zahvaljuje. Če smo si za izhodišče zastavili antropološko sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov in če sledimo definiciji, kaj je antropologija,130 lahko ugotovimo, da je Trubar s pozornim opazovanjem in proučevanjem svojega okolja opisal slovenskega človeka v njegovih temeljnih antropoloških danostih. Prepoznal je problem jezika kot sredstva človekovega kulturnega dozorevanja; njegovo potrebo po verski pripadnosti in pripravljenost, da aktivno sodeluje v verski vzgoji in obredju, četudi za ceno preganjanja. Opozarjal je na zaostalost slovenskega človeka, ki je brez božje besede v svojem jeziku še bolj podvržen zatiranju, in rešitev je videl v verskem ter kulturnem dvigu tega svojega človeka. V posvetilih je tujcem in domačim naslovljencem poročal o svojem prizadevanju za dvig kulturne ravni - s knjigo in prek te do religiozne rasti posameznika, kar je bilo zanj kot duhovnika temeljno poslanstvo. Pri tem je nedvomno bil glavni pripomoček prevod Svetega pisma, zato je prevedel Novo zavezo in Psalme. Raziskovalec posvetil v knjigah na začetku Guttenbergove dobe je zapisal: »Intimnost posvetila daje knjigi barvo, toplino in odnos. Pušča določene vrednote, ko nam knjiga sama nima več kaj povedati. S seboj prinaša vedno nekaj osebnega; življenjsko zgodbo, avtor in naslovljenec se nam približata in na ta način spoznamo njun medsebojni odnos.«131 Tudi iz Trubarjevih posvetil in predgovorov spoznavamo poseben odnos avtorja do naslovljenca, do človeka kot posameznika in kot pripadnika neke kulturne in jezikovne skupine. Če se nam danes zdi, da o Trubarju ni mogoče povedati nič več novega, se ob prebiranju vsakega njegovega - sicer za današnje čase zahtevnega besedila - nehote zdrznemo, saj se nam odkrivajo vedno novi vidiki in možnosti razmišljanja o njegovem delu. Čeprav iz oddaljenosti 450 let, smo - hoteli ali ne - tudi mi naslovljenci njegovih posvetil in predgovorov. Čeprav že trdno v informacijski dobi, se vrednost Trubarjeve knjige in njegovega sporočila v njej ni nič zmanjšala. Tudi s pomočjo sodobne informacijske tehnologije nam je njegova beseda vse bližja, le seči moramo po njegovi knjigi in vzeti iz nje, kar nam ponuja. Predvsem pa bi se morali zavedati, da je Trubarjevo prizadevanje za dvig verske, kulturne in narodne zavesti ter za slovenski jezik bilo namenjeno vsem Slovencem, tudi nam. 130 Antropologija = študij človeka glede na razširjenost, izvor, razvrstitev in razmerja med rasami, fizične lastnosti, razmerja v družbi in naravnem okolju ter kulturi. Za človeka kot posameznika je pomembna njegova spolna, rasna, verska, starostna, poklicna, razredna itd. pripadnost. Prim. Z. Šmitek, B. Jezer-nik, n. d., 260 sl. 131 K. Schottenloher, n. d., 208. Posebnosti transkripcije in ureditve Transkripcija izvirnika se tudi v šesti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja ravna po prepisovalnih načelih, ki vodijo osnovni namen edicije: reformatorjev slovstveni opus predstaviti v izvirniku kar najzvestejši podobi, hkrati pa ga narediti v čim večji meri dostopnega sodobnemu bralcu,132 kakor jih je za celotno zbirko zastavil prvi urednik, ddr. Igor Grdina, in jih je sprejel tudi sedanji urednik, dr. Jonatan Vinkler, ter kakor so bila upoštevana v prvih petih knjigah in deloma modificirana glede na posebnosti v izdanih besedilih. Distribucija črk je v glavnem enaka, in sicer je fonem j zapisan z grafemom i, izjemoma je j zapisan pri imenu Jezus in nekaterih drugih imenih, če je tako v izvirniku, ter tudi pri občnem imenu jogri. Osebno lastno ime Kristus je zapisano enotno, in sicer v sodobni podobi. Podvojitve grafemov f, l, r in s so dosledno ohranjene. Ohranjeni so grafemi q, x in c, ki zaznamuje glas k. V primeru, da je v izvirniku predlog pisan z veliko začetnico in skupaj s samostalnikom, je v prepisu ločen in pisan z malo, samostalnik pa je, če gre za osebno ime, pisan z veliko. V primeru posameznih besed, ki jih Trubar ves čas zapisuje drugače, kot jih pišemo danes, prepis sledi izvirnemu zapisu (npr. anpag, pres). Pri fonemu j je dosledno ohranjen izvirni zapis z i ali y, razen v primeru Jezus in jogri ter za imena, ki se začno s črko j in jih tudi danes tako zapisujemo. Pri zapisu lastnega imena Jezus v zvezi z različnimi predlogi (npr. Viefufu, Siefufem, Kiefufu) je ločen predlog in lastno ime Jezus pa je zapisano z veliko začetnico in v sodobni podobi (v Jezusu, z Jezusem, k Jezusu). Zapis u in v je v nezadnjem zlogu načeloma sodoben, razen v primerih, ko je na začetku besede, kjer danes uporabljamo u, zapisan v (vbiti, vmorjen, všlišan) in pri nekaterih imenih, kot je npr. osebno lastno ime Pavel (Paul). V primeru, ko danes pišemo š, pa je Trubar pisal samo s, so besede zapisane moderno ^tuki > štuki,_^ofi > škofi, flraifinga > štraifinga). Besedaflaht je lahko zapisana s šlaht ali žlaht, odvisno od pomena. Za souuraßnik je dosledno transkribiran kot souvražnik, zbiuulanje > cbiuvlanje, odpufzheni > odpusčeni in kerfzhanski > kersčanski. Uporaba velike začetnice sledi sodobnemu pravopisu. Pri uveljavitvi sodobne interpunkcije je kot v prejšnjih knjigah Zbranih del uresničeno vodilo, da naj se današnja interpunkcija vzpostavi čim manj nasilno napram izvirnemu besedilu. Glede na to, da je številčenje vrstic v svetopisemskem besedilo narejeno po sodobni izdaji Slovenskega standardnega prevoda (SSP), je 132 I. Grdina, Splošna prepisovalna načela, v: Fanika Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Tribarja I, Rokus, Ljubljana 2002, 542. interpunkcija sodobna na tistih mestih, kjer je še dopustna zaradi ohranjanja vsebine. Tako smo se skušali ogniti pretirani interpretaciji izvirnega besedila. Kot je načela prvega urednika potrdil sedanji urednik Zbranih del Primoža Trubarja Jonatan Vinkler: »Zbrana dela skušajo tudi s knjižnim stavkom simulirati in reprezentirati izvirne Trubarjeve tiske ter na neki ravni celo nadomestiti faksimile.«133 Kjer so v izvirnem besedilu razvidne očitne tiskarske napake, je besedilo transkribirano skladno z izvirnikom, napaka je označena s številčno referenco in razrešena oz. popravljena v stranski robni opombi. Na mestih, za katera je Trubar sam opozoril na tiskarsko napako (seznam le-teh, errata, je objavil v uvodu,134 pri posameznih besedah v prevodu pa je z nadvrstičnim znamenjem ~ označen izpad ali umanjkanje posamezne črke, in sicer na grafemu pred mestom izpada), je besedilo ustrezno popravljeno glede na Trubarjeve napotke, ki tozadevno predstavljajo "zadnjo roko" Tega celega Novega testamenta 1582. Kjer je šlo v izvirnem tisku za izpad, označen z nadvrstičnim znamenjem, je manjkajoča črka dodana kot interpolacija v oglatem oklepaju s pripadajočo nadvrstično oznako (C), kjer pa je šlo za korekturo, ki jo je Trubar zapisal v errati, je izvirno besedilo prepisano skladno s podobo v izvirniku, Trubarjeva korektura pa je dodana v robni opombi z oznako Corr. Vsi izpadi ali napačne stavske pozicije črk ter napake, ki v Trubarjevih izvirnih korekturah niso zaznamovane, so razrešeni/-e kot običajne interpolacije v besedilo; tozadevni uredniški posegi so zaznamovani s poševnim oklepajem (en > en/o/). Stranskih opomb je dvoje vrst, in sicer je v prvem stolpcu ob besedilu izvirna Trubarjeva opomba, v drugem stolpcu pa številčena uredniška opomba. Šesta knjiga Zbranih del vsebuje prvi del Trubarjeve Nove zaveze, in to njegovo zadnjo izdajo iz leta 1582, kar sledi načelu zadnje roke. Kot že omenjeno, so Trubarjevi prevodi celotnih svetopisemskih besedil, zajetih v 6. knjigi Zbranih del, izšli dvakrat (1557, 1582) ali celo trikrat (Matejev evangelij: 1555, 1557, 1582), posamezni svetopisemski citati pa so kot rdeča nit prisotni v celotnem Trubarjevem opusu. Preučitev oziroma spremljanje le-teh presega uredniško delo tokratne izdaje, ponuja pa se kot samostojna enota obsežne študije. Čeprav Trubar v nemškem predgovoru poudarja, da ni v svojem prevodu 1582 ničesar spremenil glede na starejše objave posameznih prevodov bibličnih knjig, se besedila posameznih izdaj toliko razlikujejo, da tega ni mogoče oz. funkcionalno označiti oziroma pojasnjevati 133 J. Vinkler, Posebnosti transkripcije in ureditve, v: Jonatan Vinkler (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja IV, Ljubljana 2006, 566. 134 »Pregledanu v tim drukanu, ta perva cyffra pravi, na katerim platu, ta druga v kateri versti, ta perva besseda ie kriva, ta druga prou, so tudi časi n so u inu u so n postavlena, tu vsaki zastopi.« z opombami znotraj pričujoče izdaje; znanstvenokritične izdaje Trubarjevih starejših prevodov novozaveznih knjig bodo izšle kot samostojne enote v suplementih. Posebnost pričujoče izdaje je številčenje vrstic, ki ga je urednica izdelala glede na sodobno Sveto pismo - Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov (SSP) iz leta 1996. Tako je Trubarjev prevod Nove zaveze prvič postavljen v sodobno vrstično obliko. Razrešitve Trubarjevih bibličnih referenc so napravljene tako, da je najprej posodobljena okrajšava svetopisemske knjige, nakar je razrešen Trubarjev sklic na sorodno mesto (vendar v pretežni meri ne enako, kakor je v SSP; Trubar se je v referencah skliceval zgolj na poglavja svetopisemskih knjig, kajti izvirnik ni bil številčen), vrstice v razrešenih referencah pa so popolnoma nov donesek k izdaji in razumevanju Trubarjevega prevoda. V prvem delu Tega celega Novega testamenta je Trubar v referencah navedel svetopisemske knjige Stare in Nove zaveze, ki jih navajamo v nadaljevanju. Seznam okrajšav svetopisemskih knjig Trubarjeva okrajšava Ime biblične knjige Okrajša^ Stara zaveza Genes. Geneza / 1. Mojzesova 1 Mz Exod. Eksodus / 2. Mojzesova 2 Mz Levit. Levitik / 3. Mojzesova 3 Mz Num. Numeri / 4. Mojzesova 4 Mz Deut. Devteronomij / 5. Mojzesova 5 Mz Ios. Jozue Joz Reg. Sodniki Sod 1. Reg. 1. Samuelova 1 Sam 2. Reg. 2. Samuelova 2 Sam 3. Reg. 1. knjiga kraljev 1 Kr 4. Reg. 2. knjiga kraljev 2 Kr Esa. Izaija Iz Iere. / Ierem. Jeremija Jer Ezech. Ezekiel Ezk Trubarjeva okrajšava Ime biblične knjige Okrajšava v SSP Osee Ozej Oz Ioel Joel Jl Mich. Mihej Mih Abac. Habakuk Hab Hag. Agej Ag Zach. Zaharija Zah Psal. Psalmi Ps (navajanje vrstic po SSP) Iob Job Job Pro. / Prov. Pregovori Prg Eccles. / Koh. Pridigar Prd Dan. Daniel Dan 3. Paral. / 1. Esdrae Ezra Ezr 1. Paral. 1. kroniška knjiga 1 Krn 2. Paral. 2. kroniška knjiga 2 Krn Devterokanonične knjige Iud. Judita Jdt 1. Mach. 1 Makabejcev 1 Mkb 2. Mach. 2 Makabejcev 2 Mkb Sap. Knjiga modrosti Mdr Eccl. /Ecles. Sirah Sir Nova zaveza Math. / Matth. Evangelij po Mateju Mt Marc. Evangelij po Marku Mr Luc. Evangelij po Luku Lk Ioh. / Joan. / Johann. Evangelij po Janezu Jn Actor. / Act. Apostolska dela Apd Trubarjeva okrajšava Ime biblične knjige Okrajšava v SSP Rom. Rimljanom Rim 1. Cor. 1. pismo Korinčanom 1 Kor 2. Cor. 2. pismo Korinčanom 2 Kor Gal. Galačanom Gal Ephes. Efežanom Ef Philip. Filipljanom Flp Koloss. / Col. Kološanom Kol 1. Thes. / 1. Thess. 1. pismo Tesaloničanom 1 Tes 2. Thess. 2. pismo Tesaloničanom 2 Tes 1. Thim. / 1. Tim. 1. pismo Timoteju 1 Tim 2. Thim. / 2. Tim. 2. pismo Timoteju 2 Tim Tit. Titu Tit Phil. Filemonu Flm Heb. Hebrejcem Heb Jacob Jakobovo pismo Jak 1. Pet. 1. Petrovo pismo 1 Pt 2. Pet. 2. Petrovo pismo 2 Pt 1. Joh. 1. Janezovo pismo 1 Jn Apoc. / Apoca. Razodetje Raz Dodatne — apokrifne knjige 3. Esd. 1. Ezdrova knjiga 1 Esd 4. Esd. 2. Ezdrova knjiga 2 Esd Bibliografski opis Prepis Trubarjevega dela Ta celi Novi testament 1582 je narejen po reprintu, objavljenem v Biblii Slavici (BS).135 Na mestih, kjer je v izvirniku, kot je reproduciran v Biblii Slavici, opaziti izpade črk, zlogov ali besed, je bila upoštevana besedilna 135 P. Trubar, Neues Testament (1581-1582), v: Biblia Slavica. IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3, Paderborn 2006, 304-470. podoba, kot jo je najti v izvirnem Trubarjevem tisku, ki se pod signaturo R 10015 nahaja v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V kolikor se tekstovna podoba v obeh izvirnikih ne razlikuje, je bila za popolnitev praznih mest uporabljana lingvostilistična metoda, dopolnitve pa so označene kot interpolacije v izvirnik, in sicer s poševnim oklepajem (//). Mesta, ki so ostala v Biblii Slavici neberljiva, so emendirana s pomočjo omenjenega izvoda R 10015 in niso posebej označena; normativna integralna tekstovna podobna izvirnika na takih mestih namreč ni reprezentirana v Biblii Slavici, temveč v izvirnem tisku R 10015. Posamezna mesta, kjer tekstna kritika ni mogla biti izvedena niti s pomočjo Biblie Slavice niti ob pregledu izvirnih tiskov, so emendirana s pomočjo lingvostilistične metode, označena pa so z poševnim oklepajem (z //) in z nadvrstično referenco E (emandatio);; vsa omenjena tekstna kritika je delo dr. Jonatana Vinklerja. Pričujoča izdaja Trubarjevega Tega celega Novega testamenta je tako prva celovita sodobna edicija tega besedila. Zaradi vsebinske zasnove celotnih Zbranih del Primoža Trubarja je izpuščen nemški predgovor, ki je posvečen Ludviku Wdrttemberškemu, in obsega originalnih 33 strani (BS 305-313); omenjeno besedilo bo izšlo v posebnem zvezku skupaj z drugimi Trubarjevimi nemškimi predgovori. V nemškem predgovoru je Trubar utemeljil svojo odločitev za format svoje knjige, in sicer pravi: »V malem formatu pa sem ga (Novi testament) drugič dal natisniti tudi zato, da bi se vsebina lahko povezala v eno knjižico ter lažje v rokah nosila v cerkev ali drugam. Ker pa bi predebela ne bila priročna in lepa, sem jo moral razdeliti na dva dela, manjšemu delu pa dodal slovenski predgovor (ki po vsebini ni primerljiv nemškemu), pregled vsebine Svetega pisma, koledar in druge koristne stvari.«13^ Natančen bibliografski opis izvirnika je izdelal Branko Berčič, objavljen pa je v 41. enoti bibliografije slovenskih protestantskih tiskov. Kot v prejšnjih zvezkih Zbranih del Primoža Trubarja tudi tukaj povzemamo Berčičev opis z ohranjeno metodologijo,137 pri vsebinskem opisu so dodana le mesta iz Biblie Slavice, ki je v veliki meri izvirnik približala strokovni javnosti: TA CELI NOVI TESTAMENT NAŠIGA GOSPUDI INU IZVELIčarie Jezusa Kristusa, na dva maihina deilla rezdilen, v tim ie tiga stariga Testamenta dopolnene, summa inu prava izlaga, druguč pregledan inu vkupe drukan, skuzi Primoža Truberia Krainca Rastčičeria. MATTH. XXIIII. Et predicabitur (dicit Christus) hoc 136 N. d., (:)(:) 5 (BS 311). 137 B. Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts, v: Abhandlungen über die slowenische Reformation, München 1968, 220-221. Euangelium regni in universo orbe, in testimonium omnibus gentibus, & tunc veniet finis. Das new Testament vnsers Herren vnd Seligmachers Jesu christi in zwen klein theil abgetheilt/ in welchen des alten Testaments Erfüllung/ Summa vnd rechte Außlegung begriffen zum andern mal vbersehen vnd zusamen gedruckt. V TIBINGI [Georg Gruppenbach] (M. D. LXXXI-) M. D. LXXXII. 8° 27 vrstic (glej str. 3), 585 listov, nepopolne signature (:)8-(:) (:) (:)8, A4-Z8, Aa8-Pp, Qq4, *8-****8, A8-Z8, Aa8-Dd8, Ee6, Pag. 1 (A1a) do 613 (Qq3a) in 1 (A1a) do 447 (Ee6a), z napakami (str. V5a=313, V5b=314, Aa8a=383, Bb1a=385, Dd8b=432, Gg5b=474, Gg7a=477, Hh8a=495. II. del138: str. A3a=4, A4a=5, B1a=15, G1a=95, O4a=231, R5b=264, S2b=274, T8a=301, V2b=306, V8b=308, V5b=312, X4b=326, X5a=327, štev. 388 postavljena desno, Y3b=340, Y3b=Y4b=342, štev. 350, 354 in 358 postavljene desno, štev. 359 postavljena levo, Z5b =360, Z6a=361, štev. 360 in. 365 postavljeni levo, Z8b=366, Aa1a=367, štev. 386 postavljena desno, Cc8a=413, Dd1b=416, Dd3a=419, štev. 423-428 izpuščene, Dd5b=430, Dd8b=436). Kustode, stranske opombe. Tisk črno in rdeče. (Str. (:)1a, *1,***4b-7b). Slovensko in latinsko besedilo v latinici, nemško v gotici - frakturi. Lesorezi (str. Qq3b s portretom Primoža Trubarja, A1a z Agnus Dei kot znak tiskarja Ulricha Morharta in njegovega naslednika Georga Gruppenbacha iz Tübingena). Inicialke. (1. del: str. (:)2a, 1, 133, 468; II. del139: str. *2, *8, 1). Verzake visoke 2 vrstici. Vinjete (str. *1a, ***2b, ***3a). Str. (:)1a (BS 305): [Naslovnica] Str. (:)1b (BS 305), vrstici 1-2: VLe-tih buquah S. Duh skuzi te jogre inu evangeliste, s teimi preroki inu Jezusovimi Str. (:)2a, (BS 305) vrstice 1-7: Den Durchleuchtigen Hochgebornen Christlichen Fürsten und Herren, HERRN Ludwig Hertzogen zu Würtemberg, und Teck, Grauen zu Mümpelgart, rc. ^ Str. (:) (:) (:)2a (BS 313), vrstice 7-10: Underthänigster trewers Caplan Primus Truber Creiner, Pfarher daselbst. Str. (:) (:) (:)2b (BS 314), vrstica 1: REGISHTER Str. (:) (:) (:)7a (BS 316), vrstici 1-2: PREGLEDANU V TIM DRUKANU, _ Str. (:) (:) (:)7b (BS 316), vrstici 1-2: Opominane h branu tu S. pissmu Str. (:) (:) (:)8b (BS 317): [Prazna] Str. 1, vrstice 1-6: TA SVETI EVANGELI OD IESUSA CHRISTUSA Gospudi in Boga našiga, od S. duha skuzi s. Mathevža zapissan. 138 Zaradi enotne metodologije po B. Berčiču v tem zvezku (ZDPT VI) upoštevamo bibliografski opis za oba dela, tudi za drugi del Novega testamenta, ki bo predmet naslednje knjige (ZDPT VII). 139 Glej prejšnjo opombo. Str. 133 (BS 350), vrstice 1-5: TA SVETI EVANGELI OD lEZUSA CHRISTUSA, od S. Duha skuzi s. Marka evangelista zapissan. Str. 216 (BS 371), vrstice 2-6: TA SVETI EVANGELI OD lEZUSA CHRISTUSA, od S. Duha skuzi s. Lukeža evangelista zapissan. Str. 359 (BS 406), vrstice 1-5: TA SVETI EVANGELI OD IEZUSA CHRISTUSA, od S. Duha skuzi s. Ianža evangelista inu iogra zapissan. Str. 468, (BS 434) vrstice 2-6: TE DRUGE BUQVE OD S. DUHA SKUZI S. LUKEŽA OD TIGA diane inu odpravila tih iogrov zapissane. Str. 613 (BS 470), vrstice 18-20: TIH ŠTIRIH EVANGElistov, inu Diane tih Iogrov konec. Str. Qq3b: [lesorez s portretom Primoža Trubarja in napis] 1578 PRIMUS TRUBERUS CARNIOLANUS * ANNO AETATIS LXXI * [sledi] PSALMUS LXXI. Str. Qq4a,b : [prazna]. Po navedbi B. Berčiča iz leta 1968140 je po evropskih knjižnicah ohranjenih 14 izvodov Trubarjeve Nove zaveze, in sicer: - Berlin: Deutsche Statsbibliothek - Bratislava: Univerzitna knižnica (XVIII G 804) - Gotha: Landesbibliothek (Theol. 53/2) - Göttingen: Nidersächsische Staats- und Universitätsbibliothek - Gradec: Universitätsbibliothek - Kempten: Evang.-Lutherischen Pfarramt St. Mang - Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (3 izv.: 10015, 10016, 97937) - London: The British Museum (C.110.b.7) - Praga: Knihovna Narodniho musea - Schaffhausen: Stadtbibliothek (Z Bib 191) - Stuttgart: Württembergische Landesbibliothek (Bibl. slavon. 8°) - Zürich: Zentralbibliothek (Gal VIII bis 100). Reprint: Primož Trubar, Neues Testament (1581-1582), ur. Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe, v: Biblia Slavica. IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3, Paderborn 2006, 304-470. Izbrani viri in literatura Ahačič, Kozma.Viri za prevod svetopisemskih besedil pri slovenskih protestantskih piscih 16. Stoletja in nekatere tehnike prevajanja. Slavistična revija 55 (2007), 503-529. 140 B. Berčič, n. d., 223. Ahačič, Kozma. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana 2007. Benveniste, Émille. Problemi splošne lingvistike I. Studia humanitatis, Ljubljana 1988. Berčič, Branko. Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts. V: Abhandlungen über die slowenische Reformation. München 1968, 152-250. Botley, Paul. Latin Translation in the Renaissance: The Theory and Practice of Leonardo Bruni, Giannozzo Manetti, Erasmus. Cambridge 2004. Breznik, Anton. Jezikoslovne razprave. Ljubljana 1982. Bryner, Erich. Teološki motivi v svetopisemskih prevodih Primoža Trubarja. Stati inu obstati (2008), 7/8, 127-136. Dalmatin, Jurij. Biblia 1584 (faksimile). Ljubljana 1994. Denzinger, Henricus. Enchiridion symbolorum definitorum et declarationum de rebus fidei et morum. Freiburg 2005. Dolinar, France Martin. Od reforme do reformacije. Bogoslovni vestnik 46 (1986), 207-208. Erasmus, Desiderius, Reeve, Anne (ur.). Erasmus' Annotationes on the New Testament. The Gospels. London 1986. Erasmus von Rotterdam Novum Instrumentum. Basel 1516. Faximile-Neudruck mit einer historischen, textkritischen und bibliographischen Einleitung von Heinz Holeczek. Stuttgart-Bad Connstatt 1986. Giesemann, Gerhard. Die slovenische Vorreden Primus Trubers zu seinen Übersetzungen der Heiligen Schrift. Erkentnisse zur Struktur, Theologie und zur luterischen Quellen der Schriftendes slovenischen Reformators. V: Biblia Slavica. Serie IV. Südslavische Bibeln. Bd. 3,2: Kommentare. Paderborn, 2007, 23-39. Grafenauer, Ivan. O Trubarjevem prevodu evangelijev. Dom in svet 27 (1914), 297303. Grdina, Igor. Začetki slovenske književnosti med protestantsko in katoliško reformacijo. Slavistična revija 41 (1993), 77-129. Grdina, Igor. Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor 1999. Grdina, Igor. Reformationsströme in slowenischen Raum im 16. Jahrhundert. V: Biblia Slavica. Serie IV. Südslavische Bibeln. Bd. 3,2: Kommentare. Paderborn, 2007, 9-21. Hankamer, Paul. Die Sprache: ihr Begriff und ihre Deutung im sechzehnten und siebzehnten Jahrhundert: ein Beitrag zur Frage der literarhistorischen Gliederung des Zeitraums. Bonn 1927. Jedin, Hubert (ur.). Handbuch der Kirchengeschichte. Bd. IV. Reformation, Katholische Reformation und Gegenreformation. Freiburg-Basel-Wien 1967. Kidrič, France. Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti. Ljubljana 1929-1938. Krajnc-Vrečko, Fanika. Martin Luther in teološka utemeljitev maternega jezika pri slovenskih protestantih. ČZN 70 (1999), 453-461. Krajnc-Vrečko, Fanika. Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Locutio: prva slovenska literarna on-line revija 9 (2008), 42. Http:// www.locutio.si/index.php?no=42&danek=999 (1. 12. 2010). Krajnc-Vrečko, Fanika (ur.). Zbrana dela Primoža Trubarja I. Ljubljana 2002. Krajnc-Vrečko, Fanika. Človek v Božjem okolju. Ljubljana 2010. Lah, Avguštin. Trubarjevo pojmovanje Boga Stvarnika. V: Primož Trubar (Simpoziji v Rimu 26). Celje, Rim 2009, 77-88. Lokar, Janko. Iz predgovorov naših protestantskih pisateljev. V: Trubarjev zbornik. Ljubljana 1908, 1-20. Luther, Martin. Dr. Martin Luthers Werke, kristliche Gesamtausgabe. Bd. 45. Weimar 1883. Luther, Martin. Sendbrief vom dolmetschen 1530 - Poslanica o prevajanju. V: Martin Luther, Tukaj stojim. Teološko politični spisi, prev. Božidar Debenjak. Ljubljana 2002. Luther, Martin. Tukaj stojim. Teološko politični spisi, prev. Božidar Debenjak. Ljubljana 2002. Matjaž, Maksimilijan. Načela Trubarjevega prevajanja Svetega pisma. V: Primož Trubar (Simpoziji v Rimu 26). Celje, Rim 2009, 341-354. Merše, Majda et al. Wortschatz der Slovenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts. V: Biblia Slavica. Serie IV. Südslavische Bibeln. Bd. 3,2: Kommentare. Paderborn, 2007, 99-325. Moser, Hugo. Annalen der deutschen Sprache (Metzler 5). Stuttgart 1972. Movrin, David. Fidus interpres - Zvesti prevajalec. Slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja. Ljubljana 2010. Ocvirk, Drago. Lepo tveganje. Tretji dan 29 (2000), št. 1, 20. Olof, Klaus Detlef. Mittelalterliches und neuzeitliches Sprachverständnis am Beispiel der Übersetzer Luther und Trubar. V: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (Obdobja 6). Ljubljana 1986. Oražem, France. Razlogi, ki so Trubarja privedli v protestantizem. V: Primož Trubar (Simpiziji v Rimu 26). Celje, Rim 2009, 23-33. Peklaj, Marjan. Pomen Trubarjevega prevajanja Svetega pisma. Bogoslovni vestnik 46 (1986), 241-245. Peklaj, Marjan. Sveto pismo in slovenski knjižni jezik, v: Studia lustinopolitana 1 (2008), 23-41. Peklaj, Marjan. Trubarjev odnos do Svetega pisma. V: Primož Trubar (Simpoziji v Rimu 26). Celje, Rim 2009, 189-199. Rajhman, Jože. Trubar Primož, v: SBL IV. Rajhman, Jože. Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarno-zgodovinskih, jezikovnih in zgodsovinskih raziskav. Ljubljana 1977. Rajhman, Jože. Teološki vidiki človeške besede. CSS 11 (1977), št. 5/6, 70-73. Rajhman, Jože. Trubarjev antropocentrizem. Znamenje 15 (1985), 488-497. Rajhman, Jože. Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana 1986. Rajhman, Jože. Trubarjev svet (Eseji 12). Trst, Ljubljana 1986. Rajhman, Jože. Trubarjeva Ena dolga predguvor. Ljubljana 1986. Rajhman, Jože. Metodologija prevajanja slovenskih protestantov. V: Štiristo let prevajanja na Slovenskem (Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev 10). Ljubljana 1986, 27-32. Rajhman, Jože. Slovenski protestantizem kot odločilna razvojna stopnja slovenske narodne biti. V: Breda Pogorelec (ur.), Zbornik predavanj. Ljubljana 1988, 109-117. Rajhman, Jože, Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Teologija Primoža Trubarja. Ljubljana 2008. Rozman, France. Kako je Trubar prevajal Sveto pismo Nove zaveze. Bogoslovni vestnik 46 (1986), 227-240. Rupel, Mirko. Primož Trubar. Življenje in delo. Ljubljana 1962. Rupel, Mirko. Slovenski protestantski pisci. Ljubljana 21966. Sakrausky, Oskar. Der Einfluss der deutschen Theologie auf die südslawische Reformation. Südostdeutsches Arhiv, Bd. XIII, München 1970. Sakrausky, Oskar. Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk. Wien, Ljubljana 1989. Saussure, Ferdinand de. Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana 1997. Scherer, Peter. Die Funktion des deutschen Texets und der deutschen Sprache im Korpus der slowenischen protestantischen Schriften. V: III. Trubarjev zbornik. Ljubljana 1996, 323-329. Schottenloher, Karl. Die Widmungsvorrede im Buch des 16. Jahrhunderts. Münster 1953. Stanovnik, Majda. Luthrov in Trubarjev pogled na prevod. V: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana 1986, 117-128. Stanovnik, Majda. Slovenski literarni prevod 1550-2000. Ljubljana 2005. Stres, Anton. Človek in njegov Bog: filozofska teologija. Celje 1994. Šmitek, Zmago, in Jezernik, Božidar. Antropološka tradicija na Slovenskem. Etnolog (NV), 2 (1992), 259-266. Trubar, Primož. Ena dolga predguvor k Novemu testamentu. Tübingen 1557 (reprint). Ljubljana 1986. Trubar, Primož. Catehismus s dveima izlagama, Tübingen 1575 (faksimile). Ljubljana 1996. Tüchle, Hermann et al. Zgodovina Cerkve 3. Reformacija, protireformacija in katoliška prenova (1500-1715). Ljubljana 1994. Trubar, Primož. Neues Testament (1581-1582), ur. Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe. V: Biblia Slavica. IV: Südslawische Bibeln, Bd. 3, Paderborn 2006, 304-470. Vinkler, Jonatan (ur.). Zbrana dela Primoža Trubarja III. Ljubljana 2005. Vinkler, Jonatan. Pred Turki in papežniki nas brani. K peti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja. V: Jonatan Vinkler (ur.). Zbrana dela Primoža Trubarja ^ Ljubljana 2009, 563-659. Vinkler, Jonatan. Razgledi po srednjeveški in renesančni misli o prevajanju Svetega pisma. Studia Iustinopolitana 1 (2008), 23-41. r SBN -P70-04 1 - 6 I 9789612700416