Tovarna vrat Rečica dam proizvodnjo vrat pozid -povčšin (proizvodne in sk dejavnosti, vključno z ga* 66.840 m2 do skupne površine in jgkpice ter p n^?tale^ aikinitvijo ža 17.06.2<H^Kl)el teh prrfslt
Pesem gozda v vašem domu!
MRZLICA ODHAJA,
(/ROČICA PRIHAJA !
Komaj smo se oddahnili od nogometne mrzlice, pa nas je že zagrabila poletna vročina, pri čemer pa ne mislim samo na dejansko - zunanjo visoko temperaturo, ampak tudi na tisto v podjetju. Ta druga nastaja zlasti zaradi korenitih kadrovskih sprememb in zmanjševanja števila zaposlenih. Nekaj kadrovskih »rošad« sem predstavil že v prejšnji številki Novega Glasila, ostale bom predstavil v septembrski številki, saj se nekatere stvari tako bliskovito odvijajo, da jih je težko slediti. Tokrat naj povem le to, da gre zmanjševanje števila zaposlenih delno na račun prehoda delavcev (vratarji in kuharice) v drugo, za to usposobljeno podjetje, delno pa zaradi v juniju ukinjene žage na Rečici in še nekaterih drugih sprememb, ko je približno dvajset delavcev postalo »mehkih tehnoloških viškov«. Ti bodo šest mesecev na čakanju doma oziroma bodo po potrebi delali, z novim letom pa bodo šli na Zavod za zaposlovanje.
Druga vročina je prijetnejša, saj si jo lahko lajšamo s poležavanjem v senci, če je le mogoče ob morju ali jezeru in seveda s kozarcem hladne pijače. Nekateri se še vedno zanimate za počitnikovanje na Seči, zato vam ob tej priliki sporočam, da je to še vedno mogoče, sicer ne več v LIP-ovem počitniškem domu, temveč v penzionu FORMA VIVA, Na SEČI 159. Kakšne so cene in kje dobite informacije, pa si lahko ogledate na zadnjih straneh Glasila. Novo osebje zagotavlja, da smo dobrodošli.
In ker se je poletje že krepko začelo, z njim pa tudi čas letnih dopustov, vam želim, da le-te preživite sproščeno in veselo. Naberite si nove energije in se napolnite z delovno vnemo za nove delovne uspehe, tako na prodajnem kot na proizvodnem področju.
Peter Debelak
Pomladi je že kazalo na kot je, kaj pa zdaj
V majski številki Konjunkturnih gibanj, ki jih izdajaja Gospodarska zbornica Slovenije, je bilo v uvodniku napisano, da se oživljajoča konjunktura v ZDA s svojimi impulzi že prenaša na evropsko gospodarstvo, kar pa se odraža tudi na boljši poslovni klimi v Sloveniji. Tudi v naši družbi smo bili prepričani, da bo oživela predvsem investicijska poraba, ki daje največji impulz proizvodnji in prodaji naših izdelkov. Toda na naše presenečenje do povečanja povpraševanja še ni prišlo.
■	MRZLICA ODHAJA, VROČICA PRIHAJA!	2
• •	POMLADI JE ŽE KAZALO NA BOLJE KAJ PA ZDAJ	2
w - s <	SEDMA SKUPŠČINA LIP BLED	2
	PREDSTAVITEV TOVARNE VRAT REČICA	3AÄ6
i	ORGANIZACIJA PODJETJA	6,7,8
	NA DELOVNE SKUPINE	
	NOVI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH	8,9
	NOV PROGRAM VHODNIH VRAT V TOVARNI LIP MOJSTRANA	9,10,11
	SIQ-jeva PRESOJA	H
	PENZION FORMA VIVA	12
	KOLEDAR PRIREDITEV - BLEJSKO POLETJE	13,14,15
	NAGRADNA KRIŽANKA	16
Po prvih šestih mesecih je bila proizvodnja opažnih plošč bistveno višja od lanske, prodaja pa je bila približno na lanskem nivoju. Tudi v primerjavi z gospodarskim načrtom za letošnje leto je bila proizvodnja krepko nad planirano, prodaji pa to ni uspelo.
Proizvodnja pohištva seje v primerjavi z lanskim prvim polletjem okrepila, prav tako tudi prodaja, doseganje planiranih proizvodnih in prodajnih ciljev pa je bilo slabše.
Produkcija kril in podbojev je bila enaka lanski, prodaja pa je nekoliko zaostajala. Tako proizvodnja kot prodaja sta bili precej oddaljeni od gospodarskega načrta.
Proizvodnja in prodaja vhodnih vrat kaže zelo klavrno podobo. Izdelek je še vedno v globoki krizi, zaenkrat pa tudi še ni znakov izboljšanja.
Anton Šlibar
7. skupščina UP BLEÖ
Dne 27.06.2002 je bila v prostorih predavalnice LIP BLED, d.d., na Bledu - Ljubljanska 27, že 7. skupščina delniške družbe LIP Bled. Dnevni red je bil precej kratek, saj so ga sestavljale le štiri točke, in sicer:
L OTVORITEV SKUPŠČINE, UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI IN IZVOLITEV DELOVNIH TELES
2.	PREDSTAVITEV REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA UPRAVE ZA LETO 2001 IN POROČILA NADZORNEGA SVETA, UPORABA BILANČNEGA DOBIČKA IN PODELITEV RAZREŠNICE UPRAVI IN NADZORNEMU SVETU
3.	IMENOVANJE REVIZIJSKE DRUŽBE
4.	POBUDE IN VPRAŠANJA DELNIČARJEV
Po ugotovitvi sklepčnosti je bil za predsednika izvoljen Nikolaj BEVK, za člane verifikacijske komisije pa Magda CVENKELJ, Sonja ZUPAN in Mateja STANIČ - RUDOLF iz podjetja RR & CO. d.o.o.
Seji je prisostvovala notarka Nada SVETINA.
Pod drugo točko dnevnega reda se je skupščina seznanila s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe LIP Bled za leto 2001, kakor tudi z uporabo bilančnega dobička za leto 2001, ki znaša 0 (nič) SIT ter podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu, kar pomeni, da je potrdila in odobrila delo obeh organov.
Za pooblaščeno revizijsko družbo za poslovno leto 2002 pa je skupščina imenovala družbo PRICEWATERHOUSECOOP-ERŠ d.o.o. Ljubljana.
Na koncu sta predsednik uprave Alojz Burja in predsednik skupščine Nikolaj Bevk odgovorila na nekaj vprašanj, ki sojih postavili predvsem mali delničarji.
Jelka Kunej
UREDNIŠKI ODBOR:
Glavni urednik: Debelak Peter,
ČLANI:
Koncilija Anton, Ulčar Stojan, Lakota Maja, Šefman Martina, Kraigher Ciril
Predstavitev Tv Vame Vrat Rečica
Kratka in obenem za širši spekter bralcev zanimiva predstavitev neke tovarne, torej tudi naše Tovarne vrat Rečica, je pravzaprav težka naloga. Problem je seveda v tem, da gre za razmeroma kompleksen organizem, ki ima specifično večplastno strukturo, notranjo dinamiko ter določeno inercijo, ki se mora stalno prilagajati svojemu ožjemu in širšemu okolju, če hoče preživeti. To pomeni stalen razvoj z mnogimi vzponi in nekaterimi padci, pri čemer včerajšnje prelomnice vplivajo na današnje stanje, to pa bo pogojevalo dogodke jutri. Ključ vsega pa so vedno bili, so in bodo ljudje s svojimi znanji in hotenji ter seveda odločitvami.
Včeraj
Po rojstnem dnevu LIP, lesna industrija Bled 17.05.1948 in po uvedbi samoupravljanja 23.10.1950 seje tudi na Bledu oziroma v okolici pričelo prestrukturiranje žagarske dejavnosti v predelavo lesa, pri čemer so za Tovarno vrat Rečica pomembne letnice:
1.	1954 in 1955: ukinitev žage (s tremi polnojarmeniki) na Gorjani in pričetek proizvodnje sredic in vrat ter pozneje panelnih plošč.
2.	1962 in 1966: meliorizacija terena in zagon žagalnice z dvema polnojarmenikoma in letno kapaciteto 28 000 m3 hlodovine.
3.	1972: pričetek proizvodnje vratnih kril in masivnih podbojev v novi prostorni industrijski hali na melioriniranem terenu oziroma na sedanji lokaciji ter začetek poslovanja trgovine na Rečici.
4.	1975: pričetek proizvodnje suhomontažnih in slepih podbojev ter izgradnja skladišča gotovih izdelkov.
5.	1976: izgradnja mehanične delavnice, skladišča rezervnih delov, garaž in gasilskega doma.
6.	1983: rekonstrukcija proizvodnje suhomontažnih podbojev s povsem novo izdelavo folding oblog in selitev furnirnice v nove (klimatizirane) prostore.
7.	1984: zagon nove stiskalnice za vratna krila.
8.	1987: zagon nove spajalne linije v oddelku MASIVA, ki smo ga pozneje opremili s stroji in napravami za proizvodnjo opažnih, t.i. I nosilcev, ki je bila po nekaj letih ukinjena (na njeno mesto pa preseljena izdelava slepih in masivnih B podbojev).
9.	1991: osamosvojitev Slovenije, do katere smo uspeli izvesti nekatere zamenjave stare opreme oziroma nakupe novih strojev ter rekonstrukcije tehnoloških postopkov, s katerimi smo odgovarjali zahtevam trga, predvsem izvoznega oziroma nemškega, ki se je po združitvi obeh držav znašel v izredni konjukturi (maksimum preko 15 milijonov enot notranjih vrat v letih 1994 in 1995).
10.1993: montaža in zagon nove kabine za ročno brizganje laka, kar je bilo osnova za postopno izgradnjo posebne delavnice oziro ma oddelka PDR.
11.	1995: rekonstrukcija lakirne linije oziroma prehod iz preživelih kislinskih na aktualne, tudi okolju bolj prijazne UV lake ter ukinitev skupnega razvojnega oddelka podjetja.
12.	1997: zagon nove linije za formatiranje in robno obdelavo vratnih kril (tudi z zaokroženimi robovi).
13.	2001: pričetek rekonstrukcije proizvodnje suhomontažnih podbojev s prestavitvijo stare tehnologije za prehodno lokacijo in z instaliranjem nove linije za robno obdelavo pokončnikov in novega stroja za prečno obdelavo oblog ter pričetek montaže sodobne linije za izdelavo podbojev po principu polne zajere (ki žal še ni uspešno zaključena).
14.	2002: rekonstrukcija lakirne linije oziroma dograditev dodatne brusilke, valjčne nanašalke in žarilnika za strjevanje UV lakov ter pridobitev ustreznih dovoljenj.
Janko Cerkovnik - direktor	Danes	Stojan Ulčar - vodja PP
S tem smo prešli na poglavje aktualnega prestrukturiranja Tovarne vrat Rečica. Ukinitev žage, katere primarno in sekundarno opremo bomo odprodali najboljšemu ponudniku, seveda pomeni, da nimamo več lastnega žaganega lesa oziroma da smo ukinili tudi nekatere dodelave in obdelave (dolžinsko spajanje žaganega lesa, izdelava slepih in masivnih podbojev, predelava elementov za okvire vratnih kril,). Tudi za to opremo iščemo najboljšega ponudnika.
Efekte dosedanjega prestrukturiranja, kamor gre prišteti tudi oddajo nekaterih terciarnih dejavnosti (kuhinja in varovanje) zunanjim izvajalcem, se izraža tudi v številu zaposlenih. To najbolje ilustriramo s podat-
Pesem gozda v vašem domu!
Pesem gozda v vašem domul
ki za nazaj in sicer december 1990 - 306, december 1995 - 357, december 2000 - 368 in junij 2002 - 302 delavca (ter 8 vajencev po dualnem sistemu).
Struktura zaposlenih:
Vratama:	240	delavcev
Sušilnica:	2 delavca
Kotlovnica:	5	delavcev
Vzdrževanje: 21 delavcev Vodstvo:	34 delavcev
Ožje vodstvo oziroma člani kolegija v novi sestavi so: Direktor: Janko Cerkovnik, 45 let, univerzitetni inženir strojništva, v podjetju oziroma na tem delovnem mestu od
01.03.2002.
Vodja proizvodnje in odgovoren za kadre vratarne: Igor Kocjančič, 36 let, inženir lesarstva, v tovarni od 01.07.1990 in na tem delovnem mestu d 01.06.2002.
Vodja OKK: Zvonko Zubčič, 41 let, univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, v tovarni od 01.09.1987, in na tem delovnem mestu od 01.05.1997.
Vodja TPP: Janez Kolenc, 30 let, inženir lesarstva, v tovarni od 05.05.1997 in na tem delovnem mestu od 01.06.2002.
Vodja OPP: Janez Kosmač, 35 let, inženir lesarstva, v tovarni od 04.03.1991 in na tem delovnem mestu od 01.03.2002. Vodja SGI: Janez Toman, 34 let, lesarski tehnik, v tovarni od 17.04.1989 in na tem delovnem mestu predvidoma z
01.07.2002.
Vodja PP: Stojan Ulčar, 53 let, gimnazijski maturant, v tovarni od 04.04.1977 in na tem delovnem mestu od 03.01.1997. Vodja OVI: Ladislav Zemva, 55 let, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, v tovarni od 01.03.1997 in na tem delovnem mestu od 01.12.1999.
Povprečna starost članov kolegija LIP tovarna vrat Rečica je nekaj čez 41 let, povprečna delovna doba na LIP Bled nekaj pod 11 let in povprečna doba na aktualnem delovnem mestu nekaj čez 2 leti.
Predstavitev proizvodno-prodajnega programa Tovarna vrat Rečica, ki zagotavlja približno 50% letnega prometa LIP BLED d.d., je za potrebe tega zapisa relativno težka. Čeprav so s stališča končnega kupca kompletno vgrajena notranja vrata en sam izdelek, gre praktično za dva specifična samostojna izdelka, to je za vratna krila in za suhomontažne podboje, ki se na trgu lahko srečata ali pa tudi ne (naše krilo se montira na podboj drugega proizvajalca ali obratno). Kakorkoli, za kupca en sam končni izdelek, za našo proizvodnjo pomeni čez 10 000 variant, če upoštevamo vse izvedbe od konstrukcije, oblike, površin, mer in okovja do embalaže in etiket.
Notranja vratna krila, tako za sobna kot za funkcijska ali vhodna vrata v stanovanje, so večslojna sendvič konstrukcija (sestavljena iz okvira, ojačanja in polnila ter pokrivnih plošč, ki so lahko nefurnirane, furnirane, furnirane in lakirane ali oblečene v folijo), ki v različnih kombinacijah zadovoljujejo zahteve zelo specifičnih trgov oziroma zelo različnih kupcev. Pri tem ne smemo i8odjaprok"odnje Pozabiti tudi različnih oblik vratnih površin (npr. stilna krila) in robov (klasični ostrorobi ali zaokroženi SOFT robovi) in okovja (ključavnice in nasadila) ter seveda embalaže (folija ali karton) in ustreznih etiket.
Suhomontažni podboji so kompleti elementov (2 pokončnika in 1 prečnik) z vsem funkcionalnim in
montažnim okovjem. Profili pokončnikov in prečnikov so sestavljeni iz osrednjega nosilnega dela (iverka 22 mm) ter iz pripime in okrasne obloge (različnih konstrukcij). Vsi so praviloma furnirani in/ali površinsko obdelani ali oblečeni v folijo ter različnih oblik (ostrorobi in/ali z zaokroženimi robovi) in dimenzij. Pri tem so možne različne k o m -binaci-
jim dali različne oznake:
SM (vsi robovi so ostri),
SMO (zaokroženi robovi na oblogah) in SMS (zaokroženi vsi robovi).
Pretežno jih izdelujemo v vratnih višinah (in širinah) in nekaj v nadsvetlobni izvedbi (do stropa oziroma preklade) ter v različnih globinah (debelinah zidu). Podobno kot pri vratnih kri lih J tudi pri suhomontažnih podbojih poleg standardnih izdelujemo vedno več posebnih izvedb po zahtevah trga ali posebne mere po zahtevah kupcev s tem, da je tu več spremenljivk (oblika in mere, posebej globina).
Za kratko analizo strukture izdelkov lahko uporabimo plan proizvodnje po GN 2002, za katerim zaostajamo trenutno za približno 10%. Po tem planu bi v letu 2002 morali izdelati skupaj 449 322 ali 100% izdelkov, od tega 266 657 ali 60% vratnih kril in 182 665 ali 40% suhomontažnih podbojev.
Iz analize strukture vratnih kril naj omenimo in komentiramo samo nekatere delitve in sicer:
n*°Gtasito
0
lip bled
4
okusih. Pri tem moramo omeniti še zelo močne trende iz serijskih na posamična naročila (za nas delovni in odpremni nalogi) ter pritiske na občutne krajše dobavne (za nas tudi izdelavne) roke in komisijske odpreme.
Pri tako raznolikih trgih in zato obsežnemu proizvodno-proda-jnemu programu ter pri tako poudarjenih trendih v zvezi z odpremami moramo ob zmanjševanju števila zaposlenih trenutno reševati tudi velike probleme v proizvodnji (neusklajene kapacitete, organizacija proizvodnje in ne nazadnje nabava in zaloge repromaterialov) ter še večje pri prevzemu manipulaciji, skladiščenju, komisioniranju in odpremi izdelkov v skladišču gotovih izdelkov (dobavni roki in kompletnost odpreme), ki so delno posledica že omenjenih problemov v proizvodnji (tudi pred oziroma ob njej), predvsem pa nedodelanega novega informacijskega sistema.
Jutri
Naš jutri se pričenja že danes, nanj pa bo vsaj še nekaj časa vplival tudi naš včeraj. Pri tem je verjetno n aj pomembnejše dejstvo, da se zavedamo aktualne in perspektivne situacije tako v sami tovarni kot v podjetju in tudi na trgu, ter da smo pripravljeni ukrepati. Da bodo ti ukrepi uspešni, morajo ustrezno odreagirati tudi vse službe in funkcije pred in za proizvodnjo tovarne. To verjetno velja za vse proizvodnje LIP Bled.
pripravili in izvedli reorganizacijo v smislu samostojnih delovnih enot (proizvodnih celic, ki zagotavljajo pravočasen pretok samo kvalitetnih polizdelkov in izdelkov) ter se lotili racionalizacije priprave in vnosa podatkov za nekatere CNC stroje in linije. Vsekakor bomo morali tudi
investirati, tako v strojno kot tudi v transportno in drugo pomožno opremo, za kar potrebujemo	ustrezne
V tovarni smo tako pričeli konsolidirati svoje vrste, uvajamo nekatere nove materiale oziroma postopke (okviri vratnih kril iz MDF oziroma vlaknenk) in izdelke (SMS podboji) ter zaključujemo oziroma pripravljamo nekatere investicije (rekonstrukcija oddelka suhomontažnih podbojev, prestavitve dela obstoječe opreme in predelava oziroma dodelava lakirne linije). V zvezi z organizacijo pospešeno rešujemo problematiko pri dobavah in zalogah repromaterialov (skupaj z nabavno službo) ter problematiko skladišča gotovih izdelkov od prevzema do odpreme izdelkov oziroma problematiko računalniške podpore (skupaj z zunanjim sodelavcem in Sei, pri čemer pričakujemo tudi konstruktivno sodelovanje prodajne službe). V proizvodnji sami se
bomo
Površine: največ je furniranih in površinsko obdelanih kril in sicer skupaj približno 75% (od tega 4% stilnih kril) in približno 13% foliranih DEKOR kril (pri čemer njihov delež žal narašča). Vseh različic furnirjev oziroma površin je preko 15. Konstrukcija in mere: približno 90% kril je standardne izvedbe (po najmanj 5 merskih standardih), ostalo so posebne izvedbe (pri čemer njihov delež narašča).
Oblika robov: približno 81.5% je klasičnih ostrorobih in le 18.5% z zaokroženimi SOFT robovi (pri čemer njihov delež žal pada).
Iz analize strukture suhomontažnih podbojev naj omenimo in komentiramo podobno:
Površine: približno 93.5% je furniranih in površinsko obdelanih podbojev in približno 6.5% v folirani DEKOR izvedbi (delež žal narašča). Vseh različic fumir-površine oziroma folije je preko 10.
Oblika robov: ostrorobih SM podbojev (vratnih in nadsvetlobnih višin) je približno 73.5% in SMO podbojev z zaokroženimi oblogami približno. 26.5% (nove SMS podboje z vsemi zaokroženimi robovi bomo šele pričeli izdelovati). Pri tem velja zapisati, da vse elemente z zaokroženimi robovi nabavljamo v tujini.
Za našo izvedbo notranjih vrat, to je brazdanih kril in suhomontažnih podbojev, je trg omejen praktično na območje do nekaj 100 km vzhodno ali zahodno od osi Hamburg - Atene (perspektivno tudi Ankara). To hkrati pomeni, da morajo biti vrata izdelana po zelo različnih merskih in kvalitetnih standardih, ki se jih mimogrede drži vedno manj kupcev, in po zelo različnih
Pesem gozda v vašem domu!
Pesem gozda v vašem domu!
podatke in smernice, ki bodo pripeljale do pravih odločitev.
Ena od vzporednih dejavnosti vodstva tovarne danes je aktivno sodelovanje pri izdelavi strateškega poslovnega načrta LIP Bled, ki nam bo definiral naš jutri oziroma od katerega veliko pričakujemo. Verjetno bodo ključne besede: razvoj izdelkov, tehnologije (investicije) in organizacije, koordinacija funkcij in služb,
informacijski sistem, dobavni roki, kvaliteta, izmet, stroški, kadri in še nekatere druge, pri čemer ne smeta manjkati tudi humanizacija dela in motivacija delavcev. To pa je že vsebina nekega drugega članka (in drugega avtorja).
Janko Cerkovnik Stojan Ulčar
ORGANIZACIJA PODJETJA NA DELOVNE SKUPINE
V	prizadevanju za izboljšanje rezultatov poslovanja naše delniške družbe je načrtovano več projektov in med temi je tudi projekt z naslovom »Organizacija podjetja na delovne skupine«. V nadaljevanju vam bom predstavil namen, oblikovanje, metode in način dela ter okvirne cilje, ki jih načrtujemo s projektom doseči.
1.	Namen organiziranja delovnih skupin
V	letu 2000 je bila sprejeta Strategija razvoja slovenskega lesarstva, ki med drugim daje celovito primerjavo stanja lesarske panoge in ostalih panog slovenskega gospodarstva in primerjavo z lesarsko panogo evropske unije. Analiza stanja lesarske panoge za obdobje 1996 do 1999 je kot ključne dejavnike (ne) konkurenčnosti prepoznala naslednje:
-	nizka produktivnost
-	visoki vhodni stroški
-	visoke zaloge in zadolženost
-	prenizko in neučinkovito neposredno trženje in izvoz
Za odpravo ugotovljenih slabosti so bili pripravljeni ukrepi na ravni panoge in podjetij, s katerimi lahko management poveča predvsem produktivnost, rentabilnost in stroškovno optimi-ra poslovanje. Ciljna kategorija teh ukrepov je povečanje bruto dodane vrednosti in / oziroma njen pospešen dvig.
Zadnje primerjalne analize za leti 1999 in 2000 kažejo v lesni panogi ugodne trende uspešnosti poslovanja, torej krepi se rentabilnost in dobičkonosnost ( neto dobiček ), še vedno pa ni povečanja produktivnosti, kot glavnega dejavnika izboljšanja konkurenčnega položaja panoge. Žal so se trendi v letu 2001 obrnili navzdol, posebno neugodni so na področju stavbnega pohištva.
Predhodne ugotovitve veljajo tudi za našo družbo LIP Bled, d.d.. S pregledom uspešnih podjetij znotraj lesarske panoge ter širše na celotno gospodarstvo smo ugotovili, da so nekatera podjetja zadnjih nekaj let uspela razrešiti podobne probleme z organiziranjem podjetja na delovne skupine. Metode dela podjetja organiziranega po delovnih skupinah so opisane v nadaljevanju, na tem mestu je potrebno poudariti, da uspešna uvedba delovanje delovnih skupin:
-	aktivira vse zaposlene,
-	izkoristi kreativne potenciale od najnižjega do najvišjega nivoja
-	zagotavlja izvajanje nenehnih izboljšav
-	omogoča reševanje problemov po nivojih in
-	izboljšuje odnose med zaposlenimi.

2.	Oblikovanje delovnih skupin
Celotno podjetje se organizira na delovne skupine ( v nadaljevanju DS ), ki so tehnološko zaključene celote in imajo 5-20 izjemoma tudi več članov in svojega vodjo. DS postanejo v celoti odgovorne za svoj del procesa. Svoje naloge med drugim izvršujejo z uvajanjem novih načinov in metod dela, kot npr. z vodenjem pokazateljev, vzpostavitvijo internih odnosov dobavitelja in kupca ter partnerja in reševanja problemov v DS.
3.	Metode in način dela

Metode in način dela DS imajo velik vpliv na povečanje produktivnosti dela in v projektu so predvidene naslednje:
- Vodenje s cilji: Gre sicer za način vodenja, ki pa vpliva tudi na izboljšanje produktivnosti. Od vodstva podjetja, do delovnih skupin oziroma vodij v proizvodnji se postavijo cilji in pokazatelji uspešnosti, tudi cilji in pokazatelji za produktivnost. Nato se pokazatelji spremljajo in vodje na svojih nivojih ukrepajo ob najmanjših odstopanjih.
-	Vzpostavitev odnosov kupec dobavitelj: Med delovnimi skupinami znotraj istega delovnega procesa, se vzpostavijo odnosi internega kupca in dobavitelja. Vsaka naslednja delovna skupina je kupec za predhodno DS. Pri dobavljanju proizvodov oz. storitev morajo spoštovati tako imenovani trikotnik celovite kakovosti, to pa pomeni, da je potrebno dobavljati naslednjemu v procesu samo takšne količine, kot jih potrebuje (ne več, ne manj), z ustrezno kakovostjo in pravočasno. Pri tem gre za sistem proizvodnje »vleci« (»puli«) - delamo samo toliko, kot naslednji v procesu potrebuje; za razliko od sistema »porini« (»push«), kjer delamo toliko kot lahko in izdelke predamo naslednjemu v procesu ne glede na to, ali jih potrebuje ali ne. S tem načinom dosežemo enakomernejši pretok v nekem procesu dela, zmanjšamo medfazne zaloge, izboljšamo kakovost in povečamo produktivnost. Faze, ki jih je pri tem potrebno izvesti so:
identifikacija kupcev in dobaviteljev, določitev največjih problemov in ciljev izboljšanja, podpis pogodbe med kupcem in dobaviteljem ter spremljanje realizacije - kontrola.
-	Vzpostavitev partnerskih odnosov: Med DS v proizvodni in
DS v režiji se vzpostavijo partnerski odnosi. Režijske delovne skupine postanejo »servis« proizvodnji, kar pomeni, da morajo sodelovati in biti prisotne takrat, ko jih DS v proizvodnji potrebujejo. S tem se izboljša sodelovanje med režijskimi in proizvodnimi delovnimi skupinami, izboljša se kakovost storitev režijskih DS, poveča se delež preventivnih aktivnosti režijskih DS, kar tudi vpliva na povečanje produktivnosti. Aktivnosti, ki jih je pri tem potrebno izpeljati so: določitev matrike sodelovan-
ja v režijskih delovnih skupinah,
pokazatelj spremljanja sodelovanja režijskih delavcev v proizvodnih DS in
pokazatelj sodelovanja režijskih delavcev pri reševanju problemov v proizvodnih DS.
-	Metode reševanja problemov v skupini: Glede na to, da delovne skupine postanejo v celoti odgovorne za svoj del delovnega procesa, morajo tudi reševati probleme, ki se pri tem pojavljajo. Kot pripomoček se pri tem uvajajo metode reševanja problemov v skupini. Faze, ki jih morajo delovne skupine pri tem izvesti so:
-	identifikacija in rangiranje problemov,
-	zbiranje dokumentacije,
-	uvajanje sistematične kontrole,
-	določitev možnih in verjetnih vzrokov,
-	določitev takojšnjih ukrepov,
-	predlog dolgoročnih rešitev in
-	plan aktivnosti.
Z uvedbo te metode zagotovimo začetek nenehnega napredka delovnih skupin in podjetja na področju kakovosti, stroškov, rokov in produktivnosti.
4.	Okvirni cilji projekta
Če sodimo konkurenčnost našega podjetja po dodani vrednosti na zaposlenega, smo pod panožnim povprečjem in vendar nad povprečjem stavno pohištvenega segmenta. Soočamo se z nizko stopnjo obračanja sredstev, predvsem gibljivih sredstev, bremenijo nas prekomerne zaloge izdelkov in materialov. Proizvodni procesi niso v zadostni meri nadzorovani, kar ima za posledico zaustavljanje pretoka materialov, visoko nedovršeno proizvodnjo, nekonkurenčne dobavne roke, nepopolne odpreme naročil. Vzroki nastajanja izmeta in popravil so premalo raziskani, prav tako tudi reklamacije. Motiviranost zaposlenih za inovacijsko dejavnost je na nizki stopnji.
Organiziranje podjetja na delovne skupine z uporabo opisanih metod dela omogoča uspešno reševanje zgoraj navedenih problemov.
rt
lip bled
Pesem gozda v vašem domu!
Pesem gozda v vašem domu!
Okvirni in merljivi cilji so:
Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega je glavni cilj pro-
2001	2003	Indeks
13.926 EUR/zaposlenega	16.555 EUR/zaposlenega	119
EUR
Izvedbeni cilji	Ciljni parametri		Indeks
	2001	2003	
Povečanje realizacijske učinkovitosti	37.088.00C	42.700.00C	H15
Podcilji:- skrajšanje dobavnih rokov			
v povprečju za 30 %			
- zmanjšanje zalog			
izdelkov	2.685.011	1.879.508	70
polizdelkov	323.414	226.390	70
nedovršene proizvodnje	612.231	428.562	70
materiala	4.236.434	2.965.504	70
Zmanjšanje stroškov nekakovosti	3,56%v P\	2,50 % v	70
		PV	
Zmanjšanje bolovanja	8%	5,6 %	70
Zmanjšanje porabe elekt. energije	co Ul o o Ö o	12.150.00C	90
	KWh	KWh	
jekta in spodnja razpredelnica opredeljuje dvig produktivnosti v letu 2002 in 2003 v primerjavi z letom 2001 z indeksom 119. Izvedba projekta bo zelo zahtevna, vendar brez resnih naporov ni mogoče odpraviti naše slabosti in zagotoviti, da bo zadovoljen naš kupec, zadovoljni zaposleni in lastniki ter tudi naša okolica.
Jakob Repe
Mori Zakon o Želodnik razmer/Ik
Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) sodobnejše in na nekaj mestih tudi drugače ureja dosedanjo delovno zakonodajo, ki je imela svoj temelj v starem republiškem ZDR in zveznem Zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Obsežen zakon ima 246 členov, ki urejajo individualna delovna razmerja med delavcem in delodajalcem. Objavljen je v Uradnem listu RS, št. 42/02 in bo začel veljati s 1.1.2003. V tem prispevku smo poskusili opisati predvsem glavne novosti ZDR.
Osrednji del zakona je pogodba o zaposlitvi, s katero se delovno razmerje sklene oziroma preneha. Sklepa se v pisni obliki in mora poleg že sedaj obveznih sestavin vsebovati tudi kratek opis delovnega mesta in navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca. Predlog pogodbe mora delodajalec 3 dni pred sklenitvijo pogodbe izročiti delavcu, samo pogodbo pa mu mora izročiti ob sklenitvi. V 15 dneh od nastopa dela mora delavcu izročiti tudi fotokopijo prijave v zavarovanje. Pogodbo je mogoče spremeniti na predlog katerekoli stranke, če na to pristane nasprotna stranka. Pri spremembi delovnega mesta, časa trajanja delovnega razmerja ali delovnega časa se sklene nova pogodba o zaposlitvi. Pri sklepanju pogodb za zaposlitev za določen čas bo mogoče z istim delavcem za opravljanje istega dela mogoče skleniti eno oziroma več pogodb o zaposlitvi v trajanju največ 2 let.
Delavec bo lahko pogodbo odpovedal redno z odpovednim rokom, ki traja od 30 do 150 dni. Izredna odpoved brez roka in redna odpoved s strani delodajalca bo mogoča le v primerih, ki
jih našteva zakon.
Delodajalec	tako
pogodbo lahko redno odpove iz poslovnega razloga (do sedaj iz razloga trajno presežnih delavcev, odpovedni rok znaša od 30 do 150 dni), zaradi nesposobnosti delavca (do sedaj ugotavljanje znanja in zmožnosti, odpovedni rok je od 30 do 120 dni) in iz krivdnega razloga (do sedaj disciplinska izključitev, odpovedni rok je najmanj 30 dni).
Če delodajalec več kot 2 meseca ni zagotavljal dela in ni izplačal nadomestila plače ali delavcu v 6 mesecih ni izplačal plače ob zakonsko ali pogodbeno določenem roku, ni zagotovil varnosti in zdravja pri delu kljub delavčevim opozorilom ali ni zagotovil ohranitev dostojanstva delavca pri opravljanju dela, potem delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, potem ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvi pisno obvesti inšpektorja za delo.
t
Delavci, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov', zaradi nesposobnosti ali prisilne poravnave, stečaja, likvidacije ali drugega načina prenehanja delodajalca, bodo imeli pravico do odpravnine. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača delavca v zadnjih 3 mesecih. Odpravnina znaša petino osnove, če je delavec zaposlen pri delodajalcu od 1 do 5 let, četrtino od osnove, če je zaposlen pri delodajalcu od 5 do 15 let in tretjino osnove, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let. Delavec izgubi pravico do odpravnine, če ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega ali iz razloga nesposobnosti odkloni novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu jo ponudi delodajalec.
Pripravništvo ni več obvezno. Zakon tudi veliko natančneje ureja plačilo za delo. Delovni čas se po novem deli na efektivni delovni čas in čas odmora, za katerega pa delavcu pripada plača A kot da bi delal. Določeno je, da delovni dan ne sme trajati večfP kot 10 ur. Zakon uvaja pojem nočnega delavca, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa. Ti delavci imajo pravico do daljšega dopusta, ustrezne prehrane med delom in strokovnega vodstva. Pri opravljanju dela v izmenah se morajo izmene tedensko menjavati, delavec pa sme pri tem delati ponoči daljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša.
Minimalni dopust je daljši in traja 20 dni oziroma 24 dni za delavca, ki ima delovni čas v tednu razporejen na 6 dni. Če delavcu delovno razmerje preteče pred 1. julijem ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta. Na splošno se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca in upoštevaje njegove družinske obveznosti. Zakon poudarja pomen izobraževanja in delavcem, ki se izobražujejo v lastnem interesu, daje pravico odsotnosti z dela brez nadomestila plače ob dnevih, ko prvič opravljajo izpit. Novost je tudi pravica doječe matere do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Podrobno je tudi urejeno varstvo delavcev, mlajših od 18 let, varstvo invalidov in starejših delavcev, ki jim ni dovoljeno odrediti nadurnega ali nočnega dela. Delavec oziroma delavka pridobi status starejšega delavca pri starosti 55 let.
8
n^Gtasito j“‘v 2002
d
lip bled
Disciplinska odgovornost je urejena povsem drugače in po novem obsega le ugotavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti. Za hujše kršitve je predvidena izredna ali redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Od disciplinskih sankcij zakon omenja opomin, denarno kazen in odvzem bonitet. Pri uveljavljanju in varstvu pravic delavcev je novost v tem, da ni več dvostopenjskega postopka pri delodajalcu. Če delavec meni, da delodajalec krši njegove pravice iz delovnega razmerja, ga mora na kršitev opozoriti. V primeru, da delodajalec kršitve ne odpravi v 8 dneh, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh sproži spor pred delovnim sodiščem. Zakon daje novo vlogo inšpektorju za delo, ki ima poleg nadzorstva tudi vlogo posredovalca v sporu med delavcem in delodajalcem z namenom, da delavec in delodajalec sporazumno rešita spor.
Sindikat je dobil nekatere nove pristojnosti. Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvestiti sindikat, katerega član je delavec. Sindikat lahko nasprotuje odpovedi, če meni, da zanjo ni utemeljenega razloga ali da postopek ni bil izveden v skladu z zakonom. Če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, prenehanje pogodbe ne učinkuje do poteka roka za sodno varstvo, oziroma če nadaljuje postopek pred sodiščem in zahteva izdajo začasne odredbe o zadržanju učinkovanja o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, do izdaje začasne odredbe.
Andrej Naglič
Not? program Vhodnih Vrat V tovarni
UP Mojstrana
Program vhodnih vrat LIP Bled je po daljšem obdobju v začetku letošnjega leta doživel celostno oblikovno prenovo, katere všečnost priznavajo mnogi domači in tudi tuji kupci. Da bi laže razumeli današnji razvoj programa, se na kratko ozrimo tudi v preteklost.
Proizvodni program tovarne Mojstrana skupaj z žago na Belci je v začetku obsegal žagan les in opaž, v mizarski delavnici pa je tekla maloserijska izdelava stavbnega in drugega pohištva po naročilu, prava posebnost pa je bila specializacija izdelave in montaže lesenih stez za kegljišča. Ob kasnejši reorganizaciji in dokončnem oblikovanju programov v podjetju LIP Bled se je tovarna v Mojstrani usmerila v serijsko izdelavo vhodnih in garažnih vrat.
Prva vrata izdelana na industrijski način so bila razvita in izdelana leta 1971. Tovrstna vhodna vrata lahke skeletne konstrukcije z letvenimi oblogami so z manjšimi posodobitvami v prodajnem programu še danes. Proizvodnja vrat se je kmalu razširila na prek ducat tipov enokrilnih in dvokrilnih ter nekaj različnih tipov garažnih letvičastih vrat. Med leti 1975 in 1980 se je izdelovalo tudi lakirano sedežno pohištvo z mizo, miko preklopni sistem, namenjeno stenski montaži.
Razmere na trgu so narekovale razvoj novih tipov zahtevnejših vhodnih vrat masivne okvirne konstrukcije, ki so prišla na trg v začetku osemdesetih. V letu 1983 je bila dograjena nova proizvodna hala, kotlovnica s sušilnicami in kmalu še nova lakirnica, kar je omogočilo znatno povečanje proizvodnih zmogljivosti in izboljšanje kakovosti ter finalizacijo vhodnih vrat z lazumimi premazi. V času največjega povpraševanja na nemškem tržišču je bilo v tovarni Mojstrana mesečno izdelanih tudi prek 500 masivnih vhodnih vrat.
V osemdesetih letih se je proizvodni program razširil tudi na sobna podeželska krila iz masivnega smrekovega lesa. Svojo zrelost je program vhodnih vrat dosegel v začetku devetdesetih let z oblikovanjem družin vrat standard, A3, ekskluziv, variant, M program in studio. Program je bil enako kot tudi celotno podjetje vedno izrazito izvozno naravnan.
Pretekli leti sta bili v tovarni Mojstrana zaznamovani s prenovo in urejanjem proizvodno-pro-dajnega programa, v začetku prek standardizacije in tipizacije sestavnih elementov vrat in sočasno uspešno uvedbo novega proizvodnega informacijskega sistema, kasneje s posodobitvijo konstrukcijskih detajlov in končno z uvedbo proizvodnih delovnih skupin ter letošnjim prenovljenim asortimanom vhodnih vrat.
Različne družine vhodnih vrat so bile glede na tržne zahteve
deležne večjih ali manjših sprememb in dopolnitev. Tako je letvičasti program vrat doživel le manjše izboljšave z uvedbo novih steklitvenih letvic in boljšo odkapno funkcijo.
Družino standard, ki je bila dopolnjena s šestimi novimi tipi vrat, po novem odlikujejo modeli s čistimi oblikovnimi linijami, ki v kombinaciji s kvalitetnim okovjem nudijo kupcu zelo ugodno razmerje med funkcionalnostjo in ceno.
Vrata z imenom LIP, pri kateri prevladujejo mehke zaokrožene
Pesem gozda v vašem domu!
esem gozda v vašem domu!
linije, smo iz dobrega ducata razširili na preko sedemdeset različnih tipov, med katerimi lahko izbirajo tudi najzahtevnejši kupci. Upoštevaje vse možnosti, smrekov, hrastov ali merantijev les, prek ducata lazumih in več deset pokrivnih barvnih tonov po RAL lestvici, preko trideset vrst izolacijskih stekel in različnih tipov kljuk ter drugega vidnega in okrasnega okovja, so vsaka vrata iz te družine unikaten in dragocen izdelek, v katerega je vloženo veliko ročnega dela spretnih mizarjev.
Število izvedb vrat VARIANT, ki so s svojimi pravilnimi ostrokotimi linijami in posebej privlačnimi dvobarvnimi kombinacijami poudarjajo eleganco oblike, smo dopolnili s petnajstimi novimi modeli in ob tem izboljšali tudi stabilnost vgrajenih polnil.
Vhodna vrata programa M se odlikujejo z LIP-ovo zaščiteno rustikalno obliko, zato smo jih ohranili nespremenjena s poudarkom na tradiciji in klasiki.
Ploščna vrata studio so oblikovalcu Petru Urbančiču predstavljala pravi izziv, tako, daje paleta dopolnjena s prek dvajset nov; i modeli, ki navdušujejo s pestrostjo barv, oblik in dodatnim okovjem. Sodobna stabilna konstrukcija z integriranimi kovinski i ojačitvami in dobre izolacijske lastnosti so pomembne konkurenčne prednosti teh lesenih vrat v primerjavi z vrati iz umetnih ma | rialov.
Vhodna vrata LIP Bled se s svojo značilno masivno in trdno konstrukcijo in uporabo izbranega kakovostnega lepljenega lesa tal ) lahko kosajo z najboljšimi tovrstnimi izdelki na trgu. Pri razvoju je bila posebna pozornost posvečena kakovostnemu tesnenju z uporabo tesnil iz trajnoelastičnih polimerov, tako v podboju kot krilu vrat, ter funkcionalnemu zapiranju in predvsem varnosti, ki ju omogočata serijsko vgrajena večtočkovna ključavnica in močna nasadila z možnostjo nastavitev.
Sodobni trendi pri izdelavi vhodnih vrat so poleg k funkcionalnosti in skrbi za dvig kakovosti izdelka usmerjeni predvsem k zagotavljanju izvirnosti v oblikovanju in individualnosti izvedb, tako z uporabo in kombinacijo barvnih odtenkov, ki dopolnjujejo pestro paleto omamentnih stekel in vrsto kovinskega vidnega okovja, od kljuk in ščitov, ročajev, kovanih in okrasnih mrež ter dodatkov,
10
Glasi to j«nj 2002
trkal, pisemskih rež, okrasnih kapic za nasadila in drugih dodatkov po želji kupca.
V zadnjih letih se zaokrožuje tudi oblikovanje končnih smernic in skupnih evropskih standardov za vrata, ki opredeljujejo zahteve glede konstrukcijskih detajlov, stabilnosti pri različnih klimatskih pogojih, tesnenja in prepustnosti za zrak in dimotes-nost, najvažnejši pa posegajo na področje ognjevamosti in pro-tivlomnosti. Tako smo pred dvema letoma za ploščna vrata iz programa studio na dunajskem inštitutu Holz Forschung Austria pridobili test protivlomnosti po ENV 1627 razreda upornosti WK2. Kot zanimivost naj omenim, da so bila med testom posamična nasadila in zapore ključavnice točkovno obremenjena s silo, ki ustreza teži 300 kg, vrata pa so prestala tudi preizkus ročnega vloma z orodjem v skupnem trajanju preko 20 minut.
Najnovejše letošnje razvojne aktivnosti potekajo na prevzemu proizvodnega programa enega nemških proizvajalcev ploščnih vrat, katerega proizvodi slovijo po visoki kakovosti in brezhibni površinski obdelavi. Kot ilustracijo lahko ponazorim, da je za finalizacijo popolnoma gladke površine na “zaprte pore” potrebno namesto treh tudi do šest postopkov nanosa barve in zelo zahtevno vmesno brušenje. V vrata so vgrajeni najkakovostnejši materiali, od certificirane sendvič plošče z integriranim masivnim kovinskim okvirjem, pettočkovna ključavnica iz nerjavečega jekla, termoizolativni prag, silikonska tesnila in nasadila za najvišje obremenitve. Skupna masa vrat tako lahko presega celo 125 kg.
Žepič
SW-jeüa presoja
Dobra dva meseca po prejemu certifikata za ISO 14001 nam je SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje) izvedel prvič presojo za oba prejeta certifikata : za ISO 9001 in ISO 14001. Termin presoje je bil prvotno dogovorjen za 14. in 15. maj. Zaradi spremembe v zasedbi presojevalcev pa je bila presoja izvedena 4. in 5. junija 2002. Trije presojevalci so presojali v vseh treh tovarnah in na direkciji. Že na zaključnem sestanku so nam podali dokaj ugodno oceno o zatečenem stanju. Iz uradnega poročila pa je to tudi dejansko razvidno. Poročilo je krajše kot običajno. Poleg običajnih formalnosti navaja 9 neskladnosti in 9 priporočil. To je bistveno manj kot na vseh dosedanjih presojah. Z navedbami v poročilu se seveda ne smemo uspavati, oziroma biti zadovoljni in prezadovoljni, saj
sistem vodenja
LIP Bled d.d.
Bled
Razvoj, proizvodnja in prodaja vrat, masivnega sobnega pohištva, gradbenih plošč in žaganega lesa
ima vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem vodenja, ki izpolnjuje zahteve standarda
je v poročilu že v uvodu navedeno, da je »presoja temeljila na naključnem vzorčenju, zato je možno, da obstojajo v presojanem sistemu neodkrite neskladnosti.«
V poročilu nam SIQ navaja tudi termin za presojo v letu 2003 (julij). Do takrat pa bo potrebno vskladiti vso ISO dokumentacijo in tudi dejanske postopke z novo verzijo standarda ISO 9001 : 2000.
Henrik BLAŽIČ
KADROVSKE SPREMEMBE V MAJU IN JUNIJU
	PRIŠLI	ODŠLI	POROČILI	UMRLI	RODILI SO SE
					
BOHINJ	Terpinc Bojan	Kravanja Zvonko			
	Šimnic Alojz	Soklič Angela			
	Tavželj Gabrijel	Sodja Marija			
	Meterc Matjaž	Korošec Matjaž			
	Bašič Ismet	Cvijič Marica			
	Gogala Gabrijel	Rozman Anica			
	Čeme Mitja	Rozman Slava			
	Kušer Štefan	Žagar Zvonka			
	Gregorovič Mato	Sodja Marija			
		Rabič Irena			
					
REČICA	Prem Mitja	Dežman Cirila		Šlibar Malči	Jelovčan Romanu - sin
	Jakopič Jernej	Terpinc Bojan		Rijavec Marija	
		Meterc Matjaž			
		Tavželj Gabrijel			
		Šimnic Alojz			
		Berke Avgust			
		Golc Andreja			
		Šavnik Marjan			
		Velnar Alojzija			
		Cvetek Maijana			
		Colja Aleksander			
		Bašič Ismet			
		Černe Mitja			
		Gregorovič Mato			
		Gogala Gabrijel.			
		Kušer Štefan			
					
MOJSTRANA		Oblak Marko			
		Veber Darinka			
		Palovšnik Božidar			
					
TRGOVINA		Jakopič Jernej			Bojani Stare - hči
		Slivnik Katarina			
					
KR. PODJ.	Vidic Miha	Wolf Milena	Marolt Brane		Maji Šemrl - hči
					
Opomba - odhodi : v Varnost Kranj so odšli 4 delavci (vratarji), v Sodexho pa 12 delavcev (kuharice)
STANJE ZAPOSLENIH
	MAJ	JUNIJ
BOHINJ	364	362
REČICA	312	302
MOJSTRANA	68	67 j
TRGOVINA	70	69
KROVNO PODJETJE	48	47
LIP BLED	862	847
Pesem gozda v vašem domu!
Pesem gozda v vašem domu!
Od jeseni do pomladi pri kmečki peči spim. Zjutraj kakor jelen zdrav in » frišen » se zbudim.
Še bolj zdravo pa je v senu spati, to pravilo staro je. Vso » žlehtnobo » ven potegne, bolezni druge še in še.
Rojen sem v mesecu maju, res lepšega časa v letu ni. To je zares čas ljubezni, ko vsaka zavora čist popusti. Sploh pa v kujevcu mojem cel dan sonce se smeji. Tam pozabim na tegobe, ki kar same pridejo.
Piš me v uh - pa politika in en glaž ga ruknem, kar mi venomer korajžo da.
Posteljo imam za dva, da tako lahko ležita dva.
Pa še to : ali veste, kaj gorenjska viagra je ?
Kos domačega kruha z zaseko namazano : to je res ta bolje in zato sem vedno dobre volje !
TOGO
Srečanje predsednikov 16-tih držav Evrope je na Bledu pozdravil tudi oktet Lip Bled in s tem protokol Republike Slovenije izrazil veliko zaupanje vokalni skupini, ki že 18. leto uspešno nastopa doma in v tujini
Cenik paketov 2002 (po osebi) v SIT
do 30.06.2002 in po 1.09.2002
Vrsta storitve	5 dni	7 dni
Nočitev/zajtrk	15.000,00	21.000,00
Polpenzion	20.500,00	28.700,00
od 1.7 do 31.8.2002
Vrsta storitve 5 dni 7 dni 10 dni Nočitev/zajtrk	20.000,00	28.000,00
Polpenzion	27.500,00	38.500,00
Popusti:
-	otroci do 4 leta brezplačno
-	otroci od 4. do 14. leta 40%
Individualni cenik 2002 (po osebi) v SIT
10 dni
30.000.	00
41.000.	00
40.000.	00
55.000.	00
Vrsta storitve
Nočitev/zajtrk
Polpenzion
do 30.6. in od 1.9. dalje
3.500,00
5.000,00
od 1.7. do 31.8. 4.500,00 6.000,00

Popusti:
-	otroci do 4. leta brezplačno
-	otroci od 4. leta do 7. leta 60%
-	otroci od 7. do 14. leta 40%
Doplačila po obeh cenikih:
-	enoposteljna soba 1.500,00 SIT
-	doplačilo za polni penzion 1.500,00 SIT
-	gost v apartmaju doplača 1.000,00 SIT/dan
Turistična taksa ni vključena v ceno in znaša:
-	otroci do 7 let: brezplačno
-	mladina med 7 in 18 letom: 77,00 SIT
-	odrasli: 154,00 SIT
Akontacija v višini 30% se nakaže na transakcijski račur Jercom d.o.o. 2700078-0000257616.
NAJ ŽIVIJO LIPOVCI !
Za Lipovce si je treba čas vzet in se razvedrit, na pikniku ogret ! Zapojmo od srca, vsi dobre volje : za Lipovce je dobro le najbolje !
Kaj bi jokal, gledal vse črno in se ubadal, kaj z LIP - om jutri bo !
Vsi se trudimo, za ljubi kruhek delamo. Ej, Cvetka, še en glaž, saj vemo, da ga maš !
Saj za Lipovce se vsakdo rad ozre, prijetni smo ljudje, rad smejimo se ! Kvaliteta vrat seže po celem svet, zatorej dajmo se rad imet !
Januša Dežman ( na melodijo Šifrerja )
12
Informacije in rezervacije na naslov: Penzion FORMA VIVA, Seča 159, 6320 Portorož, tel. +386 5 67 70 789 in 041 623 604, e-pošta najercom@siol.net
^Gtasitojj 2002
KOLEDAR PRIREDITEV - BLEJSKO POLETJE
OD 15. 7. DO 15. 9. 2002
Ponedeljek	15.jul	Festivalna dvorana	20.30	7. MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL BLED 2002 Slavnostni koncert v počastitev 80-letnice skladatelja akademika Uroša Kreka
		Kavarna Hotela Park	20.30	Večer gorenjske folklore
Torek	16.jul	Blejski grad	16.00	SREDNJEVEŠKI LOKOSTRELSKI TURNIR
		Cerkev sv. Martina	20.30	7. MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL BLED 2002 Kvartet Alkman (godalni kvartet), Alice Michahelles (klavir)
Sreda	17.jul	Festivalna dvorana	20.30	7. MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL BLED 2002 MALO ČEZZ — Glasbeni kabaret
19.-21.jul		Mini golf igrišče	16.00	Turnir v mini golfu: Dvojice — Best of 2
19.-21.jul		Kasting center Ribno	Dop.	TEKMOVANJE V KASTINGU Evropski pokal
Petek	19.jul	Promenada	Od 10.ure dalje 17.00 18.00 19.00 20.00	BLEJSKI DNEVI Sejem domače in umetnostne obrti Promenadni koncert Godbe Gorje Šahovski turnir — predstavitev Šahovske olimpiade Predstavitev Svetovnega prvenstva v kastingu Večer z ansamblom Supernova, predskupina Hepa
		Camping Bled	20.00	Eko karavana Slovenija — Padayatra 2002
		Blejski otok	20.00	Koncert Angelske harmonije: Shirlie Roden — pevka, Alenka Zupan — flavta
sobota	20.jul	Promenada	Od 10.ure dalje 11.00 17.00 17.30 18.30 19.00 20.00 21.30 22.00 23.00	BLEJSKI DNEVI Sejem domače in umetnostne obrti Šahovski turnir — predstavitev Šahovske olimpiade Otroški program: Lutkovna skupina Tri iz Kranja: Ojoj, boli Promenadni koncert Godbe Gorje Predstavitev Svetovnega barmanskega prvenstva Predstavitev Svetovnega prvenstva v kastingu Večer z Natalijo Verboten in amsamblom Zmaji Promenadni koncert Godbe Gorje Lučke na jezeru Ognjemet
		Bohinjska Bela — pred Kulturnim domom	19.30 21.00	MARJETIN SEJEM Otvoritev razstave ročnih del s kulturnim programom Igra na prostem »Kje je meja«
		Festivalna dvorana	17.00	Otvoritev 10. jubilejne triglavske likovne galerije Razstava bo odprta do 28. ju lija
nedelja	21.jul	Promenada	Od 10.ure dalje 11.00 16.00 17.00 17.30 18.30	BLEJSKI DNEVI Sejem domače in umetnostne obrti Šahovski turnir — predstavitev Šahovske olimpiade Nastop folklorne skupine Buxy (Francija) Otroški program: Lutkovno gledališče Labirint: Metuljček in metuljčica Promenadni koncert Godbe Gorje Predstavitev Svetovnega barmanskega prvenstva
			19.00 20.00	Predstavitev Svetovnega prvenstva v kastingu Večer z narodno zabavnim ansamblom Veseli planšarji
		Bohinjska Bela — pred Kulturnim domom	9.30 18.00	MARJETIN SEJEM Razstava ročnih del Sejem s kulturnim programom, nastopajo: Otroci OŠ Boh.Bela, Gorjanski fantje, Janez Zupan, ansambel Bonbon
ponedeljek	22. jul	Bohinjska Bela — pred Kulturnim domom	10.00 17.00	MARJETIN SEJEM Razstava ročnih del
		Kavarna Hotela Park	20.30	Večer gorenjske folklore
torek	23.jul	Blejski grad	16.00	SREDNJEVEŠKI LOKOSTRELSKI TURNIR
sreda	24.jul	Hotel Astoria		Otvoritev razstave foto kluba TNP: L' anaf (Italija) Razstava bo odprta do 27.avgusta
četrtek	25.jul	Trgovski center Bled / ‘Restavracija Panorama	20.30	VESELO PO DOMAČE: Ansambel Igor in zlati zvoki
petek	26.jul	Mini golf igrišče	10.00 22.00	Turnir v mini golfu: 7.Handicap turnir
sobota	27.jul	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Camping Bled	12.00 18.00	Sl. mobilovo poletje 2002 animacijski program
		Terasa Hotela Golf	20.30	JAZZ VEČER: Ansambel Samboja
nedelja	28.jul	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Zdraviliški park	17.00	OTROŠKI PROGRAM Nastop mladih plesalcev iz folklorne skupine Bohinj
Ponedeljek	29.jul	Kavarna Hotela Park	20.30	Večer gorenjske folklore
Torek	30.jul	Blejski grad	16.00	SREDNJEVEŠKI LOKOSTRELSKI TURNIR
Četrtek	1 avg	Trgovski center Bled / ‘Restavracija Panorama	20.30	VESELO PO DOMAČE Ansambel Okrogli muzikantje
Petek	2. avg	Pristava Bled / ‘Festivalna dvorana	20.30	OKARINA ETNO FESTIVAL
Sobota	3.avg	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Pristava Bled / ‘Festivalna dvorana	20.30	OKARINA ETNO FESTIVAL
		Terasa Hotela Golf	20.30	JAZZ VEČER: Ansambel Samboja
Nedelja	4.avg	Zdraviliški park	Od 10.ure dalie	Sejem domače in umetnostne obrti
Pesem gozda v vašem domu!
Pesem gozda v vašem domu!
		Zdraviliški park	17.00	OTROŠKI PROGRAM Nastop mladih plesalcev iz folklorne skupine Ribno ter pravljičarke Nine
		Pristava Bled / ‘Festivalna dvorana	20.30	OKARINA ETNO FESTIVAL
Ponedeljek	5. avg	Kavarna Hotela Park	20.30	Večer gorenjske folklore
Torek	6. avg	Blejski grad	16.00	SREDNJEVEŠKI LOKOSTRELSKI TURNIR
Četrtek	8. avg	Trgovski center Bled / ‘Restavracija Panorama	20.30	VESELO PO DOMAČE: Ansambel Gregorji
Sobota	10.avg	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Terasa Hotela Golf	20.30	JAZZ VEČER: Ansambel Samboja
Nedelja	11 .avg	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Zdraviliški park	17.00	OTROŠKI PROGRAM Društvo izvir Kranj — Gledališče Čarobna hišica: Otroška poročila
		Kavarna Hotela Park	18.30	Promenadni koncert Godbe Gorje
Ponedeljek	12.avg	Kavarna Hotela Park	20.30	Večer gorenjske folklore
Torek	13.avg	Blejski grad	16.00	SREDNJEVEŠKI LOKOSTRELSKI TURNIR
Sreda	14.avg	Blejski grad	18.00	Koncert udeleženk glasbene delavnice Pikolo
		Cerkev sv. Martina	20.30	Koncert Janja Hvala — sopran, Klemen Langus — orgle
Četrtek	15.avg	Mini golf igrišče	16.00	Turnir v mini golfu: Dvojice — Best of 2
		Trgovski center Bled / ‘Restavracija Panorama	20.30	VESELO PO DOMAČE: Ansambel Nagelj
Petek	16.avg	Mini golf igrišče	10.00 22.00	Turnir v mini golfu: 8.Handicap turnir
		Blejski grad	20.30	Koncert udeleženk glasbene delavnice Pikolo
Sobota	17.avg	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Cerkev sv.Martina	20.30	Koncert Sanktpetersburških dečkov — Glinka (Rusija)
		Terasa Hotela Golf	20.30	JAZZ VEČER: Ansambel Samboja
Nedelja	18.avg	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Zdraviliški park	17.00	OTROŠKI PROGRAM Društvo izvir Kranj — Čarovnik Silvano in nastop otroške folklorne skupine Kresničke iz Radovljice s spletom starih igric in plesov
		Kavarna Hotela	18.30	Promenadni koncert Godbe Gorje
			19.00 20.00	Predstavitev Svetovnega prvenstva v kastingu Večer z narodno zabavnim ansamblom Veseli planšarji
		Bohinjska Bela — pred Kulturnim domom	9.30 18.00	MARJETIN SEJEM Razstava ročnih del Sejem s kulturnim programom, nastopajo: Otroci OŠ Boh.Bela, Gorjanski fantje, Janez Zupan, ansambel Bonbon
ponedeljek	22. jul	Bohinjska Bela -pred Kulturnim domom	10.00 17.00	MARJETIN SEJEM Razstava ročnih del
		Kavarna Hotela Park	20.30	Večer gorenjske folklore
torek	23.jul	Blejski grad	16.00	srednjeveški lokostrelski turnir
sreda	24.jul	Hotel Astoria		Otvoritev razstave foto kluba TNP: L' anaf (Italija) Razstava bo odprta do 27.avgusta
četrtek	25.jul	Trgovski center Bled / ‘Restavracija Panorama	20.30	VESELO PO DOMAČE: Ansambel Igor in zlati zvoki
petek	26.jul	Mini golf igrišče	10.00 22.00	Turnir v mini golfu: 7.Handicap turnir
sobota	27.jul	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Camping Bled	12.00 18.00	Sl. mobilovo poletje 2002 animacijski program
		Terasa Hotela Golf	20.30	JAZZ VEČER: Ansambel Samboja
nedelja	28.jul	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Zdraviliški park	17.00	OTROŠKI PROGRAM Nastop mladih plesalcev iz folklorne skupine Bohinj
Ponedeljek	29.jul	Kavarna Hotela Park	20.30	Večer gorenjske folklore
Torek	30.jul	Blejski grad	16.00	SREDNJEVEŠKI LOKOSTRELSKI TURNIR
Četrtek	1 avg	Trgovski center Bled / ‘Restavracija Panorama	20.30	VESELO po domaCe Ansambel Okrogli muzikantje
Petek	2.avg	Pristava Bled / ‘Festivalna dvorana	20.30	OKARINA ETNO FESTIVAL
Sobota	3. avg	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
		Pristava Bled / ‘Festivalna dvorana	20.30	OKARINA ETNO FESTIVAL
		Terasa Hotela Golf	20.30	JAZZ VEČER: Ansambel Samboja
Nedelja	4.avg	Zdraviliški park	Od 10.ure dalje	Sejem domače in umetnostne obrti
14
v ° Glasih 2002
Informacije o koledarju prireditev dobite na
Turistično informacijskem centru Bled
Cesta svobode 15
SI - 4260 Bledž
tel: (04) 574 11 2
fax: (04) 574 15 11
e-mail: td-bled@g- kabel.si
http://vvww.bled.si
NAGRADNA KRIŽANKA
W20ZBBXO
MESTO
m
EDAMEC)
AVTOR
KHŽANKE
AO
PETERNEL
0VÒJA
SAMICA
JAVNA
PHRSjnEV
SENČNICA,
UR
osa
GESLO
MAJHNA
CORATA
ÖASOLEC
GOLOTE,
NUWST
GE8L0
aspuo-
avrò
mo
AMERIŠKI FIMSKJ IGRALEC AfiKSN
ĆRR.KI
RAZMEJILE
DRŽAVE
PtČEHJE
Beam
MAHALA
MATI
INDOSANT
IVANKA
KRAŠEVEC
lip
bled
MESTOV
KONGU
PLOŠČAT
KOS
USA
POGAŠENI
oaa
PKMOGA,
LK3ASKT
ŽIVAL ALI
RASTIWA
EEKSO
TTČNIH
OEŽE
TRETJ
VOKAL
PRISTOJBINA
TraaožNA
•PESNIŠKA
STOPICA
ESTET
GLAVNO
LESTO
BIBLIJSKA
PRVA
ŽENSKA
USLUŽBBEC
VŽJIOD
DAVKARJA
JUNAKV
«OiEPU
GRŠKA
MAH
BOGOV
SMON
RUTAR
UPANJE
PRIČA-
IZDaOVALEC
VOSKA
NEZNANEC
on
PROSA
MQZ0U
oa
SW1EV
PERGAMSW
KRAU;
ATALOS
NOVINAR
MTV
VMEŠČAN-SKEM OKOLJU 'ZA
SLOVARČEK: ALADAR - kipar Zaharias, NT1MA - mesto v Kongu, ŽIRANT - 'mdosant, DAKT1L - pesniška stopica, OLEIN - sestavina maščob, BRINA- smreka

Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov : LIP Bled, Ljubljanska 32, Bled (za Novo Glasilo ) do petka,
30. avgusta 2002. Nagrade so :
L vikend v koči v Vratih
2.	majica
3.	majica
Pravilna rešitev nagradne križanke ( in ne gesel ) iz 2. številke Novega Glasila : VEST, GUMAR, DELIKATESA, ORAT AR, SAK, ROB, PAST, EB, OPAŽNE PLOŠČE, BUČA, NACI, HOEL, ORAN, AGENTINJA, LB, OTVA, TRN, ET, HANGAR, CELJANI, ERRATA, ERO, ŠIV.
Izžrebani so bili :
L nagrada - LEGAT Janko iz Lesc
2.	nagrada - POR Metka iz Zg. Gorij
3.	nagrada- DUGAR Ivana iz Jesenic. Čestitamo !