771318 607007 primorski u¥p ■ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper Im >—iGrand. . Casino Portorož Obala 75a, Portorož - Slovenija Tel.: OS 676 0 373 'porfaro^ ./.v FEBRUAR 2003 leto 10 številka 108 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ — IZHAJA 15. V MESECU = 1C Banica Koper ■amalo V Istrabenzu mislimo resno Skupina in družba Istrabenz z letom 2003 začenjata nov petletni strateški cikel, ki prinaša koncentracijo na operativno učinkovitost poslovanja posameznih družb, njihovo širjenje na bližnje potencialne cilje in trge ter nove naložbene možnosti. Do leta 2007 nameravajo na izbranih strateških področjih - Energetika, ■ Turizem, Naložbe - doseči vodilni položaj v regiji in državi glede na rast lastniškega premoženja in donosnosti za lastnike. Vse pomembnejši mejnik v njihovi dejavnosti postaja tudi turizem (Marina Koper, Hoteli Morje, Hoteli Palače, Konekta). Novembra 2002 seje Istrabenz (med desetimi) prijavil tudi na razpis Občine Piran za obnovo starega Hotela Palače sredi Portoroža. Na vprašanje Primorskega utripa, ali Istrabenz s prenovo očaka misli resno, je predsednik uprave Istrabenzna d.d. pritrdil: »Da, mislimo resno in za to imamo tudi ustrezna sredstva«. Če bo izbran Istrabenz (razpisna komisija naj bi odločila do avgusta) bomo morda že jeseni ob zgradbi videli prave gradbene odre? Zakaj s(m)o uspešni? Krediti z valutno klavzulo za malo gospodarstvo V sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) je Banka Koper pripravila ugodno ponudbo kreditov za proizvodno in storitveno dejavnost. Ponudba kreditov je namenjena za financiranje dejavnosti malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Obrestna mera za kratkoročne kredite je EURIBOR + 1,4 odstotne točke, za dolgoročne kredite pa EURIBOR + 1,7 odstotne točke. Kredite lahko koristite v evrih ali tolarjih (valutna klavzula!, odplačilna doba je do 7 let. Za vse informacije se lahko obrnete v najbližjo enoto Banke Koper. fc Banka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper www.banka-koper.si Stran 3 ^Fti°v Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Jerneja Segulin namesto Mirana Stariča Mlada diplomirana ekonomistka Jerneja Segulin bo s I. marcem 2003 prerazporejena na delovno mesto vodje službe za stike z javnostjo Občine Piran. Miran Starič, ki je doslej opravljal te naloge, je iz več subjektivnih razlogov dal sporazumno odpoved. Jerneja Segulin je nekaj časa delala v tajništvu županje, je tudi predsednica Sveta KS Strunjan in dobro obvlada nekaj tujih jezikov. Njena glavna skrb bo predvsem informiranje javnosti in sodelovanje z novinarji ter priprava občinske priloge Primorskega utripa Svetilnik. Nova avtopralnica v Luciji Gradil jo bo Istrabenz pri sedanjem bencinskem servisu. KJE BO NOVO PIRANSKO POKOPALIŠČE? Prisilna deložacij a Feniksa Prisotnost policije in sodnega izvršitelja v gostišču Pub Feniks bar v pritličju stavbe KS Portorož v četrtek, 13. februarja 2003, je dala slutiti mimoidočim, da se tu dogaja nekaj čudnega. Policist in policistka sta nam potrdila, da varujeta izvajanje sodne izvršbe - prisilne izpraznitve prostorov. Kaže pa, da s sklepom Okrajnega sodišča Piran o prisilni izpraznitvi prostorov še ni zaključeno skorajda dvanajstletno pravdanje med Krajevno skupnostjo Portorož in najemnikoma gostinskega prostora Darinko in Bogdanom Gustinčič. Prepričana sta namreč, da sta glede na vlaganja v obnovo in razširitev lokala najmanj lastnika, če že ne solastnika tega dela stavbe. Gustinčičeva menda prav zaradi tega v zadnjih letih nista hotela plačevati najemnine. Vrstile so se tožbe in protitožbe, ki že dosegajo fantastične desetine milijonov zahtevkov z ene in druge vpletene strani. Resje, daje bilo pritličje stavbe KS pred leti v obupnem stanju in da sta morala krhke temelje v kleti, kjer je stala celo podtalnica, zaliti in utrditi z betonom. Vprašanje je le, zakaj se je tožba vlekla nenavadno dolgo in ali je bila prva najemna pogodba res tako slabo sestavljena, daje omogočala nesporazume, pa tudi, kako bo z nadstreškom, ki naj bi bila črna gradnja. Sicer pa se KS Portorož v zadnjih letih, odkar imajo lepo prenovljeno stavbo, ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo, oddajanjem prostih pisarniških prostorov v najem. Izkušnja z Gustinčičevimi pa zanje verjetno ni najbolj prijetna, kljub sodni odločbi v rokah. FOTO: FK-Primorski utrip. Ob 50. obletnici Strelskega društva Portorož tudi 12. državno prvenstvo Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica v ■ r ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-18.00 S I T T 3 OB NEDELJAH OD 9.00 -13.00 Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11 J. OBALA V MALEM immobili S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & DA ali NE za NATO? Slovenci smo 23. marca 2003 povabljeni na glasovanje o vstopu v Evropsko unijo in NATO. Za morebitni NE Natu bi mnogi okrivili kar Bushevo politiko groženj z vojnimi posegi - tokrat v Iraku. Protiameriška čustva in dejstvo, da je NATO (North Atlantic Treaty Organization) obrambna vojaška zveza, ki brani tako, da predvsem napada ter nagovarjanje državljank in državljanov »naj se vendarle odločijo po svoji vesti«, ker alternative tako rekoč ni, niso najboljši porok za uspeh na referendumu. Nekateri se zato bojijo, da bi lahko celo spodletel. Nasprotno, referendum o vstopu v EU pa naj bi dobil veliki DA od večine državljank in državljanov. V zadnjem času, odkar vodi ameriško svetovno politiko George Bush, se krepijo protivojaška (protinatovska) gibanja med mladimi, pa tudi v prostem pogovoru lahko slišimo besede češ, kaj nam to treba. Če makro ekonomist in rektor dr. Jože Mencinger na primer javno pove, da v Natu nimamo kaj iskati, oziroma, da ni nobenega tehtnega razloga za vstop, ga bo seveda visoki državni politik javno pokaral. Nasprotniki vstopa v Nato kaže res niso dobrodošli. Dobršen del Slovencev se danes počuti popolnoma vame, vodstvo pa nam vedno znova dopoveduje v kakšni globoki zmoti smo. Če se bomo oboroževali sami, zunaj Nata, nas bo vse strahotno veliko stalo. Nič pa nam ne povedo ali - in če bomo z vstopom izgubili tudi dobršen del obrambne samostojnosti, ali NATO na našem ozemlju ne načrtuje morda kakšne raketne baze, bodo naši mladi fantje morali hoditi po svetu pobijat in nam jih bodo morda vrnili v pocinkanih krstah, koliko bomo morali odšteti za poenotenje in prevzem oziroma prilagoditev Natovi vojaški tehnologiji in orožju? Vrsta morda že res nekoliko zguljenih vprašanj. In končno, kaj zares piše v pristopni pogodbi, ki naj bi jo Slovenija podpisala 16. aprila 2003 v Atenah? Ni daleč od resnice teza, da Slovenija za NATO v vojaškem pogledu ne pomeni nič in bo le polnila skupni obrambni proračun. Res pa je, da lahko s polnopravno vključitvijo v NATO pričakujemo še pogostejše obiske vojaških ladij v koprskem pristanišču in, zlasti v Kopru, gojimo vojaški turizem. Zgodovina in širitev zveze NATO Zveza NATO je bila ustanovljena 4. aprila 1949 na podlagi Severnoatlantske pogodbe, s katero so oblikovali zavezništvo za kolektivno obrambo, kot jo določa 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov. Leta 1952 sta se prvotnim dvanajstim članicam zavezništva (ZDA, Kanada, Velika Britanija, Francija, Italija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Islandija, Danska, Norveška, Portugalska) pridružili se Grčija in Turčija. Leta 1955 se je Natu priključila še ZRN, leta 1982 Španija, leta 1999 pa še trije nekdanji sateliti Sovjetske zveze: Češka, Madžarska in Poljska. Tako je danes v zavezništvu že 19 držav. Odgovor na NATO j e bila ustanovitev Varšavske zveze. Nastala sta dva velika vojaška bloka, začelo se je obdobje stopnjevanja hladne vojne, še zlasti po namestitvi ruskih raket na Kubi, državnem udaru na Češkoslovaškem in sovjetski blokadi zahodnega Berlina. Po padcu berlinskega zidu (novembra 1989) in združitvi Zahodne in Vzhodne Nemčije (oktobra 1990) je prišlo do razpustitve Varšavskega pakta in razpada Sovjetske zveze. Rusija je postala gospodarsko nebogljena in ni sposobna vojaško slediti ZDA. Rezultat: manj politično - ideoloških nasprotovanj in otoplitev odnosov med velesilama. To je vplivalo tudi na preobrazbo mednarodnega varnostnega okolja. Vendar zveza NATO ni sledila zgledu Varšavskega pakta, ni razpadla temveč se je še bolj okrepila in pod svoj dežnik pritegnila celo države z ruskega vplivnega območja. Po drugi strani pa bi tudi EU želela vzpostaviti svojo lastno obrambno vojsko in vprašanje je, če ne bi prihajalo do nepotrebnega podvajanja obrambnih sil in stroškov. Ohranjanje temeljnega obrambnega poslanstva NATO ohranja temeljno obrambno poslanstvo. Tega ne gre vzeti dobesedno. Nato kajpak tudi napade. V skladu s 5. členom pogodbe zveza ščiti svoje članice pred morebitno vojaško agresijo. Medtem ko se je občutno zmanjšala verjetnost medcelinskih spopadov (ZDA- RUSIJA) je narasla nevarnost regionalnih konfliktov. Razpad držav z multietničnim prebivalstvom kajpak tudi poraja tako imenovane male vojne. Tako je NATO 24. marca 1999 vojaško posredoval v nekdanji Jugoslaviji. Bombni napadi so trajali kar 79 dni, vse do 10. junija 1999, vendar temeljnega nasprotovanja med Srbi in Albanci oziroma kosovske krize, ni mogel razrešiti. Nastala je Drugi krog formalnih pristopnih pogovorov med Republiko Slovenijo in zvezo NATO V petek, 31. januarja 2003, je na sedežu zveze NATO v Bruslju potekal drugi krog formalnih pristopnih pogovorov o članstvu Republike Slovenije v NATO (Prvi krog je potekal v Bruslju dne 21.1.2003.), ki jih je s slovenske strani vodil državni sekretar Samuel Žbogar, s strani zveze NATO pa pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve, veleposlanik Giinther Altenburg. Teme dmgega kroga formalnih pristopnih pogovorov so finančni viri, varnostne in pravne zadeve ter sodelovanje v strukturah NATO. Obe strani sta se pogovarjali o sprejemu pravnih dokumentov, ki so povezani s članstvom v NATO ter izvajanju ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje varnostne politike NATO. Beseda bo tekla tudi o sredstvih, povezanih s članstvom v Zavezništvu in o sodelovanju v civilnih in vojaških strukturah NATO. Po končanih pogovorih je v prostorih Misije Republike Slovenije pri zvezi NATO v Bruslju potekalo srečanje državnega sekretarja Samuela Žbogarja s predstavniki medijev. tudi ogromna (okrog 40 milijard d o 1 arj e v) materialna škoda, zlasti zaradi bombardiranja civilnih obj ektov; mostov , železniških prog, tovarn...Res pa je, da je Amerika (če jo istovetimo z Natom) že večkrat morala posredovati, a je s tem postala tudi tako imenovani svetovni ž a n d a r . Primer Iraka kaže na to, kajti mnogi trdijo, daje v ozadju nafta. Politika odprtih vrat NATO vodi politiko odprtih vrat. Leta 1994 je bilo ustanovljeno tudi Partnerstvo za mir kot organizacijski okvir, ki ponuja sodelovanje med zvezo NATO in nečlanicami. Leta 1997 so ustanovili Evroatlantski partnerski svet (EAPC), ki združuje 19 članic in kar 27 partnerskih držav. Poleg tega so leta 2002 ustanovili tudi Stalni skupni svet NATO - RUSIJA. Bilo je tudi več drugih raznih pobud Nata. Kot že rečeno so se Natu leta 1999 pridružile tri partnerice iz Srednje Evrope: Češka, Poljska in Madžarska. V skladu z akcijskim načrtom širitve naj bi se kmalu vključile v Nato še naslednje države: Albanija, Bolgarija, NATO ima nesporno najbolj razvito vojaško tehnologijo. To je dokazal tudi z vojaškim posegom v bivši Jugoslaviji, ko so generali, takrat tretje najmočnejše vojske v Evropi, lahko le nemočno opazovali vodene rakete in pametne bombe, ki so razdejale dobršen del srbske gospodarske in vojaške infrastrukture. Estonija, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija, Slovaška, Slovenija in morda tudi Hrvaška. Slovenija naj bi, če se bodo tako odločili njeni državljani na referendumu, 16. aprila 2003 v Atenah podpisala pristopno pogodbo o članstvu v Natu. Kaj če se bo začela vojaško povezovati tudi Azija in bomo imeli v svetu spet dva vojaško-politična bloka? Franc Krajnc Minister dr. Rupel na 39. Muenchenski konferenci o varnostni politiki EU in NATO komplementarni organizaciji Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel se je 8.2.2003, udeležil 39. Muenchenske konference o varnostni politiki. Konferenca je bila priložnost za srečanje s številnimi tujimi sogovorniki. V nastopu je minister dr. Rupel povedal, da se Slovenija ob istem času vključuje v EU in v NATO. Upamo, da bomo drugo leto postali člani obeh organizacij. Na obe organizaciji gledamo kot na komplementarni. V zadnjem času so nekateri dogodki in izjave pripeljali do delitve med državami in, ko gre za Slovenijo, bi nekateri radi razliko (ki obstaja) interpretirali kot nasprotovanje. Razlike med EU in NATO so neprijetne vendar so danes dejstvo. Minister dr. Rupel je poudaril, da v Sloveniji teh delitev in razlik ne sprejemamo z lahkoto. Minister dr. Rupel je dejal, daje potrebno vse napore vložiti v presego evroatlantske razlike. V primeru iraške krize je_ rešitev za razlike v strinjanju, da mora biti kriza razrešena v okviru OZN. Če taka rešitev ni sprejeta, bo to prizadelo avtoriteto OZN pa tudi kohezijo evroatlantske skupnosti. Minister dr. Rupel je tudi povedal, daje Slovenija članica Vilniuške skupine, katero je ustanovila skupaj z Litvo. V10 ni bila ustanovljena zato, da bi izločili katero od držav. Slovenija v V10 vlaga napore za vključitev Hrvaške, Makedonije in Albanije v zavezništvo. Načelo, kateremu V10 sledi, je integracija in vključitev, ne pa delitev ali separacija. Izjavi V10 smo se pridružili v istem času kot demarši EU. Proti vse pogostejši prisotnosti ameriške vojske na Slovenski obali Novo piransko pokopališče na grebenu Seče? Člani občinskega sveta Piran so na 3. redni seji 13. 2. 2003 razpravljati o več ponujenih lokacijah novega piranskega pokopališča. Menili so, da bi bili najbolj primerni dve lokaciji: pri sedanjem bencinskem servisu Istrabenz v Luciji in nekoliko višje na grebenu Seče. Največ izgledov ima prav lokacija na grebenu Seče. Na fotografiji Primorskega utripa: Protestniki na Titovem trgu in ob morju 5. 2. 2003. Evropska družbena gibanja, ki se borijo za socialne in politične pravice, demokracijo in proti vsem oblikam zatiranja so v Firencah pozvala vse državljanke in državljane sveta, da se zoperstavijo vojni proti Iraku in da 15. februarja v svojih mestih in krajih organizirajo »svetovni pohod desetih milijonov za mir«. Podoben protest proti vojni v Iraku pripravljajo tudi v Ljubljani. »Slovenija je gostoljubna in lepa dežela, zato radi prihajamo k vam«, Je ob prihodu ameriške letalonosilke na jedrski pogon Harry S. Truman v koprski zaliv dejal poveljnik velikanke, ki menda čaka na navodila vrhovnega komandanta - ameriškega predsednika, če nemara »po oddihu v slovenskem morju« ne bo odplula malce bliže - na doseg Iraka. Gostoljubnost zlasti gostincev in trgovcev, ki jim zelenci ne smrdijo, pa so tokrat kar dvakrat zapored (4. in 5. februarja 2003) zmotili člani sekcije družbenega gibanja, civilne družbe, ki so protestirali zoper vse bolj pogosto prisotnost ameriške vojske na Slovenski obali, zoper grožnjo miru, zoper vplutje ladje na jedrski pogon v slovenske vode in grozeč vojaški poseg v Iraku ter posledično rušenju stabilnosti v svetu. Protestniki (prvi dan jih je bilo blizu 100, naslednji pa okrog 50, Koprčanov pa nikjer) so se zbrali na Titovem trgu, kjer je Vlado Šav prečkal protest. Vojno v Iraku bodo plačali nedolžni ljudje, je poudaril. a o se je skupina odpravila s transparenti do pomola. Na poti pred občinsko stavbo v Kopru so vzklikali »Koper zbudi se, denar ni vse«. Na pomolu pa so mahali s transparenti ter ameriškim marincem in njihovim oficirjem na letalonosilki po megafonu sporočali svoja stališča in pozive naj se čimprej odpravijo o koder so prišli: »Harry, hurry omel«, Harry, pohiti domov«, UP?J?Č> da jih vsaj vidijo, če že ne slišijo. Govorniki so pozivali tudi slovensko vlado naj ne bo klečeplazna, servilna do ameriške vojaške strategije in naj ima glede vsega, kar se zadnje čase dogaja okrog Nata in vojaške grožnje Iraku, bolj pokončno držo. Zahtevali so tudi izbris člena v zakonu o obrambi, ki dopušča vplutje vojaških plovil na jedrski pogon v slovensko morje. Neodvisni nestrankarski časnik ; primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip. Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, teL/fax: 05 6770185, e * P°šta; informa.portoroz@isiol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PIA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031 /851 -240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Sr----------------------------------- Tihožitje v Koprskem zalivu Ribiški čolni in jahtice ob carinskem pomolu v Kopru, v ozadju dobri dve milji pa velikanka, letalonosilka Harry S. Truman tik pred odplutjem v mednarodne vode - novim nalogam naproti. FOTO: FK-Primorski utrip. Kdo je bil z obiskom letalonosilke bolj zadovoljen. Gostinci ali beneški Princ, ki je vozil ljudi na ogled? Foto: FK - Primorski utrip. Pomembna pogodba iz Nice Slovenij"a bo imela v Evropskem parlamentu 7 poslancev S 1. februarjem 2003 je začela veljati Pogodba iz Nice, ki je bila sprejeta na zasedanju Evropskega sveta 9. decembra 2000 v času francoskega predsedovanja Evropski uniji. Pogodba iz Nice je še posebej pomembna za države pristopnice, saj določa njihovo vključenost v institucije razšiijene Evropske unije, kar j e predpogoj za izvedbo širitve. Pogodba predvideva, a bo imela Slovenija v Evropskem parlamentu 7 poslancev, svojega komisarja v Evropski komisiji ter štiri glasove v Evropskem svetu, sporočajo iz Kabineta ministra za zunanje zadeve RS. območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična St. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK. PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%._________________ FOTO: FK-Primorski utrip Idejna zasnova ureditve pokopališča predvideva tri lokacije na območju Seče in eno v Vinjolah, je na seji OS povedal Boris Kočevar, predstojnik Urada za okolje in prostor Občine Piran. Te lokacije na Seči so v neposredni bližini bencinskega servisa, na grebenu Seče (višje nad črpalko) in nad predvidenim župnim središčem na vzpetini nedaleč od TPC Lucija, ter že nekaj časa znana (vendar naj dražja) v Vinjolah. Člani občinskega sveta so se po izčrpni razpravi in na predlog Odbora za urbanizem, okolje in prostor (predsednik Ivan Dekleva - LDS) ter na podlagi ocen najbolj pomembnih kriterijev, ki jih je treba upoštevati, ogreli za lokacijo na grebenu Seče. Tam je tudi največ občinskega zemljišča in bo osnovna cena priprave terena za pokopališče tudi nižja. Kljub temu bi investicija na grebenu Seče znašala okoli 575 milijonov SIT. Naložba v Vinjolah bi stala 700 milijonov, pri novem župnišču 406 milijonov, na vzpetini blizu TPC Lucija pa 342 milijona SIT. Po nekaterih ocenah naj bi v piranski občini beležili celo demografski padec. Leta 2020 naj bi tu živelo 14.000 ljudi, torej 3000 manj kot jih živi sedaj. Alojz Zorn dr. med. (SDS) je predlagal, da bi na lokaciji novega pokopališča postavili tudi krematorij. Ugo Fonda (Zeleni Pirana) pa je predlagal, da bi na tem območju (zaradi morebitnih špekulacij) omejili promet z zemljišči. Idejna zasnova, ki sojo sprejeli, je podlaga za izbiro najugodnejše lokacije v nadaljevanju postopka spremembe plana. Kdaj bodo začeli graditi novo pokopališče še ni znano. Žalostni prizori iz džungle v Francoski Gvajani Za krzno pobijajo tudi opice Dame, ki nosijo čudovite in tudi drage krznene plašče morda niti ne slutijo na kakšen grozovit način končajo nesrečne živali. Nemški ilustrirani časopis Bildjev tretji izdaji januarske 15. številke objavil pretresljive fotografije in zapis reporterja Marca Werthmanna , ki pod naslovom »Ujete! Odrte! Odvržene«, kaže na odkritje živalskih trupel globoko v džungli južnoameriške Francoske Gvajane. Policija pride na kraj zločina največkrat prepozno in lahko odvržene kadavre le še pospravi. Žrtve divjih lovcev so jaguarji, leopardi, kače, želve in celo opice. Skratka vse živali, katerih povrhnjica bi lahko služila za strojenje, izdelavo usnjenih izdelkov ali krznenih oblačil. Na fotografijah Bilda vidimo agente tamkajšnjega ministrstva za okolje kako nekje v džungli Francoske Gvajane pobirajo trupla odvrženih »slečenih« opic in jih zlagajo v zabojnik. Nekatere divje lovce pozneje (največkrat na letališčih) tudi odkrijejo. Kazni so relativno visoke: do 10.000 evrov in šest mesecev zapora. Žal tudi takšni ukrepi ne odvrnejo »mafije« od nedovoljenega, a dobičkonosnega početja. GOSPODARSTVO IN POLITIKA Dokončen konec Jugoslavije S sklepom srbskega in črnogorskega parlamenta (januarja 2003j in sprejemom ustavnega dokumenta, ki ureja nove odnose med Črno Goro in Srbijo v bodoči državni skupnosti, ki bo nasledila sedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ), se je končala doba znamenite Jugoslavije, ki jo je dolga desetletja vodil maršal Josip Broz Tito, pokopal pa Slobodan Miloševič (od 28. 6. 2001 v haaškem priporu) in ga ne bo med prisotnimi pogrebci. Zadnji predsednik SFRJ je bil Stjepan Mesič, zadnji predsednik ZRJ Vojislav Koštunica. Zgodovina bo znala povedati, da je le pokojnemu Titu desetletja dolgo uspelo držati skupaj tako različne narode, krmariti med Vzhodom in Zahodom v najtežjih časih, ostati nevtralen med vojaškima blokoma (NATO in Varšavski dogovor) in Jugoslavijo predstavljati v svetu kot močno neuvrščeno socialistično državo z znamenitim samoupravljanjem - in občutkom Jugoslovanov, da vse družbeno (nikogaršnje) bogastvo pripada le delovnemu ljudstvu. Do združitve v skupno državo jugoslovanskih narodov je prišlo 1. decembra 1918. Ob 2. obletnici II. zasedanja Avnoja 29. novembra 1945je bila ukinjena monarhija in proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija (FRU). Zunanjepolitično se je naslonila na ZSSR. Z ustavo leta 1963 država tudi formalno spremeni svoje ime. Nastane SFRJ (država sedmih enakopravnih republik in dveh avtonomnih pokrajin). Po Titovi smrti, 4. maja 1980, začne v jugoslovanski federaciji škripati. Druga Jugoslavija - SFRJ -je začela razpadati - na srečo šele 10 let po njegovi smrti - leta 1990 - z odcepitvijo Slovenije in Hrvaške od federacije. Takratni general JLA Adič je dejal: »Jugoslavija bo skupna, ali pa je ne bo«. Jugoslavije ni več. Srbski nacionalizem in centralizem je že nekoliko prej zaslutil izgubo nadvlade - in zanetil težke vojne konflikte na območju Slovenije, Hi-vaške, BiH in Kosova. Narodi, ki so se desetletja »ljubili« in sledili Titovim besedam »čuvajte bratstvo in enotnost kot zenico v očesu«, so izgubili kompas. Začeli so se veliki srbski mitingi resnice. V Beogradu 27. 4. 1992 ustanovijo tretjo Jugoslavijo (ZRJ), nekakšno umetno državno tvorbo Črne Gore in Srbije, ki pa je vzdržala le deset let. Ker bratomorne vojne ni bilo konec so posredovale sile NATO, ki pa niso rešile praktično nobenega političnega vprašanja Jugoslavije, če odmislimo ogromno materialno škodo in človeške žrtve zaradi bombardiranja pretežno civilnih infrastrukturnih objektov. Bodoča skupna država Srbov in Črnogorcev se bo imenovala Državna skupnost Srbije in Črne Gore. Imela bo skupno vojsko, skupno zunanjetrgovinsko politiko in vsaka svojo valuto. Gre za ohlapno skupnost dveh samostojnih držav, ime Jugoslavija pa bo tako počasi šlo v pozabo. Franc Krajnc Donatorji pomagajo izolski bolnišnici Letošnji prvi milijon tolarjev za nakup ultrazvoka za srce je prispevalo podjetje Stavbenik Začetek akcije zbiranja sredstev donacije za nakup ultrazvoka za srce. Izolska bolnišnica je v preteklih letih navezala dobro sodelovanje z donatorji s Primorskega, predvsem iz obalnega gospodarstva. V dveh preteklih akcijah za nakup medicinske opreme je sodelovalo tudi več kot tri tisoč občank in občanov. Na steni hodnika v izolski Splošni bolnišnici visi na ogled deset čekov, na katerih so zapisani različni zneski donatorstva v skupni vrednosti že 57,1 milijona tolarjev, ki sojih bolnišnici darovala podjetja; največ Mercator- Degro 12,6 milijona SIT, Luka Koper, Intereupropa in Istrabenz po 10 milijonov, Banka Koper d.d. 5,2 milijona, Vinakoper 3.734.250 SIT, Hoteli Palače dva čeka v skupnem znesku 1,7 milijona SIT, Stavbenik milijon SIT in Nova Ljubljanska banka 500 tisoč SIT. Druge gospodarske družbe pa bolnišnici nudijo splošne ugodnosti, kot na primer Zavarovalnica Triglav pri zavarovanju bolnišnice. Tomaž Gantar, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Izola je na podelitvi priznanj zaslužnim utemeljiteljem strokovnega razvoja bolnišnice (15. 1.2003) povedal, daje cilj bolnišnice v letu 2003 iz donatorskih sredstev, v sodelovanju z Odborom za nakup nujne medicinske opreme (predsednica odbora Barbara Verdnik) , kupiti nujno potreben ultrazvok za srce. Ob dosedanjih sedmih je gradbeno podjetje Stavbenik izolski bolnišnici in Odboru v ta namen že prispevalo prvi letošnji milijon, zbiranje sredstev pa bo potekalo vse leto. V petek, 31. 1.2003 je bil v regijski bolnišnici spet prijeten donatorski dogodek. Predstavniki Vzajemne zdravstvene zavarovalnice (predsednik uprave dr. France Arhar) so strokovni direktorici Splošne bolnišnice Izola Nataši Černič Šuligoj, dr. med., predali fototerapijsko luč za zdravljenje zlatenice pri dojenčkih. Boris Popovič Pri kadrovskih prerazporeditvah ne gre za politični ključ. Samo dva podžupana Župna Mestne občine Koper je na vprašanje Primorskega utripa, ali je s kadrovskimi zamenjavami in prerazporeditvami v Občinski upravi Mestne občine Koper zadoščeno tudi političnemu ključu (z oziroma na znane »blokade« v Občinskem svetu) dejal, da ga zanima le strokovnost in pravilna delovna obremenjenost ter sposobnost posameznika in ne politični motiv. Potrdil je tudi, da se zaradi kadrovskih sprememb oziroma prerazporeditev v občinski upravi ne bo povečalo število delavcev. »Želim doseči, da bo s prerazporeditvami dosežena optimalna zaposlenost delavcev«. Sabina Mozetič, univ. dipl prav. Nova direktorica Občinske uprave MO Koper. Župan Boris Popovič Imel bo samo dva podžupana. Zastoj pri imenovanju delovnih teles Občinskega sveta in tretjega podžupana iz vrst LDS Občinski svet MO Koper, zaradi nestrinjanja svetnikov LDS, na 2. redni seji 23. januarja 2003 v Pretorski palači v Kopru, ni potrdil predloga o imenovanju delovnih teles Občinskega sveta ampak je to točko odložil. Ker bo treba čimprej predložiti tudi letošnji občinski proračun, bi neimenovanje, na primer Odbora za finance in gospodarstvo, lahko povzročilo nepredvidene nove težave. Pričakuje se izredna seja OS MO Koper. Kaže, da je po številnih leporečnih kombinacijah zaškripalo med dvema pomembnima političnima opcijama LDS in Koper je naš, pričakovati pa je, da se bodo eni in drugi kmalu utrudili in začeli delovati v skupno dobro volivcev, občank in občanov. Svetnik Marko Brecelj je, očitno razočaran nad »podukom« svetnika LDS, demonstrativno zapustil sejo. Občinski svet MO Koper je imenoval Nadzorni odbor MO Koper, sprejel sklep o imenovanju Nadzornega sveta JP Stanovanjskega sklada MO Koper (predsednik je župan Boris Popovič), sklep o prenosu soustanoviteljskih pravic MO Koper z ZRS na Republiko Slovenijo oziroma Univerzo v Kopru, imenovali so Darka Grada iz Kopra za podžupana, ki bo funkcijo opravljal profesionalno. Odločanje o imenovanju tretjega podžupana iz vrst LDS pa so preložili na eno izmed prihodnjih sej. Občinski svet MO Koper je na konstitutivni seji 19. decembra 2002 določil, da ima Mestna občina Koper tri podžupane, od katerih sta imenovana že dva: Alberto Scheriani (Italijanska samoupravna narodna skupnost Koper) in Darko Grad. LDS je predlagala za tretjega podžupana Marinka Hrvatina, očitno pa se župan s tem predlogom ne strinja. Pravzaprav bo, kot je dejal pozneje, imel namesto tri samo dva podžupana, s čimer bodo tudi kaj privarčevali. Kombinacije LDS se kot kaže niso izšle. Župan je podal tudi izjavo o tem, da je zaradi opravljanja županske funkcije, prenehal opravljati vodilne naloge v svojih dveh gospodarskih družbah: Food Party d.o.o. in BPC d.o.o. Svetnika LDS pa je tudi zanimala vsebina nedavnih srečanj koprskega župana z župani slovenskih in italijanskih občin. Župan Boris Popovič je predstavil imena občinskih funkcionarjev Na novinarski konferenci (27. januarja) je predstavil tudi seznam zaposlenih funkcionarjev s potrjenimi funkcijami. Potrjene funkcije: Mozetič Sabina - direktorica občinske uprave Mag. Vilma Milunovič - predstojnica Urada za finance in računovodstvo Gorišek Marko - predstojnik Urada za gospodarsko Klinar Raf- predstojnik Urada za gospodarske javne službe in promet Lemut Mirjam - predstojnica Urada za družbene dejavnosti Tončič Viljan - vodja Samostojne investicijske službe Donaval Peter - vodja Občinskega inšpektorata Lipovec Rado - vodja Samostojne službe za informacijski sistem -geoinformacijski center (GIC). Plahuta Vili - vodja Samostojne službe za krajevne skupnosti Kocjančič Irena (začasno vodenje Urada za nepremičnine) Požeš Mirjam (začasno vodenje Urada za okolje in prostor) Razrešitve prerazporeditve: Maučec Dolores - predstojnica Urada za splošne zadeve Cupin Radenko - pomočnik predstojnika Urada za gospodarstvo Ferletič Zdenko - pomočnik predstojnice Urada za splošne zadeve Kmekič Jovan - občinski inšpektor Lozej Ivan - Pomočnik predstojnika urada za gospodarske javne službe in promet Fotografije: FK- Primorski utrip. Dolores Maučec - srečno prerazporejena s funkcije direktorice Občinske uprave. Sedaj predstojnica Urada za splošne zadeve. Darko Grad, univ dipl. pravnik Profesionalni podžupan Mestne občine Koper. Imenovan na 2. redni seji Občinskega sveta Mestne občine Koper, 23. 1. 2003. Ljubljana Mednarodni sejem salonov - sejem DOM Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 4. do 9. marca 2003 že 42. mednarodni sejem salonov; vse za dom, gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalna in hladilna tehnika, notranja oprema, varovanje ter urejanje okolice -sejem DOM. Na novinarski konferenci, ki bo v sredo 19. februarja ob 11.00 uri v prostorih Ljubljanskega sejma , bodo predstavili obseg in vsebino sejma ter javnost seznanili tudi z letošnjim načrtom sejmov in drugih prireditev. Pa še res je Zapoznela čestitka Profit je 29. januarja 2003 na 17. strani objavil tudi čestitko Splošne plovbe Portorož za praznik občine Piran. Občina praznuje svoj praznik 15. oktobra. GOSPODARSTVO IN FINANCE Istrabenz Predstavili smernice strateškega razvoja do leta 2007 Uprava holdinške družbe Istrabenz je na novinarski konferenci (28. 1.) predstavila smernice strateškega razvoja skupine Istrabenz do leta 2007 ter novo nepremičninsko dejavnost in ponudbo celostnih energetskih rešitev. Vedno bolj pomembno letališče Portorož V torek, 11. februarja 2003, so se v predsedniškem salonu piranske občinske palače na delovnem sestanku sešli predstavniki Občine Piran s predstavniki družb Aerodrom Ljubljana, Istrabenz, Luka Koper, Hoteli Palače in podjetja Solinair, ki so skoraj natanko pred enim letom podpisali Pismo o nameri o zagotovitvi razvoja letališča Portorož - Sečovlje in dokapitalizaciji podjetja Aerodrom Portorož,d.o.o. No fotografiji Primorskega utripa: Vodstvo Istrabenza na novinarski konferenci v Kopru. Skupina Istrabenz kot storitveni koncem oblikuje in razvija tri stebre poslovanja: Energetiko, Turizem in Naložbe. Osrednja dejavnost holdinške družbe Istrabenz j e upravljanje dmžb v skupini Istrabenz. Odgovorna je za področje strateškega razvoja, kontrolinga in informacijskega sistema, statusno-pravne zadeve, upravljanje s strateškimi kadri in integrirano komuniciranje. Njen cilj je doseči najvišjo možno operativno učinkovitost, zato se bo v prihodnjem razvojnem obdobju osredotočila na optimizacijo poslovnih procesov v posleovnem sistemu, ki ga obvladuje. Zastavili so si tudi korporacijske stateteške cilje do leta 2007 na podlagi katerih seje uprava družbe zavezala dosegati najmanj 10-odstotno povprečno donosnost lastniškega kapitala; uresničiti do 10-odstotno povprečno letno rast premoženja holdinške družbe do leta 2007 ter povečati vrednost celotnih sredstev do višine 65 milijard tolarjev; doseči pozitivno rasta ekonomskega dobička v naslednjem petletnem obdobju tako, da bo ta v letu 2007 za najmanj 2 odstotni točki presegel tehtano povprečno ceno virov sredstev (WACC); povečati vrednost dolgoročnih finančnih naložb s povprečno letno stopnjo 10 odstotkov; dosegati stabilno rast dividend (delež na letnem dobičku delniške družbe) v višini 10 odstotkov letno, njihova višina pa bo ob tem znašala največ 25 odstotkov ustvarjenega čistega dobička tekočega leta; racionalizirati stroške poslovanja tako, da bodo le ti zaostajali najmanj 10 odstotkov za dinamiko rasti vseh vrst prihodkov delniške družbe; učinkovito obvladovati tveganja ter zagotavljati stabilno rast tržne vrednosti holdinške dmžbe. Nove dejavnosti: Celostne energetske storitve in Nepremičnine Istrabenz s procesom nakupa in dokapitalizacije ter preimenovanja podjetja Strela-G, d.o.o. vstopa na področje trajnostne oskrbe z energijo. Podjetje Istrabenz energetski sistemi d.o.o. bo namreč uporabnikom nudilo celovito energetsko oskrbo z namenom zadovoljitve vseh potreb po gretju, hlajenju, osvetlitvi in pogonski energiji. Storitve bodo vključevale svetovanje strankam, popolno oskrbo z energenti, projektiranje, financiranje in izvedbo investicij v učinkovito rabo energije ter spodbujanje prehoda na obnovljene vire energije. Osnovni kapital podjetja bo po prvi fazi dokapitalizacije znašal 200 milijonov SIT. Podjetje bo vodil dr. Robert Golob. Istrabenz pa bo nastopla tudi na nepremičninskem trgu, vendar s ciljem izkoriščanja naložbenih priložnosti (projektno financiranje s posojilnimi sredstvi). V ta namen so se odločili ustanoviti podjetje Istrabenz nepremičnine d.o.o., s sedežem v Kopru. Uružbe skupine Istrabenz (teh je poleg holdinške družbe že 8) imajo tudi sicer v lasti precej zazidljivih zemljišč in drugih nepremičnin, kar bi se dalo dobro tržiti. Podjetje bo z dejavnostjo pričelo predvidoma v marcu 2003. Osnovni kapital bo ob ustanovitvi znašal 200 milijonov tolarjev. Ocenjena vrednost nepremičninskih projektov podjetja o v petih letih narasla na 25 milijonov evrov, ocenjujejo v Istrabenzu. Dobri poslovni rezultati 2002 Vodstvo Istrabenza j e na nedavni novinarski konferenci predstavilo tudi oceno poslovanja družbe Istrabenz d.d. v letu 2002. Ob 8,69 milijarde SIT ocenjenih prihodkov predvidevajo 3, 31 milijarde SIT čistega dobička. s* STANOVANJA Na Slovenski obali kupim stanovanje za ceno do 8.000.000,00 SIT. Pokličite: 041/ 602 744 V Luciji kupim enosobno stanovanje za gotovino. Pokličite: 031/200 767 Prodam po ugodni ceni malo rabljen invalidski voziček 070 480 713, 070 907 814, 031 768 432 Vinograde dam v najem Antonia Pitacco Sečovlje 73 6330 Sečovlje Tel.: 6722298 Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 \ LEV | O17, m 731 «061 I 1»V7w; 1 ********* Trini informotor Primonke ZA im $ PWKXBXW JUJUSM BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOGATEJŠA ponudbo f Kupiti nwti*o NEPREMIČNIN in tahljonih D AVTOMOBILOV ,ic Primorskem. MALI OGLASI i» ITALIJE in HRVAŠKE. [VSAK PETEK TBCj "X 23.7-25.3. Ljubezen: Za prepire sta potrebna dva, to da se delate gluhi ni j) ■ rešitev. £3uZJL1 Zdravje: Poskrbite za dobro cirkulacijo krvi, tudi zimski športi vam bodo prijali. Denar: Ne skrbite , obetajo se boljši časi, dohodnina vam bo tudi kaj prinesla. DEVICA 24.3.-23.9, Ljubezen: Če partnerju sredi noči pozvoni telefon še ni tragedija, malce sumljivo pa postane. Zdravje: Za vsako bolezen raste rožca prav tako tudi za vaše rahle živčke. Denar: Pri varčevanju pa ste res kot mravljica. Načnite vašo skrito rezervo in si privoščite vašo skrito željo. TttiTNKjAj^:ii3^ in malo zvitosti potrebujete, pa boste dosegli vaš cilj. Zdravje: Preveč ste zaskrbljeni zaradi vaših stalnih težav, malo posezite po domačih zdravilih.. Denar: Skrbi za finance prepustite partnerju, vaše tehtanje mu gre že na živce. ŠKOKPUON 24.10.-22.11. Ljubezen: Izgledate privlačno in zapeljivo za nasprotni spol. Zdravje: V kolikor se nameravate odločiti za smučanje popazite na pri padcih -nevarnost zlomov.. Denar: V mošnjičku se je kar nekaj nabralo, kljub temu pa delate naprej kot mravljica. Galerija Gasspar Večer odprtega branja poezije Studio galerija Gasspar Piran vabi starejše in mlajše pesnice in pesnike, člane in mentorje šolskih in ljubiteljskih literarnih skupin in društev 22. februarja 2003 ob 19.00 uri na prijeten Večer odprtega branja poezije. Napoved prihodnosti 41 -18 I 090 42 -18 I Elfrlda & Glorija " Vestalka s p.. Glavni trg 1 7to, Marlt>or 3TRJLEC 25.li, -21.12. Ljubezen: Kadar ste jezni si vedno rečete, da niste izbrali pravilno, pa ni tako črno kot si mislite. Zdravje: Izogibajte se stresnih situacij, čimveč gibanja v naravi pa bo tudi počutje dobro. Denar: Veliko idej imate, realizirajte jih, denar pride kasneje. KOZOKOCj 22.12.-20,1. Ljubezen: Rahlo vas bo nosilo pa nič zato, saj se ne dogaja vsak dan. Zdravje: Hujši prehladi so že mimo, vendar kljub temu vzdržujte vašo odpornost z raznimi napitki. Denar: Poskušajte unovčit stvari, ki jih ne potrebujete, uspešni boste. VODNAK 21.1.-19.2. Ljubezen: Od partnerja , pričakujete, da vas bo v vsakem primeru razumel, ne bodite tako prepričani. Zdravje: Počutje bo kar dobro, vremensko občutljivi bi lahko imeli manjše bolečine v sklepih. Denar: Zagrizite se v delo, pokažite kaj zmorete. K/3/ 20.2.-20.3. Ljubezen: Streznite se, od iluzij se ne da živeti. Zdravje: Izkoristite 1 proste trenutke za rekreacijo in sprostitev, prav to potrebujete v tem času. Denar: Vestno izpolnjujte obveznosti, kijih imate, finančni učinek bo kmalu viden. BREZPLAČNO VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. r-------------7^---------- primorski u¥p Brezplačno vam odgovarja vedeževalka ELFRIDA Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Mariboj Vprašanje: - _ n Rojstni datum: Šifra: \ L j V NAROČAM Ime in priimek__ Točen naslov ___ Poštna številka - NAROČILNICA primorski u^p Letna naročnina za naročnike (12 številk) 1.800 sit Datum_________________ Podpis ____________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož stran 12 Februar 2003 ■ w primorski u¥p ■ PUNTI tRENI Obala 75a Portorfcž ■ Tet: 05 6,76 0 373 Fax: 05 676 0 375 Ko vas sreča sreča. FRENCH ROULETTE ** CHEMIN DE FER * S ‘quara'nte AMERICAN ROflLETTE CRRIBBEAM RCJKtft CftRIBBEAN IJCJKtft mS,CK JACK L; ŽeVEN CARDSTUD"POKER SLOT MA:flWlSfct Casino' Portorož (as<7\6 porfora^dd. www.casmo-portoroz.com TURIZEM V ŠTEVILKAH V Sloveniji v letu 2002 3 odstotke več turističnih prenočitev V letu 2002 smo v Sloveniji našteli 7.311.864 vseh turističnih prenočitev, kar je 3 odstotke več kot v letu 2001. Prenočitev domačih turistov je bilo 3.294.004 ali za odstotek manj, prenočitev tujih turistov pa je bilo 4.017.842, kar je 5 odstotkov več. Podatek pove, da se je razmerje prenočitev domači: tuji gostje prevesilo v prid tujim. Število prihodov turistov se je tudi povečalo za 3 odstotke, kar da razumeti, da se doba bivanja turistov pri nas ni podaljšala. Najboljše rezultate zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti beležijo v slovenskih zdraviliščih. Za Slovensko turistično gospodarstvo je še vedno najbolj pomembna Nemčija, odkoder prihaja največ turistov. Nemčija s 847.911 prenočitvami namreč predstavlja 21,1 odstotni delež v tujskih prenočitvah (5 % povečanje). Sledi Italija s 717.973 prenočitvami in predstavlja 17,9 odstotni delež tujskih prenočitev v Sloveniji in Avstrija s 676.741 prenočitvami ali 16,8 odstotnim deležem tujskih prenočitev. Zabeležili smo 12-odstotno zmanjšanje števila prenočitev turistov iz Republike Hrvaške ter tudi 24 odstotkov manj prenočitev gostov iz Ruske federacije, 22 odstotkov manj prenočitev Švicarjev in precejšen padec števila japonskih turistov. Statistični urad še ni objavil uradnih podatkov o številu prenočitev na Slovenski obali v preteklem letu. Podatki za leto poprej, torej leto 2001, kažejo, da na Slovenski obali zabeležimo okoli 2 milijona turističnih prenočitev, kar predstavlja 29 - odstotni delež vseh prenočitev v Sloveniji, delež piranske občine na Slovenski obali v številu prenočitev pa je približno 66-odstoten. 40 LET LETALIŠČA PORTOROŽ Mag. Patrick Vlačič (ZLSD) v. d. direktorja Aerodroma Portorož je na 3. seji Občinskega sveta predlagal, da bi občina zagotovila nekaj sredstev iz proračuna za natis priložnostne brošure ob 40-letniei delovanja letališča. Najlepše darilo letališču pa bi zagotovo bilo, če bi ob jubilejnem letu uspeli podaljšati letališko stezo za 200 metrov. POSEBNO OBVESTILO ZA LASTNIKE ČOLNOV! Pred dnevi (10. februarja) je stopil v veljavo Zakon o obveznem zavarovanju v prometu, ki lastnikom čolnov nalaga, da sklenejo obvezno zavarovanje odgovornosti za škode povzročene tretjim osebam. Na Zavarovalnici Triglav boste za svoj denar dobili največ. Pokličite nas (6654214 ali 6654229), da vam bomo lahko poiskali najbolj ugodno obliko zavarovanja za vaš čoln. Med različnimi možnostmi boste lahko izbrali tudi polico, s katero boste ustrezno zavarovani med plovbo v slovenskih, italijanskih in hrvaških vodah. triglav