Savinjski vestnik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA
Celje, sobota, 6. decembra 1952
LETO V. — STEV. 49 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje. Titov trg 1.
Post. pr. 123. Tel. 7. ček. rac. 620-1-90322-12
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 75, polletna 150. celo-
letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina
plačana v gotovim.
Kako bomo pri
volitvah tekmovali?
Volitev je bilo pri nas že več. Toda
takih, ki bodo tako globoko zarezale v
naš socialni in gospodarski razvoj tako
celote kot posameznika, še ni bilo. Ce
nam dober in pravilen socialistični go-
spodarski razvoj vasi, občin in mest
obeta lepše življenje, potem bodo te
volitve res najpomembnejše.
Doslej izbira kandidatov in kandida-
tinj za bodoče ljudske odbornike še ni
bila nikdar tako resna, stvarna, kritična
in objektivna. To je znamenje visoke
zavesti naših ljudskih množic, da le
enotnost in skupnost zmoreta ustvariti
boljše pogoje našega življenja.
Posebnost teh volitev bo tudi ta, da
bodo volivci sami pokazali, kateri kan-
didati imajo največ zaupanja in od ka-
terih pričakujemo največje sposobnosti
in dejavnosti za skupne interese.
Veliko zanimanje za te volitve in ve-
lika napetost, kdo bo izvoljen, nas bo
privedlo do pravcatega tekmovanja, kje
bodo volitve najhitreje in najvestneje
potekale. Volilne komisije bodo tokrat
imele težji posel, saj bodo morale na-
tančno kontrolirati vsak oddani glas in
vsak volilni listek.
Iz dosedanjega ugodnega poteka pred-
volilnih zborov volivcev se izraža ve-
liko zanimanje za volitve. Zato priča-
kujemo, in to popolnoma upravičeno,
da bo udeležba stoodstotna in
da bodo volitve opravljene v večini
ìyolilnih enot že v jutranjih urah.
Ker bo tako tekmovanje zavednih vo-
livcev odraz visoke politične zrelosti,
vsekakor kaže, da bodo volišča že v
prvih jutranjih urah najživahnejša.
Prepričani smo, da bodo člani volilnih
komisij na to pripravljeni in da bodo
volitve potekale kar najspretneje.
Ce to našo državljansko dolžnost tako
postavljamo, potem bo tudi res zanimi-
vo, katera volilna enota bo pokazala
največjo politično in gospodarsko zrelost
in katera volilna komisija se bo pri tem
delu najbolje odrezala.
Zato tekmujmo :
katera volilna enota bo prva opravila
volilno dolžnost,
kje bodo volitve najlepše potekale in
katere volilne enote bodo dosegle sto-
odstotno udeležbo.
Z mladinske konference
okraja Celje-okoUca
Okrajna mladinska konferenca, ki se
je pred nekaj dnevi vršila, je pokazala,
da je mladina našega okraja napravila
▼ preteklem letu v svojem delovanju
znaten korak naprej. Jasno je prišlo do
izraza, da se mladinska organizacija ne
ukvarja več samo z organizacijskimi
vprašanji, ampak da so mladinska vod-
stva pravilno razumela potrebe poli-
tično-ideološke vzgoje, kar je osnovna
naloga mladinske organizacije. Konfe-
renca je î>a tudi jasno nakazala vse po-
mankljivosti in napake, ki obstojajo v
našem delu.
Iz poročila sekretarja in diskusije je
bilo razvidno, da mladinska organiza-
cija ni posvetila dovolj pozornosti bor-
bi proti reakcionarni duhovščini, ki sku-
ža na vse mogoče načine dobiti in ob-
držati mladino pod svojim vplivom.
Imeli smo primer v Dobrni, da je žup-
nik napravU odhodnico mladincem, ki
so odšli k vojakom, mladinska organiza-
cija pa tega ni preprečila. Vse premalo
so dali poudarka raznim političnim in
poljudno-znanstvenim predavanjem, ki
so važna oblika borbe proti kulturni
zaostalosti in misticizmu. Zaradi nedo-
voljnega objasnjevanja vzgojnega po-
mena in mladinske organizacije se je
tudi pri nekaterih starših pojavila prak-
sa, da svojih otrok ne puste na mladin-
ske sestanke. Na Gomilskem pa so šli
nekateri celo tako daleč, da mladine ne
puste niti k telovadbi »Partizana«, niti
h KUD, češ komunisti jih bodo pokva-
rili. Takšni primeri so bili v Rogaški
Slatini. Tam so pa predstavniki mladi-
ne šli na sestanek žena in so o teh
stvareh z njimi razpravljali. Takole so
jim rekli: »Ali mladino učimo, ne samo
lepih stvari, da ubogajo starše, da se
dostojno obnašajo in da so res vzor
mladinca. Delamo na tem, da se čim
več mladine vključi v razna društva, ne
branimo jim pa iti v cerkev. Ce bodo
pa mladinci sami prišli do prepričanja,
da je to nepotrebno in se bodo rajši iz-
življali v drugih dejavnostih, kot je
kulturno delo, telovadba itd., potem si
to lahko štejemo samo za uspeh.« In
ravno v Rogaški Slatini je veliko zani-
manje mladine za delo v društvih, po-
sebno v »Partizanu«, toda vodstvo tega
društva posveča mladini vse premalo
pozornosti in so morali mladinci sami
organizirati trening. Konferenca je ugo-
tovila, da so nekatere mladinske orga-
nizacije, oziroma nekateri člani ZK
imeli sektaški odnos do mladine, ki še
ni razčistila verskih pojmov. Tako so
v Storah postavili, da je član »Svobo-
de« lahko samo tisti, ki ne obiskuje cer-
kve. Eno nam mora biti jasno: Osnovni
pogoj za člana LM je, da ima pravilen
odnos do izgradnje socializma, njegov
svetovni nazor pa ne more biti osnov-
no merilo. To je v svojih besedah na-
glasu tudi tov. Šumrada, sekretar OK
ZKS, ki je skupno s sekretarjem CK
LMS Tinetom Remškarjem, org. sekre-
tarjem OK ZKS Kovač Ivanom in
predstavniki OK LMS sosednjih okra-
jev, prisostvoval kot gost na konfe-
renci.
Razpravljali so tudi o delu z vaje-
niško mladino. Mladinska organizacija
se ni povsod dovolj zanimala za odno-
se mojstrov do vajencev in obratno.
Pravilno bi bilo, da bi posamezne to-
varne in podjetja vzela patronat nad
posameznimi vajeniškimi šolami, da bi
tako čimbolj skrbeli za kulturni in stro-
kovni dvig vajencev.
Več diskutantov je razpravljalo o va-
ški mladini, katera je posebno v odda-
ljenejših krajih precej zapostavljena,
posebno kar se tiče ideološke vzgoje.
Kot poseben problem so obravnavali
^/prašanje vsebine raznih iger, ki jih
igrajo na vasi ter večkrat niso primerne.
Konferenca je obravnavala še vrsto
drugih važnih vprašanj, med njimi ne-
katera organizacijska ter sprejela
ustrezne sklepe. Na zelo važno mesto so
postavili utrditev občinskih komitejev
LMS, ki bodo v nadaljnjem delu od-
igrali najvažnejšo vlogo pri delu mla-
dinske organizacije.
180 delegatov je poslalo pozdravna
pisma tov. Titu, tov. Kidriču, kateremu
žele skorajšnjega ozdravljenja, ter CK
LMJ.
-mi-
tTAROÍNIKI!
PREBERITE TUDI TOLE
Kot v prejšnji številki našega
lista, tako smo vsem naročnikom
izven Celja v tej številki na na-
slovnem listku z rdečim svinčni-
kom naznačili vsoto, ki jo še dol-
guje za naročnino za leto 1952.
Vse naročnike prosimo, da nam
dolgujoči znesek čimprej na-
kažejo, najkasneje do 20. decem-
bra 1952, da ne bo nepotrebnih
stroškov opomina.
Posnemajte tiste naročnike, ki
so nam naročnino nakazali že za
leta 1953. (Celoletna naročnina je
300 din, polletna 150 din, četrt-
letna 75 din).
. ..yP^i^va »Savinjskega vestnika«
NA
PRAGU
VOLITEV
Prav je, preden gremo na izredno
važne volitve, na katerih bo to nedeljo
delovno ljudstvo Slovenije vnovič iz-
biralo svoje predstavnike v občinske,
mestne in okrajne ljudske odbore, če se
ozremo nekoliko na vso izvedeno akti-
vizacijo in da si ogledamo še nekatere
značilnosti, ki bodo brez dvoma vpli-
vale na končni uspeh.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da
so v našem okraju v času dnevnega
naraščanja političnih priprav Partije in
vseljudska politična organizacija OF,
opravile svoje delo zadovoljivo. Čeprav
so bile napake, ki so se odražale na
raznih ozkih in preživelih oblikah po-
litičnega dela, moramo vendar potrditi
pravilnost aktivizacije, ki je bila v ve-
čini občin. Osnovne organizacije in ob-
činski odbori OF so prvi odgovorni za
celotne priprave. V okrog tridesetih ob-
činah so na političnih frontnih sestan-
kih in pred zbori opravili pomembno
delo, ki je vplivalo na naslednje zbore
volivcev po volilnih enotah, kjer so ob
širokem obravnavanju gospodarskih in
političnih vprašanj izbirali kandidate
in se razen nekaterih izjem v celoti
strinjali s tistimi, ki so jih predlagale
frontne organizacije. Potrdimo lahko
tudi ugotovitev, da so v občinah s slab-
šim političnim razpoloženjem kot v Le-
sičnem, Smartnem, Šmarju, Zusmu,
Vranskem in še kje, v glavnem nado-
mestili zamujeno, čeprav seveda še ob-
stojajo problemi, ki jih bo ob nadalje-
vanju političnega dela treba rešiti.
Sedaj smo na pragu volitev in vidimo,
da so osnovne organizacije in občinski
odbori OF s pomočjo partijskih organi-
zacij pripravili preko 400 političnih se-
stankov in nekako isto število zborov
volivcev za sprejemanje kandidatov za
obč. LO in nad 150 zborov za okrajni
ljudski odbor. Ce temu prištejemo pre-
ko sto dobro uspelih izrednih občnih
zborov KZ in KDZ, številne sestanke
po sindikalnih organizacijah, dalje ne-
šteto občinskih, področnih in okrajnih
konferenc, tedaj lahko rečemo, da smo
se dostojno pripravili in da je večina
delovnih ljudi zavestno sodelovala v
predvolilnih pripravah.
Frontne organizacije so preteklo so-
boto in nedeljo pripravile večja zboro-
vanja, na katerih so govorili ljudski po-
slanci in njihovi namestniki. Tovariš
Sergej Kraigher se je dobro pogovoril s
svojimi volivci na Planini, Lesičnem in
v Bučah, tov. Kozak je bil v Taboru,
tov. Vipotnik v Preboldu, tov. Ribičič v
Polzeli itd. Zborovanja so zelo dobro
uspela, kritizirati pa moramo nerodnost
odgovornih ljudi v Laškem, ki so za
zborovanje hoteli organizirati le šolsko
mladino brez frontnih organizacij. Ra-
zumljivo, da zborovanje ni uspelo in so
ga preložili za nekaj dni. Zborovanje
pa je potem le uspelo in se je podpred-
sednik OOOF tov. Svetek z volivci do-
bro pogovoru. Sicer pa je v tem kraju
ves čas predvolilne aktivizacije mnogo
preveč govorjenja, premalo pa konkret-
nega dela.
Ne smemo pa pozabiti, da politične
priprave dopolnjujejo dobro izvedene
tehnične priprave in organizacija dela
na dan volitev. To je odvisno od pri-
mernih volilnih prostorov, ki naj bi
imeli svečan izgled, primerno oprem-
ljeni in topli, da bodo volivci hitreje
in laže izvršili svojo dolžnost. Zelo
važna je poročevalska služba, ki kaj
rada zašepa, zlasti ob slabem vremenu,
kar pa vpliva na razpoloženje in uspe-
šno posredovanje pomoči, kjer koli bi
bila potrebna. Treba bi bilo v okviru
občin formirati dobre politične aktive,
ki bi pomagali, kjer bi bilo potrebno.
Vse organizacije, zlasti naj mladina in
društva oskrbijo čim svečanejšo podo-
bo kraju in volišču ter vsemu naselju.
Potrebno je organizirati skupne pohode
na volišča, budnice, godbe, slavoloke,
kresove itd., skratka vse, kar bo dalo
temu važnemu dogodku svečan pečat.
Ne pozabimo na tekmovanje med obči-
nami in da tekmujemo z okrajema
Ljubljana in Maribor-okolica. Zato je
prav, če občine tekmujejo med volišči
na dan volitev, kar bo pripomoglo do-
seči najboljše rezultate.
Ni pa bistveno samo to. Vedeti mora-
mo, da ne gre samo za dobre izide vo-
litev, temveč za ponovno preizkušnjo
enotnosti, gre za to, da delovni ljudje
izrazijo svojo pripravljenost za nadalj-
njo krepitev socialističnega gospodarstva
in pokažejo, da so pripravljeni vložiti
vse sile za ohranitev samostojnosti in
neodvisnosti naše domovine in podpirati
vsako iniciativo za učvrstitev svetovne-
ga miru. Končno gre tudi za to, kdo naj
v upravljanju našega socialističnega go-
spodarstva v bodočih odborih občin in
okraja odloča in gospodari s sredstvi,
ki jih danes ustvarja delovni človek.
Prepričani smo, da bodo volivci vpra-
šanju izvolitve najboljših kandidatov
posvetili vso pozornost.
Volivci in volivke! Opredelimo se te-
daj v nedeljo za najboljše kandidate,
bodoče odbornike, ki so vredni našega
zaupanja, za kandidate-borce, ki bodo
pripravljeni voditi nadaljnjo bitko na
vseh področjih socialistične graditve. Iz-
vršimo svojo dolžnost že v dopoldanskih
urah, oddajmo svoj glas za nadaljnji
procvit nove socialistične domovine. Za-
vedati se moramo, da stojijo pred no-
vimi odborniki odgovorne naloge pri
graditvi lepše in srečnejše bodočnosti,
kar pa bodo tem laže izvajali, kolikor
večja bo podpora s strani slehernega
volivca in vsakega posameznika.      K.
TUDI V ŠOŠTANJU  BODO  ZGRADIM
ODPRTO KOPALIŠČE
2e dolgo iaea ee govori, da je treba egra-
diti v Šoštanju kopališče. Poleti so se odrasli
in otroci prisiljeni kopati v raznih potokih,
ker je reka Paka onesnažena, saj vodijo v
Pako vsi odtočni kanali, ki prinašajo vsemo-
gočo nmaxanijo od Velenja pa do ir.Iiva v
Savinjo. Ker pač na otroke ni mogoče pa-
riti, so se poleti kopali v Paki, čeprav je bilo
strogo prepovedano in so pogosto oboleli na
raznih kožnih boleznih. Čeprav so tako stanje
merodajni videli, ni bilo mogoče rešiti tega
problema, dokler ni okrajni ljudski odbor
sam imel možnosti razdeljevati sredstva za
lokalne potrebe. Na zadnji seji OLO pa je
bil sprejet sklep, da se postavi v bližini Šo-
štanja kopališče in športni prostor, kjer bodo
lahko prebivalci Šoštanja in okolice krepili
svoje zdravje. Gradbeni odbor je že pripravil
potrebne načrte in se bo pričelo e zemeljski-
mi deli že v prihodnjih dneh.
Gotovo je, da bo potrebno poleg sredstev,
ki so za to predvidena tudi marljivih prosto-
voljcev, da bomo s skupnimi močmi rešili
enega izmed najbolj perečib problemov.
Ob proslavi druge
grupe odredov
Dne 11. decembra slavimo obletnico
druge grupe odredov, katerim sta pove-
ljevala in katerih ustanovitelja sta bila
Franc Rozman-Stane in politkomisar
Kveder Dušan-Tomaž, ki sta oba bila
imenovana za narodna heroja. Proslave
tega spominskega dne bodo imele po-
vsem partizanski značaj.
PARTIZANSKE PATRULJE
Po vseh krajih, kjer je hodila in se
borila druga grupa odredov bodo prvo
polovico decembra hodile partizanske
patrulje. V njej bodo sodelovali stari
borci, po vaseh in krajih pa jih bodo
sprejeli naši delovni ljudje in jim izro-
čili pozdrave. Patrulje bodo nosile šta-
fetno palico in spominske knjige, v ka-
tere se bodo podpisovali vsi, ki jih bo-
do patrulje obiskale in ki so sodelovali
v OF in NOV. Poleg dveh patrulj iz
ljubljanske in koroške strani bodo v
okraju Celje-okolica korakale še tri pa-
trulje.
Prva bo šla iz Vranskega skozi Pre-
bold v Griže, od tod v Petrovce in Celje.
Druga bo iz Vitanja šla preko Pa-
škega Kozjaka na Dobrno, skozi Smart-
no in od tod v Celje.
Tretja pa na Kozjanskem, ki bo kre-
nila iz Kozjega. Obiskala bo Pilštanj,
Planino in Jurklošter. Iz Jurkloštra bo
prišla v Laško in od tod v Celje.
Vse tri patrulje bodo prispele v Ce-
lje dne 11. decembra ob 2. uri popoldne,
kjer bo ob 16. uri prekop Dušana Kraig-
herja in Vere Slandrove.
Naslednji dan bo patrulja, ki jo bo
organiziral MO ZB Celje, odnesla po-
zdrave, štafeto in knjigo iz Celja preko
Laškega, Sentjedrti in Dola, kjer bo
predala pozdrave patrulji trboveljske-
ga okraja. Predaja bo v Dolu pri sp>o-
meniku padlim borcem.
CELJANI UDELEŽITE SE PREKOPA
DVEH VZORNIH BORCEV
Prekop narodnega heroja Dušana
Kraigher j a-Juga in Vere Slandrove be
v četrtek dne 11. decembra.
Iz dosedanjega groba ju bodo izkopali
že 9. decembra. Iz Dobrovelj bosta pre-
nesena na Vransko, kjer bosta na večer
njuni krsti postavljeni v prostoru ljud-
skega odbora. Tu bodo organizirali čast-
no stražo in naslednji dan bo tudi mi-
mohod množičnih organizacij. 10. t. m.
bodo ob dveh popoldne krsti svečano
prenesli preko Prebolda v Kapljo vas
pred dom Vere Slandrove. Tudi tu se
bodo njunemu spominu poklonili de-
lovni ljudje, od tod pa bodo krste pre-
peljali v Celje.
V Celju bodo krsti postavili v avlo
Sindikalnega doma. Tu bosta zaslužna
sin in hči slovenskega naroda deležna
številnega obiska Celjanov ves dan pred
pokopom, ki bo ob štirih popoldne.
Pri pokopu bo sodelovala godba
»France Prešeren«. Izvajala bo nasled-
nje skladbe: Shopinovo žalostinko, par-
tizanske koračnice in žalostinke, dalje
skladbo za fanfare iz Verdijeve opere
»Aida«.
Ob prekopu bo govorila sekretarka
mestnega komiteja ZKJ tov. Olga Vra-
bičeva in član politbiroja CK ZKS. Na-
to bodo udeleženci položili vence, čast-
na vojaška enota pa bo izstrelila čast-
ne salve. Ob grobu bodo člani LMS iz-
vršili svečano zaobljubo. Svečanost se
bo zaključila s petjem internacionale.
TUDI V LITIJI BO VELIKA
SVEČANOST
Proslava druge grupe odredov bo dne
14. decembra tudi v Litiji. Mestni in
okrajni odbor ZB zbirata do 5. decem-
bra prijavi j enee za to proslavo, ki naj
se je udeleži največje število bivših bor-
cev teh odredov.
y spomin narodnemu heroiu
Dušanu Kraigherju in Veri Šiandrovi
Dne 11. decembra bo v Celju, v okviru
proslave II. grupe odredov, svečan pre-
kop dveh vidnih borcev za srečnejšo bo-
dočnost delovnega ljudstva, predvojnih
komunistov narodnega heroja Dušana
Kraigher j a-Juga in Vere Slandrove.
Dušan Kraigher - Jug je začel svojo
partijsko pot v Celju, kjer je bil leta
1937 sprejet v Partijo. Zaradi svoje re-
volucionarnosti in vdanosti Partiji je
razmeroma kmalu postal član celjskega
Okrožnega komiteja KPS. Leta 1940 je
moral v ilegalo. Poklican je bil v Ljub-
ljano, kjer je delal v üegalni tiskarni
v Tacnu in nato v St. Lenartu. Tu je
tiskal »Ljudsko pravico«, »Delo« in
množico partijskih letakov.
S fašistično okupacijo Jugoslavije je
Dušan Kraigher postal centralni tehnik
CK KP Slovenije. Da je bila partijska
tiskarna bolj pri roki, jo je iz St. Lenar-
ta preselil v Ljubljano in s pomočjo
svojih sodelavcev zgradil ob cesti na
Brdo tiskarno »Podmornico«, ki je poleg
partijskega in frontnega tiska, zbirke
Borovih pesmi »Previharimo viharje«,
izdala množico letakov in na milijone
gesel, s katerimi so aktivisti preplav-
ljali Ljubljano in druge kraje. »Pod-
mornice« ni okupator nikoli odkril.
Njeno delo je onemogočila šele okupa-
torjeva postojanka, ki so jo postavili v
neposredni bližini.
Dušan Kraigher je po zamisli s To-
netom Tomšičem ustanovil tudi nekaj
drugih ilegalnih tiskarn in tehnik, ker
se je dobro zavedal, da bi Partija brer
tiska, bila brez najmočnejšega agitator-
ja in orožja, ki je okupatorje in belo-
gardiste prav tako tolkel kot streli iz
partizanskih pušk. Zato za Dušana
Kraigherja ni bilo težav in zaprek, ki
jih ne bi znal premagati s svojo vztraj-
nostjo, pogumnostjo in iznajdljivostjo.
Tako se v tem času poleg grafičnih in
ciklostilnih punktov formirajo še novi
s posebnimi nalogami za potrebe borbe,
na primer dokumentarna tehnika, piro-
tehnika itd., kar vse kaže njegov iz-
reden organizacijski talent in širok po-
gled na potrebe in perspektivo razvoja
borbe, ki se v ilegali razvija do stopnje
države v državi.
Oktobra 1942 ga je CK KP Slovenije
poslal na Štajersko za namestnika polit-
komisar j a IV. operativne zone in člana
Pokrajinskega komiteja KPS za Štajer-
sko. Kljub temu, da so bili takrat po-
goji osvobodilne borbe na Štajerskem
zaradi strahovitega gestapovskega te-
rorja zelo težki, je Dušan Kraigher-Jug
tudi tu svojo revolucionarno nalogo iz-
vrševal požrtvovalno, hrabro in uspešno.
Dne 15. junija 1943 so Nemci naDobrov-
Ijah zaradi izdajstva napadli štab
IV. operativne zone. Ko je nemški rafal
podrl Vero Slandrovo, je skočil Dušan
Kraigher k njej, da bi jo rešil pred
Nemci. Tedaj pa je tudi njemu rafal
v glavo pretrgal nit življenja. Ker so
Nemci obe trupli dobili v roke, so borci
jurišali in oba svoia mrtva tovariša
rešili iz sovražnikovih rok.
Vera Slander izhaja iz znane družine
Slandrovih v Preboldu. Komaj je do-
rasla otroško dobo in stopila v drugo
gimnazijo, je že doživela udarec kri-
vičnega sistema. Zaradi naprednega de-
lovanja so njena brata Slavka in Vilka
Slandra zaprli in obsodili na večletno
robijo. Ta dogodek je na njeno mladost
udaril neizbrisen pečat in odločilno
vplival na njen razvoj. Pričela se je
razvijati v mladinsko aktivistko. Na
osnovi njenega dela je bila leta 1937
sprejeta v SKOJ. Postala je sekretar
skojevske grupe v domačem kraju. Re-
zultati njenega predanega in plodnega
dela med mladino so postali zlasti vidni
v času NOB, ko se je mladina iz nje-
nega kraja množično odzvala pozivu
KPJ v borbo proti okupatorju. Leta
1939 je postala član Okrožnega komiteja
SKOJ za Celje. Zadnja gimnazijska leta
je posvetila Vera Slander delu s sred-
nješolsko mladino. Po dovršeni maturi
se je vpisala na medicinsko fakulteto,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mes volitve gremo vsi kol en mož!
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 6. decembra 1952
Stev. 4f
(Nadaljevanje s 1, strani)
kier je bila leta 1940 sprejeta v član-
stvo Komunistične partije.
Po okupaciji je postala, izurjena v
izkušnjah ilegalnega dela, globoko pre-
dana Partiji, poverilni kurir biroja Cen-
tralnega komiteja. Septembra 1941 je
bila poslana na Štajersko kot vodilni
kader za mladinsko delo. To nalogo je
kljub strahovitemu terorju, ki je vladal
na Štajerskem, izvrševala uspešno in
požrtvovalno. Pod najtežjimi pogoji je
neutrudno zbirala mladino, jo navduše-
vala za svetle cilje borbe. Organizirala
je mladinske grupe v Litiji, revirjih, v
Savinjski dolini in Celju, zlasti pa je
predano delala na utrjevanju mladin-
ske organizacije v vojaških enotah.
Padla je 15. junija 1943 skupno z Du-
šanom Kraigherjem pri izvrševanju par-
tijskih dolžnosti v borbi s fašističnimi
osvajalci.
Za temi kratkimi in skromnimi bio-
grafskimi podatki Vere Slandrove in
Dušana Kraigherja stoji bogato in plod-
no življenjsko delo dveh borcev, ki jih
je izoblikovala in vzgajala herojska
KPJ v letih trdega in napornega dela
za srečnejšo bodočnost našega ljudstva,
pod pogoji policijskega preganjanja,
okupatorskega terorja in ogorčene borbe
proti številčno in tehnično močnejšemu
sovražniku. Zmogli so ga samo ljudje,
do zadnjega predani in zvesti svojemu
ljudstvu in svetlim ciljem borbe za nje-
gov srečnejši jutrišnji dan.
Slava
narodnemu heroju Dušanu Kraigherju-
Jugu in Veri Slandrovi!
PREKO 400 MILIJONOV DINARJEV ZA DVIG KMETIJSTVA V CELJSKEM OKRAJU
Za še večji procvît hmeljarstva
in kmetijske proizvodnje
Hmelj, ki predstavlja — kakor pravijo
Savinjčani — zeleno zlato Savinjske do-
line, prinaša hmeljarjem ob trdem delu,
ki ga zahteva obdelava hmeljišč, tudi
lepe zaslužke. Zato je skrb savinjskega
hmeljarja za dvig hektarskega donosa
in za razširitev hmelj skih površin iz
leta v leto večja. Ker je zaradi izvrstne
kakovosti savinjski hmelj v inozemstvu
vedno bolj iskan, sta tudi ljudska oblast
in izvozno podjetje »Hmezad« v Žalcu
zelo zainteresirana na dvigu hmeljske
proizvodnje. Ljudska oblast in organi,
ki se neposredno bavijo z dvigom hme-
ljarstva in kmetijstva sploh, podpirajo
našega kmeta v naporih za izboljšanje
kmetijske proizvodnje.
Kakšne investicije v kmetijstvu, zlasti
pa za dvig hmeljarstva, predvideva
Okrajni ljudski odbor v prihodnjem letu
in iz kakšnih sredstev?
Po reorganizaciji zadružnega podjetja
»Hmezad«, ki je bila pred meseci, to
podjetje odkupuje domač hmelj in ga
prodaja v inozemstvu, hmeljarji zadruž-
niki so pa združeni v kmetijskih zadru-
gah preko hmeljarskih odsekov. Zakaj
je bila reorganizacija nujna, ni treba
posebej poudarjati. Podkrepiti je treba
le, da je to spremembo terjiil naš raz-
voj v poglabljanju socialistične demo-
kracije, kjer je prišla volja hmeljarjev
zadružnikov bolj do izraza v kmetij-
skih zadrugah, ki so se s tem tudi močno
okrepile, kar je v skladu z našimi
težnjami za razvoj zadružništva na vasi.
Z dobičkom, ki ga ustvarja »Hm.ezad«,
ne razpolaga sam, temveč ga vrača za
dvig hmeljarstva in kmečke proizvod-
nje v okraju. Hmeljarji so tudi s te
plati uvideli, da z reorganizacijo »Hme-
zada« niso nič prizadeti, nasprotno, spo-
znali so, da so zares na boljšem. Zakaj?
O tem naj povedo številke: Podjetje
»Hmezad« je po dogovoru z Okrajno
zadriTŽno zvezo dalo le-tej na razpolago
vso razliko med odkupno in prodajno
ceno hmelja, ki znaša okoli 150,000.000
dinarjev. Ta vsota bo izkoriščena iz-
ključno za kmetijske investicije v pri-
hodnjem letu, kar bo znatno pripomoglo
k izboljšanju kmetijske proizvodnje, ki
v nekaterih kmetijskih panogah in v
nekaterih predelih okraja močno za-
ostaja. To dokazuje primerjava družbe-
nega prispevka industrije in kmetijstva,
saj prispeva industrija v okraju skoraj
6 milijard dinarjev družbenega prispev-
ka, kmetijstvo pa komaj 397 milijonov
dinarjev, torej 15-krat več od kmetij-
stva.
Načrt hmeljarskega odbora pri Okraj-
ni zadružni zvezi predvideva, da se bo
ta fond 7.a investicijo kmetijstva izko-
ristil približno takole: Za dograditev
zadružnih domov in popravilo sušilnic
hmelja bo porabljenih 25 milijonov din.
Za gradnjo novih sušilnic 20 milijonov
dinarjev, za nakup inštrumentov in teh-
ničnih naprav za hmeljarsko šolo v
Zovneku 10 milijonov dinarjev. Za re-
gulacijo Ložnice, ki jo bo izvedel »Hme-
zad« v lastni režiji, je predvidenih 70
milijonov dinarjev. Za dograditev hme-
ljarskega inštituta (poskusna polja in
laboratorij) predvideva načrt 10 milijo-
nov dinarjev, za investicije »Hmezada«,
zlasti za gradnjo novih modernih skla-
dišč pa 15 milijonov dinarjev.
Prav in koristno bi bilo, da hmeljarji
zadružniki živo razpravljajo o porabi
tega fonda ter da svoja mnenja in pred-
loge sporoče preko svojih hmeljarskih
odsekov hmeljskemu odboru pri OZZ
v Celju.
Poleg tega bo od preostalega denarja
nekdanjega zadružnega podjetja »Hme-
zad« dobil okrajni sklad za inve-
sticijo kmetijstva okoli 140 milijonov
dinarjev. Za popravilo in gradnjo skla-
dišč, stanovanj itd. bo »Hmezad« obdržal
28 milijonov dinarjev. V sklad za ko-
munalno ureditev Žalca so predvideli
12 milijonov dinarjev, za elektrifikacijo
hribovitih predelov Savinjske doline pa
13 milijonov dinarjev. Za gradnjo mo-
stu v Grižah so pripravili 4 milijone,
ostalo bo prispeval rudnik Zabukovca
in okoliški kmetje. V sklad zadružne
zveze za pospeševanje kmetijstva v
okraju bodo dali 35 milijonov, 8 milijo-
nov pa šoštanjskemu okraju, kjer tudi
gojijo hmelj. Za gradnjo prepotrebnega
podjetja za popravilo poljedelskih stro-
jev »Agroservis« v Šempetru v Savinj-
ski dolini imajo v načrtu 12 milijonov
dinarjev.
Tudi kmetijske zadruge v okraju, ki
bodo letos ustvarile okoli 130 milijonov
dinarjev dobička, bodo dale ta denar na
razpolago za investicije v kmetijstvu,
zlasti tja, kjer kmetovalci sami kažejo
dovolj razumevanja za razvoj najraz-
ličnejših kmetijskih panog in kjer so
pripravljeni prispevati tudi lastna sred-
stva. V Virštanju bodo na primer ob-
novili 15 ha vinogradov, v Skalcah 4 ha,
v Frankolovem pa bodo nasadili 3 ha
veliko plantažo sadnega dre j a. Iz teh
sredstev bodo v vinorodnih krajih ure-
dili in izboljšali vinske kleti, kar bo
dvignilo kvaliteto našega vina. V sad-
jarskih predelih bodo pretežno skrbeli
za obnovo sadovnjakov, za zatiranje ka-
parja, za boljše sortiranje in pakiranje
sadja v moderno urejenih skladiščih,
s čimer bo naše sadje dobilo še večji
sloves in višjo ceno. V živinorejskih
predelih pa bodo uredili čimveč moder-
no urejenih mlekarn ter predelovalnic
mleka.
Vse te vsote niso majhne, saj pre-
segajo 400 muijonov dinarjev, kar je
skoraj enkrat več, kot prispevajo kme-
tovalci skupnosti (letošnje davčne ob-
veznosti kmetov znašajo le okoli 275
milijonov dinarjev).
Poleg tega pa predvidevajo na okraju
iz proračunskih sredstev okoli 25 mili-
jonov dinarjev za dvig kmetijstva, in
sicer predvsem v znižanih cenah pri
nakupu kmetijskih strojev, močnih
krmil ter umetnih gnojil, ki jih bodo
prihodnje leto nabavile KZ.
Iz vsega tega je razvidno, kako veliko
skrb posveča ljudska oblast kmetijski
proizvodnjL Ce bodo tudi kmetje pri-
spevali svoj delež in pri tem pomagali,
hkrati pa v redu izpolnjevali svoje
davčne obveznosti, se bo tudi naša vas
v bližnji bodočnosti iznebila zaostalosti
ter zaživela boljše, človeka dostojnejše
življenje, kakršnega je že nekaj časa
deležen naš delavec.
—ma—
Prvo zasedanje skupščine
socialnega zavarovanja v Celju
Tako živahne, dobre in obsežne disku-
sije v Celju že dolgo nismo imeli, ka-
kršna se je razvila 1. decembra v dvo-
rani OSS, ko je zasedala novoizvoljena
skupščina socialnega zavarovanja.
Prav bi bilo, da to vsebino prenesejo
takoj in jo nadaljujejo vsi izvoljeni od-
borniki v naših delovnih kolektivih.
Pri prenašanju vseh ugotovitev odbor-
niki ne smejo pozabiti, da je delo sicer
šele načeto, da pa bo v sodelovanju z
vsemi zavarovanci skupščina lahko sto-
rila mnogo koristnega, da bo odstra-
njevala vse napake.
Na zasedanju je prišlo prav posebno
do izraza vprašanje nezgod in obolenj
zavarovancev, premajhna kontrola v
pogledu koriščanja pravic in pomanj-
kljivo vzgojno delo sindikalnih in dru-
gih množičnih organizacij. Zaradi vseh
teh osnovnih slabosti je fond socialnega
zavarovanja bil večkrat preobremenjen
na škodo splošnih skupnih sredstev.
Tudi obdelava átatuta je bila temeljita.
in obširna in se je prvotna oblika os-
nutka znatno spremenila.
Skupščina niti ni mogla zajeti vsega
— vsaj tako je bilo razvidno iz razgi-
banosti in zainteresiranosti vseh članov,
ki so hoteli še nove ugotovitve. Ne bo
napačno, če bi se skupščina sestala
prej kot je to po statutu predvideno.
Posebno važno in odgovorno delo sto-
ji pred upravnim in nadzornim odbo-
rom. Dela bo vedno več in bo treba
tudi več časa, vendar pa je skupščina
na svojem prvem zasedanju pokarala
zmožnost in bo s pomočjo zavarovan-
cev in obeh odborov in komisij koe
predstoječim nalogam.
Za predsednika skupščine je bil iz-
voljen tov. Urbančič Adolf, za pred-
sednika upravnega odbora pa Spat Vili
iz Cinkarne.
Se enkrat poudarjamp, ta skupščina
je bila nekaj posebnega, nekaj, kar si
želimo po vseh naših samoupravnih
enotah. 
Občni zbor Planinskega društva
Celje 10. XII. ob 20. uri v Hotelu "Evropa"
v sredo bo podajalo svoj letni obra-
čun Planinsko društvo Celje, eno iz-
med 70 planinskih društev, ki jih zdru-
žuje Planinska zveza Slovenije. Celjsko
planinsko društvo je za ljubljanskim in
mariborskim po članstvu in po svoji
pomembnosti gotovo prvo. Gorsko pod-
ročje, na katerem mu je poverjena or-
ganizacija planinstva, je gotovo najbolj
pisano, a obenem skladno zaključeno,
saj zajema sredogorje od Golt do Ra-
duhe in Olševe, obenem pa najlepše
predele Savinjskih Alp s tremi tečaj-
nimi dolinami Logarsko, Robanovim in
Matkovim kotom, s plezalnim vrtcem,
ki se razprostira okrog Okrešlja, s sve-
tom od Korošice do Dola, od Križevni-
ka do Konja in Kranjskega Raka nad
Belo in Lučnico. Kulturno-športne, go-
spodarske, markacijske, propagandne
naloge društva se vežejo s turistično
problematiko Zg. Savinjske doline, z
obnovo turizma in gostinstva v dolini,
ki je pred vojno pomenila pomembno
torišče tujskega prometa. Društvo ima
alpinistični in smučarski odsek, dva iz-
redno važna odseka za športno in kul-
turno vzgojo naše mladine, dalje svoj
fotografski odsek, skrbelo pa je zadnja
štiri leta tudi za avtobusni promet z
Logarsko dolino. Ima pet planinskih
postojank s 300 ležišči. Ko bo oprem-
ljen dom v Logarski dolini, bo razpola-
galo društvo s 380 ležišči, ko pa bo v
celoti obnovljena nekdanja planinska
baza v Logarski dolini, se bo število le-
žišč zvišalo na 400. Društvo je že danes
daleko najmočnejši turistični činitelj v
vsej Savinjski dolini, čeprav to noče
biti. Pač pa je to dejstvo dokaz, da se
je za turistični razvoj v Savinjski do-
lini doslej premalo storilo, pravzaprav
nič. Društvo si že sedem let prizadeva,
da bi se odgovorni ljudje zganili in pre-
budili v teh krajih veselje do te gospo-
darske panoge, vendar doslej brez po-
sebaega uspeha. Za ilustracijo razmer:
Pred vojno je bilo samo v Logarski do-
lini 291 postelj za tujce, sprejela je to-
rej v dveh mesecih lahko do 18.000 go-
stov. Po vojni je tu 10 postelj. Društvo
je od leta 1945 opozarjalo na obnovo
Solčave po dobro premišljenem urba-
nističnem načrtu zato, ker je Solčava
edinstvena gorska vas, ki je morda prav
zato postala plen nacističnega sadizma.
Izgovor, da leži na meji, ne velja, saj
so n. pr. Rateče-Planica, Kranjska go-
ra, Podkoren bliže Avstriji in Italiji ka-
kor p^i Solčava. Čeprav se ta turistična
problematika obeša na društvo in mu
jemlje pravi polet v organizaciji in pro-
pagandi planinstva, je društvo trdno
odloečno, da v prihodnjih letih popravi,
kar je bilo v zadnjih dveh letih po po-
žaru Mozirske koče po sili razmer za-
mujenega na športnem in kulturnem
področju. Za alpiniste bo zgradilo bivak
nekje pod severno steno Ojstrice, za
smučarje pa že gradi posebno depan-
danso na Golteh in pripravlja finančna
sredstva za smučarsko vzpenjačo na
Medved jak. Društvo pri vsem tem z
upravičenostjo pričakuje večjega razu-
mevanja od strani gospodarskih svetov
vseh treh okrajev, na katere je razde-
ljena Savinjska dolina, še bolj pa od
delovnih kolektivov, katerim so vsi
uspehi planinske organizacije v prvi
vrsti namenjeni. Cela vrsta društev v
Sloveniji in drugod po Jugoslaviji ima
svojo gospodarsko hrbtenico v najraz-
ličnejših tovarnah, le za društvo, ki ima
najširše delovno področje v vsej Slo-
veniji, to ne moremo trditi. Prepričani
pa smo, da bo v prihodnosti drugače,
in Savinjska dolina bo postala še moč-
nejši planinski tujsko-prometni, gostin-
ski in turistični činitelj, kakor pa je
pred vojno bila. Zato smo dolžni delati
vsi, ne samo planinci, to velja prav tako
za Celje-mesto, Celje-okolico kakor za
Šoštanj. Zglede imamo v Mariboru, ki
je že dosegel s Pohorjem sijajne uspe-
he, zgled pa imamo tudi v rešitvi teh
problemov v Zg. Soški dolini.      T. O.
Kar lahko storiš danes,
ne odlašaj za ¡uiri!
Plačevanje davkov je karakteristika
posameznega davkoplačevalca in obči-
ne. Državna gospodarska podjetja s svo-
jo akumulacijo in skladi sproti odva-
jajo skupnosti določen prispevek, do-
čim je pri privatnikih to malo drugače.
Naslednje občine, v katerih živijo dav-
koplačevalci, s številkami dokazujejo,
da niso razumele davčne politike kot
del celotne gospodarske politike.
Številke kažejo, da so davke v I. ob-
liki najbolje plačali v občinah: Gomil-
sko z 1,8% zaostanka, Vojnik s 6%,
Vransko 7%, Šempeter 7,7% in Slivnica
z 8% neplačanega davka. Najslabše pa
so občine: Zusem s 38,4%, Prebold 28%,
Šentjur 25,3%, Tabor 25,4% in Skofja
vas 25% neplačanega davka.
V II. obliki so najboljše: Slivnica,
Rimske Toplice, Dobrna, in Ponikva pri
Grobelnem, ki zaostankov sploh nima-
jo, ter Rečica, ki dolguje samo 1,6%.
Najslabše so Pristava in Polje, ki imata
poleg novega dolga še stare obveznosti,
nadalje Rogaška Slatina, ki dolguje še
85,4%, Drami j e 84,6% in Podčetrtek
79%.
Po III. in IV. obliki so najboljše: Zre-
če, Rogaška Slatina, Pristava in Po-
lje, ki so brez dolga, dočim so najslab-
še Rečica s 76,5%, Gomilsko 66,2%,
Frankolovo 65%, Prebold 64% in Jur-
klošter 63,6%.
Letošnje leto se bliža h koncu in na-
staja vprašanje, kako bodo občine, zlasti
najslabše, v tako kratkem času porav-
nale zaostanke, ki ponekod celo niso
majhni, če tega dela niso mogle opraviti
v teku 12 mesecev. Računati morajo
poleg gornjega še na dokončen predpis,
ki lahko obstoječe vsote popravi tudi
navzgor.
Naše gospodarske potrebe gotovo ne
bodo mogle sprejeti opravičil, ker se
od teh ne dá živeti in ker tudi ne bi
bilo pravično napram tistim občinam,
ki so svoje naloge sproti izvrševale.
Ponovno poudarjamo, da je konec le-
ta pred nami, pohitimo, da ne bo po-
trebno kakšnih posebnih ukrepov in
naporov. Zaostanki naj bi bili občin-
skim odborom in davkoplačevalcem ▼
resen opomin, da mora prenehati z od-
lašanjem, da v prihodnjem in nadalj-
njih letih ne bodo imeli take skrbi ta
dolžnosti do skupnosti šele ob koncu
leta.
Kdo je kriv za tako udeležbo pri volitvah
v zbor proizvajalcev v 23. volilni enoti
Ce bi neka volilna enota s svojo pol-
no udeležbo morala biti v celoti zasto-
pana, bi prav gotovo to moralo veljati
za volitve odbornika obrtnih obratov in
dela\Tiic. Pestrost problemov, ki jih ima
ta naša gospodarska dejavnost ne bo
drugače rešena, kakor na ta način, če se
bodo z vsemi važnimi vprašanji pečali
vsi člani. Res je, da bodo številne.delav-
nice zaradi majhnega družbenega pro-
dukta, v okviru ostale dejavnosti, imeli
v zboru proizvajalcev samo enega od-
bornika. Ravno zato bi morali le-temu
na takem sestanku, kalcršen je bil v če-
trtek v veliki dvorani OLO Celje-oko-
lica, temu edinemu odborniku prikazati
vse tisto, kar jih pri njihovem delu ovi-
ra, da bi jih lahko zastopal na zaseda-
nju in nakazal vse težave v interesu
uspešnejšega razvoja našega obrtništva.
No — in vidite, tega se obrati in de-
lavnice v pretežni meri niso zavedale,
ker bi sicer že sama udeležba bila takšna,
da bi iz nje izhajala zainteresiranoßt za
obrtniške probleme. \
Prav in dobro je bilo, da so bile vo-
litve združene s podajanjem obračuna
dosedanjega dela. Poročilo predsednika
obrtne zbornice je načelo nešteto vpra-
šanj, vendar jih diskusija razen neka-
terih malenkosti ni obdelala. Obravna-
vati jih ni mogla uspešno in v celoti
zaradi tega, ker je večina od navzočih
delegatov zapustila dvorano takoj po
izvedenih volitvah, ko bi se ravno mo-
rala razviti prava diskusija. Zakaj
obrtni delavci niso uporabili tega časa
in tega prostora za obravnavo številnih
nepravilnosti in na drugi strani tudi
uspehov, ki jih sicer obdelujejo na ne-
pravih mestih.
Prav nič ni n. pr. čudnega, če gleda-
mo delo zadnjih volitev, da so privatni
obrtniki tudi glede obveznosti do skup-
nosti precej površni, ker bi sicer sedaj
v decembru ob koncu leta ne dolgovali
še 7,329.738 dinarjev ali 34,9% predpisa-
ne akontacije za leto 1952. Vprašanje
nepravilnega razvoja nekaterih panog
našega obrtništva sploh ni načeto, ka-
kor tudi vprašanje sklenjenih kolek-
tivnih pogodb in drugih zadev, ki ргат
gotovo otežujejo in zavirajo razvoj te
panoge gospodarske dejavnosti.
Pa ni to prvi primer, da je bila ob-
ravnava zadev v obrtništvu tako po-
vršna. Da je temu tako, dokazuje sesta-
nek, ki je bil v četrtek in kjer je za-
radi slabe udeležbe nastalo celo vpra-
šanje sklepčnosti za izvolitev delegata
te volilne enote. Namesto, da bi obrav-
navali in iskali močnega človeka, ki
naj bi jih zastopal v zboru proizvajal-
cev in s tem povedel obrtništvo v ko-
rak za ostalim našim gospodarstvom, je
morala diskusija teči o upravičenosti
volitev odnosno o obnovi istih.
Defatici v Slov. Konfîcah so izc;o!f(i
nafbolfse v zbor proizvajatcev
Predvolilno priprave se tudi na pod-
ročju konjiške občine približujejo svo-
jemu koncu. V teku tega tedna je bilo
skoraj po vseh vaseh še vrsta frontnih
sestankov, na katerih so se volivci po-
govorili o številnih gospodarskih vpra-
šanjih, pa tudi okoli kandidatov je bilo
govora. Ti sestanki so bili sorazmerno
zelo dobro obiskani tudi v nekaterih
vaseh, kjer so bili prejšnji dosti slabši
(Bezina, Konjiška vas). V Bezini so se
med drugim pogovorili tudi o elektri-
fikaciji te vasi, o delu KZ in drugih
gospodarskih nalogah.
Tudi volitve v okrajni zbor proizva-
jalcev so v podjetjih že zaključene. De-
lavci so pokazali precejšnje zanimanje
in jim ni bilo vseeno, kdo naj jih v tem
forumu zastopa. V tovarni usnja Konus
so izmed 4 kandidatov izvolui tovariša
Marijana Grbca in Antona Letnerja, ki
sta kot aktivista s svojim dosedanjim
delom že pokazala, da jima lahko ko-
lektiv zaupa tako važno funkcijo. Zreške
kovinarje bosta v zboru prav tako za-
stopala dva odbornika, lesni in gozdni
delavci v Konjicah pa bodo imeli enega
zastopnika. Čeprav so njihovi delavci
raztreseni po raznih deloviščih, so na
dan volitev že do pol 11. ure dopoldne
opravili svojo dolžnost. L. V.
»LIP« V SLOVENSKIH KONJICAH
JE VOLIL OB POLNI UDELEŽBI
Pri LIP v Slov. Konjicah so svojega
odbornika za zbor proizvajalcev volili
prav vsi volilni upravičenci. Izvolili so
tov. Topolšek Rudolfa, ki bo spričo ta-
kega razumevanja delovnega kolektiva
za nov organ ljudskega odbora gotovo
pravično in dobro zastopaL
Glasujmo za svobodo, neodvisnost in za boiiši jutrišnii dan!
$tev. 49
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 6. decembra 1952
Stran X
IVAN POTRC
KREFLI
(Ob »premierski« predstavi 26. XI.)
V pozni jeseni so v našem gledališču
dozoreli Potrčevi Krefli. Ozračje, ki ve-
je okoli tega dela, odkar so ga igrali v
SNG, je vzbujalo radovednost, češ kako
bo ta kmečka drama vplivala na celj-
sko občinstvo, o katerem se rado govori,
da ni samo hladno, ampak včasih celo
nehvaležno. Uprava je imela težave z
zasedbo, saj je znano, da je za tak an-
sambel, kot je celjski, pisana le redka
drama. Popolnoma jasno se vidi, da bo
napi-edek celjskega gledališča očiten
šele takrat, ko dramaturga in režiserja
ne bodo držale za roke take »personal-
ne« razmere, kakršne so v našem gle-
dališču. Vendar je predstava pokazala,
da se da tudi s tem, kar imamo, in s po-
žrtvovalnimi amaterji, doseči dostojen^
Akad. slikar F. Mihelič: IVAN FOTBč
umetniški nivo. Težo predstave sta si
sploh naložila amaterja, Sedej in Gro-
belnik. Prvi je igral starega Krefla.
Dramo starega gruntarja je prikazal
prepričevalno, manjkalo je le nekaj psi-
hološke poglobitve, ki je skopi tekst
sicer prav nič ne vsiljuje. Potrčev rea-
lizem je res krvavo preprost; kalîor bi
ga s sekiro delal, tak je ta njegov
kmečki svet. Komur po rojstvu in delu
ni blizu, mu bo težko prišel do jedra in
srca. Sedej je tudi s tem likom pokazal,
da ga naše gledališče ne more pogre-
šati. Prav isto je z Grobelnikom, ki je
z mladim Kreflom dal doslej svoj naj-
zrelejši igralski lik. Zadel je tisto vro-
čico, ki je pretekla leta mrlela nad na-
šimi vasmi, ki je mnogim, ki smo kmeč-
ke krvi, te vasi skoraj odtujila, čeprav
smo razumeli in občutili usodnost in
zapletenost »bitve« za socializacijo in ob
socializaciji naše vasi. Nevrotično du-
ševno stanje, ki se je bralo v obrazu,
glasu in koraku, je zame dragocena
realistična poteza, ki jo je treba pose-
bej omeniti. Sirnikova mu z Nano ni
dovolj dobro sekundirala. Manjkalo je
tiste napetosti, ki bi človeka pretresla
in prevzela. Močna pa sta bila Božičeva
s svojo Julo in Božič z Gočlom. Tudi
Krašovčev Juzlek nas je presenetil s
svojimi igralskimi rekviziti in s svojim,
nekoliko romantičnim realizmom, ki pa
ima v naši kmečki dramatiki in epiki
že svoje utrjene državljanske pravice.
Podobo kmečkega življenja je lepo do-
polnjevala vroča in navita Tila, ki jo
je odlično podala Vrečkova. Skof je
imel z Ludvikom težave: karakterja
takle fičfirič pravzaprav nima in mu
ga je zato odrekel tudi Potrč. Toda ne-
ko žanrsko podobo mu je le treba dati.
In tu bi bil Skof že lahko posegel po
kakem originalnem domisleku, ki bi
Ludvika naredil bolj plastičnega. Res
je, pisatelj je bil do Ludvika in do
Vrtnika iz umetniškega stališča do ne-
ke mere krivičen, toda življenje pozna
in rodi tudi take skote. Cim več živih,
jarkih potez dobi taka figura, tem pre-
tresljivejša je podoba vasi, tem bolj
umetniško prepričuje. V tem pogledu
sta se Skof in Podgoršek odrekla ne-
čemu, kar ne bi bilo treba. Obema vlo-
gama je manjkal življenjski format, ne-
kaj kar naredi vtis in s tem idejo pod-
pre in poudari.
Režija Battelino-Baranovičeve je spet
pokazala solidno znanje, izrazit smisel
za tem.po, prostor in disciplinirano, na-
tančno igro s posluhom za besedo, za
izraz in občutje. Igra je v občinstvu
zapustila močan vtis, čeprav je konec
tak, da prej škoduje, kot koristi. Odr-
sko šibko je odkritje obešenca na pod-
strešju, pa tudi »molierovski« konec
(saj drama Kreflov še ni končana in
Krefli so še tu) ni najbolje postavljena.
Ali se drama ne bi mogla končati z
razkrinkan jem Vrtnika in z zmago pra-
vice? Pa to so navsezadnje malenkosti.
Tudi ta drama je potrdila vero v
boljše čase celjskega teatra.
Veličastne proslave Dneva republike v Celju in okolici
Celje je dobilo v času državnega
praznika prav posebno lice. Ne samo po
zastavah, transparentih, okrašenih oknih
in umetniško dekoriranih izložbah, tudi
na obrazih meščanov si lahko videl sve-
čano razpoloženje. Prav vse se je pri-
pravljalo, da na najbolj svečan pa tudi
prijeten način proslavi dan, ko je bil
udarjen trden temelj naši domovini in
njeni notranji ureditvi.
PROSLAVE 29. NOVEMBRA V CELJU
Sole in drugi kolektivi so imeli že na
večer pred praznikom v popoldanskih
urah interne proslave, ki so pokazale
vso politično zrelost našega delavstva
in njegovo predanost delu, ZKJ in
državnemu vodstvu.
Zvečer so Celjani ponovno proslav-
ljali praznik v novo otvorjeni gledališki
dvorani. To pot nam je komorni pevski
zbor s skrbno izbranim in še skrbneje
naštudiranim programom nudU redek
umetniški užitek. Govoril je org. sekre-
tar MK ZKS tov. Trpin.
DIJAŠKA PROSLAVA V DOMU*OF
Na sam praznik je Celje ponovno
oživelo. 900 dijakov s starši in svojim
profesorskim zborom se je nadrenjalo
v veliko dvorano kina Metropol. Mla-
dinska organizacija na II. gimnaziji je
s tem presenetila sošolce in ostale goste.
Pestri program, ki so ga dijaki deloma
sami naštudirali. je pokazal dovolj glo-
boko razumevanje umetnosti na eni ter
politično zrelost na drugi strani. Izva-
jane točke so bile izbrane za dostojno
proslavo našega največjega praznika.
Mimo državne himnç, občutenih parti-
zanskih in čustvenih ljudskih pesmi že
priznanega pionirskega zbora pod vod-
stvom tov. prof. Vrežeta so nas presene-
tile samostojno naštudirane solo- in
množične recitacije, telovadba, narodna
srbska kola in končno prizor iz »Raz-
trgancev«. Vsa proslava je bila prisrčna,
kakor je prisrčna naša mladina. Tako
so starši in z njimi otroci doživeli pri-
jetno in svečano uro.
Na Dan republike so v Slov. Konjicah
ustanovili „Svobodo^^
Letošnje praznovanje Dneva republi-
ke bo Konjičanom brez dvoma ostalo še
dolgo v spominu, saj jih bosta na to
opominjala dva zelo važna dogodka:
Na večer pred praznikom je bila otvo-
ritev nove velike dvorane v kulturnem
domu, na sam praznik pa so ustanovili
delavsko kulturno društvo »Svoboda«.
Z gradnjo kulturnega doma so v Slov.
Konjicah pričeli že leta 1948. 2e takoj
prve dni so se vabilu odbora OF, ki je
vodil gradnjo, odzvali številni Konji-
cam s prostovoljnim delom. Kljub temu,
da je primanjkovalo strokovnih delav-
cev (tesai-jev in zidarjev), se niso ustra-
šili tako velike gradnje, saj bo dom
med največjimi v Sloveniji. V prvem
letu so bila izvršena zemeljska dela in
betoniranje temeljev, zraven tega pa je
bila postavljena še poljska opekarna,
ki je proizvajala opeko za gradnjo. Pri
prostovoljnem delu se je še prav po-
sebno izkazala konjiška mladina z več
tisoč delovnimi urami.
Precejšnje težave so nastopile tudi v
vseh naslednjih letih, ki so gradnjo v
neki meri zavirale. Zato so leta 1951
prevzela dom v svojo upravo konjiška
podjetja in sindikati, ki so iz svojih
sredstev prispevala blizu 15 in pol mili-
jona dinarjev. Dokončno je sedaj ure-
jena samo šele glavna dvorana in ne-
kateri manjši prostori, ostalo pa bodo
dokončali prihodnje leto. V dvorani je
520 sedežev in je zelo okusno urejena
ter primerna za različne prireditve, igre
itd., kar bo v veliki meri olajšalo delo
na kulturnem področju v Konjicah. Na
akademiji v počastitev 29. novembra, ki
je bila ob otvoritvi, je bogatemu kul-
turnemu programu prisostvovalo okoli
800 ljudi, kot gost pa se je proslave
udeležu pisatelj Miško Kranjec.
Na sam praznik — 29. november —
pa je bil v novi dvorani ustanovni obč-
ni zbor delavskega kulturnega društva
»Svoboda«. Predsednik dosedanjega
SKUD »Oton Zupančič« tov. Pirnovar
je v svojem poročilu prikazal dosedanji
razvoj dela na kulturno prosvetnem
področju. Društvo je imelo več sekcij,
ki pa zaradi nedelavnosti nekaterih od-
bornikov niso bile dovolj aktivne. Naj-
boljše uspehe sta dosegli ljudska uni-
verza s svojimi številnimi in dobro obi-
skanimi predavanji ter knjižnica, ki be-
leži v zadnjem letu znaten napredek.
Po prihodu novega režiserja se je po-
živelo tudi delo dramatske sekcije. Raz-
prava članov je načela več važnih vpra-
šanj, posebno okoli vključitve novih
članov iz vrst delavcev in mladine. Na
predlog številnih članov dosedanjega
SKUD je bila ustanovljena »Svoboda«,
ki naj postane široko kulturno žarišče
vse konjiške okolice, za kar ima vse
pogoje. V novem odboru je bil za pred-
sednika izvoljen tov. Breznik Vemer, ki
je bil član »Svobode« že pred vojno.
L. V.
Dvojni praznih v Skof ¡i vasi
Delovni ljudje Škofje vasi so 29. 11.
praznovali dvojni praznik. Dostojno so
proslavili obletnico rojstva republike,
obenem pa so izročili svojemu namenu
nov zadružni dom, ki je bil te dni po-
polnoma dograjen.
Proslava je bila v prosvetni dvoranL
Svečanosti sta med ostalimi gosti pri-
sostvovala tudi sekretar OK ZKS Celje-
okolica tov. Sumrada Vinko in ljudski
poslanec tamkajšnjega kraja tov. Dolf-
ka Boštjančič. Z jasnimi besedami je
tov. Dolfka orisala pomen 29. novem-
bra. Poslušalce je popeljala v našo
slavno preteklost, v dneve, ko je pred
devetimi leti bilo v Jajcu zgodovinsko
II. zasedanje AVNOJ. V drugem delu
svojega govora je tov. Dolfka nakazala
pomen volitev v občinske in okrajne
ljudske odbore, ki so neposredno pred
nami.
Kot gost je na proslavi sodeloval tu-
di pevski zbor društva »Svobode« iz
TEP iz Celja, ki je v veliko zadovolj-
stvo prisotnih zapel več pesmi. Prosla-
va je bila dopolnjena tudi z večimi
deklamacijami.
Ob tej svečani priliki je občinski od-
bor OF dal skromno priznanje vsem
tistim, ki so s svojim nesebičnim in po-
žrtvovalnim delom največ doprinesli,
da je zadružni dom bil dograjen. Med
ostalimi so prejeli diplome: Vrečko
Polde, Kline Franc, Kožuh Minka, Vid-
mar Ivo, Okom Tone, Braček Ivan,
Žagar Valentin, Gorenšek Ivan, Kaâ
Maks, Pešak Jože in še mnogi drugi.
Čudno pa se nam zdi, da so gasilci
odšli ravno ob času proslave na parado
v Vojnik. Svečanosti bi se dale nekako
uskladiti, samo malo več dobre volje
bi bilo potrebno.
-mi-
USPELA PROSLAVA V KOZJEM
Dne 28. novembra so dijaki nižje gi-
mnazije in učenci osnovne šole priredili
proslavo v čast Dneva republike. Aka-
demija je bila v poslopju osnovne šole,
ker prosvetna dvorana še ni urejena.
Dijak Bizjak Darko je ob pomoči ostalih
sošolcev sam sestavil govor. Poleg reci-
tacijskih in deklamacijskih točk je uspel
prikaz »Naš grob«, kjer so učenci 2. raz-
reda osnovne šole prikazali enotnost
naših narodov. Prav tako je mladinski
pevski zbor uspešno izvedel svoj pro-
gram ter zaključil akademijo s petjem
državne himne.
Miki
Uspelo prireditev
ob 29. novembru v Zagradu
Kaj zmore sposobno vodstvo teren-
skih organizacij OF, smo imeli priliko
doživeti v nedeljo 30. novembra, ko so
se v dvorani bivšega hotela Stegu v
Zagradu zbrali prebivalci Zagrada, Pe-
čovnika, Polul in Brega k skupni pro-
slavi zgodovinskega dne 29. novembra in
se pogovorili o predvolilnih zadevah,
zlasti o tehnični izvedbi volitev.
Ce smo sicer na podobnih prireditvah
navajeni na suhoparne vrste govorni-
kov, smo bili tu prijetno presenečeni,
ko nam je samo proslavo poživil spored
lepih domačih narodnih zborovskih pe-
smi, ki jih je v številni zasedbi izvajal
požrtvovalni pevski zbor SKUD »Ivan
Cankar« iz Celja.
Med pevskim premorom je predsed-
nik OF terena Zagrad-Pečovnik tovariš
Galuf razložil pomen obletnice AVNOJ
in rast naše države med osvobodilno
borbo, neposredno po njej in danes, ko
dobiva vse demokratičnejše lice.
Za barvitost prireditve so poskrbeli
tokrat tudi pionirji in mladina iz so-
sednih Polul, ki je prispevala uspelo
recitacijo o črnih možeh v dialogu ma-
tere in sina, zatem pa še odrsko sličico
o padlem partizanu, ki je med gledalci
prav tako naredila globok vtis.
Vsekakor je naša dolžnost, da agilnim
pionirjem za njih delo na kulturnem
polju dajemo čimveč pobud. Želimo jim,
da bi se v bodoče čimprej pojavili s
celovečerno igro ali vsaj z enodejanko
in to z nadarjenimi igralci z obeh bre-
gov Savinje. Kajti, če si upajo že pri-
letne žene z levega brega nastopiti s
»Svetom brez sovraštva« Mire Pucove,
bo tudi mladina zmogla v zimski sezoni
nastopiti z lastnim odrskim komadom.
Posebna zahvala pa gre pevskemu
zboru »Ivan Cankar«, kateremu bi se
za lep izbor pesmi morali vsaj simbo-
lično oddolžiti. Misel, da bi mogla dvo-
rana ob tehnično nekoliko izpopolnjeni
opremi od časa do časa služiti kaki pev-
ski ali drugi prireditvi gostov, ni slaba,
ker je eno samo društvo ali organizacija
pač ne more do kraja izkoristiti.
Takih proslav naj bo še več!
(n-t)
Ш 30-letnici bolnice za tuberkulozo Topolšica
Ko je po posrečeno izvedeni reporta-
ži o delovanju Bolnice za tuberkulozo
v Topolšici Radio Ljubljana opozoril
sloa^ensko javnost na 30-letnico obstoja
imenovanega zavoda, je bil celoten ko-
lektiv institucije polno zaposlen s pri-
pravami.
Prišel je dan jubileja, 22. november.
Spoštljiva obletnica je pokazala vso za-
vidljivo rast tega zavoda in njene se-
danje uspehe.
Začetki bolnice za tuberkulozo v To-
polšici pred 30 leti so podobni težkemu
rojstvu. Tako rekoč iz nič je trdno
vzklilo jedro kasneje vsej domovini in
izven njenih meja znane ustanove.
Takrat ni bilo lepega števila bolnic
za tuberkulozne bolnike, ni bilo skoraj
zdravnikov specialistov, ni bilo nobene
tradicije v borbi proti tej nevarni bo-
lezni v naši ožji domovini, še manj pa
v ostalih predelih države, kot to vidimo
danes.
Neverjetna energija, veliko strokovno
znanje in brezkompromisna borbenost
pravega idealista v osebi prvega stal-
nega direktorja te ustanove pok. dr.
Vase Savica, je zmogla zgraditi in dvig-
niti ta zavod na najvišjo, takrat mogo-
čo stopnjo. Z neumornim delom in uspe-
hi dr. Savica in njegovih sodelavcev
je dobilo ime zdravilišča Topolšice svoj
sloves po vsej državi in v inozemstvu
ter postalo trdnjava uspešnega zdrav-
ljenja bolnih na pljučih, pa tudi cen-
ter protituberkulozne dejavnosti sploh.
Posebno slavnosten pečat je dala pro-
slavi tega jubileja prisotnost lepega šte-
vila zdravnikov — fiziologov Slovenije,
kirurgov in visokih gostov. V prilog te-
mu naj omenim samo imena nekaterih,
kot n. pr. ministra dr. Potrča, akade-
mika prof. Božidarja Lavriča, direktor-
ja Golnika dr. Furlana, predsednika
Slovenske sekcije fiziologov dr. Radšla,
dr. Vrščaja iz Novega Sada, direktorje
drugih ustanov, politčne funkcionarje
itd.
Razveseljivo in presenetljivo višino
kvalitete dela sedanjega strokovnega
vodstva te ustanove, ki se uspešno raz-
vija v skupnih naporih s kirurgoma
ljubljanske klinike, je dobro prikazal
strokovni program referatov vseh
zdravnikov zdravilišča. Skupno s refe-
rati zdravnikov drugih ustanov je bila
omogočena izmenjava koristnih do-
gnanj in misli med seboj.
Ne moremo se izogniti vtisu, da je
bUo celodnevno delo poživi j eno in ime-
lo svoj impulz v nagovoru in besedah
tov. ministra dr. Potrča, ki je po kon-
čanem spominskem orisu delovanja ve-
likega pokojnika dr. Savica podal v iz-
branih besedah lik pravega zdravnika
in člana srednjega medicinskega kadra.
Tovariš minister se je najprej dotak-
nil problema odgovornosti in soodgo-
vornosti pri delu zdravnikov, sester itd.
Tu ni mišljen samo čut odgovornosti do
dela samega, do bolnikovega življenja,
ampak tudi odgovornost v pravem smi-
slu. Odgovornost za nepravilnosti nosi
vsak v svojem delokrogu, bolničarka,
sestra itd. Strokovna kvalifikacija je
po stopnji merilo odgovornosti. Za svo-
je delo je zdravnik polno odgovoren, za
delo svojih sodelavcev pa delno, nika-
kor pa se odgovornosti ne more umak-
niti.
Nesebičen, vesten, zgledno delaven in
human človek z obsežnim znanjem ter
široko razgledanostjo naj bi bil v službi
tako zahtevne družbene dejavnosti, kot
je zdravljenje in nega bolnega človeka.
Človek v pravem pomenu besede, po-
štenjak s svojimi vidnimi, plodnimi de-
janji in ne s praznimi besedami, more
biti resnični socialistični zdravstveni
delavec sedanjosti, je dejal minister dr.
Potrč. Ne trkajmo se po prsih z vsemi
mogočimi argumenti, je pripomnil, sa-
dovi našega neoporečnega dela v prid
človeštvu in domovini se bodo sami po-
kazali in bodo tako koristili trpečim.
Samo tako in s takimi ljudmi bomo
vzpostavili prave odnose med zdrav-
stvenimi delavci, dvignili vrednost na-
ših bolnic in drugih ustanov, bolnikom
pa nudili nič manj ali celo več kot
drugje po svetu.
Po tem bogatem dnevu je pričel ve-
černi del proslave z nagovori in čestit-
kami celotnemu kolektivu bolnice k
30-letnici zdravilišča. Lepo izvajane
koncertne točke Kultumo-umetniškega
društva »Ivan Cankar« iz Celja so bile
toplo sprejete. Prijetno razpoloženje go-
stov in domačinov se je razvijalo pozno
v noč.
Povsod je bilo videti zadovoljstvo pri-
sotnih in zavidanja vredno organizacij-
sko sposobnost prirediteljev. Vse je bilo
lepo prijetno urejeno, od predavalnice
preko razstavnega prostora z ličnimi
ročnimi deli bolnikov, do dvorane, ki
je služila okrepčilu in zabavi.
Naslednji dan, v nedeljo je ansambel
Mestnega gledališča iz Celja s Potrče-
vimi »Krefli« zaključil to lepo sveča-
nost ob splošnem zadovoljstvu bolnikov
in osebja bolnice.    Dr. Krajne Branko
Praznik republike v Luškem
Svečana proslava 9. obletnice ustano-
Titve nove socialistične Jugoslavije je
v Laškem združila prav vse, ki ljubijo
svojo domovino. Baklada je bila uvod
v svečanosti, v kateri je navdušena mla-
dina pozdravljala z gesli domovino in
maršala Tita. Sodelovale so vse organi-
zacije in društva.
Dvorano Telovadnega doma so napol-
nili do zadnjega kotička, vladalo je sve-
čano vzdušje, ki se je stopnjevalo ob
prvih zvokih godbe na pihala, ki jo
vodi požrtvovalni kapelnik tov. Covnik.
S slavnostnim govorom nosilca spo-
menice iz leta 1941 tov. Skrabarja-Ma-
tije je proslava dokumentirala tudi
globoko spoštovanje in ljubezen ljud-
stva do naših prvoborcev-partizanov. Iz
njegovih rok so prejeli odlikovanja za
delo med NOB štirje Laščani, med njimi
mati, ki je izgubila tri sinove v borbi
za svobodo. V tem odlikovanju je zdru-
ženo spoštovanje in ljubezen nas vseh
do številnih mater v Laškem in okolici,
ki so darovale svoje sinove in hčere na
oltar domovine.
Tovariš Toman je odlično deklamiral
globoko občuteno pesem Pavle Rova-
nove »29. november«, ki je žela prizna-
nje. Nastopili so pionirji in pionirke,
»mali« slovenski fantje so zapeki z »ve-
liko korajžo«, strumni mornarčki, de-
klamacije itd. ter sta tako osnovna šola
in nižja gimnazija izpopolnili mnogo
sporeda, čeprav so imeli že svojo šolsko
proslavo. To je lepo in pohvale vredno.
Zborna pesem v spomin junaškim dija-
kom kragujevške gimnazije v Srbiji, ki
jih je okupator leta 1941 odtrgal od
šolskih zvezkov in klopi ter spremenil
šolsko uro v morišče, je zapustila globok
vtis. Lepo in občuteno so dijaki reciti-
rali to dijaško tragedijo, ki nima pri-
mere v svetu. Dijake je vadu tovariš
Bratuša.
Moški zbor »Svobode« je lepo in
ubrano kot vedno zapel nekaj pesmi.
Zbor vodi tov. Goric.
Članice TD Partizana so izvajale ob
spremljavi klavirja (tov. Malenšek) in
recitaciji tov. Bratuše večno lepo »Soči«.
Globino temnozelene Soče in preroške
besede goriškega slavčka — vse to je
izražalo odlično izvajanje, ki je valovilo
kakor pesem sama. Vaje je naštudirala
tov. Zeleznikova.
Z državno himno smo zaključili sve-
čanost in se z najlepšimi željami za
našo socialistično domovino razšli na
svoje domove.
V Zabukovci so ustanovili Svobodo
v soboto, dne 14. novembra so se
zbrali v prosvetni dvorani v Grižah de-
lavci in nameščenci premogovnika Za-
bukovca, da ustanovijo svoje kulturno
prosvetno društvo »Svoboda«. Dokajšnja
udeležba je takoj pokazala, da je za
ustanovitev »Svobode« vladalo v Za-
bukovci, kjer je delavsko kulturno pro-
svetno društvo pod tem imenom že v
stari Jugoslaviji uspešno delovalo, za-
nimanje. So pa tudi danes dani vsi po-
goji za procvit delavske kulture.
Delo stare »Svobode« je orisal star
Svobodaš, Levstik Ernest. Njegovo po-
ročilo je dopolnil, burno pozdravljen,
znan borec za delavske pravice Vipot-
nik Albin, ki je v svojih besedah po-
sebno označil pomen delavskega kultur-
no-prosvetnega življenja nekdaj in da-
nes. Ustanovnemu občnemu zboru je
prisostvoval tudi sekretar okr. komite-
ja ZKS tov. Sumrada. V jedrnatih be-
sedah je prikazal potrebo intenzivnej-
šega udejstvovanja delavcev na kultur-
no-prosvetnem področju, kar zahtevajo
predvsem nagli preobrati v našem druž-
benem življenju.
Ob zaključku je občni zbor sprejel
sklep, da mora novoizvoljeni odbor po-
skrbeti predvsem za ustanovitev pev-
skega, dramatskega in tamburaškega
odseka, sprožiti delo knjižnice v Zabu-
kovci in v Megojnicah ter vplivati tudi
na razvoj fizkultume dejavnosti v svo-
jem kraju. Poleg tega pa bo novousta-
novljeno društvo nudilo vso pomoč
Kmetijski zadrugi pri dograditvi Za-
družnega doma in poskrbelo, da se tudi
v Zabukovci zgradi manjša dvoraina za
telovadbo in zborovanja.
Sprejeti sklepi pričajo, da čaka člane
»Svobode« mnogo dela. Treba bo krep-
ko poprijeti!
ANDREJEV SEJEM V CELJTJ JE BIL
ZELO USPEŠEN
AndrejeT вејеш, ki ga je priredila Trgo-
Tinsko-gostinska ibomica v Celja, je bil
selo aspešen. Na sejmu je nastopalo 86 pod-
jetij in obrtnikov, ki so prodajali svoje pr*-
isvode. Prodajala so tudi blago podjetja iz
Ljubljane, Ptuja, Ljutomera, Kranja in Za-
greba. Posebno je bila zastopana domača
obrt. Prodajalci so priili iz Vojvodine in
Beograda. Po doslej zbranih podatkih ja
bilo na sejmu prometa za okoli 25 milijonor
dinarjev.
V borbo za zmago najboljših kandidatov Fronte
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 6. decembra 1952:
Stev. 4t
Iz Celja ...
SREDNJEŠOLCI SE ZAHVALJUJEJO,
OSTALE PA PROSIJO
RAZUMEVANJA
Življenjsko je treba gledati na stvari
in v določenih primerih, kadar gre za
zdravje naše mladine, zadeve reševati
hitro, ne pa pustiti akt vnemar, da po
naključju pač pride enkrat na vrsto.
Srednješolski odbor je ugotovil, da je
uredba o otroških dokladah, bolje po-
vedano o štipendijah, tesno stisnila di-
jake, katerih starši imajo malo več kot
2 ha obdelovalne zemlje, oziroma več
kot 2000 din davčnega predpisa na osebo
letno. Otroci malih, bajtarskih domov
50 prizadeti, nekateri so se morali od-
povedati šolanju, drugi pa bivanju in
hranjenju v Celju in se vozijo desetine
kilometrov daleč v šolo ter jedo v redu
šele zvečer, ko pridejo domov. So tudi
primeri, ko invalidnina ne zadošča za
vdovo in njene otroke. Takšnih in po-
dobnih primerov je precej. Imamo vso
možnost, da takšna vprašanja lokalno
v celoti ali vsaj delno rešimo, seveda
le, če hočejo tisti, ki morejo pomagati,
zadevo razumeti.
Obrnili smo se na večino večjih go-
stinskih podjetij v Celju s prošnjo, da
naj vzamejo na brezplačni dnevni obrok
vsaj enega dijaka. Doslej sta nam po-
zitivno odgovorili le »Ojstrica« in
»Ljudska restavracija MLO«, obema se
za razumevanje zahvaljujemo. Kaj pa
drugi? Ali bi se jim pri tolikšnem
dnevnem prometu res tako poznalo, če
bi prehranili enega ali dva prizadevna
dijaka? Prosimo, da nam Zbornica za
trgovino in gostinstvo pomaga pri tej
skupni nalogi.
Posebej pa se moramo zahvaliti pod-
jetju »Beton« v Celju, ki je dodelilo
srednješolcem 75.000 dinarjev in okraju
Celje-okolica za nakazanih 30.000 din.
Kaj pa okraj Šoštanj?
Socialna komisija srednješolskega od-
bora, ki je v okviru Mestnega komiteja
mladine, poziva, da Celje in okolica po-
magata pri tej socialni akciji. Ne do-
pustimo, da nam dijaki v svoji razvojni
dobi zdravstveno propadejo!     M. V.
ВГВЈА OKOLI NOVEGA GLEDALIŠČA
Ob proslavi 29. novembra in formalne otvo-
ritve novesfa gledališča so se dogodile reCi,
ki ne spadajo na resno mesto v našem caso-
pisn. Stvari, ki so vredne satire in easmeb».
Takole je bilo :
Novo srledališCe racpolaga s 400 sedeži, ki
jih je bilo nemogoče razdeliti med vse, ki
bi želeli priti na koncert. Zanimivo bi bilo
primerjati užaljenost s primerom, če prosla-
va ne bi bila v novem gledališču. Verjetno
oni, ki so se tokrat najbolj razburjali, sploh
ne bi prišli, kajti tn jih je vlekel le »firbec«.
Mestni odbor fronte je bil dele'en takega ne-
hvaležnega dela, kot ga ne pomni. Zakaj ne
dobi vstopnice moja žena? Zakaj jaz nisem
dobil sedeža v parterju? Zakaj je oni dobil
vstopnico, jaE pa ne? Zakaj, zakaj, zakaj . . .
Po končanem večeru se je hitro razneslo po
Celin. Povabljeni so bili predstavniki pod-
jetij, organizacij in društev. Prav. In že zo-
pet ta »zakaj«. Zakaj je bil ta in ta tam?
Ta ali oni tudi ni vreden, da je bil tam.
Res je. Bilo je takih, ki so bili manj upra-
vičeni kot mnogi, ki vabil niso dobili. Toda
zakaj? Nekateri so vstopnice neodgovorno
odstopili drugim, ki si pa dejansko res niso
toliko zaslužili vstopa.
Ce bi navajal posamezne peripetije, ki so
razgaljale z užaljenostjo mišljenja in stali-
šča nekaterih ljudi, bi moral po Nušičevsko
bičati. Žalostno, da je večino teh ljudi vodil
»firbec«, a ne želja, da bi dostojno proslavili
Dan republike, če bi bil tudi v bodoče tak
naval v novo gledališče, se upravi ni bati za
nadal,inji obstoj in razvoj Mestnega gledali-
šča, kar pa žal najbrž ne bo. Ce pa bi ti
ljudje pri skupnem delu kazali tako vnemo,
kot so jo v uraljenosti in intrigiranju, bi bili
lahko zadovoljni.
Bes pa je, da je bilo še veliko ljudi, ki bi
bili upravičeni na udeležbo, pa ni bilo pro-
stora. Le-ti pa se niso toliko razburjali, ker
so razumeli.
Dobro, da je burja že mimo in tudi to je
dobro, kako so nekateri pokazali svoje se-
bične obraze. -ček.
TEKMOVANJE GOSTINSKIH PODJETIJ
JE ZAKLJUČENO
Na pobudo sindikalne podružnice gostincev,
je Trgovinsko-gostinska zbornica Celje-mesto
razpisala tekmovanje gostinskih obratov drž.
lektorja in zakupnikov od 22. do 29. no-
vembra. Pospbna komisija, v kateri se je
poleg zastopnikov zbornice, sindikalne podruž-
nice gostincev nahajal tudi predstavnik Olep-
ševalnega društva je pregledala vse lokale in
njih poslovanje, preizkusila jedi in pijače in
ugotovila, da je bilo tekmovanje zelo živahno
In eno najbolj uspelih tekmovanj te vrste.
Objavljamo vrstni red prvih deset tekmoi-
valcev kot sledi:
Hotel »Evropa«, »Ojstrica«, Zakunno gosti-
šče Žerdoner Jože, Breg, Culk Marija, zakup-
nik Lava, kavarna »Samski dom«, zakupnik
Žerdoner Jože. Točilnica, Prešernova ulica.
Restavracija »Union«, Vovk Jožefa, Maribor-
ska cesta, Šeligo Vinko, zakupnik, Stanetov»
ulica. Kolodvorska restavracija.
Poleg pohvale prejmeta kolektiva »Evrope«
in »Ojstrice« še denarni nagradi v кпевка
SOCO din odnosno 3000 din.
ZIMSKO-SPORTNI KLUB BO IMEL
OBČNI Z'BOB
9. decembra 1952 ob 19. uri bo т sindi-
kalni dvorani Celjske tiskarne dajal pred
Članstvom obračun svojega dela upravni od'
bor Zimsko-športnega kluba, ki je v povojni
dobi napravil močan korak naprej. Ustanov^-
Ijeni sta bili poleg umetnega drsanja še sek-
ciji hokej na ledu in hokej na travi. Po-
sebno sekcija hokej na ledu je močno raz-
gibala tekmovalce in gledalce. Lansko zim-
sko sezono je uprava osredotočila močno ak-
tivnost na razvoj umetnega drsanja. Letos
namerava s podvojeno silo razviti delo med
mladino v izpolnjevanju v umetnem in hi-
trostnem drsanju. Tozadevno so predvidena
razna društvena tekmovanja in tečaji. Gotovo
ге pa dano priznanje celjskim drsalnim - de-
avcem s tem, da je plenum Drsalne zveze
Jugoslavije določil Celje kot mesto, kjer se
bo v dneh 31. januarja in 1. februarja vršilo
Državno prvenstvo v umetnem drsanju. Prav-
tako se bo odigralo prvenstvo II. zvezne ho-
kejske lige v Celju od 23. do 25. februarja.
Tekmujejo: Gregorčič iz Jesenic, Tekstilec iz
Varaždina, Spartak iz Sabotice in 4omaéi
Kladivar.
E oxirom na to, da je drsanje eden maj-
lepših in najbolj zdravih športov, posebn*
sa mladino, vabi uprava k udeležbi na tem
občnem zboru vse, ki se za drsalni šport
zanimajo, posebno pa mladino. Posebej va-
bimo starše, ki naj bi s svojimi predlogi
pomagali pri bodočem delu uprave. I
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
25-letni Martin Kralj iz Tuncovca pri Rof.
Slatini je 20. 9. 1952 v Stojnem selu v pre-
piru z nožem večkrat zabodel Viktorja Tramr-
ška in ga hudo poškodoval. Pri okrožnem so-
dišču je bil obsojen na 1 leto strogega za-
pora.
IZPRED  OKRAJNEGA  SODIŠČA
V zadnjem času so v Celju tatvine iz roi-
nih torbic na trgu in v trgovinah na dnev-
nem redu. Taka tatica je tudi Neža Acman,
ki je 27. 9. 1952 v Ljudskem magazinu v
Celju vzela iz ročne torbice Martun Rozalije
denarnico, v kateri je bilo 4000 dinarjev in
700 industrijskih bonov. Zato je prejela ostro
kazen, 6 mesecev strogega zapora — Kari
Mavrin in Ivan Lihteneger, prvi kot po-
slovodja, drugi kot obračunsko odgovorni po-
močnik krajevne pekarne v Šentjurju, uista
od marca 1950 pa do 31. 3. 1951 pri poslovanja
opravljala svojih dolžnosti, čeprav sta vedela,
da lahko zaradi tega poslovanja nastane pre-
moženjska škoda za podjetje s tem, da sta
protipredpisno prodajala raznim potrošnikom
kruh, ne da bi od njih zahtevala živilske
nakaznice. Tako sta povzročila občinski pe-
karni v primanjkljaju odrezkov krušnih kart
škodo za 1897 kg moke v razliki nad prosto
in garantirano ceno, in sicer od tega najmanj
pri krušni moki 1759 kg in pri koruzni moki
138 kg, kar znaša v denarju 7.139 dinarjev.
Zakrivila sta s tem kaznivo dejanje neresnega
poslovanja. Dnevno sta iz pekarne odnesla
tudi po eden do dva kilograma kruha, ne
da bi ga plačala, ali dala za njega živilske
odrezke. S tem sta oškodovala pekarno za
najmanj 14.476 din. Obsojena sta bila Kari
Mavrin na 2 meseca in 10 dni zapora, Ivan
Lihteneger pa na 6 mesecev zapora. Porav-
nati morata tudi škodo Gospodarskemu pod-
jetju Šentjur v znesku 14.476 din, gospodar-
skemu oddelku pri OLO Celje-okolica pa
7139 din — Brez dovoljenja je sekal drva
v drž. gozdu Zbelovska gora od 1949 do ju-
nija 1952 Anton Peček. Skupna povzročena
Skoda v gozdu znaša 27.698 din. Peček je
bil obsojen na 2 meseca in 15 dni zapora —
Rečnik Kari, delavec v tovarni »Konusa v
Slov. Konjicah, je ponaredil podpise porokov
na menicah. Menice s krivimi podpisi je pred-
ložil odgovornemu uslužbencu v NB v Slov.
Konjicah ter ga z lažnim prikazovanje^m
spravil ▼ zmoto, da mu je izročil barirani
ček za znesek 43.200 din. Zaradi goljufije je
bil Rečnik Kari obsojen na 4 mesece zapora.
Telesna vzgoia in šport
Prvi orieniaciiski tek
v Celju
y  «rganisaciji  nogometnega društva Kl»-
divar se je v nedeljo vršil v Celju prvi orien-
tacijski tek, ki je privabil preko 100 tekmo-
valcev, še večje število pa radovednih gle-
dalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili
poteku tekmovanja. Kljub pomanjkanju iz-
kušenj je ND Kladivar vzorno izvedlo to pri-
reditev in mu gre vsekakor vse priznanje,
da so kot prvo športno društvo v Celju uved-
li to novo športno disciplino, za katero so
se navdušili vsi prvi udeleženci tekmovanja.
Najmočnejša konkurenca je bila pri mla-
dincih na 3 km, kjer je nastopilo 15 ekip.
Prepričljivo je zmagala ekipa Učiteljišča (Po-
točan, Gobec, Strmčnik) v času 13,50, sle-
dijo do 4. mesta 3 ekipe I. gimnazija, nato
IKš, II. gimnazija, smučarji PI) Celja, va-
jeniška šola itd. Pri članih na 5 km so bili
najboljši Grafičarji (Polutnik, Vračun, Fijavž)
s 30,55 min., sledi jim pa požrtvovalna ekipa
uprave NK Kladivar s predsednikom tov.
Skomino na čelu, nato ZB IV. četrt in
I. gimnazija, športniki, člani so tekmovali
na 7 km dolgi progi. Prva ekipa atletov Kla-
divarja (Hanc, Kopitar, Mlinaric) se je pla-
sirala šele na 4. mesto. Fantje so se preveč
zamujali z iskanjem kontrolnih mest, kjer so
po nepotrebnem pretekli več 100 m. Zmago-
valna ekipa je bila II. ekipa atletov (Prelog,
Bozovičar, Kmetec) s časom 43,04, slede eki-
pe smučarjev, ki so zasedli 2., 3. in 5. mesto,
nakar so se zvrstile ekipe borcev JLA. Kljub
izredno uspešni propagandi se je prijavilo
skromno število ženskih ekip. članice, smu-
čarke PD Celje so brez konkurence kot edino
moštvo zmagale na 2,5 km v času 20.31 v po-
stavi (Zabukovec, Pelicon, črepinšek), pri
mladinkah na 1,5 km pa so bile zmagovalke
dijakinje I. gimnazije (Beve, Milenkovič,
Tkalčič) v času 15,51, sledijo pa jim učite-
Ijišnice (železnik, Pšakar, Kamel j) s časom
16,28.
LEP USPEH ATLETOV KLADIVARJA NA
»TEKU REPUBLIKE« V LJUBLJANI
Na 29. novembra so najboljši tekači AD
Kladivar sodelovali na tradicionalni prire-
ditvi »Teku republike«, ki se vrši vsako leto
na državni praznik po ljubljanskih ulicah.
Letos so Celjani prekinili s tradicijo ljub-
ljanskih atletov, ki so doslej na tej pri-
reditvi pobrali najboljša mesta. Kot celota
je celjska ekipa dosegla med vsemi sodelu-
jočimi klubi največji uspeh, saj so se njihovi
atleti in atletinje plasirali na vseh kategori-
jah na najvidnejša mesta.
NOGOMET
▼ prvenstvenem tekmovanju celjskega no-
gometnega centra so v nedeljo poskrbeli za
presenečenje nogometaši Partizana iz Žalca,
ki so na domačih tleh odvzeli še nepremaga»
nemu moštvu »Konus« iz Konjic obe točki s
tesno zmago 4:3. Nogometaši Usnjarja iz Šo-
štanja so doma premagali Partizana iz Šmart-
nega ob Paki s 3:1.
DINAMO (Zagreb)   : KLADIVAR 6:0 (2:0>
Preko 2500 gledalcev je na Dan republike
prišlo na Glazijo, da prisostvuje tekmi z re-
nomiranim moštvom Dinama iz Zagreba. Kla-
divar je bil v tem srečanju visoko poražen,
kljub temu pa je zadovoljil s svojo igro vse
gledalce.
Začetek je pripadal Kladivarju, ki pa kljub
lepi igri ni uspel doseči vodstva. Šele v 15.
min. je iz 16 m Wölfl poslal prvi nevarni
strel na vrata domačinov, Klanjšek pa je v
lepem slogu ubranil nevarno žogo. Že na-
slednjo minuto je zopet izvrstni Klanjšek
rešil težko situacijo, Dinamovci so nepre-
stano napadali in končno je le Wölfl iz ne-
posredne bližine dosegel prvi gol, žoga pa nI
našla poti v mrežo. Iz kota streljano žogo je
ujel Marinček, ki jo je lepo plasiral z glavo
proti Stinčiču, šla pa je le za las preko
prečke. Nato je na igrišču zopet gospodaril
Dinamo, kjer se je zlasti odlikoval Čajkovski
s svojim preigravanjem. V 33. min. je po
uspešni soloakciji dosegel drugi gol za Di-
namo. Zadnjih 10 minut prvega polčasa so
domačini zopet pričeli z ofenzivo. Zaradi okle-
vanja in neodločnosti pa je napad zapravil
3 izredno zrele priložnosti.
v drugem polčasu je Dinamo po Benčiča
v prvih 13. minutah dosegel še dva gola in
s tem že vodstvo 4:0. Celjani so nato imeli
zopet svoje »svetle« minute. Smiselne kom-
binacije so se vrstile druga za drugo, žoga
je šla od moža do moža — pa zopet le do
kazenskega prostora, kjer so bili napadalci
preveč nervozni in niso uspeli realizirati no-
bene aporabno žoge za znižanje rezultata.
Večkrat je uspešno posredoval tudi Stinčič,
ki se je pogumno metal tudi pod noge, sicer
je pa levji delež pri čiščenju opravil že Hor-
vat, ki je popolnoma onemogočil Posineka.
Počasni Wölfl je iz gneče zopet dosegel gol
za Dinamo — 5:0. Celjani so po tem golu
imeli zopet dve idealni priložnosti za znižanje
rezultata oziroma vsaj za dosego častnega go-
la, Dobrajc in Posinek pa sta se predolgo
pripravljala na zaključni strel. Napad Dina-
ma jo bil uspešnejši in hitrejši pri streljanja
na gol. Zopet se je v 38. min. izkazal Wölfl,
ki je z razantnim strelom pod samo prečko
postavil končni rezultat tekme s 6:0.
Po izgri in izgrajenih situacijah pred vrati
Dinama si Kladivar ni zaslužil tako visokega
poraza. Realen rezultat tekme bi bil 6:3 kot
je sam izjavil Horvat Drago, član Dinama,
ki se je pohvalno izrazil o igri Celjanov. To-
krat so pri domačih preveč grešili napadalci.
Najboljši na igrišču je bil pač Cater, ki je
uspešno razbijal nevarne kombinacije Wölfla,
Caikovskega in Strnada.
Dinamo je predvedel tehnično lepo Igro,
ki jo je znal temeljito izraziti tudi v samem
rezultatu. Najbolj so pa ugajali Čajkovski,
Horvat in Stinčič.
Tekmo je odlično vodil Presinger Mirko.
NEPOTREBEN PORAZ MLADINCKT
DINAMO : KLADIVAR 3:1 (0:0)
y nedeljo so nastopili mladinci imenov%
■ih društev. Preko 1000 gledalcev je bilo ,
prikazano igro mladincev še bolj zadovolji^
kot prejšnjega dne z igro liga moštev. Ce,
Ijani so v prvem polčasa imeli rahlo teren,
sko premoč, ki pa ni zadostovala za doseg«
vodstva, ker so gostje imeli svojo glava«
orožje prav v krilski vrsti in obrambi. Od.
lični Rorber je razdiral vse lepe smiseln«
kombinacije domačinov. Dve zreli priliki j,
zamudil napad Kladivarja že v prvih mina,
tah igre, v 6. min. žoga ni našla poti v pra.
zen gol, v 11. minuti pa je idealna situacij«
šla po vodi zaradi neodločnosti napadalcev,
v drugem polčasu so že v prvih 10. minutali
Dinamovci po Uhodi in Jerkoviču dosegli
vodstvo z 2:0. Fizično krepkejši Dinamovci
so na mehkem igrišču uokazali bo'.jšo kon-
dicijo. Vendar je igra še kar valovala iz ene-
ga polja v nasprotno. Daljši pritisk Kladi,
var ja je končno le prinesel uspeh. K va rti«
je 8 krasnim strelom v sam desni spodnji
kot, kjer se je žoga še odbila od prečk«
znižal na 2:1. Domačine je ta uspeh ohrabril,
Predvedli so več nevarnih napadov. V 37. mi-
nuti je sodnik Orel upravičeno prisodil ka.
ženski strel proti Dinamu. Vsi smo pričako.
vali izenačenje rezultata, vendar je mladi
Vodeb preveč rahlo plasiral žogo, tako da je
uspel vratar v zadnjem trenutka poslati v
korner. Zmedeni nad to nesrečo so se mladi
nogometaši spogledovali na igrišču. Dinamo
pa je že v naslednji minuti v protinapadu po.
višal na 3:1.
Tako so mladi nogometaši Kladivarja pe
povsem enakovredni igri izgubili to srečanjej
s 3:1, rezultat pa bi se prav tako lahko gla-l
sil tudi drugače. Pri domačih so se odlikovali/
Cerne, Coklič in vratar Leban, pri gostih pil
Korber in Uhoda.
KEGLJANJE
KEGLJACI KLADIVARJA UTRJUJEJO
SVOJ RENOME
V prvenstvenem tekmovanju kepljaškega
centra Celje v mednarodnem slogu, katereg«
se je udeležilo 5 ekip, je Kladivar zopet do-
segel naslov prvaka z 2180 podrtimi keglji.
Rudar (Trbovlje) z 2138, Beton z 2097, Vre-
lec (Bog. Slatina) z 2053 in Retje (Trbovlje)
z 1973 podrtimi keglji. V tekmovanju posa-
meznikov na 200 primerov, kjer se je pome-
rilo 30 kegljačev, pa je naslednji vrstni red:
Karadjole (K) 802, Truglas (K) 767, Vanov-
šek (K) 742, Vrtovec (B) 739, Šorjanc (K)
734, Zffomba (B) 725, Marinček (K) 722, Lo-
gar (B) 721, Zagore (B) 714 in Gerdina (K)
713 podrtih kegljev.
V počastietev Dneva republike so kegljači
Celja nastopili v Mariboru na turnirju mest-
nih reprezentanc Ljubljane, Kranja, Mari-
bora in Celja ter zopet dosegli prvo mesto
s prepričevalno zmago nad vsemi reprezen-
tancami !
Šah       
ŠAHOVSKI BBZOTURNIR V KOZJEM
V Kozjem je međ šolsko mladino veliko
zanimanje za šah. Dvakrat mesečno prire-
jajo brzoturnirje. pri katerih sodelujejo tuđi
mladinke.
Na čast V. kongresa LMJ so priredili T
prostorih internata dne 30. novembra brzo-
tumir za mladinsko prvenstvo Kozjega, ка
katerega se je prijavilo čez 25 mladincer in
mladink.
... iz zaledja
NA VOLILNEM ZBOROVANJU V
PILSTANJÜ JE GOVORIL TOVARiS
SERGEJ KRAIGHER
Minulo nedeljo popoldne prostrana,
šolska soba na Pilštanj u po daljšem
času zopet ni mogla sprejeti vseh ude-
ležencev, da so se morali zborovalci
poslužiti tudi veže pred sobo. Semkaj
je dospel ljudski poslanec tov. Sergej
Kraigher, ki so ga najprej pozdravili
pionirji z zastavo, nagovorila ga je mala
Silvica Lahova, v imenu gimnazijske
mladine pa dijakinja Vovkova.
Tov. Kraigher je volivce seznanu z
novim gospodarskim sistemom, z novimi
nalogami okrajnih in občinskih ljudskih
odborov, z nalogami sveta proizvajalcev,
z načinom upravljanja podjetij po de-
lavskih svetih ter z dolžnostmi okrajnih
in občinskih odbornikov. Slišali smo
mnogo zanimivega tudi o našem notra-
njem in zunanjem položaju.
Po njegovem govoru so volivci po-
stavljali razna vprašanja, n. pr. glede
nižje gimnazije, elektrifikacije, največ
pa zaradi obnove. Ugotovili so, da že
prva leta pri dodelitvi materiala in kre-
ditov za obnovo ni bilo vse v redu, zato
je ostalo še nekaj primerov pomoči po-
trebnih, ki bi se jim lahko izognili že
pred leti in čemur je v nemali meri
kriva tudi premajhna aktivnost ter bud-
nost množičnih organizacij. Saj so se
zgodili celo primeri, da so pogorelci iz
obnovitvenega posojila kupljeni mate-
rial prodali drugemu, nato pa znova
moledovali za novega. Vse to je prišlo
na uho tudi okraju, kakor smo posneli
iz upravičenih očitkov tovarišice Helene
Borovšakove.
Ker so se tega zborovanja udeležili
tudi volivci iz Zagorja, Preverja in
Drenskega rebra, je bila razprava o
mnogoterih vprašanjih našega gospo-
darskega, političnega in kulturnega na-
predka tembolj potrebna, koristna in
plodna.
V LJUBNEM SO DOBILI REŠILNI AVTO
Odveč bi bilo pisati, kako ponosni eo т
Ljubnem na svoj rešilni avto. že v začetku
leta so pričeli zbirati sredstva, les, denar
itd., kar so zelo radi prispevali vsi prebi-
valci od Solčave do Radmirja. Zbrali so nad
milijon dinarjev vrednosti. Akcijo je organi-
ziral in vodil odbor Rdečega križa v Ljub-
nem, kateremu so pomagale vse druge orga-
nizacije in društva.
Sedaj, ko imajo avto, so sklenili nadalje
zbirati sredstva, da si bodo uredili tudi am-
bulanto. Pogovorili so se tudi, da bodo orga-
nizirali poseben socialni fond iz katerega bo-
do pomagali tistim svojim soobčanom, ki sami
ne morejo zaradi bolezni ali starosti skrbeti
zase.
Primer je Tspodbuden in posnemanja vre-
den, p. s.
SOLČAVA IN TURIZEM
Solčava je poznana mnogim, ki so obiskali
Logarsko dolino kot naravni biser Savinjske
doline. Za turizem pa gotovo ni najbolj vab-
ljiva še neobnovljena vas Solčava, čeravno
je bilo za obnovo Solčave dodeljeno mnogo
sredstev, je še vedno mnogo nedograjenega.
Saj je vso vas okupator do tal porušil, kei
se je hotel maščevati nad zavednimi Solča-
▼ani.
Na predvolilnih zborovanjih pa so Solčavani
sklenili, da bodo dokončno obnovili Solčavo.
Nabavili bodo za to ptreben dolgoročni kredit,
saj jim ni vseeno, kako izgleda Solčava, Dobro
se zavedajo, da je turizem za njih glavni vir
dohodkov.
Na zborih volivcev so poskrbeli tudi za to,
da so izbrali najboljše kandidate izmed ka-
terih ne bo težko izbrati take odbornike, ki
bodo skrbeli za gospodarski dvig Solčave.
STARČKI  BODO  DOBILI   SVOJ  DOM...
Na prijetnem grička nad Velenjem in S»-
lekom urejujejo Dom za stare in onemogle.
Med sadnim drevjem na robu gozdička stoji
vila Ilerberstein, v kateri se je nekdaj bo-
hotila gospođa, ki je imela več takih vil.
To hišo je določil Okrajni ljudski odbor z»
prijeten dom tistim, ki so pustili svoje mla-
de moči v borbi za svoj obstanek in s stra-
hom gledali v bodočnost, ko jim bodo opešale
moči. Danes jim ni treba več skrbeti, kako
bodo preživeli jesen svojega življenja, ker
skrbi skupnost, da bodo tudi na starost pre-
skrbljeni. Starčki se živo zanimajo, kdaj bo
Dom odprt. Poleg Doma je tudi nekaj zem-
lje, kjer se bodo lahko kratkočasili in mar-
Ijivo pomagali upravi doma pri preskrbi.
Nabavljen je že skoraj ves inventar pri če-
mer so rudnik Velenje in Tovarna usnja Šo-
štanj ter Elektrarna Velenje nudili izdatno
pomoč. Že v januarju bi lahko otvorili Dom,
če bi strankam, ki stanujejo v tej stavbi pre-
skrbeli druga stanovanja. Kolektiv rudnika
Velenje je pokazal veliko razumevanje za
ureditev Doma, zato lahko upamo, da bo tudi
glede preselitve strank — v večini rudarjev
pokrenil vse potrebno.
Širša javnost v okraja zelo pozdravlja mi-
sel, da se uredi Dom za stare in onemogle
na tako prijaznem kraju, saj spada tudi to
v vrsto neštetih ukrepov, ki dokazujejo, da
je pri nas skrb za človeka na prvem mesta.
IZ PEROVCA PRI SLOV. KONJICAH
V zadnji številki našega lista smo na krat-
ko poročali, da je v Perovcu ustrelil pos.
sin Anton Leskovar svojega brata Franca
Leskovarja. Preiskava oblastnih organov je
ugotovila vzrok grdega zločina. Pokojni Franc
Leskovar je bil vaški predsednik OF v Pe-
rovcu ter kandidat za obč. volitve. Že na-
slednji dan so organi LM iz Slov. Konjic
aretirali brata ustreljenega Franca, Antona
Leskovarja in njegovega očeta Jožeta Lesko-
varja ter sestrično 24-letno Hedviko Lesko-
var, ki je pri Jožetu Leskovar ju služila. Pri
izpraševanju aretirancev se je ugotovilo, da
prihajajo v protislovja glede izvršenega zlo-
čina. Ugotovilo se je tudi, da je med po-
kojnim Francem in bratom Antonom nastal
spor zaradi ljubavnih odnosov, ki jih je začel
Anton voditi s svojo sestrično Hedviko. Za-
radi tega sta se na večer zločina brata sprla
In stepla. Po tem prepira je Anton Franca
ustrelil z angleško brzostrelko. Anton je do-
mačim uboj takoj priznal, povedal pa je o
tem tudi sosedu. Sosed, kateremu je Anton
dejanje priznal, pa je oblastne organe zago-
tavljal, da o tem nič ne ve, vendar pa je
pozneje povedal resnico. Vzrok dejanja pa je
tudi spor zaradi dediščine, ker ni bilo do-
ločeno, kateri izmed obeh bratov bo lastnik
posestva. Prebivalstvo se zgraža nad ogabnim
zločinom in zahteva za bratomorilca naj-
strožjo kazen.
PROMETNA NESREČA V CRNOLICI PRI
ŠENTJURJU
Na drž. cesti v Čmolici pri Šentjurju se
je te dni zgodila prometna nesreča. Po cesti
je vozil z drvami naložen neregistriran traktor
last KZ Podbočje pod Gorjanci, katerega je
upravljal traktorist, 21-letni Jože Šuler. Za-
radi prevelike brzine in spolzke ceste se je
traktor prevrnil in zdrknil po pobočju v glo-
bino. Poškodovanega Šulerja so prepeljali v
celjsko bolnišnico. Poškodovan je tudi trak-
tor. Ker je bil traktor namenjen le za gospo-
darska dela ne pa za prevoz na tako veliki
relaciji, se bodo morali odgovorni činitelji
uradi tega zagovarjati.
VLOM V ZRECAH
V noči SO. novembra so vlomili т malopro-
dajo tobaka v Zrečah. To je letos že drugi
vlom. Odnesenega je bilo precej tobaka. Or-
gani LM zasledujejo vlomilca. Oni, ki bi o
tem kaj vedeli, n&j to sporočijo najbližnji
postaji LM.
OBJAVE IM OGLASI
RAZPIS
Svet za prosveto in kulturo MLO Celje raz-
pisuje na podlagi čl. 7., 9. in 14. pragmatike
za uslužbence Mestnega gledaliiča v C^liu,
izdane po 61. 6. Odločbe o ustanovitvi Mest-
nega gledaliiča v Celiu (MLO Celje I-l št.
1160-1 z dne 6. 12. 1950)
mesto administrativnega tajnika
pri Mestnem gledališču v Celju.
Za mesto tajnika se zahteva vsaj poipolna
srednješolska izobrazba, zaželena je екопмп-
ska srednja šola ter verziranost v admini-
strativno gospodarskih poslih.
Reflektanti naj vlože po predpisih oprem-
ljene prošnje s kratkimi življenjepisi in do-
kumenti o kvalifikaciji pri Svetu za prosveto
in kulturo MLO Celje najkasneje do 15. de-
cembra 1952,
NastoD službe s 1. januarjem 1953. — Plača
po uredbi.
RAZGLAS
Zaščitno cepljenje psov proti steklini bo
letos od 15. do 20. decembra v prostorih me-
stne klavnice vsak dan od 8. do 13. ure po
naslednjem razporedu:
15. decembra vse mestne četrti, Gaberje in
Dolgo polje. 16. decembra Zavedna, Cret, Jo-
žefov hrib, Zvodno, Selce, Zagrad, Pečovnik.
17. decembra Breg. Polule, Tremarje, Koš-
nica, Miklavški hrib. Lisce. 18. decembra
Lava, Ložnica, Babno, Medlog, Lopata,
Ostrožno. 19. decembra Sp. in Zg. Hudinja,
Dobrova. Lokrovec, Nova vas. 20. decembra
zamudniki, ki bi iz tehtnega vzroka ne mogli
pripeljati svojih psov na določeni dan k
cepljenju.
K cepljenja morajo pripeljati vse pse
staro nad šest mesecev. Popadljivi psi morajo
imeti take nagobčnike, ki onemogočajo gri-
zenje.
Pse izpod 6 mesecev starosti pa morajo
prijaviti od 22. do 31. decembra.
Stroški za cepljenje, pasjo znamko in pri-
javo znašajo 90 din za psa.
Neprijavljeni in necepljeni psi bodo po
1. .januarju 1953 odvzeti in pokončani, lastnike
takih psov pa bo Mestni ljudski odbor kaz-
noval z denarno globo do 5(№0 din (pettisoč).
PLANINSKO DRUŠTVO CELJE
ki bo praznovalo prihodnje leto svojo 60-
letnico, vabi vse člane in ljubitel.ie planin
na občni zbor, ki bo v sredo 20. XII. 1952
ob 19.30 ari v stekleni dvorani hotela »Ev-
ropa«.
POZIV
Uprava za ceste pri OLO Celje-okolica po-
ziva podjetja, ustanove ter privatnike, ki so
za Upravo dobavili razni material oz. izvršili
kakršnekoli usluge, da predložijo najkasneje
do 15. decembra 1952 v dvojnika svoje ra-
čune oz. terjatve. Po tem roka se račani ne
bodo več obračunavali.
OBVESTILO
Vpisovanje v gospodinjski tečaj v Celja
bo do 20. decembra v prostorih I. osnovne
šole prve tri dni v tednu od 15. do 18., zad.*
njo tri dni pa od 8. do 12. ure.
Uprava gosp. tečaja.
PROMETNO OBVESTILO
Zaradi obnove vodovodnih cevi na republi-
ški cestì Celje—Rogatec, na sektorju Klav-
nica—Cesta na pokopališče v čretu bo na
tem delu ceste promet zabranjen od 1. de-
cembra dalje. Promet v smeri Celje—Rogatec
bo usmerjen po Mariborski cesti, Leskoškovi
ulici ob Voglajni čez železniški tir in po
zvezni ulici med cesto Celje—Rogatec in že-
lezniško progo, za promet v smeri Rogatec—
Celje pa v obratni smeri po isto navedenih
komunikacijah. Po izvršitvi obnove bo pro-
met potekal po republiški cesti kot doslej.
OPOZORILO
Državni obrtni ohrat »t7rarstvo-«»-t«'k»a
Celju poziva vse stranke, ki so oddale ar*
in očala v popravilo pred 1. julijem tega
leta, da jih dvignejo najkasneje do 31. dec.
Nedvignjeni predmeti zapadejo po navedenem
roku v korist podjetja«.
OBJAVA
Obveščamo imetnike vodovoda, da ne b»
v mesecu decembru redna preskrba z vodo
v gotovih dneh zaradi obnove glavnega vodo-
vodnega cevovoda vzdolž Teharske ceste d*
naselja Selc. Prosimo vse posestnike vodo-
voda ob tej cesti, da vzamejo gornje пл
znanje.
Plinarna-Vodovod, Celjo
DOBRO OHRANJENE KNJIGE
založbe »Modra ptica«, sDobra knjiga« 1»
»Hram« kupuje v vsaki množini Mestna Ijod-
ska knjižnica v Celju.
KUPIM glasovir ali pianino za učenje. In-
formacije na upravi lista.
PRODAM lep črn ženski zimski plašč (sri-
len pliš). Naslov v upravi lista.
PRODAM  tristanovanjsko  hišo.   Celje,  Za-
vodna 5.
MASIVNO trodelno omaro (javor) prodam ali
zamenjam za radio. Ipavčeva ll-I desno.
ENO ALI DVE PARCELI z gradbenim dvo-
voljenjem in nekaj materiala v mestu Ce-
lju, prodam. Naslov v upravi lista.
IŠČEM mesto šiviljske pomočnice (praktl-
kantke). Naslov v upravi lista.
V VLAKU Rogaška Slatina—Celje sem našla
zložljiv dežnik. Informacije v upravi I'Sta.
GOSPA Z OTROKOM, katera je v nedeljo т
ljubljanskem vlaku (ki je izstopila v Ce-
lju) pomotoma vzela nove usnjene rjave
ženske rokavice, naprošam, da mi jih sa-
movoljno vrne na naslov: Ribič Tončka.
Celje, Breg 8.
NA PRODAJ je dvonadstropna hiša v centru
Laškega, ocenjena za 1,5 milijona din, a
trg.-obrtniml lokali in stanovanji. Infor-
macije v upravi lista.
Odvetniški koncipient Lojze Jager т Celiu
je v Ljubljani polomil odvetniáki izpit. Pri-
jatelji mu iskreno čestitajo.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
7. decembra 1952 tov. dr. Sevšek Maksim,
Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdrav-
niška dežurna služba traja od sobote opoldne
do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
K I ]V O
KINO »METROPOL« CELJE
Od 30. nov. do 8. dec. avstrijski fllns
»NESMRTNI VALČEK«
Od 9.  do 15. decembra ameriïH film
>NE POJ MI ŽALOSTNIH PESMI.
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob 16., 18., 20. uri.
KINO »DOM« CELJE
Od 4. do 8. decembra 1952 angleški film
»MALA BALERINA«
Od 9. do 15. decembra avstrijski film
»POTEPUHI«
Predstave  dnevno  ob  18,15  in  20,15,  c*
nedeljah ob 16.15, 18,15 in 20.15.
ZAHVALA
Za uspešno zdravljenje in uspelo težke
operacijo se najlepše zahvaljujem primariji
dr. Pehani-ju. prav tako za vso skrb dr
Kokolu in ostalim, ki so se prav požrtvovalni
izkazali.
Stožir Milena, Celj<
Glasujmo za najboljše, socializmu predane kandidate!