V Ljubljani, dne 10. oktobra 1928,
Cena posamezni številki 1'50 Din.
X. leto.
NAŠ GLAS
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani
„NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina . . Din 40"— Polletna naročnina ...	„ 20"—
Četrtletna naročnina . .	„ 10*—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku.
Uredništvo t Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 12. — Upravništvo i Ljubljana, Vodnikov trg št. 5/1. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.467.
V boj zoper draginjo!
Vsem, ki živite od dnevnih, tedenskih in mesečnih plač!
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1927. Mestnemu magistratu
v
Ljubljani.
I.
Državni nameščenci smo, 'kakor znano, skrajno slabo plačami. Naši prejemki me dosegajo miti eksistenčnega minima, v sle d česar je dolgotrajno pomanjkanje absolutno nevzdržljivoi Življenje drž. nameščenca p os staja človeka nevredno.
V boju proti draginji smoi izročeni na milost dn nemilost brezvestnim trgovcem in prodajalcem živi jenskih potrebščin, ki nas takorckoč pred očmi oblasti brez vsake prave kontrole in brez vsake kazni narav« nosit odirajo. Draginja raste v Ljubljani, ker ni nikogar, ki bi z železno roko napra* vil red in postavil navijalce cen pred sod» nika. Tržnega nadzornika imamo samoi na papirju, na trgu pa sc diktirajo cene in iz« kurišča jo ubogi konzumenti, kakor se Ikomu zljubi! Iz Vojvodine, Bosne, Dalmacije itd. se je na primer dovažalo in se še dovaža sadje in grozdje na trg po izredno nizkih cenah. Ne pusti pa se tega blaga na, drobno prodajati. Že lani (leta 1926.) je delal mest» ni magistrat d o,voznikom in konzumentom velike težave in škodo, ker magistrat ni do« volil proste prodaje na drobno in proste konkurence, s čimer bi se bilo doseglo po» ccnjenje živil. Omenjeni poljedelci iz Voj« vodi me, Bosne itd. smejo le prodajati blago na debelo, in sicer samo ljubljanskim bran» jevcem, ki pa, ne da bi imeli pri prevzemu blaga, sploh kako 'strošlke, cene neznosno navijajo! Ti ljudje so napravili mied seboj kartel proti konzumentom! Pripetilo se je lani, da je ljubljanski branjevec kupil grozdje od Vojvodinca na trgu po 4 Din kg, ga z ročnim vozičkom prepeljal na svojo stojnico in takoj nastavil ceno po 16 Din za kg! Tako se dela pri vseh življenskih potrebščinah — da ne omenimo tudi živine m manufakturnoga blaga, — Ikar j,e pri tiral o tako daleč, da je postala Ljubljana eno naj« dražjih mest v državi in to baš radi brez« brižnosti poklicanih funkcijonarjev!
Zahtevamo, da mestni magistrat talk oj napravi red. V ta namen predlagamo:
1.	Določi naj se takoj občinski sveto» valeč, ki je uradnik ali nameščenec mest» nega občinskega sveta, za pobijanje dragi» nje. 1 emu naj sc pridelita še 2 svetovalca, in sicer eden iz krogov ko n zu men tov in eden iz krogov trgovcev.
2.	Nastavi naj se drug tržni nadzornik, ki ima kvalifikacijo in je energičen dovolj, da bode držal red.
3.	Vsi dosedanji mestni stražniki naj Sc zamenjajo z energičnimi in vestnimi
4. Mostni magistrat naj na, podlagi an» "cte ugotovi, katere cene za življensko po» ‘rcbščine so za mesto Ljubljano primerne 1,1 naj razglasi te cene na primernem pro»
štoru. Uradnim potom določene cene naj bi bile tako z:a, konzumenta kot za proda» jalca pod kaznijo obvezne. Mestni organi bi morali strogo paziti, da ima vsak proda» jalcc pod kazensko sankcijo cene, vidno označene.
5. Mestni magistrat naj/ eventualno sam ustanovi konkurenčno prodajalno in s tem začne pobijati draginjo.
Državni nameščenci, ki smo do sedaj molče prenašali draginjo, bomo tudi sami strogo pazili, da bodo poklicani faktorji tudi dejansko upoštevali naše zahteve in da bodo v izvrševanju dolžnosti svoji na» logi kos. Pošten zaslužek naj ima vsak, toda izkoriščati in pleniti kar na, debelo, se ne damo!
Prosimo, mestni magistrat, da nas bla« go,vola o storjenih ukrepih obvestiti.
V Ljubljani, dno 17. sept. 1928.
II.
Že z vlogo z dne 13. oktobra 1927, št. 749/27, na katero še do danes nimamo re» šitve, smo stavili mestnemu magistratu go« tove predloge, kako, urediti razmere na ljubljanskem živilskem trgu, da bi prodaja živil ob prosti konkurenci ustvarila, zlasti za javne nameščence znosnejše prilike.
Predlagali smo med drugim tudi an« k eto, ki naj bi ugotovila cene, ki so za me« sto Ljubljano primerne ter tako za konzu» mente kot za prodajalce pod kaznijo ob» vezne.
Kakor smo doznali, Se je anketa na poziv velikega župana ljubljanske oblasti L br. 667 dne 10. pr. m. sicer vršila, vendar pa mestni magastrat ni smatral potrebno, da bi k anketi povabil tudi podpisano Zve» zo, ki šteje med svoji m članstvom najmanj 4000 državnih aktivnih in upokojenih na» meščencev, bivajočih v Ljubljani.
Veliki župan ljubljanske oblasti je po» zval naslovni magistrat, naj poišče primer» na pota za omiljen je draginje ter je in con» creto, navedel, da zasluži ljubljanski mesar pri srednjem volu 1405 Din, pri enem teletu pa ima ta mesar 567 Din čistega dobička.
Namesto, da bi anketa z energično ge» sto ukrenila vse potrebno v zmislu pred« logov, ki jih je bil z uvodoma citirano v!o» go prejel mestni magistrat od podpisane Zveze, je, baje podala velikemu župana ljubljanske oblasti sledečo izjavo: (Kakov je bilo priobčeno že v poslednjem »Našem Glasu«, ta, izjava ni bila odposlana velike« mu županu, pač pa se je razdelila med an» ketarje, to je med občinske svetnike, za» stopnike mesarjev, gostilničarjev, pekov itd., ki so bili vsi povabljeni. — Ured.)
»Trditev, da tudi mali fiksni namešče* nec danes gladuje v Ljubljani, je brez vsake podlage in v resnici živi I a h k o z el o dostojno, seveda, če vsak dan ne po: piva, kar je v Ljubljani stalna navada in neprestano ne dela več ali manj dragih izletov v okolico. Pravi vzrok, da poedinci
Poslanica drž. nameščencem.
Spoštovani drž. nameščencil
Vi vsi ste silno hedi na nas radi cene mesa in drugih ropot i j, ki jih rodi kupu: jete, tu mislim predvsem kusti. Ali veste kake dobrote vse vsebuje lepa kust? Ki: tajci daja kust skuhat pa desetkrat zraven ješprenček ali rajža. Vi drž. nameščenci pa tega niti enkrat nečete. Ali ni to od Vas vseh grdu in predrzna ušabnast? Kitajc de: setkrat, Kranjc nobenkrat. Vam borna že pokazal kanalije uradniško faulaste. Me: sarji smo pošten Ijde delama noč in dan, de vas futramo. Sicer pa vam dam jest en lep nasvet, da si kupite vsi uradniki namest hozentrogarjev pasove s katerim si boste poljubno stiskal Trebuhe pa vam še jest na bo treba. To bi biu najlepš način, da uženete mesarje in cene kustem kuker tud mesu. To je odguvar na napad v Naš Glas St. 27. let. X z dne 30. sept. 1928.
Drugič Vam bom postregu z bulšem blagam samu raskačte me pa buste že videl kaj sa mesari Pika
Zakaj pa se ne prtošte javnosti radi cen šnopcu likeru in vinu, ki ga tudi pijete rajši kuker mesari?
Pa o ceni portbiksa ste tud tih, ki ga nucate za navijanje brk. Mi mesari se pa raj brijema.
(Če bi hoteli dognati pisca tega pisma, ki ga je prejelo uredništvo, bi šli kar na policijo k daktiloskopu. Podpisali se oča niso, pač pa je na pismu več izvrstnih od: tiskov nežnih mesarskih prstov, ki pričajo, da so si ata med pisanjem morda vendarle sukali brke, ki so si jih bili na vse zgodaj zaostrili z lojem in s kolomazom.)
trdijo brez vsakega poznavanja tržnih prh lik o pretiranosti cen, leži v tem, da si ne znajo svoje dohodke pravilno urediti. Za pravilno Sledenje v celi Jugoslaviji manjka vsakega zmisla. V Ljubljani se misli, da mora vsak uradnik redno v gostilno, kjer se mnogo pije, da mora redno na drage izlete, kjer se ne štedi, d a mora voditi hišo preko svojih dohodkov, za živila si pa rezervira pre: mali del svojih prejemkov in misli, da ima pravico zahtevati od producenta, ki pri težkem delu riskira tudi svoj kapital, ki je vse, kar ima na svetu, da mu mora ta dati svoj pridelek za najnižjo ceno.«
Mi proti takšnim neutemeljenim insi» nuacijam, ki globoko žalijo vsakega ljub» Ijanskega javnega nameščenca, najodločneje protestiramo ter zahtevamo, da občinski svet ukaže urediti prilike na ljubljanskem živilskem trgu na način, ki bo omogočal življenje malemu človeku, ne da bi s tem upropastil producente ki si na račun ma» lega človeka in — kakor se zdi — ob mo» ralni podpori obrtne oblasti polnijo žepe.
Pni tej priliki fug otavi jamo,, da pred» n jači Ljubljana glede draginje živil vsem drugim mestom v državi in da se za isto najemnino, dobi enako, če ne 'boljše stano» vanje tudi v Beogradu, ki jo v I. razredu draginjskih doklad.
Draginja na ljubljanskem trgu narašča od dnei do dne, ne da bi kdo vsaj poskušal proti njej storiti! potrebne ukrepe. Res je, da je letos radi suše krompir slabo* obrodil’, da mi toliko fižola kakor druga leta in da so trpeli tudi drugi poljski pridelki. Še z daleka pa s tem dejstvom niso v skladu dnevne cene, ki jih prodajalci navijajo po mili volji.
Evo dokazov: Lani v avgustu se je pro* dajal kg krompirja po 1—V25 Din, kasneje in jeseni celo po 0'75 Din, letos pa je stal že v avgustu 2‘50 Din. Fižol v stročju se je lani prodajal od 5 Din za Ikg naprej in se je za najboljšo kvaliteto zahtevalo 5 Din, Ic= tos pa mu je bila poprečna cena 5 Din. Cene zelenjavi so vobče za 25 in deloma celo za 50% višje od lanskih.
Pretirano drago je v Ljubljani tudi sadje. Če primerjamo tukajšnje cene z oni* mi v Mariboru in v Zagrebu,. vidimo, da Maribor in Zagreb v padanju cen zelo vari* irata, d oči m je sadje pri nas konstantno naj dražje.	>
In med tem ko so vslcd dobre žitne letine čeme kruhu in mlevskim izdelkom v Zagrebu padle, sc pri nas nihče ne zmeni, da bi v tem oziru napravil remeduro.
Zato zahtevamo::
Občinski svet podvzemi v okviru ob* stoječih zakonov in uredb radi skorajšnje* ga omiljcnja draginje na ljubljanskem živil* «kem trgu takoj najenergičnejše ukrepe ter u važu j od podpisane Zveze z vlogo z dne 13. oktobra 1927, št. 749/27 stavljene pred* lege.
Občinski svet prosimo, da nam izda na nravkar citirano našo vlogo in na današnjo vlogo meritorno rešenje.
Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Za odbor: L. S.
Načelnik:	Tajnik:
Milan Paternoster s. r. Joža Bekš s. r.
(Slično vlogo je poslala »Zveza« velike* mu županu ljubljanske oblasti. Oblastnemu odboru ljubljanske oblasti. Udruženju ju* g oslov, narodnih železničarjev im brodarjev. Zvezi privatnih nameščencev, podzvezi tu in Zvezi organizacij mestnih uslužbencev ter upoKojencev tu).
K spomenici o draginji sadja iz leta 1927.
Zgornjiai spomenica razkriva prav in* tciesantno poglavje iz socialnega delovanja naše občine. Na eni strani vodi država, občina m nebroj humanitarnih društev boj zoper otroške bolezni, zoper jetiko, rabi* lido itd., dcco pošiljajo v zdravilišča, na morje in v gore, v šolskih poliklinikah jim preiskujejo telesca do zadnje žilice in ko* ščice — na drugi strani pa itrpc oblastva, da na ljubo, peščici branjevcev producent mora drago prodajati svoje sadne pridelke. Dokler bo kilogram češpelj veljal 5 do 6 dinarjev, grozdje in breskve pa toliko, da so povprečnemu nameščencu sploh nedo* scgljivc — toliko časa je mlačva prazne slame vse govorjenje o vrednosti in po* menu vitaminov in svežega sadja sploh za doraščajočoi mladino. Preskrbite širokim slojem sadje in zelenjavo po ceni, ki jo zmorejo, pa bo treba manj izdatkov za razne sirupe im za ribje olje, s katerim zdaj pitajo bledične otroke, ki so pa le preslabo in nepravilno hranjeni. Prepoved banaškim in bosanskim itrgovcem s sadjem in sočiv» jem, da ne smejo po nizkih cenah prodajati svojega blaga, je nesocialna in za zdravje konsumentov opasna, povrhu. vsega pa či* sto nepostavna in znači pristransko favo*
nziranje peščice branjevcev v nedogledno škodo — ogromne večine prebivalstva.
*
Morda se bo državnim nameščencem izven Ljubljane, zdelo odveč, da jim nudi* mo toliko gradiva iz boja zoper draginjo v Ljubljani. Pa ni odveč! Po Ljubljani sc zgleduje pokrajina in za svojo opravičbo navaja ljubljanske primere. Torej: Za nas vse gre, zato vsi skup!
KOŠAČAN:
Razmišljanje o materijalnem stanju uradništva.
O tem se je zapisala že marsikatera beseda, stvarno prepričajoča, ali ostro ži* gosajoča. Ali naj umolknemo? Ne smemo. Govorimo in pišimo /tedaj, da se stvar ne pozabi.
S trojnega pogleda hočem razmotrivati gorenjo snov: a) Vzroki, b) posledice našega oednega stanja, c) odpomoč proti temu.
K a). Vzroki našega nadvse slabega materijalnega stanja se dajo obeležiti v na* slednjih stavkih: 1. Naši prejiemki so ne* zadostni že od prevrata sem; 2. pravice na* šega stanu še niso ustaljene, marveč se iste navzlic obstoječemu uradniškemu zakonu samovoljno izpreminjajo im krčijo po fi* naučnih -zakonih ;in ministrskih uredbah; 3. uradniški prejemki miso .enaki v vseh po* krajinah, marveč dovoljujejo vsakoletni drž. proračuni posebne nagrade osobju glavne kontrole, arž. sveta, politični upnavi v južni Srbiji itd., 4. živimo v razdrapanih državnih in finančnih razmerah.
Vse to so znane stvari in ni treba iz* gubijati mnogo besedi. Mesečni prejemki prečamskega uradništva znašajo do 1000, 2000 in 3000 Din (bele vrane so oni, ki prc* jemajo več). Ker pa je dokazano, da potre« buje družina brez otrok vsaj 2500, z enim in dvema otrokoma 3200—3700, s tremi in štirimi otroci 4200—5000 Din mesečno, si moremo predstavljati, kako beraško, pasje življenje žive državni nameščenci že vsa ta leta. Življenje upokojencev pa sploh ni živ* ljenje ljudi.
Pri vsem tem se nam mrcvarijo in od* vzemajo že zakonito zajamčene pravice, nalaga vedno večji davek in drugi kakor z neba sklateni odtegljaji. Ali maj spominja« mo., kako so nam odtegovali prispevke za poplavljcnce (100 Din mesečno) in to naj* prej provizorično, potem pa definitivno v prid — državni blagajni! Opetovano so bile naše draginjske doklade v nevarnosti, da se še bolj okrnejo. Le z na j večji m naporom smo to preprečili.
Naša uradniška pragmatika mam je pri* nesla razen dobrih strani tudi marsikaj sla« bega, krivičnega in nejasnega. In zdaj de* lajo z lepimi dnevnicami (hic Rhodus) po* stavljene komisije že 5 dolgih čiških lot nai tem, da izdelajo ob predlogih uradniških organizacij nov, zadovoljiv činov n iški za« k on in boljšo, pravičnejšo razvrstitveno uredbo. Zaman čakaimoi in/ čakamo. Ni osnutka, še manj pa spričo -nebrižnosti na» šib vlad zakona.
Kar sc da enemu več, ne rečem ravno preveč — glej razne speoijialne doklade — toliko manj ostane za nameščence ostalih resorov in pokrajin. Vse državno uradni» štvo naj bi prejemalo enake, seveda za» dostne prejemke, diferencirane le poi k a* tcgorijah in skupinah. Izjemo bi bila morda delati k pri prometnem uradništvu. S tega stališča tudi niso upravičene posebne do» klade sodnikom, ako- jih istočasno/ ne tuži* vajo nameščenci drugih upravnih panog s fakultetno izobrazbo. Delo in odgovornost je povsod, potreba nedvisnosti tudi.

se neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
^Schicht
Terpentins
Kot začetni državi se nam je boriti z nebroj naravnimi 'težavami, še več pa smo si jih ustvarili sami z brezplodnim, brez* mejnim politiziranjem, večnimli ministrski* mi krizami in partizanstvom. Zato pa je naše narodno, in državno gospodarstvo na tleh in raste pasivnost naše trgovske biilan» ce (v I. polletju 1928. smo pasivni za 1132 milijonov Dim). Spričo ponavljajoče sc go» spodiarske in finančne krize /tudi noče vlada imeti sredstev za izboljšanje našega gmot* nega stanja, nasprotno prejemki se nam zmanjšujejo, dasi traja draginja naprej. Izplačati nam noče država niti tistih bor« nih, že davno zapadlih razlik na prejemkih od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. In ta častni njen dolg znaša le 250—300 milijonov dinarjev.
K b). Posledice našega mizernicga gmot» nega položaja so uničujoče. Uradnik, strt po večnih skrbeh za obstanek, je zašel v odvisnost od gospodarsko boljše situiranih krogov (trgovcev, obrtnikov), izgubil je po« trebno zamozavest. Njegov nastop kot predstavnik državne oblasti je postal nego* tov, labilen. Tako tvori danes državno urad* ni štvo pravi duševni in itelesni pnojetari» jat. In v takih proletarcih naj gleda ljud« stvo zastopnika države, zastopnika avto« ritet!
Včasih je uradnik! prednjačil v javnem, družabnem in društvenem življenju; danes se stiska zadolžen in ponižan v svojem bornem stanovanju in si ne upa ven, v svet, v. prirodo, na prireditve. Ako ho tra» jalo današnje stanje še nekaj časa, bo mo» ral izstopiti uradnik iz vseh društev, ker nie bo zmagoval več članarine, ali pa postati tudi v severnih krajih oferaš in zaradaš.
Kdor ni živel sam življenje uradnika z gori označenimi prejemki, ta ne pozna večno grizočega črva sramu in najhujŠ® ozlovoljnosti, ko nedostaje dan za dnevom, mesec za mesecem denarja za najpotreb«
Naročite „NAŠ GLAS“, ki je glasnik 9.000 organiziranih državnih nameščencev! Zadošča dopisnica na upravo, Vodnikov trg štev 5.________
nejše stvari, za družino kot celoto, za šolo posedajočo deco posebej.
K c). Za odpomoč smo se obračali na državo' s predstavkami,i resolucijami in prošnjami. Zaman je bilo in najbrže S, bo. Skoro smo izgubili vero, mi, ki smo toliko hrepeneli po naši državi. Preveč jei pri nas balkanstva, preveč intrig. Zato pa je c ve« telo ali še cvete ob pripregi politične upra= ve tam dolu pantizanstvo, demagogija im iz= rahljanje javnega, državnega denarja. Letno sta šli 1—2 milijardi po zlu (na; provizijah, umetnih dnevnicah, sploh korupcijji). Kaj bi se dalo s tem denarjem napraviti! I nam bi se mogli prejemki povečati.
Postaviti se nam bo treba na lastne noge, gospodarsko ijn politično^ Strnimo svoje zastopnike v okviru drugih strank, kreditne in stavbne zadruge, predvsem pa sl izberimo pri prihodnjih skupščinskih vo= litvah lastno politično delegacijo ali vsaj svoje zastopnike v okviru drugih strank, pa bodete videli, da se bo pela takoj druga pesem.
Obenem apeliramo tudi na naše gospo* darske kroge, da mas v naših težnjah pod* pirajo. To bo’ tudi njim v prid! Saj se more narodno gospodarstvo redno lin uspešno razvijati le ob dobri, pošteni upravi, ne pa ob proletarizirani in korumpirani.
Iz sejnih zapiskov.
(Konec.)
Okrožna skupina državnih nameščencev v Mariboru nam poroča z dopisom z dne 14. VII. t. 1., da se je obvezala prispevati za uradniški dom v Ljubljani znesek Din 1000, ki pa ga bo nakazala šele tedaj, ko se bo pričelo z gradnjo. Sklep te okrožne skupine se vzame sicer hvaležno na znanje, vendar pa sklene, da je prositi okrož« no skupino, naj prispevek že radi evidenciranja, koliko ima Zveza razpoložljivega denarja, takoj p re od k a že.
Poročilo tajnikovo.
Zveza je 20. junija t. -I. izdala na vse pri njej včlanjene organizacije okrožnico, v kateri prosi, naj sc ji do določenega roka javi stanje članstva teh organizacij z dne 1. julija t. J. Stvar je treba urediti čim najhitreje, ker bomo morali do prihodnjega občnega zbora naložiti točen članski kataster. Organizacije se žal doslej še niso odzvale tej okrožnici, v sle d česar prosi tajnik na vroče odbornike za posredovanje.
Istotako je Zveza z okrožnico z dne 28. VI. t. 1. pozvala vse organizacije, naj v svojem delo* krogu p od vzamejo vse korake, da bo njeno g/a* silo »Naš Glas« zadostno tako v materijalnem kot v moralnem oziru fundirano. V ta namen je priložila tudi točen statistični izkaz vseh sedanjih naročnikov, razčlenjenih po upravnih strokah. Ve* liki župan ljubljanske oblasti je Zvezi poslal do* pis z dne 8. junija t. 1. kot odgovor na našo pred* stavko z dne 18. V. glede represalij državnega nameščenstva radi udejstvovanja v stanovskih ort ganizacijah. Ta dopis smo intimirali v prepisu dne 16. junija t. 1. UJU, poverjeništvo Ljubljana.
Radi vmešavanja slovenskega političnega ča* sopisja v udejstvovanje organizacij oziroma radi opredelitve stališča gotove stranke napram držav* nemu nameščenstvu, je Zveza objavila v »Našem Glasu« poziv vsem slovenskim državnim name* ščenccm z tihe 3. VIL, v katerem je njeno stali» šče napram političnim strankam točno raztol* mačeno.
Na naš cirkular za oddajo mnenja o izpre* tnembi uredbe glede povračila potnih stroškov državnih nameščencev, se je doslej odzvalo raz* m erom a le malo organizacij. Ker ni na razpolago dovolj časa za urgence, se sklene, da je izročiti zbrano gradivo g. dr. Stegenšku s prošnjo, da ga prouči ter na eni prihodnjih odborovih sej stavi konkreten predlog.
Poročilo tajnikovo vzame odbor na znanje.
Blagajnikovo poročilo se vzame odobruje na znanje.
Blagajnik Rus sporoči prošnjo g. Velikonje, naj bi Zveza odobrila tehniku, ki je pod vod» stvom prof. Pečnika izdelal načrt za »Uradniški dom« enkratno nagrado Din 1000. Izplačilo na* grade se soglasno odobri.
Blagajnik končno prosi vse odbornike, naj posredujejo pri svojih organizacijah, da bi mu pošiljale o plačani članarini tudi mesečne obra* črnic po formularju, ki jih je Zveza dostavila vsem organizacijam s svojo okrožnico z dne 20. VI. t. L št. 536/28.
Na vprašanja gg. Svetka radi ponovnih prh jav, ki jih računovodstvo finančne delegacije za* hteva od upokojencev radi nadaljnjega likvidiran nja draginjskih doklad in g. Stavca radi postav: Ijanja nekaterih služiteljev na mesta dnevničam jev, da načelnik g. Paternoster potrebna pojasnila.
G. Kalašič izroči kot zastopnik sekcije Sa* veza fin. kontrole radi napredovanja na mesta uradnikov pismeno predstavko, ki jo bo Zveza s primernim spremnim pismom predložila Glavnemu Savezu in Generalni Direkciji Poreza.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. R E I C H.
Še o boju zoper draginjo.
Prejeli smo in priobčujemo sle* de če j ,a v n o vprašanje:
V poročilu ljubljanskega mestnega tržnega nadzorstva stoji med ostalimi trditvami tudi ta*le: »Trditev, da tudi mali fiksni nameščenec danes gladuje v Ljubljani, je brez vsake podlage, in v resnici živi lahko zelo dostojno, itd.«
Notorično je, da znaša povprečna plača dr* žavnega nameščenca približno Din 1500—1I8OO na mesec, v premnogih slučajih jih niti ne dosega. Višje dohodke imajo le redki drž. uslužbenci z velikim številom službenih let in številno dni* žino.
Kako se je torej moglo tržno nadzorstvo ljubljanskega magistrata povspeti do te, milo re* čeno, naivno*groteskne trditve. Morda iz lastne izkušnje? Nas, državne nameščence bi zelo za ni* malo, kakšno plačo prejema avtor tega poročila sam, da tako pogumno trdi, da »lahko živi zelo dostojno.« Morda ima celo prav — za svojo osebo vsaj.
Zgodovinska reminiscenca. Imenitni zgodo* vinar Vrhovec piše v zgodovini ljubljanskih me* ščanov, da so mestne gosposke v minulih stolet* jih vedno budno čuvale meščana, to je: po veliki večini konzumenta. Peke, ki so pekli premajhne in prelahke hlebce, so v košu javno potapljali v mrzlo Ljubljanico. Tudi drugim obrtnikom so predpisovali mestni očetje pravične cene in vsa* ko prekoračenje strogo kaznovali. Vidimo torej, da so davni naši predniki pravilno razumeli svojo važno socialno nalogo: biti varuhi in brantelji gospodarsko šibkejšega sloja konzumentov, sto* ječ na stališču, da se producent lahko uspešno sam ščiti. — Žalostna je slika, če pogledamo, kako v naših prosvitljenih časih mestni magistrat (po svojem tržnem nadzorstvu) naravnost ginljivo (še krokodilu bi se solze udrle od samega so* čutja; op. stavca). brani pred požrešnimi konzu* m en ti ubogega producenta, ki »riskira svoj kapital, ki je vse, kar ima na svetu...« — Pri tem člo* vek ne ve ali naj so jezi nad to uradno pristra* nostjo, ali naj sc smeje neprostovoljnemu hu* morju, ki ga vsebuje poročilo.
Zakaj tako delajo z nami!
Ljudje s stalno plačo, pa naj bodo to dr* žavni uradniki, privatni nameščenci ali delavci vseh vrst in kategorij, tvorijo ogromno večino prebivalstva v izrazito »pijomtarski« Ljubljani. Kako potemtakem, da nimajo na magistratu nobe* nega vpliva, da se zanje na rotovžu živ krst ne zavzame, da jih baš nasprotno mestno tržno nad* zorstvo še javno obklada z žalitvami in pavšal* ni mi podtikanji zapravljivosti in neozdravljivega pijanstva? In kako to, da ima v razmerju z njimi prav maloštevilni stan mesarjev, pekov in drugih
producentov, ki jim je »njihov kapital vse, kar imajo na svetu...«, tako vnete zagovornike v magistratski gosposki?
Državni uradnik, zasebni nameščenec in tu* di delavec je še vedno tako naiven, da misli, da se »visoka« politika, kakor na pr. na 1 j ubij. ma* gistratu vodi po izvestnih svetovnih nazorih in nekih vzvišenih idealnih načelih. Zato mimo spre* jema batine in ob volitvah vrže spet krogljico v skrinjico stranke, ki ga za plačilo potem pusti na cedilu. Producenti, ki »imajo pa samo svoj kapital na svetu«, so pametnejši. Kaj prepričanje, kaj načela! »Če mi daš, ti dam ...«, to je njihov poslovni princip tudi v politiki —• in kot kaže se dobro obnaša.
„Uradni ton.“
Ton, v katerem govori o upravičenih zahte* vah fiksnih nameščencev poročilo tržnega nad* rorstva, ki je končno vendar le urad, je čisto poseben. Tako se morda govori v zakotnih go* stilniških družbah, pa tudi tam le med manj oli* kanimi ljudmi. Da bi se pa iz službenega polo: žaja širila naravnost sramotilna in pavšalna obre* kovanja vsega stanu javnih in zasebnih name* ščeneev, tega doslej še nismo doživeli. Ne le, da se za nas ne stori nič na magistratu, zdaj nas bodo pričeli menda še javno psovati. Misli* mo, da državno uslužbenstvo vsaj takega ravna* nja ne bo mirno prenašalo. Zato čaka predvsem, kaj bo občinski svet in župan ukrenil napram avtorju famoznega poročila. Mislimo, da bi ga bilo v prvi vrsti opomniti na predpise »Bon tona«, potem pa na to, da dopisi slične vsebine v za* sebnem življenju pomenijo kaznivo žalitev časti.
Stari zgledi naj uč61
Vsem nam je še v spominu boj, ki ga je davno pred vojno ljubljanski magistrat bojeval z mlekaricami, ki so prodajale vodeno in posneto mleko za pretirane cene. Celo lastno mlekarno so ustanovili tedanji mestni očetje in prav na rotovžu samem so prodajali mleko na drobno odjemalcem. Uspeh te energične akcije je bil: mleko se je pocenilo in pridobilo v kvaliteti. — Spominjamo sc še, da je občina tudi prodajo mesa organizirala v lastni režiji.
Če je šlo vse to prej, zakaj ne bi šlo tudi dandanes, ko so živi jenske razmere stalnih na* meščencev neznosne in že nečloveške? Mar da« našnji občinski svetovalci nimajo več socialnega zmisla in čuvstva? Stari zgledi naj uče!
Nekaj je le pomagalo ...
Magistrat že sklicuje ankete in komisije, ki nadzirajo klanje volov in peko kruha. Zanimivo pa je, da so pri komisiji, ki je ugotovila, da mesarji tako rekoč sploh nič ne zaslužijo, bili navzoči zastopniki raznih oblasti in — mesarjev, zastopnika konzumentov (oz. zastopnika fiksno plačanih javnih in zasebnih nameščencev) pa ni bilo. Mar so ga povabili in se vabilu ni odzval? —. In če upoštevamo, da je 'bila »slučajno« na dan komisije cena volov nenavadno visoka (po »Slov. Narodu«), ni čuda, če je pri teh silnih »režijskih stroških« prišlo na dan, da vesoljni mesarski stan živi pravzaprav od samih izgub ... »Aber die Menge macht’« ...«
Vestnik.
Zveza državnih nameščencev za Slovenijo
ima svojo pisarno v Frančiškanski ulici št. 6, I (desno).
Informacije se dajejo ob ponedelj* kih, sredah in petkih od 5. do 6. ure po* poldne, sicer uradne ure za interno po» slovanje razen sobot, nedelj in prazni* kov dnevno od 5. do 7. ure popoldne. — Tajništvo.
Ponovno opozarjamo gg. naročnike na opo* zorilo v zadnji številki, kjer smo vsem, ki nimajo naročnine poravnane do konca tek. leta, ozna» čili svoto, ki je za ta čas na dolgu, in jih nujno prosimo, da nam jo nemudoma nakažejo.
Posebno pa opozarjamo zadnjič vse one gg-zamudnike, ki smo jih opomnili na plačilo za: ostankov koncem julija po položnici, koncem av; gusta pa pismeno, da svoj častni dolg nemudoma poravnajo, ker jim moramo sicer list ustaviti in zaostanek iztirjati drugim potom. Nihče naj ne misli, da je z vrnitvijo lista in golo opazko »se no sprejme več« že zapadla naročnina tudi po: ravnana. Uprava ima nalog iztirjati vse zaostanke in bo to tudi storila. Prosimo torej vljudno vse prizadete, da to vpoštevajo in nam prihranijo delo, sebi pa sitnosti.	Uprava.
»Znanci.« »Mladika«, revija za oktober 1928, ki jo urejuje F. S. Finžgar, piše o knjigi med drugim: — To so res znanci, nič tujega, nič ne« navadnega. Črtice o njih so resnične, žive, vsak dan jih doživljamo, vsak dan se srečavamo s temi znanci. Avtor jih riše z mirno, veščo roko; jezik je navaden, tekoč, tak, kakršnega govos rimo z znanci. Mirno prebereš knjigo in si zado= voljen z njo. Nekatere črtice, kakor: »Sovraži
nik«, »Hleb«, »Oče in sinovi« ,te zadenejo v živo. Vse pa prekaša »Zobovje«, ki je mogočna zg ra ds ba svoje vrste.«
To številko »N. gl.« smo pustili natisniti v večji nakladi, da pokažemo širši, osobito ljub« Ijanski publiki na trgu, kje naj išče zavetja. Našega konzumenta ščiti edino le »Zveza drž. nameščencev«!
Ne za reklamo, ampak spontano .smo si dali uradniki duška nad draginjo v Ljubljani, zato smo napisali uvodnik v »Naš. Glasu« od 30. pro« šlega meseca. Efekt članka je bil izreden; ljudje so se pulili za list, ki je romal iz roke v roko. Še ata tam za Ljubljanico so ga zahtevali, zato so nam poslali ono znamenito »poslanico«, ki jo priobčujemo na prvi strani, v tretjem stolpcu z drobnimi črkami. Kar preberite ta imenitni poduk, pa boste pritrdili, da smo zadeli v črno.
Zanimiva statistika. Zanimiva je ugotovitev iz mesteca s 500 državnimi nameščenci, koliko je teh »srečnih« ljudi, ki »dobe penzijo«, doseglo
penzijo in kako so jo uživali. Izkazalo se je, da ni v tem mestecu M. (v Avstriji) od vseh izločenih nameščencev 53, t. j. 36 odstotkov doseglo pen« zije, ker so prej umrli. Od 95 uradnikov, ki so dosegli pokojnino, je umrlo 23, to je ena četrtina pred potekom treh let po upokojitvi. Po 17. od 148. upokojenih ali umrlih nameščencev ni pla» čala država nobenih vdovnin ali sirotnin. Stati« stični pregled velja za 20 letno razdobje.
Kadar gre za naš interes, nas ne pozna nihče, kadar pa gre za interes drugih, se nam vsi obešajo za suknje in hočejo biti naši naj« boljši in že stari prijatelji.
Naš podlistek. V tej številki je zaradi nuj« nega in važnega gradiva odpadel podlistek (v na« daijevanju), kar naj nam naročniki blagohotno oproste. Ur.
V stoletju živčnih bolezni je treba imeti jeTdene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker je obenem tudi redilna.
Pletilne stroje in potrebščine, strokovni pouk, aparate za vzorčno pletenje na navadnem stroju, novost, nudi
ß. KOS * Ljubljana
ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 5
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago. Najnižje cene. Modna trgovina za dame in gospode
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
LJUBLJANA
Mestni trg 18,19
CVETLIČARNA pod TRANČO
ANTON BAJEC
LJUBLJANA
Vrtnarija: Tržaška cesta 34
TELEFON INTERÜRBAN 32-22
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
r
]
FRANCDOUNAR i
PARNA PEKARNA
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11 —====— POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga ■ modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. ==
PARNA PEKARNA
= JEAN SCHREY NASL. =
JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO

L. Mikuš
Ljubljana, Mastni trn 15
priporoča svojo zalogo
telita tei spielili palit
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Razširjajte „NAŠ GLAS“
mm
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
J. Trpin, Maribor
Glavni trg št. 17.

Najboljši
Šivalni stroji in kolesa znamke GRm in ADLER
ter švicarski pletilni stroji JUBIED* za rodbino, obrt in industrijo
1 Josipa Peletota
LIUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
I
'4
ipi
M
Sever & Kom p., Ljubljana
Semena, poljski in gozdni pridelki
Veletrgovina
Ä. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke.   Raznovrstno rudninsko vodo.
mr. Bahovec
pg
PLANINKA
■su««*
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri ateriosklerozi. — »PLANINKA" ČAJ je pristen v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca
Lekarna BAHOVEC, Ljubljana
Kongresni trg
(Dobi se v vseh lekarnah.)
Restavracija
„PRI NACETU“
Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3
priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač in hrane.
Novo otvorjena špecerijska in delikatesna trgovina
MOTOM BOGOMIR
LJUBLJANA, VODNIKOV TRG 5
se priporoča cenjenemu občinstvu za obilen obisk.
C. J. Hamann
Uubllana
Vam nudi najsoBidneiši vir nakupa perila, opreme nevest* novorojenčkovi perja in modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih de!.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Anton Adamič. — Za Učiteljsko tiskarno Francö Štrukelj. Vsi v Ljubljani.