Okraj in dežela.
Ve5 občin ?knp jednega okraja iiuajo svojo višjo gosposko, ki se ime-nnje okrajno poglavarstvo. Tii dobivajo občinski predniki vodila ia n-kaze, kar zadeva njihovo obHno; tndi se tii obravnavajo pritožbe posamcznih srenjčanov in sploh yse, kar se tiče jaraega reda in inint v obCinah in pri posami-zuih osebah. Tii se nabirajo vojaki, fuje se nad obrtnijo in sploh, da se postave spoStujejo in izpolnujejo. Tu se snidejo volilci, da volijo svoje za-stopovalce t deželni zbor. Pri vsakem okraji je posebnu šolska oblastnija, ki se imemije okrajni šolski bvM, kateri skrbi za korist Ijudskih šol v svojera okraji.
V  vsakem oktaji je tndi okrajna sodnija, katera določuje  vo sTojem in tujem", kjer se poseBtva vknjižujejo, pogodbe zavarujejo, dcdšine oskrbljujejo in kazenske postave izvršujejo.
Zraven teh okrajnib oljlastuij je t yaakem okraji tudi dartarija, kjer se iz vaega okraja davki plaeujejo.
Več okrajev pod jedao višjo gosposko in sploh jeden kos zemlje, v ka~ terem jeden narod prebiva, je dežela. V vaakej deželi je uajvišja gosposka ilef.elna p!»da ia v Solskih rečeh deželni Soiski svžt. Deželoa vlada je navadno v glavneru mestu dežele. Nad okrajnimi Bodnijami je višja de* žolna sodnija.
Najvišja gosposka vseh oblastnij je v stolnem mestu minister> stvo in za sodnijske zadeve je višja zborna sodnija. Vsak ima pravico, da se lebko pritoži pri višjej oblastniji, ako mn aizja go&po9ka ne zadoatuje. Vigja oblastnija dofcKno stvar Tnoriž preiskoje in potrdi doloebo prve gosposke, ali jo pa zavrže.
V  vsakej deželi je deželni zbor, kjer zbornjejo poslanci,  ki ao jih posa-mezna meata in okraji izvolili in v zbor poslali, da se posvetujejo in sklepajo o Tsem,  kar je v korist in blagor dežele.  Sklepe deželuih zborov, da posta-nejo postava, potrjnje cesar.