Okraj in dežela. Ve5 občin ?knp jednega okraja iiuajo svojo višjo gosposko, ki se ime-nnje okrajno poglavarstvo. Tii dobivajo občinski predniki vodila ia n-kaze, kar zadeva njihovo obHno; tndi se tii obravnavajo pritožbe posamcznih srenjčanov in sploh yse, kar se tiče jaraega reda in inint v obCinah in pri posami-zuih osebah. Tii se nabirajo vojaki, fuje se nad obrtnijo in sploh, da se postave spoStujejo in izpolnujejo. Tu se snidejo volilci, da volijo svoje za-stopovalce t deželni zbor. Pri vsakem okraji je posebnu šolska oblastnija, ki se imemije okrajni šolski bvM, kateri skrbi za korist Ijudskih šol v svojera okraji. V vsakem oktaji je tndi okrajna sodnija, katera določuje vo sTojem in tujem", kjer se poseBtva vknjižujejo, pogodbe zavarujejo, dcdšine oskrbljujejo in kazenske postave izvršujejo. Zraven teh okrajnib oljlastuij je t yaakem okraji tudi dartarija, kjer se iz vaega okraja davki plaeujejo. Več okrajev pod jedao višjo gosposko in sploh jeden kos zemlje, v ka~ terem jeden narod prebiva, je dežela. V vaakej deželi je uajvišja gosposka ilef.elna p!»da ia v Solskih rečeh deželni Soiski svžt. Deželoa vlada je navadno v glavneru mestu dežele. Nad okrajnimi Bodnijami je višja de* žolna sodnija. Najvišja gosposka vseh oblastnij je v stolnem mestu minister> stvo in za sodnijske zadeve je višja zborna sodnija. Vsak ima pravico, da se lebko pritoži pri višjej oblastniji, ako mn aizja go&po9ka ne zadoatuje. Vigja oblastnija dofcKno stvar Tnoriž preiskoje in potrdi doloebo prve gosposke, ali jo pa zavrže. V vsakej deželi je deželni zbor, kjer zbornjejo poslanci, ki ao jih posa-mezna meata in okraji izvolili in v zbor poslali, da se posvetujejo in sklepajo o Tsem, kar je v korist in blagor dežele. Sklepe deželuih zborov, da posta-nejo postava, potrjnje cesar.