NASLOV Boj mnenj s pozicij argumentov stran 6 Leto XXXIV Št.11 Murska Sobota. 25. marca 1982 CENA 10 DIN VESTNIK Ob pravem času prave teme V torek je delegacija skupščine SR Slovenije, ki joje vodil Milan Kučan, prispela na dvodnevni obisk v Železno županijo na Madžarskem. V delegaciji so pred-anica zbora občin republiške skupščine Silva Jereb, od ^nunskih skupščinskih delegatov pa Geza Bačič, Karel Suklc m Sandor Varga. sedp?loY.enska skupščinska delegacija je po sprejemu na tek^iU županijske domovinske ljudske fronte obiskala — tuno podjetje. Lateks v Szombathelyu, ter se v torek popoldne sestala s poslanci iz Železne županije v madžarskem parlamentu. Na tem pogovoru na sedežu žu-panijskega izvršnega sveta sta sodelovala tudi predsednik županijskega izvršnega sveta dr. Zoltan Bors in prvi sekretar županijskega komiteja MSDP Miklos Horvat. V sredo je _ naša delegacija po obisku Koszega in Buka prispela v Števanovce v Porabju, kjer so se srečali s predstavniki porabskih Slovencev. Marjan Dora Foto: Kaczmarszki Zoltan jvezna štafeta prenoči v Ljutomeru V tem štiriletnem obdobju smo bili priče idejni, organizacijski in kadrovski krepitvi Zveze komunistov v Pomurju. Najbolj nazorno se to kaže v številnih rezultatih na področjih boljšega gospodarjenja, izvajanja stabilizacijskih nalog, prizadevanj za hitrejši gospodarski razvoj in vsestranski napredek te manj razvite pokrajine, v skupnih akcijah za vzajemno in solidarno reševanje zdravstva, šolstva in otroškega varstva, v množičnejšem delovanju komunistov znotraj drugih družbenopolitičnih organizacij in delegacijah, kakor tudi na drugih področjih dela in življenja. Komunisti so bili sposobni razčiščevati in spreminjati razmere v določenih delovnih okoljih, denimo v Gorenje-Varstroju v Lendavi, Mesni industriji v Murski Soboti, Opekami in Gorenje-Elradu v Gornji Radgoni, nekaterih krajevnih skupnostih in še marsikje drugje. V spreminjanje razmer pa se je tvorno vključeval medobčinski svet ZKS za Pomurje kot skupna oblika in metoda dela občinskih konferenc ZKS in centralnega komiteja ZKS. Skozi to in siceršnje delovanje pomurskih komunistov se kaže, da je Zveza komunistov znala ob pravem času dati prave teme na dnevne rede. Da se je skratka — po besedah Franceta Popita, predsednika slovenskih komunistov — znala identificirati z interesi delovnih ljudi. Bile so to osrednje ugotovitve na razširjeni seji medobčinskega sveta ZKS za Pomurje minulo sredo v Lendavi, ki se je je udeležil tudi France Popit. Iztočnica za razpravo so bila poročila o obiskih delovnih skupin CK ZKS — leta 1979 občin Murska Sobota in Lendava in lani občin Gornja Radgona in Ljutomer — in o delovanju medobčinskega sveta ZKS za Pomurje v obdobju' med kongresoma. Hkrati je tekla bčse- da o nekaterih najaktualnejših nalogah komunistov v tem in prihodnjem obdobju. V razpravi so bila še posebej izpostavljena najbolj žgoča vprašanja, ki zadevajo trenutne razmere in prihodnji razvoj pomurskega gospodarstva. Gre predvsem za iskanje poti, kako sanirati izgube v lendavski Ina-JVafti in soboški Mesni industriji, ki sta že nekaj let v težkem ekonomskem položaju, za tesnejše povezovanje gospodarstva znotraj regije in sovlaganja v nove perspektivne programe ob sodelovanju organizacij združenega dela iz razvitejših regij, kjer imamo že nekaj dobrih izkušenj, in nadaljnji razmah kmetijstva s ciljem na večji proizvodnji hrane. t V razpravo se je nekajkrat vključil France Popit, ki je zlasti poudaril, da gre za izredno pomembna vprašanja, katerih rešitve pa ne bodo vedno preproste. Vendar pri njihovem iskanju ne bi smeli kloniti pod pritiskom posameznikov, češ da bi nesamo upravne poti prej pripeljale do rešitev. To bi nam kvečjemu znalo probleme le še bolj zavozlati. Graditi moramo na bistvenem, to pa je, da je delavec tisti, ki odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Danes ima namreč še vse premalo vpliva na odločitev v razširjeni reprodukciji, kar se najočitneje kaže v dejstvu, da ne uspevamo . zajeziti prekomerne investicijske porabe. V nadaljevanju je France Popit posebej opozoril na pomen, smelejšega uveljavljanja znanosti in raziskovalnega dela, naloge na področju izvozno-uvozne dejavnosti, tržišča in cen in naglasil, da je za Pomurje strateškega pomena področje kmetijstva, v katerega naj bi v prihodnje več vlagala celotna družbena skupnost. B. Žunec Makedoniji, bo prispela v Pomurje v petek, 23. aprila. Podobno kot drugje, bomo tudi v naši regiji na veličasten način pričakali letošnje nosilce v štafetne palice. Prvi jih bodo lahko pozdravili v ljutomerski občini, saj bodo mladinke in mladinci prevzeli štafetno palico od svojih vrstnikov iz ormoške občine 23. aprila ob 18.50 v Že- Zvezna štafeta mladosti, simbol privrženosti Titovi poti ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, ki je pred dnevi krenila na pot iz Prilepa v SR največ bančnih SREDSTEV ZA KMETIJSTVO Čeprav se je Ljubljanska banka — Temeljna pomurska banka lani neprestano ukvarjala s problemom nelikvidnosti, so uspešno reševali vse težave pri zagotavljanju sredstev za osebne dohodke organizacij združenega dela (članic), pospeševanje izvoza in druge naloge. To ugotovitev so med drugim sprejeli na ponedeljkovem zboru banke, ki je bil v Murski Soboti, ko so obravnavali poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana Temeljne pomurske banke v letu 1981 Kakšna je bila torej poslovna Politika banke? Predvsem je usmerjala svoja sredstva za vlaganja v primarno kmetijsko proizvodnjo v družbenem sektorju (nakup zemlje in kmetijske tnehanizacije, melioracije, obnova vinogradov) in za programe, ki povečujejo izvoz ter imajo pozitiven devizni učinek. Tako so odobrili 36 kreditnih zahtevkov oziroma okrog 488 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo 42 odstotkov sredstev predračunske vrednosti vseh naložb. Nove naložbe so oziroma bodo imele naslednje učinke: povečanje celotnega prihodka za skoraj 770 milijonov dinarjev, povečanje izvoza za okrog 190 milijonov dinarjev, števila zaposlenih za 438 delavcev, povečanje kmetijskih površin v družbenem sektorju za 783 hektarjev z melioracijami in za 655 ha z odkupom zemlje, v zasebnem sektorju pa z melioracijami za 554 hektarjev ter povečanje vinogradniških površin za okrog 60 hektarjev. Do kakšnega bistvenega povečanja sredstev članic Temeljne pomurske banke ni prišlo, z izje-•mo zavarovalnice Triglav, kar pomeni, da pomurske organiza- cije združenega dela (članice banke) v večini primerov še vedno nimajo kvalitetnih sredstev, ki bi jih lahko dolgoročno vezale. Zanimivo pa je, da so se precej povečala sredstva občanov, ki predstavljajo že 32 odstotkov v ’ strukturi celotnih sredstev banke. Med številnimi nalogami, ki si jih je Temeljna pomurska banka zadala za letos, pa velja še posebej omeniti usmeritev, da bodo prednostno usmerjali sredstva za kreditiranje izvoza opreme in investicijskih, del v tujini, za sovlaganje pri naložbah, ki temeljijo na povezovanju OZD in več republik, za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo in za modernizacijo ter novogradnje takšnih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo povečale proizvodnjo blaga ter storitev za izvoz. rovincih. V središče Prlekije Ljutomer pa bi naj prispeli ob 19.10, ko pripravljajo daljši in pester kulturni program. Nosilci zvezne štafete mladosti bodo tudi prenočili v Ljutomeru, na pot pa bodo krenili zopet naslednji dan — to je v soboto, 24. aprila, ob 7.uri. Pot jih bo nato vodila skozi razne kraje ljutomerske občine vse do Razkrižja, kamor bi naj prispeli ob 7.10. Po krajšem postanku bodo zatem krenili proti lendavski občini, že ob 7.35 pa jih pričakujejo v Lendavi, kjer bo približno 20-minutni postanek. Tudi tu bodo pripravili bogat kulturni program v slovenskem in madžarskem jeziku. Nosilci štafetne palice bodb nato pohiteli proti Strehovcem, kamor bodo po časovnici prišli ob 8.15, in kjer jo bodo predali vrstnikom iz murskosoboške občine. Kot pričakujejo, bo zvezna štafetna palica prispela v Mursko Soboto ob 8.40, kjer bo daljši postanek. Razen bogatega kulturnega programa bo množica ljudi pričakala tudi nosilce številnih občinskih štafet. Dalje bodo krenili na pot ob 9.20 in se napotili proti Petanjcem, kamor bi naj prispeli ob 9.45. Že ob 9.50. pa bodo zvezno štafeto mladosti prevzeli mladi iz gornje-radgonske občine. Daljši postanek bo v Gornji Radgoni, in sicer od 10. do 10.20 ure, medtem ko bodo štafetno palico predali lenarškim mladinkam in mladincem že ob 10.50. Milan Jerše MURSKA SOBOTA O statutu ZK Slovenije Medobčinski svet ZKS za Pomurje je v ponedeljek v Murski Soboti pripravil specializirano razpravo o osnutku sprememb in dopolnitve statuta Zveze komunistov Slovenije. Razprave.so se udeležili delegati za deveti kongres slovenskih komunistov — iz Pomurja jih bo 21 — predsedniki statutarnih komisij in komisij za organiziranost in razvoj ZK pri vseh štirih občinskih konferencah ZKS v Pomurju. Namen statutarnih sprememb in dopolnil je, da se ohrani kontinuiteta delovanja zveze komunistov v pogojih razvitejšega sistema socialistične samoupravne demokracije, da ZK dogradi svojo vodilno vlogo kot avantgarda delavskega razreda in da se še bolj uveljavi znotraj drugih družbenopolitičnih organizacij in delegatskega sistema. Novi statut naj bi bil tudi veliko jasnejši in nedvoumnejši glede akcijskega delovanja in povezovanja komunistov v občini, še večji poudarek naj bi dajal boju mnenj s pozicij argumentov — se pravi demokratičnemu dialogu — metodam političnega dela in še posebej demokratičnemu centralizmu kot temeljnemu principu delovanja Zveze komunistov. Do kongresa slovenskih komunistov — od IS. do 17. aprila — še bodo v občinskih organizacijah ZK v Pomurju zvrstile številne druge aktualne razprave. Tako je v Lendavi že bila predkongresna razprava o uresničevanju narodnostne politike, v Murski Soboti bo v prihodnjih dneh o kmetijski problematiki, v Ljutomeru o organiziranosti, razvoju in idejno-politični rasti ZK in v Gornji Radgoni naj bi bila v ospredju stabilizacijska prizadevanja. Sestale se bodo tudi občinske konference ZK in se opredelile do mandatov članov organov v ZKS. B. Žunec aktualno po svetu Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher se pred odhodom na obisk v nekatere zahodnoafriške neuvrščene dežele na beograjskem letališču pozdravlja z diplomatskimi predstavniki teh dežel v naši državi. PRIPRAVE NA BAGDAD Koordinacijski biro neuvrščenih je na ravni veleposlanikov obravnaval osnutek dnevnega reda za sedmo konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih držav, ki bo jeseni v Bagdadu. Dnevni red je predlagal Irak kot gostitelj sedmega vrha. Razprava o iraškem predlogu je tekla v luči dosedanjih izkušenj, pri čemer so neuvrščeni posebej upoštevali šesti vrh v Havani in ministrski sestanek, ki so ga imeli lani v indijskem glavnem mestu. Zgledujoč se po delhijskem srečanju, so se dogovorili, da bodo del dnevnega reda, ki se nanaša na presojo političnega položaja v svetu, formulirali načelno in vseobsegajoče, pri čemer bodo seveda izhajali iz načel politike neuvrščanja, ne da bi posamič Zaostritev ob Jordanu Na zasedenem zahodnem delu Jordana je ponovno prišlo do izraelskih represalij, zato je sirski parlament pozval vse arabske vlade h gospodarskemu bojkotu ZDA. Sirija obsoja izraelske ukrepe in trdi, da je njihov cilj utreti pot do popolne priključitve zahodnega brega Jordana. Sirijski kritiki so se priključili tudi v Jordaniji. Egiptu in v Kuvajtu. Egiptovski zunanji minister Kamal Hosan Ali je izrazil zaskrbljenost ob izraelskem ponašanju, izraelski radio in televizija pa sta pred dnevi javnosti sporočila, da so člani izraelske vlade sklenili, da se izraelske sile prihodnji mesec ne bodo umaknile s Sinaja, če dotlej ne bodo razrešili vseh mejnih sporov z Egiptom. Nedavni sestanek o teh pogajanjih so preložili, ker je Izrael terjal, naj bi se pogajalci sestali v Jeruzalemu, to pa ni bilo všeč Egipčanom. Iz Libanona je prišla novica, da so Izraelci na območju, ki ga nadzorujejo mirovne sile OZN, uporabili ,.bojne, pline”, s katerimi se je zastrupilo več pripadnikov mirovnih sil OZN. Predstavniki mirovnih sil so se pritožili generalnemu sekretarju OZN. navajali vse konkretne probleme in krizna žarišča. Dogovorili pa so se, da bodo te probleme in žarišča obdelali v sklepnih dokumentih sedme konference šefov držav in vlad neuvrščenih držav. Z iraškim predlogom dnevnega reda so v glavnem soglašali, le da so vanj vključili še mnenja cele vrste držav, vmes tudi Jugoslavije. Dokončni sklep bodo nedvomno sprejeli na vrhu v Bagdadu, in sicer na osnovK ocene ministrskega sestanka, ki bo maja v Havani. V tukajšnjih diplomatskih krogih neuvrščenih menijo, da bi bil lahko medtem izredni sestanek koordinacijskega biroja, ki bo v začetku prihodnjega meseca v Kuvajtu, priložnost za nadaljnja neformalna posvetovanja o dnevnem redu sedmega vrha, pa čeprav bodo takrat obravnavali samo palestinsko vprašanje. Na East Riverju so zdaj sporočili, da se bosta srečanja neuvrščenih v Kuvajtu udeležila tudi osebni predstavnik generalnega sekretarja OZN Kenneth Dadzie in Lucille Mair, ki je bila prejšnji teden imenovana za generalno sekretarko konference OZN- o palestinskem vprašanju. Ta konferenca naj bi bila leta 1984. mejnih sporov Če verjamemo londonskemu dnevniku ,,Daily Mail”, potem naj bi bilo kmalu konec nesmiselne vojne med Irakom in Iranom. Med predlogi, ki naj bi jih pripravil iraški predsednik je tudi določilo glede sporne mejne vodne poti v Sat-el-Arabu. Lani avgusta je prišlo do incidenta, ko so v zalivu Sirta ameriški lovci iz sestave 6. ameriške flote v Sredozemlju sestrelili dva libijska „miga”. Libija namreč smatra omenjeni zaliv kot svoje teritorialno območje, zato je Združennim državam sporočila, da pomeni njihova namera, izvesti v tem delu Sredozemskega morja vojaške manevre, tretjo svetovno vojno. Do 25. aprila naj bi Izraelci zapustili Sinajski polotok, ki so ga okupirali v vojni leta 1967. Priprave na ta umik, ki bodo ZDA stale nekaj čez dve milijardi dolarjev, potekajo več ali manj normalno, zatika pa se pri točnem določanju meje na posameznih sektorjih. Takih sektorjev je menda 15 in Egipčani zahtevajo, da se nesoglasja pogladijo še pred 25. aprilom. Egipčani zahtevajo, naj bi te mejne spore razčistila mednarodna arbitraža, čemur pa se Izraelci upirajo. V sfero mejnih spornih točk spada končno tudi Jeruzalem. Egiptovski predsednik Mubarak noče na obisk v Izrael, ker bi moral po protokolu obiskati,,izraelsko glavno mesto Jeruzalem”. Na sinajski polotok je že prišlo prvih 67Q ameriških vojakov, ki bodo v okviru mednarodnih sil kontrolirali izraelski umik. V okviru teh sil bodo tudi vojaki Velike Britanije, Avstralije, Nove Zelandije,’ Francije, Italije, Nizozemske, Norveške, Kolumbije, Urugvaja in Fidžija. Pred obiskom iz Avstrije ..Odnosi z Jugoslavijo so dosegli stopnjo, kakršne preteklosti še nikoli ni bilo, lahko rečemo, da so odlični,” je dejal avstrijski zunanji minister Willibald Pabr na tiskovni konferenci. Namenjena je bila predstavitvi zunanjepolitičnega poročila za leto 1981. ..Odnosi temeljijo na globokem medsebojnem zaupanju in na tesnem sodelovanju, zlasti na madridski konferenci,” je dejal Pabr. V zvezi s tem je govoril o vlogi nevtralnih in neuvrščenih držav v Madridu. ..Brez sodelovanja med temi državami ne bi prišlo do sporazuma o ponovni, zdaj že peti odložitvi madridske konference,” je rekel Pahr. Avstrijski zunanji minister je odgovarjal tndi na vprašanje, kdaj bo prišlo do večkrat napovedanega srečanja med kanclerjem Kreiskim in predstavniki osredjih organizacij koroških Slovencev. Vprašanje je bilo formulirano v tem smislu, da je reševanje manjšinskih vprašanj sicer res notranja zadeva Avstrije, da pa ima ta problem seveda tudi pomembne in zanimive zunanjepolitične vidike. Pahr je priznal obe ti bistveni sestavini in menil, da „dobri odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo prinašajo bistveno olajšanje za reševanje manjšinskih vprašanj”. Obe državi sodita, da imajo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje dragoceno vlogo pri gradnji mostov vsakršnega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Kdaj bo prišlo do pogovorov s slovensko manjšino, ni vedel,,.vprašajte kanclerja”, je predlagal. Zunanji minister Pahr je s svojimi izjavami očitno podal platformo za aprilski obisk predsednika republike Avstrije Rudolfa Kirc-hschiagerja (pričakujejo, da bo poleg Beograda obiskal tudi Zagreb in Ljubljano). LONDON — Britanski zunanji minister Carrington je pred nedavnim izjavil, da so predlogi Zahoda o umiku sovjetskih čet iz Afganistana in spremembi Afganistana v ,,nevtralno' državo še naprej aktualni. DUNAJ — Avstrijski kancler Kreisky je mnenja, da so gospodarski ukrepi proti Poljski nesmisel, teorija o omejeni jedrski vojni pa nevzdržna. WASHINGTON — V ameriški zvezni državi Colorado so se pred dnevi sestali obrambni ministri držav NATO. Razpravljali so predvsem o jedrski oborožitvi držav članic Atlantskega pakta. ATENE — Poveljnik grške vojne mornarice viceadmiral Odisej Kapetos je odstopil-Razloga odstopa niso sporočili. , BEJRUT — V vzhodnem delu mesta so pred dnevi ubili nekega iraškega diplomata. SAPORO — Nedavni potres na japonskih otokih Hokaido je uničil preko sto hiš, ranjenih pa je bilo 110 oseb. BAGDAD - TEHERAN -Tako Iranci kot Iračani so pred dnevi prešli v splošno ofenzivo. PARIZ — Vladajoča levica je zgubila na kantonskih volitvah na katerih so med 14. in 21. marcem volili skupščine v polovico francoskih departmajev. MADRID — Španska komunistična partija je organizirala protestni pohod v podporo salvadorskim upornikom. Na številnih transparentih, ki so jih demonstranti nosili, so obsojali vmešavanje ZDA v dogajanje v Srednji Ameriki. V žarišču dogodkov Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je na prijateljskem in uradnem obisku v nekaterih deželah zahodne Afrike. Na svoji poti se je za krajši čas ustavil tudi v Tunisu. Prve tri dni svojega obiska je prebil v Republiki Gabon, obiskati pa namerava še Federativno republiko Nigerijo, Ljudsko republiko Gvinejo ih Republiko Mali. VDEŽELAH ZAHODNE AFRIKE V naslednjih vrsticah podajamo kratko skico o ljudstvih tega dala afriška celine. Najprej nekaj splošnih podatkov o deželah: GABON — republika ob Gvinejskem zalivu, skoraj enkrat večja od SFRJ s približno pol milijona prebivalci. NIGERIJA — po obsegu okrog 4-krat večja od Jugoslavije s 63 milijoni prebivalcev (hkrati po številu prebivalcev največja afriška država}. GVINEJA — Po obsegu malenkost manjša od naše države z okoli 4 milijoni prebivalcev. MAL! — Približno petkrat večja od Jugoslavije in s samo pet milijoni prebivalcev. To je pravzaprav tisti del afriškega sveta, ki so ga poznali že stari Rimljani: puščava in strahovita vročina. V srednjem veku so povezovali ta del sveta z Evropo Arabci, ki so trgovali s slonovino in s soljo. Holandci, Portugalci in Angleži so- v no vem veku vzdolž zahodnoafriške obale postavili trgovske postojanke. Najprej so iskali slonovino in zlato, potem sužnje za Novi svet (Ameriko). Danes je ta zahodnoafriška obala razdeljena med več držav — Senegal, Gambijo, Gvinejo, Sierro Leone, Liberijo, Obalo slonove kosti, Gano, Togo, Nigerijo, Benin, Kamerun in Gabon. Bolj proti severu so še Mali, Niger in Zgornja Volta. V osemnajstem stoletju so se Evropejci že dobro utrdili po trgovskih postajah vzdolž obale. Središče dejavnosti v zahodni Afriki se je postopoma selilo s severnega obrobja gozdov ha njihov južni rob ob obali. Vse države iz notranjosti so si na moč prizadevale, da bi imele neoviran dostop do evropskih trgovskih postaj. Okrepile so svojo vojaško organizacijo in plenile po drugih plemenih, da bi lahko zamenjavale sužnje za smodnik, ki je postal nov vir moči. Afričani ob Gvinejskem zalivu imajo že od nekdaj sorazmerno dobre odnose z Evropejci; veliko boljše kot prebivalci drugih predelov Afrike. Morda je tako bilo zato, ker so bili odnosispočetka trgovski; noben evropski naseljenec si ni skuša! dobiti najboljše zemlje. Bila pa je zahodna Afrika do konca prejšnjega stoletja,,pokopališče belcev" zaradi malarije, ki je bila nevarna predvsem v obalnih močvirnih predelih. Malarija je bila tudi razlog, da so Britanci silili v celinski del Afrike — v Nigerijo. Zahodna Afrika je v marsičem napredna. Kwame Nkrumah je tod oznanjal idejo o afriški enotnosti (v Gani). Socializem — v afriških razmerah) so si v tem delu Afrike prizadevali uveljaviti Sekou Toure v Gvineji, Senghor v Senegalu in Hpuphouet-Boigny na Obali slonove kosti. Evropejce je v tem delu sveta vedno zanimalo samo trgovanje: najprej z zlatom in s slonovo kostjo, potem s sužnji in pozneje s celo vrstjo večinoma poljskih pridelkov — s kavo, kakavom, z ameriškimi lešniki in s palmovim oljem. Zanimanje Evropejcev je močno vplivalo na ljudstva v notranjosti Afrike. Naj ob koncu — kolikor pač to prostor dopušča — opišemo nekatere posebnosti iž življenja teh ljudstev. Začetek hčerkine prve menstruacije najavi dekletova mati, ki začne s kamnom tolči po motiki. Ob tem se zberejo ženske iz cele ' vasi in pojejo pesem, ki je posvečena tej priložnosti. Za stare ženske je v teh pesmih nekaj žalostnega, ker verujejo, da po meni zrela mladenka smrt za starke. V tem predelu Afrike je dovoljena poroka med sorodniki (recimo sestrična po ujcu ali strini), vendar se nihče ne more poročiti s sestrično po teti (materini sestri), kajti rod po materini plati velja za nekaj več. Kadar si kak mladenič izbere ženo, mora njegov oče povprašati svoje sorodnike, ali je izvoljeno dekle primerno. Nevestini sorodniki potem prejmejo denar, ki je nekakšno zagotovilo za moževo zvestobo. Ob rojstvu otroka ,,boter" v posebnem ceremonialu vbriz-gne v usta novorojenčku nekaj drobnih curkov vode. Podoben ceremonial se ponovi o smrti. Takrat umirajočemu starčku nekdo iz sorodstva po njegovi materini babici ali vnukinji da zadnji požirek vode. V trenutku, ko se temu odposlancu rodu zazdi, da starec umira mu v obraz pove te besede: ,,Spij to vodo in ne d o vali, da bi od tam, kamor greš, prišlo nad nas kaj slabega, in daj vsem našim ženam, da bodo lahko spočenjale otroke." Sesti dan po smrti je dan vstajenja, ko si sorodniki obrijejo glave, opravijo darovanja in se poslovijo od odhajajočega duha. Ljudje v tem delu sveta se preživljajo pretežno s kmetovanjem. Gojijo krušne banane, jamove gomolje, kasavo in različne vrste sočivja. Pijejo palmovo vino in pivo, ki ga delajo iz prosa. Polja puščajo y prelogu, kajti živalskega gnoja je premalo, da bi zemljo iahko zadovoljivo pognojiti, štiri teta obdelujejo isto zemljo, potern pa se odselijo drugam in si najdejo novo zemljo. Gojijo ovce, prašiče in goveda. Zadnje čase si v deželah zahodne Afrike prizadevajo, da bi čimbolje izkoristili svoja naravna bogastva. STRAN 2 VESTNIK, 25. MARCA aktualno doma vznemirljiva] I STATISTIKA Po podatkih pokrajinskega sekretariata za kmetijstvo je bilo Iv Vojvodini v času od leta 1949 do danes ,,uničenih” 40 tisoč hektarov obdelovalne zemlje v družbenem sektorju. Nimajo B Popolnih podatkov, ocenjujejo pa, da je je prav toliko ,,zmanjka- lo tudi v zasebnem sektorju. Najbolj kritično je stanje na Ifruškogorskem območju kjer se je v zadnjem desetletju razvila prava in zelo donosna trgovina z zemljo. Kaj se je zgodilo s to B zemljo? Na njej so zgradili številne objekte in vikende. B Takšen razvoj je bil osnovni razlog za pripravo novega I zakona, ki bo določil pogoje za spremembo namembnosti zemljišč. Zakon je sprejet in tisti, ki bo gradil ali tovarno ali Počitniško hišico na obdelovalni zemlji, bo moral to tako drago Plačati, da si bo najbrž premislil. Strožji režim določa novi zakon I tildi za nadaljnjo širjenje naselij, mestnih in vaških. Samo slednja B so v zadnjem desetletju zmanjšala obdelovalno zemljo za deset odstotkov. Zaradi omenjenega zakoni bodo morali ponovno M Proučiti vse sedaj sprejete prostorninske in urbanistične načrte v B celotni Vojvodini. | Drugi, po svoji vsebini podoben primer je iz Srbije. Ugotovili B namreč so, da bi nastalo svojevrstno mesto, z 250 tisoč prebivalci, B e bi se zgodil nekakšen čudež in bi se vse počitniške hišice znašle B na enem samem zaokroženem prostoru. Ugotavljali in računali so naprej ter ugotovili, da ti objekti pravzaprav niso počitniške hišice B I saJ jih ima več kot 60 odstotkov preko 30 do 70 kvadratnih metrov B Površine. Izračunali so tudi da bi z materialom, ki je vgrajen v te B Počitniške hišice lahko zgradili 27 tisoč enoinpolsobnih stanovanj. da v tem ni vsa nesreča. Počitniške hišice so uničile preko 5 ls°č hektarov obdelovalne zemlje. Zanimanje za takšne gracjnje v današnjih manj ugodnih razmerah ne plahni. Zato so se pričeli ukvarjati z mislijo, da za takšne gradnje banke naj to 'od°hravale posojil. Računajo, da bodo s tem dosegli vsaj °> da si posamezniki ne bodo več omislili počitniških hišic, ki ® aJ° sto in tudi veliko več kvadratnih metrov uporabnih površin. ® Na njivi, y j0 pozjjamo 2 opeko in betonom, približno tisoč I IM bi več rastla pšenica. Toliko časa je treba čakati, da narava ma Popravi tisto, kar je pokvaril človek. ,,Zeleni plan” nekoliko drugače drugače Beograjska politika poroča, da so inšpektorji službe družbenega knjigovodstva odkrili vrsto nepravilnosti pri uporabi posojil za pospeševanje kmetijstva iz sklada za ,,zeleni plan” Vojvodine. Kako so posamezni kmetje ,,namensko” uporabljali ta posojila, najbolj zgovorno pove primer Sandorja Sela, ki si je z ;,zelenim denarjem” postavil hišo, predstavnikom kmetijske organizacije, ki mu je dala denar, pa je namesto • hlevov za pitance pokazal garažo m jih poučil, da je to ,,začasen” hlev. Največje posojilo od kmetijskega kombinata ,,Peščara” v Subotici je dobil Antol Ištvan: kar pet milijonov. Uporabil jih je pred- vsem za nakup osebnega avtomobila in gospodinjskih strojev ter za zidanje hiše. O pitancih v hlevu ni ne duha ne sluha. Neka druga kooperantka iz okolice Subotice je šla celo tako daleč, da je posojilo iz sklada ,,zelenega plana” porabila za svojo veličastno svatbo . . . Kmetijski kombinat ..Peščara” toži veliko kmetov, ki mu posojil ne vračajo; dolg se vrti okrog štirideset milijonov dinarjev. Mnogi posojilojemalci pa so z neporavnanim dolgom izginili neznano kam. V kombinatu sami priznajo, da so posojila delili zelo na široko in da niso sklepali preveč natančnih pogodb. Cena slovenske elektrike krat več kot termoelektrarne). V elektrogospodarstvu so tudi izračunali, da kilovatna ura energije iz urana ne bo znatno dražja kot kilovatna ura energije, pridobljene iz premoga. Ugotavljajo tudi, da se elektrika podražuje tudi zaradi vedno večjih naložb za varstvo okolja, gradnja pa se običajno zavleče preko predvidenega roka zaradi raznih soglasij in dovoljenj. Pogosto se zatika tudi zaradi novih predpisov in zahtev po varnem obratovanju elektrarn. Samoupravljanje je najmočnejše jamstvo Na seji Centralnega komiteja ZKJ preteklo sredo je predsednik komisije CK ZKJ za pripravo osnutka poročila o delu centralnega komiteja med kongresoma Stane Dolanc v uvodu v razpravo o poročilu ocenil današnji politični trenutek z naslednjimi poudarki: V poročilu odkrito opozarjamo na slabosti. Nobenega razloga nimamo, da bi jih skrivali. Kajti le tako lahko ustvarimo razmere za njihovo učinkovitejše odpravljanje. V tem je bila vselej naša moč. Odkritost in kritičnost sta samo krepila zaupanje delavskega razreda in delovnih ljudi v zvezo komunistov in njeno politiko.. Izguba tovarišev Tita in Kardelja je v naši družbi ustvarila praznino. Danes morajo postati (in tudi postajajo) zgodovinske pobude in inovacije, ki smo jih bili navajeni pri Titu, kolektivno delo zveze komunistov. Praznina, ki je nastala zaradi smrti Tita in Kardelja, v Jugoslaviji ni —- tako kot v analognih zgodovinskih situacijah — pripeljala do družbenih trenj, konfliktov ali pretresov. Ni in ne bo povzročila niti najmanjše spremembe politične smeri razvoja na notranjem in zunanjem področju. Tito za nas ni samo zgodovina, ki smo jo ustvarili, temveč tudi ta, ki jo še ustvarjamo. Zato ne obstaja nikakšno obdobje ,,po Titu”, ampak linija, ki je izražena s programom ZKJ, torej politika ZK, ki sta jo ustvarila Tito in Kardelj skupaj s CK in vso ZKJ. Socializma brez demokracije ni, resnične demokracije pa ni brez socializma. Do rezultatov v usklajevanju različnih interesov se skozi družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje prihaja bolj počasi, so pa dolgoročni. Zato imajo veliko večjo vrednost od nekdanjih, ki so nastajali s sklepi partije ali države. Ponekod so socialistični samoupravni odnosi zastali v razvoju. Predvsem zaradi slabosti v delovanju socialističnih subjektivnih sil in močnega vpliva državno-lastnin-ske, tehnokratske in partikularistič-ne zavesti in ravnanja. Največje probleme, ki izvirajo predvsem iz naše zadolženosti v tujini in jih lahko odpravimo le z večjo produktivnostjo in povečanjem izvoza, lahko uspešno rešujemo edinole na samoupraven način. V razmerah, v katerih so se kopičile gospodarske težave, smo si vse preradi in prepogosto pomagali z administrativnimi ukrepi in intervencijami. Te pa so probleme reševale le začasno. Življenje je potrdilo, da samoupravljanje zagotavlja vsakemu narodu ne le politično in kulturno svobodo, temveč tudi gospodarsko samostojnost. Zato pomeni samoupravljanje najmočnejše jamstvo svobode in enakopravnosti vsakemu narodu in narodnosti. Dogodki na Kosovu so sestavni del napadov raznih sil na družbenopolitični sistem SFRJ, s tem pa tudi na našo neodvisnost in suverenost. ZKJ še Vedno ni dovolj uresničila takih metod dela in oblik politične akcije, da bi bila stalno prisotna v samem bistvu družbenega življenja. Tam, kjer samoupravljalci odločajo o svojem življenju in življenju družbe v celoti. Ocena o splošni krizi kapitalističnega sistema je nesporno točna. To dokazuje ves svetovni razvoj, kar pa’ še ne pomeni, da so v krizi samo kapitalistične države. Množica dogodkov, tudi zelo dramatičnih, nas opozarja,’ da je kriza v različnih oblikah zajela tudi druge sisteme. Vzroki teh kriz so različni, toda eden od osnovnih je; po oceni ZKJ, da imajo delavski razred in delovni ljudje Še vedno takšen položaj, ki jim ne dovoljuje, da bi odločali o presežku dela, ki ga ustvarjajo. Takšni družbeni odnosi v bistvu torej odrejajo najemniški položaj delavca in delovnega človeka. Njegov položaj ostaja v glavnem nespremenjen in prav nobena socialistična fasada bistva ne spremeni. Zato nobena država ni imuna za krizne pojave. Kdaj nova himna? V zvezi organizacij jugoslovanskih skladateljev je bila tiskovna konferenca na kateri je generalni sekretar dr. Toma Prošev predstavil novinarjem skladatelja ,,Slovesne pesmi” Takija Krisika, zatem pa so nagrajeno -kladbo tudi izvedli. Ta Slovesna pesem je bila soglasno izbrana ra -lajboljšo na natečaju, ki so ga leta 1968 razpisali za ,,enoglasno slovesno pesem brez spremljave z besedilom v enem od jezikov jugoslovanskih narodov" .Nobenega razloga ne vidimo, zakaj te glasbe ne Hi oddajali, da bi ljudje končno slišali to pesem, o kateri se je doslej samo govorilo.” je dejal dr. Loma Prošev. Zahteva jugoslovanskih skladateljev sovpada s časom, ko so "v javnosti spet zaživele razprav« < ioi i himni Socialistične federativne republike Jugoslavije DOBROVO — Kmetje v Goriških Brdih so prvi, ki so v Jugoslaviji uresničili pobudo za vključitev združenih kmetov v zvezo sindikatov. BEOGRAD — Mandat članov federacije naj bi v bodoče trajal štiri leta (doslej pet). To je predlagal zvezni izvršni svet zvezni skupščini, ki naj bi po kratkem postopku sprejela spremembo zakona o svetu federacije. Sprememba je potrebna zaradi uskladitve z ustavo. SLAVONSKI BROD — Pet delovnih organizacij kolektiva „Djuro Djakovič” sodeluje pri gradnji dveh novih sladkornih tovam v Požarevcu in Šabcu. V novih tovarnah bodo lahko predelali 4 tisoč ton sladkorne pese na dan. SUVA REKA — Nekateri učitelji srednješolskega centra „Jeta e re” (Novo življenje) in kakih 100 učencev centra so sodelovali v sovražnih demonstracijah 11. marca. Šest učiteljev so odpusti- BUJE — V občini Buje bodo podrli 647 počitniških hišic, ki so jih lastniki zgradili brez vseh potrebnih dovoljenj. ZAGREB — Potres prejšnji torek, katerega središče je bilo v Novem Marofu je v nekaterih občinah Hrvatskega Zagorja naredil nekaj škode. Omajal je predvsem nekatere starejše javne zgradbe, kot na primer sodišče v Starem Marofu, ki ga bodo morali podreti. li. štiri kaznovali z zadnjim opominom, dva pa sta dobila le opomin. ZAGREB — Hrvaška mladina je sklenila, da bo pomagala pri spomladanski setvi. Pomagali bodo predvsem tistim kmetovalcem, ki zaradi starosti niso več sposobni opravljati težja dela. LJUBLJANA — Nekatere delovne organizacije v Sloveniji so elektrogospodarstvu dolgovale v januarju 77,2 milijona dinarjev za porabljeno električno energijo v zadnjem četrtletju lanskega leta. To velja tudi pri nas. Praksa nam je pokazala, da tičijo osnovni vzroki nekaterih kriznih pojavov v premalo razvitih socialističnih samoupravnih odnosih, torej v ohranjanju etatizma in administrativnega urejanja gospodarskih, družbenih in ostalih problemov. Toda mi priznavamo, da socialistično samoupravljanje pri nas še ni dovolj razvito, da socialistični samoupravni sistem nj vsestransko zgrajen, da v celoti ne deluje tako, kot smo si normativno zamislili. Pa ne samo to, mi priznavamo, da se tudi v tem našem sistemu, ki ga imamo, še kako prepletajo prvine novega in starega, ter da tudi pri nas delujejo sile, ki vlečejo nazaj, ki včasih ponujajo celo recepte za etatistične oblike vladavine v imenu socializma, v imenu delavskega razreda in delovnih ljudi. Kongresna poanta sindikatov V vseh sindikalnih forumih že trajajo razprave o vsebini resolucije 9. kongresa ZSJ in s tem o bodočem delovanju sindikatov. Vse bolj očitno je, da sindikati niso, kdo ve kako zadovoljni s seboj in torej ne tudi s hitrostjo uresničevanja samoupravljanja po viziji, ki je že tudi ustavno dovolj dolgo uzakonjena, da bi bil razvoj novih družbenoekonomskih odnosov hitrejši, kot je. Pravzaprav je glavna pripomba, ki smo jo slišali na zadnji seji predsedstva sveta ZSJ, da samoupravljanje že nekaj časa nazaduje zaradi vse pogostejšega državnega urejanja problemov, ki je praviloma kratkoročno in administrativno zapletajoče. Praksa navideznega samoupravnega urejanja zadev s pomočjo samoupravnega sporazumevanja, za kar dajejo pobudo zlasti izvršna telesa, torej praviloma od zgoraj navzdol, kaže nestrpnost izvršnih oziroma administrativnih krogov pri urejanju gospodarskih in drugih zadev, neupoštevaje razmere v združenem delu, kjer očitno organizacijski posegi tozdiranja še niso dozoreli v učinkovito dohodkovno povezanost. Tako pase dogaja, da nastajajo neke poteze zagotavljanja, skupnosti, skupnega urejanja zadev nad temeljno zgradbo združenega dela, da ne rečemo — bolj v oblakih kakor pa na tleh. Najbolj ilustrativne so razmere v gradbeništvu, kjer še vedno ni prave povezanosti med gradbeniki, projektanti in industrijo gradbenega materiala, kajti proizvajalci gradbenega materiala prodajajo svoje proizvode prek trgovine, torej imajo posrednika, namesto da bi neposredno sodelovali v gradnji, kakor tudi projektanti raje delajo za druge organizacije kot pa za tisto, v kateri so kot del organiziranosti združenega dela nastali. Razen tega pa imajo gradbene organizacije tozde po PISmO IZ BEOGRADR občinah, torej v različnih okoljih, ki so imela pred tem svoja gradbena podjetja in jim ta teritorialna organiziranost ne pomeni toliko kot integracija, da ne govorimo o samoupravni povezanosti za skupno ustvarjanje dohodkov po načelih združenega dela. Ce torej skupni interesi niso utemeljeni v delovnih organizacijah, gradimo pa jih, pravzaprav nadgrajujemo prek sozdov in dejavnosti, potem je to šibak temelj za tako veliko sodelovanje doma ali na tujem. Tako pa je več ali manj tudi v drugih panogah, vejah in dejavnostih in zato so sindikati v skrbeh, kako naj sodelujejo pri-gradnji samoupravljanja v prihodnje, če tudi sami niso organizacijsko prilagojeni potrebam graditve dohodkovnih odnosov. Znotraj samih sindikatov namreč še vedno nimajo delovanja iz osnovnih organizacij navzgor, na primer v strokovnih sindikatih, ki imajo sicer zvezne, republiške in pokrajinske o/dbore ob tamkajšnjih svetih ZSJ, nimajo pa jih v občinah pri občinskih svetih in se počutijo kot sindikati brez članstva, češ da je njihovo članstvo izraženo prek ZSJ. Manjka praktični člen aktivnosti, rast sindikalne organiziranosti iz delavskih okolij, ki so temeljne organizacije združenega dela in odkoder poganja in raste vse, kar sodi med rezultate dela, pa po dohodkovnih vezeh in na delegatski način odločanja. Vprašanje, ki je zastavljeno na seji zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev ,, povej te mi, kje je izpeljano gospodarjenje po načetih skupnega prihodka in . dohodka”, zastavil ga je Lojze Cepuš iz Gradisa, je zelo izzivalno. Nihče namreč ni odgovoril na to vprašanje, ker nihče od prisotnih ne ve za takšno prakso, vsi pa vemo veliko povedati o pomenu skupnega prihodka in dohodka za obvladovanje uspešnejšega gospodarjenja in samoupravljanja nasploh. Namesto takšne dohodkovne povezanosti je potem praksa izgrajevanja skupnosti v gospodarjenju in samoupravljanju sorodnih organizacij združenega dela premeščena na delovanje (povezovalno) sindikatov, poslovodnih krogov in zveze komunistov, torej s terena objektivnega na teren subjektivnega. Pa še tu je vprašanje, kako pojmujemo enotnost v sami organizaciji delavskega razreda, sindikatih. V pomanjkanju dohodkovne podlage gospodarjenju v njegovi razvitejši obliki ustvarjanja in delitve dohodkov se namreč marsikje opirajo na delavski razred kot tak in na njegovo politično vlogo, čeprav je samoupravna večja in zahtevnejša. Viktor Širec STRAN 3 marca 1982 V našem elektrogospodarstvu sc Vračunali, da je slovenska elektrika med najdražjimi v Jugoslaviji To predvsem zato, ker 70 odstotkov električne energije v naši re Publiki proizvajamo v termoelek trarhah. Gradnja vodnih elek ttarn je bila sicer za tretjino dražje gradnja termoelektrarn, vendar pa se je električna energije v vodnih elektrarnah kasneje pocenila za 4,4-krat, kar potrjuje mnenje, da je gradnja vodnih elekt-zarn, dolgoročno gledano, vendar-e le najcenejša, saj je življenjske aoba vodne elektrarne 50 let (dva- TRETJI MANDAT Ni in ne more biti dvoma, da smo se Pomurci na nedavnih volitvah vnovič dobro odrezali. Bo kar držalo, da po utemeljenih pričakovanjih, saj smo znani po tem, da, če je treba, znamo držati skupaj. O tem pričajo številni zgledi iz preteklosti, še najbolj svež pa datira iz leta 1980, točneje 14. decembra tega leta. Takrat je bil odstotek tistih, ki so se izrekli za gradnjo kirurgije, podoben onemu 11. oziroma 14. marca letos. Lahko bi tedaj na kratko sklenili: za izpit iz solidarnosti in zaupanja ocena odlično. Toda — je res šio vse brezhibno, gladko, kot po maslu? Ni, saj tudi — po logiki stvari — ni moglo iti. Bilo je nekaj kot opomin, bolj kot dragocene izkušnje in spoznanja za kasneje. In če smo jih razkrili ob poprejšnjih, sorodnih primerih — volitvah, referendumih — ni razlogov, da jih ne bi tudi zdaj. Nemara še toliko bolj odprto in smelo, saj je stopnja osveščenosti in zrelosti naših ljudi na dosti višji, kakovostnejši ravni kot pred leti. Ali bi vsaj morala biti! Hkrati puščamo kaj malo prostora vsem tistim, ki bi skušali posamične spodrsljaje — naj bodo tehnične ali vsebinske narave — posplošiti in po nepotrebnem zagnati vik in krik. Najodgovornejši predstavniki frontne organizacije v Pomurju so se takoj po nedeljskih volitvah zbrali v Ljutomeru in med drugim osvežili, kje vse se je zataknilo. Sprva so načeli ..malenkosti”: ponekod nepopolni volilni imeniki, napake na glasovnicah, nesorazmerja pri pošiljanju zveznih in re-publEkih volilnih plakatov in tako naprej, česar pa gotovo ne velja zanemariti. Za tem se je razprava prevesila v poskus, dati vsaj okvirno politično oceno sicer izredno uspešnih volitev. Največje breme so nesporno nosile volilne komisije in volilni odbo- KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol.o. TOZD RADGONSKE GORICE ABC POMURKA KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol. o., GORNJA RADGONA TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV GOZDARSTVA IN TOZD FARMA BEKONOV PODGRAD Delavski svet temeljne organizacije kooperantov Gozdarstva in zbor kolektiva TOZD Farma bekonov Podgrad RAZPISUJE prosta Jela in naloge 1. individualnega poslovodnega organa TOK 2. revirnega gozdarja I v TOK 3. individualnega poslovodnega organa v TOZD Farma bekonov Podgrad Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. točko — da ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj, ali da ima srednješolsko izobrazbo gozdarske smeri in 7 let delovnih izkušenj — da ima organizacijske sposobnosti — da je moralno-politično neoporečen Izbran kandidat bo imenovan za dobo 4 let pod 2. točko — da ima srednješolsko izobrazbo gozdarske smeri — da ima 1 leto delovnih izkušenj — zaželen je vozniški izpit kategorije B pod 3. točko — da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri — da ima 5 oziroma 7 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih opravilih v gospodarstvu — da ima moralnopolitične kvalitete Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo svoje prijave z ustreznimi dokazili na naslov: KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA kadrovska služba 69250 GORNJA RADGONA Jurkovičeva 3 Prijavljeni kandidati bodo o od poteka roka za prijavo., ri, s katerimi so večidel precej tvorno sodelovale družbenopolitične organizacije (socialistična zveza, sindikat, zveza komunistov, mladina), samoupravni organi in tudi vodilni in vodstveni delavci, dasirav-no bi se lahko vsi po vrsti, posebej pa slednji, še več vključevali. Številke pravijo, da je bilo v krajevnih skupnostih nekaj primerov odklanjanja, da bi volili oziroma se iz neznanih razlogov volilni upravičenci niso udeležili glasovanja. Lahko bi rekli, da je bilo vmes tu pa tam tudi nekaj nagajanja. V politični oceni in analizi minulih splošnih delegatskih volitev, ki bo nared še ta mesec, pa se bo vsekakor potrebno opredeliti do primerov bolj množičnega osipa v volilni udeležbi. Tako denimo v ljutomerskem Tehnostroju — tu se ni odzval natanko 101 volilec — v IMP Panoniji v Murski Šoboti — na volKče ni prišlo 31 učencev v gospodarstvu — pa nemara še kje. Bržčas vzrokov ne bi mogli iskati v nezadostni obveščenosti, marveč najzanesljiveje v družbenoekonomskem položaju zaposlenih (pogoji dela, osebni dohodki, nagrajevanje po delu in rezultatih dela in podobno). S tem pa zadenemo v problematiko, ki je širšega pomena, ki pa se še kako navezuje na volitve. Namreč poslovanje in gospodarjenje nasploh. Sicer pa bo — kot že zapisano — podrobnejša politična ocena in analiza dala veliko jasnejšo podobo nedavnega volilnega dejanja. Nenazadnje tudi glede tehnike zbiranja podatkov, odprtih kandidatnih list, hkratnih volitev v samoupravne organe po nekaterih delovnih kolektivih in še česa. Mi smo nekatere ugotovitve zgolj povzeli in navrgli — za popotnico v tretji delegatski mandat. Branko Žunec izbiri obveščeni v roku 30 dni takoj zaposli: 1. vodjo kuhinje s poslovodsko šolo in dveletno prakso oziroma KV kuharja ali kuharico z desetletno prakso. 2. KV kuharja ali kuharico s petletno prakso 3. pomožno delavko v kuhinji s končano osemletko |fl veseljem do dela v kuhinji 4. čistilko za čiščenje gostinskih prostorov z dokončano osemletko in enoletno prakso. 5. voznika hidrobusa, z izpitom za voznika motornega čolna. Zaželena poklicna šola elektro smeri. Osebni dohodki po dogovoru. Samske sobe zagotovljene. Pismene ponudbe na naslov: M. Pibernik, 64260 Bleo, Prešernova 35. r IZŠLA JE ŠTUDIJA GEZE BAČIČA MBH MM SKK MMS KBM MM Samoupravljanje — jamstvo I narodnostne enakopravnosti I Študija obravnava eno najpomembnejših vprašanj uresničevanja socialističnega samoupravljanja v naši deželi — enakopravnost narodov in narodnosti, ter njihov svobodni razvoj. Delo odraža temeljito poznavanje teorije in prakse uresničevanja pravic narodnosti kot posebnih skupnosti v jugoslovanskem ustavnem sistemu, v zvezni in rpubliški zakonodaji, še posebej pa v samoupravni praksi, je ob izdaji študije med drugim zapisal dr. Anton Vratuša. Uvodoma so v študiji dana nekatera načelna izhodišča glede nastanka in razvoja nacionalnega vprašanja v sodobnem svetu, v nadaljevanju je obdelan problem enakopravnosti narodov in narodnosti v sodobnem svetu, posebej celovito razvoj in posebnosti nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji. Pri tem je posebej podčrtan prispevek Edvarda Kardelja k razvoju nacionalnega vprašanja v Sloveniji in Jugoslaviji ter pomen Titove politike bratstva in enotnosti. Najvč pozornosti in prostora pa je avtor namenil položaju in uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji. Kot je zapisal avtor sam v predgovoru je pristop namenoma L širok, da prikaže vso razredno pogojenost nacionalnega vpra- KBM MMi M TITO — MISEL, BESEDA IN DELO Od ponedeljka dalje je v Domu jugoslovanske ljudske armade v Mariboru na ogled razstava pod naslovom Tito-misel, beseda in delo. Posvečena je 90-letnici rojstva Josipa Broza in kongresnim aktivnostim. 2. SEJA KANDIDACIJSKE KONFERENCE Uspešne volitve potrdilo napredka Na drugi seji občinske kandidacijske konference • v Lendavi so uvodoma razpravljali o rezultatih letošnjih volitev in pri tem ugotovili, da je več kot 97-odstotna udeležba ponovno dokazala pripravljenost občanov in delovnih ljudi za krepitev delegatskega sistema. Kandidacijska konferenca je obravnavala in potrdila kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in opozorila, da mora biti evidentiranje stalna naloga krajevnih konferenc SZDL in osnovnih sindikalnih organizacij. Delegati so nato potrdili listo kandidatov za zvezni zbor skupščine SFRJ, za zbor republik in pokrajin. Strinjali so se tudi s predlaganimi kandidati za predsedstvo republiške skupščine in vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v republiki. Vzdušje ob letošnjih volitvah-je dokazalo, da postaja delegatski sistem vsakdanja potreba delovnega človeka in občana. Čas, ki je pred nami, so dejali na kandidacijski konferenci, naj bo namenjen pomoči novim delegatom im delegacijam, njihov stik z volilno bazo pa se ne sme pretrgati, saj bi bil sicer oslabljen tudi celotni delegatski sistem v občini. Jani D. Spremembe v kandidatni listi Novo izvoljeni delegati delegacij v KS in DO ter delegati družbenopolitičnega zbora so se v ponedeljek sestali na' drugi seji občinske kandidacijske konference. Ugodno so ocenili poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vpašanja, predsedstva občinske konference SZDL o opravljenih kandidacijskih aktivnostih med prvo in drugo seio občinske kandidacijske konference ter o opravljenih volitvah 11. in 14. marca. Člani občinske kandidacijske konference so potrdili tudi spremembe v predlogu kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščini DPS in skupščinah SIS. Večina vodilnih funkcij je ostala nespremenjena, spremembe pa so nastale pri predsednici zbora izvajalcev skupnosti otroškega varstva, kjer je namesto Marije Miller predlagana Vera Herga, pri skupnosti socialnega varstva je namesto predsednika zbora uporabnikov Naceta Žuniča predlagan Franc Rauter ter pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer je namesto predsednika skupščine Štefana Tompe predlagan Janko Sitar. Na seji kandidacijske konference sp delegati potrdili celoten predlog z vnesenimi spremembami. D- L. ----LENDAVA Izobraževanje v sindikatih Za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij, ki so bili izvoljeni na nedavnih občnih zborih, ter za vse predsednike osnovnih organizacij v OZD je občinski svet zveze sindikatov v Lendavi pripravil usposabljanje, ki se bo začelo ta teden. Na seminarju bodo posvetili predvsem pozornost: organizaciji in delovanju ZSS, socialni varnosti delavcev, pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavitvi načela delitve po delu. Razpravljali bodo tudi o vlogi in nalogah sindikata v delovanju delegatskega sistema in skupščinskega sistema, gospodarskem gibanju v občini, o obveščanju delavcev ter aktualnih problemih v mednarodnem delavskem gibanju. Tokratno usposabljanje bo hkrati tudi začetek priprav na kongrese ZSS in ZSJ. Jani D- Sanja, položaj in jamstvo narodnostne enakopravnosti v sistemu socialističnega samoupravljanja, pa tudi stopnjo socialistične volje in sožitja med Slovenci in Italijani oziroma Madžari. Prepričan sem, pravi, da bo prišlo do še višje stopnje enakopravnosti med narodi in narodnostmi, ko bo delo osvobojeno in bo delovni človek svoboden gospodar svoje sreče — ko za enakopravnost in sožitje ne bo nujno potrebna ustavna zaščita, , temveč bo sleherni človek potrebo in dolžnost do enakopravnosti, sožitja in spoštovanja vseh narodov in narodnosti nosil v svojem srcu in jo zavestno uresničeval. Ta optimizem preveva vsebino celotne študije pri avtorju pa ga spodbuja.ne le dobro obvladanje področij na narodnostno me- » teorije, pač pa tudi izredno dob- šanem območju tudi lotijo. ib KBM KBM BKM MBM KM KM KBM Razstava je dopolnjena s Titovimi portreti, ki jih je upodobil priznani portretist — akademski slikar Božidar Jakac in arhivskimi dokumenti Pokrajinskega arhiva v Mariboru, bb ro poznavanje prakse in kot je sam zapisal, jo je skupaj ustvarjalo več družbenih delavcev tudi iz vrst italijanske in madžarske narodnosti, pisalo jo je sožitje med Slovenci, Italijani in Madžari v SR Sloveniji. Študija Samoupravljanje — jamstvo narodnostne enakopravnosti je izšla v dveh jezikih — slovenskem in madžarskem. Izdajatelj je samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti v Lendavi in Murski Soboti, natisnili pa so jo v petsto izvodih. Glede na svojo vsebino bo nedvomno koristna vsem, ki se vsakodnevno pri svojem delu in sicer v življenju srečujejo z vprašanji povezanimi z uresničevanjem narodnostne politike. Bo pa dovolj prepričljivo branje tudi za vse tiste, ki še niso dojeli bistva in pomena tako začrtane narodnostne politike za naš nadaljnji vsestranski razvoj. In še en pomen gre ob izidu študiji vsekakor pripisati — je nov del mozaika znanstvenega obravnavanja uresničevanja narodnostne politike in posebej razmer na tem področju v SR Sloveniji, kjer tovrstne literature ni veliko. Delo bo morda spodbuda raziskovalcem in znanstvenim delavcem, da se proučevanja nekaterih sklopov vprašanj in Podpora sestavi novega IS O predlogu mandatarja Pavla Pongraca za sestavo novega izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti sta na začetku tega tedna razpravljali predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Oboji so podprli predloženo listo 13 kandidatov, med katerimi bo 9 profesionalnih članov murskosoboškega izvršnega sveta, pet pa jih bo tudi vodilo posamezne upravne organe. Ker predstavlja področje kmetijstva eno od prednostnih panog nadaljnjega razvoja murskosoboškega gospodarstva, so bili v frontni organizaciji mnenja, da poskuša mandatar v prihodnje poiskati ustreznega strokovnjaka, ki bo v izvršnem svetu posebej odgovoren samo za kmetijsko problematiko. Za čimbolj učinkovito delo izvršnega sveta v naslednjem mandatnem obdobju pa so zainteresirani tudi v predsedstvu občinskega sveta zveze sindikatov, kjer so se med drugim zavzeli za več sodelovanja z združenim delom. Predvsem bi naj prišli do izraza pristnejši stiki pri reševanju skupnih problemov in nalog. Obravnavali pa so tudi analizo povprečnih osebnih dohodkov v murskosoboški občini v letu 1981, ki jo je komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj izdelal na predlog delegatov skupščine občine. Predvsem z namenom, da se ugotovi višina povprečnih OD delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu ter primerjava OD delavcev ki opravljajo PESTRA PREDKONGRESNA RAZPRAVA V ZK Tudi o narodnostni problematiki Občinska konferenca je na svoji zadnji seji sprejela akcijski program za izvedbo razprav o do-komentih za 9. kongres ZKS. Obravnava kongresnih dokumentov bo potekala v javni razpravi, tako na ravni osnovnih organizacij kot občinske organizacije. Občinska konferenca Pa predvideva še druge razprave z manjšim številom članov, predvsem v krajevnih skupnostih o PO" sameznih delih kongresnih dokumentih, ki naj bi izpostavili tista vprašanja in naloge, ki so za ta okolja najbolj važna, ta pa se nanašajo na bodoči razvoj krajevnih skupnosti in tesnejše povezovanje s sindikati. Na ravni občinske organizacije pa bo komite občinske konference organiziral tudi specializirano idejnopolitično razpravo s področja narodnostne problematike. Na tej razpravi bi ugotovili predvsem vzroke, zakaj nekaterih narodnostnih problemov ne rešujejo hitreje, seveda pa Je doslej bilo Judi veliko storjenega, kar nikakor ne gre zamolčati- S posebnim zanimanjem pričakujejo tudi razpravo v delovni organizaciji INA-Nafta, ki se že nekaj let otepa z velikimi težavami. ’ osnovnih organizacijah naj bi razpravo strnili do konca tega tedna. Jani. D- ista oziroma podobna dela in naloge. V razpravi se je pokazalo,_ da niso zadovoljni s sedanjim delitve osebnih dohodkov'in sploh nagrajevanjem po delu in rezultatih dela, kjer se pojavljajo številna odstopanja. V sindikatih so posebej zaskrbljeni z najnižjim osebnim dohodkom 5061 dinarjev, ki po njihovem mnenju ne zagotavlja socialne varnosti delavcev, kakor tudi z razmerjem 1:6,7 med najvišjim in najnižjim OD v občini. Zato so se v predsedstvu OK SZDL zavzeli, da globalno analiz« še dopolnijo in pospešijo razprave o tej problematiki v slehernem okolju. Podprta je tudi pobuda občinskega sindikalnega sveta, da akcijo zlasti spodbudijo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, organih upravljanja, pm«' vsem pa v delavskih svetih, da ° povsod skušali oceniti pravilnos lastne aktivnosti na področj izplačevanja osebnih dohodkov. Ob tem so člani predsedstva SZDL sprejeli sklep, da si P1* svojih organov z novimi podp1 sniki družbenega dogovora sofinanciranju Zavoda za č®50 pisno in radijsko dejavnost skup«” prizadevajo za zagotavljanje dod« tnih sredstev, saj bi po letošnjem planu znašal primanjkljaj več. k 337 tisoč dinarjev. Sprejeta so tuo izhodišča in program aktivnos akcije „NNNP 82” v mm' skosoboški občini. Milan STRAN‘4 Na svoji prvi seji se je sredi prejšnjega tedna v Murski Soboti sestal novoizvoljeni komite občinske konference zveze komunistov. Kot je uvodoma poudaril novi sekretar komiteja Stanko Erjavec, je 9-članski komite OK ZKS kot politično-izvršni organ občinske konference zveze komunistov sprejel nadvse zahtevne in odgovorne naloge v sedanjem družbenopolitičnem in gospodarskem trenutku. Nemoteno delo občinske Partijske organizacije pa bo brez dvoma zahtevalo še večjo uveljavitev individualne in kolektivne odgovornosti. Zato so na seji že konkretno opredelili dolžnosti posameznih članov komiteja, ki bodo morali, kot so omenili v VARSTVO OKOLJA Za večjo kolektivno odgovornost razpravi, pri svojem delu pokazati večjo samoiniciativnost pri spremljanju družbenopolitičnega življenja v murskosoboški občini. Ob tej priložnosti so tudi sprejeli nekaj sklepov, ki bi naj pripomogli k nadaljnji krepitvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, predvsem pa uveljavljanja delegatskih odnosov na vseh nivojih. Tako so se med drugim zavzeli, da morajo v vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov opredeliti oblike idejnopolitičnega delovanja komunistov v delegacijah in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Zatem je mandatar za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Pave! Pongrac predlo- žil sestavo novega 13-članskega izvršnega sveta, v katerem bo 9 profesionalnih članov. Ob tem je komite OK ZKS tudi soglašal z imenovanjem dveh podpredsednikov in predstojnikov uprav-. nih organov. Na seji pa je tekla razprava tudi o analizi povprečnih osebnih dohodkov v murskosoboški občini v letu 1981. Tudi tokrat se je jasno pokazalo, da je vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela ter s tem povezano nagrajevanje po delu in rezultatih dela širše družbeno vprašanje. Dokaj osiromašeno nagrajevanje po delu namreč kaže, da skorajda ni pomembno, kdo kaj dela, ampak kje dela, saj je višiha osebnih dohodkov mar- sikdaj močno odvisna od panoge in delovne organizacije. Zato se morajo komunisti povsod odločneje spoprijeti z odpravljanjem ugotovljenih odstopanj, posebej iz razloga, ker je višina osebnih dohodkov še premalo odvisna od obsega oblikovanih sredstev za akumulacijo. Ob tem so člani komiteja tudi opozorili na problem socialne varnosti delavcev, ki prejemajo najnižje osebne dohodke. Ker gre za zelo aktualno problematiko pravilnega nagrajevanja po delu, bi naj o tem podrobneje razpravljali na eni izmed naslednjih sej občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti. Milan Jerše Kaj z onesnaževalci? Bila je to — prejšnji torek v Murski Soboti — spet ena ti-stih sej, na kateri prida novega nismo slišali. Pravzaprav največ tistega, za kar se v pomurskem društvu za varstvo oko-*ja, komisiji za prostorsko Planiranje in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje in še kje, pote-Sujejo že dlje časa. Bili smo to-eej na seji prej omenjenega društva, s katere bi izdvojili za zdaj samo problematiko stanja voda in vodotokov v Pomurju, Posebej pa še onesnaževalce le-teh, pri čemer prednjačijo organizacije združenega dela. y občini Gornja Radgona sodijo med največje onesnaže-vace Gorenje-EIrad, Avtorad-8°na in farma bekonov v Pod-gradu, v murskosoboški občini arma bekonov v Nemščaku, separacija v Puconcih in v me-u Murska Sobota klavnica . ®sne industrije, Agromerkur, mlečnega prahu, J' Panoniia in nekaj Nn !• delovnih kolektivov. 'JUtomerskem območju sta Tei.med drugim Konus in n> nostroj in v lendavski obči- P°ma,em vse organizacije “roženega dela, izvzemši INA-sna premore lastno, obno čistilno napravo. si trjje največji vodotoki v ^»nurju: Mura, Ledava in nn?'? s Priloki SO še bolj boli kot pred leti’ Naj' ževli • Problem med onesna-NenJx Prodstavlja farma v Saku’ki-kot je povedal ^d^V>nik ‘^Pekcijskih služb dovon • brez uporabnega n?e ?nja- ,ma «eer dovolje-(že voz p°skusno obratovanje bi h«.I?esecev^ vendar pa, če Prerij m WPekc „ m nesnaga se voriP ak ** Va na Prosto. Izgo-ustreznih V SVetu nimai° s svS rtev 81ede ravnanja lo "iškimi odpadki, so — mi-sat uTno ~ na trhlih nogah, Vsa? m°?li na ,0 Prej misliti, de) j pr°j®ktant in izvajalec b^ oreh80? biU °Stali V - "e Pozicibh?d° povedano - P« Volil torei nemočni. Pisati n° W bil° mo8°če za-Murak? °^na?evanj“ v sami Pucnn -i. ®0*>°t|, Ljutomeru, prepust* m $e k^e’ vendar P« Ppustimo to posebni komisi-ki naiWJOJmenOva,i na “J1 in resnic ? do8naia- kako Je v nimi „ ““esnaževalci in čistilca komkr®"" V naŠi hva|X"s,J# ne b0 imela ravno na dlaniga a, to je menda ____ B. Ž. Akcija NNNP AKTIVNOSTI NA ŠTIRIH PODROČJIH Na osnovi dosedanjih izkušenj in potreb so aktivnosti v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti začrtane na štirih področjih. Gre za mobilizacijo in usposabljanje delovnih ljudi in občanov pri zagotavljanju večje požarne in prometne varnosti ter krepitve narodne in civilne zaščite. Na področju prometne varnosti bodo aktivnosti usmerjene v osveščanje delovnih ljudi in občanov s posebnim poudarkom na etiki v prometu in boju proti alkoholizmu, usposabljanju mladine za vožnjo in za večjo skrb tehnično brezhibnost vozil v prometu. Na področju požarnega varstva bodo posebno skrb namenili protipožarni vzgoji delovnih ljudi in občanov, usposabljanju in krepitvi gasilskih enot in enot civilne zaščite, aktivnostim pri zagotavljanju učinkovitejših preventivnih ukrepov in večji zaščiti pre- Sklepi ostanejo Komite o Minske konference ZK Ljutomer se je v četrtek prvič sestal v novi sestavi. Obravnaval je sklepe 85. seje komiteja, katere vsebina je bila v celoti namenjena poročilu delovne skupine za pripravo reorganizacije kmetijstva v občini Ljutomer. Člani novega komiteja so se seznanili z okoliščinami in problematiko reorganizacije kmetijstva in na podlagi tega soglasno potrdili sklepe 85. seje komiteja. Na tej seji je komite tudi ocenil minule volitve. Že sam rezultat je dovolj zgovoren, tako da kakšnih širših ocen ni potrebno dajati. Visok odstotek udeležbe volilnih upravičencev kaže na to, da sta zavest delovnih ljudi in občanov ter široka akcija DPO v občini pred volitvami odraz dobrega dela. D. L. moženja. Številne aktivnosti pa bodo izvedli tudi na področju krepitve civilne in narodne zaščite ter izvedli nekaj vaj. Na zadnji seji koordinacijskega odbora za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti so sprejeli konkretne programske usmeritve za posamezna področja, hkrati pa tudi določili nosilce aktivnosti. Dogovorili so se, da bodo sprejeta izhodišča in okvirni program posredovali v sprejem predsedstvu občinske konference SZDL, ta pa jih mora tudi v najkrajšem času posredovati vsem nosilcem aktivnosti. Dogovorili so se tudi, da bodo občinsko tekmovanje mladine s področja SLO in DS izvedli v mesecu aprilu, medtem ko bo regijsko tekmovanje 21. maja. V ta namen so tudi imenovali občinski odbor, ki bo podrobneje izdelal program in aktivnosti, hkrati pa tudi določil datum občinskega tekmovanja. Za predsednika odbora so predlagali Gustija Korena. F. Maučec ---LENDAVA ---------------------—— DOSEŽKI USMERITEV ZA AKCIJO V PRIHODNJE V razpravo o dokumentih za 9. kongres zveze komunistov Slovenije sta se pretekli četrtek na skupnem sestanku vključili tudi komisija za narodnostna vprašanja in obmejne stike pri Pomurskem medobčinskem svetu socialistične zveze in komisija za narodnostna vprašanja pri občinski konferenci zveze komunistov v Lendavi. V ospredju pozornosti sta bila predlog poročila o delu komunistov med kongresoma in osnutek resolucije 9. kongresa s posebnim poudarkom na tistih delih obeh dokumentov, kjer je govor o uresničevanju narodnostne politike in nadaljnjih nalogah na tem področju. Poročilo o delu komunistov v Socialistični republiki Sloveniji med kongresoma celovito obravnava področje uresničevanja narodnostne politike, so ugotavljali v razpravi. Poudarja, da se politika ZKJ do nacionalnega vprašanja v pogojih samoupravne socialistične ureditve in bratstva ter enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije tudi v Sloveniji uresničuje na razrednih izhodiščih. Poglablja in nadaljuje se proces demokratizacije odnosov med slovenskim narodom in italijansko ter madžarsko narodnostjo. Komunisti naše republike odločilno prispevajo k ustvarjanju dobrih pogojev za nadaljnji razvoj narodnosti v SR Sloveniji, je zapisano v predlogu poročila, in dosežki na tem področju so najbolj vidni pri uveljavljanju dvojezičnosti, v vzgoji in izo- pri kulturnem razvoju. Na tej osnovi so močno zaživele posebne samouprane interesne skupnosti, ki so v jugoslovanskem prostoru specifična oblika uveljavljanja enakopravnega položaja narodnosti na samoupravnih osnovah. Pomemben korak je narejen tudi na področju informativne dejavnosti narodnosti, izboljšalo se je dvojezično poslovanje, bogatejši so stiki z matičnim narodom, odprtost naše družbe in naša odprta meja pa sta narodnostima tudi omogočila krepitev njune posredovalne vloge v odnosih Jugoslavije s sosedi. Sprejete zasnove in njihovo uresničevanje ostajajo tudi v prihodnje dobro izhodišče za razvoj mednacionalnih odnosov in krepitev položaja narodnosti. V to smer je tekla tudi razprava na skupni seji obeh komisij o osnutku resolucije 9. kongresa ZKS, iz katere se je izoblikovala tudi pripomba k v osnutku predloženemu tekstu. Pripadniki italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji in slovenske narodnosti v sosednjih državah so trajni dejavnik našega povezovanja s sosednjimi narodi, je poudarjeno v uvodnem delu poglavja, ki govori o narodnostih. K temu naj bi dodali, so predlagali v razpravi, da daje socialistično samoupravljanje polno jamstvo za vsestranski razvoj in ohranitev obeh narodnosti ter da se bo zveza komunistov tudi v prihodnje zavzemala za dosledno uveljavljanje z ustavo opredeljenega položaja italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji. V pripombi je opredeljena tudi dolžnost in skrb ZK, da večinski narod zagotavlja in razvija pogoje za nemoten vsestranski napredek narodnosti tildi kot elementa svojega lastnega razvoja in svobode. Poudarjeno pa je tudi zavzemanje komunistov za premagovanje vseh ovir predvsem v smeri doslednega zoperstavljanja vsakemu pojavu nacionalizma na eni ali narodnostnemu odtujevanju na drugi strani. S preostalo vsebino poglavja o nalogah pri nadaljnjem uresničevanju narodnostne politike, v katerih je poudarjena vsebinska usmeritev stikov s sosednjimi državami s poudarkom na zavzemanju za izboljšanje položaja in uresničevanje pravic slovenskih narodnostnih skupnost, opredeljenih v različnih mednarodnih sporazumih in drugih listinah, pomen sodelovanja na različnih področjih v stikih z matičnim narodom itd, so se v razpravi v celoti strinjali. Menili so, da je tako dopolnjeno besedilo resolucije dobra osnova za nadaljevanje aktivnosti, katere uspešnost že v dosedanjem obdobju potrjujejo številni rezultati, doseženi v praksi. ib braževanju, otroškem varstvu ter ^DAVanja EMILA PINTARJA Razvoj do leta 2000 d»strii.ne b?mo & do leta 1900 lir p« ničili vnmicli n cplpLtivnpm rflTVnill in* iz PITI 1D" ~ ne bomo že do leta 1990 uresničili Združenega dela, dali uv«*javili razvojnih centrov v organi tehnike in tehnolog j * znanosti in znanju in dvignili o J je ena od P jo raven, se nam obetajo še hujše težav člana republiškega ^v«nih misli dipl, filozofa Emila Pintarja, sicer p sRg vodje projekta 'eja za planiranje pri izvršnem svetu *LP Minuli četrtek je na’"^itlj. poročni razvoj Slovenije do leta om, družbenopohtič urski Soboti govoril pomurskim gospoda tov in delavcem, predstavnikom občinskih izvršnih*predawn u ^Podarske zbornice. V sila plastično in "^h vprašanj, ki zadevajo je tudi dotaknil nekaterih strateških ra J, -jutje. B- ^fspektive pomurske regije do vstopa v tretje tis Delovni program Ker bo prišlo v kratkem .do aktivnosti na področju spreminjanja planskih dokumentov do leta 1985, se mora temu prilagoditi tudi delovni program izvršnega sveta skupščine občine. Pri pripravljanju sprememb in dopolnitev planskih dokumentov bodo sodelovali socialistična zveza, sindikati, samoupravne interesne skupnosti ter seveda Izvršni svet skupščine, Id bo imel predvsem vlogo koordinatorja po strokovni plati, koordinator družbenopolitične aktivnosti pa bo koordinacijski odbor za družbeno planiranje pri občinski konferenci SZDL Lendava. Izvišni svet skupščine občine bo skrbel za pripravo in dopolnitev družbenopolitičnega plana občine za obdobje do leta 1985, pri tem pa bo sodeloval z OZD, SIS in drugimi nosilci planiranja. Naloga izvršnega sveta bo dokaj zahtevna, saj bo moral vsak predloženi osnutek sprememb verificirati in ga poslati v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine. Jani D m otla anketa Pridelati še več hrane Za postavljene cilje skorajda vsi vemo. Do leta 1985 pridelati večino hrane doma. Tako smo zapisali v resolucijah in drugih planskih aktih. Kako pa ta prizadevanja uresničujemo v praksi? Prav kmetje včasih očitajo, da o tej temi preveč pišemo in govorimo in premalo storimo.- Toda to so velikokrat pač opazke, za katere tudi kmetje sami dobro vedo, da niso povsem točne. Povprašali smo nekaj kmetijskih proizvajalcev o različnih oblikah stimuliranja tovrstnih naporov, kot so tekmovanja za višje in boljše pridelke, nagrade za najboljše pridelovalce, srečanja in ekskurzije. Izbrali smo predstavnike mlajših in starejših, tiste s prakso in druge še manj izkušene. MARTIN FRAS, Lešane: „Sode-lujem z domačo zadrugo, tudi sam pa sem — prepričan sem — dosegel nekaj dobrih rezultatov. Človek mora imeti rad delo, ki ga opravlja. Tudi tekmovanja ne bi bila uspešna, če se kmetje ne bi z veseljem lotevali zastavljenih nalog na področju prizadevanj za več hrane z domačih polj. Res pa je, da se vsi kmetje še niso dovolj resno pripravili na sodelovanje v takšnih akcijah. Morda bi jih kazalo še razširiti. Naša zadruga v Gornji Radgoni je dobro zastavila ta program. Vsako leto dobimo rekorderja v pridelovanju koruze, pšenice, mleka, mesa itd.” ALOJZ FERENC, Veržej: „Vidi-te, naša zadruga je prav tako dobro zastavila koncept tovrstnih tekmovanj, v njej pa si vsi kooperanti prizadevamo doseči kar največ. Osebno sem z doseženim na področju pridelovanja sladkorne pese (kooperant Ferenc je rekorder tovarne sladkorja v Ormožu, saj je na hektarju pridelal . ^ar 12 ton biološkega sladkorja!) ze- lo zadovoljen, čeprav mislim, da v to nisem vložil nekih posebnih naporov. Potrebno je veselje, kot je to potrebno za vsako delo, tudi kmečko. Če kmet z veseljem in voljo kmetuje, potem tudi v živinoreji, v mlečni ali poljedelski proizvodnji ne bi smel imeti slabih rezultatov.” MARTIN KUZMA, Skakovci: ,.Tekmovanje za najboljše rezultate pri pridelovanju sladkorne pese se mi zdi dobra spodbuda, seveda pa ugodno ocenjujem tudi srečanja kooperantov, razne izlete ter strokovne ekskurzije. Z drugim mestom v okviru tovarne sladkorja Ormož in prvim v naši ,,Panonki” sem seveda več kot zadovoljen. Menim pa, da bi se mo- ralo družbenih naporov za več hrane zavedati še več kmetov, pa tudi nekaterih dejavnikov, ki lahko vplivajo na povečano proizvodnjo. Zgolj zadruge in kooperanti ambiciozno zastavljenim ciljem resolucij ne bomo kos . . Tekst in foto: Janez Kurbus STRAN 5 marca 1982 IVAN BELEC, KS Videm ob Ščav-.nici: ”®es Je’ da mladi ljudje nočejo povsod ostati na kmetijah svojih očetov in dedov. Sam z veseljem delam na zemlji,čeprav moram delati od ju- tra do večera, med tem ko gre mojim vrstnikom v mestih precej bolje. S ti- stimi, ki prejemajo lepe štipendije in vsak dan ,,odpikajo” le predavanja, se tako sploh ne morem primerjati, mladim delavcem v tovarnah pa tudi ni veliko slabše. Menim pa, da -so tudi tekmovanja med kmetovalci spodbuda, da se bo še kdo med mladimi odločil za pot po stopinjah svojih staršev. Škoda je, da se tega v praksi najbolj zavedajo le kmetijske zadruge in TZO, čeprav so možnosti za stimulacije še kje!” FRANC TRSTENJAK, Videm ob Ščavnici: „V moji vasi so bili že od nekdaj doma ljudje, ki so živeli z fly "] . zemljo in delom na njej. Tudi sam M&flr fV* sem se odločil za to pot, dasiravno ni X • takšna, kot tista, ki so je vajeni v me-i stih. Toda tudi meni so dnevi, preži-I veti na njivi ali travniku, veseli, če- j j prav često v blatu ali vročini. O obli- kah spodbujanja, da bi se še več mladih odločilo za kmetovanje, menim vse najboljše. Tudi tekmovanja za višje pridelke sodijo v ta okvir in prepričan sem, da so že opravičila dosedanje napore organizatorjev od TZO do zadrug.” Boj mnenj s pozicij NA PRAGU KONGRESOV argumentov Vloga obveščanja pri delu in samoupravljanju V okviru kongresnih tem tokrat razmišljamo o metodah političnega dela, ki jim tudi v Pomurju — rečeno brez večjega tveganja — odmerjamo vse premalo pozornosti. Preradi podležemo prepričanju, da gre bolj za teoretična in ne toliko praktična vprašanja, kar — milo povedano — ni ih ne more biti sprejemljivo. Metode delovanja so namreč zavestno usklajen in usmerjen način opravljanja idejnopolitične funkcije v naši socialistični samoupravni družbi. Gre za postopek zveze komunistov, izražen v zahtevi po idejnopolitičnem boju za razvoj socialističnega samoupravljanja. Cilj je seveda revolucionarna sprememba v proizvodnih odnosih — razvito socialistično samoupravljanje. Sredstva idejnopolitičnega boja pa so demokratično delovanje v ljudskih množicah s pozicij argumentov. Na tem izhodišču te melji tudi statutarna opredelitev, saj govori o tem, da je ZK idejna in politična avantgarda delavskega razreda in s tem faktor zavesti, socialistične zavesti samoupravnih delovnih množic. Se pravi, da ni in ne more biti nosilka političnega monopola, iz česar izhaja potreba po delovanju ZK znotraj delegatskega sistema in družbenopolitičnih organizacij. Za večjo nazornost in razumljivost si poglejmo nekaj teoretičnih izhodišč, na katera bi se naj naslanjali v delovanju in uveljavljanju politike ZK. Načela in pogoji Najprej skušajmo strniti načela, ki veljajo pri izboru najučinkovitejših metod. Več jih je, in sicer: — tiste, ki krepijo zavest članstva ZK in delovnih ljudi, — tiste, ki usposabljajo članstvo za samostojno in zavestno izpolnjevanje nalog, Sestanki in sestankarstvo so tema (in metoda) zase. Sicer pa so redni spremljevalci metod političnega dela. Pomenijo obliko komuniciranja med komunisti in kolektivno miselno us 'arja/nost in obliko kolektivnega odločanja. V tem tudi tičijo vzroki za vztrajanje, da je udeležba na sestankih za komuniste obvezna. Slabosti, ki se kažejo pri sklicevanju sestankov in tudi vodenju, so zelo različne. Ena ne tako redkih je sestankarstvo, ki se kaže v tem, da sklicujemo sestanke zato, ker jih že dolgo nismo imeli, ne da bi pomislili na smiselnost, učinkovitost, vsebino in na to, kaj bomo s sestankom v zvezi komunistov, ali družbeni praksi spremenili. Druga je le navidezna demokratičnost. Namreč, večina na sestankih sicer sodeluje v razpravi, vendar bolj v obliki pritrjevanja predlaganih rešitev in—se tako ne razvija boj mnenj. Pogosta slabost je slaba priprava sestankov. Često je vsebina ,,za lase privlečena", ker manjkajo smotri, kaj hočemo s sestankom doseči. Večkrat zaškriplje v sami organizaciji (neprimeren izbor časa in prostora, neustrezno obveščanje in podobno). — tiste, ki so angažirane, aktivne, ker vključujejo interes družbene prakse. — tiste, ki zagotavljajo dvo-smernost političnega komuniciranja od,,baze" do vseh najvišjih organov (forumov) ZK in od tod do osnovnih organizacij in celotne družbene prakse in — tiste, ki zagotavljajo kontinuiteto (stalnost) komuniciranja, to je dogovarjanja in sporazumevanja. Med pogoje pa uvrščamo informiranje (pismeno, ustno, poročanje na sestankih), izbor tem, boj mnenj (brez etiketiranja in diskvalifikacij), strokovno pripravo, dokazovanje stališč in predlogov, predloge rešitev, nenehno ocenjevanje doseženih rezultatov z vrednostnimi poudarki, kritiko in samokritiko. Ustavimo se le pri dveh: dokazovanju stališč in predlogov ter kritiki in samokritiki. Nesporno je, da dokazane stvari prepričajo ljudi in delu jejo mobilizacijsko na akcijo. Toda dokazovanje je različno, 'cesto pa naslednje vrste: z mnenjem avtoritet (resničnih ali namišljenih), osebnimi izkušnjami, empiričnimi (otipljivimi) podatki, logičnim sklepanjem, mnenjem večine in dejstvi prakse. Ker znajo biti posamična dokazovanja hudo enostranska, jih je treba rabiti več vrst. Kritika in samokritika sta takorekoč nepogrešljivi sestavini političnega dela. Z njima namreč spoznavamo in vrednotimo negativne pojave, DcveG kvngre« Zveze kumMni.vtov Slov trnje bo prih »znosi za to, da temeljim ovenimo, kaj smo s zadnjem obdobju desert, pa tudi, vesa mMim uresnirili, ter za m. da na njem ringov urimo za naše nadaljnje naloge. učinke (n posledice političnega dela, v kritikah so opazne velike razlike. Ene so abstraktne (načelne, posplošene) in merijo vsevprek, torej na vse in vsakogar. Izpostavljene so zlorabam in često letijo tudi na tiste, ki jim sploh niso namenjene. Taka je denimo trditev: ,, Vsi smo krivi za nastalo situacijo". Tako seveda ne gre, kot ne, da bi kritiko zasnovali zgolj na empiričnih podatkih, ki pa pogosto ne povezujejo dejstev in zato dajejo prostor prakticističnemu in enostranskemu ukrepanju. Kritika kot vrednostna presoja bi zato morala biti celovita in lahko bi dejali ,,znanstveno praktična". Poleg nje ima v političnem delovanju veliko veljavo samokritika. Za! je še tako, da se ta najraje sprevrže v prazno ,.posipavanje s pepelom", brez razčlenjevanja posledic postopkov in dejanj. To večkrat zaustavlja potek analiz prakse, saj se nekateri zadovoljijo že s samo samokritiko. Sicer pa sočasno s kritiko in samokritiko razvijamo v političnem delu tudi ,,kontrolo”, ki naj pokaže odstopanja v praktičnem, vsakodnevnem uresničevanju stališč, predlogov, pobud. V bistvu ta ,,kontrola" pomeni opozarjanje na neuresničevanje sklepov in stališč. Koliko znamo in uspemo gojiti ti dve — zapisali smo, da nepogrešljivi sestavini političnega dela — v vrstah in organizacijah ZK v Pomurju, je stvar temeljitejše presoje. Po volilno-programskih sejah občinskih organizacij ZK bi si upali trditi, da so pri tem najdlje prišli v nekaterih organizacijah združenega dela, veliko manj pa v krajevnih skupnostih. Tod se namreč še vedno največ ubadajo s problemom, kako aktivirati tiste komuniste, ki so zaposleni v organizaciji združenega dela zunaj krajevne skupnosti in tam včlanjeni v osnovno prga- KONGRES £ I kvečjemu rodile še večji odpor in kljubovanje. Katero pot oziroma postopek ubrati, da bi z neko metodo dosegli namen političnega delovanja, je vprašanje z več odgovori. Razvrstili bi jih takole: _____ pot, po kateri načrtujemo politično delo in naloge na ugotovitvah iz prakse, v ,,bazi" in ne v ,,kabinetih", _____ pot usklajevanja akcij prakse s splošnimi družbenimi stališči in stališči ZK, — z analizo družbenih in idejnopolitičnih dogajanj, kar pelje do vrednotenja pomembnosti, vzročnosti in posledic posameznih dogajanj in vabi kot dobra osnova za programiranje akcij, ,,Idejnopolitično vlogo osnovne organizacije pomembno krepi dejansko vedenje komunistov v celotni zvezi in družbi, pa tudi v njej sami. V osnovni organizaciji, njenem, delovanju, član ni samo predmet vzgoje, marveč je hkrati vzgojitelj. Na sotovariše in okolje vpliva predvsem s svojim ravnanjem, s svojimi opredelitvami, s svojo pripravljenostjo, da praktično m teoretično prispeva k razreševanju pomembnih družbenih problemov, s svojim pogumom in močjo, da plava tudi proti toku. Vplival bo tudi s svojim znanjem, s svojo teoretično kulturo in s sposobnostjo, da zna povezovati konkretne probleme ožjih okolij s širšimi družbenimi vprašanji. Negativno pa bo vplival na okolje, če bo nedosleden, oportunističen, če bo skrbel le za ožje, partikularistične interese. Če mu bo te za njegov ,,ljubi kruhek", če mu bo le za ,, njegov" tozd, za ,,njegovo" krajevno skupnost, za ,,njegovo" šolo itd. Komunist komunistično deluje, če spoznava zgodovinske in dolgoročne interese in jih povezuje s svojim vsakdanjim de/om in delovanjem. (Adolf Bibič: Politična znanost, ideologija, politika) pot usklajevanja in povezovanja ugotovitev analize in usrneritev aktivnosti na najpomembnejša področja in dejavnosti, pot usmerjanja dejavnosti ZK, ki je sorodna tisti v splošni družbeni praksi (na primer ta čas razprave o gospodarjenju), — dolžnosti nosilcev politične dejavnosti, saj omogočajo večjo učinkovitost akcij članov, organizacij in organov ZK, vsebovati pa seveda morajo konkretne nosilce, načine, roke in vrednotenje in — z ovrednotenjem dobro izpeljane politične akcije lahko ugotovimo, kakšne so možnosti ponovitve. Kje smo in pot naprej Nedavna razširjena seja medobčinskega sveta ZKS za Pomurje je pokazala — na številnih konkretnih primerih — da smo biti v tem štiriletnem, medkongresnem obdobju, priče idejni, organizacijski in šolstva in otroškega varstva, v množičnejšem delovanju komunistov znotraj drugih družbenopolitičnih organizacij in na drugih področjih dela in življenja. Komunisti so bili skratka sposobni razčiščevati in spreminjati razmere, v kar se je tvorno vključeval tudi medobčinski svet ZKS kot skupna oblika in metoda dela občinskih konferenc in centralnega komiteja. Skozi to in siceršnje delovanje pomurskih'’ komunistov se odraža, da je ZK znala ob pravem času dati prave teme na dnevne rede in se je znala poistovetiti z interesi delovnih ljudi in občanov. Ob doslednem spoštovanju in uveljavljanju načela demokratičnega centralizma — na- čela notranjih odnosov v ZK, sredstva enotnega organiziranja in načela enotnosti akcije — je prej zapisano tudi edina pot naprej. Pripravil: BRANKO ŽUNEC Ko v zadnjem času veliko govorimo o pomenu in vlogi informiranja na raznih nivojih, ne moremo mimo obveščanja v združenem delu, ki predstavlja nedeljivo sestavino samoupravljanja. Tega dejstva se posebej zavedajo tudi murskosoboški sindikati, katerih komisija za obveščanje in politično propagando seje lotila nadvse zanimive analize o stanju na področju informiranja v organizacijah združenega dela, ki bo rabila za izhodišče pri izdelavi podrobnejšega akcijskega programa na področju boljšega obveščanja delavcev. Vprašalnik so od sto izpolnili v66 osnovnih organizacijah zveze sindikatov, predvsem večjih. Poglavitne ugotovitve kažejo, da se v večini organizacij ne srečujejo s problemom zapiranja informacij, ampak nasprotno, da je informacij preveč. Vendar pa so le-te mnogokrat posredovane v neprimerni obliki, v prevelikem obsegu, težje razumljive, kar delavce ne motivira, da bi gradivo bolje preštudirali. Slabo so vzpostavljene tudi vezi med delegacijo in delegati ter delegatsko bazo. Eden od možnih načinov obveščanja v združenem delu je prav gotovo glasilo, vendar se takoj zastavlja vprašanje, ali je zdajšnji sindikalni tisk dorastel nalogi pro-pagatorja sindikalnih aktivnosti in akcij. Vsebinsko naj bi sindikalni tisk namreč moral v znatni meri izražati neposredno odmevnost članstva. Trenutno izdajajo v murskosoboški občini lastna glasila naslednje delovne organizacije: Mura, Pomurski tisk, Sobota, Skupščina občine, Pomurski zdravstveni center in Delovna organizacija za PTT promet, med sestavljenimi organizacijami pa SOZD ABC Pomurka. Seveda pa je še vrsta glasil delovnih organizacij, katerih sedež je zunaj murskosoboške občine. Njihova slabost je predvsem v počasnosti nastajanja, prinašajo pa tudi zelo malo informacij, ki bi delavcem lahko rabile za neposredno odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela. Prav tako se srečujejo s problemom neorganizirane dopisniške mreže, saj sta v občini zaposlena le dva delavca, ki profesionalno skrbita za izdajo glasila. Poleg tega pa se v internih glasilih pojavljajo vedno isti avtorji, pa čeprav so uredniški odbori sestavljeni iz več članov, ki bi morali skrbeti za informiranje. Najbolj razširjena oblika Pismenega obveščanja v organizacijah združenega dela so oglasne deske, ki so se uveljavile zlasti tam, kjer skrbijo za pravočasne informacije, še posebej prek sindikalnih skupin. Ponekod, kot v Muri, Beltinki, OS Beltinci LIV in drugod so dobro dopolnilo tudi informacije prek ozvočenja. Glede pismenih gradiv, ki so najbolj neposredna oblika pismenega obveščanja, pa velja pripomniti. da delavci marsikje prejemajo ZGLEDEN PRIMER SODELOVANJA TRI SRCA NA BJELEM POLJU Poročilo bi lahko tudi naslovili Prispevek Radenske k hitrejšem« razvoju SR Črne gore. Minuli četrtek je namreč prišla iz Titogra 8 vest, da so se tam, v navzočnosti predstavnikov izvršnih sveitov m gospodarskih zbornic obeh republik — Slovenije in Čme sestali vodilni delavci Radenske, največjega proizvajalca mine ral vode in brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji, in delovnegakolektiva P Bjelasica. Podpisali so samoupravni sporzum o združevanju del« sredstev za izgradnjo polnilnice mineralne vode in brezalkoholnih P jač v okolici Bjelega polja, mesta na severu Črne gore z oogati nahajalRči mineralnih voda in drugih naravnih bogastev. Predračun ska vrednost naložbe velja 239 milijonov dinarjev, od tega zn sovlaganje Radenske in drugih organizacij združenega dela iz n republike okrog 70 milijonov dinarjev. Po sporazumu bo PIK Bjel _ ca vrnila Radenski združena sredstva skupaj z nadomestilom gospodarjenje z združenimi sredstvi. Ta bo kot sovlagatelj tudi npr vičena do deviznega prihodka, ustvarjenega z izvozom v struk<“ delež združenih sredstev obeh partnerjev. Gradnja omen}8" objekta, kjer naj bi našla zaposlitev 102 delavca, se bo začela pr doma oktobra letos in če bo šlo vse po načrtih, naj bi poskusno o tovanje steklo septembra prihodnje leto. Gradnja polnilnice mineralne vode in brezalkoholnih Bjelem polju v Črni gori brez dvoma pomeni zgleden P«®^ medrepubliškega sodelovanja in poovezovanja, za Radensko P posebej.zaupanje v strokovnost, znanje in sposobnost njenih cev. Znano je tudi, da podobni razgovori za izgradnjo polnilnic tekajo med Radensko in Klokot banjo iz Vitice 88 _ sovem. Predvidevajo celo, da bi ustrezen samoupravni spor podpisati že ta mesec. VESTN8K, 25. MARCAJ^ takšna gradiva le ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, periodičnih obračunov in zaključnega računa. V organizacijah združenega dela še vedno posvečajo premalo pozornosti pravočasnemu informiranju, saj v večini primerov delegati samoupravnih organov prepozno dobijo razno pomembno gradivo, o usodi katerega morajo odločati. Vzroke za zapoznelo dostavo teh gradiv običajno prenašajo na prepočasno delo odgovornih služb, in sicer od računovodstva do služb analize. Težave so tudi pri nekaterih informacijah, s katerimi bi morah biti delavci seznanjeni sproti, kot so problemi v proizvodnji, stanje zalog, tedenska realizacija in podo-bno. Brez dvoma pa se je posebej uveljavilo ustno obveščanje v sindikalnih skupinah in na zborih delavcev, saj tak način omogoča neposredno izmenjavo mnenj, stališč m pobud. V ZVezi z razvojem in izpopolnjevanjem sistema obveščanja v orga; nizacijah združenega dela bi se naj osnovne organizacije zveze sindikatov nemudoma lotile ustanavljanja odborov za obveščanje, ki bodo kot družbeni organi na nivoju delovne organizacije vodili politiko celovitega obveščanja in nadzorovali njeno uresničevanje. Vanje bi vključili delegate iz vsakega tozda, družbenopolitičnih organizacij in služb za obveščanje, ob tem, da OO ZS P°^ stanejo dejanski pobudnik in dejavnik boljšega obveščanja ter uresničujejo družbeno vlogo izdajatelj8 glasil v združenem delu. Izdajateljska razmerjainpristojnosti odborov za obveščanje pa morajo najti ustrezno mesto v pravilnikih o obveščanju, v kateri bi naj zajeli vire informacij in njihovo odgovornost, dolžnosti in pravice vseh udeležencev v procesu obveščanja, vsebino in sredstva ter načine posredovanja ustrezne vsebine obveščanja pa Je treba vztrajati pri uporabi kazalcev, kijih predpisuje zakon o združen«« delu. Hkrati pa je treba opredeliti odgovornost strokovnih >n poslovodnih delavcev za posredovanje ustreznih informacij. Povsod bi se naj zavzemali za hkratno in kombinirano uporabo različnih sredstev in načinov obveščanja, pn čemer imamo v mislih pismeno m ustno informacijo, glasila, biltene, razglasne postaje itd. Vsem tem ciljem pa bodo namenjeni tudi obiski v organizacijah združenega dela, priprava seminarja za organizatorje obveščanja v združenem delu, okrogla miza skupno s klubom samoupravljalcev ° tematiki obveščanja, vključitev v razpravo o zakonu o informiranju in koordiniranje dela z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter skrb za povezanost združenega dela s krajevnimi skupnostmi v murskosoboški občini. Milan Jerše STRAN 6 kulturna obzorja Tuje hočemo, svojega ne damo v -Tako sta v iztočnico komedije Dušana Jovanoviča ŽIVLJENJE i n h H pLAYBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI zapela duo Pupa ~ Rudi. Premiera je bila pretekli četrtek, že druga v tej sezoni, ki so jo uprizorili člani Gledališča MI soboškega kluba mladih. Deset jih nastopa v so-Rež'1"’ “^suBlnosti polni komediji, v kateri ne manjka situacijske komike, onoSer Predstave je Milivoj Roš, med prijatelji bolj znan kot Miki, ki nast-°Pa tudi kot igralec. ,,Eden od sodelujočih je odpovedal, pa sem vskočil,” je dejal po četrt-ovi premieri na odru grajske dvorane v Murski Soboti, kjer je potekal po-la°k°r v^dimi amaterji. Med njimi je izstopala Nataša Matjašec, še šo-dJ?’ “ j* je vloga Luciande prva, verjetno pa ne zadnja na odrskih raz”’ ^ar sPr«n° se Je gibala na njih, pri tem pa ji je v veliko pomoč iz-sa ""pi 8'ba’ ^ar s* ie Prebila z udejstvovanjem v skupini sodobnega plesti ”P e^em zdaj ne več,” je povedala, ker obojega poleg šolskih obvezno-Dras 6 š?°re ^asovno okaditi, in tako je dala prednost gledališču. Tudi ni or -vnj^ar skuša delo uskladiti z igro. Je namreč že zaposlen v delov-se "rganizaciji za PTT promet in tri mesece, kolikor so vadili za predstavo, di J,e,tru da bi bilo kar najbolje. Kot Ubaldu mu je uspelo, le močan moj ®a občasno izdajal, da je pravi Prekmurec. Tudi pri drugih ni bilo so ? da izvirajo iz pokrajine ob Muri. Predvsem pri fantih, dekleta ček p °^e akrila. Ardelija na primer, ki jo je uspešno upodobila Tina Tr- ’ pjan^®sk'na — Tomina Misle in Kolumbina — Ksenija Pavlič. te; , .vn* playboy predstave je Valerij — Dušan Novak, pa tudi ostali po Pandir ne zaostajajo. Prav prepričljivi so bili Zdravko Praudič kot Cola, br ° * Stanislav Sčančar, in Oktavio — Andrej Horvat. Zakaj so iz- 1 Prav tako delo, je skušal odgovoriti režiser: ,,Kot začetnik sem naj- uprizorili J *ogra^a članov Gledališča MI soboškega kluba mladih, ki so 8isvetAv„°vanovRevo komedijo Življenje podeželskih playboyev po dru-ni v°Jni. Foto: Dušan Antoiin na gledani' Po dteraturi. V knjižnici sem začel prebirati in študirati različ-uovifca; Os ?e'a ‘n med drugim mi je prišla pod roke knjiga Dušana Jova-se mi zdelaVOb°d’tev Skopja, zasledil pa sem tudi pričujočo komedijo. Ni Pri PTencu Prezahtcvna, zato sem jo izbral za začetek.” Vendar uspeh že “ke^ki ie z n' ^tal, o čemer je pričal buren aplavz v glavnem mlade pub- OmeifiPO'nda graisko dvorano. Stede na o t Prem>era pa je pravzaprav že druga v letošnji sezoni, kar je ga je prav mk mrt.viio na gledališkem področju res uspeh. Po Kabareju, ki mladi entu'° in scenarij zanj napisal Milivoj Roš, pa pripravljajo ^"zaprav^51* ^l^Bšča Ml pred iztekom sezone še tretjo premiero, bo tadi publ t tO eksperiment na prostem v jami pri gradu, sodelovala pa Iztekom tee' « ’ Sa^ Po P°stala del igralstva. Predstava bo predvidoma pred občinske zv leta, mladi igralci pa si želijo, da bi bila s soglasjem den. eze kulturnih organizacij vključena v tretji soboški kulturni te- Brigita Bavčar Glasbeni entuziazem p v Turnišču Turnišču smo obiskali oddelek lendavske glasbene šole v ne skupin- amen obiska je bil spoznati delo in življenje te majh-Zsuzso Ko”6 ^^benih entuziastov. V prisrčnem razgovoru s ugotovili .co.van> ravnateljico glasbene šole v Lendavi, smo sedanji vod$Je oddelek v Turnišču bil formiran leta 1973. Prvi in Pevec, tore'^i0^^'^3 J°ze Kocet, učitelj glasbe, zborovodja in Njegov J r as^en*k >,musicus” v pravem smislu besede. 8'asbene Xi h eZen do glasbe in nadvse močna volja do širjenja da si je v tehtUrel Z'aSt’ v tem delu Prekmurja, je pripomogla, ben0 izobr J’S’pib letih pridobilo na tem oddelku osnovno glas-Zelo veliko ° ze °krog 10 otrok. Ta skromna številka pomeni Po 18 do 21 prav 80t0v°, Se poudarimo, da oddelek obiskuje let-'nstrumente-°k[° • ^ko je tudi v tem šolskem letu. Učijo se tele 'honiko in OTfVlr’- tr°bento, klarinet, blokflavto, kitaro, har-dVa inštrum ”OV *n^rumentarij. Nekateri učenci se učijo celo °biskuje 5 ^ot. na Primer učenka Valerija Horvat, ki na °ba instn6 m 4- letnik harmonike. Da odlično igra ri>arca v Tur ™xnta’ natn Je potrdila tudi na javnem nastopu 16. Ze'° Pester „nis^u- Na tem nastopu je še okrog 10 učencev izvedlo V Progra glasbeni sP«red. Pikov šole. Po! S° ^dejovali učenci (najboljši) iz vseh šestih let-pajhne jnst eg sobstičnih točk so nas prijetno presenetile tudi ^udvika Šuk]Un^enF^ne lupine harmonikarjev pod vodstvom v°dstvom jn5a^aJer ansambel z Orffovim inštrumentarijem pod P°gumni ka' $ K°ceta. O slednjem smo zvedeli, da so člani zelo potrjuje njihova udeležba na reviji Orffovih an-Ja- '°’ Pa to, da so bili na tej reviji edini iz Pomur- Vent kulture, ket^n6 nj 'abko ukvarjati z glasbo in širjenjem glasbene Vse to se no? , . teva veliko odpovedovanje prostemu času. No, nekaj mladih & *’ r 'epa 8’asba zazveni na inštrumentih teh < a velikih entuziastov iz Turnišča. Istvan Varga SEDEM grafik v JENESDORFU ^o-^vJenetMiorfu na sosednjem Avstrijskem odprli mi d®*! Pa snftP?^Urs,lc g^bke. Izbor jč pripravil Frane Obal, s ViM " Hauko j,,2 „ “dem umetnikov: Štefan Galič, Zoltan Gabor, Pa L 0<*prtiu ra>^>rV?,'Jaki’ l^jze Logar, Franc Mesarič in Borut t> H-riu’er dob^ea m*^Pei PrekmursW oktet, pričujoča razstava udi na likoVn_® ^^skega sodelovanja med obmejnima dežela-”vnem področju. bb PASTELI MIHAELA ŠTEBIHA V galeriji kulturnega centra v Murski Soboti razstavlja svoja dela akademski slikar in kipar Mihael Štebih iz Čakovca. Predstavlja se s štirimi cikli slikarskih listov: (Dominacija krogel, Rdeča zemlja, Tišine in Sivi čas pričakovanja) v pastelni tehniki. Štebihovo izhodišče je občutje naraščajoče ekološke katastrofe določenega stvarnega človekovega pejsaža — v nasprotju s čistostjo ,.kozmičnim” mirom in nedotaknjenostjo, naprimer snežnih vrhov Mont Blanca (detajl na sliki), bb Proslava v Dolgi vasi Tokratno osrednjo proslavo ob madžarskem kulturnem prazniku je samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo občine.. Lendava pripravila v vaškem domu v Dolgi vasi. Zbrano občinstvo je lepo sprejelo mlade recitatorje, pevce in dramske amaterske igralce. Za letošnji kulturni praznik pa je pomembna še ena novost, kulturne skupine in društva, kolikor jih je v občini, še drugo leto izmenjujejo gostovanja, tako denimo folklorne skupine iz slovenskega predela občine gostujejo na dvojezičnem območju, tako tudi recitatorji in drugi amateski kulturni delavci. Na tak način ne le da bogatijo kulturno dediščino in kulturne nastope, ampak prispevajo tudi velik delež k bogatenju odnosov med obema narodoma, ki živita na območju občine, to pa je hrati tudi velik pripevek h krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi. Želeli bi, da bi bilo takšnih nastopov vedno več. Jani D. o ljubezni Od Erosa do Agape je bil naslov gosti sta bila tudi črnogorska pes-uspelega recitala jugoslovanske in niča Ružiča Oreškovič in hrvaški svetovne antologijske poezije o ljubezni, ki ga je na večer pričakovanja pomladi (v soboto, 20. marca) organiziral Kos dr. Ivan, poleg njega pa so pri izboru verzov in njih interpretaciji sodelovali še: Željko Žužič, Elizabeta Kiršner in Jože Tkalec. Med povabljenimi pesnik Ivan Tolj. Predvsem prva je požela iskren aplavz. Recital je potekal v dveh delih, v popestritev svojstvenega srečanja pri Bobnarju pa sta nastopila tudi humorista Geza in Kori, bb Foto: Dani Mauko ---KAPCA Smeli kulturni koraki Skoraj neverjetno je, kakšen preobrat je v zadnjem času doživela kulturna dejavnost na Kapci, kjer je že vrsto let na tem področju tako rekoč vladalo mrtvilo. Zakaj? smo se spraševali. Vas se je vendarle razvijala in širila; mladi je niso zapuščali, tako kot je to doletelo marsikateri drugi kraj. Da ni bilo volje? Tega ne bi mogli reči. To so Kapčanci dokazali že večkrat doslej. Potemtakem bo držala ugotovitev Marije Nemetove, da ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen voditi kulturno društvo, res pa je tudi, da niso imeli za tovrstno dejavnost primernih prostorov. Lani pa se je naposled premaknilo. Ustanovili so žef Atila in si kot prvo nalogo zadali ureditev dvorane za kulturne prireditve. Ni bilo potrebno graditi nove stavbe, saj so imeli na voljo zapuščene učilnice v bivši osnovni šoli, v katerih je bilo svojčas slišati živahen otroški vrvež. ,,Proti koncu leta smo začeli z deli in moram reči, da so naši ljudje pokazali veliko pripravljenost, saj so mnogokaj postorili s prostovoljnim delom,” ugotavlja predsednica društva IRENA LEBAR. Kmalu nato so se začeli pripravljati tudi za proslavo oziroma otvoritev dvorane z odrom. Vse je bilo nared do nedelje 7. marca, ko so orga- Prvi uspešen nastop folklorne skupine KUD Jožef Atila s Kapce. Foto: EUa Pivar nizirali prireditev, ki so jo povezali hkrati s proslavitvijo slovenskega kulturnega praznika, dneva žena in madžarskega kulturnega praznika. Obisk je' bil tako dober, da ni bilo prostora za vse obiskovalce. Program pa je bil zares pester in zanimiv. Potekal je v obeh jezikih — slovenskem in madžarskem — izvajali pa so ga ženski kvintet, plesna skupina in dramska skupina (moška) ter recitatorji in kot gostje skupina pevk iz Turnišča. Vsi so. poželi veliko priznanje, še posebej vse domače skupine, ki so se prvič predstavile. Začetek je torej zelo spodbuden in že snujejo nove načrte. Radi bi, da bi ženski kvintet sčasoma prerasel v mešani pevski zbor, ki b; pel madžarske in slovenske pesmi, in da bi naštudirali kakšno daljše dramsko delo. Seveda brez mentorja ne bo šlo, zato pričakujejo, da jim bo priskočila na pomoč kulturna skupnost Lendava, tako kot so sodelovali tudi pri urejanju dvorane z odrom, pri čemer velja omeniti, da je svoj delež (finančni) primaknila tudi krajevna skupnost Hotiza. Na Kapci se torej obeta razgibana kulturna dejavnost, ki je še posebej pomembna za pripadnike madžarske narodnosti, saj je kultura ena tistih dejavnosti, ki so najpomembnejše za obstanek in razvoj vsakega naroda. JOŽE GRAJ PETEK, 26. MARCA LENDAVA — V dvorani Nafte bo ob 19. uri gostovalo Narodno gledališče iz Budimpešte, s komedijo Sreča Ku-Kuk Marcija. SOBOTA, 27. MARCA GORNJA RADGONA — V kulturnem domu bo ob 17. uri nastopil orkester glasbene šole, za smeh pa bosta poskrbela humorista Geza in Kori. NEDELJA, 27. MARCA STOGOVCI — Ob 15. uri bo v kulturnem domu nastop orkestra glasbene šole iz Gorpje Radgone, predstavila pa se bosta tudi humorista Geza in Kori. APAČE — V okviru predstavitev orkestra glasbene šole iz Gornje Radgone bo prireditev ob 19. uri. Tudi v apaškem kulturnem domu bosta poleg mladih glasbenikov nastopila Geza in Kori. RADENCI — Ob 17. uri bo v Kongresni dvorani hotela Radin zapel moški nonet DPD Ptuj. MURSKA SOBOTA — V galeriji kulturnega centra so na ogled zanimivi pasteli likovnega umetnika Mihaela Štebiha iz Čakovca. LENDAVA — V galeriji Lendava razstavlja umetniško fotografijo Jože Gal. RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin bodo od 26. marca do 2. aprila razstavljena dela udeležencev likovne kolonije Elrad—Avtoradgona 81. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak razstavlja svoja dela akademski slikar — domačin Vlado Potočnik. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami Dobra knjiga v Murski Soboti so: VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V MISLI IN DELU EDVARDA KARDELJA avtorja Stevana Bezdanova, NAŠI NA TUJIH TLEH in ŽIVE BESEDE Berte Golob. Prvo delo je izdala Delavska enotnost, drugo Cankarjeva založba in tretje Mladinska knjiga. V okviru filmskega gledališča v Lendavi, bo 30. marca ob 19. uri projekcija amerKke grozljivke MEGLA, v režiji Johna Carpen-terja. V kinu Park Murske Sobota pa bo konec tedna v znamenju Oscar-jevcev: Toma in Jerrjja. Predstavi za najmlajše bosta v petek, 26. marca ob 15.30 in v nedeljo, 28. marca ob 15. h. j^-MARCA 1982 STRAN 7 Vsak«, ko smo resno prijeli za delo, smo bili kos še tako zapletenim družbenim in gospodarskim problemom, zato se tudi nikoli nismo ustrašdi težav, kijih prinašajo zaostrene gospodarske razmere. Bolj načrtno se bomo spravili nadnje, hitreje jih bomo premagovali in utirali pota napredka. Z učinkovitejšim uresničevanjem samoupravno sprejetih nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, širšim povezovanjem v reprodukcijske tokove in s skrbne^im varčevanjem, so v Pomurju v minulem letu učinkoviteje premagovali gospodarske težave in krepili materialno osnovo v.skladu s cilji družbenih načrtov v skladu s cilji družbenih načrtov v posameznih pomurskih občinah. Zato so rezultati gospodarjenja v letu 1981 v Pomurju vendarle dokaj ugodni, saj so rasti osnovnih pokaziteijev poslovanja občutno vžje kot v enakem obdobju leta 1980, pri čemer pa se ne moremo znebiti občutka, da je na dosežene rezultate očitno močno vplivalo zlasti naraščanje cen. POMURSKO GOSPODARSTVO V LETU 1981 IZA 41 ODSTOTKOV VEČJI CELOTNI PRIHODEK IPo podatkih službe družbenega knjigovodstva Murska Sobota, ki je skupno obdelala zaključne račune iz 188 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, je 29443 zaposlenih delavcev v pomurskem gospodarstvu v I lanskem letu ustvarilo 47,53 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 41 odstotkov več kot leto poprej. Ste-Ivilo delavcev v gospodarskih organizacijah pa so v tem času povečali le za okrog 538 oziroma za pičlih 1,9 odstot-Ika v primerjavi z letom 1980. Pri tem je zanimiv podatek, da je zaposlenost v regiji navzlic temu naraščala hitreje kot Iv slovenskem gospodarstvu, kjer so dosegli komaj 0,4-od-stotno rast. Ko že govorimo o celotnem prihodku, ki kaže Ina zelo ugoden trend, je treba omeniti, da se je le-ta najbolj povečal v ljutomerski občini, in sicer za 56 odstotkov, kar Igre v določeni* meri pripisati tudi novi temeljni organizaciji združenega dela ISIS Farmacevtika Ljutomer. Potem pa sledijo murskosoboško gospodarstvo z 47 odstotki, gornjeradgonsko z 44 " odstotki in pa lendavsko _ gospodarstvo, kjer so zabeležili samo 23-odstotno pove- Čanje celotnega prihodka, na — kar sta vplivala zlasti rafi-. _ nerija in TOZD Varis z nižjo I rastjo od predvidene. Razumljivo je, da odpade največji delež celotnega I prihodka na področje industrije in rudarstva (57,3 odstotka), pri čemer so največji skok v primerjavi z le-Itom 1980 dosegli v Radenski TOZD Tovarna polnilne opreme (indeks kar 317), KG Rakičan TOZD Prašičereja I Beltinci (246) in v Tehno-stroju TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehaniza-cije Ljutomer (201). Dohodek delovnih organizacij v Pomurju je v lanskem letu večji za 33 odstot-Ikov in je znašal nekaj čez 10,07 milijarde dinarjev. Rast dohodka je bila precej visoka v industrijskih delovnih organizacijah, razen v nekaterih I organizacijah združenega dela, kjer je občutno nižja od " povprečja. To so zlasti TOZD Varis z indeksom 21, Mesna predelava Simentalka 61, I TOZD Rafinerija 66, Mesna “ industrija TOZD Klavnica 74, nato .pa še v gradbeništvu, I komunali in vinogradništvu. Pri tem je dohodek na de- lavca znašal v regijskem _ gospodarstvu 349612 dinar-I jev, kar pomeni v primerjavi z letom poprej 32-odstotno B povišanje. Tudi tukajle I izstopa ljutomerska občina, saj so dosegli 40-odstotno rast. Višje cene, ki so vplivale na Irast celotnega prihodka in tudi dohodka pa so nedvomno pomenile tudi več porabljenih sredstev v I organizacijah združenega dela. Rast le-teh je celo višja od rasti celotnega prihodka in znaša 44 odstotkov. Tako so porabljena sredstva v celotnem prihodku udeležena že z 78,8 odstotka, predlani pa z 77,5 odstotka. Med razloge za slabše razmerje štejejo zlasti hitrejšo rast cen materiala, energije, kije višja celo za 93 odstotkov, storitev in drugih poslovnih stroškov delno pa je vplivalo tudi nezadostno varčevanje, obračunavanje izdatkov za prehrano delavcev jn izdatkov za tekoče potrebe strokovnega izobraževanja, kar je šlo na rovaš porabljenih sredstev. Ugodnejšo sliko poslovanja pomurskega gospodarstva pa kaže tudi podatek, da so v lanskem letu v primerjavi z letom 1980 namenili za akumulacijo 54 odstotka več sredstev, kar pomeni, da narašča hitreje od dohodka. Vrednost akumulacije je namreč v letu 1981 znašala 1,87 milijarde dinarjev, s čimer so v pomurskem gospodarstvu presegli načrtb-vano akumulacijo za 12,6 odstotka. Zato se je tudi povečala akumulativna sposobnost, ki je višja za 12 odstotkov. Tu izstopa lendavska občina z 29 odstotki, medtem ko v gornjeradgonski občini ne beležijo nikakršnega dviga stopnje akumulativ-nosti tamkajšnjega gospodarstva. Hkrati pa razporeditev dohodka v regijskem gospodarstvu nedvomno dokazuje, da se je povečal delež akumulacije y dohodku, saj je v letu 1981 znašal že 18,1 odstotka, leto poprej pa 15,6 odstotka. Po drugi strani pa je res, da se je znižal delež za čiste osebne dohodke in za skupno porabo iz dohodka, kar je brez dvoma rezultat doslednejšega uresničevanja družbenega dogovora o usmeritvi razporejanja dohodka v lanskem letu. IZVOZ POKRIVA UVOZNE POTREBE Z zunanjetrgovinsko menjavo so v pomurskih občinah lahko povsem zadovoljni, saj je vrednostni izvoz v regiji znašal v letu 1981 nekaj čez 2,23 milijarde dinarjev, kar je v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem povečanje za 17 odstotkov. S tem so namreč skoraj v celoti izpolnili letni plan, pri čemer so tudi pri vseh večjih izvoznikih dosegli povečano stopnjo izvoza, kar zlasti velja za murskosoboško tovarno oblačil in perila Mura, tumiško Planiko in druge. Kajti drugače ne bi mogli uresničiti smelih načrtov na področju izvozne politike. Razen tega pa v povečani izvoz silijo delovne kolektive iz Pomurja potrebe po surovinah, ki jih je moč na tujem, večkrat pa je tako tudi doma, kupiti samo z devizami. Pomurski uvoz pa je po zbranih podatkih v lanskem letu znašal 2,03 milijarde dinarjev ali za 24 odstotkov manj kot leta 1980, s čimer so plan uresničili okrog 61-odstotno. To dokazuje, da je pokrivanje uvoza z izvozom precej ugodno, saj je v regiji doseženo 110-odstotno, če pa bi odšteli lendavsko INA-Nafto, bi se ta odstotek dvignil kar na 241, medtem ko je predlani bil 226-od-stoten. Najboljše rezultate beležijo v murskosoboški občini, kjer je gospodarstvo, predvsem po zaslugi Mure in mesne industrije, doseglo že 282-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Sledi gornjeradgonsko gospodarstvo s 185 odstotki, ljutomersko gospodarstvo 147 odstotkov, medtem ko so v lendavsdki občini, zlasti zaradi znanega uvoza nafte, dosegli komajda 42-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Posledica večjega izvoza in omejevanja uvoza, kar je v skladu s splošnimi stabilizacijskimi prizadevanji, je tudi v tem, da je pomursko gospodarstvo imelo na deviznih računih nekaj čez 329,25 milijarde dinarjev, kar je za 67 odstotkov več kot predlani. Ne nazadnje pa se je v pomurskem gospodarstvu okrepila tudi materialna osnova dela, saj so iz poslovnega sklada za njeno izboljša TRDNEJŠE GOSPODARJENJE — Skrbno varčevanje In dosledno uresničevanje izvozne politike sta nujna za nadaljnji napredek pomurskega gospodarstva v tem in prihodnjih letih. Zato pa bomo težave, pred katerimi si ne smemo zapirati oči, lažje premagovali le z resnim in vztrajnim delom slehernega delavca. nje razporedili prek 1,38 milijarde dinarjev ali za 62 odstotkov več finančnih sredstev kot predlansko leto, ko je ta vsota znašala nad 854,36 milijona dinarjev. Na prvem mestu je lendavska občina, ko gre za indeks povečanja teh sredstev, in sicer 198, na zadnjem pa gornjeradgonska občina z indeksom 141. Navzlic tako ugodnim pokazateljem pa je v Pomurju še vedno trideset organizacij združenega dela, ki v poslovni sklad niso razporedile nikakršnega čistega dohodka. V tem primeru gre predvsem za tiste delovne kolektive, ki so po zaključnem računu poslovali z izgubo. Pomursko gospodarstvo je namreč v poslovnem letu 1981 ,,pridelalo” tudi nekaj nad 292,3 milijona dinarjev izgube, kar odpade na 14 organizacij združenega dela. To so: TOZD Lesna predelava, TOZD Blisk, Temelj Cankova, Mesna industrija TOZD Družbena prehrana, TOZD Purlen, TOZD Gostinstvo Lendava, TOZD Tovarna pohiš tva Ljutomer, TOZD Usnjarna Ljutomer, Proizvodno gradbeno podjetje Ljutomer, TOZD Agro-plod Ljutomer, TOZD Proizvodnja nadgradenj Gornja Radgona, LINA TOZD Notranja oprema Apače ter seveda največja zgu-barja INA-Nafta in Mesna indus-rija ABC Pomurka. Omenjena izguba je sicer večja za 16 odstotkov v primerjavi z letom 1980, vendar je dokaj različna po‘ posameznih pomurskih občinah. Tako znaša v murskosoboški občini okrog 106,65 milijona dinarjev, kar je le enoodstotno povečanje, v gomjeradgon-ski občini 15,44 milijona dinarjev, vendar je višja celo za 833. odstotkov, v lendavski občini beležijo nekaj nad 149,88 milijona dinarjev izgube, kar pomeni 17-odstotno povečanje, medtem ko so v ljutomerski občini zabeležili blizu 20,35 milijona dinarjev ali za 27 odstotkov več kot predlansko leto. Se bolj zaskrbljujoč je podatek, da znaša nepokrita izguba v Pomurju okrog 258,18 milijona dinarjev oziroma 88 odstotkov celotne izgube. Najmanj pokritih izgub (en odstotek) imajo v murskosoboški občini, največ pa v gornjeradgonski občini (kar 94 odstotkov). V teh primerih gre za pokrivanje izgub iz sredstev rezerv, skupnih rezerv organizacij združenega dela, skupnega rizika in iz drugih virov brez obveznega vračila. Najtrši oreh je zlasti v organizacijah z večjimi izgubami, kamor prištevamo Mesno industrijo TOZD Klavnica iz Murske Sobote z 86,61 milijona dinarjev primanjkljaja, INA-Nafto TOZD Petrokemija z 52,96 milijona dinarjev izgube, ki se ji je lansko leto pridružil še Gorenje—Varstroj TOZD Varis z 52 milijoni (leta 1980 sploh niso imeli izgube) in pa INA —Nafta TOZD Rafinerija, z 34,95 milijona dinarjev izgube. Med osnovne vzroke navajajo zlasti velike razlike med cenami njihovih izdelkov in surovinami, višje odkupne cene od zagotovljenih, kakor tudi nenehno rast vrednosti dolarja, kar je vplivalo na slabšo likvidnost, in pa v industriji gradbenega materiala po manjkanje lastnih obratnih sredstev, dragi krediti z visokimi obrestmi in predolga vezava obratnih sredstev v neprodanih kabinah itd. Pri iskanju razlogqv za tak položaj industrije marsikje omenjajo tudi akutno pomanjkanje nekaterih reprodukcijskih materialov v določenih delovnih okoljih in zmanjševanje obsega nekaterih naložb. S tem se razumljivo tudi zmanjšuje obseg proizvodnje, kar ima svoje posledice v zmanjševanju izpolnjevanja izvoznih obveznosti. Podatek, da predstavljajo zaloge v pomurski regiji skoraj 43 odstotkov vseh obratnih sredstev in da so se ob koncu lanskega leta povzpele že na več kot 6,77 milijarde dinarjev, kar je v primerjavi z letom poprej za 61 odstotkov več. nam dosti pove. Se posebej zato, ker je bilo zalog gotovih izdelkov in blaga v vrednosti več kot 2,12 mili jarde dinarjev ali skoraj tretjino vseh zalog. Sem pa je treba prišteti še ogromne količine zalog materiala in nedokončane proizvodnje, kar brez dvoma ne vpliva posebej spodbudno na stanje pomurskega gospodarstva. Ob pregledu prvih rezultatov gospodarjenja v minulem letu pa v Pomurju niso zadovoljni še z nekaterimi osnovnimi značilnostmi poslovanja organizacij združenega dela s področja gospodarstva. To nedvomno velja tudi za neplačane prihodke, ki so v letu 1981 znašali 511,63 milijona dinarjev, saj so v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega- leta višji za 73 odstotkov in za 32 indeksnih točk hitreje od rasti celotnega prihodka. Ali takšni primeri dovolj zgovorno ne dokazujejo, da je še vedno prepočasno plačevanje kupcev in zavarovanje plačil? Prav tako je treba opozoriti tudi na zmanjšano ekonomičnost poslovanja, ki je v pomurskem gospodarstvu nižja za okrog dve indeksni točki, pri čemer sta na vrhu murskosoboška in gornje-radgonska občina s tremi indeksnimi točkami, v Ljutomerski občini so zabeležili porast dveh indeksnih točk, edinole v lendavski občini je za približno eno indeksno točko izboljšana ekonomičnost poslovanja. Obenem pa narašča tudi stanje sanacijskih kreditov za 45 odstotkov v primerjavi z letom 1980, saj so dosegli že več kot 595,83 milijona dinarjev. Ta kreditna sredstva pa omogočajo zlasti pokrivanje velikih izgub v mesni industriji in petrokemiji. TEŽA VE V GOSPODARSTVU JE MOČ OBVLADOVATI Potemtakem se zdi še trdnejša usmeritev za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije v Pomurju v prihodnje več kot umestna. Bolj kot doslej naj bi razvoj celotnega gospodarstva v pokrajini ob Muri temeljil na lastnem znanju, višji, stopnji predelave in kar najučinkovitejšem in sprotnem prilagajanju tujim in domačemu trgu. V zdajšnjih zapletenih gospodarskih razmerah, ki smo jih občutili tudi lansko leto, ko se bo marsičemu potrebno tudi odreči, pa bodo tem bolj prišli do izraza dobri, pretehtani in perspektivni proizvodni programi, ki jih je očitno še premalo. Problemi so namreč marsikdaj zgolj subjektivnega značaja, ker se prepočasi prilagajajo zahtevam časa. Nesporno je dejstvo, da v letu 1981 pomursko gospodarstvo vendarle ni doseglo vseh pričakovanih in z resolucijami začrtanih ciljev. Na to je poleg slabše preskr- g be z reprodukcijskim mate- I rialom vplivala tudi slaba J produktivnost, marsikje slab odnos do dela in nediscipli- g na, neustrezno nagrajevanje in podobno. Ob vsem tem pa je razveseljiv podatek, da so v lanskem letu v Pomurju tudi pokrili vse uvozne potrebe z izvozom, čeprav gre za nabavo reprodukcijskega materiala in tudi investicijske opreme. S tem je pomursko gospodarstvo doseglo PrVI cilj, in ta je, da zlasti pokriva svoje uvozne potrebe z lastnim izvozom, da zmanjšuje razmerje v korist izvoza- Usmeritve na področju gospodarstva so torej jasne> zato, ne bi kazalo odlašati z njihovim uresničevanjem, ampak še vztrajneje kot PreJ iskati pota dobrega gosp?' darjenja, za kar v PomurJu očitno ne manjka spodbud- Priprt^ MILAN JERSL kmetijska panorama LETINA JE ODVISNA OD REZA Stefana Žaliga iz Zataka boste priteklo v sode. To se bo zdelo te dni našli doma le pozno zve- nekomu čudno, vendar je tako, (er, kajti Le v ranih urah se saj vinogradniki najbolj vedo, Izkušnje kmetovalcev odpravi v gorice, kjer opravlja razna dela. Dela pa ta čas v vinogradih lendavske občine ne manjka. Rez je pred nami, sicer še ni prepozno, pravi, a potrebno je začeti da se to pomembno delo v vinogradu pravočasno opravi. 'Poseg je prav gotovo pomemben, saj je, tako pravijo Le stari ljudje od tega odvisno, koliko bo kako in koliko lahko obremenijo trto, to pa je motno uravnavati le s rezjo. Ta čas v vinogradih tudi pretakajo vino, to je seveda bolj veselo opravilo, toda tudi to je pomembno za kvalitetno kapljico, ki je bila v lanskem letu dokaj dobra. Opozoriti bi veljalo, pravi mojster Stefan, na bojazen, da bi vinogradniki, odkar so začeli prodajati grozdje pozabili na staro resnico, daje potrebno s trto previdno ravnati. Nekdo, bi si namreč lahko privoščil, da v letu ali dveh izkoristi vso zmogljivost trte, to pa tudi pomeni, da ji odvzame precej let Livljenjske dobe. Tisti, ki imajo vinograde na brajde (lugaš) vedo, da je rodnost zelo dobra 10 let, če pa na to ne pazimo, je seveda veliko manjša. No, vendar pa ima prodaja grozdja dobro in slabo plat. Dobro zato, ker vinogradniki svoj pridelek lahko prodajo, ne da bi imeli pozneje Se skrbi s kletarjenjem slabo pa zaradi tega ker je potrebno obrano grozdje peljati v Ljutomer, to pa je vsaj doslej bil zelo zamuden posel. Človek je izgubil tudi po dva dni časa. Sliši se, da bo letos drugače, da bo odkup organiziran v Lendavi. Tako bi bilo prav, saj vinogradniki lendavske občine letno prodajo Le več kot 100 vagonov grozdja, to pa je Le količina za večje vinske kleti. Sicer pa bi bilo najbolje, da bi imeli klet kar doma v Lendavi, meni Stefan Žalig. Jani D. Nova vrsta panjev INOVATOR LANI DOBIL IZ PANJA POPREČNO 104 KILOGRAME MEDU Zima je bila za večino nas dolga, -medtem ko je ta letni čas Jožetu Meolicu, Francu Srešu in Janezu Zadravcu, vsi so iz Bakovec, hitro minil. Niso se namreč dolgočasili ob gledanju televizije, kot velika večina nas, ampak so se vsak dan popoldne in ob dela prostih sobotah sešli v priročni mizarski delavnici pri Meoličevih in žagali, skobljali, vrtali, zabijali ... V delo so se tako vživeli, da so nemalokrat pozabili celo na pijačo. Meolic, Sreš in Zadravec so čebelarji. Prvi ima 40, druga dva pa po 30 panjev? Meolic in Zadravec se s čebelarstvom ukvarjata že več kot sedem let, medtem ko je Sreš še mlad čebelar; kaka tri leta toči sladak med. To so možje, ki vec to zimo s svojim pridnim delom veliko privarčevali. Bakovski čebelarji z nestrpnostjo pričakujejo dan, ko se bo pomladansko vreme ustalilo in bodo potlej svoje panje napolnili s čebelami. Del teh koristnih žuželk bodo vzeli iz starih panjev, nekaj čebel pa bodo kupili. Pravzaprav precej, saj je v novem panju prostora za 80 do 100 tisoč čebel, medtem ko AŽ panj sprejme od 40 do 70 tisoč teh koristnih „živalic”. Seveda je temu (večjemu številu čebel in panju) primerna tudi donosnost panja. Ivan Grejš iz Kočevja je lani iz enega panja dobil poprečno 104 kilograma medu. Dober donos, ki se seveda tudi finančno izplača! Dohodki od čebelarstva * ’0.G00.’ kmetov 70.000, Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela 7. okoliša Murska Sobota je.na zadnjem zasedanju skupščine oam pobudo za umik zakona o davkih občanov, in sicer tista poglavja, kjer so določila o obdavčevanju kmetov po dohodku. Pomurski delegati so v svojem predlogu poudarili, da ,,velika večina kmetijskih proizvajalcev pravi, da proizvodnje ne bodo povečevali, dokler se ne bo videl odraz novega zakona v praksi. Kmetje bi razumeli ta zakon in pa predlagatelja, že bt imeli v Sloveniji hiperprodukcijo hrane, torej vSek, ne pa kot je sedaj, ko je hrane premalo in se borimo, da bi do leta 1985 dosegli vsaj 85-odstotno samooskrbo. V Sloveniji je okrog 40.000 zaščite-"lh kmetij, članov kmetijskih za-mug imamo 54.000, občasno pa jih sodeluje z zadrugo od 30.000 do 40.000. Skupaj torej okrog 00 Starostno zavarovanih je v Sloveniji okrog -J, socialno izenačenih kmetov z delavskim zavarovanjem pa je manj kot 3.000. Torej je delavsko zavarovanih (primerjajoč s številom zaščitenih kmetij manj kot 10 odstotkov kmetijcev. To P°trjuje, da večina slovenskih kmetij nima toliko denarja, da bi si plačevala izenačeno delavsko zavarovanje. Velika večina kmetij tudi nenehno investira. Kmetje vlagajo v poprečju 60 odstotkov lastnih sredstev in dela, 40 odstotkov pa znašajo krediti.” Pomurski delegati v svoji pobudi, ki so jo podprli tudi delegati iz Posavja, območja Žalca in Trebnjega ter seveda mnogi drugi, Pravijo, da ,,osnutek zveznega zakona predvideva obvezno pokojninsko in invalidsko zavarova-uje združenih kmetov, v Sloveniji Pa ugotavljamo, da večina kmetov ne dosega dohodka, ki bi jim po sedanjih kriterijih omogočal plačevanje prispevkov za ti vrsti zavarovanja.” Toliko o vsebini pobude pomurskih delegatov v zboru združenega dela. Njihov predlog demantira * "ke, ki so jim bili večkrat pr C a, ždi da so v skupščini tiho. Clan skupine delegatov Franc Fašalek iz Fastomerec, Id pa je tudi podpred-^dnik Zadružne zveze Slovenije, Je v posebni izjavi za informativna sredstva poudaril, da delegacija Povsem podpira ugotovitve iz pb srna republiške konference SZDL, 'Jer je poudarjeno, naj bi se še na-Prcj uporabljal termin obdavčeva-nia po katastrskem dohodku, ki pa k® je potrebno bolj ažumo dopol-"jevati in usklajevati. Tovariš Fa-salek tudi meni, da predlagani na-m obdavčevanja po dohodku oz. dejanskem dohodku ni v skladu z ružbenim planom SRS, kajti v lem dokumentu smo se zavzeli za °ocutno povečanje hrane; če pa bi uveljavili določila predlaganega gekona, pa teh proizvodnih uspe-nov ne bi dosegli; saj, kot je napisano v delegatski pobudi, kmetje "e sprejemajo predlaganega zako-na in grozfe, če bo uveljavljen, da odo zmanjšali proizvodnjo. »Osebno menim, da bi predlaga-elj novega zakona moral pripra-kriterije, iz katerih bi bilo ja sno razvidno, kakšen bo novi davek. Po drugi strani pa menim, da slovenski kmetje že plačujemo največji davek v tej družbi, saj trenutno dobivamo za govedo 10 dinarjev za kilogram manj kot v drugih republikah. Tudi pri odkupu mleka je Slovenija zadnja dvignila ceno, čeravno je družbeni standard najvišji in rast družbenega dohodka prav tako,” meni pomurski delegat zbora združenega dela SRS. ,,Ali delegati res niste dovolj povezani z bazo?” ,,To v nekem smislu drži. Moram reči, da nekateri kmetje premalo diskutirajo oziroma razpravljajo kot delegati. Kmetje imamo premalo vpliva pri odločanju in graditvi kmetijske politike. Tako pa ni prav, saj je treba upoštevati, da imamo v lasti 85 odstotkov kmetijskih povišin, na katerih pridelamo 90 odstotkov vsega slovenskega mleka, proizvedemo 76 od Potreben uvoz I opreme Za povečanje proizvodnje za izvoz na konvertibilna tržišča je J MI Pomurka v letu 1980 in 1981 vložila velike napore in tudi dosegla vidne rezultate. Izvozno pa je naravnala tudi program — proizvodnje v srednjeročnem obdobju 1981 —1985. Po pridobljenih izkušnjah izvoza mesnim in objektivnih I možnostih se na zahodnem, kakor tudi na vzhodnem, tržišču lahko najuspešneje vključuje s prodajo konzerv in kon- fekcioniranega, vakuumsko pakiranega mesa (junfetine). " Sedanje proizvodne zmogljivosti "ABC POMURKA okoli 1 1800—2000 ton letne proizvodnje trajnih konzerv so daleč I premajhne za pokritje vseh možnosti izvoza. Z nakupom potrebne strojne opreme bi lahko povečali proizvodnjo vsaj za 1000 ton, | oziroma 50 odstotkov, od tega 80 odstotkov za konvertibilno _ tržišče in 20 odstotkov za klirinško področje, s čimer bi samo na n B konvertibilnem tržišču zaslužili dodatnih 3,360 milijonov nemških mark. Ce želijo tako zastavljen načrt izvozne proizvodnje uresničiti, morajo kupiti primemo strojno-tehnološko opremo, s katero Ibodo boljše izkoristili in obdelovali osnovno surovino, dosegli I višjo stopnjo tehnološke obdelave izdelkov ob standardni sestavi, B večji učinek in racionalizacijo proizvodnje in možnosti proiz- B vodnje novih mesnin po zahtevi kupcev. Da bi našteto uresničili, I morajo uvoziti polnilni in dozirni stroj v vrednosti 370.000 HF1, H krožni (kontinuirni) dozirni stroj za paštete in omake, ki velja 135.000 HF1 dekarter centrifugo, katere cena znaša'. 741.000 B ASch, vakumsko pakirni stroj za velike kose mesa, ki v Švici stane 1 35.000 SFR in rotirajoči avtoklav za sterilizacijo v vrednosti 170.000 DM. Boris Hegeduš B LANI JE IMELA JUGOSLOVANSKA MESNA INDUSTRIJA 11 MILIJARD IZGUB . Mi pa Se vedno razmišljamo, da bi imeli klavnico v vsaki vasi stotkov govejega mesa, 72 odstotkov svinjine. . . Morali bi torej zagotoviti večji vpliv pri kreiranju politike v kmetijstvu. To pa bo doseženo, ko bo ustreznega zastopanost kmetov v družbenopolitičnih organizacijah in organih družbenopolitičnih skupnosti. Taka neposredna zastopanost v delegatskem sistemu bi omogočila boljše in lažje izvajanje kmetijske politike in bi preprečevala zdajšnje preveliko administriranje.” Tudi doslej so kmetje pravočasno opozarjali odgovorne organe in funkcionarje. Tako tudi pri predlogu zakona o davkih občanov niso bili tiho. Nasprotno! Razvnela se je živahna diskusija. Pomurski delegati torej predlagajo, naj ostane še naprej obdavčevanje po katastrskem dohodku. Zavedajo se, da višina katastrskega dohodka ne more ostati stati čna, zato se zavzemajo za sprotno dopolnjevanje in usklajevanje. Za konec naj povemo, da je skupščina preložila sprejem zakona o davkih občanov. Ponovno bodo o predlogu razpravljali sredi leta. Do takrat naj bi bili izdelani kriteriji za obdavčevanje po dohodku oziroma dejanskem dohodka, ni pa izključeno, da ne bo sprejeta delegatska pobuda pomurskih delegatov v zboru združenega dela, torej da bodo uprave za družbene prihodke še naprej obračunavale davek od katastrskega dohodka, seveda po novih ovrednotenjih. ZA VEČJI PRIDELEK SILAŽE f FACELIJA CENENA IN KVALITETNA SILAŽNAr RASTLINA Znano.je, da je pravilna in cena prehrana živine osnovni pogoj za visoko in rentabilno proizvo-' dnjo. Kvalitetna silaža je pri prehrani goveje živine ena od osnovnih krmskih komponent. - V 6. štev. Kmečkega glasa je bil objavljen članek, da so na Češkoslovaškem v proizvodnjo kvalitetne silaže, poleg koruze in sončnic, uvrstili tudi facelijo, ki je pri nas bolj znana kot medovita rastlina. Se več, ugotovili so, da ima faceli-ja kot silažna rastlina neke prednosti pred koruzo in sončnico. Sejemo jo kot strniščni posevek, ker ima zelo kratko vegetacijsko dobo, le 9 tednov od setve do žetve oz. siliranja. Silažna koruza in sončnice imajo znatno daljšo vegetacijsko dobo in jih ni moč pridelovati kot strniščni posevek. Facelija zraste okoli 70 cm visoko in daje veliko mase. Odporna je proti mrazu do —10 stopinj C. Lahko jo je silirati do meseca novembra. Ni občutljiva niti za sušo niti za preobilno močo. S kemijskimi preiskavami so ugotovili, da ima silaža facelije dvakrat več beljakovin od koruze in tako ima veliko hranilno oz. redilno vrednost. Vonj fecelije je sladko-kiselkast in jo živina rada uživa. Pridelovanje ni zahtevno. Potrebno je le oranje, brananje, sejanje in siliranje. Za hektar je potrebno 12 kg semena. Poleg tega je njena gospodarska vrednost v-, tem, da je zelo medonosna rastlina, daje obilo cvetnega prahu in medičine. Cvete približno tri tedne. Vredno bi bilo preizkusiti in se prepričati! I. P. Op.: Seme facelije lahko kupite v semenarni na Lendavski cesti v Murski Soboti. Cena je 210 din za kg. PANJI — To, kar vidite na sliki, je 64 panjev, ki so jih to zimo izdelali trije bakovski čebelarji. Prejšnji teden so si jih razdelili, v naslednjih dneh pa jih bodo napolnili s čebelami. Trud se bo prav gotovo obrestoval z večjo donosnostjo medu. Foto: Š. S. so se z dušo in telesom zapisali čebelarjenju. Seveda se ne zadovoljujejo z doseženim, pač pa stalno prežijo na literaturo in izkušnje kolegov. Tako so prišli tudi na sled čebelarskemu inovatorju Ivanu Grajšu iz Kočevja. Pri njem so odkrili novo vrsto panja, ki ga je sam izdelal in, ki ima precejšnje prednosti pred AŽ panjem. Upam si trditi, da mu močno konkurira. V čem je prednost Grajševega panja? Vanj je moč postaviti od 22 do 28 okvirjev — satnikov, notranja razporeditev omogoča boljšo izkoriščenost prostora, po celi površini je matična mreža, izletišče čebel je v sredini panja, torej direktno iz medišča oziroma plodi-šča, in zaradi tega ne prihaja do ,,blokiranja”. Panj ima na dnu neke vrste oglat pladenj oziroma korito, ki ga je treba premazati s tanko plastjo vazeline ali kakega drugega lepljivega materiala, kar omogoča, da čebelji zajedalec varoza, če pade na tla, zagotovo omaga . . . Meolic, Sreš in Zadravec so z velikim navdušenjem pripovedovali o številnih prednostih novega panja, da si vseh podatkov nisem uspel zapisati. Torej niso možje, ki bi svoj izdelek ljubosumno skrivali. Nasprotno! Bili so celo veseli, da se za njihovo delo nekdo zanima, v tem primeru novinar, prav gotovo pa bodo svoje panje radi pokazali kolegom čebelarjem, članom domače čebelarske družine in seveda vsem drugim, ki bi radi videli Grajševo, priredbo AŽ panja. Zima je bila dolga. Kot nalašč, saj jim je omogočila, da so razžagali kakih deset kubičnih metrov lesa, iz desk pa so potem naredili 64 panjev, ki so sijih te dni složno razdelili, in sicer jih je vsak dobil po 21, en panj pa je dobil Meoličev sin. Je še otrok, obiskuje šolo, vendar je že navdušen čebelar. Zdaj bo tudi on imel nov panj, česar se je zelo razveselil. To je pravzaprav neke vrste nagrada, saj je tudi pomagal pri izdelavi panjev. Panji so Iz topolovine in vrbovine. Ce upoštevamo, da en tak panj pri mizarju stane 4 tisoč dinarjev, so Meolič, Sreš in Zadra- TURNIŠČE: cene pujskov ,, Kaže, da so cene pujskov vendarle nekoliko poskočile, saj so se pretekli četrtek (18. marca) na turniškem sejmišču gibale od 3.500 do 4.000 dinarjev za par. Ali pa je bila vzrok takšnim, cenam premajhna ponudba in torej preveliko povpraševanje? Rejci so namreč pripeljali na sejmišče samo 51 pujskov in jih seveda kmalu vse prodali. pač niso obdavčeni. Tako je tudi prav, saj v preteklosti nismo dovolj skrbeli za razmah čebelarstva, pa tudi sodobna tehnologija pridelovanja poljščin in nega sadnega drevja nista naklonjena povečanju čebeljega rodu. V Pomurju ni dovolj medu, zato naprednejši čebelarji vozijo panje na razna medišča. Meolic, Sreš in Zadravec so že nekaj let stalni gosti v Slavoniji, koder nastavljajo čebele, da nabirajo cvetlični med, v Gorski Kotar pa jih vozijo nabirat gozdni med. Prevažanje seveda veliko stane. Meolic in Sreš sta „kompanjona”, torej vozita s svojim avtom, Zadravec pa si je prav tako imislil tovornjak. Na pasišče pa čebele peljejo seveda skupaj, pa tudi pozneje, ko jih gredo gledat, se ne pelje vsak s svojim osebnim avtom, ampak posedejo zdaj v enega, zdaj v drugega . . . Zdi se mi, daje sodelovanje Meolic—Sreš—Zadravec zametek neke čebelarske skupnosti, kije nastala spontano. Zapis o bakovskih čebelarjih pa ne bi bil popoln, ko bi prezrl tamkajšnje čebelarsko društvo, v katero je včlanjenih 26 občanov iz Bakovec, Dokležovja, Satahovec in Kroga. Skupaj premorejo 650 panjev. K tej številki niso prišteti panji, ki so jih v zimski sezoni izdelali naši trije znanci. Da pa je v Bakovcih čebelarstvo že močno ,,podružblje-no”, dokazuje tudi skorajšnja otvoritev čebelarskega doma. Gre za objekt v izmeri 11x8 metrov,, v njem bo društveni čebelnjak,, točilnica medu ter prostor, kjer bodo nabirali znanje mladi čebelarji iz krožka, ki so ga ustanovili za bakovski osnovni šoli. V Bakovcih, ki so za Odranci druga največja pomurska vas, čebelarstvo ni zamrlo. Prav gotovo pa bo še bolj zaživelo, če bodo kmetje in družbeno kmetijsko gospodarstvo sejali več ,,facelie,” krmne rastline, ki jo je moč posejati na jesen v preorano strnišče, saj ta rastlina, ki cvete 40 dni, daje obilico medu. Korist bi bila torej obojestranska. Meolic, Sreš in Zadravec so že nabavili seme in tako hočejo dati zgled. Brez pretiravanja pa lahko mirne duše zapišem, da so se dobro izkazali tudi doslej, zlasti pa z izdelavo novih panjev. Štefan Sobočan marca 1982 STRAN 9 p0BUDA POMURSKIH DELEGATOV V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE Umakniti predlog zakona o davkih _občanov ŠE NAPREJ NAJ OSTANE OBDAVČEVANJE PO KATASTRSKEM DOHODKU -- _ naši kraji in ljudje DVA OBRAZA POLIC olice, vas v krajevni skup- njivske površine pa so last - - nosti Crešnjevci — Zbigovci se vzpenjajo nedaleč stran od Gornje Radgone, natančneje povedano: obsegajo dve vzpetini južno od Hercegovščaka: Male in Velike Police, kot so jih poimenovali domačini že dolgo nazaj. Male Police se začenjajo ob južnem koncu mesta Gornja Radgona, blizu odcepa ceste, ki pelje v Črešnjevec. Višje lege izpolnjujejo moderno urejeni vinogradi na žico, ki so last gomjeradgonskega kmetijskega kombinata, nižje in osojne lege pa plantaže jablan. Vsi vinogradi so bili do osvoboditve last nemških bogatašev iz Radgone in tu so ostale njihove viničarije ali pa hiše, v katerih so bivali med letnim oddihom. Zdaj prebivajo v njih v večini vinogradniški delavci. Seveda pa rastoča industrializacija v občinskem središču in širši regiji pušča sledove tudi tukaj. V zadnjih letih je naraslo število delavcev, skromne manjših kmetovalcev. V nižjih predelih tega slikovitega kraja uspeva nekaj gozda. Kot za Male, velja enaka ugotovitev za Velike Police. Med obema pa se vriva ozka dolina s potokom in krajevno cesto- Takšen opis, ki ga popestrujejo še mogočne zidanice — med njimi je še posebej daleč vidna bivša Kodelitscheva na vrhu hriba — daje slutiti o lepoti kraja, ki pa je še vedno za obiskovalce slabo dostopen. DENAR SE ZBIRA, PA TUDI KAMNI NA CESTI Sedem let bo minilo, odkar so se vaščani Polic z referendumom odločili, da posodobijo svojo krajevno cesto, ki jih veže z mestom Gornja Radgona na eni in sosednjimi vasmi vse do Spodnje Ščavnice na drugi strani. Ta dva kilometra ceste pa nista spremenila podobe, še več, Svetlejša plat Polic. V Črenšovcih je dokaj delovna osnovna organizacija Rdečega križa. Le-ta šteje 240 članov. Na tamkajšnji osnovni šoli France Prešeren pa so delavni tudi mladi člani Rdečega križa; v to organizacijo jih je včlanjenih 261. Kako dolgo bodo še Poličani tukaj trgali čevlje? POGOVOR — Na sliki so aktivistke Rdečega križa v Črenšovcih, ki se takole čez leto večkrat zberejo in skrbno začrtajo posamezno akcijo-Rezultat zadnjega sestanka je bilo zelo uspelo srečanje ostarelih občanov Črenšovec. Foto: Š. S. Že res, da v OO Rdečega križa niso samo ženske, vendar so se na našem pogovoru zbrale samo one. Namen je bil, da bi nas seznanile s svojo aktivnostjo. Pogovor je povsem uspel. Predsednica Rdečega križa nam je povedala, da ima ta družbena organizacija med prebivalstvom velik ugled; razvija namreč razne socialne dejavnosti, od katerih naj posebej omenim pomoč ostarelim občanom. Rdeči križ je organiza- ne le voščili, ampak tudi zaigral' in zaplesali. Zanimivo: zavrteli so se tudi povabljenci. Kako malo je potrebno, da narediš nekomu veselje in je srečen. Vrneš mu občutek, da ni pozabljen, da mladi cenijo njegovo preteklo delo in tedaj spoznaš, da so med nami tudi srečni ljudje. Seveda članice črenšov-skega Rdečega križa niso pozabile tudi tistih dedkov in babic, ki zaradi bolezni niso mogli priti na pm gostitev in sprejem v zadružni žbo in po opravkih. Da o skoraj popolni neprevoznosti ceste z osebnimi avtomobili sploh ne govorimo. Zato ni čudno, da se Poličani vedno pogosteje in glasneje sprašujejo, zakaj so sploh zbirali in še zbirajo sredstva, saj se za njih doslej ni naredilo prav nič. Da je asfaltiranje drago, razumejo, zato so se še vdru-gič odločili, da pomagajo z lastnimi sredstvi. Toda nič. Denar se zbira in- množi — kdo ve kolikokrat se je v teh že skoraj sedmih letih podražila načrtovana investicija — na ob robu vasi in vaščani — v Policah je okrog tristo hišnih številk — mnogo bolj uporabljajo makadamsko, posejano s kamni. Enako usodo kot cesta pa; doživljajo v Policah nekdaj razkošne in že omenjene vile. Lep primer je Rezačeva. Ta že skoraj pet let sameva in propada. Nekdaj je bila pravi družabni prostor za razvedrilo in potrebe vaščanov — takrat je bila lastnik Radenska, zdaj pa, ko je v lasti kmetijskega kombinata, ne rabi več nikomur. Pa bi bila — kot urejpna cesta — vašča- Tekst in foto: V. Paveo tor krvodajalskih akcij, ki v. preteklosti — priznavajo — sicer niso povsem uspele, vsaj lanska ne, zato pa so prepričani, da bo poslej drugače. Tako kot prejšnja leta, bodo tudi letos pripravili razna zdravstvena predavanja, morda tudi tečaj prve pomoči. Vsekakor pa tudi ne bodo pozabljali na ostarele občane svojega kraja. Gre, za ljudi, ki jim še tako majhna pozornost veliko pomeni. Pred kratkim je Rdeči križ zanje pripravil pogostitev. Zbralo se jih je čez 40 in prav prijetno je bilo. Za dobro razpoloženje pa so poskrbeli tudi mladi člani Rdečega križa z osnovne šole, saj so dedkom in babicam Postanek v Ilij aševcih Bilo, je že skoraj pomladno popoldne, nekje na poti Ljutomer— Gornja Radgona? Točneje v Iljaševcih. Že na koncu Križevec pri Ljutomeru zbode v oči krajevna tabla. Pravzaprav sta dve. Prva označuje konec naselja Križevci, druga samo petnajst metrov naprej pa pričetek novega naselja Iljaševci. Kakšna povezanost. Kot da skoraj ni razlike, kjer se ena vas neha in kjer se druga pričenja. Postanek sredi vasi. Cesta je zelo prometna. Le kam hitijo — verjetno na kratek skok čez mejo, po margarino, kavo ali pa celo po gradbeni material — sicer pa je vseeno. Jaz sem v Iljaševcih in pota drugih me ne motijo. Iljaševci so strnjeno naselje sredi Murskega polja, na obeh straneh asfaltirane ceste. Zanimivo je to, da imajo v tej letina. To je njihov kruh, to je njihovo življenje. Dobra polo--vica se jih namreč preživlja s poljedeljstvom in živinorejo. P poljedelstvu sta glavni kulturi pšenica in kuruza. V občini Ljutomer in Pomurju nasploh je bilo tudi več rži in ajde, a danes počasi izginjata s polj. Prav tako tudi konjereja. V Iljaševcih je je bilo nekdaj dosti več. Samo naselje je v bližini Mure, ki ob poplavah seže do Karba — društveni in politični delavec, župan v Kamniku. Njegov lik je v romanu. Človek in pol upodobil I. Šorli. Tudi nekaj literatov je iz Uja-ševec: Marjan Peršak —-refleksivni pesnik s kmečkimi motivi, Franc Skuhala Salezi janski misionar in nabožpi pisec. Zanimivo je, da imajo v Iljaševcih grb, ki je rahlo šaljiv in upodablja kako vaščani predejo”. (cas vasi del vasi, ki se Fine^ika. Mogoče, prihodnjič več časa, vredno raziskati, od imenuje ko bo bi bilo kod to ime. Zakaj ravno Finedika? Iljaševcem pripadata tudi dva zaselka Gradec in Rižič. V obeh pa prevladuje drobna posest. Staro in novo, središče vasi je še dokaj ohranjeno in stilsko enotno. Stari gasilski stolp pa sameva, saj imajo gasilci nov gasilski dom. VTISI O ŽIVLJENJU Razen zelo gostega prometa na glavni cesti je bila vas pusta. A to je le navidezen vtis, ki ga popotnik ali sprehajalec dobi, če se zadržuje samo v središču vasi. Nekaj korakov stran, na poljih, v hlevih in dvoriščih pa je vtis čisto drugačen. Podoba vasi zaživi. Praznino napolnijo delovni ljudje, kmetje, ki hitijo po vsakdanjih opravkih. Pomlad se bliža in na poljih je še toliko za pripraviti in opraviti. Ni jim vseeno, kakšna bo letošnja vasi in povzroča na poljih veliko škode. No, vaščani pa se ne preživljajo samo s kmetijst-voin. Druga polovica od naštetih je zaposlena v Križevcih, Borečih, Ljutomeru in še kje. NASPROTJA POGLED V ZGODOVINO Farkaš, zdravnik, ki je osnoval Farkasevo ustanovo za slovenske študente, Rihard Sama vas je danes polna nasprotij. Nekaj smo jih že omenili. Meša se staro in novo. Stare kmečke hiše so ob novih modernih. A roko na srce — idilika vasi je pokvarjena. Pa tako ni samo v Iljaševcih. Tudi drugod. Kaj moremo, čas hiti naprej in za takšne malenkosti ni več razumevanja. Avtomobili pa še vedno hitijo, a tokrat iz druge smeri. Opravili so svoje nakupe, zadovoljni se vračajo. Jaz tudi. Dušan Loparnik pnevmatski čolni motorji, oprema, pripomočki za taborjenje F Blagovnica । Maribor in prodajalni v Mariboru in Ptuju dom. Razveselili so se ne le skromnega darila, ampak tudi pozornosti in nageljčka. Seveda pa odrasli člani Rdečega križa v Črenšovcih ne bi bili vse-stransko aktivni, ko jim ne bi že v osnovni šoli vcepili vrlin humanosti. Mladi člani Rdečega križa skr-be za ostarele občane, saj j’h večkrat obiščejo na njihovih do-x movih, jim gredo v trgovino kaj kupit, nacepijo drv. . . Pionirji" člani Rdečega križa — pa so navezali stike tudi z domom oskrbovancev v Rakičanu in jim letno najmanj enkrat pripravijo pester kulturni program. To pa seveda ni vsa njihova aktivnost^ Tu so še aktivnosti v šoli; • zbirajo pridelke za šolsko kuhinjo> obiskujejo grobove padlih borcev, Pomislite na poletje! Q metalko se udeležujejo tečajev prve pomoči, skrbijo za svojo in tujo varnost na cesti, prirejajo razstave ob tednu boja proti alkoholu, kajenj > ( solidarnosti. . . V krvodajalskih akcijah prav tako sodelujejo, saj raznašajo vabila. Med aktivnost* spadajo še tekmovanja prve pomoči in še bi lahko naštevali. . S. SOBOČAN V dveh proizvodnih temeljnih organizacijah in eni DSSS je okrog 350 delavcev v preteklem obdobju zabeležil® spodbudne uspehe. Smelo načrtujejo izvoz, pa tudi prihodnost. Najstarejša in tudi največja . delovna organizacija v lenarški občini industrija metalnih izdelkov ,,Klemos” je v zadnjih letih uspešno uresničevala zastavljene načrte. Do danes je v njej našlo zaposlitev že okrog 350 delavcev, ki delajo v dveh temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb. Sicer pa nam je direktor te delovne organizacije, ki si je tudi za naprej smelo zastavila razvojne poti, Avgust Seničar, ob nedavnem obisku prijazno pripovedoval o nekaterih dosežkih, pa tudi -načrtih, ki se jih bodo v bližnji prihodnosti lotili. „V zadnjem obdobju gospodarimo v skladu z zastavljenim srednjeročnim programom, ki smo si ga zadali za leta od 81 do 85. Reči moram, da smo skorajda vse cilje v prvem delu tega obdobja uspešno uresničili, čeprav smo bili na začetku nekoliko skeptični, saj skorajda sami nismo verjeli, da bo ob obilici težav, s katerinimi smo se soočali, to uresničljivo.” Sicer pa sta TOZD Tovarna jek-klenih konstrukcij in TOZD Proizvodnja bowden potegov odlično poslovali, s tem pa tudi v občin-• skem merilu pripomogli k ugodnejšemu poslovnemu izteku minulega leta. Prav v teh dneh so delavci tega kolektiva obravnavali 'podrobnejše podatke lanskoletnega gospodarjenja, zapišemo pa lahko, da so doseženi uspehi zagotovo plod kvalitetnega dela in zavesti vseh delavcev. ,,V razvojnem smislu smo se v prvi temeljni organizaciji usmerili v izdelavo objektov scenske tehni- ke in opreme televizijskih študijev, v drugi TOZD pa že nekaj let uspešno proizvajamo bowden potege za daljinsko upravljanje za avtomobilsko industrijo. V tej drugi temeljni organizaciji je v lanskem novembru minilo že 10 let uspešnega poslovnega sodelovanja s firmo ,,Kiistef”, ki je s svojimi , sredstvi pred leti pomagala posodobiti tovrstno proizvodnjo.” TUDI V IZVOZ 'V obeh temeljnih organizacijah lenarškega Klemosa tudi uspešno izvažajo, v prihodnje pa želijo prodajo v tujino še povečati. V TOZD bowden potegi izvažajo predvsem v Zvezno republiko Nemčijo in v Francijo, v drugi temeljni organizaciji združenega dela pa se lahko pohvalijo z nekajletnim uspešnim poslovnim sodelovanjem z angleškimi partnerji in seveda tudi z izvozom ha to območje. KAKO NAPREJ? ,,Kar okrog 25 odstotkov proizvodnje prodamo na tuje,-pa je za naše razmere dokaj vis° odstotek. Seveda pa si tudi v na delovni organizaciji prizadevam > da bi bili na tem področju uspešnejši, prvi podatki, ki stnO J zbrali pa že potrjujejo upravi nost naših načrtovanj.” ( jj Sicer pa so v ,,Klemosu’’ * prihodnji razvoj tako zastavili-bi s posodobitvijo nekaterih de proizvodnje lahko še več t^0^' hkrati pa omogočili tudi moa nejšo proizvodnjo. Veliko obetajo od povezovanja z m borsko Tovarno avtomobiloy j motorjev, prav tako pa J11®, ;e novega programa — proizvo lesnoobdelovalnih strojev. Tum novih programov si obetajo do & poslovne uspehe, večji izvoz. prav tako P® Tekst m Janezi V delovni organizaciji je našlo delo kar okrog 350 domačinov. STRAN 10 VESTNIK, 25. MARCAj^-- dopisniki so zabeležili GORNJI PETROVCI Rekordno število krvodajalcev Vodstvo IO OO RK Gornji Petrovci ter ostali Slani te organizacije z veseljem ugotavljajo, da Število članstva, predvsem pa krvodajalcev, iz leta v teto narašča. To dejstvo je potrdila tudi nedavna krvodajalska akcija, katere se je udeležilo rekordno število krvodajalcev in sicer 90, med katerimi je bilo večje število mladih, kar je posebej razveseljivo. Mnogo pa je bilo tudi takih, ki so se dali popisa-0, same akcije pa se iz neznanih razlogov niso udeležili. To je tudi vzrok, da število na omenjeni krvodajalski akciji ni bilo še večje. Krvodajalsko akcijo pa je organiziral tudi KO °K Zenavlje, katere se je udeležilo 35, predvsem rednih, krvodajalcev. Obakrat je bil organiziran avtobusni prevoz iz krajev krvodajalcev do transfuzijske postaje v Rakičanu in nazaj. Milan Gašpar Krajevno glasilo Krajani krajevne skupnosti Velika Polana so pred kratkim dobili sedmo številko krajevnega glasila ,,Informator”. Obveščenost krajanov o dogajanjih v njihovem okolju je s tem nedvomno boljša, tako se bodo tudi lažje in bolj odgovorno odločali o zadevah, ki zadevajo njihov kraj. .Informator” tokrat poleg volitev prinaša poročilo o delu sveta krajevne skupnosti v minulem letu. Predstavljen je tudi program dela krajevne skupnosti, oziroma vaških odborov v Veliki in Mali Polani ter Brezovici, za letošnje leto. Moti pa nas naslov glasila v Veliki Polani. Jože Žerdin HOTIZA NAŠA VAS Krajani v krajevni skupnosti Hotiza v lendavski občini so ob letošnjih volitvah sprejeli posebno izdajo krajevnega glasila „Naša vas”. Glasilo je izdala informativna skupina pri socialistični zvezi na Hotizi. Na desetih straneh so-predstavljeni voljeni delegati za skupščinske in druge zbore. Nadalje je prikazano poročilo in naloge krajevne skupnosti za letošnje leto. Zapis pa je še o delu društev in organizacij. Jože Žerdin GORNJI PETROVCI Volilna konferenca ZZB in VVI Krajevna organizacija ZZB in VVI G. Petrovci, ki šteje 83 članov, je na nedavni volilni konferenci ocenila delo v preteklem letu. Ugotovili so, da so se udeležili vseh pomembnejših proslav, skupaj z LOS so organizirali ,,Kurirčkovo pošto”, organizirali so tudi več izletov v kraje, znane iz NOB skupaj z VVI iz Murske Sobote so obiskali Hišo evetja, 1. novembra pa so položili vence na spominska obeležja v Petrovcih, Adrijancih in Stanjevcih. Največ pozornosti so na konferenci posvetili načrtom za letošnje leto. Domenili so se, da se bo-0 se naprej udeleževali raznih proslav, da bodo še naprej obiskovali kraje, znane iz 2. svetovne vojne. Na volilni konferenci so zaradi bolezni razrešili n j nost’ dolgoletno predsednico tov. Marijo Jo- > nosilko medalje zaslug za narod in se ji zah-a 11 za požrtvovalno dolgoletno delo. Izvolili so upravn> odbor in nadzorni odbor. Predsednika 0 imenovali naknadno. Milan Gašpar ^EBEBorci Uspela razstava „ ročnih del , Mladi OO m Pionirji .MS Sebeborci so skupaj s cicibani Prijetno 1. pr,Prav'li proslavo ob dnevu žena in bili so se PredsteSe"^en* na<* vei'kim obiskom. Ženam skupini ki .mlad' recitatorji in pa mladi plesni ki mislita $ b'1' ruvno v tem času ustanovljeni in Prireditvah * na^a'ie delati in sodelovati na raznih Dan žpnH razstavo roč u? S° proslav'ri tudi z zelo uspelo glavnem ml d- na kateri so bili zastopani v Prostem čas! ^ako se je pokazalo, da mladi v so sodeloval*11 ”e ^ijo križem rok. Na razstavi k Praznične™ *ud' $ene 'n tako prispevale svoj delež ,,emu vzdušju. F. S. Pot počiščeni jarki občini v ten*0- raz'°ju kmetijstva v lendavski temeljito nr? ^dnjeročnem obdobju narekujejo donosne orniU jev. sedanjih razmer z vidika bolj 'zboljša|: LmZy. nje hrane. Pri melioracijah bodo 'ioraciiami etlJsJla zemljišča s hidro- in agrome-Vaščani v A Predvsem na zasebnih površinah. y njihovi katS*! yse Pogosteje poudarjajo, da so jarki ob polisl^If^1 °^ini že nekaj let zaraščeni na rodovitni - P.?.*6!1' da se voda pogosto nabira uničeni. Hknu' . 1 'n so tak° pridelki večkrat njem jarkov ' zavzemajo za to, da bi z ureja-adteka, „0|i’ že nekaj časa ne nto, da biJ hitU<*1 m^'orirali. Ob tem naj zapiše-gramoz. ° ,reba na poljske poti navoziti J. Žerdin Čas je neusmiljen Leta 1975 je začel propadati eden zadnjih brodov na Muri. Da bi ga zavarovali, ga je krajevna skupnost Hrastje Mota predlani prodala Radenski za majhen denar. Nameravala ga je obnoviti in narediti ob njem izletniško točko. Žal so ga nato razstavili, izvlekli in odpeljali dober kilometer daleč v gramozno jamo. Tam so ga privezali s stabilizacijsko vrvjo in ob nalivih ga je voda izplavila. Na srečo se je zataknil med drevesi. Tako na pol razbit sameva že nekaj let ob gramoznici v Hrastju Moti. S tem pa imajo svojevrstno skladišče desk športni ribiči, ki si z njimi kurijo in sedijo na njih ter tako pospešeno uničujejo plavajočo obmursko znamenitost. Je mar to pot za ohranitev kulturne znamenitosti? Boris Kuhar SMELO NAPREJ Po krajšem zatišju je delo mladih v Veščici ponovno zaživelo. Za uvod v novo aktivnost so mladi skupaj s pionirsko organizacijo pripravili proslavo ob dnevu žena, aktivno pa so sodelovali tudi v predvolilnih pripravah in pri izvedbi samih volitev. Uredili so tudi inladinsko sobo ter tako dobili prostor, kjer se shajajo in načrtujejo svoje aktivnosti. Mladi v Veščici pa tesno sodelujejo tudi z drugimi organizacijami in društvi, zato se ne bojijo nalog, ki so pred njimi. M. R. PREJELI SMO Nepravilni odnos do bolnikov V splošni ambulanti zdravstvenega doma v Murski Soboti izdajajo bolnikom vsako jutro številke za zdravnika, ki jih zdravi. To je popolnoma pravilno. Napačno, krivično in nevarno pa je, da izdajajo številke tudi za tiste zdravnike in zdravnice, ki opravljajo obiske bolnikov na domovih. Na tega zdravnika bolniki čakajo ure in ure, toliko časa, da nekateri tisti dan sploh ne pridejo na vrsto. Da so vsi taki bolniki hudo prizadeti, je popolnoma razumljivo.. Ni treba posebej dokazovati, da se takim bolnikom godi velika krivica. Marsikateremu bolniku lahko tako nehumano postopanje skrajša življenje. Komu tak odnos do bolnikov koristi, ni znano. Da se vse te negativne posledice za bolnike in tudi za zdravnike in zdravstveno osebje odpravijo, je nujno potrebno prenehati z izdajanjem številk za tiste zdravnike, ki obiskujejo bolnike na domu. Jože Brunec, upokojeni odvetnik PRODAJALNA V MURSKI SOBOTI, Cvetkova ulica 2/a VAM NUDI — itisone, tapisone (rezane in obrobljene na željo kupcev) — zidne tapete — sanitarno keramiko — keramične ploščice (zidne in talne) — belo tehniko — pribor za centralno kurjavo in vodovod — mopede in kolesa — gradbeni material OZ DO S PODROČJA KMETIJSTVA Za 6 tisoč hektarov sladkorne pese I Akcija uspešno stekla med valci v Pomurju, zaostajajo v območjih, ki pridelujejo to družbenimi in zasebnimi pridelo- Podravju ter sosednjih hrvaških poljščino za TSO. INa pobudo odbora za pridelovanje sladkorne pese in mehanizacijo pri poslovni skup- Inosti za sladkor Slovenije so se minuli petek v ormoški tovarni sladkorja sešli strokovnjaki, ki delujejo na področju pridelova- Inja sladkorne pese za to tovarno ter najboljši družbeni in zasebni pridelovalci te poljščine. Zbrani so pravzaprav proučili še poslednje priprave na veliko I nalog — start na letošnjo sete sladkorne pese. Pogovorili so se seveda tudi o posebnih pripravah zemljišč, pravilni uporabi stro- * jev, gnojil in zaščitnih sredstev, Radgona — TOZD Kmetijstvo Črnci ter med zadrugami KZ Panonka s temeljnima zadružnima organizacijama Cankova in Martjanci ter KZ Gornja Radgona s TZO Videm ob Ščavnici. Najboljši prvi trije zasebni pridelovalci so vsi iz Pomurja, in sicer: Alojz Ferenc iz Veržeja (na 2,65 ha poprečen pridelek 71,6 tone) 122 točk, Martin Kuzma iz Skakovec (na površini 1 ha poprečni pridelek 72,36 t/ha) 116 točk ter Ladislav Balažič iz Črenšovec (na 0,60 hektarski parceli poprečen pridelek 80,01 t/ha) 116 točk. smo izvedeli, da je interes za pridelovanje te poljščine, ki je vendarle na naših njivah, še sorazmerno mlada, vse večji. Tudi kmetje sami namreč že ugotavljajo, da je dohodek od tovrstnega dela več kot dober, posebno še, če izkoristijo tudi pesne glave in rezance. Tudi te pa, zlasti naprednejši kmetje, vse pogosteje uporabljajo. Izkoristek se torej tudi pri tej poljščini hitro približuje tistemu nivoju, ki so ga dosegli v razvitejših deželah, čeprav bomo- do končnega cilja še morali malce počakati. Toda Vodja surovinske službe v TS Ormož mr. Terezija Štefančič pa je povedala, da bo letošnjo sezono potrebno peso pridelati na šest tisoč hektarjih njiv, saj bi v v treh letih, kar so si kmetje in družbene kmetijske organizacije nabirale prve izkušnje, smo vendarle lahko več kot zadovoljni. rezultati lahko zadovoljni. Toda tehnološka disciplina bi morala biti še boljša, kajti šele takrat bomo dosegli tudi boljše povprečne pridelke in višje odstotke biološkega ter čistega sladkorja. V tovarni smo ponosni na tiste kmetijske zadruge in TZO ter še prav posebno na kmete-kooperante, ki že dosegajo vrhunske pridelovalne uspehe, toda takšnih bi lahko s primerno pripravljenimi površinami in disciplino bilo še več.” Po končanem uradnem strokovnem delu srečanja, so najboljšim pridelovalcem podelili posebna priznanja in nagrade, predsednik odbora za sladkorno peso in mehanizacijo pri Poslovni skupnosti za sladkor Slovenije ing. Janko Slavič pa je na kratko orisal lanskoletne napore za uspešno pridelovalno sezono. Dejal je, da so dosežene pridelovalne količine kljub določenim težavam dokaj dobre, vendar je za prihodnost potrebno pridobiti še več zasebnih pridelovalcev. Pohvalno se je izrazil o nekaterih rekorderjih, ki so ponos tovarne in kmetijskih organizacij ter prav gotovo dokazujejo, da. je zastavljene naloge na tem področju možno uresničiti. Med družbenimi pridelovalci je najboljše rezultate dosegla Slovinova TOZD Kmetijstvo Ormož, takoj za njo pa seje uvrstila DO Ljutomeičan s svojo TOZD Poljedeljstvo-živinoreja iz Ljutomera. Sledijo KK Gornja tovarni radi predelali že 24 tisoč vagonov sladkorne pese z domačih površin. Ing. Dragan Bosnič, odgovoren za pridelovalno območje severovzhodne Slovenije, pa nam je povedal, da v pomurskih občinah vse priprave odlično tečejo, saj so družbeni proizvajalci že zagotovili 100-odstotno izpolnitev planskih predvidevanj, tudi kmetje-kooperanti pa pogodbe uspešno podpisujejo in so jih doslej sklenili že okrog 80 odstotkov. Slabše je le v podravski regiji ter občinah Varaždin in Čakovec. Tega zadovoljstva pa tudi v tovarni sladkorja v Ormožu ne skrivajo. Sladkorna pesa se izplača „Ko smo gradili ormoško sladkorno tovarno, je bila poraba sladkorja v naši republiki 80 tisoč ton letno, letos pa se je ta številka povzpela že na 120 tisoč ton sladkorja. To pa je tolikšna količinska razlika, kot je letna zmogljivost naše sladkorne tovarne,” je dejal direktor Vinko Štefančič in dodal, da bomo v Jugoslaviji letos rabili 791 tisoč ton tega živila in ga morali uvoziti okrog 68 tisoč ton, od tega kar 8 tisoč ton za potrebe slovenskega trga. V pogovorih s pridelovalci, še posebno pa s kmeti-kooperanti, STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Moja mati je volkulja Saj poznamo tisto zgodbo o Romulusu in Remu, ustanoviteljema Rima, ki ju je dojila volkulja. Nekoč so ljudje verjeli, da ženska lahko rodi živalskega otroka. Danes znanstveniki trdi jo, da so otroci, ki jih hranijo živali idioti ali debili. Starši so jih zavrgli in nanje je naletela žival ženskega spola, ki je tisti čas dojila svoje mlade (morda jih je na nekakšen način izgubila). Močan materinski nagon in mleko, ki ga je imela v izobilju sta pripomogla, da je žival otroka »posvojila«. Znana je zgodba, kako so lovci v Litvi videli med medvedi dva dečka. Enega so ujeli. Imel je kakšnih devet let. Odpeljali so ga v Varšavo, kjer je postal jubljenec kraljevskega dvora. Nikoli ga niso mogli naučiti govoriti ali hoditi pokončno. Nekajkratje pobegnil in videli so ga. kako se objema z medvedom, za katerega so vedeli, da je že raztrgal dva človeka. Zgodba izvira iz leta 1661, jevnosti pa jo je posredoval angleški zgodovinar Connor, kije bil v Varšavi dvorni zdravnik. Connor navaja še tri druge podobne primere. Nekega takšnega otroka sije leta 1694 sam ogledal Znani so primeri, da je otroka posvojila divja koza.' svinja, krava ovca, redkeje leopard ali antilopa, najbolj pogosto pa medvedka in prav posebej volkulja. MEDVEDJE IN VOLKOVI Novinar George Garantzje leta 1937 opisal primer neke deklice, ki jo je vzgajala medvedka. Videl je to deklico v neki turški norišnici. Vse. kar je uspelo z njo narediti je bilo to. da je jedla kuhano hrano in nič.več. Leta 1767 so lovci na Madžarskem zasledili medvedji brlog h kateremu so vodile človeške stopinje. Izbezali so medveda iz brloga in ga stare koprive najbolj pečejo ,,Se vedno so se mu tresle roke in v obraz je bil bled. Dopovedoval si je, da se sedaj že lahko umiri, saj.je vendar zmagal. Miru kljub temu ni in ni bilo. Nervozno je Srečko segel v notranjost suknjiča, poklical ženo Katro in ji začel dopovedovati: „Ne morem razumeti, da sem na volitvah dobil le 5800 glasov. Po mojih podatkih bi me moralo voliti vsaj 6000 ljudi. Ja, ja, danes so ljudje neuravnovešeni. Volijo mlade. Ja, kaj pa jim bodo ti koristili? No, stara, zmagal sem pa le. Nekaj časa je kazalo, da bom ostal samo penzionist, no pa sem še vedno ostal član zbornice. To se zame tudi podobi. Pomisli! Vsa ta dol ustrelili. Začudili so se. ko je kmalu po tistem prišla iz brloga 18-letna deklica: visoka, lepo, raščena svetlolasa. Komaj sojo obvladali. Nikoli ni hotela jesti nič drugega kot surovo meso, sadje, korenje in drevesno skorjo. Tudi v Indiji so našli leta 1897 triletno deklico, ki jdje odgojila medvedka. Neki zdravnik je opisal primer 22-letne deklice iz Salzburga, ki je živela skupaj s svinjami. Morali sojo dati v svinjak kjer je. cele dneve, po svinjsko kruleč. < posedala s prekrižanimi nogami. DOKAZI Prvi zabeleženi primer izhaja iz leta 1341. ko je šlo v nemški deželi Hessen za otroka, ki so ga odgojili volkovi. Bil je deček, ki je hodil po vseh štirih in to izredno spretno. Umrl je. ker je moral jesti »človeško hrano«. Tri 'leta kasneje so v istem kraju našli še enega dečka, ki pa je doživel 80 let. Naučil se 'je govoriti in povedal je kaj seje z njim dogajalo. Trdil je. da so ga našli triletnega volkovi, v nekem gozdu. Volkulja gaje hranila in v volčjem krdelu se je naučil mnogih spretnosti. Do konca življenja mu je bilo žal. ker ni ostal z volkovi. Danes najdejo največ »volčjih otrok« v Indiji, v bengalskih drunglah. Najbolj dokumentiran je primer »otrok iz Mindaporea«. ki ga „povolilni” oddih ga leta so me ljudje poznali kot osebnost. Vabili so me na otvoritve, zakuske in' na zborovanja. Govoril sem jim, kritiziral tiste, ki delajo pri nas nepravilnosti. Ljudje so mi ploskali, ploskali, ploskali ...” Roke so mu še vedno drhtele in na čelo so mu stopile znojne kaplje. Tako globoko se je vživel v minule dogodke. Veliko truda je moral vložiti, da je ostal med ljudmi priljubljen. Hodil je od kolektiva do kolektiva. Govoril je veliko in obljubljal je. Vedel je, da ljudje za obljube najbolj primejo. Da, to je bilo pravo mučeništvo. Pri vsem tem naprezanju pa mu je celo nekdo zabrusil, da se trudi, kot da bi bil kje na zahodu. Končno se je Srečko je podrobno opisal misijonar .1. Singh v knjigi z naslovom »Volčji otroci«. Na svojih pohodih po džungli je od domačinov izvedel za »dva mala demona bleščečih oči«, Našli so brlog z mladimi volkovi in dvema deklicama: prvi je bilo kakšno leto in pol. drugi pa osem let. Mlajša je že po enem letu umrla;, starejša pa je živela še osem let. Nikoli je niso mogli naučiti govoriti. Najnovejši primer je tisti iz leta 1976. Sedemletnega otroka so si prisvojile opice v centralnoafriški državi Burundi. Njegovo fotografijo je objavil leta 1976 londonski »Observer«. Nekaj let. pred tem pa je podobno fotografijo objavil tudi »Sunday Times«. Šlo pa je za otroka: ki so ga našli med opicami na severnem Ceylonu (Šri Lanka). nekoliko pomiril. Do druge polovice mandatne dobe bo lahko počival, potem pa bo spet začel ponovno razmišljati . . .” Tale kozerija ima resda brado — sega namreč v sedemdeseta leta izhajanja našega časnika — a je prav v tem burnem (po)volilnem obdobju dobila samosvoj lesk in mik. Seveda bi bila sedaj veliko prikladnejša tista o nervoznih funkcionarjih, ki so zlezli na položaj, kjer jim je zagotovljena lastna pisarna, tajnica, fikus (ni ravno neobhodno potreben!), službeni avtomobil s šoferjem, da vseh bonitet (privilegijev!) niti ne navajamo. Sploh pa — zdaj je, kar je. Kogar imajo ljudje radi, zanj so se tudi odločili. —brž— Japonski umetnik Mitsuaki Ohvada, ki ga poznajo bolj po vzdevku Horikin je izredno iskan človek, ker je mojster tetoviranja. Tako je po nekajmesečnem potrpežljivem delu umetnika (in tudi tistega, ki mu je kožo držal), nastalo to živo umetniško delo. Jony Flynn, ki ji je mati Indijanka oče pa Škot ima drugačne skrbi. Poziranje za reklamne fotografije ji vzame toliko časa, da na tetoviranje še pomisliti ne utegne. Odkrili so „pekel” Venera je planet, ki že stoletja razvnema človeško domišljijo in izziva znanstvenike, Sovjetski sondi Venera 13 in Venera 14 sta 1. in 5. marca letos mehko pristali na razbeljenih tleh tega planeta, približno tisoč kilometrov vsaksebi, na območjih, ki se topografsko in geološko zelo razlikujeta. Kamere Venere 13, ki je pristala na neki približno 2000 metrov visoki gori, so celih 127 minut ‘pošiljale barvne fotografije nekakšne rjave pokrajine, zrnatih tal in skal nevavadnih oglatih oblik. Venera 14 pa je na Zemljo poslala fotografije, ki jih je snemala 57 minut. Na PREPOZNA UGOTOVITEV — Dolga leta sem bil ponosen, ker je šef pogosto vedal, da sem njegova desna roka. Včeraj pa sem močno razočaran. — Kaj se je zgodilo? Je mogoče kdo drug P njih je bilo videti nekoliko trdnejši teren s potoki lave in oblikami, ki jih na Zemlji ni. Objektivi kamer so se potem usmerili k Venerinemu nebu in na fotografijah je bilo jasno videti njegovo oranžno barvo. Plast oblakov, ki obkrožajo ta planet, je debela približno 80 kilometrov, njihova gostota pa je največja približno pri 48 do 97 metrih nad Venerino površino; kljub temu pa prepušča sončno svetlobo. Venerino ozračje v največji meri sestavljajo plini, ki so za zemeljska bitja strupeni. Ogljikovega dioksida je 96 do 97 odst., 2 do 4 odst, dušika, vsebuje pa tudi žveplov ZLOBNA OB BOLEČINI — Feri, danes mi ni do kartanja. Uho me tako boli, da bi najraje tulil. — Seveda, verjamem ti. Preblizu glave ga imaš. dioksid, delce čistega žvepla, argo-na, neon, antimon in celo arzen. Sondi sta poslali tudi podatke ° strahovitem pritisku, ki bi bil ?a morebitne obiskovalce z Zemlj6 močno ,,neprijeten” Na območju kjer sta sondi pristali, vlada temperatura 457 oziroma 465 stopinj Celzija, pristisk pa niha med 89 in 94 atmosferami. V takih, dobesedno peklenskih razmerah je sondama uspelo pog>e' dati tudi nekoliko pod površino tega planeta. Z mehaničnimi N0' kami” sta izkopala majhen vzorec tal, v velikosti enega kubičnega centimetra, in sicer iz globine k°" maj treh centimetrov. -----~ VESTNIK, 25. MARCA STRAN 12 Izolacija vkopanih zidov V prejšnji številki smo se razpisali o pomenu dobrih temeljev, tokrat pa nekaj več besed o izolaciji vkopanih zidov. za vsakogar nekaj TRIDIMENZIONALNA SLIKA Za manjše objekte, kot so počitniške hišice, kleti in individualne hiše, ne iščemo geomehanskih podatkov in podatkov o podtalnici, ki jih sicer dobimo z dragimi raziskavami terena. V takem primeru je boljše,1 če domnevamo, da je te-Sren slab, zato objekt zaščitimo pred vlago in podtalnico s sodobnimi materiali. Pri tem bomo razlikovali tri primere: El. objekt -ima popolnoma vkopane prostore; 2. objekt ima prostore vkopane do polovice; g 3. objekt nima vkopanih pro-K štorov. K V teh primerih vkopane dele stavbe zaščitimo pred vlago in (podtalnico. Pogosto pritlične dele zgradbe vkopljemo v ali celoti samo do polovice. Tudi ta primer spada med tri že naštete. m Osnovno pravilo pri izvajanju 3 izolacije je, da ne preprečujemo s toka podtalnici, ampak ji 4* omogočimo prost pretok pod tlemi ali okrog objekta. To dose-Ižemo z dreniranjem. Pod prostore damo drenažni sloj gramoza, debel 15 do 20 centimetrov. Prav tako nasujemo okoli vseh zidov Ido najvišje točke terena najmanj 20 centimetrov na debelo nav- pične plasti gramoza. Ce bo voda tekla skozi te drenažne plasti, moramo s padcem terena narediti drenažni kanal z nagibom, ki ga tudi napolnimo z gramozom in kamenjem. Tabo zbrano podtalnico, ki se bo natekla izpod in okoli objekta, odvedel v nižje dele terena. Temelj in tla vkopanih prostorov naredimo na drenažni plasti tako, da čez nasuti gramoz razprostremo najlonsko folijo in nanjo položimo tanko plast betona, debelo 4 do 5 centimetrov. Na to plast nanesemo dva premaza bitumena. Nato postavimo zunanje in notranje zidove iz armiranega ali nabitega betona. Pri pripravi betona za zunanje zidove bomo v zmes dodali tricosal hidrobet KMG Karlovac po navodilu proizvajalca. Zgornjo plast betona v vkopanih prostorih naredimo na že omenjenih bitumenskih premazih, in to kot najmanj 10 centimetrov debelo armiranobetonsko ploščo BM 200. To pa zaradi tega, ker lahko pride do večjega zbiranja podtalnice pod objektom in okoli njega in bo ta voda s prednje strani pritiskala na tla. Te pritiske bodo vzdržala samo. če bodo narejena kot armiranobetonska plošča. Če zunanje zidove naredimo iz nabitega ali armiranega betona najmanj 25 centimetrov debele in je ta beton homogen (dobro nabit in brez večjih praznin), na zunanji strani ni potrebno narediti bitumenskega premaza, ampak zadostuje, da naredimo s plastmi gramoza že omenjeno navpično drenažo. Če pa so zunanji zidovi debeli 15 centimetrov in so iz nabitega ali armira-hega betona, moramo zunanjo stran zidu dvakrat premazati z vročim bitumenskim premazom, in to 30 centimetrov nad zaščitnim pločnikom okoli stavbe. Tudi v tem primeru naredimo vertikalno drenažo z gramozom, vendar moramo pred zasipanjem z gramozom zaščititi izolacijski premaz pred mehaničnimi poškodbami, ki’ jih lahko povzroči gramoz. Zaščito lahko izvedemo na dva načina: — s tankim opečnim zidom ali — s tankim, 3 centimetre debelim ometom iz cementne malte na bitumenskem premazu. Sele sedaj lahko naredimo navpično drenažo, kot smo že opisali, do višine zaščitnega pločnika okoli objekta. Ta pločnik je zelo važen pri zaščiti stavbe pred vlago, ki jo ustvarjajo padavine. Naredimo 'ga iz nabitega betona, debelega 7 centimetrov, z majhnim padcem "navzven proti robu. Pravilno j bomo ravnali, če med betonira- j njem vložimo v pločnik lesene ! letve, in to na vsak meter dolžine. Ko se beton posuši, letve | izvlečemo in .presledke zalijemo s smolo, ki ima visoko tališče in je elastična. S tem preprečimo vdor vode .med pločnik in zid zgradbe, delitve po dolžini pa preprečijo pokanje betona zaradi neenakomernega sesedanja zemljišča. Pred začetkom zidanja naredimo še zadnje: vse površine, na katere se bodo opirali zidovi, premažemo z bitumenom, prekrijemo z bitumenskim papirjem in polijemo z vročim bitumenom. Prepričani smo, da je v tem zapisu marsikateri graditelj (tudi zidar!) zvedel kaj novega. Ravnanje po teh navodilih sicer nekoliko podraži gradnjo, vendar pri temeljih ne kaže varčevati, torej ne z betonom in ne z izolacijskimi materiali oziroma drenažnim sistemom. Zbrati je treba pogum in denar in stavbo dobro zaščititi pred vodo in vlago v tleh in pred meteornimi vodami. Če zgradimo stavbo brez te izolacije, vsi poznejši posegi zahtevajo večje stroške in pogosto kljub vsemu trudu in denarju niso učinkoviti. smo vas seznanili o prizadevanjih za prenos televizijskega signala s posredovanjem satelita. Tokrat pa nekaj besed o tako imenovani tridimenzionalni sliki. Avstrijska televizija je sklenila prvi del eksperimentalnega. programa predvajanja filmov in drugih oddaj v tridimenzionalni tehniki. Tisti, ki imate barvne televizijske 5 Prihranek pri hladilniku Čeprav je moč klasičnega hladilnika sorazmerno majhna (100 do 150 watov), vsaj v primerjavi s toplotnimi porabniki, lahko tudi s to napravo mn°go prihranimo, saj je hladilnik takorekoč neprenehoma vključen. ELEKTRIČNI UDAR varstvo delu Prvo pravilo: hladilnik moramo v kuhinji postaviti na najhladnejše jnesto. To pomeni, da mora biti kat najbolj oddaljen od virov toplote (peč, dimnik, radiator) in da poleti ne sme biti pod neposrednim vplivom sonca. Drugo pravilo: Uravnavanje optimalne temperature v hladilni-ku je bistvenega pomena za racionalno . uporabo električne energije. Gumb regulatorja je ponavadi najboljše zavrteti na polovico maksimalnega hlajenja. Če bo namreč termostat nastavljen na maksimum, bo zamrzovalnik hitro zaledenel in motor kompresorja se bo pogosto vključeval, to pa bo Po nepotrebnem porabljalo tok. V poletnih mesecih je treba hlajenje nekoliko pospešiti, pozimi Pa, zlasti, če je hladilnik v slabše gretem prostoru, lahko termostat nastavimo na nižjo vrednost. Tretje pravilo: Pravočasno odmrzovanje zaledenelega izparil-nika je za pravilno delovanje hladilnika zelo pomembno. Brž ko se na stenah nabere 3 do 5 milimetrov debel sloj ledu, ga je potrebno odmrzniti. Led na stenah izparilnika deluje kot toplotni izolator in s tem se zmanjšuje učinek hladilnika. Zato ponavadi s termostatom povečamo hlajenje, jo pa le pospeši nastajanje ledu na stenah izparilnika in povečuje porabo, učinka hlajenja pa ne povečuje. Četrto pravilo: Pravilna razmestitev živil v hladilniku je prav tako pomembna. Hitro pokvarljiva živila hranimo v Izparilniku, trajnejša pa namestimo po policah. Pravilen način zlaganja živil navaja vsak proizvajalec hladilnikov v posebnem nayodilu. Tople hrane, na primer pravkar skuhanega mleka, ne smemo dajati v hladilnik, temveč moramo počakati, dokler se povsem ne ohladi. Ali se zavedamo vseh ne-' varnosti, ki preže na nas, ko rokujemo z električnimi napravami? Menimo, da se tega ne zavedamo dovolj, sicer bi bili pri delu bolj previdni, izpostavljeni smo torej nemalokrat nevarnosti električnega udara. O električnem udaru govorimo, kadar teče tok skozi telo ponesrečenca. Stopnja nevarnosti je odvisna od več okolnosti: — od napetosti dotika oziroma jakosti toka. Maksimalni dopustni tok, ki prehaja brez škode skozi človeško telo, je do jakosti 50 miliamperov. Za primerjavo navajamo, da teče skozi hladilnik, ki ima 1000 watov pri napetosti 220 voltov tok približno 4,5 ampera. — od časa učinkovanja. Najmanjši čas prehoda toka skozi telo, ki ni nevaren, sme biti le eno petinko sekunde. — prehod toka je odvisen od prehodnega upora, mesta dotika in poti toka skozi organizem. Telo ima manjšo upornost čimbolj vlažno je. Poznamo različne vrste zaščite pred visoko napetostjo dotika: — mala napetost, — ničenje, — zaščita z ozemljitvijo. Zaščita z majhno napeto- sprejemnike in ste si omislili posebna očala, verjetno še vedno komentirate doživljaje, ki ste jim bili priča ,,neposredno”, saj ste bili v središču dogajanja. Za one, ki pa o tem še kaj prida ne veste, naj zapišemo, da gre za novost. Natakniti si je bilo treba le ,,barvna” očala v katerih je na levi strani rdeča, na desni pa zelena ,,leča”. Pravzaprav to niso bile nobene leče, ampak navadno barvno steklo ali prozorna folija. Kdor je s takimi očali gledal v tridimenzionalni tehniki posnete in predvajane oddaje, je videl prizore zelo plastično, torej ,,globinsko”. Se več! Nekateri prizori so bili več kot naravni. Recimo: delfin v morju je plaval naravnost v gledalca, milni mehurčki, ki jih je pihal otrok, so prišli do oči, puškina cev je prav tako segla do gledalca streljali Indijanci v nekem filmu. Pripominjamo, da slike, posnete v tridimenzionalni tehniki, brez očal, ki omogočijo gledanje v ,,globino”, skorajda ni moč spremljati, saj ni čista. Avstrijska televizija bo s predvajanjem tridimenzionalnih oddaj spet nadaljevala v aprilu in maju. Dotlej si očala lahko naredite sami, saj bi bilo nespametno spet čez mejo samo zaradi nakupa očal. Povedati moramo, da gre za poizkuse in da ni rečeno, da bo kmalu nastopilo obdobje tridimenzionalne slike na televiziji. Tisti, ki smo gledali program skozi posebna očala, vemo, da ni nič kaj prida prijetno buljiti skozi rdeče-zelena stekla, akoravno si bil potem ,,srečen” in videl, česar tvoj sosed ne. Pomanjkljivosti, da ne rečemo Škodljivosti gledanja treh dimenzij skozi očala se zavedajo seveda tudi strokovnjaki, zato delajo na razvoju posebnega televizijskega sprejemnika, ki naj bi omogočal spremljanje tridimenzionalne slike brez očal. Šele tedaj bo to revolucionalen dosežek. Zdaj pa smo bili in bomo priča le še poskusom. Če nam bo uspelo ,,izvrtati” datum, kdaj bodo take oddaje spet predvajali, vas bomo pravočasno obvestili. POLOVIČNA REŠITEV — Kako je z vašo ženo, ste zdaj zadovoljni, ko je operacija zaradi žolčnih kamnov uspela? — Sem, toda le delno. — Zakaj pa samo delno? — Kamne ste res odstranili, toda žolč je ostal . . nedolžen — Narobe ste parkirali, tovariš in zato boste mo-rali plačati mandatno kazen. — Ne, tega pa ne. To sploh ni moj avtomobil, je pa iste znamke in barve kot moj. Že na treh sem Poskusil, pa moji ključi ne odprejo. Pozabil sem, kje sem parkiral. NESPORAZUM V GOSTILNI — Tovariš, vidim, da odhajate. Lahko grem z vami? — Kam pa? — Do Sobote, če lahko. Saj bom plačal. — Tako daleč pa ne. Peš sploh ne. Za noben denar. DOBER NASVET Znana tovarna letal je slala v zrak, na poskusni I I — Ste strokovnjak za le-talstvo? I Sestavil 1 Marko 1 Napast ezik nega id naših 1 jarodov namka ralnega raška L etev mecki oz 1 košem lekdanji ajmanj-inovec 5rški jtok arovnik I Sovjetski I osebni | avtomobil I Ime dveh | celin 1 Delavec S kovinske I stroke * I Avtomo-1 bilska 1 oznaka I Španije Posnemo-valeč Sodobni hrv, slikar Nabava za denar • I Pripadnik I dinarske I rase - 1 japonska I luna na I otoku I Honšu Pijača starih Slovanov James Ensor Vodne ptice I Slovenski 1 slikar I Omersa 1 Polfabri-fkat za 1 klobuke Obdonav sko mestece v Sremu Največji levi pritok Volge I Režiser I filma I -Vesna” Plemensko govedo Steza I Ivan Tavčar Večji kos papirja Rdeči križ I Kambošk 1 državnik 1 Sihanuk 1 Področje 1 ob sev. 1 tečaju REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kopriva, okrasek, . stopalo, tata, jr, aval, AD, Na, luka, J, kor, N, ENI, alt, versta, Issa, JT, citrona, at, ahat. Ne, delam v tovarni toaletnega papirja in iz iz- M kušenj vem, da se naš papir š skoraj nikoli ne odtrga tam, H kjer je perforacija. STRAN 13 Y^STNIK, 25. MARCA 1982 PRVI ZVONČKI Sošolec je prinesel v razred zvončke. Bili smo veseli. Rekel je, da jih je natrgal pri Muri. Jaz pa sem mislila, da jih je našel na Goričkem. Tistega dne, ko sem prišla domov, sem se odpravila nabirat zvončke. Tudi jaz sem jih našla. Moji so bili bolj okrogli. Cez noč sem jih dala v vazo. Na drugi dan sem jih odnesla v šolo. Tako smo imeli dve vazi 'Zvončkov. Bili smo še bolj veseli. Darja Lepoša, 3. a OS Gornji Petrovci Začelo se je delo Doma sem na deželi. Sedaj se je začelo delo. Moj oče že ves teden obrezuje vinsko trto. Veseli ga delo v vinogradu. Jaz hodim za njim in pobiram obrezane rozge. Vežem jih v snope. Olga Kajdič OŠ Sp. Ščavnica Srečanje s srednješolci Mladinci OŠ Puconci smo organizirali srečanje z lanskimi osmošolci naše šole z namenom, da se seznanimo z načinom dela v usmerjenem izobraževanju. Dijaki, katerih se je zbralo lepo število, so nas seznanili o poteku pouka, o vključenosti v samoupravljanju in o raznih problemih na srednjih šolah. Po prvem delu smo imeli družabno srečanje s plesom in skromno pogostitev. Tu' idi med družabnim srečanjem smo nadaljevali z izmenjavo mnenj. Na tem srečanju smo osmošolci zvedeli marsikaj, kar nam bo pomagalo pri naši odločitvi, kam in kako po osnovni šoli. Štefka Varga, 8i r. OŠ Puconci Ob grobu Utroševe mame Topli sončni žarki so prebudili prve zvončke na plan. Nabrali smo jih z veseljem, da jih ob dnevu žena v šopkih ponesemo ženam, ki so med vojno pomagale in sodelovale s partizani. Vsako leto ste nas pričakovali nasmejani, veseli in ponosni. S tresočo roko in s solzami v očeh ste sprejeli naše najtoplejše želje, ki so bile izrečene v čestitki. Potem so vas spomini ' popeljali daleč nazaj, v tiste temne noči, ko ste s tihimi koraki odprli vrata prezeblim in lačnim partizanom. Stisnili so se ob topli peči in naužili tople jedi, s katero ste jim vedno postregli. Ni bilo dosti časa, vendar dovolj, da so se opomogli ob topli jedi in peči. S sabo so vzeli oprano obleko, nogavice in še druge stvari, ki ste jih pripravili zanje. Ob vašem pripovedovanju smo mladi spoznali, da ste bili dobra in prava partizanska mati. Hvaležni smo vam za vse, kar ste storili. Nemo strmimo v krsto. Šopek z i vončkov vas več ne more razveseliti. Ležal bo na vaši tihi gomili in nas spominjal na partizansko mater naše vasi. Učenci 3. r. OŠ Crenšovci Na našem dvorišču Na našem dvorišču se sprehajajo kokoši, petelini, piščanci s kokljo in mucek. Nekega dne smo premeščali prašiča v drugi hlev. Moja sestra se zelo boji prašičev. Tudi ona je morala iti pomagat. Prašič je bil že zunaj, sestra pa je pribežala izza ogla in sta se s prašičem zaletela skupaj. Ona se je na smrt prestrašila, prašič pa še bolj. Zdirjal je v sadovnjak, tam pa je bil led in je padel. To je bilo smeha na našem dvorišču. Večkrat se spominjam tega dogodka. Matejka Vogrin, 3. raz. OŠ Bogojina FEPOO GOO'Na KRIŽEMrSAtm MOJA POMOČ Dolžnost vsake pionirke in pionirja je, da pomaga starejšim občanom. Ce se peljemo z avtobusom, se ne prerivamo naprej in ne pretepamo. Pridno moramo pomagati starejšim, ki težko vstopijo in izstopijo iz avtobusa. Ko vidim, da starejši ali pa matere z otroki težko stojijo, odstopim svoje mesto. Doma pomagam stari mami, ki je bolna. Vsako jutro, preden se odpravljam v šolo, skuham zajtrk, pometem, zvečer pa pomijem posodo in skuham večerjo. Tudi ko je mamica doma, naredi nekaj ona, nekaj pa jaz. Spomladi pomagam pri čiščenju travnikov in pri delu na vrtu, poleti pa pri poletnih delih na polju. Jeseni pomagam pri obiranju grozdja in jabolk. Vse pridelke pospravimo v kleti in se pripravimo na zimo. Pozimi pa moram pomagati pri čiščenju snega. Rada pomagam vsem ljudem, posebno starim, ker vem, da bom tudi jaz nekoč stara in bom potrebovala tujo pomoč. Urška Miholič, 6. raz. OŠ Prosenjakovci V koruznjaku Nekega dne je babica rekla, da bomo luščili koruzo. Imeli smo je poln koruznjak. Babica je pripravila stroj za luščenje, midve z mamo pa sva ji nanosili koruzo. Ko se je koruznjak skoraj spraznil in je mama vzela zadnje tri storže koruze, je zagledala mišje gnezdo. Vzkliknila je: ,,Joj, miši!” Hitro sem pritekla z metlo. Mama jih je začela tolči, a dobila ni nobene, ker so bile hitrejše od nje. To mi je bilo smešno. Sonja Plej, 4. a OŠ Bakovci UREJA JOŽE GRAJ MLAJŠA FOLKLORNA SKUPINA OŠ IVAN CANKAR LJUTOMER — Tole fotografijo nam je poslala Renata Štefanec, učenka 6. a razreda ljutomerske osemletke in podrobno opisala tudi, kako je potekal folklorni dan v okviru 2. tedna kulture v Ljutomeru, o katerem pa smo že pisali. Zanimiv sprehod Nekega toplega popoldneva smo šli jaz, brat in prijatelji na sprehod ob potoku. Opazovali smo ptice, žuželke in druge živali. Naenkrat zaslišimo glasen: ,,Joooj!” Ozremo se in zagledamo brata. Ko smo opazovali živali, mu je spodrsnilo in je z nogo čepel v blatu. Vsi smo planili v smeh, on pa se je začel cmeriti. Vsi skupaj smo odšli domov in ga tolažili. Ker je. v meni malce hudomušnosti, sem si med potjo do doma izmislil smešno ime za brata. Klicali smo mu: Drago s črnim gipsom na kolenu. Vsi smo se mu smejali. Bil je jezen. Ko smo prišli domov, se je Drago preoblekel. Nato smo se spet podali na sprehod. Brat je zaradi strahu, da ne bi še enkrat padel v blato, hodil dva metra vstran od potoka. Kmalu smo pozabili na šalo, ker nas je vabila narava. Simon Nemec, 4. a OŠ III M. Sobota Prijateljstvo — najlepše na svetu Prijateljstvo je nekaj najlepšega na svetu. Brez prijatelja si osamljen, nesrečen in žalosten človek. Brez prijatelja se ti zdi, da nihče ne mara zate. Ko pa imaš prijatelja, se ti zdi, da mu lahko vse zaupaš in poveš. Nekega dne, bil je zame pust in prazen, sem bila zelo žalostna. Skoraj da nisem jokala. V šoli sem sedela zamaknjena'in pogled mi je redkokdaj odšel na sošolke. Bile so vesele in njihovo zabavo je napolnil še glasen smeh. „Kako srečne so, jaz pa sem tako žalostna,” sem premišljevala. A naenkrat je prišla k meni Sonja. Potolažila me je in v tistem trenutku sem spoznala, kako lepo je imeti prijatelja, ki ti vedno pomaga. Kaj pomeni človeku, če ima veliko lažnih prijateljev, ki bi mu pomagali le v sreči? Človek mora imeti tudi prijatelja, ki bi mu bil pripravljen pomagati v nesreči. To je pravo prijateljstvo, ki ga je lahko vsakdo vesel. Bernarda Pintarič, 6. b OŠ Pu conci Od tistih časov, ko sva se z Vido razšli na Dolenjskem, sva vsaka po svoje mnogo doživeli. Jaz sem svojo nosečnost prenašala skozi roško ofenzivo na Notranjskem, ona pa je preživljala težke čase na Rogu. Najhujši udarec zanjo je bil, ko je prav na Rogu zvedela, da je na Gorenjskem padel njen fant Slavko. Spominjala sem se, da mi je med najino potjo iz Ljubljane o njem pripovedovala. Takrat je mislila, da živi. A zdaj gotovo ve, da ga ni več in da se je vse, kar je imela najrajši, podrlo, izginilo. Slavko je takoj zapolnil ves najin čas, saj bi mi Vida rada čimveč povedala o njem'. Komu naj se izpove, ko se k njegovi materi ne upa, ker ji ne bo mogla skriti, da nima več Slavka? Bi la sem edina, kateri se je lahko izpovedala. Srečnejša sem bila od nje.' Darko živi,' sem pomislila, otroka pričakujem, ona pa je oropana sreče. Vida je za Slavkovo smrt zvedela slučajno. Tik pred ofenzivo je prišel eden izmed gorenjskih partizanov v taborišče, stopil k njej in ji pokazal njeno fotografijo. Strmela je vanjo in takoj zaslutila najstrašnejše. — Si to ti? jo je vprašal. — Jaz. Vzela je fotografijo, jo obrnila in na drugi strani sta-bili z njeno pisavo napisani dve besedi:, Slavku — Vida'. Fant ji ni skrival: ,, Slavko je padel pri Borštu na Gorenjskem." On je bj/ zraven. Mrtvemu je vzel orožje in Ustnico, v kateri je bila tudi njena fotografija. K Slavkovi materi ne more predvsem zato, ker ima Vido neznansko rada. Reševala je Slavka, ko je bil fant na najboljši poti, da ji ga speljeta slaba družba in alkohol. Resnico o njegovi smrti nosi sama. Življenje se ji je sesulo, namreč tisto intimno, nenadomestno življenje. Lahko da bi se ji sesulo tudi kdaj pozneje, v normalnih časih. A zdaj se je pretrgalo v trenutkih, ki so dali ljubezni v temelju svojo novo, čudno, nepoznano podobo. Ljubiti v času spreminjanja sveta je bilo nedopovedljiva sreča. Ofenzivo na Rog je Vida doživljala pod vtisom izgube Slavka. Sredi umiranja se je gibala največkrat povsem odsotno. Bila je pri njem. Padel je on, ona najbrž še bo. Prisotnost smrti je ni vznemirjala. Iz preteklosti se ji je najmočneje prikazovalo njuno slovo pred meseci. Preden je odšel v partizane, sta se dve uri poljubljala. On: Ce ostaneš ti po vojni invalid, te bom imel vseeno rad. Ona: Tudi jaz tebe. On: Ce pa padem, ne žaluj. Dobi si novega tovariša za življenje. r " . Ona nič. Ni mogla na to odgovoriti. Nekaj posebnega je bila njuna ljubezen, mi je rekla. Nekaj čisto posebnega. A kar mi je povedala, je bilo seveda podobno vsem našim ljubeznim. Zanjo pa, ki preživlja izgubo in je notranje načeta, je bilo njuno doživetje edinstveno, nihče ga ni tako občutil, kakor sta ga občutila onadva. Njuno prvo srečanje je bilo, kakor da bi se utrgal oblak: Hodila sta v,Emono’ na ples. Vida je prišla iz Maribora in je bila v prvem letniku, Slavko pa v tretjem letniku; oba. na kemiji. Fantje iz tretjega letnika so se tistega večera med plesom dvignili in odšli. Klapa. Slavko je obsedel pri njej češ, da jo ima rad. Ona je bila revna. S prihranki je prišla študirat v Ljubljano. Nemogoče se ji je zdelo, da bi se zbližala z njim. Njegova mati je vodila kavarno. Imel je dosti denarja. Bi! je vedno lepo, skrbno oblečen. Velik, postaven, svetlih las, naravno kodrast. Lep in nič manj lahkomiseln. Vedno je bi! obkrožen s fanti, dobrimi pivci. Borila se je sama s seboj. Toliko prilik je imela, ko bi jo fantje radi stlačili v posteljo; to malo brucko iz Maribora z bujnimi črnimi lasmi, nemirno, živahno. Vida pa čaka, kakor da mora čakati, kaj se bo spletlo med njima. Ne privoli in ne odbije. S plesa klapa navadno prej odhaja, a Slavko vztrajno ostaja. On: Saj bi lahko hodila skupaj. Ona: Ne bova hodila skupaj. Revna sem in ne maram, da bi se mene, in moje revščine sramoval. Tvoje življenje je drugačno, lagodno. Mene pa že zdaj skrbi, kaj bo, ko bom porabila svoje prihranke. On: Nisem bogat. Nikoli me ne bo motilo, da si revna. Ona: Ti živiš razpuščeno. Jaz prihajam v laboratorij ob osmih, ti skrokan ob desetih. On: Ce boš moje dekle, se to lahko vse spremeni. Vida razmišlja, bori se s seboj in se odloči. Ona se odloči: Pa poskusiva. Sla sta ven, v december. Hodila sta po Bleivveissovi. Vladala je taka tišina, da sta slišala le svoje stopinje. Z neba so nesli šno drsele snežinke, velike, goste in Vida je bila v tistem morju snežink srečna. Potem se je spet zalumpal. V laboratoriju je moral mimo njene mize. Tb ga je najbolj krotilo. Ko sta se zjutraj dobila: .On: Pustila me boš. Pa imam res dober namen, da se bom poboljšal. Ona ne reče besede. Nehal je s klapo in nehal je piti. Ce sta šla kdaj v družbo, mu je rekla: Kolikor boš spi! ti, bom tudi jaz. Prestrašil se je. Po noči na Silvestrovo jo je želel peljati k mami. Vida ni bila za to, saj sta vso noč prekrokala. On je vztraja! in sta šla. Mati je končavala z delom v kavarni. Sprejela jo je z razprostrtimi rokami. Stisnila jo je k sebi in je ni dolgo spustila. Vida je vedela, kaj ob tem čuti. Vračala ji je Slavka. Sedli so in mama jima je naročila razkošen zajtrk. Bila je še vedno lepa. Postala je vdova, ko je bilo Slavku komaj leto dni. Moški so jo oblegali, a ona se ni vezala. Pri sebi je imela svojo mamo, zdaj že sključeno, sivolaso starko in Slavku se je poznalo, da je zrasel obdan z ljubeznijo dveh žensk. Nežen, negovan, a samozavesten. Bil je velik, s svetlimi lasmi, a Vida majhna, čisto črna; par, ki je bil za Italijane, ko so prišli, na prvi pogled vznemirljiv. Potem je šel v partizane — v Dolomite. Tam je bi! prvič ranjen. Od hiše v vasi, kjer se je zdravil, je pisal Vidi in materi. Domači sin je obe pismi prinesel v Ljubljano. Pisal je: Imam te rad. Ce ti bo težko, pojdi k mami. Mislim nate. Težko čakam, kdaj se bova videla. Vida je bila sekretarka rajonskega komiteja SKOJ. Takoj je prosila Meto iz okrožnega komiteja SKOJ; če lahko obišče Slavka. Odgovor pa je bil kratek in trd: — Ne, odpovedovati se je treba. Po tem pismu ji je ostala samo njegova mama, kise je na Vido močno navezala. Slavko je ozdravel in poslali so ga na Gorenjsko, od tam pa je na Rogu prejela samo svojo fotografijo. ' Pripovedi Vida še ni mogla končati. Prvič po Slavkovi smrti se ji je pri'meni ponudila priložnost, da se s kom pogovarja tako odkrito. Z njegovo materjo se ne more. Ne more k njej. Bolje je, če mama živi v upanju, da ga bo še videla; vsaj toliko časa naj upa, dokler traja vojna. (nada|jevanje prihodnjič) STRAN 14 VESTNIK, 25. MARCA 1982 šport MH BALKANSKO MLADINSKO PRVENSTVO V JUDU BOH HM MS I I Zlato za Vinka Apšnerja V romunskem Tirgovistu je bilo balkansko mladinsko prvenstvo v judu. Kot član jugoslovanske reprezentance se ga je udeležil tudi član judo sekcije Partizana iz Murske Sobote Vinko Apšner in presenetil. V kategoriji do 78 kg je namreč zmagal in osvojil zlato medaljo, hkrati pa naslov balkanskega mladinskega prvaka. Apšner je imel štiri borbe in v vseh zmagal. Bil je torej odličen in se s prvega mladinskega balkanskega prvenstva vrača z zlato medaljo. Vinko Apšner prav gotovo sodi med zelo talentirane judoiste. v dosedanjih nastopih tako republiškem kot. državnem prvenstvu, je bil vselej med najboljšimi in strokovnjake opozarjal nase. Zato ga je tudi trener jugoslovanske reprezentance Branko Dragič povsem upravičeno uvrstil med potnike v Romunijo. Osvojitev zlate medalje na balkanskem mladinskem prvenstvu je doslej eden največjih uspehov pomurskega juda, hkrati pa tudi priznanje za dosedanje uspešno delo pri razvoju tega borilnega športa v Pomurju. K doseženemu velikemu uspehu tudi naše čestitke. Feri Maučec JUDO — PRVENSTVO SRS ZA MLADINKE Pečkova druga, Tomažičeva tretja V Murski Soboti je bilo republiško prvenstvo v judu za mladinke, na katerem je sodelovalo 27 tekmovalk iz 9 slovenskih klubov. Med njimi sta nastopili tudi Pečkova iz Murske Sobote in Tomažičeva iz Ljutomera ter dosegli solidni uvrstitvi. V kategoriji do 48 kg je Pečkova zasedla drugo, v kategoriji do 61 kg pa Tomažičeva tretje mesto. Srečanja so vodili Sarkanj iz Murske Sobote, Blažič iz Maribora in Gabrovec iz Slovenj Gradca. Tekmovanje je ob odlični organizaciji Judo sekcije Partizana lepo uspelo. O. š. KAJAKAŠTVO JASA MARATON MURSKA SOBOTA SKUPŠČINA ONZ LENDAVA Podprli ustanovitev enotne pomurske lige Na letni skupščini občinske nogometne zveze Lendava so delegati ocenjevali dosedanje delo, hkrati pa razpravljali o bodočih nalogah. Med pomembnejšimi sklepi, ki so jih sprejeli, velja omeniti, da so se delegati strinjali z ustanovitvijo enotne pomurske nogometne lige in v ta namen tudi imenovali posebno komisijo, ki bo opravila vse potrebno za realizacijo tega sklepa. Ker je bil predlog za ustanovitev enotne pomurske nogometne lige sprejet tudi na nedavni delovni konferenci medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, je torej gotovo, da bodo v novi tekmovalne sezoni najboljši pomurski klubi, razen slovenskih ligašev, tekmovali v enotni ligi. To bo prav gotovo prispevalo k boljši kvaliteti pomurskega nogometa. Dogovorili so se še, da bodo 4. aprila na območju nogometne zveze Lendava odigrali pokalne tekme, medtem ko se bo spomladanski del tekmovanja v obeh občinskih ligah pričel 11. aprila. Skupščina je tudi potrdila sklepe disciplinske komisije, med njimi tudi izključitev nogometnega kluba Graničar iz Benice iz nadaljnjega tekmovanja. Delegati pa so opozorili tudi na pomanjkanje trenerskega in sodniškega kadra, zato so sklenili, da bodo v prihodnje tudi problemu posvetili več pozornosti. F. Maučec Flisar - tretji V Varaždinu je bil v nedeljo maraton Jasa, katerega se je udeležil tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Alojz Flisar in se lepo odre-zal. V teku na 21 km je osvojil tretje mesto s časom 1:15,38. Roman Klančar je bil 45. V teku mladincev na 10 km je Alojz Horvat zasedel četrto, Silvo Zver osmo in Štefan Fujs 14: mesto. To je bila vsekakor dobra priprava za bližajoči se maraton treh src v Radencih. strelstvo memorial BEDIČEV Zmagal je Janko Strgar Na strelišču v Murski Soboti je bilo regijsko tekmovanje v strelja-nju z zračno puško za zlato pušči-co, katerem so nastopili strelci iz ormožke, ljutomerske, lendavske, radgonske in soboške občine, ki so na občinskih tekmovanjih za zlato Pušico izolnili normo 530 krogov, ekmovanje pa je hkrati veljalo za • Bedičev memorial. Med 29 strelci >n strelkami je zmagal Janko Strgar (Gornja Radgona) s 554 krogi pred • Rajkom Robnikom (Ljutomer) 548, Stankom Kapunom (Ljutomer) 545, Karlom Turnerjem (Murska Sobota) 542 in Ljubom Špindlerjem (Ljutomer) 537 krogov. Z KONJENIŠTVO Uredili bodo drsališče Na nedavni razširjeni seji sekcije za drsanje pri SD Pomurje v Murski Soboti so razpravljali o možnosti za usposobitev naravnega drsališča v Murski Soboti pri prvi osnovni šoli. Že letos so najbolj vneti drsalci uporabljali to naravno drsališče, ki pa je vsekakor potrebno ureditve. Dogovorili so se, da bodo zaprosili podjetje Sobota za predračun za betonsko ploščad, ki bi jo poleti lahko uporabljali za kotalkanje, igre z žogo, prometni poligon, pozimi pa za naravno drsališče. Ugotovili so, da bo investicija, ki bi veljala okrog.dva ntilijona dinarjev, upravičena, saj je na tem območju okrog 1.200 osnovnošolcev in 4.000 srednješolcev. Dogovorili so se tudi, da bodo s to problematiko seznanili vse zainteresirane interesne in krajevne skupnosti, OVIZ in združeno delo. NK BELTINKA Tri pokale za prva mesta Na delovni konferenci nogometnega kluba Beltinka iz Beltinec sd ocenjevali dosedanje delo in se dogovarjali o bodočih nalogah. Ugotovili so, da so bili v preteklem obdobju uspešni pri svojem delu, saj so iz rok predsednika medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Cirila Klanjščka prejeli za osvojena prva mesta v pretekli sezoni tri pokale. Tudi po jesenskem delu tekmovanja je člansko moštvo Beltinke prvo v prvi medobčinski nogometni ligi, tako tudi nogometaši prve selekcije. Moštvo druge selekcije je drugo, kadeti in mladinci pa so na tretjem mestu. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje več skrbi namenili strokovnemu kadru ter še načrtneje zastavili delo, V načrtu pa imajo tudi ureditev igrišča in doma športnikov v parku, Pomurje-ml. 3 3 0 6:0 V občinski odbojkarski ligi PZC 3 3 0 6.1 Murska Sobota so doslej odigrali Veterani 4 2 2 4.4 štiri nepopolna kola. V vodstvu sta Mura 4 1 3 3.6 ekipi Pomurja — mladina in PZC, Panonija 4 1 3 3.6 ki sta še brez poraza. Bakovci 4 13 2. Nova pridobitev za kasaški šport V zadnjih nekaj letih je v vseh deželah Evrope kasaški šport zelo napredoval. V Sloveniji je bil lani zgrajen nov hipodrom na Brdu pri । Kranju. Nova konjeniška kluba sta bila ustanovljena v Murski Soboti in Šempetru v Sav. dolini. Največji napredek pa so vsekakor naredili na Švedskem, kjer imajo glede na število prebivalcev največ konj. Ta severna dežela ima poleg Francije najboljše konje v Evropi. Do lanske jeseni je na švedskem dirkal žrebec Great Iran, ki je bil na dirkališču v Stok-| kholmu pri znanem trenerju Karlu Gustavu Holgerssonu. Ta poklicni trener ima v svojem hlevu 40 dirkalnih konj, ki pa niso njegovi, temveč različnih družin. Najdražji in najboljši konji paimajo celo dva ali tri lastnike. Holgersson je dirkal že na skoraj vseh večjih dirkališčih Evrope in Amerike. Zelo rad prihaja na dopust v Jugoslavijo in svojčas je bil tudi v Ljutomeru in Lenartu. Skupaj z znanim lenarškim rejcem konj Ivanom Pir-herjem sta se celo obykozarcu dobrega vina dogovorila, da bosta tekmovala z dvovprego. Bilo je zanimivo, čeprav nista bila I Prva. Ob vsakem obisku v Ljuto-I meru pa Holgersson obišče tudi I Moravske toplice, za katere pravi, I da je ena kopel v tej termalni vodi vredna za eno dolgo zimo na Švedskem. Ker pa se je žrebec Great Iran, ki jerojenleta 1971 lažjepoškodo-val, ga je trener Holgersson predčasno umaknil iz dirkalne steze in Great Iran z voznikom Karlom izmed številnih zmag (prvi z leve). ga ponudil svojemu prijatelju iz Ljutomera, dipl. vet. Francu Stajnku. Kupčija je bila sklenjena in danes je žrebec Great Iran že last Franca Stajnka. V času svoje kariere je omenjeni žrebec, po žilah katerega se pretaka kri najboljših švedskih in ameriških linij, dosegel odlične rezultate: na 1640 m — 1,16,5; na 2.140 m — 1,18,9 in na’3.140 m — 1,192.- S takšnimi časi se lahko pohvali le malo konj v Evropi. Skupaj jepridirkal 183.025 švedskih kron ali okrog 1,5 milj, dinarjev. Startal je 136-krat in dosegel 32 prvih, 13 drugih in 10 tretjih mest. Holgersson in Gustavom Holgerssonom na eni njegova prijateljica Ulla se od svojega ljubljenca nista mogla ločiti do zadnjega trenutka, zato sta ga tudi sama s svojim avtomobilom pripeljala v Ljutomer. -V sezoni 1982 na področju Prlekije plemenijo trije prvovrstni žrebci. To so Dingo, kije domače reje, Bartlett in Speedy Attraction, ki sta prišla v Ljutomer iz ZDA. Zaradi tega je lastnik Franc Stajnko poslal Great Irana v Zagreb, kjer bo to sezono plemenil v Zagrebu, Mariboru’ in na Dolenjskem. Novi žrebec je za kasaški šport pri nas vsekakor pomembna pridobitev. 1. mesto V organizaciji kajak-kanu kluba Rašica iz Ljubljane je bil v soboto tradicionalni spust na reki Savi od Medvod do Tacna, na katerem je sodelovalo 10 slovenskih in hrvaških klubov, med njimi tudi člani BD Mura iz Kroga. Med člani sta Štefan Činč in Franc Titan v konkurenci G-2 osvojila 1. mesto, med mladinci pa sta se najbolje uvrstila Andrej Titan (5. mesto) in Robert Meolic (6. mesto). J. G. ODBOJKA Viden napredek V Ljutomeru je bilo pomursko srednješolsko prvenstvo v odbojki, na katerem je sodelovalo 7 ženskih in 5 moških ekip. Pri dekletih je zmagala ekipa srednje šole družboslovno-jezikovne usmeritve Ljutomer, pri fantih pa ekipa srednje družboslovne-ekonomske šole M. Sobota. Ekipi sta si pridobili pravico sodelovanja na republiškem finalu, ki bo 21. maja v Ljubljani. Tekmovanje je pokazalo, da je odbojka v Pomurju vidno napredovala, kar kaže na načrtno delo v srednjih šolah. Tone Ficko SNL Zmaga Nafte v Mariboru V 15. kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je prijetno presenetila lendavska Nafta, ki je v Mariboru premagala Železničarja z rezultatom 3:1, čeprav so domačini v prvem polčasu vodili. Gole za Nafto so dosegli: Pepelnik (avtogol), Hozjan in Žalek. Sodil je Ponikvar iz Ljubljane. Soboška Mura je v Kopru z istoimenskim klubom igrala neodločeno 0:0. Sodil je Kodele iz Kranja. V naslednjem kolu igrata pomurska ligaša doma. Mura s Slovanom, Nafta pa z Rudarjem. Maribor 15 12 2 1 34:7 26 Šmartno 15 9 3 3 41:15 21 MURA 15 7 6 2 29:14 20 Izola 15 8 4 3 22:16 20 Slovan 15 6 5 4 17:11 17 Železničar 15 6 4 5 23:22 16 NAFTA 15 4 5 6 22:23 13 Rudar 15 4 4 7 19:24 12 Primorje . 15 4 4 7 25:35 12' Triglav 15 4 4 7 21:32 12 Ptuj 15 5 2 8 22:35 12 Stol 15 3 5 7 18:36 11 Koper 15 1 7 7 10:19 9 Ilirija 15 2 5 8 13:27 9 SKL — ŽENSKE Rogaška-Pomurje 46:61 V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je Pomurje gostovalo v Šmarjah pri Jelšah in premagalo domačo Rogaško. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 19, Šiško 13, T. Koren 9, Škraban 8, N. Koren 6 in Kardoš 6. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Mariborom. Mengeš 17 16 1 1367:1015 32 Pomurje 17 15 2 1264:809 30 Rogaška 17 12 5 1194:1045 24 Comet 17 12 5 977:876 24 Maribor 16 11 5 1159:1079 22 Jesenice 17 9 8 1072:1106 18 Senožeče 17 7^10 1059:1110 14 Libela 16 5 11 965:1091 10 N. mesto 17 5 12 1020:1269 10 Drava 17 3 14 998:1194 6 Litija 17 3 14 855:1062 6 Koper 17 3 14 952:1226 6 SPEEDWAY Štefan Kekec drugi Po skupnih pripravah v Mtškolcu na Madžarskem in v PetKovcih so se v prijateljskem dvoboju pomerili speedwyisti madžarskega državnega ekipnega prvaka MKkolca in Gorenja-Varstroja iz Lendave. V ekipini MK kolca je namesto bolnega L Siratskega nastopil Radgončan Kocmut, v ekipi Gorenje- Varstroje pa Pavlic iz Preloga. Boljši so bili, madžarski tekmovalci, ki so zmagali z rezultatom 53:25 točk. Najboljši posameznik je bil Madžar Kosovan, ki je osvojil vseh 15 točk. Domačin Štefan Kekec pa je z 12 točkami osvojil drugo mesto, medtem ko mu je v eni vožnji odpovedal stroj. V soboto se bo v Krškem začelo letošnje republiško prvenstvo, v speed way u, na katerem bodo nastopili številni tekmovalci iz Lendave in Gornje Radgone. V ekipi Gorenje-Varstroja pa bo nastopil tudi brat trenerja lendavskih speedwayistov Jože Kekec iz Maribora. KARATE Lep uspeh Abrahama Nosilec črnega pasu Geza Abraham s Hodoša, ki je trenutno profesionalni trener karateja v Ingolstadtu,, hkrati pa tudi še aktivno tekmuje, je na letošnjem prvenstvu južne Bavarske v ZR Nemčiji v disciplini kata za člane osvojil prvo mestol Uspešni pa so bili tudi njegovi učenci, ki so osvojili tri prva, dve drugi in dve tretji mesti, hkrati pa bili najboljša ekipa na tekmovanju. Na skupnem bavarskem tekmovanju, kjer je sodelovalo 310 karateistov, pa je Geza Abraham osvojil tretje mesto, kar je lep uspeh. S tem se je uvrstil na državno prvenstvo ZR Nemčije in na mednarodno srečanje z Avstrijo. Karateisti in judoisti Ingolsfadta bodo 22. in 23. maja letos sodelovali na turnirju v Murski Soboti. RAZPORED TEKEM III. MNL MURSKA SOBOTA X. kolo — 4> 4.1982 Selo—Filovci Prosenjakovci—Bratonci Cankova—Serdica Križevci—Tromejnik G. Slaveči prosti XI. kolo — 11.4. 1982. Križevci—Selo Tromejnik—Cankova Serdica—Slaveči Bratonci—Filovci Prosenjakovci prosti XII. kolo — 18. 4. 1982 Selo—Bratonci Prosenjak.—Serdica Slaveči—Tromejnik Cank ova—Križevci Filovci prosti XIII. kolo — 25. 4. 1982 Cankova—Selo Križevci—Slaveči Tromejnik—Prosenjak, Serdica—-Filovci Bratonci prosti XIV. kolo — 9. 5. 1982 Bratonci—Serdica Filovci—Tromejnik Prosenjak.—Križevci Slaveči—Cankova Selo prosto XV. kolo — 16. 5. 1982 Slaveči—Selo Cank ova—Pro senj ak. Križevci—Filovci T romej nik—Bratonci Serdica prosta XVI. kolo — 23. 5. 1982 Selo—Serdica Bratonci—Križevci Filovci—Cankova Prosenjak.—Slaveči Tromejnik prosti ! XVII. kolo — 30. 5.1982 Prosenjak,—Selo Slaveči—Filovci Cankova—Bratonci Tromejnik—Serdica Križevci prosti XVIII. kolo — 6. 6. 1982 Selo—Tromejnik Serdica—Križevci Bratovci—Slaveči Filovci—Prosenjak. Cankova prosta Športna sekcija namiznega tenisa Kluba mladih M. Sobota organizira: ODPRTO PRVENSTVO ZA VESTNIKOV POKAL Prvenstvo bo v soboto, dne 3. aprila 1982 ob 9.00 uri v prostorih Kluba mladih. Prijave sprejema Klub mladih, Trubarjev drev. 4, tel. 21-038 ~ vključno do 3. aprila do 9.00 ure, ko bo žrebanje parov. STRAN 15 25. MARCA 1982 razmeram zmore toliko moči, da pogumno stopa na pot še hitrejšega razvoja, še večjih delovnih uspehov. usmerja del svojih zmogljivosti. V to nalogo ie vključuje tudi del kadrovskih potencialov pomurskih temeljnih organizacij 35 j & Ob 35-letnici delovne organizacije SGP Konstruktor Gradbeniška delovna organizacija SGP Konstruktor Maribor, članica sestavljene organizacije združenega dela IMOS, je 26. marca letos praznovala 35-letnico svojega dela in obstoja. Nastala je z odločbo vlade Ljudske republike Slovenije na ostankih malih pred in medvojnih gradbenih podjetij in iz novega povojnega gradbenega podjetja MAGRAD. Od ustanovitve leta 1947 s komaj 780 zaposlenimi do danes se je Konstruktor razvil v močan gradbeniško-poslovni sistem, ki zaposluje že 4355 delavcev najrazličnejših strokovnih profilov, ki so na primer samo lansko leto ustvarili skupno proizvodnjo v vrednosti 4 milijard- 336 milijonov dinarjev. In zakaj je Konstruktorjev jubilej pomemben tudi za pomursko javnost? Delovna organizacija SGP Konstruktor je samoupravno organizirana v 11 temeljnih organizacij združenega dela in v delovno skupnost s sedežem v Mariboru. V procesu integracij ter združevanja dela in sredstev so se v Konstruktor vključile tudi 2 pomurski delovni organizaciji. Tako na primer januarja 1972 Gradbeništvo Pomurje kot samostojna temeljna organizacija združenega dela v Murski Soboti, ki trenutno zaposluje nekaj nad 1000 delavcev, leta 1973 pa Gradbenik v Lendavi, ki zaposluje blizu 500 delavcev. V procesu samoupravnega organiziranja sta se kot samostojni temeljni organizaciji v okviru Konstruktorja izoblikovali tudi Opekarna Puconci, ki zaposluje nekaj nad 70 delavcev in Opekarna Dolga vas, ki zaposluje blizu 80 delavcev. To pomeni, da od skupno 4355 Konstruktorjevih delavcev kar 1655 ali 38 odstotkov delavcev živi in dela v pokrajini ob Muri. Tega dejstva ne kaže prezreti zlasti glede na presežek delovne sile in glede na težje zaposlitvene možnosti v Pomurju. Pomursko gradbeništvo pa ima od združitve z SGP Konstruktor tudi nekatere druge, morda celo bolj pomembne prednosti. Z združitvijo v močno gradbeniško delovno organizacijo so se zmanjšali najrazličnejši zunanji, često nelojalni pritiski na pomursko tržišče. Pomurski gradbinci so si z vključitvijo v SGP Konstruktor zagotovili dovolj dela in s tem tudi zaposlitev oziroma socialno varnost ne sa mo doma, pač pa tudi na širšem slovenskem in jugoslovanskem tržišču. V okviru Konstruktorja so našli pot na tuja tržišča. Spomnimo se samo sodobne veleblagovnice v Szombathelyu, kjer so pri gradnji in opremi imeli glavno besedo. Deležni so številnih uslug in sodobnih tehnoloških rešitev, ki jim jih zagotavlja razvojni oddelek velike gradbeniške delovne organizacije. Mimo vsega tega SGP Konstrukktor v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja zagotavlja svojim pomurskim temeljnim organizacijam tudi likvidnost. Temeljni organizaciji Gradbeništvo Pomurje v Murski Soboti in Gradbeništvo Gradbenik v Lendavi sta v minulih desetih letih, to je v času, odkar sta samoupravno organizirani v SGP Konstruktor, sprejeli in izobrazili blizu 900 učencev, za izobraževanje sta porabili nekaj nad 22 milijonov dinarjev, vse štiri pomurske temeljne organizacije pa so v tem obdobju podelile tudi lepo število kadrovskih štipendij in štipendij za študij ob delu. Tako so si zagotovile potreben strokovni kader, ki pomurskemu gradbeništvu v okviru Konstruktorja zagotavlja še hitrejši napredek. Poleg kadrovske in strokovne rasti pa je pomembna zlasti materialna rast Konstruktorjevih pomurskih temeljnih organizacij združenegaa dela. Le-ta se zrcali predvsem v sodobni opremi, v uporabi sodobne gradbene tehnologije, v mnogih novih ih sodobno opremljenih delovnih prostorih, v boljših delovnih in Življenjskih razmerah zaposlenih in v njihovi socialni varnosti. Se več! Uspešno delo in poslovanje okviru Konstruktorja je pomurskim gradbincem omogočilo veliko naložbo v industrijski obrat v Lipovcih, ki je s svojo proizvodnjo namenjen skoraj izključno potrebam slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva ža povečanje proizvodnje hrane, ob vzajemnosti vseh temeljnih organizacij v sestavu delovne organizacije SGP Konstruktor pa tudi modernizacijo proizvodnih zmogljivosti v obeh opekarnah. Vse to so le nekatera najpomembnejša dejstva oziroma prednosti, ki jih nikakor ni mogoče prezreti. Te prednosti pa so lahko predvsem v interesu pomurskega gradbenega delavca tudi edino zanesljivo in perspektivno izhodišče za nadaljnje 'povezovanje preostalega dela pomurskega gradbeništva v SGP Konstruktor. Takšnega samoupravnega in organizacijskega povezovanja, ki bo v prihodnje s skupnim in složnim delom zagotavljalo še boljše poslovne rezultate tako pomurskemu gradbeništvu kot- celotni delovni organizaciji SGP Konstruktor.. To tembolj, ker je Konstruktor skupaj z delavci delovnih organizacij Slovenija ceste — Tehnika, Gradis in Primorje iz Ajdovščine prevzel zahtevna investicijska dela v neuvrščenem Iraku, kamor dolgoročneje (35 J združenega dela, kar je zlasti pomembno zdaj, v času gospodarske stabilizacije, ko se investicijska fronta na domačem tržišču vedno bolj oži, s tem pa zmanjšujejo tudi možnosti za zaposlitev gradbenih delavcev. Letošnji Konstruktorjev jubilej je potemtakem hkrati tudi praznik pomurskih gradbincev, vključenih v to tretjo največjo slovensko gradbeniško delovno organizacijo. V organizacijo, ki se vedno intenzivneje vključuje v mednarodno delitev dela, hkrati pa kljub težjim gospodarskim STRAN 16 VESTNIK, 25. MARCA 1S82 V SLOGI IN SKUPNOSTI JEMOC kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Prometne nesreče opominjajo 18. marca se je pred zapornicami železniškega prehoda v Murski Soboti na Lendavski cesti vnel osebni avto Izidorja Gutmana iz Te-šanovec. Kaže, da je prišlo do kratkega stika na električni napeljavi, saj je najprej zagorelo pri motorju, nato pa še v notranjosti avta. Soboški gasilci so požar lokalizirali, gmotna škoda pa je kljub temu velika: 50 tisoč dinarjev. 19. marca je Marjan Liži iz Hajdine prijavil na milici v Lendavi, da je nekdo ukradel iz njegovega avta, ki ga je imel parkiranega pred zadružnim domom na Hotizi, dva zvočnika, ki staneta okrog 10 tisoč dinarjev. Zvočnika sta bila ukradena med 19. in 21. uro, ko je imel Liži,,magično” predstavo. 20. marca ob 5.15 uri je nastal požar na kotlovnici Gorenj e-Elra-da v Gornji Radgoni. Požar je uničil tudi improvizirano sobo za kurjača. Skupna škoda znaša 500 tisoč dinarjev. Vzrok požara bo skušala pojasniti raziskava, že zdaj pa vse kaže, da je bila vmes malomarnost. Kaže, da avto ni varen pred nepridipravi, četudi je zaklenjen. 23. marca ponoči je namreč nekdo demontiral zadnje steklo na zastavo 101 Ljubomira Markoviča iz Vladimirca, ki je avto pustil pred hotelom Radin v Radencih. Storilec se je nato splazil v avto in sunil še radio. Povzročil je za 15 tisočakov dinarjev škode. 20. marca ob 20. uri je izbruhnil požar na vinski kleti Ladislava Sabjana iz Dolnjega Lakoša. Ugotovljeno je, da je klet v Lendavskih goricah zagorela zaradi žerjavice. Sabjan je namreč ta dan sežigal v goricah trtovino in ognja, ko se je vračal domov, ni pogasil. Veter, ki je ta dan močno pihal, je povzročil tlenje in goreči ostanki od sežiganja navlake so zanetili ogenj na leseni stavbi v goricah. Skupna škoda znaša 100 tisočakov. 21. marca je Jožica Berden iz Ba-binec prijavila na milici v Ljutomeru tatvino zlatega in srebrnega nakita. Ovratnice, zapestnice in verežice ter prstane je nekdo ukradel iz omarice v spalnici. Berdeno-vi so oškodovani za 30 tisoč dinarjev. Vprejšnjem tednu je bilo na območju Pomurja veliko prometnih nesreč. V našem zapisu omenjamo le težje. 17. marca ob 14.50 se je Ciril Kostrinc s Kapelskega vrha 55 peljal z osebnim avtom iz Murske Sobote proti Radencem. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel varno izpeljati levega ovinka v Tropovcih in je trčil v ograjo. Na vozilu, ki se je obrnilo na bok, ter na ograji je nastala škoda za 40 tisočakov. Ko-strico so odpeljali v bolnico. Roman Niederl iz Spodnje Ščavnice se je 17. marca peljal z izposojenim avtom iz Gornje Radgone proti Apačam. V Podgradu je dohitel Petra Horvata iz Gornje Radgone, ki je šel peš ter ob sebi potiskal kolo. Avtomobilist ga je zadel in hudo poškodoval. , Niederl ni ustavil, temveč se je z avtom odpeljal k lastniku avta Antonu Kampušu v Spodnjo Ščavnico ter povedal, da je na cesti zadel nek predmet. Kampuš tega ,,opravičila” seveda ni sprejel in je Niederla naložil v avto, nakar sta se odpeljala na milico in prijavila nesrečo. Poročali smo o prometni nesreči v Vratji vasi. 1. marca je voznik avtobusa namreč naletel na cesti 72-letno Ano Sušeč z Novega vrha. Zaradi hudih poškodb je 18. marca v bolnici umrla. Milan Ouček iz KuštanoveC se 18. marca peljal s traktorjem iz Panovec. Na vozilu je sedel tudi Slavko Zavec iz Kuštanovec. Zaradi neizkušenosti voznika in neprimerne hitrosti je zapeljal na levo stran ceste, kjer se je vozilo prevrnilo na bok. Da bi prikrila nesrečo s traktorjem, je Ouček poklical Edvarda Gorzo, ki je traktor s pomočjo svojega traktorja potegnil iz jarka, nato pa je Zavca odpeljal nekaj metrov naprej. Ouček je Zavcu naročil, naj pove, da ga je tu podrl osebni avto. Tako je tudi storil. No, miličniki seveda niso nasedli tej domislici in ugotovili dejansko stanje. Slede posledice. Iz Dokležovja proti Murski Soboti se je 19. marca peljal Janez Špilak iz Bratonec. Na ravnem delu ceste zunaj Lipovec je tesno prehiteval kolesarja Stefana Luka iz Rakičana in ga zadel ter zbil po vozišču. Zaradi hudih poškodb so Luka prepeljali v bolnico. 20. marca se je zgodila prometna nesreča na Tišinski cesti pred gostiščem Gaj. Voznik osebnega avta Boris Lešnik iz Radenec se je ta dan ob 19.20 uri srečaval z nasproti vozečim osebnim avtom. Ker je imel zasenčene luči, je spregledal pešca Vladimirja Miloševiča iz Cernelavec. Čeprav je močno zaviral, je kljub temu pešca zadel in zbil po vozišču. 21. marca ob 2. uri je Drago Drvarič iz Petanjec šel peš in ob sebi potiskal kolo. Milan Varga s Tišine, ki je pripeljal za njim, ga je spregledal in zadel. Poškodovani je iskal zdravstveno pomoč v bolnici. S. S. NAJDBA V LENDAVSKIH GORICAH Čigavo je okostje? Štefan Denša iz Brezovice je 16. marca pri prekopavanju vinograda v Lendavskih goricah našel človeško okostje brez glave. Najdbo je seveda takoj prijavil na postaji milice v Lendavi. Delavci organov za notranje zadeve, preiskovalni sodnik in zdravnik so kmalu odšli na najdišče. Takojšnja raziskava primera je bila toliko nujnejša, ker so se na območju lendavske občine kot strela razširile nepotrjene vesti, češ da gre za okostje človeka, ki gaje nekdo ubil. Strokovni ogled sicer ni ne ovrgel ne potrdil domneve o načinu smrti, pač pa so izvedenci ugotovili, da gre za okostje, ki je staro več kot 40 let. Izvedenci so tudi podali mnenje, da gre verjetno za žrtev druge svetovne vojne. §, s. Imate težave z avtomobilom? Meseca maja 1981 je stopil v veljavo zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, februarja 1982 pa republiški zakon o varnosti cestnega prometa. Oba zakona na novo urejata nekatera pravila ravnanja udeležencev v cestnem prometu ali pa sedaj veljavna pravila dopolnjujeta z nekaterimi pravili, ki naj bi Pripomogli k varnejši vožnji in hoji, skratka varnejšemu poteku prometa. Tako so kot novost določena pravila ravnanja pešcev na cesti, o katerih mislim v tem članku spregovoriti. PEŠCI V PROMETU Statistični podatki o prometnih nezgodah kažejo, da je bilo v letu 1981 na cestah v Pomurju povoženih 90 pešcev, od katerih so 4 izgubili življenje, 30 je bilo hudo in 56 lahko poškodovanih. Za večino teh nezgod so bili krivi pešci sami, ker so zunaj naselja nepravilno hodili po vozišču, ker so nepravilno prečkali vozišče, ker so hodili v grupah ob cestišču itd. Precej nezgod pa so povzročili tudi vozniki motornih vozil, ker se niso pridrževali prometnih predpisov. Prometna pravila zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in republiškega zakona o varnosti cestnega prometa točno določajo, kako se morajo pešci v cestnem prometu obnašati. V teh določbah je zapisano, da na cesti, ki ima pločnik ali drugo za pešce namenjeno površino ob vozišču, morajo to pešci tudi uporabljati. Na ces- ZDRAVLJENJE ALKOHO- Ko slišimo besedi zdravljenje in bolnišnica, najprej pomislimo na zdravila, injekcije, posteljo, bolniške halje in celodnevno počivanje. Vse to pa nima nič opraviti z zdravljenjem alkoholizma. Za zdravljenje te bolezni ne poznamo zdravil v obliki tablet in injekcij, zdravljenci so v posteljah le ponoči, oblečeni pa so v športno obleko, ki jim omogoča prosto gibanje in dobro počutje. Kakšno je torej to zdravljenje, ki naj bi iz propadlega alkoholika ,.naredilo” poštenega, delovnega in zdravega človeka? Čeprav alkoholizma se zdravljenje •AiRunotizma v posameznih bolnišnicah razlikuje, velja za vse približno isti dnevni red, ki ga morajo zdravljenci sprejeti in dosledno upoštevati. Ob šestih zjutraj je treba vstati, poskrbeti za osebno higieno ter za red in čistočo na oddelku. Za alkoholika so to opravila, ki jih je že zdavnaj zanemaril in mu v začetku zdravljenja delajo hude preglavice. Pred zajtrkom je jutranja telovadba. Ta je za vse zdravljence obvezna, saj so v času svoje alkoholne bolezni popolnoma zanemarili svoje telo, ki vsaj v začetku zdravljenja ne prenese nobenega napora, di obvezni zajtrk je za zdravljenega alkoholika nekaj novega in neprijetnega. Želodec, ki je bil v jutranjih urah vajen le alkohola, se normalni hrani upira, kosi kruha se zatikajo že v ustih. Dopoldanske ure so namenjene učenju o alkoholizmu. Terapevti in nekateri Tu- zdravljenci pripravljajo predavanja, zdravljenci na njih aktivno sodelujejo. V dopoldanskem času opravljajo tudi izpite iz alkoholizma. Osrednji dogodek dneva je sestanek terapevtske skupnosti, v kateri so delujejo zdravljenci in terapevti. Na sestankih se zdravljenci predstavljajo in spregovorijo o svojih problemih, ki jih skušajo rešiti s pomočjo ostalih članov terapevtske skupnosti. Popoldne opravljajo zdravljenci delovno terapijo; delajo na vrtu, v delavnicah za ročna dela in podobno. Sodelujejo pa tudi v pevskem zboru, recitacijskem ali bralnem krožku. Po večerji je obvezen ogled TV dnevnika in TV oddaj, za katere so se dogovorili na sestanku terapevtske skupnosti. Toliko o hišnem in dnevnem redu. Kako pa poteka zdravljenje samo? Po prihodu v bolnišnico opravi zdravljeni alkoholik prvo predstavitev na terapevtski skupnosti. Socialni delavec oddelka naveže stike s svojci in predstavniki delovne organizacije, v kateri zdravljenec združuje delo. Svojec zdravljenca prihaja enkrat tedensko na oddelek, kjer posluša predavanja iz alkoholizma in sodeluje na sestanku terapevtske skupnosti. Po določenem času opravita zdravljenec in svojec izpit iz alkoholizma, kar je eden od pogojev, da lahko gre zdravljenec domov na obisk. V bolnišnici se mora alkoholik povsem spremeniti. Vključuje se v delo in razpra- ve terapevtske skupnosti, v družabne aktivnosti, ukvarja se s športom, branjem knjig, časopisov in revij, kajti za vse to v času alkoholne bolezni ni imel ne volje ne časa. Ko si pridobi pogoje za izhod, začne zdravljenec navezovati ponovne stike s svojo družino, s sodelavci in znanci, sosedi in nekdanjimi (nealkoholičnimi) prijatelji. Med zdravljenjem obišče tudi svojo delovno organizacijo in terapevtsko skupino, v kateri bo nadaljeval z rehabilitacijo. O svojih doživetjih s teh obiskov poroča na terapevtski skupnosti v bolnici. Ob koncu zdravljenja opravi še zaključno predstavitev, na kateri sta prisotna tudi svojec in predstavnik zdravljenčeve delovne organizacije. Sestavi si tudi rehabilitacijski plan prvo in drugo leto abstinence. Po končanem zdravljenju v bolnišnici se zdravljenec vključi v terapevtsko skupino zdravljenih alkoholikov v domačem kraju ali njegovi bližini. V Pomurju so take skupine v vseh občinskih središčih. Razen zdravljenja v bolnišnici se v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji vedno bolj uveljavlja zdravljenje alkoholikov ob delu. Predvidevamo, da bomo tak način zdravljenja vpeljali tudi v Murski Soboti v letu 1983 in bomo o njem pravočasno obvestili tudi bralce Vestnika. V sodelovanju z zdravljenci J. M., J. H. in Š. V pripravila: dr. Zdenka Čebašek-Travnik tah, ki nimajo posebej urejenega pločnika ali površine, morajo pešci hoditi po vozišču čim bližje robu vozišča in lahko uprabljajo največ 1 meter cestne površine. Kadar gredo pešci po vozišču, kjer je slaba vidljivost in gost promet, morajo pešci hoditi drug za drugim. Pešci, ki hodijo po vozišču zunaj naselja, morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, kar je iz varnostnega vidika mnogo boljše, saj jih za njimi vozeča motorna vozila ne morejo povoziti. Med pešce prištevamo tudi tiste, ki peš potiskajo ob sebi kolo, kolo z motorjem, motorno kolo ali pa potiskajo pred sabo otroški voziček. Tudi invalidi, ki se vozijo v posebej izdelanih invalidskih vozičkih, katerih hitrost ne presega 6 km/h, spadajo med pešce. Vsi navedeni udeleženci pa se morajo premikati zunaj naselja po desni strani vozišča v smeri gibanja. Pešec mora g. pniku iz Velike Polane za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za prelepe besede ob grobu. Lendava,.Velika Polana, 14. 3. 1982' Žalujoči: žena Verona, hčerka Elizabeta z družino in sin Jože ZAHVALA Ob boleči resnici, da nam je kruta usoda mnogo prezgodaj iztrgala izmed nas ljubo ženo in sestro Ano Gomboc iz Ropoče se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, ji poklonili vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem, pevskemu zboru in g. župniku za obred in poslovilne besede. Vsem — iskrena hvala! Žalujoči: mož Jožef, sestre Agneška, Veronika in Avguština ter domača družina Sajt 25. MARCA 1982 STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju POMAGALI SO Z GLASBO S skupnimi močmi do boljših rezultatov V svetu zabavne glasbe smo lahko pogosto priče koncertom solidarnosti in sploh prireditvam, organiziranim v dobrodelne namene. Minuli petek je v kavarni hotela Diana murskosoboški vokalnoinstrumentalni sestav Zračni most Gena Tineva s svojimi Ijaških odrih s svojo klavrno in še povrhu popačeno ponudbo (pa najsi gre za narodne ali pa pop viže) zelo uspešno zastrupljajo hitro pokvarljive okuse nekritičnega poslušalstva. Ansambli LEGIJA, PANTERJI in MAGNET so nam postregli z Tekmovanje za športne značke obogatitev dejavnosti kulturi, najmajših hkrati pa pridobitev pomeni v telesni vključitev aktivnosti. V analizirali dosedanje delo pri soboški občini so se prizadevno vključili v tekmovanja za športno značko in dosegli pomembne rezultate zlasti pri uvajanju športne značke L skupine. Pri tem so uspeli vključiti precejšnje število otrok iz vzgojnovarstvenih ustanov, kar še posebej velja za otroke iz mestnih vrtcev. Da so bili na tem poročju doseženi vidni rezultati, gre pripisati tesnemu sodelovanju med telesno-kulturnimi dejavniki in otroškim varstvom. Manj pa so dosegli pri uvajanju športne značke II. skupine, ker se nekatere osnovne šole, med njimi tudi OŠ III. iz Murske Sobote, ne vključujejo v akcijo. Trenutno pa'teče akcija za uveljavitev športne značke III. skupine. Na petkovi skupni seji izvršnih odborov skupnosti otroškega varstva in telesnokultume skupnosti, ki že nekaj časa zgledno sodelujeta pri razreševanju skupnih problemov, so podrobneje uveljavljanju športne ugotovili, da so pomembne rezultate, tudi opozorili na značke in dosegli hkrati pa nekatere pomanjkljivosti. Tako so menili, da bi morali v tekmovanja za športno značko vključevati tudi otroke, ki niso zajeti v vrtce, skrbeti za nenehno usposabljanje vzgojiteljic in učiteljev razrednega pouka, ki so nosilci aktivnosti in je od njihove prizadevnosti in usposobljenosti tudi odvisno, kako se otroci vključujejo v tekmovanja za športno značko. Poskrbeti bi tudi morali za njihovo stimuliranje, ki doslej še ni rešeno. Večjo skrb pa bi morala posvetiti aktivnostim za športno značko tudi vodstva osnovnih šol. Sicer pa so se udeleženci razgovora, med katerimi je bil tudi Vlado Vobovnik, predsednik odbora za športno značko pri ZTKO Slovenije, zavzeli za to, aktivnostim za športne značke, velikega pomena da bi morali pridobivanje ki so izredno ne samo s tek- V GORNJI RADGONI V USTANAVLJANJU CENTER ZA SOCIALNO DELO gosti izvedel dobro pripravljen ples oziroma koncert s prav takim namenom. Poleg tega, da so celotni izkupiček s prireditve primaknili za delno kritje stroškov pri zdravljenju svojega člana (invalida s stoodstotno izgubo vida), kar je biia prva vrlina te prireditve, je organizator poskrbel tudi za to, da se je na odru znašel doberšen del pomurske pop (z malo rocka) scene. Vsem petim nastopajočim ansamblom bi lahko, glede na njihove pojave pred publiko, nadeli oznako ..veselica bendi”, čeprav morda to niti ni nič slabega (ko pa je zabavnoglasbena nuja pri nas zgolj taka). Obvezno pa jih moramo ločiti od kvazi muzikantov, ki po raznih vaških in drugih zabav- bolj in manj verno reprodukcijo yu-popa in zahodnega rocka. Stari rockerji Magneta so se izkazali kot najboljši ,,kopisti”, za kar v Pomurju že dalj časa tudi veljajo, saj se pošteno oklepajo, dobrih starih primerkov, poleg tega pa tudi ne spregledajo modnega hita. Posebna osvežitev med nastopajočimi skupinami sta bila KRI in ZRAČNI MOST G. Tineva. Posebnost njunih repertoarjev je v tem, da med drugimi predstavljata tudi avtorske skladbe svojih vodij (še posebno izstopa Kri). Tak program je seveda spremljala nabito polna kavarna poslušalcev (lahko tudi gledalcev ali pa plesalcev), ki jih je bilo nič manj kot petsto. Dušan Antolin movalnega vidika, temveč tudi vzgojnega in še drugega, posvetiti večjo skrb vsi tisti dejavniki, ki so odgovorni za razvoj mladega človeka. Na skupni seji izvršnih odborov skupnosti otroškega varstva in telesnokultume skupnosti so tudi obravnavali informacijo o letovanju otrok soboške občine v zimskih počitnicah na avstrijskem Koroškem. Ugotovili so, da je prvo tovrstno zimovanje, ki je bilo predvsem namenjeno socialno šibkejšim otrokom in ki sodi v okvir mednarodne izmenjave otrok, lepo uspelo, za kar so zasužni tako gostitelji kot vzgojitelji. V zameno pa bodo otroci z avstrijske Koroške v poletnih mesecih letovali v Baški na otoku Krku. Ob tem je potrebno še enkrat posebej izpostaviti ' sodelovanje med skupnostmi za otroško varstvo, izobraževanje in I tlesno kulturo, ki so združili sredstva in nabavili kaj 1 smučarske opreme, da so se I smučarskega tečaja na av- I strijskem Koroškem lahko udeležili tudi tisti otroci, katerim starši tega ne bi mogli omogočiti. | Nasploh pa se to pristno sodelo- I vanje kaže tudi pri investicijah in I še nanekaterih drugih področjih. F. Maučec 2 Popolnejše izvajalsko delo Vzporedno z reorganizacijo strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti potekajo v občini Gornja Radgona tudi priprave na ustanovitev centra ža socialno delo. O vzrokih za novo organiziranost izvajalske dejavnosti na področju socialnega varstva in skrbstva, ki jo določa že republiški zakon iz leta 1974, kakovostnih spremembah in samem delu bodočega centra nam je vršilec dolžnosti direktorja centra v ustanavljanju Stane Mauko povedal takole: Pesa doslej na 2103 hektarjih Kot so se odločili pred nami že v večini občin v naši republiki, smo se odločili za ta korak z namenom, da nudimo uporabnikom čim boljše in popolnejše izvajalske storitve na socialnem področju in da se ločimo od upravnih služb. Najprej smo sicer v regiji načrtovali Zaradi neugodnih razvojnih gibanj v prvem letu g uresničevanja srednjeročnih planskih dokumentov, I ko na vrsti področij v občini odstopajo od planov, se je pokazala potreba po spremembi in dopolnitvi planskih aktov. To ugotovitev je sprejel na zadnji seji izvršni svet občinske skupščine, ki bo pri- I pravil tudi predlog odloka o spremembi planov. Kaj I pravzaprav narekuje spremembo planskih aktov do leta 1985? V lendavski občini ugotavljajo, da so to predvsem: premajhna izvozna usmeritev organizacij združenega dela, plačilno-bilančne težave, zmanjša- nje razpoložljivih sredstev za razširjeno reprodukcijo, I zmanjšanje na novo ustvarjenega dohodka za I skupno in splošno porabo. Izvršni svet skupščine " občine Lendava bo do 25. maja predložil predlog sprememb in dopolnitev do 30. junija pa tudi osnutek sprememb in dopolnitev, sam odlok o spre- membah pa bi sprejeli v septembru. V organiza- J cijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih se morajo ne- M mudoma lotiti postopkov za spremembe in dopol- I nitve svojih planskih aktov. Pri spremembah le-teh | pa je potrebno opozoriti, da ne gre za sprejemanje popolnoma novih aktov, ampak k že veljavnim spre- — jeti dopolnila. Pri tem morajo največ pozornosti I nameniti tistim področjem, ki so ključnega pomena | za občino in delovne organizacije. Skratka, dopolnjeni planski akti morajo biti še bolj stabilizacijsko naravnani. Jani D. V KZ Panonka so sklenili pogodbe za setev na 320,45 hektarjih in tako plan do srede marca izpolnili s 64 odstotki. V Kmetijski zadrugi Radgona, so podpisali pogodbe za proizvodnjo na 124,30 hektarjih od predvidenih 150 hektarjev in tako plan izpolnili z 80 odstotki. V KZ Lendava so od načrtovanih 250 hektarjev sklenili pogodbe za 185 hektarjev oziroma za 70 odstotkov planiranih površin. V Kmetijski zadrugi Ljutomer— Križevci so za proizvodnjo pese namenili 92,90 od načrtovanih 200 hektariev, kar predstavlja le 46,5 odstotka predvidenih površin in bodo do setve morali krepko -pohiteti z dogovarjanjem kmetov za večjo proizvodnjo. Vinogradniško gospodarstvo Kapela je s kmeti sklenilo pogodbe za 26 hektarjev, Ljutomerčan Ljutomer pa je od 50 hektarjev, kolikor jih je š planom predvidel zasejati, s kmeti že dogovoril setev pese na 29 hektarjih oziroma 58 odstotkih predvidenih površin. Bolje ta čas kaže v družbenem sektorju kmetijske proizvodnje, kjer so se že dogovorili za setev pese na 1.325 hektarjih njiv. Tako so v Kmetijskem kombinatu Radgona plan 280 hektarjev že izpolnili, predvidevajo pa, da bodo s peso zasejali kar 303 hektarje. VG Kapela je za površine v. družbeni lasti podpisalo SaS, s katerim so se obvezali peso zasejati na 26 hektarjih. To obvezo bodo tudi izpolnili. KG Rakičan ima za setev pese pripravljenih 720 hektarjev že- mljišč. Plan jih obvezuje za 800 hektarjev glede na pogoje, ki jih ima to kmetijsko gospodarstvo, pa so jim s planom naložili, da bi peso sejali kar na 850 hektarjih — vendar v realizacijo slednjega ni verjeti. DO' Ljutomerčan-ie s planom prevzel obvezo za setev na 150 hektarjih, tačas ima pripravljenih 105 hektarjev. Da bi dosegli plan, bodo za 28 hektarjev poskusili skleniti pogodbe s kmeti kooperanti. V TOZD Mursko polje Kmetijske zadruge Ljutomer—Križevci si prizadevajo, da bi na površinah v družbeni- lasti peso zasejali na 180 hektarjih. Plana, kot vse kaže, ne bodo dosegli v KZ Ljutomer—Križevci, KZ Lendava, TOK Ljutomerčan in v KZ Pa-nonka, kjer predvidevajo, da bodo od 500 ha, kolikor naj bi pese zasejali v KZ Panonka, s peso uspeli zasejati le 380 hektarjev. Sicer pa je akcija za podpisovanje pogodb še v teku, res pa je, da tam, kjer,njive za setev pese niso pripravljene, ne gre pričakovati pomembnejših sprememb oziroma proizvodnje na večjih površinah. Stane Mauko, v. d. direktorja CARINSKI PREKRŠKI TIHOTAPCI KAVE Kava je poživilo, brez katerega pač večina ljudi ne more prebiti dneva. Na našem območju je v trgovinah sicer ni, s tem pa ni rečeno, da je nimajo v posameznih gospodinjstvih. Zaradi bližine meje pač! No, kava pa je priljubljena tudi v notranjosti naše države, verjetno še bolj kot pri nas, zato se nekaterim ,.splača”, da je ob e-nem obisku tujine kupijo nekoliko več. Seveda se skušajo izogniti carini. To pa je tveganje, ki se hudo maščuje. 17. marca ob 19.40 uri so cariniki na mejnem prehodu v Gornji Radgoni našli v osebnem avtu (pod tapeto v prtljažnik) Dorda Atanasova iz Štipa 38 kilogramov kave, jo zasegli, voznika pa prijavili zaradi carinskega prekrška. 19. marca ob 10. uri je patrulja prometne milice v Noršincih ustavila voznika osebnega avta Josipa Krištofiča iz Murskega Središča in pri pregledu vozila našla 115 kilogramov kave. Miličniki so možakarja napotili na carinarnico v Gornjo Radgono, ki je kavo zaplenila in uvedla postopek o prekršku. Vrednost kave, ki jo je za Krištofiča v našo državo pretihotapil nek avstrijski državljan, znaša brez carine 34.650 dinarjev. 20. marca ob 1. uri so cariniki na mejnem prehodu v Gornji Radgoni zaplenili Miroljubu Mitroviču iz Šabca 20 kilogramov kave, ki jo je imel skrito v 50-litrskem sodu. Prav tako 20. marca, vendar 19.15 uri, se je pojavil na mejnem prehodu v Gornji Radgoni Nedeljko Bozdare-vič iz Zadra. Budni cariniki so pri pregledu osebnega avta v prednjem in zadnjem braniku vozila našli 45 kilo- Sodelovanje EMONA — ABC Pomurka Dobro sodelovanje med Emono in ABC Pomurko, ki je nedvomno veliko prispevalo k boljši oskrbi potrošnikov na velikem delu Slovenije, pač tam, kjer ima ena ali druga sestavljena organizacija prodajno mrežo, se je posebej okrepilo v minulem letu, ko je obseg pretoka blaga v obe smeri dosegel vrednost 380 milijonov'dinarjev. Od tega je Emona ABC Pomurki prodala blago za blizu 200 milijonov, Pomurka pa Emoni za 180 milijonov dinarjev. Iz podatkov je razvidno, da se je pretok blaga v letu 1981, ko so predstavniki sestavljenih organizacij podpisali SaS o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, v primerjavi z letom 1980 po obsegu povečali za več kot dvakrat. Omeniti velja,'da je Pomurka v letu 1981 prodala Emoni 370 ton mesa, 150 ton masla, 65 ton sirov, 46.150 litrov tihih in 22.430 litrov penečih vin, 75 ton svežega zelja, 4 tone hrena, 8600 piščancev, 400 tisoč jajc, več ton krompirja in drugih izdelkov. Daleč največ blaga je Emoni prodala soboška Mesna industrija in sicer za 59,620 milijonov dinarjev. Pomurkine organizacije pa šo prodale kar za 200 milijonov blaga Emone. Sodelovanje, ki je tačas najboljše med pomurkinimi mlekarji, Mesno industrijo in Emono, bodo v prihodnje še okrepili. Še posebej pri prodaji zelenjave, žganih pijač in vina ptujske Petovie preko prodajne mreže ABC Pomurka. Vina, ki ga polni Petovia, maj bi prodali ABC Pomurki kar 30 vagonov. V Pomurki pa se bodo pri pripravi 5-letnega plana potreb Emonine trgovske mreže konkretneje, dogovorili tudi o naročeni proizvodnji krompirja, hrena, zelja in drugega, kar bodo v Pomurju kmetje pridelovali za Emono. Tudi prodajo mesa bo Pomurka povečala, seveda če bodo s SIS za oskrbo Ljubljane našli skupen jezik o pokrivanju negativnih razlik mesarjem, ki nastajajo med odkupnimi cenami živine in prodajnimi cenami mesa. Pri sodelovanju pa ne gre prezreti, da Emona'oskrbuje z mesom oziroma živino klavnico ABC Pomurka v Domžalah in preko te mrežo mesnic na Gorenjskem, s krmili pa oskrbujejo tudi kooperante Pomurkinih kmetijskih zadrug v Zasavju. Predstavniki Emoninega Agroploda iz Ljutomera in Kmetijske zadruge Panonka pa so ugotovili tudi potrebo in možnost po večjem sodelovanju pri proizvodnji. Agroplod bo po dogovoru s kmetijskimi zadrugami ABC-Pomurke prepustil del proizvodnje zelenjave, predvsem zelja, kumar in feferonov, ki jih bodo poslej gojili kmetje kooperanti KZ Panonke iz Murske Sobote za potrebe Emone. Agroplod pa kaže zanimanje tudi za dehidracijo petršilja, zelene, pora in špinače. V KZ Panonki bodo zato opravili razgovore s kmeti in ugotovili možnosti in interes kmetov, ter na osnovi slednjega površine, na katerih bi kooperanti sadili in sejali naštete kulture. Sadike in semena za naročeno proizvodnjo bo zagotovil Emonin Agroplod. Predstavniki Kmetijske zadruge Panonka pa so se z Agro-plodom dogovorili tudi za naročeno proizvodnjo hrena, bučnic, pridelavo in predelavo sadja. Sedanje kupoprodajne odnose bodo zamenjali dolgoročno opredeljeni odnosi na osnovi SaS o sodelovanju in delitvi dohodka. V sporazum so vključili kot partnerja tudi Zunanjo'trgovino, katere naloga bo, da poskrbi za prodajo proizvedenega v izvozu pa za vse štiri občine skupni center, vendar smo na podlagi izkušenj, pa tudi same značilnosti dela slednjič spoznali, da potrebujemo za potrebe občanov Gornje Radgone svojega. Delavci centra bodo vodili vse postopke na področju socialnega skrbstva kot tudi pri nudenju pomoči. Skratka vse do izdaje sklepov, ki jih sprejema svet za socialno skrbstvo. Ker bodo delavci centra razbremenjeni z administrativnimi zadevami, kijih bodo reševale skupne strokovne službe, bo nedvomno kakovost dela boljša. ' — Koliko delavcev bo združevalo delo v centru? Naj prej smo v širšem konceptu predvidevali, da bi bilo zaposlenih devet delavcev — 'ob dosedanjih še psiholog, pravnik .. ., vendar smo se kasneje stabilizacijsko odločili za šest delavcev. To bodo dosedanji štirje socialni delavci z novimi razporeditvami znotraj njihovih del in nalog, računovodkinja, ki bo opravljala še administrativna dela, in direktor. — In kje bo center? Za začetek bomo verjetno ostali kar v dosedanjih prostorih v zgradbi skupščine občine. Dogovarjamo pa se že tudi s TOZD Moda, da bi nam dala na voljo del svojih prostorov na stari lokaciji. Ob tem pa še delavnico, kjer bi zaposlili iny^ lidne osebe v naši občini, ki °1 opravljali dela za različne kooperante. Predvidoma bi se naj selili sredi leta, delavnica pa bi naj pričela z delom jeseni. Center za socialno delo obči- ne Gornja Radgona bo pravno I ustanovljen po objavi v Urad- I nem listu SR Slovenije, in to v kar najkrajšem času. V. Paveo 1 gramov kave in jo zaplenili, storilca pa predlagali v postopek zaradi carinskega prekrška. Š. S VARNOSTNA AKCIJA 42 VINJENIH Rezultati varnostne akcije, ki so jo izvedli delavci organov za notranje zadeve v noči s sobote na rtedeljo, kažejo, da s stanjem v prometu še vedno ne moremo biti zadovoljni. Miličniki so odkrili 42 vinjenih voznikov, 32 so vzeli vozniška dovoljenja, 21 so jih kaznovali na kraju kršitve, 64 so jih zaradi storjenih prekrškov prijavili sodniku za prekiške, pri 6 vozilih so ugotovili tehnično pomanjkljivost, v prometu pa so izsledili tudi enega voznika, kije upravljal z ukradenim avtom. Delavci organov za notranje zadeve pa so to noč tudi obiskali nočfte čuvaje v večini organizacij združenega dela, da bi preverili, kako opravljajo svoje delo. V 12 primerih so ugotovili razne nepravilnosti, 5 čuvajev pa so z obiskom presenetili, saj so — namesto, da bi bdeli nad družbenim premoženjem — spali. Zadnja akcija bo prav gotovo preventivno delovala na udeležence v cestnm prometu prav tako pa tudi na čuvajsko službo. Seveda pa to preverjanje ni bilo ne prvo in ne zadnje. Š. S. tudi na domačem tržišču. Boris Hegeduš