Knjižnica ivana Potrča Ptuj 1948–2018 70 2 Knjižnica ivana Potrča Ptuj 3 1948–2018 Zbornik prispevkov Izdala in založila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, zanjo direktor mag. Matjaž Neudauer Uredniški odbor Knjižnica mag. Matjaž Neudauer, Milena Doberšek, Mira Petrovič, Darja Plajnšek Avtorji prispevkov mag. Matjaž Neudauer, Melita Zmazek, Božena Kmetec - Friedl, Anja Ogrizek, Liljana Klemenčič, Tjaša Mrgole Jukič, Mira Petrovič, Marija Jurgec, Milena Doberšek, Darja Plajnšek Ivana Potrča Fotografije Albin Bezjak, Živa Bombek, Andrej Doberšek, Milena Doberšek, Boris Farič, Črtomir Goznik, Vojka Havlas, Milena Hojnik, Stojan Kerbler, Gregor Korošec, Foto Kosi, Foto Langerholc, Janko Levanič, Srdan Mohorič, Hedvika Naglič, Mira Petrovič, Dragica Polajžer, Primož Potočnik, Barbara Rižnar, Jože Slodnjak, Jože Vrabl, Boris B. Voglar, Alfonz Zavrnik, Melita Zmazek, arhiv Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, STA, Tednik, arhiv IZUM, arhiv NUK, zasebni arhivi Ptuj Jezikovni pregled Darja Plajnšek in Anja Ogrizek Prevodi povzetkov Bok & Mal 1948–2018 Oblikovanje Matjaž Wenzel / MILIMETER Tisk Florjančič tisk Naklada Zbornik prispevkov 500 izvodov Ptuj, 2018 Brezplačen izvod. Publikacija ni namenjena za prodajo. © Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, 2018 Fotografija na ovoju: skladišče študijske knjižnice v minoritskem samostanu, 1978 (foto: Stojan Kerbler, arhiv KIPP). CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 027(497.4Ptuj)"1948/2018"(082) KNJIŽNICA Ivana Potrča (Ptuj) Knjižnica Ivana Potrča Ptuj : 1948-2018 : [zbornik prispevkov] / [uredniški odbor Matjaž Neudauer ... [et al.] ; fotografije Albin Bezjak ... [et al.] ; prevodi povzetkov Bok & Mal]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2018 ISBN 978-961-93727-3-9 1. Neudauer, Matjaž COBISS.SI-ID 95132417 4 Kazalo 5 Zborniku Knjižnica let na pot Ivana Potrča Ptuj ptujske kot osrednja študijske knjižnice MAG. MATJAŽ neUDAUer območna knjižnica (1948–2018) 7 Spodbujanje bralne kulture MeliTA ZMAZek že 70 let 25 MAG. MATJAŽ neUDAUer 9 Predstavitev Prireditvena Mladinski oddelek Študijskega oddelka dejavnost in ptujske knjižnice z mediateko spodbujanje bralne in bibliopedagoške kulture med odraslimi oblike za mlade bralce boŽenA kMeTec – FrieDl bralci 111 AnJA oGriZek AnJA oGriZek 147 129 Mladinsko Potujoča Domoznanstvo knjižničarstvo knjižnica v ptujski knjižnici: po pravljično in oddelek, dejavnost, TJAšA MrGole JUkič biblioterapevtsko zbirke 177 lilJAnA kleMenčič MirA peTrovič 165 189 Nabava Razvoj obdelave Informatizacija knjižničnega knjižničnega gradiva v knjižnične dejavnosti gradiva Knjižnici Ivana Potrča ter aktivnosti Ptuj Knjižnice Ivana Potrča MAriJA JUrGec Ptuj v spletnem okolju 205 boŽenA kMeTec – FrieDl 213 MilenA Doberšek 227 Publicistična Knjižnica Seznam dejavnost knjižnice Ivana Potrča zaposlenih in pregled izdanih Ptuj publikacij biblioGrAFiJA UsTAnove 288 DArJA plAJnšek 259 273 6 zborniKu na Pot 7 70-letnica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je dogodek, ki si zasluži pogled nazaj na pre- hojeno pot ter na ljudi, ki so teh sedemdeset let sooblikovali. Skromni začetki v težkih pogojih dela so dali rezultate, o katerih generacije knjižničark in knjižničarjev niso upale niti sanjati. Pot, ki jo je knjižnica v teh letih prehodila, je bila trnova, ampak vedno usmerjena h končnemu cilju – sodobni, dobro založeni knjižnici, ki v urejenih pogojih dela opravlja svoje poslanstvo. Naša knjižnica opravlja svojo dejavnost za šestnajst občin ustanoviteljic in pogodbenic, kot osrednja območna knjižnica pa še za občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je sledila spremembam, ki so se v teh letih dogajale na področju knjižničarstva, vse to pa je dalo rezultate, na katere smo lahko ponosni. Monografija, ki je pred vami, daje celovit pregled tako zgodovine Študijskega oddel- ka kot posameznih oddelkov in služb, ki od leta 2000 naprej pod isto streho Malega gradu zagotavljajo knjižnično dejavnost za približno 68.000 prebivalcev. Tako obsežno delo ne more nastati čez noč, zato smo se ga lotili že v začetku leta 2017. Uredniški odbor je pripravil natančna navodila glede vsebine, obsega ter oblike člankov, določil pa tudi nosilce posameznih tem oziroma tiste, ki bodo posamezne članke pripravljali. Najobsežnejši je članek o zgodovini knjižnice in predstavlja celo- vit pregled manjših in večjih korakov v njenem razvoju. Ti so našo knjižnico vedno usmerjali naprej in njihov rezultat je današnja sodobna knjižnica, ki je prerasla okvir- je dejavnosti, za katero je bila v osnovi ustanovljena. Ocena, da se za knjižnico, ki ima tako bogato publicistično dejavnost, spodobi, da po zborniku ob 30-letnici Študijskega oddelka, filmu Shranjena učenost, ki je ugledal luč sveta ob 60-letnici Študijskega oddelka, in monografiji ob 60-letnici Mladinske- ga oddelka dobi pregledno jubilejno publikacijo, se je pokazala kot pravilna. Nastala je bogata monografija, ki predstavlja tudi tista področja, ki jih povprečen bralec ali uporabnik doslej ni poznal, so pa za delovanje knjižnice prav tako pomembna kot izposoja gradiva ali obisk. Knjižnica je in bo tudi v bodoče ostala nosilka zagotavljanja enakopravnega dostopa do informacij za vse prebivalce, pospeševalka kulturnega razvoja, kraj za srečevanje, medgeneracijsko druženje, vseživljenjsko učenje ter prostor za vključevanje ran- ljivih skupin, skratka srce okolja, v katerem deluje. Upamo, da boste ob branju bolje spoznali tudi tiste njene kotičke, ki jih do sedaj morda še niste. MAG. MATJAŽ neUDAUer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj 8 9 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj kot osrednja območna knjižnica Spodbujanje bralne kulture že 70 let MAG. MATJAŽ neUDAUer > izvlEčEK Namen prispevka je predstaviti vlogo, pomen in položaj Knjižnice Ivana Potrča Ptuj kot osrednje območne knjižnice v današnjem času in slovenskem prostoru. Knjižnica se po velikosti uvršča med večje slovenske splošne knjižnice in opravlja trojno vlogo: je krajevna knjižnica za Mestno občino Ptuj, osredja knjižnica za 16 občin ustanoviteljic in pogodbenic ter osrednja območna knjižnica za občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je v sklopu izvajanja nalog osrednje območne knjižnice ena vodilnih slovenskih splošnih knjižnic na področju domoznanske dejavnosti in digitalizacije domoznanskih virov. Bibliobus stoji na 54 postaja liščih in zagotavlja knjižnično dejavnost za občane občin ustanoviteljic in pogodbenic, ki lastnih knjižnic nimajo. Z leti je postal nepogrešljiva kulturna dobrina, ki bistveno sooblikuje kulturni utrip občin Spodnjega Podravja. Normalno delovanje knjižnic je v inte resu skupnosti kot celote, saj splošne knjižnice predstavljajo središča kulture, izobraževanja, druženja in dostopa do informacij vsem občanom brez razlikovanja. KljučnE bESEDE Slovenija, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Spodnje Podravje, splošne knjižnice, knjižnična dejavnost, knjižnične mreže UDk: 027.022(497.4ptuj)(043.2) 10 11 uvoD Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki se po velikosti uvršča med večje slovenske splošne knjižnice, letos praznuje 70 let. Ob takšnem jubileju je čas za pregled dosedanjega dela in dosežkov, predvsem pa za prikaz pomena, ki ga ima za svoje območje in ljudi. Gre namreč za moderno knjižnico, ki je že davno prerasla osnovni namen izposoje knjižničnega gradiva. Izvaja mednarodne projekte, or- ganizira odlično obiskane prireditve za vse generacije, pospešeno skrbi za digitalizacijo gradiv in omogoča prost dostop do množice elektronskih baz podatkov in izposoje e-knjig ter v slovenskem prostoru prevzema nosilno vlo- go na področju domoznanske dejavnosti. Ob zavedanju o pomenu, ki ga je knjižnica imela za raz- voj bralne kulture na širšem ptujskem območju v pretek- losti, je potrebno razmišljati tudi o njeni vlogi v prihod- nje. Napovedi nekaterih, da se bo začel pomen knjižnic z razvojem informacijskih tehnologij zmanjševati, se niso uresničile. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj kot osrednja območna knjižnica kljub izzivom, s katerimi se sooča, os- taja glavna nosilka zagotavljanja enakopravnosti dostopa do informacij za vse prebivalce, pospeševalka kulturnega razvoja, kraj za srečevanje, medgeneracijsko druženje, vseživljenjsko izobraževanje ter vključevanje ranljivih skupin, skratka – srce okolja, v katerem deluje. > Knjižnica Ivana Potrča Ptuj domuje v stavbi Malega gradu na Prešernovi ulici (foto: Andrej Doberšek, arhiv KIPP). 12 Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Ostale občine društvenih oziroma sorodnih knjižnic nimajo. Za vse knjižnice velja, da 13 zaKonSKi oKvirji za DElovanjE jih vodijo prostovoljci in nimajo stalnega odpiralnega časa, temveč se ravnajo po potrebah bralcev oziroma obiskovalcev. Željo po sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj sta izraziteje pokazali knjižnici v Bukovcih in Vitomarcih, povezovanje se KnjižnicE kaže predvsem na področju strokovnega svetovanja in donacij knjižnega gradiva. Stanje delujočih društvenih knjižnic na Ptujskem je takšno, da brez večjih vlaganj nobena ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev za pridobitev statusa enote. Na tem mestu gre omeniti tudi odlično sodelovanje s šolskimi knjižnicami. Ptujska knjižnica ne nudi strokovne pomoči Knjižnica Ivana Potrča Ptuj od leta 2003 deluje kot osred-kulture, ter kulturnih prireditev, seminarjev, strokovnih zgolj takrat, ko jo šolski knjižničarji potrebujejo, ampak jih vsaj enkrat letno povabimo tudi na srečanje v knjižnico na nja območna knjižnica za ptujsko in ormoško območje. posvetovanj in predavanj. V okviru svojih nalog in pos- predstavitev novosti s knjižničnega področja. Svoje naloge opravlja v okviru veljavne zakonodaje, pred- lanstva Knjižnica Ivana Potrča Ptuj organizira in izvaja vsem Zakona o knjižničarstvu, Zakona o uresničevanju raznovrstne dejavnosti, namenjene spodbujanju bralne javnega interesa za kulturo, Zakona o zavodih, Pravilnika kulture. o osrednjih območnih knjižnicah in Odloka o ustanovitvi V okviru območnosti opravlja še dodatne naloge, ki so javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. opredeljene v Pravilniku o osrednjih območnih knjižnicah. Med dejavnostmi, ki jih knjižnica opravlja v javnem in- Sredstva za območne naloge zagotavlja Ministrstvo za organi zavoDa teresu kot javno službo, Zakon o knjižničarstvu med kulturo, zato jih knjižnica izvaja v finančnem obsegu, ki drugim navaja zbiranje, obdelovanje, hrambo in posre- ga prejme na vsakoletnem pozivu. Kot osrednja območna dovanje knjižničnega gradiva, zagotavljanje dostopa do Organe Knjižnice Ivana Potrča Ptuj predstavljajo direktor, knjižnica zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, posre- svet zavoda in strokovni svet. Direktor zastopa, predstavlja knjižničnega gradiva in informacij, nudi strokovno pomoč dovanje bibliografskih in drugih informacijskih proiz- in vodi javni zavod, delovanje knjižnice pa nadzorujeta svet knjižnicam območja, koordinira zbiranje, obdelavo in vodov in storitev, zbiranje domoznanskega gradiva za zavoda in strokovni svet. hranjenje domoznanskega gradiva ter usmerja izločeno območje, ki ga pokriva, varovanje knjižničnega gradiva, ki gradivo s svojega območja. Svet zavoda med drugim nadzira zakonitost dela in je kulturni spomenik, organiziranje dejavnosti za otroke, poslovanje zavoda, spremlja in ocenjuje delovanje za- mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne voda, predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ocen- juje delo direk torja, daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organi zaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav, daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin, ime nuje in razrešuje direktorja ter potrjuje letno poročilo zavoda (42. občinE člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo). uStanovitEljicE Svet zavoda ima šest članov, od tega je pet članov pred- stavnikov občin ustanoviteljic, ki jih izmed strokovnjakov in PogoDbEnicE s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev ime nujejo občine ustanoviteljice na naslednji način: Mestna Po drugi svetovni vojni je na Ptujskem delovalo veliko društvenih ali prosvetnih knjižnic, katerih število pa se je iz različnih občina Ptuj imenuje dva predstavnika, občine leve ga brega razlogov začelo postopno zmanjševati po letu 1948. Njihovo vlogo v lokalnem okolju je prevzela takratna Študijska Drave (Destrnik, Gorišnica, Juršinci, Mar kov ci) imenujejo knjižnica. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v okviru zakonskih določil danes opravlja trojno vlogo. Je krajevna knjižnica za enega predstavnika in občine desnega brega Drave (Haj-Mestno občino Ptuj, osredja knjižnica za 16 občin ustanoviteljic in pogodbenic s Ptujskega ter osrednja območna knjižnica dina, Kidričevo, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale) dva predza občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. stavnika. Člane sveta imenujejo občine po deležu prebi- valcev. Predstavnik, ki zastopa več občin, mora biti vsak Občine ustanoviteljice so Mestna občina Ptuj in občine Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, mandat iz druge občine, za predstavnika Mestne občine Videm, Zavrč in Žetale, občine pogodbenice pa Cirkulane, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Ptuj pa čas trajanja opravljanja funkcije ni omejen. Po Trnovska vas. V zadnjih letih, ko so se v občinah ustanoviteljicah in pogodbenicah gradili poslovno-stanovanjski objekti, Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi nobena od njih ni predvidela prostora za lastno knjižnico. Razlogov za to je verjetno več. Prvi je finančni, saj delovanje lastne javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj so leta 2009 v (občinske) knjižnice zahteva bistveno večja finančna sredstva, kot jih občine ustanoviteljice in pogodbenice namenjajo za svetu zavoda predstavnika dobili tudi zaposleni v knjižnici. sofinanciranje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Dodatna razloga sta verjetno odlično načrtovana mreža postajališč bibliobusa ter relativno majhna geografska oddaljenost od ptujske knjižnice. Člane strokovnega sveta sestavljajo posamezniki, ki lahko s svojim delom, poslovnimi izkušnjami in javnim ugledom Sodoben bibliobus pokriva območje Spodnjega Podravja vse od leta 2003. Stoji na 54 postajališčih in zagotavlja knjižnično prispevajo k boljšemu delovanju javnega zavoda. Po dva dejavnost za občane občin ustanoviteljic in pogodbenic, ki lastnih občinskih knjižnic nimajo. Bibliobus je z leti postal člana imenujeta Kulturniška zbornica Slovenije in Združenje nepogrešljiva kulturna dobrina, ki bistveno sooblikuje kulturni utrip občin Spodnjega Podravja. splošnih knjižnic, dva člana izberejo delavci na volitvah. Knjižnica se je v letu 2015 odločila, da bo z namenom ocene možnosti, da bi katera izmed društvenih knjižnic z manjšimi Strokovni svet med drugim spremlja in ocenjuje delovanje vlaganji izpolnila pogoje za krajevno knjižnico, občinam posredovala vprašalnik s prošnjo, da posredujejo podatke o zavoda in politiko njegovih ustanoviteljev, ugotavlja ustrez-društvenih knjižnicah, ki v njihovih občinah delujejo. Odgovore smo prejeli od vseh občin ustanoviteljic in pogodbenic nost strateškega načrta in programa dela, obravnava ter ugotovili, da na primer v Občini Kidričevo delujejo kar štiri društvene knjižnice: Knjižnica DPD Svoboda Kidričevo, vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direk-Knjižnica kulturnega društva Idila in Kulturna hiša tete Malčke v Cirkovcah ter knjižnica Katoliškega kulturnega društva torju mnenja za reševanje teh vprašanj ter druge pobude in Zvezdni dol. Društvene knjižnice delujejo tudi v Občini Cirkulane, v Bukovcih v Občini Markovci ter Vitomarcih v Občini predloge v zvezi z delovanjem zavoda. 14 15 notranja PrizaDEvanja organizacija za Enotno urEDitEv Sofinanciranja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je notranje razdeljena na naslednje oddelke in službe: KnjižničnE DEjavnoSti • ŠtuDijSKi oDDElEK z mEDiatEKo (vodja Božena Kmetec - Friedl), Knjižničarstvo je edina dejavnost s področja kulture v Bistvene prednosti glavarine, ki pomeni stroške na po- • mlaDinSKi oDDElEK (vodja Liljana Klemenčič), posamezni občini, ki ima podlago v zakonodaji. V zadnjih sameznega prebivalca občin ustanoviteljic in pogodbe- • DomoznanSKi oDDElEK (vodja Mira Petrovič), letih, ko je prihajalo do zniževanja povprečnine, so neka- nic, so preglednost in primerljivost financiranja knjižnične tere občine znižale tudi financiranje knjižnične dejavnosti. dejavnosti, zagotavljanje enotnega standarda knjižnične • oDDElEK PotujočE KnjižnicE (vodja Tjaša Mrgole Jukič), dejavnosti na prebivalca, lažja priprava programa dela in Finančna in kadrovska problematika je tako stara, kot finančnega načrta knjižnice, lažje načrtovanje pri pripravi • oDDElEK za razvoj in Digitalizacijo (vodja Milena Doberšek), je stara knjižnica. Ker se je nezadostno financiranje proračunov občin ustanoviteljic in pogodbenic. knjižnične dejavnosti po nastopu splošne gospodarske • oDDElEK nabavE (vodja Marija Jurgec), krize v letu 2008 samo še poslabševalo, izboljšalo pa se Skladno s Pravilnikom o načinu določanja skupnih ni niti po zaključku recesije, je knjižnica v začetku leta stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično • oDDElEK obDElavE (vodja Božena Kmetec - Friedl), 2016 podala pobudo, da problematiko obravnava Kolegij dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic • uPravno tEHnična Služba (vodja Kristian Radej). županov Spodnjega Podravja. (Uradni list RS, št. 19/03) je v tabeli prikazano razmerje stroškov med Mestno občino Ptuj in ostalimi občinami. Metodologija, pripravljena na osnovi veljavne zakono- daje, upošteva enotno razdelitev stroškov na vse občine Za vodenje oddelkov in služb so pristojni vodje, ki delo usklajujejo s programom dela in sklepi organov knjižnice. ustanoviteljice in pogodbenice, ob tem pa tudi dejstvo, da knjižnica za Mestno občino Ptuj opravlja tudi nalogo krajevne knjižnice.1 SvEt zavoDa namEn mEStna občina Ptuj oStalE občinE plače zaposlenih 63,13 % 36,87 % splošni materialni stroški 75,12 % 24,88 % DirEKtor StroKovni programski materialni stroški 33,90 % 66,10 % SvEt Delovanje bibliobusa 33,90 % 66,10 % nakup knjižničnega gradiva 33,90 % 66,10 % Porazdelitev financiranja knjižnice med Mestno občino Ptuj in ostalimi občinami ŠtuDijSKi mlaDinSKi DomoznanSKi oDDElEK oDDElEK oDDElEK oDDElEK uPravno oDDElEK z oDDElEK oDDElEK PotujočE za razvoj nabavE obDElavE tEHnična mEDiatEKo KnjižnicE in Digitali­ Služba zacijo 1 Problematiko sofinanciranja knjižnične dejavnosti so župani ob- varina. Skladno s tem izračunom tako znaša znesek sofinanciranja ravnavali na dveh kolegijih. Na kolegiju dne 14. 3. 2016 so knjižnici občin ustanoviteljic in pogodbenic na prebivalca 10,82 €, za Mestno naložili, da pripravi metodologijo financiranja knjižnične dejav- občino Ptuj pa 27,91 €. nosti po posameznih postavkah, kar je ta storila in metodologijo Kot osnova izračuna potrebnih stroškov in njihove razdelitve po predstavila na kolegiju dne 13. 6. 2016. Iz metodologije je izhajalo, prebivalcih je bilo upoštevano število prebivalcev Upravne enote da bi občine ustanoviteljice in pogodbenice plačevale 11,47 € na Ptuj na dan 1. 1. 2015, kar je 68.335 prebivalcev, od tega 23.153 v prebivalca, Mestna občina Ptuj kot sedežna občina pa 29,80 € na Mestni občini Ptuj ter 45.182 v ostalih petnajstih občinah ustanovi- prebivalca. Na kolegiju dne 13. 6. 2016 so župani podprli predlog, teljicah in pogodbenicah. Pri zneskih sofinanciranja po posameznih da občine plačujejo enak znesek na prebivalca, so pa knjižnici postavkah je bil upoštevan Program dela in finančni načrt knjižnice naložili, da glede na težko finančno situacijo občin še enkrat preveri za leto 2016. možnost nižjega izračuna predlagane višine sredstev. Temu sklepu Organizacijska shema Knjižnice Ivana Potrča Ptuj – organigram je knjižnica sledila in za 20 odstotkov znižala normativno določeno nabavo knjižničnega gradiva, posledično pa se je zmanjšala tudi gla- 16 17 > Posamezni oddelki knjižnice, ki so vrsto let delovali na različnih lokacijah po mestu, so od leta 2000 združeni pod eno streho (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). 18 Pri porazdelitvi stroškov med občinami in določitvi višine glavarine je bilo pri Mestni občini Ptuj upoštevano, da je Knjižnica > Vsako leto se v prvih 19 Ivana Potrča Ptuj krajevna in osrednja knjižnica, ki ima v Mestni občini Ptuj svoj sedež, pri ostalih občinah pa se je upoštevala dneh januarja pred knjižnico prične pohod njena vloga osrednje knjižnice. Glede na težko finančno situacijo je bilo na kolegiju županov dogovorjeno, da bo enotno po Poti Ivana Potrča financiranje knjižnične dejavnosti na osnovi realizacije iz leta 2016 doseženo v dveh proračunskih letih, in sicer 2017 in 2018. in Matije Murka (tudi Takrat se bo veljalo posvetovati, narediti evalvacijo doseženega in postaviti smernice za leta od 2019 naprej. Ptujska kulturna pot). Pripravlja ga Društvo Zavedati se je potrebno, da je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ena od desetih osrednjih območnih knjižnic, ki mora za to, da Zreli vedež Ptuj v sodelovanju s Planin- obdrži status zavoda regionalnega pomena, izpolnjevati zakonske pogoje. Če želimo, da knjižnica ostane regionalna skim društvom Ptuj in knjižnica, je v prvi vrsti potrebno zagotoviti njeno polno financiranje, sicer se v naslednjih letih lahko zgodi, da bi knjižnica Knjižnico Ivana Potrča ta status izgubila. Hkrati pa ni odveč poudariti, da splošne knjižnice predstavljajo središča kulture, izobraževanja, druženja Ptuj. Na fotografiji je utrinek s pričetka po- in dostopa do informacij vsem občanom brez razlikovanja ter je potrebno skozi to prizmo gledati tudi njihovo financiranje. hoda leta 2015 (foto: Kljub vsesplošnim varčevalnim ukrepom je namreč normalno delovanje knjižnic v interesu skupnosti kot celote. Črtomir Goznik, arhiv KIPP). Knjižnica ivana Potrča Ptuj Kot oSrEDnja Kot izhaja iz arhivske dokumentacije, je knjižnica že pred vsebin lahko zadovolji širok krog uporabnikov splošnih območna Knjižnica sprejemom Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah knjižnic, ki imajo različna zanimanja in interese. ime la status regijske knjižnice in je prejemala obvezni iz- Strokovna pomoč knjižnicam na območju in medseboj- vod2 ter izvajala dodatne naloge domoznanstva in matične no sodelovanje sta izjemnega pomena ter zagotavljata dejavnosti.3 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ena vodilnih Dejavnosti območnosti najbolje promoviramo skozi > Osrednje območne knjižnice (OOK) so splošne knjižnice, ki za doseganje enega od osnovnih namenov območnosti – slovenskih splošnih knjižnic na področju domoznan ske uspešno izvedene projekte. Ti s svojo odmevnostjo za- območje pokrajine ali dela pokrajine izvajajo posebne naloge enakomeren razvoj knjižnic območja. Knjižnica posebno (vir: arhiv NUK). dejavnosti in digitalizacije domoznanskih virov, oboje pa gotavljajo večjo prepoznavnost osrednjih območnih pozornost posveča strokovni pomoči splošni in ostalim sodi med osnovne naloge osrednjih območnih knjižnic. knjižnic in nalog, ki jih v okviru tega izvajamo. Tako so knjižnicam na območju, načrtovanju knjižnične mreže ter si Knjižnica hrani pomembne domoznanske zbirke regional- vzpostavitev dostopa na daljavo do baz podatkov, prizadeva za usklajen in učinkovit razvoj knjižnic območja. nega značaja, med drugim osebne zapuščine več znanih brezplačna medknjižnična izposoja na območju, biograf- Nudimo jim strokovno pomoč na vseh področjih izvajanja osebnosti. Med njimi so najpomembnejše zbirke Ivana ski leksikon Spodnjepodravci.si, vnos vsebin na domo- knjižnične dejavnosti (svetovanje pri zahtevnejši obdelavi Potrča, dr. Štefke Cobelj in Iva Arharja ter Knjižnica Muzej- zna n ski regijski portal Kamra, dodajanje digitaliziranega gradiva, pomoč pri pripravi letnih statistik, uvajanje elek- skega društva. gradiva v Digitalno knjižnico Slovenije in še številne druge tronskih storitev za uporabnike, uporaba medknjižnične aktivnosti, ki se izvajajo v okviru nalog osrednje območne Knjižnica na območju, ki ga pokriva s svojo dejavnostjo, izposoje) in na področju informacijsko-komunikacijske knjižnice, odlična priložnost za promocijo sodelovanja in že vrsto let skrbi za koordinacijo zbiranja in obdelave do- tehnologije. Koordiniramo razvojne potrebe (pomoč pri povezanosti območja, usklajenega delovanja in skupnega moznanskega gradiva. Domoznanske zbirke obsegajo po- oblikovanju optimalnih rešitev, izboru ustrezne opreme), načrtovanega razvoja. leg monografskih in serijskih publikacij tudi kartografsko koordiniramo in izvajamo bibliopedagoško dejavnost ter ŠtAJERSKO OBMOČJE in slikovno gradivo, videoposnetke in zvočne posnetke, druge dejavnosti za dvig bralne kulture. Svetujemo jim pri Mariborska knjižnica polpublicirano gradivo in drobne tiske. Poleg običajnih upravno-organizacijskih zadevah (načrtovanje knjižnične POMURSKO OBMOČJE načinov pridobivanja gradiva (nakup, obvezni izvod) mreže, urejanje pogodbenih odnosov z občinami ustano- OSREDNJESlOVENSKO OBMOČJE KOROŠKO OBMOČJE Pokrajinska in študijska knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana Koroška osrednja knjižnica pri zbiranju gradiva sodeluje z društvi, institucijami in viteljicami) ter prevzemamo aktivno vlogo pri uvajanju Murska Sobota dr. Franca Sušnika posamezniki z našega območja ter skuša na tak način novih, sodobnih storitev za uporabnike. Ravne na Koroškem zbrati tudi domoznansko gradivo, ki velikokrat ni dostop- GORENJSKO OBMOČJE V letu 2015 smo vzpostavili spletni biografski leksikon Mestna knjižnica Kranj no po ustaljenih poteh. Spodnjepodravci.si in ga ob koncu leta tudi predstavili Z namenom, da bi se čim več uporabnikov na območju javnosti. Ob predstavitvi je zanj vladalo veliko zanimanje. seznanilo z bazami podatkov in možnostjo dostopa na Do konca leta 2017 je bilo na portalu predstavljenih že SPODNJEPODRAVSKO OBMOČJE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj daljavo, knjižnica širšo javnost seznanja preko objav na 467 pomembnih osebnosti Spodnjega Podravja. Takšen spletni strani in družbenih medijih, z obveščanjem po elek- projekt, čeprav ni bil izveden v sklopu izvajanja območnih GORIŠKO OBMOČJE CElJSKO OBMOČJE tronski pošti ter na oglasnih mestih knjižnice. Knjižnica nalog, smo izkoristili kot odlično priložnost za promocijo Goriška knjižnica Osrednja knjižnica Celje Franceta Bevka zagotavlja brezplačen dostop na daljavo do pravnega območnosti, saj na portal vnašamo osebnosti celotnega Nova Gorica DOlENJSKO OBMOČJE portala IUS-INFO, portala z davčno-finančnega področja območja. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto FinD-INFO ter do arhiva časnika Večer. Omeniti velja tudi dobro obiskan portal Library Press Display. Gre za spletno OBAlNO KRAŠKO OBMOČJE Osrednja knjižnica storitev, namenjeno branju časnikov in časopisov z vsega 2 Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, Uradni list SRS, št. 21/1971. Srečka Vilharja Koper Sedeži osrednjih območnih knjižnic (OOK) sveta, ki prinaša tekoče izdaje preko 7.000 nacionalnih, 3 SI_ZAP/0077, AŠ 21, št. ov. 68, Odločba o ustanovitvi matične regionalnih in lokalnih časnikov ter revij. Takšen spekter knjižnice v Ptuju, št. 63-4/62-6 RF z dne 14. 8. 1962. 20 in informiranju javnosti o redkih boleznih, nudi pa tudi Izobraževanja in drugi dogodki bodo namenjeni prido- 21 možnost predstavitve dejavnosti in ustvarjalnosti zavo- bivanju praktičnih znanj z različnih področij, ki so potreb- dom in osebam s posebnimi potrebami. na za kvalitetno opravljanje domoznanske dejavnosti. V knjižnicah, šolah in vrtcih izvajamo številne pravljične V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu za kul- in bibliopedagoške urice za otroke in mladino. Ob tem turo 2014–2017 ter priporočili Ministrstva za kulturo po otroke seznanjamo z otroškimi in mladinskimi leposlovni- zagotavljanju večje dostopnosti domoznanskih gradiv mi deli ter jih tako dodatno motiviramo in spodbujamo knjižnica posebno pozornost namenja projektom digi- k branju. V Mladinskem oddelku knjižnice redno priprav- talizacije domoznanskega gradiva in njegovi umestitvi ljamo literarno uganko meseca ter razstave mladinske v Digitalno knjižnico Slovenije. Na podlagi dosedanjih literature. bogatih izkušenj na področju digitalizacije domoznan- skih gradiv, dobrega poznavanja domoznanske zbirke ter Po dogovoru med osrednjimi območnimi knjižnicami najpogostejših iskanj uporabnikov pripravljamo skrben je naša knjižnica prevzela nosilno vlogo na področju izbor gradiv, ki so bogat vir za proučevanje domoznan- domoznanske dejavnosti in postala center za njeno koor- skih tem. Pravilnost izbire se je potrdila z velikim zani- dinacijo v Sloveniji. V tej vlogi načrtujemo, da bomo vsako manjem in uporabo teh gradiv na dLibu. leto pripravili vseslovensko izobraževanje za domoznance. zaKljučEK > Knjižnica je prostor kulture, izobraževanja in druženja za vse generacije. Na fotografiji je utrinek s slovesnosti ob zaključku projekta ureditve zapuščine Štefke Cobelj v letu 2012 (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP). Čeprav živimo v svetu, v katerem se krepi pomen naprednih tehnologij, digitalnih vsebin in spletnih komunikacij, knjižnica ostaja tisti prostor, ki omogoča druženje generacij, izobraževanje in kvalitetno preživljanje prostega časa, s tem pa zagotavlja kulturno in splošno izobraževanje, katerega pomen presega vse obrobne teme, s katerimi se – tako kot ostale območne knjižnice – srečuje Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: pomanjkanje kadra in težave pri financiranju. Kljub tem omejit-vam osrednjo gonilno silo knjižnice predstavljajo zaposleni, ki zavzeto in z vedno novimi inovativnimi pristopi vabijo v naše prostore bralce vseh generacij. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ob praznovanju svoje obletnice ne spi na doseženih lovorikah, ampak ostaja nepogrešljivo S preostalimi območnimi knjižnicami sodelujemo pri Na ptujskem in ormoškem območju deluje 25 osnovnih gibalo kulturnega razvoja ter zaupanja vredna ustanova s 70-letno tradicijo, ki bo svojo tradicionalno vlogo v družbi konzorcijskem nakupu podatkovnih baz, zagotavljanju šol s podružnicami. Povezovanje s šolskimi knjižnicami ohranjala s privabljanjem bralcev vseh generacij, hkrati pa krepila vodilno vlogo na področju domoznanske dejavnosti in dostopa na daljavo do elektronskih baz podatkov, zago-se krepi predvsem na področju skupnih oblik promocije digitalizacije. Prihodnost prinaša kopico izzivov in mi smo nanje pripravljeni. tavljanju brezplačne medknjižnične izposoje na območju, branja in bralne motivacije mladih. S tem namenom se je vnosu vsebin na portal Dobreknjige.si, koordinaciji izva- naša knjižnica priključila projektu Pikina bralna značka,4 janja in razvoju domoznanske dejavnosti v Sloveniji ter pri ki se v sodelovanju z ormoško knjižnico izvaja na celot- aktivnostih, ki se nanašajo na portal Kamra. nem območju. Interakcija s šolskimi knjižnicami pote- ka tudi pri koordinaciji projekta Rastem s knjigo, v kate- V okviru območnih nalog knjižnica izvaja individualno in rem so udeležene vse osnovne in srednje šole Spodnjega skupinsko informacijsko opismenjevanje uporabnikov, pri Podravja. čemer je posebna pozornost namenjena informacijskemu opismenjevanju in seznanjanju mladine z informacijskim Aktivno sodelujemo z organizacijami, ki na našem sistemom COBISS, množijo pa se tudi izposoje e-knjig na območju združujejo različne skupine uporabnikov s portalu Biblos ter uporaba drugih e-virov. posebnimi potrebami. Že vrsto let zelo dobro sodelu- viri in litEratura jemo s Centrom Sonček Ptuj, Zavodom za usposabljanje, Na območju, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva Knjižnica delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, centrom Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 42. člena Zakona o Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 Franca Ksavra Meška Ormož, je bila knjižnična mreža zelo uresničevanju javnega interesa za kulturo z odložilnim rokom (2013). Uradni list RS, št. 99. za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo Vitis Ptuj slabo razvita, saj sta bili dve novo nastali občini brez kra- (2007). Uradni list RS, št. 65. Zakon o obveznem pošiljanju tiskov (1971), Uradni list SRS, št. 21. ter podjetjem Animacija. Na štirih računalnikih za upo- jevne knjižnice. V letu 2013 je bila odprta nova krajevna Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Zakon o knjižničarstvu (2001). Uradni list RS, št. 87, s rabnike imamo nameščen sintetizator govora za sloven- javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (2009). Uradni list knjižnica v Središču ob Dravi, v letu 2015 pa še krajevna spremembami. ski jezik e-Govorec, ki smo ga dobili od Zveze društev RS, št. 102. knjižnica v Svetem Tomažu. V letu 2017 so se nadaljeva- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (2007). slepih in slabovidnih. Ob dnevu redkih bolezni knjižnica Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Uradni list RS, št. 77/7, s spremembami. le in zaključile priprave za ustanovitev tretje krajevne (2004). Uradni list RS, št. 9, s spremembami. gosti udeležence pohoda z rdečimi baloni, ki se prične Zakon o zavodih (1991). Uradni list RS, št. 12, s spremembami. knjižnice v Ivanjkovcih. Vse navedeno je pomenilo velik Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih na dvorišču naše knjižnice in je namenjen osveščanju Zgodovinski arhiv Ptuj, SI_ZAP/0077, AŠ 21, št. ov. 68, Odločba izziv tudi za Knjižnico Ivana Potrča Ptuj predvsem na knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (2003). Uradni list RS, št. 19. o ustanovitvi matične knjižnice v Ptuju, št. 63-4/62-6 RF z dne področju strokovne in logistične podpore ter pri zagotav- 14. 8. 1962. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (2003). Uradni list ljanju gradiva za potrebe teh knjižnic. 4 Pikina bralna značka je projekt Knjižnice Velenje. RS, št. 88. ­ 22 > PovzEtEK > Summary 23 Ptuj’S ivan Potrč library aS tHE cEntral rEgional library PrOMOTINg reaDINg CulTure fOr 70 YearS Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je moderna knjižnica, ki je že kovna pomoč knjižnicam na območju in medsebojno prerasla osnovni namen izposoje knjižničnega gradiva. sodelovanje izjemnega pomena ter zagotavljata dosega- Danes gre za knjižnico, ki izvaja mednarodne projekte, nje enega od osnovnih namenov območnosti – enakome- organizira odlično obiskane prireditve za vse generacije, ren razvoj knjižnic območja. Knjižnica posebno pozornost pospešeno skrbi za digitalizacijo gradiv in omogoča prost posveča tudi načrtovanju knjižnične mreže ter si prizade- The Ivan Potrč Library in Ptuj is a contemporary library The Ivan Potrč Library, Ptuj, is one of the leading Sloveni- dostop do množice elektronskih baz podatkov in izposo- va za usklajen in učinkovit razvoj. that has already exceeded its primary mission of lending an general libraries in the area of local studies and digi- je e-knjig ter v slovenskem prostoru prevzema nosilno books. Today, the library is involved in international talization of local y relevant materials. It keeps several V letu 2015 smo vzpostavili spletni biografski leksikon vlogo na področju domoznanske dejavnosti. projects, organizes popular events for all generations, is local y relevant col ections, including the personal heri- Spodnjepodravci.si, na katerem je bilo do konca leta 2017 actively digitalizing its materials and provides free access tage of a number of prominent local figures. The support Knjižnica od leta 2003 dalje deluje kot osrednja območ- predstavljenih že 467 pomembnih osebnosti Spodnje- to a number of electronic databases, lends e-books and it provides to other libraries in the region and col abora- na knjižnica za ptujsko in ormoško območje. Svoje naloge ga Podravja. Takšen projekt, čeprav ni bil izveden v sklo- is taking the leading role in local studies. tion are extremely important, fulfil ing the organization’s opravlja v okviru veljavne zakonodaje, predvsem Zako- pu izvajanja območnih nalog, smo izkoristili kot odlično regional function of ensuring that libraries in the region na o knjižničarstvu, Zakona o uresničevanju javnega inte- priložnost za promocijo območnosti, saj na portal vnaša- It has been serving as the central regional library for the develop consistently. The library’s priorities also include resa za kulturo, Zakona o zavodih, Pravilnika o osred- mo osebnosti celotnega območja. Ptuj and Ormož area since 2003. The library’s work and planning of the library network, and supporting its coor- njih območnih knjižnicah in Odloka o ustanovitvi javne- functions are regulated by the relevant legislation, prima- Sodelovanje s šolskimi knjižnicami je odlično in se krepi dinated and effective development. ga zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. V okviru zakon- rily the Librarianship Act, Exercising of the Public Inte- predvsem na področju skupnih oblik promocije branja. skih določil opravlja trojno vlogo. Je krajevna knjižnica za rest in Culture Act, Institutes Act, Rules on central regi- The library created the Spodnjepodravci.si online portal Prav tako knjižnica aktivno sodeluje z organizacijami, ki Mestno občino Ptuj, osrednja knjižnica za 16 občin usta- onal libraries, and the Ordinance establishing the public with biographical information, where 467 prominent na našem območju združujejo različne skupine uporabni- noviteljic in pogodbenic s Ptujskega ter osrednja območ- institute Ivan Potrč Library, Ptuj. Within the legal frame- figures from Spodnje Podravje were presented by the kov s posebnimi potrebami. na knjižnica za občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob work, it plays a triple role. It serves as the local library for end of 2017. Even though this was not done as part of the Dravi. Ker se nezadostno financiranje knjižnične dejavnosti ni the Municipality of Ptuj, the central library for 16 munici- library’s regional role, the project was an excel ent oppor- izboljšalo niti po zaključku recesije, je knjižnica v začet- palities, founders and partners, and the central regional tunity for promoting the region and the library’s regional Iz naslova območnosti knjižnica opravlja nekatere dodat- ku leta 2016 podala pobudo, da problematiko obravnava library for the municipalities of Ormož, Sveti Tomaž and functions, as people from the entire region are presented ne naloge: zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjiž- Kolegij županov Spodnjega Podravja. K reševanju proble- Središče ob Dravi. on the portal. ničnega gradiva in informacij, nudi strokovno pomoč matike je pristopila zelo aktivno in predlagala, da se finan- knjiž nicam območja, koordinira zbiranje, obdelavo in As the central regional library, the library performs some The Ivan Potrč Library, Ptuj, works closely with school ciranje izvaja na podlagi glavarine, tj. da občine plaču- hranjenje domoznanskega gradiva ter usmerja izločeno additional activities: it keeps a more diversified and libraries, especial y on the promotion of reading. It also jejo enak znesek na prebivalca, z izjemo Mestne občine gradivo s svojega območja. complex col ection of books, other materials and infor- actively col aborates with organizations, bringing toge- Ptuj, ki kot sedežna občina plačuje višji znesek. Bistvene mation, it provides professional support to other libraries ther different users with special needs. Dostop do vseh bralcev zagotavlja z odlično načrto- prednosti glavarine so preglednost in primerljivost finan- in the region, it coordinates the col ection, processing and vano mrežo postajališč bibliobusa, ki pokriva območje ciranja, zagotavljanje enotnega standarda na prebivalca, The end of recession did not bring more funding to libra- keeping of local history materials, and directs the writ- Spodnjega Podravja vse od leta 2003 in je z leti postal lažja priprava programa dela in finančnega načrta knjižni- ries, so in early 2016 the Ivan Potrč Library, Ptuj, cal ed ten-off materials from the region. nepogrešljiva kulturna dobrina, ki bistveno sooblikuje ce, lažje načrtovanje pri pripravi proračunov občin usta- on the Col ege of Spodnje Podravje Mayors to discuss kulturni utrip občin. noviteljic in pogodbenic. To expand its reach to as many readers as possible, the issue. It was actively involved in finding a solution, the library maintains a wel -planned network of mobi- and proposed that the municipalities finance it based on Knjižnica je notranje razdeljena na osem oddelkov. Orga- Ob vsem tem se je potrebno zavedati, da splošne knjižni- le library stops, which are scattered all over the Spodnje the number of residents, paying the same amount per ne Knjižnice Ivana Potrča Ptuj predstavljajo direktor, svet ce predstavljajo središča kulture, izobraževanja, druženja Podravje region, and which since 2003 have become a person, with the Municipality of Ptuj, where the organiza- zavoda in strokovni svet. Direktor zastopa, predstavlja in in dostopa do informacij vsem občanom ter da je normal- vital cultural good, co-shaping the cultural atmosphere tion is based, paying a higher amount. The main advan- vodi javni zavod, delovanje knjižnice pa nadzorujeta svet no delovanje knjižnic v interesu skupnosti kot celote. in these places. tages of this system are its transparency and comparabi- zavoda in strokovni svet. Knjiž nica Ivana Potrča Ptuj ob praznovanju svoje obletni- lity with equal standards for every resident, which make ce ostaja zaupanja vredna ustanova s 70-letno tradicijo The Ivan Potrč Library, Ptuj, is divided into eight depart- Območnost knjižnica najbolje promovira z uspešnimi it easier for the library to draw up its work program and in nepogrešljivo gibalo kulturnega razvoja na območju, ki ments. Its bodies comprise the director, the Institute projekti, med katerimi velja izpostaviti vzpostavitev dosto- budget, and for the founding and partner municipalities ga pokriva, in v širšem slovenskem prostoru. Council, and the Council of Experts. The director repre- pa na daljavo do baz podatkov, brezplačno medknjižnič- to plan their budgets. sents, acts on behalf of and manages the organization, no izposojo, biografski leksikon Spodnjepodravci.si, vnos while both councils oversee the library’s work. It is important to be aware that general libraries are a vsebin na domoznanski regijski portal Kamra in doda janje center of culture, learning, socializing, and informati- digitaliziranega gradiva v Digitalno knjižnico Slovenije. Successful projects are the best promotion for the library’s on access for all residents, and that their regular work is regional function, with some of the most significant ones Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ena vodilnih slovenskih in the interest of the whole community. The Ivan Potrč being the implementation of remote access to databases, sploš nih knjižnic na področju domoznanske dejavnosti Library, Ptuj, remains a trustworthy institution with 70 free exchange between libraries, the Spodnjepodravci.si in digitalizacije domoznanskih virov. Knjižnica hrani več years of tradition, and an essential driver of the cultural col ection of biographical information, posting content domoznanskih zbirk regionalnega značaja, med drugim development in its region and wider Slovenia. to the local history portal Kamra, and adding digitalized osebne zapuščine več znanih osebnosti. Nadalje sta stro- materials to the Digital Library of Slovenia. 24 25 let ptujske študijske knjižnice (1948–2018) MeliTA ZMAZek > izvlEčEK Prispevek obravnava sedemdeset letno zgodovino ptujske študijske knjižnice, ene od osrednjih kulturnih ustanov mesta Ptuj in njegove okolice. Njena podoba in vloga sta se od povojnih časov do danes močno spremenili. Iz nekdanje klasične, tradicionalne knjižnice se je razvila v sodoben kulturno­informacijski center, ki ponuja široko paleto storitev, od kulturnoizobraževalnih do socialno­družbenih. Predstavljeni so ključni mejniki v razvoju knjižnice, njeno delo vanje pod taktirko posamičnih ravnateljev, cilji, h katerim je stremela, uspehi in težave, s kateri mi se je pri uresničevanju svojega poslanstva srečevala, ter osebnosti, ki so prispevale k ugledu in uveljavitvi knjižnice v lokalnem ter širšem slovenskem prostoru. KljučnE bESEDE Ptuj, študijske knjižnice, javne knjižnice, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, zgodovinski pregledi UDk: 027.022(497.4ptuj)"1948/2018"(091) 26 Slovenski knjižničarji so decembra 1947 ustanovili svojo strokovno organizacijo − Društvo bibliotekarjev Slovenije in 27 uvoD skušali dohiteti razvoj bibliotekarske službe in stroke v drugih, knjižničarsko bolj razvitih deželah. Izhajati so začeli prvi strokovni bibliotekarski priročniki, množila so se tudi strokovna posvetovanja, ki so reševala aktualna vprašanja iz biblio-Temelji za izgradnjo slovenskega povojnega javnega knjižničarstva so bili začrtani 1 V Ljubljani je bila leta 1774 ustano- tekarske teorije in prakse. Leta 1957 so dobili svojo prvo strokovno revijo Knjižnica, 9 vse bolj poglobljeno je postajalo tudi ob koncu druge svetovne vojne. 28. oktobra 1944 je Oddelek za ljudsko prosveto vljena Licejska knjižnica, predhodnica današnje Narodne in univerzitetne knji- strokovno usposabljanje knjižničnih delavcev.10 pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) sprejel temeljne žnice (NUK). V Mariboru je bila Študij- smernice za obnovitev v vojni uničenih knjižnih fondov in za organizacijo knjižnic kot ska knjižnica, predhodnica današnje Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM), 9 Revija, ki je bila že v samem začetku zasnovana kot znanstvena revija, izhaja od leta 1957 redno in neprekinjeno, štiri številke letno. V njej so svoje pomembnih izobraževalnih in kulturnih institucij. Skrb za organiziranje in poslovanje ustanovljena leta 1922. prispevke objavljali vsi pomembnejši bibliotekarji druge polovice 20. stoletja. Knjižnici so kmalu sledile še druge bibliotekarske periodične publikacije. knjižnic ter ustrezno izobrazbo in strokovno usposobljenost zaposlenega kadra naj 2 Povprečna ljudska knjižnica je takrat 10 Strokovnemu usposabljanju knjižničnih delavcev so sprva služili večmesečni pomaturitetni knjižničarski tečaji (1947, 1949) in knjižničarski stro-bi bila ena od osnovnih nalog novih oblasti. razpolagala s 300 enotami gradiva. kovni izpiti (od 1951), nato pa enoletna pomaturitetna knjižničarska šola (1957/1958, 1963/1964). Kasneje je bil uveden višješolski (1964/1965), nato Zanje so skrbeli predvsem prostovolj-pa še visokošolski (1987/1988) študij bibliotekarstva. Stekla so tudi prizadevanja za vzpostavitev univerzitetnega študijskega programa. Najprej je bil uveden dvopredmetni, v šolskem letu 1997/1998 tudi samostojni univerzitetni študij bibliotekarstva, kasneje pa še magistrski in doktorski študij Sledeč tem načelom je Narodna vlada Slovenije jeseni 1945 izdala Uredbo o ustaci in laiki, toda že kmalu so se pojavile zahteve po profesionalizaciji ljudskih biblio tekarstva (Berčić, 2000, str. 224–225; Urbanija, 2007, str. 13–19). novitvi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Uredbo o ustanovitvi ljud- knjižnic in število poklicnih knjižničnih skih knjiž nic ter Uredbo o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic. Slednje naj bi se strokovnjakov se je postopoma začelo večati (Kodrič - Dačić, 2003, str. 58). ustanav ljale tudi v manjših krajih, tako da bi bilo v njih skrito duhovno bogastvo 3 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 67, Zapisnik dostopno najširšemu krogu ljudi, strokovno in znanstveno delo pa omogočeno ne ustanovnega občnega zbora LKČP z le v Ljubljani in Mariboru, kjer sta študijski knjižnici obstajali že pred drugo svetovno dne 22. 12. 1945. uStanovitEv vojno,1 ampak tudi v ostalih slovenskih mestih. 4 Zmazek, 2015, str. 17. ŠtuDijSKE KnjižnicE Do leta 1948 je bilo v Ljudski republiki Sloveniji (LRS) organiziranih več kot tisoč 5 Zmazek, 2015, str. 18. Več o delo- vanju LKČP oziroma MKČP med leto- na Ptuju javnih ljudskih knjižnic,2 med njimi tudi Ljudska knjižnica in čitalnica v Ptuju (LKČP). ma 1946–1958 glej še: Emeršič, 1978, Ljudske knjižnice, ki so morale imeti posebne mladinske oddelke, so imele splošno- str. 9–15. izobraževalno in kulturno-razvedrilno funkcijo. Nepoklicni ali poklicni knjižničarji 6 Za ljubljansko območje je to funkcijo Na Ptuju pred drugo svetovno vojno ni bilo študij- prevzela Slovanska knjižnica. ljudskih knjižnic so morali biti primerno strokovno usposobljeni. ske knjiž nice, delovala pa je bogata strokovna knjižni- 7 Pravice do obveznega izvoda takrat ca Muzejskega društva v Ptuju, ki jo štejemo za nepo- 22. decembra 1945 ustanovljena LKČP3 je s poslovanjem pričela na slovenski kulturni niso dobile vse študijske knjižnice. Op.: obvezni izvod je izvod, ki ga mora po sredno predhodnico leta 1948 ustanovljene Študijske praznik, 8. februarja, 1946 v nekdanji evangeličanski cerkvi na Prešernovi 27/1, s 498 zakonu zavezanec, navadno izdelova- knjižnice v Ptuju (ŠKP). Njen ustanovitelj je bil zgodovi- knjigami, ki so jih na pobudo pisatelja Antona Ingoliča, tedanjega profesorja ptujske lec ali založnik, oddati določeni usta- novi. Poleg nakupa, zamene in darov nar in arheolog Franc Ferk (1844–1925), ki je Muzejske- gimnazije, pridobili z akcijo zbiranja slovenskega tiska. Prvi knjižničar novoustano- je eden od načinov pridobivanja knjiž- mu društvu ob njegovi ustanovitvi (1893) podaril boga- vljene knjižnice je postal Mirko Žlender. Knjižnica se je že sredi leta 1946 preselila v ničnega gradiva. Namen obvezne- ga izvoda je zagotoviti ohranjanje in to zbirko muzejskih predmetov in arhivskega gradiva ter Narodni dom, kjer je pred vojno delovala leta 1907 ustanovljena Narodna čitalnica, dostopnost določenega števila vseh strokovno knjiž nico, založeno predvsem z deli s področja potem pa v Slomškovo (1949) in Krempljevo ulico (1954). LKČP je večkrat spreme- publikacij, ki so bile izdane, založene, objavljene, izdelane ali razmnožene na arheologije, zgodovine in umetnostne zgodovine pa tudi nila svoje ime: leta 1952 se je preimenovala v Okrajno knjižnico in čitalnico Ptuj, juli- območju neke administrativno-poli- z leposlovjem ter knjižnimi dragocenostmi (okoli 4.000 ja 1954 v Ljudsko knjižnico Ptuj, oktobra 1954 pa v Mestno knjižnico in čitalnico Ptuj tične enote in imajo značaj nacionalne kulturne dediščine. Hkrati na tej podla- zvezkov).11 Z leti se je muzejska knjižnica povečevala z (MKČP).4 Pod njenim okriljem je 18. februarja 1955 pričela delovati še Pionirska knjiž- gi nastaja tudi nacionalna bibliografija. različnimi nakupi, zamenami in darovi. Obogatila se je s nica − otrokom in mladini namenjen oddelek.5 8 Izdelovala je tekočo slovensko naci- knjižnico pokojnega notarja in arheologa Viktorja Skra- onalno bibliografijo (1945–), sodelova- V letih 1946–1957 so v večjih pokrajinskih središčih nastale še javne pokrajinske > Ordonančna hiša na Prešernovi ulici konec 19. stoletja, kjer je skupaj la pri jugoslovanskem centralnem kata- barja (1877–1938), s knjižnico častnika, publicista in ljubi- z muzejskimi zbirkami domovala knjižnica Muzejskega društva v Ptuju študijske knjižnice: 1946 v Celju, Mariboru in v Novem mestu, v letih 1948–1956 pa še logu tujih knjig in časopisov (1952–), teljskega jezikoslovca Davorina Žunkoviča (1858–1940), s organizirala vodenje slovenskega (foto: arhiv KIPP). v Ptuju, Postojni, Novi Gorici, na Ravnah, v Kranju, Kopru, Murski Soboti in v Ljublja- centralnega kataloga (1961) in opra- publikacijami iz zapuščine odvetnika dr. Antona Brumna ni.6 Naloga študijskih knjižnic je bila, da svoje območje oskrbujejo z literaturo za vljala centralno katalogizacijo in klasi- (1857–1930), knjižnimi darovi zgodovinarja in arheologa fikacijo slovenskega tiska (1968–). Leta strokovno, izobraževalno in znanstveno delo ter da zbirajo slovstveno, zgodovin- 1975 je uvedla mednarodne standarde Balduina Sarie (1893–1974) in drugih. Do leta 1928 je bila sko in narodopisno gradivo območja, v katerem delujejo. Leta 1945 sprejeta Ured- za bibliografski opis publikacij (ISBD), skupaj z muzejskimi zbirkami nameščena v ordonančni leta 1987 pa univerzalno strojno čitlji- ba o obveznem pošiljanju tiskanih stvari in nato še Odlok o obveznem pošiljanju vo katalogizacijo po mednarodnem hiši12 v Prešernovi ulici, nato pa je svoje prostore dobi- tiskov študijskim knjižnicam (1960) sta jim zagotovila po en obvezni izvod tiskane sistemu UNIMARC in se nato vključila v la v dominikanskem samostanu. Najprej je bila namešče- slovenski nacionalni sistem vzajemne produkcije, nastale na območju LRS.7 Za študijske knjižnice je bila predpisana popol- katalogizacije COBISS. Od leta 1986 na v muzejskih prostorih na vzhodni strani samostana, ki na profesionalizacija knjižničarskega strokovnega dela. Bile so strokovno organizi- opremlja slovensko založniško produk- so bili zaradi vlage in pomanjkanja svetlobe neprimerni cijo z mednarodnim kataložnim zapi- rane enote, ki so postavile temeljni kamen slovenskega poklicnega knjižničarstva. som o publikaciji (CIP) in jo od 1992 za hrambo knjig, leta 1934 pa se je preselila v štiri sobe naprej vključuje v mednarodni sistem Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), dotedanji Univerzitetni biblioteki v Ljublja- nekdanjega zimskega refektorija.13 Knjige so bile razvr- podatkov o monografijah (ISBN) in 11 Emeršič, 1978, str. 64. ni, je bil leta 1945 dodeljen status osrednje slovenske znanstvene in univerzitetne serijskih publikacijah (ISSN) (Berčič, ščene po strokah, vodil se je katalog. Knjižnica je bila 2000, str. 222–224). 12 V letih 1899–1900 je na njenem knjižnice. Leta 1961 je prevzela še opravljanje nalog nacionalne matične knjižnice in dostopna vsem članom društva, deloma pa tudi ostalim mestu zraslo novo gimnazijsko poslopje. Danes je v tej zgradbi kot taka nudila podporo razvoju slovenskega knjižničnega sistema, organizirala in uporabnikom. V njej so delovali različni člani Muzejske- Osnovna šola Olge Meglič. izvajala strokovno izobraževanje knjižničarjev, skrbela za pripravo strokovnih pripo- ga društva, med drugimi tudi arheolog Viktor Skrabar, 13 Kmetec - Friedl, 1999, str. 35–36. ročil s področja knjižničarstva ter za izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju zgodovinar Hans Pirchegger (1875–1973) in Josef Felsner 14 Letnica rojstva: SI_ZAP/0005 bibliotekarstva. (1844–?)14 − urednik časopisa Pettauer Zeitung in avtor 8 Mestna občina Ptuj, AŠ 73, spis št. prvega ptujskega turističnega vodnika Pettau und seine 5934-11. Podatka o datumu njegove Umgebung. Od leta 1925 naprej je bila skrb zanjo pover- smrti nisem uspela ugotoviti. Leta 1917 naj bi 73-letni J. Felsner hudo bolan jena učitelju Antonu Smodiču (1905–1960), odborniku, od bival v Lipnici v Avstriji (SI_ZAP/0005, leta 1927 pa tudi tajniku Muzejskega društva. AŠ 223, spis št. AR-36-1917). 28 Drugo svetovno vojno je knjižnica dobro prestala. Izgub ljenih je bilo malo knjig, 15 V muzejskih prostorih so skrili tudi 29 saj jih je Smodič ob začetku vojne zavaroval pred ropanjem in bombardiranjem. okoli 3.000 slovenskih knjig gimna- 15 zijske profesorske knjižnice, 5.000 Smodič, ki je bil leta 1945 imenovan za upravnika muzeja, je v Poročilu o Študijski knjig kapucinske knjižnice in približno knjižnici v Mestnem muzeju z dne 2. 7. 1945 zapisal, da znanstvena knjižnica šteje 10.000 knjig iz dvajsetih manjših knji- žnic župnijskih uradov. Po vojni naj bi približno 4.070 znanstvenih oziroma strokovnih del, leposlovna, ki se vodi ločeno bile vrnjene lastnikom. od znanstvene, pa 6.800 inventarnih številk.16 Ker knjižnica zaradi vojnih razmer 16 Pri monografskih publikacijah je še ni bila urejena, navedene številke niso povsem zanesljive. Knjižnica je poslovala, inventarna številka identična z enoto gradiva, pri serijskih publikacijah pa posluževali so se je predvsem znanstveniki in dijaštvo. Priključen ji je bil tudi arhiv z inventarna številka z enim letnikom okoli 1.000 cehovskimi listinami, 1.100 urbarji, 900 rokopisi, 700 zemljevidi in 1.000 publikacije – na eno inventarno števil- ko so pripete vse številke enega letnika letaki.17 (torej več kosov oziroma enot gradiva). O pomenu ptujske muzejske knjižnice priča podatek, da je bil Anton Smodič eden 17 SI_ZAP/0078/18, AŠ 2, ov. 4, mapa 7, Poročilo o Študijski knjižnici v izmed udeležencev konference bibliotekarjev znanstvenih in študijskih knjižnic, ki Mestnem muzeju z dne 2. 7. 1945. jo je 20. in 21. decembra 1946 sklicalo Ministrstvo za prosveto (MZP) v Narodni in 18 Ustanovni sestanek Društva biblio- univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Konference so se udeležili še predstavniki MZP-ja, tekarjev Slovenije (DBS) je bil sklican 21. decembra 1947 v NUK-u. Za prvega NUK-a in Federalnega zbirnega centra, predstavniki študijskih knjižnic iz Ljubljane, predsednika DBS-ja je bil imenovan dr. Celja, Novega mesta in Maribora ter predstavniki Centralne knjižnice Ministrstva za Mirko Rupel, takratni ravnatelj NUK-a. pravosodje, knjižnic ljubljanske pravne, medicinske in teološke fakultete ter knjižni- 19 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 2, Zapisnik ce ljubljanskega frančiškanskega samostana. Konferenca je obravnavala vprašanje Konference študijskih knjižnic 20. in 21. decembra 1946. nabave strokovne literature in obnove v vojni uničenih knjižnih fondov, vprašanje 20 Ni jasno, ali gre za število naslovov evidence knjižnega gradiva oziroma vzpostavitve centralnega kataloga ter enotnih ali število zvezkov. katalogizacijskih pravil, obveznih za vse študijske in znanstvene knjižnice. Izrazila 21 Od oktobra 1945 do septembra je tudi potrebo po ustanovitvi strokovnega društva, v okviru katerega bi sloven- 1947 je to funkcijo opravljal prof. Franc ski knjižničarji lahko reševali strokovna vprašanja, izmenjavali izkušnje in sodelo- Jurij Stiplovšek (1894–1969). vali pri razvoju bibliotekarske stroke.18 Konferenca je sprejela tudi sklep o razširitvi 22 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 3, Pismo Antona Smodiča z dne 12. 5. 1947, mreže študijskih knjižnic. Te naj bi bile ustanovljene v vseh večjih slovenskih mestih. > Od leta 1928 naprej je knjižnica delovala v stavbi dominikanskega samostana (foto: arhiv KIPP). naslovljeno na bibliotekarko dr. Meli- V krajih, kjer študijskih knjižnic ni bilo, bi za javnost kot zametke bodočih študij- to Stele - Pivec iz NUK-a, v katerem ji posreduje podatke o ptujski muzejski skih knjižnic odprli profesorske oziroma gimnazijske knjižnice.19 Na konferenci je bila knjižnici. omenjena tudi možnost, da bi ptujska muzejska knjižnica postala specialna študijska 23 SI_ZAP/0006, Zbirka Muzejske- knjižnica, saj je bila založena s tako izvrstno literaturo s področij arheologije, zgodo- ga društva, AŠ 4, Zapisnik izredne seje vine in umetnostne zgodovine, kot jo je premogla le malokatera knjižnica v državi. občnega zbora Muzejskega društva z dne 19. 10. 1945. Op.: Franc Gumilar (Murska Sobota, 1890–1973, Maribor) Koliko knjig je po vojni štela ptujska muzejska knjižnica, ni povsem jasno. Če je je v času pred prvo svetovno vojno Smodič v poročilu iz julija 1945 navajal, da vsebuje okoli 12.000 različnih del,20 je v služboval kot učitelj na Hrvaškem, po vojni pa delal kot učitelj in šolski upra- dopisu, ki ga je maja 1947 poslal dr. Meliti Stele - Pivec v NUK, zapisal, da je založe- vitelj v Prekmurju (1921–1945). Živo se na s 40.215 zvezki. Navedel je tudi, da so knjige, ki so bile med vojno skrite, sedaj je zanimal za zgodovino Prekmurja in bil med pobudniki ustanovitve muzej- naložene v treh tesnih prostorih vse do stropa, da niso urejene in da šteje znanstve- skega društva in knjižnice v Murski na priročna knjižnica, ki so jo uredili po okupaciji, 1.923 vpisanih ter 200 nevpisanih Soboti (1934/1935) in eden od ustano- viteljev skupine in kulturno-literarnega del. V Smodičevem pismu je tudi podatek, da bi po odloku MZP-ja ptujska gimna- glasila Mladi Prekmurec. Po letu 1945 je zijska knjižnica morala postati javna knjižnica ter da gimnazijski ravnatelj21 zastopa nekaj časa poučeval na Hajdini in Ptuju, nato je bil imenovan za upravnika ptuj- stališče, da je za kaj takega bolj poklicana muzejska študijska knjižnica, za katero je skega muzeja (1951–1962). Bil je član bila na sestanku bibliotekarjev sicer omenjena možnost, da bi lahko postala special- ptujskega Muzejskega društva, nekaj časa tudi njegov tajnik. Po upokoji- na študijska knjižnica.22 tvi (1962) se je ukvarjal z raziskova- njem madžarskih zgodovinskih virov v Priprave na ureditev in inventarizacijo muzejske knjižnice so stekle že leta 1945. Za Pokrajinskem arhivu Maribor (Pomurci. pomoč pri tem delu je Smodič spomladi 1946 naprosil hajdinskega učitelja Franca si: http://www.pomurci.si/osebe/gumi- lar-franc-(franjo)/744/, pridobljeno 31. Gumilarja (1890–1973),23 ki se je nato maja 1946 brezplačno lotil urejanja priročne 3. 2018). znanstvene knjižnice, urejanje in inventarizacija ostalega dela knjižnice pa sta zara- 24 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dopis di prostorske stiske, ki je onemogočala normalno delo, morala počakati na nove Muzejske knjižnice Mestnega Ferkove- ga muzeja št. 310/48 z dne 18. 5. 1948. prostore in opremo. Dodatni prostori so bili knjižnici dodeljeni leta 1947 v enem od stanovanj v dominikanskem samostanu, ki je bilo s knjižnico neposredno poveza- no. Ker Smodič ni imel nikogar, ki bi mu pomagal upravljati in urejati knjižnico, sam pa je bil zaposlen predvsem z delom v muzeju ter z arheološkimi izkopavanji, si je prizadeval v knjižnici zaposliti svojo ženo Rajko, študentko ekonomije v Zagrebu in bibliotekarsko pripravnico v zagrebški univerzitetni knjižnici. Rajka Smodič se je v muzejski knjižnici zaposlila avgusta 1947 in takoj pričela z urejanjem in inventariza- cijo gradiva.24 > Knjižnica Muzejskega društva v dominikanskem samostanu (foto: arhiv KIPP) 30 6. januarja 1948 je Smodičeva odbornike Muzejskega društva obvestila, da želi MZP v Ptuju ustanoviti študijsko knjižnico, 31 katere osnova naj bi bila muzejska knjižnica. Kljub pomisleku dr. Josipa Korošca,25 da » muzejska knjižnica zasleduje izključno znanstveno smer za posamezne stroke, medtem ko naj bi študijska zasledovala splošno za vse stroke z dolžnostnimi izvodi«, so odborniki Muzejskega društva predlog MZP-ja pozdravili.26 Poudarili so, da je v » Ptuju nova ustanova za proučevanje bogatega kulturno-znanstvenega in folkorističnega gradiva in za dvig ljudske izobrazbe nujno potrebna«.27 Sklenili so, da » Muzejsko društvo novi ustanovi odstopi vso razpoložljivo gradivo /…/, knjige, ki spadajo v priročno muzejsko knjižnico, ostanejo v muzeju. «28 Dali so tudi pobudo, da se na Ptuj v ta namen čimprej pripelje tudi biblioteka iz Ormoža29 ter zbirka knjig iz podstrešja župnišča v Veliki Nedelji. Pripravljalna dela za ustanovitev študijske knjižnice so stekla takoj. Mestni ljud- 25 Arheolog dr. Josip Korošec (1909– ski odbor (MLO) Ptuj je za potrebe knjižnice obljubil nove prostore, Okrajni ljudski 1966), član ptujskega Muzejskega društva, je vodil arheološka izkopavanja na ptujskem odbor (OLO) Ptuj pa sredstva za ureditev prostorov in opremo.30 gradu in o tem objavil več del. Leta 1953 je postal častni član društva. Najprej se je razmišljalo, da bi se študijska knjižnica nastanila v Narodnem domu.31 26 SI_ZAP/0006, AŠ 8, zv. I-6/6, Zapisni- Junija 1948 pa je komisija, v kateri so zraven Antona in Rajke Smodič bili še pred- ki sej in občnih zborov 1947–1956, Zapisnik stavniki NUK-a, MZP-ja in OLO Ptuj, sklenila, da študijska knjižnica ostane v prosto- seje z dne 6. 1. 1948. rih muzejske knjižnice na Dominikanskem trgu 1. Izdala je nalog, da za njene potre- 27 SI_ZAP/0006, AŠ 4, Dopis Muzejskega društva z dne 8. 1. 1948, poslan na MZP. be takoj izpraznijo in prenovijo prostore v prvem nadstropju nad muzejsko knjižnico 28 SI_ZAP/0006, AŠ 8, zv. I-6/6, Zapisni- (šest sob), ki so dotlej služili kot skladišče muzejskih predmetov. Tako naj bi študijska ki sej in občnih zborov 1947–1956, Zapisnik knjižnica skupaj z arhivom, nameščenim v prizemlju samostana, razpolagala z enaj- seje z dne 6. 1. 1948. stimi, že prenatrpanimi prostori ter s šestimi prostori v prvem nadstropju samosta- 29 Ni jasno, katera. Iz Ormoža naj bi bilo v na, ki bi jih bilo potrebno s stopniščem povezati s prizemljem.32 Ptuj pripeljanih 5.600 zvezkov (A. F., 1953, str. 1). V začetku junija 1948 je MZP na Tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj posla- 30 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Poroči- lo Navodila za notranje delo in poslovanje študijskih knjižnic ter vzorec odloka o lo Rajke Smodič o pripravljalnih delih za Študijsko knjižnico z dne 8. 1. 1948, naslo- ustanovitvi knjižice.33 Navodila so določala: osebje študijske knjižnice sestavljajo vljeno na MZP. upravnik, knjižničarji ter pomožno osebje – glede njihove namestitve se mora OLO 31 SI_ZAP/0006, AŠ 8, zv. I-6/6, Zapi- Ptuj sporazumeti z MZP-jem; upravnik in knjižničarji so uslužbenci MZP-ja, pomožno snik seje odbora Muzejskega društva z dne 6. 2. 1948. osebje pa uslužbenci OLO Ptuj; knjižnica mora imeti upravne knjige, ki jih predpisi nalagajo državni administraciji in računovodstvu, razen tega pa še inventarno knji- 32 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dopis ŠKP, naslovljen na OLO Ptuj, št. 11/48 z dne 13. go, imenski in stvarni katalog, katalog časnikov in revij, katalog prirastka in popra- 8. 1948. vil, seznam dvojnic, seznam knjig v knjižnicah državnih uradov, ustanov in podjetij 33 SI_ZAP/0078/18, AŠ 2, ov. 9, Dopis vsega okraja ter seznam knjig zasebnih strokovnih in znanstvenih knjižnic; imen- Tajništva za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj št. 4007/1-48 z dne 24. 7. 1948. ski katalog in sezname mora voditi v dveh izvodih – enega pošlje na NUK, drugega ima sama; knjižnica je dolžna voditi statistiko bralcev po starosti, spolu in poklicu 34 SI_ZAP/0078/18, AŠ 2, ov. 9, Študijska in mestna knjižnica 1948–1955, Navodila za ter statistiko izposojenih knjig po strokah – posebej za izposojevalnico in posebej notranje delo in poslovanje knjižnic z dne za čitalnico; tiskovine, ki jih uporablja študijska knjižnica, so enake za vse študijske 2. 6. 1948. knjižnice in jih zalaga MZP; knjižnica naj bo odprta najmanj 6 ur na teden in vsaj 44 35 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dekret MZP, V. Pers. št. 2268/1 z dne 17. 6. 1948. Op.: tednov na leto; delo knjižnice nadzira nadzorni odbor, ki se sestane enkrat letno in Pavel Flere (Ljubljana, 1883–1963, Ljublja- pretrese poročilo upravnika. 34 na), šolnik, pedagoški pisec in politik, je v času pred prvo svetovno vojno nekaj časa 17. junija 1948 je MZP izdal dekret o imenovanju Pavla Flereta (1883–1963), referenta učiteljeval pri Sv. Marku niže Ptuja (danes Markovci) ter pri Sv. Lovrencu v Slovenskih MZP-ja v pokoju, za honorarnega v. d. upravnika Študijske knjižnice Ptuj,35 a je okto- goricah (danes Juršinci), leta 1919 pa postal bra zaradi zdravstvenih težav imenovanega nastanitveni dekret razveljavilo. okrajni šolski nadzornik na Ptuju. Bil je tudi aktiven član ptujskega Muzejskega društva (1919–1921). V letih 1924–1939 je delal kot 27. julija 1948 je OLO Ptuj na podlagi navodil MZP-ja izdal Odlok o ustanovitvi Študij- referent za osnovno šolstvo pri Ministr- ske knjižnice v Ptuju (ŠKP),36 ki je stopil v veljavo 1. avgusta 1948. Odlok je dolo- stvu za prosveto v Beogradu. Sodeloval je pri sestavi Zakona o narodnih šolah (1929), čal: ŠKP prevzame knjižne zaloge Muzejskega društva ter del profesorske knjižnice bil soavtor Načrta preustrojitve šolstva in Gimnazije Ptuj, svoje zaloge pa dopolnjuje z nakupom, izmenjavo knjig ter z daro- narodne vzgoje (1919), urednik pedago- škega časopisa Popotnik, pisec strokovnih vi; vzdržuje se iz proračuna OLO Ptuj, dotacij in podpor, njena uporaba je brezplač- člankov s področja vzgoje in izobraževa- na; njene naloge so nabava knjig in časopisov, vodenje čitalnice s priročniki, dajanje nja, avtor šolskih čitank, ocenjevalec šolskih učbenikov in mladinskih leposlovnih del. Za nasvetov o strokovni literaturi, prirejanje razstav in bibliotekarskih tečajev, vodenje mladino je priredil tudi zbirko pravljic po kartoteke vsega knjižnega gradiva, zbranega v strokovnih in znanstvenih knjižnicah, narodnih motivih Babica pripoveduje (1913, 1915), Pripovedne slovenske narodne pesmi državnih uradih, ustanovah in podjetjih svojega okraja, ter zbiranje podatkov o znan- (1924), Slike iz živalstva (1924) idr. (Enciklo- stvenih knjižnih zbirkah, ki so v zasebni lasti. pedija Slovenije, zv. 3, 1989). > Odlok o ustanovitvi Študijske knjižnice v Ptuju (SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 3) 36 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 3, Odlok OLO Ptuj št. 4007/1-48 z dne 27. 7. 1948. 32 Pravilnik o izposojanju knjig v Študijski knjižnici (1948)37 je določal, da so knjige ŠKP 37 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Pravilnik Anton Smodič 33 namenjene predvsem študiju, njihova izposoja na dom pa omejena, saj je prvenstve- o izposojanju knjig v Študijski knjižnici. na naloga študijske knjižnice, da hrani knjige za bodočnost (ima arhivalno nalogo). 38 Ta ni bil nikoli imenovan. Svoj prvi upravni odbor je knjižnica dobila šele (Gradec, 1905–1960, Visoko, Bosna) Po pravilniku naj bi bila čitalnica knjižnice odprta v ponedeljek, sredo in petek od 11. 1. marca 1956, ko je bila po enoletni do 12. ure, v torek, četrtek in soboto pa od 14. do 20. ure. Delo ŠKP naj bi nadziral prekinitvi ponovno vzpostavljena kot samostojna proračunska ustanova. UčiTelJ, MUZeAlec in ArheoloG tričlanski nadzorni odbor, ki ga postavi OLO Ptuj v dogovoru z MZP-jem.38 39 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Poročilo Delo v novoustanovljeni Študijski knjižnici je prevzela Rajka Smodič. Po nalogu MZP- Rajke Smodič o tekočih zadevah, dopis št. 10/48 z dne 13. 8. 1948. ja in dr. Pavla Kalana (1900–1974) iz NUK-a je prevzela ptujsko gimnazijsko knjižni- 40 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dopis co39 − pri sortiranju in zlaganju gradiva so ji pomagali dijaki gimnazije z udarniškim R. Smodič št. 26/48 z dne 18. 9. 1948, Osnovno šolo je obiskoval v gradcu, nato se je delom − in takoj pričela z urejanjem 25.000 do 30.000 enot knjižnici namenjene- poslan na OLO Ptuj. šolal na gimnaziji v Ptuju (1917–1922) in na državga gradiva, deponiranega v ptujskem Narodnem domu. Do septembra 1948 je bilo 41 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dopis nem moškem učiteljišču v Mariboru (1922–1926). vse gradivo urejeno po strokah in letnikih ter pripravljeno za prevoz v ŠKP. Toda R. Smodič št. 25/48 z dne 16. 9. 1948, poslan na OLO Ptuj. V letih 1927–1939 je delal kot učitelj na osnovnih sredi septembra je prišlo do vloma v Narodni dom, pri čemer je bilo pripravljeno in 42 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 5, Prošnja šolah v Cirkulanah, na Hajdini in Ptuju, nato pa urejeno gradivo povsem razmetano, tako da je bila dvorana več kot meter visoko za dodelitev rezanega lesa za police, kot kustos v Mestnem ferkovem muzeju v Ptuju nastlana s premetanimi, pohojenimi, umazanimi, raztrganimi in pomečkanimi knjiga- naslovljena na Ministrstvo za lesno industrijo v Ljubljani, Dopis ŠKP št. (1939–1941). Bil je član Jugoslovanskega učiteljmi. Smodičeva je poročala, da je velik del strokovnih knjig ukradenih, nevezani letni-123/49 z dne 28. 9. 1949. skega združenja, član sokolske organizacije ter ki revij in časopisov pa tako razmetani, da dvomi, da jih bo lahko še kdaj uredila.40 43 Ni jasno, za katerega profesorja član Zgodovinskega društva Maribor. Tako je bilo v naslednjih mesecih potrebno ves fond ponovno pregledati, sortirati gre. in pripraviti za prevoz v prostore ŠKP na Dominikanskem trgu. Ti pa so bili v dokaj 44 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dopis št. Od leta 1921 naprej je bil odbornik, od leta 1927 slabem stanju: nujno potrebna je bila adaptacija oken s strohnelimi okvirji in razbiti- 10/48 z dne 13. 8. 1948. naprej pa tudi tajnik Muzejskega društva v Ptuju, mi šipami, beljenje sten, nabava novih vhodnih vrat, knjižnih omar, polic, miz, stolov, leta 1925 mu je bila zaupana tudi skrb za muzejsvetilk ter peči in kurjave.41 Ob ustanovitvi je ŠKP od Muzejskega društva, Gimna-sko znanstveno knjižnico. Še posebej se je zanizije Ptuj in Narodne imovine sicer dobila nekaj inventarja (omare in knjižne police), mal za arheologijo. Sodeloval je pri vrsti arheoloa ta še zdaleč ni zadoščal potrebam knjižnice. Knjige so bile zato naložene kar po ških izkopavanj, ki jih je vodil muzej, in o arheolovlažnih tleh.42 Knjižnica je bila tudi brez denarnih sredstev, saj knjižničarka ni imela ških najdiščih in novih najdbah poročal v številnih niti za poštnino. Ker je zaposlitev Pavla Flereta kot upravnika ŠKP padla v vodo, znanstvenih publikacijah in časopisju. Zanimal se je bila Smodičeva za vse delo sama in brez kakršnekoli pomoči. V zvezi z vpraša- je tudi za etnologijo in bil eden najzaslužnejših za njem imenovanja upravnika ŠKP je Smodičeva že 13. avgusta 1948 na MZP naslovila nastanek ptujskega vinarskega muzeja (1937). dopis, v katerem je pristojne obvestila, da se je seznanila s prof. M. Mahničem,43 ki bi Ob začetku druge svetovne vojne je bil vpoklise morda hotel lotiti strokovnega in upravniškega dela v ŠKP, ker se zelo zanima za can v vojsko kot rezervni oficir. Po zlomu Jugobibliotekarsko stroko, in prosila, da se njen predlog vzame v pretres.44 Do novembra > Foto: SI_ZAP/0012, MLO Ptuj, AŠ 11, ov. 53 slavije, aprila 1941, ga je zajela nemška vojska. Do 1948 je še naprej vse delo opravljala sama, potem pa je upravniške posle v knjižnici decembra 1941 je kot vojni ujetnik živel v gensenprevzel Henrik Šel, okrajni nadzornik v pokoju. dorfu pri Dunaju, nakar je bil premeščen v feldbach, kjer je v konfinaciji živel do jeseni 1944. V letih 1942–1944 je delal kot sodelavec arheologa dr. Walterja Schmida (1875–1951), upokojenega profesorja graške univerze in kustosa graškega Joanneuma. Konec leta 1944 je bil poslan v taborišče Strnišče pri Ptuju, od koder je v začetku leta 1945 pobegnil k partizanom v Slovenske gorice. Po vojni je delal kot kustos (1945–1949) in upravnik (1945–1948) v Mestnem muzeju Ptuj. Potem ko je sredi leta 1949 izgubil službo v ptujskem muzeju, je nekaj časa delal kot tehnični uslužbenec antropološkega zavoda Medicinske fakultete v Zagrebu (1951–1954) in opravljal konservatorske in preparatorske posle. leta 1953 je kot izredni študent filozofske fakultete v Zagrebu diplomiral iz klasične arheologije, naslednje leto pa prevzel delo kustosa in upravnika novoustanovljenega Zavičajnog muzeja v Visokem v Bosni in zagnal prve projekte katalogiziranja in urejanja muzejskih zbirk ter zbiranja različnega muzejskega gradiva. 45 SI_ZAP/0006, AŠ 38, MD-III-9/2, Anton Smodič. Tam je delal do smrti.45 34 35 Rajka Smodič OBDOBJe HENRIKA ŠELA (Maribor, 1922–2007, Zagreb) > 06. 11. 1948–26. 12. 1949 in 11. 09. 1950–30. 06. 1951 prvA knJiŽničArkA IN JURIJA FRANCA STIPLOVŠKA šTUDiJske knJiŽnice nA pTUJU > 27. 12. 1949–10. 09. 1950 TeŽAvni ZAčeTki − ZbirAnJe knJiŽneGA GrADivA, UreJAnJe knJiŽnice Zgodnja otroška leta je preživela v Mariboru. leta 1929 se je z družino preselila v Zagreb, kjer je končala osnovno šolo (1933), gimnazijo (1937) in Državno trgovsko akademijo (1941). Njeno šolanje je nato za nekaj časa prekinila vojna. leta 1944 se je vpisala na študij ekonomije na ekonomski fakulteti v Zagrebu in tam zaključila šest semestrov 47 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dopis 6. novembra 1948 je Poverjeništvo za kulturo in prosveto pri OLO Ptuj pooblasti- (1944–1947). V letnem semestru 1946/1947 je v OLO Ptuj, Poverjeništvo za prosveto, lo Henrika Šela, okrajnega nadzornika v pokoju, da prevzame študijsko knjižnico št. 37/48 z dne 6. 11. 1948. zagrebški univerzitetni knjižnici obiskovala biblio­ Ferkovega muzeja in ugotovi dejansko stanje,47 20. novembra 1948 pa je MZP Šela z 48 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dekret tekarski tečaj in opravila knjižničarsko prakso. MZP-ja št. 6952/3 z dne 20. 11. 1948. dekretom imenovalo za začasnega upravnika ŠKP.48 Maja 1947 se je poročila z antonom Smodičem, 49 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Poro- V dopisu, ki ga je Henrik Šel tri tedne po svojem prihodu v ŠKP poslal na MZP,49 je upravnikom ptujskega muzeja, in se nato avgu­ čilo H. Šela z dne 27. 11. 1948, poslano na MZP. zapisal, da ima ŠKP okoli 45.000 knjig: sta 1947 kot bibliotekarska pripravnica zaposlila v ptujski muzejski knjižnici. Takoj se je lotila urejanja 50 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, Dopis »Temelj knjižnice tvori knjižnica Muzejskega društva s 1.923 deli v ok. 4.000 zvezkih. ŠKP št. 47/48 z dne 10. 12. 1948, poslan muzejske knjižnice in sodelovala pri aktivnostih na MZP. K tej je priključena profesorska knjižnica ptujske gimnazije, ki vsebuje pribl. 1.000 ob ustanavljanju študijske knjižnice. avgusta 1948 knjig, nadalje vsebuje Študijska knjižnica še cca 40.000 knjig, ki pa niso pregledane je za kratek čas prevzela delo knjižničarke v novo­ in urejene /…/ Zaradi popolne neurejenosti knjižnica še ne posluje /…/ Potrebovala bi ustanovljeni Študijski knjižnici v Ptuju. Za potre­ glavnega in pomožnega knjižničarja, dve pisarniški moči, služitelja in upravnika, ima be ŠKP je iz muzejske knjižnice izločila vse lepo­ po do sedaj le začasnega upravnika in začasnega služitelja /…/«. slovne in tiste strokovne knjige, ki niso spadale v Štirinajst dni kasneje je na MZP poslal še poročilo o stanju ŠKP po prevzemu: 50 muzejsko stroko. Prevzela je tudi del gimnazijske knjižnice in se lotila urejanja gradiva, ki ga je ŠKP »Na poziv OLO Poverjeništva za prosveto in kulturo v Ptuju z dne 6. 11. 1948, da dobila iz fondov Narodne imovine. V ŠKP je delala prevzamem Študijsko knjižnico Ferkovega muzeja, sem navedenega dne prevzel od do začetka novembra 1948. V začetku petdesetih knjižničarke Rajke Smodičeve 5 kom. ključev in sicer: 2 od knjižnice, 2 od arhiva in let se je preselila v Zagreb.46 enega od pregrajenih vrat na hodniku. Čeravno je knjižnica od 1. 8. 1948 samostojna, > Foto: arhiv KIPP še nima štampiljke. Inventarne knjige, kakor tudi seznamov knjig, izvzemši prevzete Muzejske knjižnice, ni bilo, zato podrobni prevzem ni bil mogoč /…/. Do 1. 8. 1948 je bila knjižnica v skupni upravi z muzejem, ki ga je upravljal kustos Smodič. Njegova žena Rajka je bila postavljena za knjižničarko samostojne knjižni- ce od 1. 8. 1948 dalje. Ureditvi Študijske knjižnice se ni posvetila potrebna in pravilna skrb, niti glede nabave poslovnih knjig, niti glede namestitve osebja, kot je določeno v Navodilih za notranje delo in poslovanje študijskih knjižnic. Brez vsakega dvoma je, da Smodičeva sama ni mogla zadostiti svoji nalogi. S pomočjo dijakov so se spravi- le knjige na police, deloma so urejene nekako, a seznamov in kartotek ni nikakršnih, zato se iskane knjige najdejo le slučajno. Po omarah, policah in kotih je nebroj neurejenih, nesortiranih knjig. Leta 1947 menda, se je odpeljalo nekaj kamionov knjig v Prosvetni dom, prej Narodni dom, kjer se je nameravala vzpostaviti Študijska knjižnica. Govori se o 25.000–30.000 knjigah in brošurah. Ta množica knjig se mora spraviti nazaj v sedanje prostore, kar predstavlja precejšnje težave radi prevoza in delavcev. Sicer se je delo že pričelo, a je zelo nepri- jetno, ker je letos poleti vdrla ali mladina ali tečajniki v dvorano in vse knjige, brošure in revije razmetala, tako da je dvorana nastlana 1.20 m visoko z raztrganimi in pohoje- nimi knjigami. Govori se, da se je tudi dokaj knjig odneslo /…/ Ker se je pojavila zahte- va športnikov in fizkulturnikov, da se dotična velika soba takoj izprazni, so se vse knji- ge etc. zmetale v drugo sobo, kjer je sedaj velik kup papirja, pomešanega s knjigami, 46 Arhiv KIPP, Personalne mape. Podatek o smrti: Gradska groblja Zagreb: www.gradskagroblja.hr/default.aspx?id=382 celimi in raztrganimi. Ta masa se bo po možnosti spravila od 31. 12. t. l. dalje v prostore (pridobljeno 31. 3. 2018). Študijske knjižnice in sortirala. 36 > Prva stran poročila V Poročilu Študijske knjižnice za leto 194851 je Šel zapisal, da je bilo prvo delo, ki se ga 51 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- 37 o stanju v ŠKP, ki ga je je lotil, prevoz knjig iz dva kilometra oddaljenega Narodnega doma v Študijsko knjiž- čilo ŠK za leto 1948. upravnik Henrik Šel konec 52 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 6, Poro- leta 1948 poslal na pros- nico, kar je opravljal v mrazu in snegu s četverovprežno vožnjo. Najprej je vse delo čilo o delu ŠKP v letu 1949, dopis št. vetno ministrstvo (SI_ opravljal sam, nato pa po neštetih poteh na OLO Ptuj dosegel, da so v ŠKP zaposlili 167/49. ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4). še pisarniški delavki Rozo Laharnar (november 1948) in Danico Kajžnik (april 1949) 53 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 5, Poroči- ter hišnika Franca Oroša (maj 1949). Pisarniško osebje je bilo nevešče pisarniškega lo o stanju knjižnice, dopis št. 130/49 z dne 12. 10. 1949, naslovljen na DBS. in knjižničarskega dela, edini pisalni stroj, ki je bil na razpolago, pa je bil star in se je kar naprej kvaril. Delo je lažje steklo, ko se je julija 1949 kot bibliotekarski priprav- 54 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 6, Poroči- lo upravnika o stanju ŠKP na dan 31. 12. nik v knjižnici zaposlil Andrej Kovač, zgodovinar s fakultetno izobrazbo, a brez knji- 1949 z dne 25. 1. 1950. žničarske prakse.52 Izdelovati se je začel inventarni seznam, za izdelavo imenskega 55 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 6, Poročilo kataloga pa vse do konca leta 1949 ni bilo predpisanih tiskovin (kartotek). o delu v letu 1949. 56 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 6, Poroči- Henrik Šel je v poročilu o stanju knjižnice, ki ga je oktobra 1949 poslal na Društvo lo upravnika o stanju ŠKP na dan 31. 12. bibliotekarjev Slovenije (DBS), zapisal, da oblast knjižnici posveča le malo pozorno- 1949 z dne 25. 1. 1950. sti, da jo obravnava kot nujno zlo in da knjižnica za svoje delovanje nima niti potreb- 57 Viktor Skrabar (1877–1938), prav- nega pisarniškega materiala niti uradno predpisanih poslovnih knjig in tiskovin.53 nik, arheolog in častni član ptujskega Muzejskega društva, je imel bogato zasebno knjižnico z okoli tisoč enota- Knjižnica je razpolagala z osmimi sobami in tremi pomožnimi hodniki v pritličju na mi gradiva. Po njegovi smrti je prešla skrajnem jugozahodnem delu dominikanskega samostana s skupno površino 245 m2. v muzejsko knjižnico in bila oblikova- na kot posebna zbirka – Bibliotheca Soba, v kateri naj bi bila urejena čitalnica s 36 sedeži, je merila 43 m2, skladišče 42 m2, Scrabariana. ostalih šest sob je imelo skupno 126 m2, hodniki pa 34 m2. Otvoritev čitalnice zara- 58 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 5, Dopis di neurejenosti gradiva, neobstoječega seznama knjig in katalogov ter pomanjka- MZP št. JA. IV. 11662/13 z dne 15. 1. nja omar in polic ni bila mogoča. Ob koncu leta 1949 je bilo v prostorih ŠKP okoli 1949. 80.000 zvezkov različnega gradiva.54 Ogromna količina knjig je v knjižnico prišla iz 59 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 6, Poro- čilo o delu ŠKP v letu 1949, dopis št. zbirnega centra (Narodna imovina), knjige so se zbirale tudi po podstrešjih, kleteh in 167/49. drugih prostorih ptujskih hiš, nekaj jih je odstopila tudi Ljudska knjižnica in čitalnica 60 Prav tam. Ptuj. Veliko zbranega gradiva je bilo kasneje izločenega: šlo je za dvojnike, nemško pripovedno in zabavno čtivo, politično nezaželeno literaturo, poškodovano in uniče- no gradivo, nekaj gradiva pa so prepeljali tudi v LKČP. Na dnevno časopisje, revije in drugi periodični tisk je bila ŠKP naročena od 1. januar- ja 1950 dalje, nabava periodike pa je bila v glavnem odvisna od finančne podpore pristojnega ministrstva.55 Januarja 1950 je ŠKP premogla 4 tekoče časnike in 18 revij.56 Ob ustanovitvi je v svoje varstvo dobila tudi arhiv Muzejskega društva in knjiž nico Viktorja Skrabarja,57 a je že januarja 1949 iz MZP-ja prišel ukaz, da je potrebno vse arhivalije in Scrabariano vrniti Mestnemu muzeju.58 Z vračilom arhiva, ki je bil deponi- ran v kletnih prostorih, ločeno od knjižnice, ni bilo težav in je bil muzeju vrnjen nedo- taknjen. Drugače je bilo s Scrabariano. Ker seznama knjig ni bilo, gradivo iz Skrabar- jeve zbirke pa je bilo razstavljeno po vseh omarah in policah, je bilo potrebno pregle- dati ves fond in izločiti knjige s Skrabarjevim ekslibrisom ali vpisnim imenom. V Poročilu upravnika o delu ŠKP v letu 194959 najdemo prve zapise o obisku in izpo- soji: » Obisk je bil omejen le na najnujnejše slučaje, saj ni kataloga, da bi se knjiga takoj našla. Med obiskovalci so bili: 1 literat, 2 univerzitetna profesorja, 3 profesorji, 3 študenti, 1 arhivar, 1 likovni umetnik, 1 zdravnik, 1 inženir, 2 upokojenca, 2 učitelja, 2 gledališka igralca, 3 zasebniki in 1 arhitekt. Izposojenih je bilo 317 knjig na dom /…/ v knjižnici sami pa se je knjig poslužilo 27 oseb v 87 slučajih in to posebno v času, ko so se bavili v Ptuju in okolici z izkopavanjem univ. prof. Korošec in njegovi drugovi /…/ Časa za razstave in predavanja ni bilo.« 27. decembra 1949 je delo upravnika ŠKP za kratek čas prevzel profesor ptujske gimnazije Franc Jurij Stiplovšek.60 Ker je bil zaradi pomanjkanja kadra v gimnaziji primoran še naprej honorarno poučevati in je imel za delo v ŠKP bolj malo časa, je Od predpisanega osebja sta zaposlena samo vršilec d. upravnika in začasni honorarni služitelj. Nujno je še potreben knjižni-bil 10. septembra 1950 razrešen službe upravnika in premeščen nazaj na gimnazi- čar z dvemi pisarniškimi močmi. Personalni referent OLO je sicer poslal poslednji, a ob pogledu na delo sta se čutili nezmo-jo, za honorarnega vršilca dolžnosti upravnika pa je bil ponovno imenovan Henrik žni in sta odpovedali /…/. Glede dosedanje knjižničarke Rajke Smodičeve, ki je za preiskave njenega moža, bivšega kustusa Šel. 1. septembra 1950 je bil v ŠKP kot honorarni uslužbenec za urejanje knjižni-Muzeja in s tem zvezane knjižnice, suspendirana, ni došlo odločbe ali bo nadalje zaposlena ali ne. Študijska knjižnica posluje ce nameščen učitelj Drago Hasl, mesec dni kasneje pa še absolventka umetnostne sedaj samo zasilno, otvoritev nameravane čitalnice je trenutno še nemogoča. Prostori bi bili za knjižnico primerni, vendar še zgodovine, nižja bibliotekarka Tatjana Stefancioza. Konec leta 1950 so bili tako v ŠKP manjka ca 6 m2 šip, zunanjih in notranjih, kar pa se bo sčasoma popravilo.« zaposleni: Henrik Šel, Andrej Kovač, Drago Hasl, Tatjana Stefancioza in Franc Oroš. ­ 38 Pisarniški delavki Roza Laharnar in Danica Kajžnik sta bili v začetku septembra 1950 61 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- Henrik Šel 39 razrešeni dela v knjižnici. čilo ŠKP za leto 1950. 61 62 Imenski katalog je katalog, urejen Najpomembnejše delo v prvih dveh letih po ustanovitvi ŠKP je bilo sortiranje knjig po abecedi priimkov avtorjev. V stvar- (Radvanje pri Mariboru, 1879–?67) po strokah, njihova inventarizacija in razvrščanje po policah in omarah. Do konca nem katalogu so vpisi urejeni po pred- metnih oznakah, ki opredeljujejo vsebi- novembra 1950 je bilo inventariziranih in postavljenih 31.247 knjig. Septembra 1950 no dokumentov. UčiTelJ in šolski nADZornik, prvi UprAvnik škp se je pričela tudi katalogizacija gradiva ter izdelava imenskega in stvarnega katalo- 63 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 7, Dopis ga.62 Za potrebe tega zahtevnega strokovnega dela sta se Andrej Kovač in Drago ŠKP št. 391/52-2 z dne 7. 11. 1951. Hasl udeležila izpopolnjevanja v NUK-u in v celjski Študijski knjižnici, kjer jima je stro- 64 M. Alič, 1962, str. 370. kovne nasvete nudil zlasti upravnik, slavist in knjižničar Vlado Novak (1916–1994). 65 SI_ZAP/0078/18, AŠ 2, ov. 4, gimnazijo (1890–1890) in nato učiteljišče (1895– mapa Študijska in Mestna knjižni- Strokovno delo v ŠKP je oteževalo pomanjkanje priročnega bibliografskega gradiva ca Ptuj 1948–1958, dopis upravite- 1899) je obiskoval v Mariboru. Po šolanju se je ljem osnovnih in srednjih šol ptujskega ter dejstvo, da knjižnica ni premogla razsvetljave, zaradi česar je poslovala le med zaposlil kot učitelj pri Sv. lovrencu nad Maribookraja z dne 20. 1. 1951. 7.30 in 14.30. Zaradi nezadostnega števila katalogiziranih knjig, odsotnosti razsvet- rom. Tam je deloval tudi kot član in tajnik Kmet66 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 7, Dopis ljave in pomanjkanja opreme tudi otvoritev čitalnice ni bila mogoča. Kljub temu ŠKP št. 391/51 z dne 31. 10. 1951, naslo- skega bralnega društva ter knjižničar društveje knjižnico v letu 1951 obiskalo okoli 500 ljudi,63 ki so si na dom izposodili 1.234 vljen na Svet za prosveto in kulturo pri ne knjižnice. V letih 1908–1918 je opravljal naloge OLO Ptuj. knjig.64 Med uporabniki knjižnice je bilo največ arheologov in bralcev nemške lite- nadučitelja v Zrečah. Novembra 1918 se je pridrurature. Dijaštvo se je knjižnice bolj malo posluževalo, saj je bila zbirka slovenskega žil borcem generala Maistra. tiska zaradi uničevanja med vojno maloštevilna in pomanjkljiva, za nabavo novega Po prvi svetovni vojni je delal kot šolski upravnik v pa je imela ŠKP na voljo le skromna sredstva. V letih 1948–1951 je lahko kupila 674 Slovenskih Konjicah in kot okrajni šolski nadzornik slovenskih knjig in revij, kar je predstavljalo zgolj 10 odstotkov povojnega sloven- za konjiški, šmarski in rogaški okraj (1919–1925). skega tiska. Dejstvo, da knjižnica ni bila prejemnica obveznega izvoda, je situacijo V letih 1924–1925 je opravljal tudi funkcijo samo še poslabševalo. Da bi izpopolnila zbirko slovenskega tiska, je ŠKP februarja oblastnega šolskega nadzornika v Mariboru, nato 1951 pod vodstvom Draga Hasla organizirala množično akcijo zbiranja predvojne- pa do upokojitve (1937) delal kot šolski upravnik ga slovenskega tiska in tiska narodnoosvobodilnega boja (NOB): časopisja, službe- v Slovenskih Konjicah. Bil je tudi aktiven član nih listov, društvenih in šolskih glasil, bibliografij, zbornikov, letopisov, leposlovja, tamkajš njega sokolskega in planinskega društva, različnih strokovnih in znanstvenih knjig na območju ptujskega okraja.65 Kljub temu član Ciril­Metodove družbe ter učiteljskega društje knjižnica konec oktobra 1951 premogla le 2.753 slovenskih knjig iz predvojne in va za Konjiški okraj, deloval je tudi kot načelnik povojne slovenske knjižne produkcije.66 ŠKP si je prav zato že od svoje ustanovitve Posojilnice v Konjicah. Med drugo svetovno vojno naprej prizadevala, da bi se uvrstila med prejemnike obveznega izvoda. Kakor hitro je opravljal delo pisarja pri nadupravi poses tev v bi to pravico dobila, bi lahko na eni strani izpopolnila zbirko tekoče knjižne produk- Slovenskih Konjicah. cije, na drugi strani pa bi skromno odmerjena sredstva za nakup gradiva namenila tudi za nabavo gradiva iz predvojne knjižne produkcije in tako vsaj delno nadome- Po osvoboditvi je kot upokojenec živel v Slovenskih stila veliko izgubo, ki so jo knjižnice na Ptujskem utrpele v času nemške okupacije. Konjicah in krajši čas delal pri krajevnem odboru Osvobodilne fronte (Of) in kot oskrbnik zavetišča za ubožne. Novembra 1945 se je preselil na Ptuj. V > Foto: SI_ZAP/0012, MLO Ptuj, AŠ 12, ov. 54 letih 1945–1948 je imel različne zaposlitve: delal je kot tajnik Of pri ormoškem kvartu, v MlO Ptuj in kot učitelj na tečaju za trgov ske pomočnike. Jeseni 1948 je bil imenovan za začasnega upravnika Študijske knjižnice Ptuj in to funkcijo s krajšo prekinitvijo opravljal do poletja 1951. Postavil je temelje za razvoj ptujske študijske knjižnice. Pred uničenjem je rešil velike korpuse knjižnega gradiva ter poskrbel za njegovo evidentiranje in namestitev v prostore ŠKP.68 67 V matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva v Mariboru ni podatka o datumu in kraju smrti Henrika Šela. 68 Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih; SI_ZAP/0012, MLO Ptuj, AŠ 12, ov. 54, Karakteristike; A. Gorjup, 2015, str. 49. 40 41 Franc Jurij OBDOBJe DRAGA HASLA Stiplovšek > 01. 07. 1951–31. 07. 1954 in 01. 08. 1955–30. 06. 1966 UsTAnoviTev pionirske knJiŽnice (1955), ZDrUŽiTev škp (Sv. Ema ob Sotli, 1894–1969, Ptuj) in Mkčp v lJUDsko in šTUDiJsko knJiŽnico pTUJ (1958), UsTAnoviTev poTUJoče knJiŽnice (1959), priDobiTev ZGoDovinAr, GiMnAZiJski proFesor, sTATUsA MATične knJiŽnice (1962) UprAvnik škp leta 1915 je maturiral na celjski gimnaziji, nato je bil vpoklican v vojsko. Po prvi svetovni vojni je odšel na študij zgodovine in zemljepisa na ljubljansko 70 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- Drago Hasl je vodenje knjižnice prevzel 1. julija 1951. Henrik Šel je maja 1952 delov- čilo o delu ŠKP v letu 1952. univerzo in se leta 1924 kot profesor zaposlil na no razmerje v knjižnici dokončno prekinil. Aprila 1952 je v knjižnico prišla še arhivar- ptujski gimnaziji. Bil je tudi dolgoletni član šolske71 V decimalnem katalogu so vpisi ka Nežka Vaupotič.70 Po odhodu Tatjane Stefancioza je 1. oktobra 1952 v knjižnico urejeni po sistemu univerzalne deci- ga odbora ter varuh šolske zgodovinske zbirke, malne klasifikacije (UDK) – numerično prišel bibliotekarski pripravnik Douglas Lastavec in prevzel inventarizacijo knjižnič- nekaj časa je opravljal tudi funkcijo gimnazijskeurejenem mednarodno enotnem knji- nega gradiva. žničnem klasifikacijskem sistemu za ga ravnatelja (1945–1947). Konec leta 1949 je za vsebinsko označevanje dokumentov. V letu 1952 so se po številnih posredovanjih Draga Hasla pri OLO Ptuj in prošnjah nekaj mesecev prevzel dolžnosti upravnika novo72 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- za denarno pomoč, poslanih na različna ptujska podjetja, končno izpolnili pogoji za ustanovljene Študijske knjižnice Ptuj, nato se je čilo o delu ŠKP v letu 1952. otvoritev čitalnice. Prenovljeni so bili prostori v pritličju knjižnice, urejena električ- vrnil na ptujsko gimnazijo in tam poučeval vse do 73 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 9, Pravilnik na razsvetljava v čitalniškem prostoru in nabavljena oprema za čitalnico: 3 mize, 14 upokojitve (1966). o izposojanju knjig v Študijski knjižnici. stolov, obešalnik za obleko ter omare za abecedni imenski in stvarni katalog. Čitalni- 74 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- Deloval je tudi kot vzgojitelj in član upravne­ čilo o delu ŠKP v letu 1951. ca, ki se je odprla 10. junija 1952, je poslovala vsak torek, četrtek in soboto od 14. do ga odbora ptujskega Dijaškega doma. Od leta 21. ure, v ponedeljek, sredo in petek pa od 11. do 12. ure. Delo v čitalnici sta prevzela 75 Kovač, 1953, str. 4. 1927 naprej je bil odbornik Muzejskega društva Andrej Kovač in Nežka Vaupotič, ki sta skrbela še za katalogizacijo knjig ter izgrad- 76 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- in pozneje aktiven član Zgodovinskega društva v čilo o delu v letu 1953. njo imenskega, stvarnega in decimalnega kataloga.71 Ptuju, ki mu je nekaj časa tudi predsedoval (1947– Po otvoritvi čitalnice, v kateri je bilo obiskovalcem na voljo vse knjižno gradivo in 1952). Za svoje dolgoletno uspešno delo je leta več kot 70 domačih in tujih časnikov ter revij, se je zanimanje za knjižnico poveča- 1969 prejel spominsko plaketo mesta Ptuj.69 lo. Dnevno si je knjige izposodilo 10–18 ljudi, čitalnico, v kateri je bilo prostora za 12 obiskovalcev, pa je uporabljalo 6–8 čitateljev dnevno.72 Knjižnica je leta 1953 dobi- la tudi nov Pravilnik o izposojanju knjig. Ta je določal, da so knjige brezplačno na voljo vsakemu v študijske namene. Revij in časopisov si ni bilo mogoče izposoditi na dom – na voljo so bili le v čitalnici, kar je veljalo tudi za knjižne redkosti in najnovej- še knjige.73 Če je iz poročil Henrika Šela razbrati, da v prvih letih zaradi neurejenosti knjižnice ni > Foto: SI_ZAP/0142, Gimnazija Ptuj, AŠ 240, ov. 552 bilo mogoče pripravljati razstav in izvajati tečajev, predavanj ter literarnih večerov, se je po nastopu Draga Hasla to spremenilo. V začetku septembra 1951 je ŠKP v okvi- ru II. okrajne gospodarske razstave na Ptuju pripravila svojo prvo knjižno razstavo Ob 400-letnici slovenske knjige in si zanjo prislužila priznanje organizatorja, saj si jo je ogledalo približno 50.000 ljudi.74 V smislu popularizacije knjižnične dejavnosti in ozaveščanja javnosti o vsebini in pomenu svojega dela je ŠKP začela pripravljati tudi različna predavanja, o dogajanju v knjižnici je poročala tudi preko lokalnih medi- jev. Tako je januarja in februarja leta 1953 Andrej Kovač na ptujski Ljudski univerzi opravil predavanji o zgodovini slovenske knjige, o knjižnicah in bibliotekarstvu, ob 5. obletnici ustanovitve ŠKP pa v Ptujskem tedniku objavil članek o njenem delo- vanju.75 Septembra 1953 se je ŠKP z razstavo knjižnih redkosti in del starejših pisa- teljev iz severovzhodnega dela slovenske Štajerske in Prekmurja pridružila prazno- vanju 60-letnice Muzejskega društva v Ptuju. Sodelovala je tudi pri pripravah na 8. kongres slovenskih zgodovinarjev septembra 1953 na Ptuju, decembra 1953 pa je upravnik Hasl preko lokalnih radijskih valov izvedel predavanje o zgodovini, delu in dragocenostih ŠKP.76 69 SI_ZAP/0142, Gimnazija Ptuj, AŠ 234, ov. 525, Ocenjevalni listi 1958/1959 in AŠ 240, ov. 552, Gradivo za 100-letnico Gimnazije Ptuj; Profesor Franc Stiplovšek: in memoriam. Tednik, 30. 11. 1969, str. 10. 42 Leta 1954 so na Ptuju začeli resno razpravljati o možno- 43 sti ustanovitve nove ustanove – arhiva, ki je do tedaj deloval v okviru Mestnega muzeja Ptuj. V zvezi s proble- mom zmožnosti financiranja različnih kulturnih usta- nov se je spomladi leta 1954 na eni od proračunskih sej Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postavilo vpra- šanje nadaljnjega obstoja ŠKP oziroma ukinitve ŠKP kot samostojne proračunske ustanove. Da bi preprečil nepo- pravljivo škodo, ki bi nastala z ukinitvijo tako pomembne institucije, je upravnik Hasl aprila 1954 Svetu za kulturo in prosveto pri OLO Ptuj poslal dopis, v katerem je poja- snil pomen in naloge ŠKP,81 maja 1954 pa predlagal, da naj se funkcija ŠKP razširi s prevzemom Okrajne knjižni- ce, zaposleni v ŠKP pa naj odslej opravljajo tudi delo te knjižnice.82 Toda kljub njegovim prizadevanjem in opozo- rilom, da je bila ŠKP ustanovljena na predlog najvišjih prosvetnih oblasti, ki so pogoje za obstoj in razvoj knjižni- ce vsestransko premotrile,83 je Svet za kulturo in prosveto pri OLO Ptuj 28. junija 1954 sprejel sklep o razformiranju Študijske knjižnice.84 Z dekretom z dne 1. 7. 1954 je določil, da se ŠKP kot samostojna proračunska ustanova ukine, ustanovi pa proračunska ustanova Okrajni arhiv, ki naj mu knjižnica izroči knjige s študijskim značajem, ostalo knjiž- no zalogo pa naj prevzeme Ljudska knjižnica Ptuj, katere vodenje s 1. avgustom 1954 prevzame Nežka Vaupotič.85 ŠKP je bila tako od 1. julija 1954 naprej proračunsko zdru- žena z Mestnim muzejem Ptuj in je delovala kot posebni > V prvi polovici leta 1953 je bil urejen nov vhod v prostore ŠKP. Vhod v knjižnico je vodil skozi glavna > Čitalnica Študijske knjižnice Ptuj v dominikanskem samostanu, 1962. vrata muzejske uprave in je služil tudi arhivu. Konec leta je bil na novo urejen tudi park pred dominikans- Za mizo sedi Vlado Klemenčič, ki je v ŠKP delal v letih 1957–1963 oddelek muzeja. Drago Hasl je bil 31. julija 1954 razrešen kim samostanom, kjer so bile nastanjene tri ptujske kulturne ustanove (foto: arhiv KIPP). (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP). z mesta upravnika ŠKP in premeščen v Glasbeno šolo.86 V ŠKP so ostali pomožni uslužbenec Jakob Lah, ki je delo odslej opravljal tudi v arhivu in Mestnem muzeju, biblio- tekarski pripravnik Douglas Lastavec ter Andrej Kovač, Jeseni 1952 je ŠKP pristopila še k urejanju in inventarizaciji spomeniško zaščitene 77 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 8, Zapisnik 81 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 10, Dopis ki je od 1. avgusta 1954 naprej vršil upravniške posle, knjižnice v minoritskem samostanu. komisijskega ogleda Minoritske knjižni- št. 94/54 z dne 15. 4. 1954. 77 Nadzor nad tem zahtevnim delom, ki je pote- vodil strokovno delo v knjižnici in si z objavami v lokal- ce Ptuj z dne 22. 9. 1952. kalo od oktobra 1952 do junija 1953,78 je bil poverjen bibliotekarju Andreju Kovaču. 82 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 10, Dopis nem časopisju, predavanji na Ljudski univerzi ter s pripra- 78 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 9, Dopis št. 115/54 z dne 15. 5. 1954. Ta je 13. novembra 1952 pri urejanju minoritske knjižnice našel dragocene Trubarje- ŠKP št. 229/53 z dne 24. 8. 1953. vo bibliopedagoških ur za mladino prizadeval za popula- 83 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 10, Dopis ve prevode svetopisemskih besedil Nove zaveze, izdane v letih 1557, 1560 in 1561, rizacijo knjižnice in njene dejavnosti. Do konca leta 1954 79 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 9, Dopis št. 94/54 z dne 15. 4. 1954. vezane v enoten knjižni blok. Po dogovoru med minoritskim samostanom in ŠKP je ŠKP št. 178/53 z dne 4. 7. 1953. Gre za je knjižnica zabeležila 3.828 obiskovalcev, ki so si izposo- naslednje Trubarjeve prevode sveto- 84 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 10, Dopis bil ta redek in dragocen tisk zaupan v varstvo ŠKP, lastništvo nad njim pa je ostalo Tajništva za prosveto in kulturo OLO dili 8.614 knjig. Šestdeset odstotkov vseh obiskovalcev so pisemskih besedil: Ta pervi Deil tiga samostanu.79 Noviga Testamenta (Tübingen, 1557), Ptuj, št. III/27-3519/2-53 z dne 12. 7. predstavljali dijaki in študenti.87 Ta drugi Deil tiga Noviga Testamenta 1954. ŠKP je sodelovala tudi pri zbiranju podatkov za Leksikografski zavod v Zagrebu za (Tübingen, 1560), Svetiga Pavla ta dva 85 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 10, Sklep Za ptujsko knjižnico se je že julija 1954 zavzel Svet za Listy htim Corintariem inu htim Galan- potrebe formiranja centralnega kataloga domače periodike ter za potrebe izdaje OLO Ptuj o ukinitvi ŠKP, št. I–5423/1– tariem (Tübingen, 1561). Leta 1986 je prosveto in kulturo LRS in z odločbo z dne 26. 7. 1954 54 z dne 1. 7. 1954. bibliografije razprav in člankov, objavljenih v domačem periodičnem tisku do leta bila knjiga restavrirana v Fribourgu v zadržal izvršitev sklepov o ukinitvi ŠKP in ustanovitvi Švici, v devetdesetih letih 20. stoletja 86 SI_ZAP/0077, AŠ, 2, ov. 10, Odloč- 1945. Sodelovala je tudi pri sestavljanju centralnega kataloga tujih periodičnih publi- pa vrnjena v hrambo minoritski knjiž- Okrajnega arhiva, ker si OLO Ptuj za ukinitev ŠKP ni prido- ba OLO Ptuj UR-6/220-54 z dne 10. kacij in knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu v Beogradu, ki je evidenti- nici Samostana sv. Petra in Pavla na 7. 1954. bil privolitve Sveta za prosveto in kulturo LRS, za ustano- Ptuju. ral vse po letu 1919 izdane tuje publikacije v knjižnicah Jugoslavije. 87 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- vitev Okrajnega arhiva pa ni bil pristojen. Avgusta 1954 so 80 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- čilo o delu ŠK za leto 1954. si stanje v ŠKP ogledali prof. Pavle Kalan, dr. Valter Bohi- Pod Haslovim vodstvom je delo v knjižnici torej dobro steklo, čeprav se je ustanova čilo o delu v letu 1953. 88 SI_ZAP/0077, AŠ 2, ov. 10, Sklep nec ter prof. Alfonz Gspan iz NUK-a, v začetku leta 1955 ves čas borila z velikimi finančnimi težavami. Drago Hasl je v poročilu o delu za leto o preklicu sklepa OLO Ptuj o ukinitvi ŠKP, št. I-5423/5-54 z dne 19. 3. 1955; pa je na položaj ŠKP opozorilo tudi Društvo bibliotekar- 1953 zapisal, da ima ŠKP v primerjavi z drugimi slovenskimi študijskimi knjižnicami SI_ZAP /0080, Zgodovinski arhiv Ptuj, jev Slovenije (DBS). OLO Ptuj je tako 19. marca 1955 moral najnižji proračun. Ta je na letni ravni znašal le okoli 700.000 din, od tega je bilo za AŠ 118, Odločba o ustanovitvi Mestnega arhiva v Ptuju. svoj sklep o ukinitvi ŠKP preklicati, 24. marca 1955 pa je nabavo gradiva na voljo približno 150.000 din. S tako skromno odmerjenimi sredstvi Ljudski odbor Mestne občine Ptuj s privoljenjem Izvršne- je knjižnica v letu 1953 lahko kupila le 188 knjig in revij, z darovi jih je dobila 1.304. V ga sveta LRS ustanovil samostojno proračunsko ustanovo nasprotju s ŠKP je imela po obsegu enkrat večja Mariborska knjižnica letno na voljo Mestni arhiv v Ptuju.88 kar 5.000.000 din, od tega za nabavo gradiva okoli 1.800.000 din, zraven tega je bila še prejemnica obveznega izvoda.80 1. avgusta 1955 je bil za upravnika Študijske knjižnice v Ptuju ponovno imenovan 90 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- 44 45 Andrej Kovač Drago Hasl. Zraven njega so bili v knjižnico nameščeni še Andrej Kovač, Douglas čilo o delu za leto 1956 z dne 15. 1. 1957. (Klanec pri Kozini, 1908–1960, Ptuj) Lastavec ter Jakob Lah. Občasno sta pri delu pomagala še Nežka Vaupotič iz Ljud- 91 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapi- snik 1. zbora delovne skupnosti LIŠKP z ske knjižnice in upokojeni učitelj Vlado Klemenčič. dne 3. 6. 1964. ZGoDovinAr in biblioTekAr Knjižnica je spet postala samostojna proračunska ustanova, financiral jo je OLO Ptuj. 92 Več o zgodovini Pionirske knjižni- ce oziroma Mladinskega oddelka glej: Marca 1956 je bil imenovan še prvi upravni odbor ŠKP,90 v katerega so bili imenova- Zmazek, 2015, str. 14–37. ni upravnik Drago Hasl, Stane Stanič – načelnik Oddelka za prosveto pri OLO Ptuj, profesorja ptujske gimnazije Marija Urbas in Rudolf Čeh ter Jože Rojic, upravnik Osnovno šolo je obiskoval v Kozini (1914–1920), Vajenske šole na Ptuju. Slednji je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora.91 zadnji letnik je zaključil na Jesenicah. Šolanje ŠKP je imela na voljo le minimalen proračun. Denarja je zmanjkovalo na vseh koncih: je nadaljeval na gimnaziji Sv. Vida pri ljubljaza nabavo najnujnejše literature, knjižničnega inventarja, za adaptacijo dotrajanih ni (1920–1924) in nato na Ptuju (1924–1928). Po prostorov idr. Od enajstih prostorov, ki jih je imela na voljo, so bili primerno opre- maturi se je vpisal na Teološko fakulteto v Marimljeni le štirje. Zaradi pomanjkanja polic je veliko knjig ležalo kar na tleh, upravniko-boru, a je ta študij kmalu opustil in se vpisal na ve zahteve po dodatnih finančnih sredstvih pa so bile vedno znova črtane iz postavk filozofsko fakulteto v ljubljani, kjer je leta 1940 občinskega proračuna. Zaradi pomanjkljive nabave gradiva je bila ŠKP nekaj časa diplomiral iz zgodovine in geografije. Obvladal primorana izposojati le študijsko gradivo. Bralci leposlovja so bili napoteni v Mestno je latinščino in grščino, govoril je tudi francosko knjižnico in čitalnico (MKČP) v Krempljevi ulici, s katero je ŠKP tesno sodelovala ne le in nemško. Že v času študija je objavljal različne pri izmenjavi knjig, pač pa tudi pri organizaciji različnih prireditev in tečajev za ljud- prispevke in zbiral podatke za potrebe leksikona ske knjižničarje. Razen tega je upravnik Hasl v letih 1954–1958 opravljal tudi funkcijo Dravske banovine (1937). predsednika upravnega odbora MKČP in bil eden od iniciatorjev ustanovitve Pionir- leta 1941 se je za kratek čas zaposlil na Meščanske knjižnice, ki je svoja vrata odprla 18. februarja 1955 kot posebni oddelek MKČP. ski šoli v Ormožu. aprila 1941 je bil mobiliziran v Delo v Pionirski knjižnici je prevzela Nežka Vaupotič. Oddelek je razpolagal le z 18 m2 jugoslovansko vojsko, takoj po okupaciji pa je bil in ni imel lastne čitalnice. Osnovni knjižni fond oddelka je predstavljalo 588 mladin- ujet in poslan v nemško ujetništvo (1941). Nasleskih knjig, prenesenih iz oddelka za odrasle, ter 79 knjig, ki sta jih za potrebe delova-dnja leta je delal na davčni upravi (1942–1944) in nja Pionirske knjižnice darovali ŠKP in Pionirska knjižnica iz Ljubljane. Nabava novih > Otroci pri izbiranju knjig pri podjetjih Simmering­Pauker (1944–1945) in knjig in število bralcev sta v prvih letih po ustanovitvi skokovito naraščali. Sredi leta v Mladinskem oddelku, okoli 1959 Steyr­Daimler­Puch (1945) v gradcu. 1957 je Pionirska knjižnica premogla že 2.306 knjig in 750 članov.92 (foto: arhiv KIPP) Po vojni se je vrnil na Ptuj in za krajši čas prevzel delo učitelja na tamkajšnji osnovni šoli (1945) in gimnaziji (1945–1946). Julija 1949 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Ptuju in leta 1955 opravil bibliotekarski strokovni izpit. Kot prvi bibliotekar ŠKP je usmerjal strokovno delo v knjižnici, zbiral ostanke slovenskega tiska na našem območju, sestavljal abecedni imenski katalog, delal z bralci, > Foto: arhiv KIPP skrbel za popularizacijo knjižničarske dejavnosti ter opravil vrsto predavanj na temo knjižnic in knjižničarstva. Zaupan mu je bil tudi nadzor nad urejanjem in inventarizacijo spomeniško zaščitene knjižnice v minoritskem samostanu (1952–1953). Zbiral je tudi domoznansko gradivo, se poglabljal v preteklost našega območja ter pisal strokovne članke, v katerih je odstiral literarno preteklost Ptuja in okolice (Ptuj in okolica v pesmi in povesti), opisoval zgodovino ptujskih hiš, ulic in trgov (Ptuj v zrcalu svojih ulic in trgov) ter najstarejših ptujskih rodbin – bil je prvi bibliotekar, ki je v ŠKP opravljal delo domoznanca. Kot zgodovinar je aktivno deloval tudi v Muzejskem društvu oziroma v kasnejšem Zgodovinskem društvu v Ptuju.89 89 Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih; zasebni arhiv Andreja Kovača ml. 46 > Gneča v čitalnici Pionirske 47 knjižnice na Krempljevi 2, okoli 1960. Pionirski oddelek je dnevno obiskalo tudi več kot sto bralcev (foto: arhiv KIPP). 48 ustanovitev 49 Nežka Vaupotič ljudske in študijske (Sedlašek, 1927–) knjižnice Ptuj prvA knJiŽničArkA pTUJske pionirske knJiŽnice, kUlTUrnA DelAvkA V drugi polovici petdesetih let je ponovno postala aktualna ideja o združitvi obeh 94 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapi- snik skupne seje upravnih odborov Osnovno šolo je končala v Podlehniku (1941). ptujskih knjižnic v eno ustanovo s skupno upravo. 22. aprila 1958 je Svet za prosveto ŠKP in MKČP z dne 25. 4. 1958. Vojno je preživela pri starših v domačem kraju. in kulturo pri Občinskem ljudskem odboru (ObLO) Ptuj sprejel sklep o združitvi obeh Več o Ivu Arharju glej: M. Zmazek: Ivo Po vojni je opravila knjižničarske tečaje (1948, knjižnic. 25. aprila 1958 so predlog podprli tudi odborniki upravnih odborov ŠKP in Arhar in njegova zapuščina v ptujski knjižnici, Ptuj, KIPP, 2015. 1949) in strokovni izpit za bibliotekarskega tehni­ MKČP ter predlagali, da naj novo ustanovo z nazivom Ljudska in študijska knjižnica 95 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, ka (1951), nato pa še enoletno šolo za knjižničar­ Ptuj vodi upravnik Drago Hasl. Za Haslovega pomočnika so podprli slavista in profe- Odločba ObLO Ptuj, št. 01/1-10435/1- je in arhivske pomočnike v ljubljani (1957–1958). sorja ptujske gimnazije Iva Arharja, v letih 1955–1958 upravnika MKČP.94 58 z dne 27. 12. 1958. Objavljena je bila v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. Najprej je delala v okrajni knjižnici v Poljčanah 27. decembra 1958 je ObLO Ptuj izdal Odločbo o ukinitvi Mestne knjižnice in čitalni- 4-65/59 z dne 21. 2. 1959. (1950–1951), leta 1952 pa je prišla na Ptuj in se ce Ptuj ter Študijske knjižnice Ptuj in ustanovitvi Ljudske in študijske knjižnice Ptuj 96 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 68, Sklep o imenovanju članov knjižničnega zaposlila v ŠKP. Tam je delala do leta 1954, nato (LIŠKP).95 Delokrog nove samostojne proračunske ustanove, ki je s poslovanjem sveta LIŠKP, št. 01/1-9959/1-59 z dne je prevzela delo knjižničarke in za nekaj časa tudi pričela 1. januarja 1959, je bilo območje občine Ptuj. Njeno delo je vodil petčlanski 16. 10. 1959, in SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapisnik 1. redne seje knjižničnega upravnice MKČP. februarja 1955 ji je bilo zaupaknjižnični svet,96 ki mu je predsedoval Rudolf Čeh, ravnatelj Gimnazije Ptuj, nadziral sveta LIŠKP z dne 7. 11. 1959. no vodenje novoustanovljene Pionirske knjižnipa Svet za kulturo in prosveto pri ObLO Ptuj.97 97 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, ce. Delo mladinske knjižničarke je opravljala do LIŠKP je imela tri oddelke z ločenim knjižnim fondom, a s skupnimi proračunskimi Odločba ObLO Ptuj, št. 01/1-1043571- leta 1961, nato je bila premeščena v ljudski odde58 z dne 27. 12. 1958. sredstvi. Študijski oddelek je posloval v muzejskem poslopju na Dominikanskem lek lIŠKP. leta 1963 je prevzela vodenje ormotrgu 1, Ljudski in Mladinski pa na Krempljevi ulici 2. S primernimi prostori je razpo-98 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapi- snik 12. seje upravnega odbora MKČP z ške knjižnice in tam delala do upokojitve (1985). lagal le Ljudski oddelek, Mladinski oddelek se je stiskal na skromnih 18 m2. V Študij- dne 17. 1. 1958. Ves čas se je aktivno vključevala v kulturno življeskem oddelku je svojemu namenu v celoti ustrezalo le pet prostorov (predsoba, 99 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro-nje lokalne skupnosti in zbirala domoznansko čitalnica, pisarna in dve sobi, namenjeni skladišču), ostali so bili potrebni prenove.98 čilo o delu LIŠKP v letu 1959. gradivo ter ljudsko izročilo domačega območja. Še posebej se je zanimala za ljudsko izročilo, Knjižni fond LIŠKP je štel 50.000 enot gradiva, zanj je skrbelo šest zaposlenih: običaje, ljudsko glasbo in pesmi. V zvezi s tem je upravnik Drago Hasl, Andrej Kovač in Douglas Lastavec v Študijskem oddelku, Miloj- na območju Haloz ter v okolici Ptuja in Ormoža ka Alič v Ljudskem in Nežka Vaupotič v Mladinskem oddelku ter pomožni usluž- opravila več terenskih raziskav za glasbenonarobenec Jakob Lah. Študijski oddelek z 41.005 enotami gradiva je izposojal strokov-dopisni inštitut Znanstveno raziskovalnega centra no literaturo za študij, obiskovali so ga večinoma dijaki in študenti ter znanstveni, Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter o kulturni in prosvetni delavci. Ljudski oddelek s 5.853 enotami gradiva je obiskoval ljudskih običajih in ljudski glasbi napisala več član­ širši krog mestnih in okoliških bralcev – ti so si izposojali predvsem leposlovno lite- kov. Za svoje dolgoletno prizadevno knjižničarsko raturo. Otrokom namenjen Mladinski oddelek je premogel najmanj gradiva (3.150 delo je leta 1979 prejela Trubarjevo diplomo Zveze enot), a ga je obiskovalo največ bralcev.99 kulturnih organizacij Slovenije. S knjižničarstvom je ostala povezana tudi po upokojitvi, saj je nekaj časa kot prostovoljka delala v knjižnici Centra za starejše občane v Ormožu.93 > Foto: Jože Slodnjak, Tednik, 18. 6. 1970 93 Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih; Kunej, 2016, str. 85; ZK 1979, str. 9. 50 51 > Odločba o ustanovitvi Ljudske in študijske knjižnice Ptuj (SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68) 52 Konec leta 1960 je kadrovsko podhranjena knjižnica ostala kar brez dveh bibliote- 100 Največje med njimi so bile v ljudska in študijska 53 karjev: novembra je umrl bibliotekar Andrej Kovač, zaradi zdravstvenih razlogov pa Kidričevem (1.000 enot gradiva), Lešju (900 enot), Muretincih (880 enot), knjižnica Ptuj postane se je predčasno upokojil Douglas Lastavec. Delo v Študijskem oddelku knjižnice je Bukovcih (870 enot), Zavrču (580 zato prevzela Milojka Alič, od leta 1956 zaposlena v Ljudskem oddelku. enot) in Borovcih (550 enot). Ostale matična knjižnica so razpolagale le z okoli 300 knjigami (SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poročilo V ptujski občini je leta 1959 zraven ŠKP in MKČP delovalo tudi 27 podeželskih ljud- o delu LIŠKP v letu 1959). skih knjižnic.100 Knjižnice, ki so jih vzdrževala prosvetna društva, so bile praktično 101 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, brez finančnih sredstev, ustreznih prostorov, opreme in kadra. Imele so skromen in Poročilo o delu LIŠKP v letu 1959. 106 Uradni list LRS, št. 26/1961. Leta 1961 je bil sprejet prvi slovenski Zakon o knjižnicah.106 Uzakonil je institucijo večinoma zastarel knjižni fond, zlasti skromno je bila zastopana strokovna literatu- 102 SI_ZAP/0077, AŠ 36, ov. 89, samostojnih občinskih matičnih knjižnic, ki naj bi na svojem območju zraven rednih ra. Kakšno je bilo stanje knjižnega fonda na Ptujskem, govori podatek, da je skupna mapa Potujoča knjižnica 1955–1963, 107 Uradni list LRS, št. 15/1962. Poročilo o stanju knjižnic in predlo- nalog izvajale tudi posebne naloge: skrbele za strokovno organizacijo in pospeševa- zaloga ljudskih knjižnic, vključno z Ljudskim oddelkom LIŠKP, znašala le 22.000 gi za nadaljnji razvoj knjižničarstva v 108 Gabrič, 2000, str. 54. nje knjižničarske službe, za strokovno izpopolnjevanje knjižničnih delavcev ter razvoj zvezkov, s čimer so ljudske knjižnice na Ptujskem dosegale le 0,33 odstotka najniž- naši občini. 109 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapisnik 7. seje knjižničnega sveta bibliotekarske stroke – delovale naj bi torej kot strokovni usmerjevalci in mentorji jega knjižničarskega standarda, ki je predpisoval eno knjigo na prebivalca občine.101 103 SI_ZAP/0077, AŠ 36, ov. 89, Ljudske knjižnice v ptujski občini LIŠKP z dne 4. 6. 1962. društvenih, šolskih in strokovnih knjižnic. Zakon je vzpostavil tudi sistem medknjiž- Zaradi poraznega stanja ljudskih knjižnic je bila ena od prioritetnih nalog LIŠKP, da (1959) – poročilo Milojke Alič. 110 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, nične izposoje (Navodilo o posojanju knjig med knjižnicami v LRS, 1962) in vode- na ptujskem območju, po vzoru drugih knjižnic, ustanovi potujočo knjižnico in s tem 104 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapi- Odločba o ustanovitvi matične nje nacionalnega registra knjižnic (Pravilnik o sestavi in vodenju registra knjižnic, širokemu sloju ljudi omogoči dostop do knjige. Idejo je podprl tudi Občinski svet za snik 1. redne seje knjižničnega sveta knjižnice v Ptuju, št. 63-4/62-6 RF z dne 14. 8. 1962. 1962).107 Matične knjižnice so bile na svojem območju dolžne voditi register knjiž- prosveto in kulturo. LIŠKP z dne 7. 11. 1959 in AŠ 36, ov. 89, mapa Potujoča knjižnica 1955–1963. 111 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, nic in evidenco njihovega gradiva ter posredovati izposojo knjižničnega gradiva. V Na posvetu knjižničarjev, 12. oktobra 1958 v prostorih MKČP, je bilo vodenje aktiv- 105 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Zapisnik 13. seje knjižničnega sveta regis ter knjižnic so morale biti vpisane vse knjižnice, osrednjega je vodila NUK. Tako LIŠKP z dne 2. 8. 1963. nosti za ustanovitev potujoče knjižnice zaupano Dragu Haslu.102 Pripravljalni odbor Poročilo o delu LIŠKP v letu 1961 z dne 17. 4. 1962. je bila prvič v slovenskem kulturnem razvoju sistematično določena in vzpostavljena je akcijo za ustanovitev potujoče knjižnice objavil v Ptujskem tedniku, s prošnjami 112 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, mreža javnih knjižnic.108 Zapisnik 10. seje knjižničnega sveta za knjižne darove in denarna sredstva pa se je obrnil tudi na podjetja, sindikalne LIŠKP z dne 9. 2. 1963. Pristojno ministrstvo je Okrajne svete za kulturo in prosveto zadolžilo, da za svoja organizacije, šole in založbe. Denarni prispevki so se stekali v ta namen ustanovljen 113 SI_ZAP/0077, AŠ 25, ov. 73, Poro- območja predlagajo knjižnice, ki naj postanejo matične knjižnice. Svet za prosveto in Cankarjev fond pri ptujski Mestni hranilnici. Tako je bila leta 1959 s pomočjo knjižnih čilo o delu LIŠKP v letu 1963. kulturo OLO Maribor je na seji 11. marca 1962 priporočil, da naj funkcijo matične knjiž- darov posameznikov in različnih založb ter subvencije Občinskega sveta Svobod in 114 SI_ZAP/0077, AŠ21, ov. 68. Zapi- snik 12. seje knjižničnega sveta LIŠKP z nice za ptujsko in ormoško občino prevzame LIŠKP Ptuj.109 Tako je LIŠKP 14. avgu- prosvetnih društev ter zbranih denarnih sredstev Cankarjevega fonda organizirana dne 11. 6. 1963. sta 1962 z odločbo ObLO Ptuj postala matična knjižnica za ptujsko območje.110 Juni- Potujoča knjižnica (PK). Na voljo je imela dva kovčka s po 225 knjigami,103 ki ju je ja 1963 je bila vpisana še v osrednji register matičnih knjižnic pri Republiški matični izdelala Vajeniška šola za lesno stroko na Ptuju. Na svojo prvo pot sta krenila okto- knjižnici v NUK-u.111 bra 1959 v Vitomarce in Naraplje in bila deležna velikega zanimanja.104 PK je odslej obiskovala vse tiste predele ptujske občine, kjer knjižnic ni bilo. Da bi za branje Kot matična knjižnica je LIŠKP prevzela nalogo, da na svojem območju pospešu- navdušili tudi podeželsko mladino, je bila v načrtu še ustanovitev mladinske potujo- je knjižničarsko službo, vodi registracijo vseh vrst knjižnic in si jih prizadeva zaje- če knjižnice. Leta 1961 je Potujoča knjižnica imela že šest kovčkov s 1.004 knjigami.105 ti v enotno organizacijsko mrežo, vodi evidenco knjižničnega gradiva registriranih knjižnic, posreduje izposojo knjižnega gradiva, nudi strokovno pomoč pri urejanju Novosti je bila deležna tudi Pionirska knjižnica. Leta 1961 se je njen knjižni fond uredil in poslovanju knjižnic ter organizira strokovno izpopolnjevanje knjižničnega kadra. po strokah ter izpopolnil z najpomembnejšimi priročniki, periodiko in poučno litera- Pri svojem delu je sodelovala z NUK-om, Študijsko knjižnico v Mariboru, Društvom turo. Vpeljane novosti so oddelku konec leta prinesle tretjo nagrado na tekmovanju biblio tekarjev Slovenije, Svetom za prosveto in kulturo v Ptuju, Zavodom za prosve- mladinskih knjižnic v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger 1961. tno-pedagoško službo ter drugimi kulturno-prosvetnimi organizacijami. Knjižnica se je že leta 1962 lotila sestave navodil za ustanavljanje in vodenje strokov- nih knjižnic. Da bi ugotovila obstoječe stanje ter spodbudila ustanavljanje strokovnih knjižnic na Ptujskem, je 20. novembra 1962 sklicala sestanek dvajsetih zavodov in gospodarskih organizacij. Sestanka so se udeležili predstavniki Kmetijskega kombi- nata, Veterinarskega zavoda, Zavoda za prosvetno in pedagoško službo, Delav- ske univerze, javnega tožilstva, okrajnega sodišča in bolnišnice.112 Kljub začetnim obetom, da bi bilo knjižnice teh zavodov mogoče zajeti v organizacijsko mrežo, se je kasneje izkazalo, da delovne organizacije, razen redkih izjem, potreb po ustanovitvi strokovnih knjižnic niso izkazovale, mnoge za to tudi niso imele finančnih zmožnosti. Največ interesa za ustanovitev svoje strokovne knjižnice je pokazalo Občinsko sodi- šče v Ptuju – v letu 1963 je bila to edina strokovna knjižnica, registrirana pri matič- ni službi LIŠKP in pri republiški matični službi.113 Matična služba LIŠKP je pričela tudi z aktivnostmi za registracijo šolskih knjižnic na Ptujskem, sodelovala je pri njihovem urejanju, z organizacijo in izvedbo enodnevnega knjižničarskega tečaja na temo inven- tarizacije, katalogizacije in izposoje (1964) pa poskrbela tudi za strokovno usposablja- nje šolskih knjižničarjev. Ukvarjala se je tudi z vprašanjem slabo založenih ter finančno in kadrovsko podhranjenih ljudskih knjižnic, ki so povprečno razpolagale s 560-imi, večinoma zastarelimi in že neštetokrat prebranimi knjigami. V planu za obdobje od 1963 do 1970114 je predvidela ustanovitev ljudskih knjižnic s po 2.000 knjigami v vseh večjih centrih občine oziroma na sedežih krajevnih skupnosti. Vsaka od teh knjižnic naj 54 bi imela vsaj 40 m2 lastnega prostora, preko Zavoda za prosvetno-pedagoško služ- Dragutin 55 bo v Ptuju pa naj bi v delo teh knjižnic vključili učiteljski aktiv za slovenski jezik. Da bi zastareli fond ljudskih knjižnic sčasoma nadomestili z novim, bi morali vsako leto kupiti 7.000 knjig oziroma 290 knjig na vsako knjižnico, bistveno dopolnilo k temu Zupančič pa bi bila uvedba bibliobusa s premično knjižno zbirko, za kar bi zadoščal že kombi, (Ptuj, 1896–1977, Ptuj) preurejen v potujočo knjižnico. Bibliobus naj bi tedensko obiskoval sedeže večjih krajevnih skupnosti ter posamezne vasi in zaselke, v povezavi z različnimi založba- UčiTelJ, DrUŽbenopoliTični AkTivisT, mi pa bi lahko opravljal dve nalogi hkrati: izposojal knjige ter prodajal knjige in revije knJiŽničAr teh založb.115 Tako je LIŠKP s pomočjo finančnih donacij Skupščine občine Ptuj zače- la pospešeno nabavljati knjige za potrebe vaških knjižnic. V obdobju 1965–1970 je vsaka od njih od matične knjižnice prejela povprečno 40–50 knjig letno.116 Med pred- nostnimi nalogami LIŠKP je bila tudi popularizacija dela vaških knjižnic ter pridobi- Po končani osnovni šoli (1903–1907) in gimnazitev širšega kroga bralcev. ji (1907–1910) na Ptuju je opravil pripravnico za učiteljišče (1910–1911), nato se je štiri leta šolal na mariborskem učiteljišču (1911–1915). V času prve svetovne vojne je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko. Ob koncu vojne je sodeloval v bojih za Maribor in Koroško. Po vojni je poučeval na osnovnih šolah pri Sv. Vidu nad Valdekom (1928–1934) in v Dornavi (1934–1941). V času službovanja pri Sv. Vidu nad Valdekom je vodil prosvetno društvo, društveni pevski zbor in dramski krožek ter sadjarsko in kmetijsko nadaljevalno šolo za odrasle. V Dornavi je prevzel vodenje > Foto: Jože Vrabl, 1964, arhiv KIPP sokolske čete in pevskega zbora, bil član in predsednik gasilskega društva ter vodja učiteljskega društva za okraj Ptuj. aprila 1941 je bil mobiliziran v jugoslovansko vojsko, a že čez nekaj dni odveden v nemško ujetništvo. V letih 1941–1944 je kot uradnik delal pri podjetju granit graz v Slovenskih Konjicah. Po vojni se je najprej zaposlil kot učitelj na Osnovni šoli Ptuj (1945–1946), nato je opravljal delo okrajnega šolskega nadzornika v Krškem (1946–1947) in na Ptuju (1947–1948). leta 1948 je bil imenovan za pomočnika poverjenika za prosveto pri OlO Ptuj. V letih 1952–1963 je poučeval na Vajeniški šoli na Ptuju, nato se je zaposlil v lIŠK in tu osem let opravljal delo višjega knjižničarja v ljudskem oddelku (1963–1971). Skrbel je tudi za matično službo in razvoj ljudskega knjižničarstva na Ptujskem. Bil je tudi aktiven kulturni in družbenopolitični delavec. Deloval je kot organizator in vodja prosvetnega sindikata. V okrajnem sindikalnem svetu je deloval kot tajnik in blagajnik in bil odgovoren za kulturno­prosvetno področje. leta 1948 je sodeloval pri ustanovitvi okrajnega časopisa Naše delo in bil njegov prvi urednik. Zaslužen je bil tudi za organizacijo Delavske univerze v Ptuju, bil eno leto njen upravnik, pozneje je tam deloval 115 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 78, Analiza stanja knjižnic v ptujski obči- kot predavatelj. aktiven je bil tudi v Občinskem ni (1959–1963) – priloga k zapisniku svetu Zveze Svobod in prosvetnih društev. Odgo10. seje knjižničnega sveta LIŠKP z dne 9. 2. 1963. voren je bil za ljudsko knjižničarstvo, sodeloval je 116 Alič, 1970, str. 49. 117 Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih. tudi pri organiziranju sindikalne knjižnice.117 56 LIŠKP je že od ustanovitve naprej izvrševala tudi nalogo ohranjanja kulturne dedi- 118 Sistematski oziroma stvarni kata- log je urejen po določenem klasifika- 57 cijskem sistemu (UDK-katalog) – vpisi Drago Hasl ščine. Kot arhivska knjižnica je zbirala, strokovno obdelovala in hranila domoznan- ski pokrajinski tisk, rokopise, kartografsko, glasbeno, filmsko in drugo gradivo z so urejeni glede na vsebino publikacij, (Fram, 1900–1976, Ptuj) Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric. Zbirala je tudi tujejezič- glede na obravnavano tematiko. no gradivo trajne vrednosti s področja znanosti, književnosti in umetnosti, v njenih 119 Do takrat je bila izposoja pultna. UčiTelJ, GlAsbenik, kUlTUrni DelAvec, Veljal je skladiščni sistem postavitve fondih je bila tudi zbirka knjižnih raritet oziroma redkih in dragocenih starih tiskov. UprAvnik lišk gradiva, ki je upošteval tekočo številko Posebno pozornost je posvečala tudi ozaveščanju javnosti o pomenu zbiranja in dotoka knjižničnega gradiva, bralci pa so do knjig dostopali preko katalogov. ohranjanja pisnih in tiskanih dragocenosti. 120 Zmazek, 2015, str. 23–24. Knjižnico so tudi v tem obdobju pestili prostorski, kadrovski in finančni problemi. Po končani osnovni šoli in gimnaziji se je šolal LIŠKP ni premogla skupnih prostorov, zlasti utesnjena sta bila Študijski in Mladin- na državnem moškem učiteljišču v Mariboru ski oddelek. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra je imela težave pri organiza- (1916–1919), nato pa opravil še eno leto glasbeneciji knjiž nične mreže v občini, zamujala je tudi s pripravo sistematskega kataloga,118 ga izobraževanja na Državnem konservatoriju v zaradi pomanjkanja denarja tudi ni zmogla zagotavljati takšnega prirasta novega ljubljani (1926–1927). gradiva, kot bi bilo za osrednjo knjižnico občine primerno. Kljub težavam pa je uvaja- la novosti v organiziranosti knjižnične zbirke in razvijala nove oblike dela. Leta 1964 leta 1919 se je zaposlil kot učitelj v lehnu na se je v Ljudskem in Mladinskem oddelku gradivo uredilo po strokah oziroma siste- Pohorju, naslednje leto pa v Osnovni šoli Cirkovmu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) in uvedel sodobnejši način izposoje – ce in tam ostal do leta 1927, ko je nastopil službo prosti pristop bralcev h knjigam.119 S prirejanjem razstav, literarnih večerov in različ- učitelja na ptujski meščanski šoli, kjer je poučenih predavanj ter z objavo člankov o ptujskem bibliotekarstvu je LIŠKP pripomogla k val glasbo in likovno ustvarjanje. V obdobju med prepoznavnosti ustanove v javnosti, pri čemer je posebno pozornost posvečala skrbi obema vojnama je bil dejaven tudi pri Sokolu, za mlade bralce. Leta 1963 je organizirala prvo večjo razstavo mladinskega tiska kjer je ustanovil lutkovno gledališče, ter pri ljudter srečanje mladinskih pisateljev z mladimi bralci, v letu 1964 pa so se na pobudo ski univerzi in Dramskem društvu kot tajnik in Društva prijateljev mladine Ptuj v Mladinskem oddelku knjižnice začele pripravljati občasni režiser. Drugo svetovno vojno je preživel pravljične ure za otroke.120 v izgnanstvu v Srbiji. Po vojni se je vrnil na Ptuj in najprej delal kot referent za prosveto pri OlO Konec junija 1966 se je zaključilo obdobje upravnika Draga Hasla, pod vodstvom Ptuj (1945), nato kot predsednik MlO Ptuj (1946– katerega se je knjižnica vsestransko razvila in družbeno uveljavila. 1947) in ravnatelj ptujske gimnazije (1947–1948). leta 1950 se je zaposlil v ŠKP in bil že naslednje leto imenovan za upravnika knjižnice. To funkcijo je nato s krajšo prekinitvijo opravljal vse do upokojitve leta 1966. V letih 1954–1958 je opravljal tudi funkcijo predsednika upravnega odbora MKČP in bil pobudnik ustanovitve ptujske Pionirske knjižnice (1955). Ptujska knjižnica se je pod njegovim vodstvom vsestransko razvila in druž­ > Foto: arhiv KIPP beno uveljavila. leta 1969 je za zasluge pri razvoju ptujskega knjižničarstva prejel Čopovo diplomo Društva bibliotekarjev Slovenije. aktiven je bil tudi na drugih področjih kulturnega življenja, še posebej je bil povezan z glasbo. Vodil je ženski pevski zbor, poučeval violino v glasbeni šoli, dirigiral Mladinskemu godalnemu orkestru in godalnemu orkestru Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj. ustanovil in vodil je tudi Otroški godalni orkester (1950–1956) in Mladinski godalni orkester (1955–1963). Že pred drugo svetovno vojno je bil odbornik glasbene matice (1933–1941), po vojni pa član šolskega odbora ptujske glasbene šole (1958–1969). Preu­ čeval je zgodovino ptujskega glasbenega šolstva, zbiral stara glasbila, raziskoval haloško žveglo (1961– 1965) in bil zaslužen za ureditev zbirke glasbil na ptujskem gradu (1959). aktiven je bil tudi pri občinskem svetu kulturno­prosvetnih organizacij. Bil je pobudnik in dobro desetletje neutrudni organizator ptujskega kurentovanja (1959–1972). Vrsto let je deloval tudi pri Društvu prijateljev mladine Slovenije (DPMS), ki mu je leta 1961 za njegov prispevek pri dvigu kakovosti življenja otrok in mladine podelila priznanje – zlati znak DPMS.121 121 Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih; Zavec Mlakar in Rojs, 2010, str. 15–39; Alič, 1976, str. 6. 58 59 > Knjižničarji LIŠKP v Ljud- OBDOBJe MILOJKE ALIČ skem oddelku na Krempljevi 2, 1965. Od leve proti desni > 01. 07. 1966–30. 08. 1977 stojijo: Marjana Škrinjar, višja knjižničarka, ki je dolga leta seliTev šTUDiJske knJiŽnice v MinoriTski sAMosTAn (1969), skrbela za katalogizacijo priDobiTev obveZneGA iZvoDA (1971), gradiva, Dragutin Zupančič, poŽiviTev rAZsTAvne DeJAvnosTi višji knjižničar Ljudskega oddelka, Mila Planinšek, knjižničarka Mladinskega oddelka, upravnik Drago Hasl, višja knjižničarka Milojka Alič in Ivan Stropnik, računovodja (foto: SI_ ZAP/0289, Jože Vrabl, AŠ 14, ov. 11). 122 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapi- S 1. julijem 1966 je vodenje LIŠKP prevzela Milojka Alič, bibliotekarka z najdaljšim snik 9. zbora delovne skupnosti LIŠKP delovnim stažem v zavodu. V knjižnici se je zaposlila leta 1956 kot knjižničarka Ljud- z dne 26. 4. 1965. skega oddelka. Od leta 1961 naprej je delala v Študijskem oddelku, od aprila 1965 pa 123 Sredi leta 1967 je LIŠKP imela opravljala tudi funkcijo predsednice delovne skupnosti LIŠKP.122 deset zaposlenih, od tega šest strokovnih delavcev: Marjana Škrinjar in Dragutin Zupančič sta delala v V začetku leta 1967 se je v Študijskem oddelku zaposlil bibliotekar Jakob Emer- Ljudskem oddelku, Ljudmila Kerbler in šič, ki je prevzel tudi skrb za domoznansko dejavnost.123 S prihodom Emeršiča se Verena Kolarič v Mladinskem oddelku, Jakob Emeršič pa v Študijskem je razmahnila prireditvena dejavnost LIŠKP. V letu 1968, ko je knjižnica praznova- oddelku. Za matično službo je skrbela la 20-letnico ustanovitve ŠKP, je v sodelovanju z Dragom Haslom pripravil obširen Milojka Alič s pomočjo Dragutina Zupančiča. Škrinjarjeva in Kerblerjeva pregled razvoja knjižnice in dobro obiskano razstavo starih tiskov, nato pa še razsta- sta skrbeli tudi za katalogizacijo. vo ob 50-letnici smrti Ivana Cankarja. Pripravljati je začel tudi veliko razstavo Življe- 124 Ta se je kasneje preimenovala v nje in delo pomembnih mož Ptuja in okolice, s katero se je LIŠKP leta 1969 vključila Univerzitetno knjižnico Maribor. v praznovanje 1900-letnice Ptuja. 125 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapisnik 17. seje delovne skupnosti Milojka Alič si je za eno izmed prioritetnih nalog zadala rešitev prostorskega proble- LIŠKP z dne 17. 12. 1968. Ustanovnega ma za potrebe delovanja knjižnice. Prizadevanja za ureditev in modernizacijo LIŠKP sestanka Skupnosti, ki je bil 13. decembra 1968 v Ljubljani, se je je podprlo tudi Društvo bibliotekarjev Slovenije ter Bruno Hartman, ravnatelj tedanje udeležila tudi Milojka Alič. Študijske knjižnice v Mariboru124 in pobudnik ustanovitve Skupnosti študijskih knjiž- 126 Hartman, 1969, str. 52–57. Zaradi nic Slovenije (SŠKS), katere članica je konec leta 1968 postala tudi LIŠKP.125 SŠKS je reorganizacije knjižnične mreže je SŠKS v letu 1973 prenehala delovati. bila organizacijsko telo, ki naj bi knjižnicam pomagalo pri reševanju perečih vprašanj 127 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, in zastopalo njihove interese pred občinskimi in republiškimi organi oblasti. Izdelala > Sodelavke LIŠK na eni od Zapisnik 17. seje delovne skupnosti je načrt za razmejitev pristojnosti med knjižnicami in arhivi, določila delovna obmo- prireditev v minoritskem LIŠKP z dne 17. 12. 1968. čja posameznih študijskih knjižnic in porazdelila domoznanske naloge.126 Za delovno samostanu, 1975. Od leve 128 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, območje LIŠKP sta bili določeni občini Ptuj in Ormož.127 proti desni stojijo: Anica Zapisnik 8. seje delovne skupnosti Marinič, manipulantka, četrta LIŠKP z dne 23. 11. 1967. Ptujska občinska skupščina je knjižnici za rešitev njenih prostorskih težav leta iz leve je Lidija Koltak, višja 129 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, knjižničarka Študijskega 1967 po nudi la prostore Šolskega centra za lesno predelovalno in kovinsko stroko Zapisnik 19. seje delovne skupnosti oddelka, desno od nje stoji LIŠKP z dne 30. 1. 1969. v drugem nadstropju minoritskega samostana. V takratni občinski skupščini se je višja knjižničarka Ljudmila 130 SI_ZAP/0289, Jože Vrabl, AŠ namreč pojavila ideja, da naj bi se v minoritskem samostanu skoncentrirale vse Kerbler, ki je nekaj časa delala v Ljudskem oddelku 2, ov. 3/11-2, govor Milojke Alič ob kulturne ustanove, vključno z vsemi oddelki knjižnice. Temu primerno naj bi uredili otvoritvi knjižnice. knjižnice, nato pa dolga leta tudi samostansko dvorišče, ki bi služilo različnim kulturnim prireditvam. Knjižnici skupaj z Marjano Škrinjar ponujene prostore si je v septembru 1967 ogledala komisija, katere član je bil tudi dr. skrbela za inventarizacijo in katalogizacijo knjižničnega Branko Berčič, bibliotekar iz NUK-a. Sklenjeno je bilo, da so primerni za skladišče okoli gradiva (foto: arhiv KIPP). 45.000 knjig, uprava in čitalnica z izposojo pa naj se uredita v drugem nadstropju novega poštnega poslopja zraven samostana.128 Projekt prenove samostanskih prostorov za potrebe knjižnice sta finančno podprla Sklad Socialistične republike Slovenije (SRS) za pospeševanje kulturnih dejavnosti in Skupščina občine Ptuj, načrt zanjo je pripravil dr. Berčič.129 Pri projektu je vse od prvih adaptacijskih načrtov do končne izvedbe in selitve knjižnice na novo lokacijo aktivno sodeloval tudi nekdanji upravnik Drago Hasl.130 60 Selitev Študijskega oddelka v minoritski samostan se je pričela 7. julija 1969. Novi 131 SI_ZAP/0077, AŠ 26, ov. 74, Poro- 61 prostori knjižnice so bili svojemu namenu slovesno predani 13. oktobra 1969. Izpo- čilo o delu LIŠKP v letu 1969. sojevalni čas študijske knjižnice se je iz 24 ur tedensko podaljšal na 39 ur teden- 132 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapisnik 29. seje delovne skupnosti sko,131 po vzoru drugih študijskih knjižnic so začeli zaračunavati letno izposojevalni- LIŠKP z dne 16. 10. 1969. no.132 Pomembna pridobitev knjižnice je bil razstavni prostor s 14 vitrinami, urejen na 133 Razstavo, ki je zbudila veliko hodniku knjižnice v samostanskem poslopju. Čeprav je bilo najprej predvideno, da zanimanja javnosti, so si ogledali tudi dr. Janko Kos iz Slovenske akademije se bosta iz Krempljeve ulice v minoritski samostan preselila tudi Ljudski in Mladin- znanosti in umetnosti, akademika ski oddelek, se to ni zgodilo, saj je kmalu postalo jasno, da na novi lokaciji ni dovolj dr. Rudolf Kolarič in dr. Janko Jurančič, pisatelj in publicist Janez Švajncer iz prostora niti za depoje Študijskega oddelka. Društva pisateljev Slovenije idr. (SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapisnik 24. seje delovne skupnosti LIŠKP z dne 24. 6. 1969). 134 SI_ZAP/0077, AŠ 26, ov. 74, Poročilo o delu LIŠKP v letu 1969. 135 Odlok št. 1-741/3-60 z dne 4. 10. 1960. Izdal ga je Izvršni svet LR Slovenije. 136 Uradni list SRS, št. 21/1971. > Otvoritev knjižnice v minoritskem samostanu leta 1969. Skrajno levo stoji bibliotekar Jakob Emeršič, skrajno desno pa ravnateljica Milojka Alič (foto: Foto Kosi, arhiv KIPP). Zraven selitve je LIŠKP v letu 1969 uspešno izvedla še nekaj aktivnosti, ki so prispe- vale k njeni uveljavitvi v lokalni skupnosti in bibliotekarski stroki. Z obsežno razsta- vo Življenje in delo pomembnih mož Ptuja in okolice, ki jo je maja 1969 pripravil Jakob Emeršič, se je uspešno vključila v praznovanje 1900-letnice Ptuja, v oktobru pa gostila še strokovno posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije.133 Nerešen je ostajal problem zagotavljanja finančnih sredstev za nabavo novega gradiva. LIŠKP je z nakupom povprečno lahko pridobila 1.200 enot gradiva letno, s čimer je dosegala le 60 odstotkov predpisanega normativa. Še zlasti pereče je > Nov razstaviščni prostor na hodniku minoritskega samostana s štirinajstimi novimi razstavnimi vitrinami (foto: Stojan Kerbler, arhiv KIPP) bilo pomanjkanje strokovne in poučne literature. Ptujska študijska knjižnica se je s takim prirastom novega gradiva uvrščala na zadnje mesto med slovenskimi študij- skimi knjižnicami.134 Stanje je bilo toliko bolj problematično, ker LIŠKP ni bila prejem- nica obveznega izvoda. Odlok o obveznem pošiljanju tiskov študijskim knjižnicam pravico do prejemanja obveznega izvoda knjig in periodičnega tiska. Že v tem letu 137 SI_ZAP/0077, AŠ 26, ov. 74, iz leta 1960135 je namreč knjižnice neenako obravnaval: enim je priznaval pravico do je iz naslova obveznega izvoda pridobila 770 knjig in 329 naslovov periodike, v letu Poročilo o delu LIŠKP v letu 1973. vseh tiskov (Maribor, Celje, Novo mesto in Koper), enim samo do periodičnega tiska 1973 pa že 2.203 enot (z nakupom le 1.995 enot).137 Vprašanje zagotavljanja višjih 138 Knjižnica, ki je pokrivala obmo- čje z okoli 57.000 prebivalci, je lahko (Murska Sobota, Kranj in Nova Gorica), knjižnicama na Ptuju in Ravnah na Koroškem finančnih sredstev za nakup novega gradiva pa se ni rešilo. V letu 1976 je lahko LIŠKP v letu 1976 kupila le 2.074 novih knjig pa je to pravico odrekal. Ko se je leta 1969 v Skupščini SRS začel pripravljati nov z nakupom pridobila le še 18 odstotkov z normativi predpisane količine gradiva,138 namesto 11.414, kot je določal standard (ena nova knjiga letno na pet prebival- zakon o obveznem izvodu, je LIŠKP z namenom, da bi dokazala upravičenost svoje zaradi česar je bila izposoja aktualne študijske literature omejena – bralcem je bila cev). SI_ZAP/77, AŠ 26, ov. 74, Poroči- zahteve po obveznem izvodu, sprožila obširno akcijo. Pri njenih prizadevanjih so jo na voljo le v čitalnici. lo o delu LIŠKP za leto 1976. podprli Skupščina občine Ptuj, Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, republiška poslanca s ptujskega območja Adolf Praprotnik in dr. Vladimir LIŠKP se je vrsto let soočala tudi s kadrovskim primanjkljajem. Zaradi pomanjkanja Bračič ter Skupnost študijskih knjižnic Slovenije, ki je zastopala stališče, da mora kadra ni bilo mogoče uvesti celodnevne izposoje, zelo okrnjeno je bilo izvajanje biti vsaki študijski knjižnici omogočen dostop do večine slovenske knjižne produkci- domoznanske dejavnosti ter oteženo delo matične službe in Potujoče knjižnice. je. Tako je LIŠKP leta 1971 z Zakonom o obveznem pošiljanju tiskov Vprašanje kadra za matično službo in Potujočo knjižnico se je rešilo, ko se je v knjižnici 136 končno dobila zaposlil Simon Petrovič, učitelj zgodovine in zemljepisa. Sredi oktobra 1972 je prevzel 62 matično službo in že naslednje leto opravil 44 obiskov v šestindvajsetih ljudskih 63 knjižnicah, jim nudil strokovno pomoč pri urejanju knjižnega fonda, izposodil 1.081 knjig iz Potujoče knjižnice in organiziral izobraževalni seminar za knjižničarje ljudskih > Ena od nalog LIŠKP je bila skrb za strokovno izpopolnjevan- knjižnic.139 Dodatna delovna moč je bila nujno potrebna tudi v izposoji Študijskega je knjižničarjev ljudskih knjižnic na Ptujskem. Na sliki: tečaj za knjižničarje prosvetnih društev v čitalnici LIŠKP leta 1973. oddelka, da bi se bibliotekar Emeršič lahko v večji meri posvetil bibliografsko- Tečajniki (od leve proti desni), prva vrsta: Bogomir Vaupotič dokumentacijski dejavnosti, izdelavi sistematskega kataloga za starejši knjižni fond (Grajena), Karel Wurcer, Tinka Vršič (Trnovska vas) in Ana Vršič ter razstavno-prireditveni dejavnosti. (Vitomarci); druga vrsta: Otilija Štrafela (Markovci) in Stanko Bezjak (Muretinci). Skrita za tečajniki prve vrste sedi Lojzka Merc Že kmalu po preselitvi Študijske knjižnice se je pokazala tudi prostorska neustre- iz Podlehnika (foto: Foto Kosi, arhiv KIPP). znost knjižnice. Skladišča so bila kljub okrnjeni nabavi kmalu skoraj povsem zatr- pana. Prostorski problem se je še zaostril leta 1976, ko se je Pokrajinski muzej Ptuj v prostorih nekdanjih zaporov na Prešernovi ulici, kjer je LIŠKP hranila staro, manj iskano gradivo, namenil urediti oddelek NOB-ja. V nemogočih razmerah je delal tudi Mladinski oddelek. Ker je na zgolj 18 m2 moral hraniti skoraj 10.000 enot gradi- va, je bil prosti pristop bralcev h knjigam praktično nemogoč. Zelo skromen je bil tudi prostor za interno delo oziroma obdelavo gradiva,140 matična služba pa svojega prostora sploh ni imela – Potujoča knjižnica je bila nameščena kar na hodniku Študij- skega oddelka, ki je služil tudi kot razstavni prostor.141 O možnosti rešitve prostorskih problemov knjižnice se je začelo govoriti v letu 1972: če bi se Posebna osnovna šola142 preselila v novo zgradbo, bi lahko knjižnica zasedla njene prostore v minoritskem samostanu. Tja bi preselili Mladinski in Ljudski odde- lek, Študijski pa bi se razširil oziroma združil z Ljudskim oddelkom,143 kot je to zahte- val nov koncept sodobnega knjižničarstva. Leta 1971 v Kulturno-prosvetnem zboru Skupščine SRS sprejeti dokument Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji je namreč namesto ločenih ljudskih in študijskih knjižnic uvedel splošnoizobraževalne knjižnice.144 Te so bile po letu 1971 kot nova, sodobna oblika splošne javne knjižnice organizirane v vseh občinah. Načrt, ki ga je pripravila komisija pri Društvu bibliote- karjev Slovenije, je predvidel, da naj LIŠKP postane osrednja regionalna splošnoizo- braževalna knjižnica za območje ptujske in ormoške občine.145 Razvojna koncepcija, s katero se je pričelo posodabljanje slovenskih knjižnic po mednarodnih smernicah in standardih, je opredelila organiziranost in normative za poslovanje splošnoizobra- ževalnih knjižnic. Uvedena je bila enotna strokovna obdelava knjižničnega gradiva in položeni temelji za izgradnjo enotnega knjižničnega informacijskega sistema.146 Novosti je desetletje kasneje uzakonil Zakon o knjižničarstvu (1982).147 139 SI_ZAP/0077, AŠ 26, ov. 74, Poročilo o delu LIŠKP v letu 1973. > V novih prostorih knjižnice so lepo zaživeli literarni 140 V letu 1971 je LIŠKP skoncentrira- večeri. Na sliki: prireditev ob 70-letnici dr. Stanka la kataložno službo za vse tri oddelke Cajnkarja leta 1971. Milojka Alič govori zbranemu na enem mestu, v prostorih Študijskega občinstvu, skrajno levo sedi dr. Stanko Cajnkar oddelka knjižnice. (foto: arhiv KIPP). 141 SI_ZAP/0077, AŠ 26, ov. 74, Poročilo delu LIŠKP za leto 1976. 142 Leta 1977 se je preimenovala v Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka. 143 SI_ZAP/0077, AŠ 26, ov. 74, Poročilo delu LIŠKP za leto 1972. 144 Sredi sedemdesetih let je v Sloveniji delovalo 61 občinskih splošnoizobraževal- nih knjižnic. 145 SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 68, Zapisni- ki sej delovne skupnosti LIŠKP 1971. 146 Berčič, 2000, str. 134. 147 Uradni list SRS, št. 27/1982. 64 65 Milojka Alič OBDOBJe DRAGA ŠULIGOJA (Ptuj, 1921–2005, Ptuj) > 01. 09. 1977–31. 08. 1983 UveDbA celoDnevne iZposoJe (1977), preseliTev knJiŽničArkA in rAvnATelJicA lišk MlADinskeGA oDDelkA v MinoriTski sAMosTAn (1982), poŽiviTev DoMoZnAnske DeJAvnosTi Milojka, hči profesorja in ravnatelja ptujske gimnazije frana aliča (1888­1973), je otroška leta preživela na Ptuju. V letih 1928–1932 je obiskovala osnovno šolo, nato pa ptujsko gimnazijo (1932– 149 SI_ZAP/0077, AŠ 22, ov. 69, 30. avgusta 1977 se je po dvajsetih letih službovanja v LIŠKP upokojila Milojka Alič. 1940). leta 1941 je na Državnem učiteljišču v Mari­ Zapisnik seje delovne skupnosti LIŠKP Delo in naloge ravnatelja knjižnice je prevzel Drago Šuligoj, profesor ptujske gimna- boru opravila abiturentski tečaj. Med vojno je z dne 14. 12. 1976. zije.149 V začetku septembra je knjižnici uspelo pridobiti še dodatno zaposlitev za nekaj časa delala na katastrskem uradu na Ptuju 150 Ob koncu leta 1977 je za strokovno delo v knjižnici skrbelo delo v izposoji, kar je Študijskemu oddelku omogočilo, da je septembra 1977 prešel (1941–1943), leta 1945 pa stopila v učiteljsko služdevet strokovnih delavcev: zraven na celodnevno izposojo.150 Ljudski in Mladinski oddelek, kjer celodnevne izposoje ni bo in opravila strokovni učiteljski izpit na Ptuju ravnatelja Šuligoja še Jakob Emeršič, Lidija Majnik in Lidija Koltak v bilo mogoče organizirati, sta odslej ob sredah poslovala tudi popoldne, od 10. do 18. (1947). Študijskem oddelku, Verena Kolarič ure, sicer pa od 8. do 15. ure in v soboto od 8. do 10. ure.151 V letih 1945–1953 je kot učiteljica slovenskega v Mladinskem oddelku (Kolaričeva je bila v času 1977–1978 zaposlena Novi upravnik je v plan dela kot prioriteto postavil prizadevanje za poživitev domo- jezika delala na osnovnih šolah na Ptuju, v Juršinhonorarno), Tamara Pišek v Ljudskem oddelku, Simon Petrovič v Potujoči znanske dejavnosti. Ta se je po Pravilniku o organizaciji LIŠKP152 od leta 1972 naprej cih in na Hajdini, v letih 1953–1956 je poučevala knjižnici ter Ljudmila Kerbler in izvajala v bibliografsko-dokumentacijskem referatu, ki je deloval kot interna delov- na nižji gimnaziji na Hajdini ter Kmetijsko­gospo­ Marjana Škrinjar v kataložni službi. na enota Študijskega oddelka. Knjižnica naj bi poslej bolj aktivno in načrtno zbira- darski šoli, aktivna je bila tudi v okrajnem odbo151 SI_ZAP/0077, AŠ 22, ov. 69, Zapisnik 7. seje delovne skupnosti la in obdelovala domoznansko gradivo ptujskega in ormoškega območja, še zlasti ru rdečega križa. leta 1956 se je kot knjižničar­ LIŠKP z dne 17. 8. 1977. iz humanistike in zgodovinskih ved, skrbela za bibliografsko obdelavo starejše in ka zaposlila v Mestni knjižnici in čitalnici na Ptuju, 152 SI_ZAP/0077, AŠ 31, ov. 82, tekoče lokalne periodike ter za izdelavo bibliografij. Prizadevanja so kmalu obrodila kjer je do leta 1961, ko je prevzela delo v Študij­ Pravilnik o organizaciji LIŠKP, sprejet sadove. Emeršič se je že naslednje leto lotil urejanja domoznanskega fonda, zbira- skem oddelku lIŠKP, delala na oddelku za odradne 29. 3. 1972. nja podatkov o ptujskem in prekmurskem tisku ter sestavljanja bibliografije domo- sle bralce. Po upokojitvi upravnika Draga Hasla 153 MŠ, 1979, str. 14. znanskih člankov. Zbiral je tudi podatke o pomembnih osebnostih Ptuja za potrebe (1966) je bila imenovana za ravnateljico lIŠKP in 154 SI_ZAP/0077, AŠ 22, ov. 69, Slovenskega biografskega leksikona, v zborniku 30 let Študijske knjižnice na Ptuju to funkcijo opravljala do upokojitve (1977). Vmes Zapisnik 14. seje delovne skupnosti LIŠKP z dne 9. 10. 1979. (1978), z izdajo katerega je knjižnica slovesno obeležila jubilej svojega delovanja, pa je na Pedagoški akademiji v ljubljani dokončala 155 SI_ZAP/0077, AŠ 22, ov. 69, objavil Kratek pregled zgodovine knjižnic Ptuja in okolice. Izostala ni niti razstavna študij slovenskega jezika in knjižničarstva (1972). Zapisnik 7. seje delovne skupnosti dejavnost, ki je lepo zaživela že v času upravnice Aličeve, ko je na hodniku mino- LIŠKP z dne 17. 4. 1979. Veliko časa in truda je namenjala razvoju ljudskeritskega samostana svoj prostor dobilo 14 razstavnih vitrin. Leta 1979 je Kulturna > Milojka okoli leta 1956 (foto: arhiv KIPP) ga knjižničarstva na Ptujskem. aktivno je delovaskupnost občine Ptuj knjižnici za njeno dolgoletno in uspešno delo na področju la v Komisiji za ljudsko knjižničarstvo pri Občinkulture podelila oljenko Občine Ptuj, ki jo je v imenu knjižnice sprejel ravnatelj Drago skem svetu Svobod in prosvetnih društev Ptuj ter Šuligoj.153 v Sosvetu za ljudske knjižnice pri Okrajnem svetu Svobod Maribor. Predavala je na različnih teča­ Šuligoj se je takoj lotil tudi reševanja prostorske problematike. V srednjeročnem jih, ki jih je lIŠKP organizirala za ljudske knjižniplanu razvoja LIŠKP je razmišljal o novogradnji s 1.900 m2 prostora za knjižnično čarje ptujskega okraja, bila referentka na raznih dejavnost ter načrtoval nakup bibliobusa za potrebe ptujskega in ormoškega obmo- bibliotekarskih posvetovanjih in o razvoju knjižni­ čja.154 Leta 1979, ko se je Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka iz minoritskega samo- čarstva in zgodovini knjižnic na Ptujskem napisastana preselila v stavbo na Raičevi ulici 2, je na eni izmed sej Kulturne skupnosti la več strokovnih člankov. leta 1969 je za svoje Ptuj postavil zahtevo, da izpraznjene prostore v minoritskem samostanu dodelijo delo na področju knjižničarstva prejela Čopovo knjižnici, jih ustrezno prenovijo ter opremijo z nujno potrebno centralno kurjavo.155 diplomo. Občinska oblast, ki nad predlogom sprva ni bila navdušena, je knjižici najprej ponu- 148 jala prostore bivše pekarne,156 na koncu pa pristala, da ji za potrebe njenega delo- vanja dodeli še drugo krilo minoritskega samostana. Tako sta se v poletnih mesecih leta 1982 v prostore samostanskega poslopja preselili še uprava ter čitalnica z izpo- sojo, prej nameščeni v poštnem poslopju. V novo pridobljene prostore na Minorit- skem trgu se je po dolgoletnih prizadevanjih preselil tudi Mladinski oddelek. Njego- vi prostori so se iz skromnih 18 m2 povečali na »razkošnih« 55 m2. Ljudski oddelek je ostal na stari lokaciji in tam posloval še do leta 2000. 148 Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih. 66 67 > Skladišče študijske knjižnice v minoritskem samostanu, 1978 (foto: Stojan Kerbler, arhiv KIPP) > Drago Šuligoj pri urejanju knjižnega fonda, 1972 (foto: SI_ZAP/0289 Jože Vrabl, AŠ 23, ov. 102) 68 Drago Šuligoj 69 (Mislinja pri Slovenj Gradcu, 1930–2013, Ljubljana) slAvisT, proFesor in rAvnATelJ lišk Osnovno šolo je obiskoval v Mislinji, nato se je vpisal v tamkajšnjo meščansko šolo. Ko je bil leta 1944 iz nje izključen, se je pridružil partizanom. Po vojni je zaključil gimnazijo v Mariboru (1951) in študij slavistike na filozofski fakulteti v ljubljani (1957). Po diplomi je nekaj časa služboval v Domu gradbene srednje šole v ljubljani, leta 1958 pa dobil službo v Študijski knjižnici v Murski Soboti in tam nekaj časa opravljal tudi funkcijo upravnika. leta 1964 se je preselil na Ptuj in najprej poučeval na ekonomski srednji šoli, od leta 1967 naprej pa na ptujski gimnaziji. leta 1977 je bil imenovan za ravnatelja ljudske in študijske knjižnice Ptuj. To delo je opravljal do leta 1983, ko se je za kratek čas vrnil k svojemu profesorskemu delu. leta 1984 se je zaposlil na Zavodu republike Slove­ > Čitalnica Študijskega oddelka v minoritskem samostanu, okoli 1975 (foto: Foto Kosi, arhiv KIPP) nije za šolstvo, v enoti Maribor, in do upokojitve (1990) opravljal delo šolskega inšpektorja in svetovalca za slovenski jezik in si prizadeval za Glede nabave novega gradiva je LIŠKP konec sedemdesetih let dosegla predpisa- 156 Ni jasno, za katere prostore gre. prenovo šolskih programov za slovenski jezik v ni normativ (ena nova knjiga na deset prebivalcev), problematično pa je ostajalo srednjih šolah. 157 Ob koncu leta 1980 je temelj- dejstvo, da je skoraj polovico knjižne zaloge157 predstavljal t. i. mrtvi fond – zastare- na knjižna zaloga LIŠKP štela 100.967 enot gradiva (SI_ZAP/0077, AŠ 26, ov. Bil je član Slavističnega društva, lektor, urednik le, neaktualne knjige, ki niso našle poti do bralcev.158 Zaradi gospodarske krize, ki je 74, Poročilo o delu LIŠKP za leto 1980). (Izvestje gimnazije Ptuj, Domača rast – literarpestila državo, in posledično zelo skromno odmerjenih sredstev za nabavo novega 158 SI_ZAP/0077, AŠ 22, ov. 69, na priloga časopisa Tednik …), recenzent, mentor > Foto: Tednik, 11. 12. 1980, str. 9 gradiva izboljšanja stanja ni bilo pričakovati. Zapisnik 20. seje knjižničnega sveta z študentom pri raziskovalnih in diplomskih nalodne 26. 2. 1981. Sredi leta 1982 je v veljavo stopil Zakon o knjižničarstvu,159 ki je pravno uveljavil izva- gah ter aktiven družbenopolitični delavec. Za 159 Uradni list SRS, št. 27/1982. janje razvojne koncepcije slovenskega knjižničarstva iz leta 1971, katere namen je svoje delo je leta 1990 prejel republiško priznanje, 160 Berčič, 2000, str. 137–144. bila preobrazba slovenskega knjižničarstva v smislu sodobnih mednarodnih usmeri- red zaslug za narod s srebrno zvezdo.161 tev. Knjižnice so bile glede na namen njihovega delovanja in krog uporabnikov odslej strokovno razdeljene na splošnoizobraževalne, šolske, visokošolske oziroma univer- zitetne in specialne knjižnice ter narodno knjižnico. Vse knjižnice so bile povezane v enoten nacionalni knjižnični informacijski sistem. Enotnost sistema je zagotavljala zlasti knjižničarska matična dejavnost, ki so jo izvajale določene občinske matične knjižnice in NUK kot republiška matična služba, enotna strokovna obdelava gradi- va, enotno vodenje katalogov, skupno zagotavljanje delovanja centralnih katalogov ter razvijanje medknjižnične izposoje. V 60-ih občinskih središčih so bile po terito- rialnem načelu organizirane osrednje občinske splošnoizobraževalne knjižnice, ki so bile hkrati občinske matične knjižnice – skrbele so za organiziranost, povezanost, strokovnost in enotnost delovanja vseh knjižnic na svojem območju.160 Na Ptujskem je to funkcijo prevzela LIŠKP Ptuj. Ta pa se je, tako kot večina drugih tovrstnih knjiž- nic, borila za ustrezno organizacijsko, prostorsko, strokovno, kadrovsko in tehnično razvitost, da bi zmogla kvalitetno in odgovorno opravljati zaupane ji naloge. Osnovo za učinkovito delovanje enotnega knjižničnega informacijskega sistema je v nasled- njih letih zagotovila enotna računalniško-komunikacijska infrastruktura. 161 ZK, 1990, str. 5; Drago Šuligoj – 50-letnik, Tednik, 11. 12. 1980, str. 9. 70 Kljub vsem uspehom in povečanemu obsegu dela pa je kadrovska zasedba LIŠKP osta- 166 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 70, 71 OBDOBJe LIDIJE MAJNIK jala praktično nespremenjena. Stanje je bilo že kritično, saj bi po veljavnih standardih in Zapisnik 18. seje delovne skupnosti > 01. 09. 1983–27. 10. 2000; LIŠKP z dne 12. 3. 1985. normativih knjižnica morala zaposlovati 28 ljudi, a je imela le 14 zaposlenih, od tega devet 28. 10. 2000–31. 01. 2001 167 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 70, strokovnih delavcev, ki so delali pod maksimalno obremenitvijo. V osemdesetih letih 20. Zapisnik 5. seje knjižničnega sveta ravnateljske posle opravlja pogodbeno stoletja je delo ustanove zelo ovirala tudi gospodarska kriza. Sredstva, namenjena knjiž- LIŠKP z dne 7. 7. 1987. nični dejavnosti, so se vztrajno zmanjševala, zaradi česar je bilo potrebno programe in 168 Standard je določal, da mora prenovA MAleGA GrADU ZA poTrebe knJiŽnične DeJAvnosTi, knjižnica kupiti 200 knjig in pet naloge, ki jih je ustanovi nalagal zakon, nenehno krčiti, planiranje nadaljnjega razvoja pa seliTev knJiŽnice v prešernovo Ulico (1994, 1996, 2000), naslovov periodike na 1.000 je postalo praktično nemogoče. Nevarno se je slabšal tudi ekonomski položaj zaposle- prebivalcev območja, ki ga s svojo AvToMATiZAciJA poslovAnJA (1990), Uspešno bibliodejavnostjo pokriva (Poročevalec nih. O slednjem priča podatek, da tudi s 45-odstotnim povečanjem osebnih dohodkov, peDAGoško Delo Z MlADiMi brAlci, priDobiTev Treh velikih KSS, 14. april 1987, št. 28). LIŠKP, predvidenim za leto 1985, najnižje plačani delavci knjižnice niso dosegli višine zajam- ki je skrbela za območje s 69.500 ZAsebnih knJiŽnic ZnAnih pTUJskih osebnosTi (1985–1998) prebivalci, je namesto potrebnih čenega osebnega dohodka. Razen tega se je pri vrednotenju dela vse bolj uveljavljala 13.900 enot gradiva lahko kupila zgolj uravnilovka: indeksno razmerje med osebnimi dohodki delavcev z najnižjo izobrazbo in 7.512 enot. (SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, Poročilo o delu v letu 1988). dohodki zaposlenih z visoko izobrazbo se je vztrajno zmanjševalo in je leta 1984 znašalo le še 1 proti 2,67.166 V začetku leta 1987 je bila LIŠKP v tako slabem finančnem stanju, da 169 V letu 1988 je imela LIŠKP za nakup gradiva na razpolago le 10.335 je z razpoložljivimi sredstvi komajda zmogla izplačati plače, nabavo gradiva pa je zara- din, naslednje leto pa 176.248 din. di blokiranih računov morala začasno celo prekiniti.167 V letu 1988 je za nabavo gradiva Polovico teh sredstev je zagotovila KSS, polovico pa Občinska kulturna dobila le 37 odstotkov potrebne vsote,168 vrednost skromno odmerjenih sredstev pa je skupnost Ptuj (SI_ZAP/0077, AŠ 27, V letu 1983 je prišlo do zamenjave v upravi knjižnice. 31. avgusta 1983 je bil Drago 162 Zmazek, 2015, str. 27. požirala visoka inflacija, ki je vsako leto znova pod vprašaj postavljala doseganje mini- ov. 75, Poročilo delu v letu 1989). Šuligoj razrešen dolžnosti ravnatelja LIŠKP. Nova ravnateljica knjižnice je postala 163 Gosti večera, organiziranega v 170 SI_ZAP/0077, Poročilo o delu okviru Borštnikovega srečanja, so bili malnih standardov pri nakupu gradiva. Čeprav si je LIŠKP za nabavo novega gradiva v višja knjižničarka Lidija Majnik, v LIŠKP zaposlena od leta 1974. Ker je zelo dobro LIŠKP v letu 1990. Drago Jančar, Tone Kuntner, Veno letu 1989 zagotovila kar 17-kratno povišanje sredstev glede na leto 1988,169 je nabava poznala težave, ki so pestile ustanovo, se je takoj lotila aktivnosti za reševanje Taufer, Branko Hofman, Andrej Brvar, 171 SI_ZAP/0077, AŠ 26, ov. 74, France Forstnerič, Tone Partljič, Alojz zaradi stalnega višanja cen knjig ostala praktično na enaki ravni (7.576 enot). Stanje se kadrovskih in prostorskih problemov knjižnice ter za zagon prireditvene dejavnosti, Poročilo o delu LIŠKP v letu 1985. Rebula, Bojan Štih, Ervin Fritz, Flori- je izboljšalo v letu 1990, ko je LIŠKP z nakupom pridobila 11.229 enot gradiva ali 1,6 knji- še zlasti za mlade bralce. jan Lipuš, Gustav Janoš in drugi (SI_ 172 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 70, ZAP/0077, AŠ 26, ov. 74, Poročilo o ge na deset prebivalcev občine in s tem dosegla 81 odstotkov veljavnega standarda.170 Program dela za leto 1991 – priloga Kulturno-vzgojne dejavnosti za otroke in mladino so nova krila dobile s kadrovsko delu LIŠKP v letu 1985). Zapisnika 41. seje delovne skupnosti Pomanjkanje denarja je knjižnici velike težave povzročalo tudi pri zagotavljanju z norma- LIŠKP z dne 11. 9. 1990. prenovo Mladinskega oddelka. Ko sta delo v oddelku prevzela Liljana Klemenčič 164 Poročilo je dostopno v Domo- znanskem oddelku knjižnice (D II tivi in standardi predpisane tehnične opremljenosti. Leta 1985 je Kulturna skupnost Ptuj (1983) in Vladimir Kajzovar (1985) so raznovrstne bibliopedagoške dejavnosti ter 173 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 70, 14747). (KSP) knjižnici zagotovila sredstva za mikrofilmanje dragocenega gradiva in najbolj Zapisnik 14. seje delovne skupnosti srečanja z literarnimi in likovnimi ustvarjalci postali redna oblika dela z odrašča- LIŠKP z dne 9. 11. 1986. 165 L. Majnik, J. Emeršič, V. Kajzovar rabljenih časopisov,171 zmanjkalo pa je denarja za nabavo mikročitalcev – naslednje leto jočo mladino. S septembrom 1987 je Mladinski oddelek prešel tudi na celodnevno (1988). Dragocenosti ptujske knjižnice. je knjižnica napravo le pridobila, nabaviti ji je uspelo tudi nujno potreben fotokopir- 174 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, izposojo.162 Ptuj, LIŠK. Poročilo o delu LIŠKP za leto 1989. ni stroj. Problematično je bilo tudi delovanje matične službe oziroma Potujoče knjižni- 175 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, Knjižnica je lepe uspehe žela tudi z različnimi prireditvami za odraslo publiko. V letu ce, ki je poslovala brez lastnega prevoznega sredstva. Pri oskrbi 49-ih vaških, šolskih, Poročilo o delu LIŠKP v letu 1993. 1985 je pripravila kar 11 odmevnih razstav, uspešen večer s hrvaškim književnikom, strokovnih in župnijskih knjižnic se je knjižničar moral posluževati javnega prevoza ali 176 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, skladateljem in pevcem Arsenom Dedićem (1938–2015) ter srečanje s člani Društva kolesa, to pa je bilo skrajno težavno. LIŠKP je nakup avtomobila za potrebe delovanja Poročilo delu LIŠKP v letu 1994. pisateljev Slovenije.163 Kvalitetno izvedene prireditve, udeležilo se jih je okoli 3.300 matične službe oziroma Potujoče knjižnice načrtovala že od leta 1959, planiran je bil tudi obiskovalcev, ter izboljšana ponudba gradiva so v knjižnico privabljale vse več ljudi, v programu dela za leto 1991 (Renault R4),172 a se je realizacija vedno znova odmikala. obisk in izposoja sta konstantno naraščala. Sredi osemdesetih let se je LIŠKP znašla pred še enim izzivom. Leta 1982 uzakonjen Uspešno je bilo tudi delovanje na področju domoznanske dejavnosti. Leta 1985 enoten knjižnični informacijski sistem je bil namreč v skladu z razvojnimi usmeritvami je LIŠKP izdala Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, delo bibliotekarja Jakoba bibliotekarske dejavnosti v naslednjih letih podprt še z nacionalnim kooperativnim onli- Emeršiča. Po Bibliografiji o Ptuju, ki jo je leta 1933 objavil Franjo Baš v Časopisu ne bibliografskim sistemom COBISS. LIŠKP se je tako morala začeti pripravljati na prehod za zgodovino in narodopisje, je bilo to prvo celovito bibliografsko gradivo, ki je na računalniško poslovanje. Če je želela ohraniti status osrednje občinske splošnoizobra- teritorialno zajelo področje občin Ptuj in Ormož, časovno pa obdobje od leta 1933 ževalne knjižnice, je morala do leta 1990 izpolniti tudi zahtevane pogoje glede ustrezne do 1983. Že pred tem je Emeršič objavil Bibliografijo Ormoža in okolice (1973) ter tehnične opremljenosti. LIŠKP je zahteve za nabavo nujno potrebne računalniške opre- Važnejšo literaturo o Halozah (1978), gradivo pa v veliki meri črpal iz bogatih fondov me na KSP naslovila že leta 1986, a so bile te kar nekaj let zapored črtane iz proračunskih ptujske knjižnice. Leta 1985 se je na prošnjo ljubljanske Filozofske fakultete vključil postavk.173 Temelji za bodočo avtomatizacijo poslovanja v knjižnici so se začeli pripravlja- tudi v projekt zbiranja podatkov za izdelavo bibliografije slovenskih tiskov, izdanih v ti šele leta 1989, ko je knjižnica s pomočjo dotacij KSP začela pospešeno nabavljati raču- Gradcu na avstrijskem Štajerskem, julija 1985 pa na pobudo Raziskovalne skupnosti nalniško opremo in vnašati podatke o gradivu v računalniško bazo podatkov.174 Šlo je za občine Ptuj prevzel še zahtevno nalogo strokovne ureditve dragocene knjižnice mrežo IBM kompatibilnih osebnih računalnikov, program pa je bil namenjen le lokalnemu ptujskega minoritskega samostana. Nalogo je zaključil v juliju 1987 in ob tem spisal delu v ustanovi. Septembra 1990 je stekla računalniška izposoja v Študijskem oddelku, obširno poročilo Strokovna ureditev Minoritske knjižnice,164 za kar si je prislužil konec leta pa je bila pri republiški matični službi v NUK-u ter v Republiškem sekretariatu za Čopovo diplomo (1987), najvišjo državno nagrado na področju bibliotekarstva. kulturo Republike Slovenije (RS) sprejeta odločitev, da se knjižnice, ki so dotlej uporab ljale Naslednje leto je v publikaciji, izdani ob 40. obletnici ustanovitve ŠKP, predstavil še različne, med seboj nepovezane računalniške sisteme, vključijo v kooperativni online knjiž- dragocenosti, ki jih v svojih fondih hrani ptujska knjižnica.165 nični informacijski sistem in servis COBISS, ki bo knjižnice povezal v enotno računalniško mrežo. Tako je knjižnica januarja 1993 prešla na računalniško obdelavo gradiva in avtoma- tizirano izposojo v sistemu COBISS v Študijskem in Mladinskem oddelku.175 V letu 1994 so gradivo začeli opremljati s črtnimi kodami, za delo v izposoji pa uporabljati optične čital- ce.176 Oddelek Ljudske knjižnice je do leta 1997 ostajal brez računalniško podprte izposoje. 72 73 > Lidija Majnik pred računalnikom – novo pridobitvijo knjižnice, 1990 (foto: arhiv KIPP) > Ravnateljica Lidija Majnik (druga iz leve), Kristina Šamperl Purg, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj (na sredini), in arhitekt Marjan Berlič (drugi z desne) s predstavniki izvajalcev del na gradbišču Malega gradu, 1996 (foto: arhiv KIPP) Od leta 1984 naprej so tekle tudi aktivnosti za pridobi- tev novih prostorov za potrebe delovanja knjižnice. Ker je bilo načrtovanje novogradnje v danih razmerah nemo- goče, se je projekt preselitve ptujske knjižnice vključil v občinske programe revitalizacije starega mestnega jedra. Sklenjeno je bilo, da se za potrebe knjižnice obnovi že močno dotrajan kompleks Malega gradu na Prešernovi ulici 33-35. Gradbeni odbor za prenovo Malega gradu, v katerega je bila imenovana tudi ravnateljica Lidija Majnik, je bil ustanovljen leta 1986.177 V naslednjih treh letih je bila pridobljena lokacijska in projektna dokumentacija, fizična prenova kompleksa pa se je začela leta 1990.178 Prenova, podprta s sredstvi občinskega in republiškega proraču- na, kulturnega sklada ter sklada za prenovo, se je zaklju- > Prenova Malega gradu za potrebe knjižnice je potekala čila 5. oktobra 2000 s slovesnim odprtjem novih prosto- v letih 1990–2000 (foto: arhiv KIPP) rov knjižnice. 177 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 70, Zapisnik 12. redne seje delovne skupnosti LIŠKP z dne 30. 9. 1986. 178 Več o tem glej: Habjanič, 1997, > Bibliotekar Vladimir Knez v izposoji Študijskega oddelka v minoritskem samostanu, 1993 (foto: arhiv KIPP) str. 43–51. 74 Prva faza projekta preselitve knjižnice v nove prosto- 75 re je bila realizirana v poletnih mesecih leta 1994, ko se je v južni trakt, novogradnjo na južnem dvorišču Male- ga gradu, preselil Mladinski oddelek. 23. junija 1994 je 1.500 otrok iz ptujske občine v živi verigi v novo knjižni- co simbolično preneslo 600 knjig, 6. avgusta 1994, ob ptujskem občinskem prazniku, pa so bili svečano odprti in svojemu poslanstvu predani novi prostori Mladinske- ga oddelka. Tako je ptujska knjižnica med letoma 1994 in 2000 poslovala na treh lokacijah: Mladinski oddelek in od leta 1996 še Potujoča knjižnica na Prešernovi ulici 33-35, Ljudski oddelek v Krempljevi ulici 2 in Študijski oddelek na Minoritskem trgu 1.179 Mladinski oddelek je s preselitvijo prvič v zgodovini svoje- ga delovanja dobil sodobno opremljene prostore s 426 m2 površine. Prostorski razširitvi je sledila še kadrovska okre- pitev,180 s čimer so bili končno ustvarjeni pogoji za siste- matično bibliopedagoško delo z mladimi bralci. Rezultati so bili vidni že naslednje leto. Izposoja knjig se je pove- čala za skoraj 100 odstotkov,181 raznovrstne dejavnosti za razvijanje knjižne, knjižnične in književne vzgoje182 pa so v oddelek privabljale vedno večje število mladih obisko- valcev. Tako je v letu 1995 različne prireditve Mladinskega oddelka obiskalo kar 4.056 otrok.183 Po preselitvi Mladinskega oddelka na Prešernovo ulico se je v njegove dotedanje prostore v minoritskem samosta- nu razširil Domoznanski oddelek. Ta je v letih 1985–1998 pridobil tri zasebne knjižnice vidnejših ptujskih osebnosti: umetnostne zgodovinarke in etnologinje dr. Štefke Cobelj (1923–1989), profesorja Iva Arharja (1918–1994) ter pisa- telja Ivana Potrča (1913–1993). Knjižne zbirke s približno 17.000 kosi knjižnega gradiva je po sistemu UDK uredil bibliotekar Jakob Emeršič, zaradi kadrovske in prostorske stiske knjižnice pa niso bile obdelane v sistemu COBISS, niti niso mogle biti postavljene kot posebne zbirke, pač pa so bile arhivirane v kartonskih škatlah in zato le delno dostopne v študijske in raziskovalne namene. 179 Zmazek, 2015, str. 29. 180 Liljani Klemenčič (vodja oddelka), Vladimirju Kajzovarju in Andreju Fran- gežu sta se pridružili še Melita Zmazek in Leonida Mesarič. Kajzovarja je leta 1996 zamenjala Andrejka Rimele. 181 V letu 1994 je izposoja gradi- va znašala 78.741 enot, leta 1995 pa je narasla na 151.519 enot gradiva. 182 Več o tem glej: Zmazek, 2015, str. 30–32. 183 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, > Selitev Mladinskega oddelka v nove prostore na Prešernovi ulici, 23. 6. 1994 (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP). Poročilo o delu KIPP v letu 1995. 76 Emeršič se je od junija 1990 naprej, ko se je v izposoji Študijskega oddelka zapo- 184 Odločba o spremembi odločbe o > Leta 1996 se je Potujoča knjižnica, 77 slil bibliotekar Vladimir Knez, lahko v celoti posvetil domoznanski dejavnosti. Leta ustanovitvi Ljudske in študijske knjižni- ki do tedaj ni imela lastnih prostorov, ce Ptuj. Odločbo št. 612-3/93-13 je 5. preselila v obnovljene prostore Malega 1990 je v Tedniku objavil študijo Ptujske ulice včeraj, danes, jutri, ukvarjal se je tudi 10. 1993 izdala Skupščina občine Ptuj. gradu na Prešernovi ulici. Pri selitvi so z zgodovino minoritske cerkve in ptujske gimnazije, leta 1991 pa pripravil odmevno Objavljena je bila v Uradnem vestniku knjižničarjem pomagali otroci ptujskih občin Ormož in Ptuj, št. 27/1993, z dne razstavo o vidnejših profesorjih in dijakih ptujske gimnazije. Naslednje leto je sode- osnovnih šol – v živi verigi so pomagali 14. 10. 1993. prenašati knjige na novo lokacijo (foto: loval pri zahtevnem projektu predstavitve dragocene ptujske rokopisne glasbene 185 SI_ZAP/0077, AŠ 31, ov. 81, Statut arhiv KIPP). zbirke iz 18. stoletja, ki jo hrani knjižnica v svojih fondih, s prispevkom Ptujske knjiž- KIPP, 1994. nice, profesor Ferk in mi sodeloval na simpoziju Ptuj, včeraj-danes-jutri in v zborni- 186 Uradni list RS, št. 72/93. ku Prlekija: med griči Slovenskih goric (1992) objavil prispevek o znanih osebnostih 187 Uradni list RS, št. 60/94. Prlekije. Leta 1993 je z obširnim prispevkom obdelal zgodovino ptujskih knjižnic v 188 Leta 1994 je iz bivše Občine Ptuj zborniku Littera scripta manet, ki ga je knjižnica izdala ob 200-letnici knjižničarstva nastalo devet novih občin. Leta 1998 se je njihovo število povečalo na 15, leta in tiskarstva na Ptuju. Ta pomemben jubilej je knjižnica, ki se je 5. oktobra 1993 prei- 2006 pa na 16 občin naslednic. menovala v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj (KIPP),184 obeležila tudi z obsežno razstavo 189 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, o zgodovini ptujskih knjižnic, za katero so avtorice, knjižničarki Lidija Koltak in Lilja- Poročilo o delu KIPP v letu 1994. na Klemenčič ter arhivistka Marija Hernja Masten, prejele oljenko, priznanje Mestne 190 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 71, občine Ptuj. Leta 1994 je domoznansko dejavnost, ki se je od ustanovitve knjižnice Zapisnik 3. seje sveta zavoda KIPP z dne 31. 8. 1995. naprej opravljala v okviru Študijskega oddelka, začel izvajati s statutom KIPP formi- ran Domoznanski oddelek185 − ta je odslej deloval kot samostojni oddelek knjižni- ce. Jakob Emeršič, vodja oddelka, je leta 1997 pričel tudi z računalniško obdelavo člankov v sistemu COBISS. Knjižnica je torej finančnim in kadrovskim problemom navkljub žela uspehe na več področjih. > 14. septembra 1991 je Mitja Vošnjak > Potujoča knjižnica je leta 1996 prvič (1923–2003), pisatelj in nekdanji v zgodovini svojega obstoja dobila na diplomat, knjižnici podaril dragoceno voljo motorizirano prevozno sredstvo – darilo – originalni izvod Dalmatinove kombi (foto: arhiv KIPP). Biblije iz leta 1584 (foto: arhiv KIPP). Po spremembi lokalne samouprave leta 1994 se je KIPP soočila z novim problemom. tično pa je bilo tudi zagotavljanje primernega števila strokovnega kadra. V skladu z leta 1994 sprejeto sistemizacijo Z Zakonom o lokalni samoupravi186 in Zakonom o ustanovitvi občin in določitvi delovnih mest bi morala knjižnica imeti 38 zaposlenih, a jih je leta 1995 imela le 22, od tega 13 strokovnih delavcev. Kakšno njihovih območij187 je iz stare, teritorialno velike Občine Ptuj nastalo več novih, je bilo stanje v KIPP, pričajo naslednji podatki: po številu prebivalstva, ki ga je s svojo dejavnostjo pokrivala, je bila ptujska manjših občin.188 Čeprav so na Ministrstvu za kulturo (MZK) najprej razmišljali, da bi knjižnica na drugem mestu v Sloveniji,191 glede števila zaposlenih pa na predzadnjem; če je celjska knjižnica s 44-imi financiranje knjižnic poslej zagotavljal državni proračun, se to potem ni zgodilo.189 zaposlenimi zagotavljala enega zaposlenega na vsakih 1.492 prebivalcev območja, ki ga je pokrivala, je KIPP imela enega Njihovo financiranje je ostalo na plečih lokalnih skupnosti, način financiranja pa je delavca na 3.171 prebivalcev; če je po veljavnih standardih in normativih maksimalno število izposojenih enot gradiva na ostal nedorečen.190 Zaradi zakonskih nejasnosti glede financiranja občinskih javnih strokovnega delavca v enem letu znašalo 12.000 enot, je v KIPP ta številka leta 1996 znašala 23.194 enot, v letu 1998 pa zavodov in zaradi nedorečenih ustanoviteljskih razmerij novonastalih občin do že 31.398 enot, torej 261 odstotkov maksimalnega normativa; medtem ko je bila v slovenskih knjižnicah povprečna rast knjižnice kot večobčinskega javnega zavoda se je KIPP soočila z velikimi težavami pri letnega obiska 3,8-odstotna, je bila v KIPP 9-odstotna; povprečna rast izposoje v Sloveniji je znašala 2,6 odstotkov na leto, zagotavljanju pogojev za svoje delovanje. Vsa sredstva za njeno delovanje je nekaj v KIPP pa 8 odstotkov! V slabšem položaju je bila samo še knjižnica v Murski Soboti.192 časa zagotavljala le Mestna občina Ptuj, ostale občine pa so se izpolnjevanju svojih obveznosti do zavoda izogibale. KIPP se je zato ubadala z velikim pomanjkanjem 191 KIPP je pokrivala območje z 69.000 prebivalci. sredstev za nakup gradiva in za izvajanje prireditvene dejavnosti, zelo problema- 192 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, Poročilo o delu KIPP v letu 1996, priloga Primerjalna analiza. Leta 1996 je knjižnici uspelo v Mali grad preseliti tudi oddelek Potujoče knjižnice 194 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, 78 79 Simon Petrovič (PK). Vodenje PK je prevzel Vladimir Kajzovar, višji knjižničar iz Mladinskega oddel- Poročilo o delu KIPP v letu 1996. (Nova vas pri Ptuju, 1936–) ka. Simon Petrovič, ki je PK vodil od leta 1972 naprej, je za svoje pionirsko delo na 195 Uradni list RS, št. 24/1998. področ ju potujočega knjižničarstva na Ptujskem leta 1998 prejel Čopovo priznanje, 196 Vozilo v vrednosti 36.716.974,00 UčiTelJ in pionir poTUJočeGA knJiŽničArsTvA SIT naj bi izdelalo podjetje AS Remont naslednje leto pa odšel v zaslužen pokoj. iz Domžal. nA pTUJskeM Ob selitvi je PK prešla tudi na sodobnejši način dela, saj je knjižnici leta 1996 za 197 SI_ZAP/0077, AŠ 28, ov. 76, Poročilo o delu KIPP v letu 1999. potrebe njenega delovanja končno uspelo kupiti prevozno sredstvo – kombi. Nakup vozila za Potujočo knjižnico so finančno podprle vse novonastale občine na Ptuj- 198 V to ni šteto gradivo Mladinskega oddelka (okoli 54.000 enot) in Potu- Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je končal na Ptuju. skem, del sredstev je prispevala tudi knjižnica. KIPP si je hkrati prizadevala, da bi v joče knjižnice (okoli 23.000 enot). Ta dva oddelka sta bila na Prešernovo V letih 1953–1957 je obiskoval Kmetijsko srednjo vseh novih občinskih središčih na Ptujskem vzpostavila mrežo stalnih izposojeva- ulico preseljena že leta 1994 (Mladin- šolo v Mariboru, nato pa opravil petmesečno lišč, a zaradi finančnega bremena, ki bi ga le-ta predstavljala za novonastale obči- ski oddelek) oziroma 1996 (Potujoča knjižnica). delovno prakso na Semenogojskem posestvu ne, pri tem ni bila uspešna. Tovrstno prizadevanje je bilo neuspešno že v obdobju 199 Že ob selitvi se je pokazal v Staršah (1957–1958). leta 1958 je opravil pred letom 1994, saj v takratni Občini Ptuj ni bilo naselja, ki bi imelo več kot 1.500 problem premajhne kapacitete skla- pedagoški tečaj v ljubljani, nekaj let kasneje pa prebivalcev, kar je bil s strokovnimi standardi in normativi postavljen pogoj za odpr- dišč, saj je ob velikih stroških prenove Malega gradu investitorju zmanjkalo diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru in tje izposojevališča.194 Kombi, ki je poslej razvažal knjige na 62 lokacij izven Mestne sredstev za zagotovitev večjih depojev. postal predmetni učitelj zgodovine in zemljepisa občine Ptuj (MOP), je bil zato dobra kompromisna, a le začasna rešitev. Knjižnica je s 200 SI_ZAP/0077, AŠ 28, ov. 76, (1970). 142-imi premičnimi zbirkami zalagala knjižnice prosvetnih društev, pa tudi šolske in Poročilo o delu v letu 2000. specialne knjižnice, kolekcije pa občasno menjavala. Ker je bila pri tem v veliki meri leta 1958 se je kot honorarni učitelj zaposlil na 201 Glede na leta 1994 sprejeto siste- vezana na prostovoljce, ki so delovali v prosvetnih društvih, je redno in strokovno mizacijo delovnih mest je v KIPP manj- Osnovni šoli Videm pri Ptuju in tam ostal do leta ponudbo svojih uslug najširšemu krogu lokalnega prebivalstva le stežka zagotavlja- kalo 16 delavcev. 1960. V letih 1961–1972 je poučeval na osnovnih la. Za normalno in uspešno delo Potujoče knjižnice je bil vendarle potreben biblio- 202 V planu za leto 2000 je bilo šolah v Dornavi, lovrencu na Dravskem polju in bus – KIPP je bila takrat ena redkih slovenskih regionalnih knjižnic brez vpeljane predvideno, da naj bi občine za delo- vanje KIPP namenile sredstva v višini v Osnovni šoli Ivana Spolenaka na Ptuju (danes bibliobusne mreže. Ko je bil leta 1998 objavljen Zakon o zagotavljanju sredstev za 16.729.999,00 SIT, a nazadnje je KIPP Osnovna šola Breg). leta 1972 se je zaposlil v ljudski nekatere nujne programe RS v kulturi, v tem letu prejela le 5 odstotkov tega 195 ki je za obdobje 1998–2003 predvidel sofi- zneska. in študijski knjižnici Ptuj in vse do upokojitve leta nanciranje nakupa bibliobusov s strani MZK, je Vladimir Kajzovar, vodja Potujoče 1999 opravljal delo potujočega knjižničarja. Kar 24 203 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 71, knjižnice, pripravil projekt vzpostavitve bibliobusne mreže na našem območju. Po Zapisnik seje Sveta zavoda KIPP z dne let je svoje poslanstvo opravljal sam, s pomočjo predhodnem dogovoru z novonastalimi občinami je nato vodstvo knjižnice avgusta 15. 11. 2000. Majnikova je nato posle kolesa ali javnih prevoznih sredstev ter v lesenih ravnateljice KIPP pogodbeno opravlja- 1999 na MZK prijavilo projekt nakupa bibliobusa, za katerega naj bi polovico sred- la še tri mesece – do imenovanja nove kovčkih tovoril knjige za bralce ptujske okolice. stev zagotovilo MZK, polovico pa lokalne skupnosti.196 Zaradi neurejenega financira- direktorice. le zadnja tri leta svojega službovanja (1996– nja javnega zavoda KIPP s strani lokalnih skupnosti pa se nakup vozila do leta 2003 1999) je knjige razvažal z avtomobilom, v družbi ni realiziral.197 z Vladimirjem Kajzovarjem. Za svoje pionirsko delo na področju potujočega knjižničarstva na V letih 1999 in 2000 je bilo v KIPP veliko časa posvečenega pripravam na selitev Ptujskem je leta 1998 prejel Čopovo priznanje knjižnice v prenovljeni Mali grad na Prešernovi 33–35. Julija 2000 sta Študijski in > Foto: arhiv KIPP Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS).193 Ljudski oddelek knjižnice za tri mesece zaprla svoja vrata. Selitev okoli 250.000 enot gradiva198 v prenovljeno zgradbo Malega gradu se je začela 16. avgusta 2000. Ob selitvi se je Ljudski oddelek z dotlej ločenim knjižnim fondom spojil s Študijskim oddelkom z enotno postavljenim knjižnim fondom. Svečana otvoritev novih, sodob- no opremljenih prostorov je bila 5. oktobra 2000. Vsi oddelki knjižnice, s skupno površino 2.893 m2, so se tako prvič v zgodovini obstoja knjižnice združili pod eno streho.199 Po otvoritvi nove knjižnice se je obisk zelo povečal. Kljub trem mesecem zaprtosti zaradi selitve je KIPP v letu 2000 zabeležila 150.385 obiskov. Imela je 10.110 aktivnih članov, ki so si izposodili 609.553 enot gradiva. Povprečen dnevni obisk knjižnice je znašal 674 bralcev, povprečna dnevna izposoja pa 2.733 enot gradiva. V letu 2000 je tako strokovni delavec KIPP izposodil kar 362 odstotkov normativa letne izposoje (ta je znašal 12.000 enot na enega strokovnega delavca).200 Pred knjižnico pa so bili že novi izzivi: ponoven zagon publicistične, razstavne in prireditvene dejavnosti. Za uresničitev zastavljenih ciljev je KIPP potrebovala pred- vsem urejeno financiranje in ustrezno kadrovsko zasedenost,201 kar se do selitve KIPP v Mali grad, kljub prizadevanju vodstva knjižnice, ni uresničilo.202 Konec oktobra 2000 je z delom v knjižnici prenehala ravnateljica Lidija Majnik, saj je bila na parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije.203 Naslednje tri mesece, do nastopa nove direktorice KIPP, je vodstvene 193 Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih. naloge KIPP opravljala pogodbeno. 80 Lidija Majnik 81 (Murska Sobota, 1953–) knJiŽničArkA, rAvnATelJicA lišk oZiroMA kipp, poliTičArkA Osnovno šolo (1959–1967) in gimnazijo (1967– 1971) je obiskovala na Ptuju. Po maturi (1971) se je vpisala na Pedagoško akademijo v Mariboru in si pridobila strokovni naziv predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika (1976). leta 1974 se je zaposlila v ljudski in študijski knjižnici Ptuj. Najprej je delala v ljudskem, nato v Študijskem oddelku knjižnice, leta 1983 je bila imenovana za ravnateljico lIŠK. Pod njenim vodstvom je knjižnica uvedla vrsto novih dejavnosti, prešla na avtomatizacijo poslovanja in za potrebe svojega delovanja pridobila prenovljene in sodobno opremljene prostore Malega gradu na Prešernovi ulici. leta 2000 je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru republike Slovenije in tam zlasti aktivno delovala v Odboru za kulturo, šolstvo, znanost in šport. leta 2006 se je ponovno zaposlila v ptujski knjižnici in do upokojitve (2010) opravljala delo namestnice direktorja knjižnice. Od leta 1975 naprej je aktivno delovala v > Prenovljena stavba Malega gradu (foto: Janko Levanič, arhiv KIPP) slovenskem bibliotekarskem društvu, dejavno se je vključevala tudi v kulturno in politično življenje > Foto: zasebni arhiv L. Majnik mesta Ptuj. Vrsto let je bila aktivna v ptujski izpostavi Javnega sklada republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo in mu dva mandata tudi predsedovala. Delovala je tudi kot članica sveta različnih ptujskih javnih zavodov, nekaj časa je opravljala funkcijo predsednice sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj. Kar pet mandatov je > Otvoritev novih prostorov knjižnice v Malem gradu je bila 5. oktobra 2000. Vrata v novo knjižnico odpira bila aktivna kot občinska svetnica Mestnega sveta ravnateljica Lidija Majnik, za njo stoji Milojka Alič, bivša Mestne občine Ptuj (1994–2014). ravnateljica knjižnice (foto: arhiv KIPP). Za svoje dolgoletno uspešno delo na področju bibliotekarstva je leta 2009 prejela Čopovo diplomo, leta 2011 pa ji je Mestna občina Ptuj za njen prispevek na področju kulture podelila veliko oljenko.204 204 Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih; Spodnjepodravci.si: http://www.spodnjepodravci.si/osebe/majnik-lidija/418/ (pridoblje- no 1. 3. 2018). 82 83 OBDOBJe TJAŠE MRGOLE JUKIČ > 01. 02. 2001–31. 01. 2006 nAkUp bibliobUsA in vZposTAviTev bibliobUsne MreŽe (2003), oŽiviTev rAZsTAvne in prireDiTvene DeJAvnosTi, novosTi nA poDročJU AvToMATiZAciJe poslovAnJA, ZAčeTki DiGiTAliZAciJe knJiŽničneGA GrADivA (2004) > Simonu Petroviču, prvemu ptujske- mu potujočemu knjižničarju, je pripad- la čast, da prereže vrvico na slovesni prireditvi ob otvoritvi novega bibliobu- sa 23. maja 2003 (foto: arhiv KIPP). 1. februarja 2001 je vodenje knjižnice prevzela Tjaša Mrgole Jukič, prej zaposlena 205 Ob začetku poslovanja na novi kot arhivistka v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. lokaciji in ob menjavi vodstva je bilo v 205 Kot prioritetno nalogo si je zadala knjižnici zaposlenih 22 ljudi, od tega 16 oživitev razstavne in prireditvene dejavnosti, realizacijo nabave bibliobusa za potre- strokovnih delavcev: v Oddelku nabave be delovanja PK ter kadrovsko okrepitev knjižnice. in obdelave: Božena Kmetec - Friedl, Helena Kovačič Pižmoht, Marija Jurgec in Anica Marinič (manipulantka); v > Nov bibliobus je kraje ptujske okolice začel obiskovati 1. septembra 2003 Začetek delovanja knjižnice v novih, sodobno opremljenih prostorih ni sovpadel Mladinskem oddelku: Liljana Klemen- (foto: arhiv KIPP). le z menjavo vodstva, pač pa tudi z novim Zakonom o knjižničarstvu (2001).206 čič, Melita Zmazek, Leonida Mesarič, Andrej Frangež in Andrejka Rimele; Do leta 2001 je razvoj slovenskih splošnih knjižnic temeljil na konceptu enotnih v Študijskem oddelku: Vladimir Knez, splošnoizobraževalnih knjižnic, nov zakon pa je na področju javnih knjižnic ukinil Jožica Sajko, Robert Filipič, Tamara > Bibliobus so si z zanimanjem Pišek, Boštjan Koražija in Silva Rodvajn matične knjižnice in uvedel pokrajinske oziroma osrednje območne knjižnice in ogledali tudi župani Spodnjega (manipulantka); v Domoznanskem Podravja. Na sliki z leve proti desni: jim skupaj z leta 2003 sprejetim Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah207 oddelku: Jakob Emeršič; Potujoča strategije deležna ostrih kritik v lastni hiši. KIPP je namreč iz ptujski župan dr. Štefan Čelan, knjižnica: Vladimir Kajzovar; v Uprav- določil izvajanje štirih posebnih nalog: zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega no-tehnični službi: Darja Fajt (računo- tega razloga v letu 2002 pri nakupu gradiva dosegla le 30 Darinka Fakin, županja Občine izbora knjižničnega gradiva in informacij, strokovno pomoč knjižnicam območja, vodkinja), Ivanka Kramberger (tajni- odstotkov predpisanega standarda, Majšperk, Anton Butolen, župan 214 v začetku leta 2003 pa ca), Danilo Skok (hišnik) in Ivanka Šilak Občine Žetale, ter mag. Stanislav koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva ter usmerjanje (čistilka, kurirka) ter direktorica Tjaša je bila nabava zaradi pomanjkanja denarja za nekaj časa celo Glažar, župan Občine Hajdina izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja. Status osrednje območne Mrgole Jukič. povsem ustavljena.215 Tekom leta 2003 se je situacija vendarle (foto: arhiv KIPP). knjižnice je dobilo deset slovenskih knjižnic, med njimi tudi KIPP.208 206 Uradni list RS, št. 87/2001. izboljšala. Sredstva za delovanje knjižnice so prvič po letu 1994 207 Uradni list RS, št. 88/2003. končno prispevale vse novonastale občine na Ptujskem216 in Nov zakon je občinam naložil obveznost zagotavljanja knjižnične dejavnosti za svoje 208 Zraven KIPP še Osrednja knjiž- 18. decembra 2003 pristopile k podpisu Odloka o ustanovitvi občane, in sicer tako, da same ali skupaj z drugimi občinami ustanovijo splošno nica Celje, Osrednja knjižnica Srečka javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj za izvajanje javne knjiž nico (postanejo soustanoviteljice knjižnice) ali da s knjižnico podpišejo pogod- Vilharja Koper, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Maribor- službe na področju knjižnične dejavnosti.217 bo o izvajanju knjižnične dejavnosti (postanejo pogodbene partnerice knjižnice). ska knjižnica, Pokrajinska in študijska Določene funkcije splošnih knjižnic se je obvezala financirati tudi država in s tem knjiž nica Murska Sobota, Goriška knjiž- Po mnogih težavah in po skoraj štiridesetletnem prizadeva- 214 Leta 2002 je prišlo do spremenjenega načina sofinanci- pomagala dosegati standardizirani obseg njihove dejavnosti. Obveznost financi- nica Franceta Bevka, Knjižnica Mirana nju je 18. marca 2003 na dvorišče knjižnice naposled pripeljal ranja nakupa knjižničnega gradiva s strani MZK. To je skleni- Jarca Novo mesto, Koroška osrednja lo nakup gradiva sofinancirati v enakem deležu, kot so ga v ta ranja knjižnične dejavnosti je občinam naložil tudi leta 2002 sprejet Zakon o uresni- knjižnica dr. Franca Sušnika. biblio bus in bil svojemu namenu svečano predan 23. maja 2003. namen prispevale občine – kolikor manj sredstev so zagotovile čevanju javnega interesa za kulturo.209 Tako so obveznost financiranja javnega zavo- občine, toliko manj jih je nakazalo tudi MZK. KIPP je bila zato v 209 Uradni list RS, št. 96/2002. Vzporedno z uvedbo bibliobusa se je Potujoča knjižnica kadrov- zelo kočljivem položaju. da KIPP, za katerega je od spremembe lokalne samouprave v letu 1994 sredstva v sko okrepila, uveden je bil tudi računalniški način izposoje. 19. 210 Nakup je finančno podprlo 12 215 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 71, Zapisnik 9. seje sveta zavoda glavnem zagotavljala le MOP, morale sprejeti vse novonastale občine na Ptujskem. občin, občine Zavrč, Podlehnik in maja 2003 je delo voznika bibliobusa in knjižničarja prevzel KIPP z dne 12. 2. 2003. Juršinci pa so finančno podporo odre- Srečko Vrečar. Z Vladimirjem Kajzovarjem, vodjem Potujoče Kmalu po uveljavitvi Zakona o knjižničarstvu (2001) se je nova direktorica lotila kle (Poročilo o delu KIPP za leto 2003). 216 V letu 2001 je KIPP z nakupom pridobila 7.805 izvodov knjižnice, sta s 1. septembrom 2003 začela redno obiskovati 50 novega gradiva. Leta 2002 je ta številka padla na 5.018 izvo- realizacije projekta nakupa bibliobusa, ki je bil v razvojnih programih knjižnice 211 SI_ZAP/0077, AŠ, ov. 86, Poro- dov, naslednje leto pa se je povečalo na 8.756 enot oziroma 63 čilo nadzornega odbora MOP o izved- postajališč v trinajstih občinah na območju Ptuja, Dravskega in zapisan že dolgo časa. Po daljših dogovarjanjih je nakup vozila podprla večina odstotkov veljavnega standarda. Leta 2004 se je stanje uredilo bi nadzora o porabi javnih sredstev v Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric.218 Potujoča knjižnica, – KIPP je z nakupom pridobila 11.089 enot oziroma 90 odstot- občin.210 Te so za 50,5 milijona SIT211 vredno investicijo morale zagotoviti polovico KIPP 2001–2002; SI_ZAP/0077, AŠ 34, kov takrat veljavnega standarda (Arhiv KIPP, Poročilo o delu ov. 86, Vsebinsko poročilo o realiza- ki je ljudem iz odmaknjenih krajev olajšala dostop do kvalitet- sredstev, drugo je zagotavljalo MZK. Ker ob podpisu pogodbe o nakupu vozila KIPP v letu 2003 in 2004). ciji projekta bibliobus, dopis KIPP št. ne literature in različnih storitev matične knjižnice, je bila velika finančna sredstva za investicijo niso bila v celoti zagotovljena, je Mrgole Jukičeva 566/03 z dne 20. 6. 2003. 217 Odlok (Uradni list RS, št. 9/2004) so podpisale občine pridobitev za prebivalce Ptuja in okolice. Že v prvem letu, po manjkajoči denar212 skušala zagotoviti tako, da se je odrekla delu sredstev, ki so Ptuj, Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markov- 212 Do konca leta 2002 pogodbe dobrih šestih mesecih delovanja, je zabeležila 847 novovpisa- ci, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale (občine ustanoviteljice). ga bile občine knjižnici dolžne nakazati za nabavo gradiva,213 in bila zaradi takšne o sofinanciranju nakupa vozila niso Občine Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah podpisale občine Videm, Podlehnik, nih članov in izposodila 12.065 enot gradiva, v letu 2004 pa že in Trnovska vas so s knjižnico sklenile pogodbe o sofinancira- Zavrč, Majšperk in Juršinci. Za nakup 24.890 enot. Na bibliobusu so se pričele izvajati tudi bibliope- nju knjižnične dejavnosti (občine pogodbenice). Leta 2006 se je vozila podjetja AS Domžale je zmanj- od Občine Gorišnica ločila novonastala Občina Cirkulane, ki je kalo 5.369.907,00 milijonov SIT (Poro- dagoške in pravljične urice za predšolske in šolske otroke, ki jih pogodbenica KIPP. čilo nadzornega odbora MOP o izved- je že prvo leto z navdušenjem obiskalo 1.738 otrok,219 kasneje bi nadzora o porabi javnih sredstev 218 Bibliobus je pokrival 546 km2 veliko območje s 63.000 v KIPP v letu 2001–2002 z dne 15. 4. so te številke le še naraščale. Uvedba bibliobusa je tako pripo- prebivalci. 2003). mogla k 9,5-odstotnemu povišanju članstva KIPP v letu 2003, 219 Arhiv KIPP, Poročilo o delu KIPP za leti 2003 in 2004. 213 SI_ZAP/0077, AŠ 24, ov. 72, naslednje leto je le-to poraslo še za 12 odstotkov glede na leto Zapisnik seje kolegija KIPP iz dne 9. 220 Arhiv KIPP, Poročila o delu 2002–2004. 4. 2002. 2003.220 ­ Posebne pozornosti je bil deležen tudi Domoznanski oddelek. Ta se je ob preselitvi 222 Med 6 in 7 tisoč knjig. 84 85 Vladimir v Mali grad, ko je prišlo do reorganizacije knjižnice in bistvenih sprememb v posta- 223 Alojz Petrovič je knjižnici predal Kajzovar vitvi gradiva, soočil z več težavami. Ena izmed njih je bila ta, da večina njegove- tudi zapuščino amaterskega fotografa Alfreda Bradača. ga fonda ni bila obdelana v bibliografskem sistemu COBISS, druga pa ta, da za del 224 Kasneje poročena Petrovič. (Ptuj, 1956–2015, Majšperk) domoznanskega, v COBISS že vnesenega, gradiva ni bila razvidna dejanska lokacija. V prostorih minoritskega samostana namreč velik del domoznanskega fonda zaradi slAvisT, biblioTekAr prostorske stiske fizično ni bil ločen od fonda Študijskega oddelka, zaradi časovne stiske ob selitvi knjižnice pa sprememb v postavitvi gradiva ni bilo mogoče pravo- časno zabeležiti v računalniško bazo podatkov. Leta 2001 se je zato domoznansko gradivo najprej ročno preštelo in popisalo, nato so se začele intenzivne priprave na ureditev računalniške baze podatkov in bibliografsko obdelavo gradiva v COBISS-u. Osnovno šolo je obiskoval v Majšperku, matu­ Sredi leta je bilo v oddelek postavljeno še gradivo iz posebnih zbirk,222 ki so bile od riral je na gimnaziji pedagoške smeri v Mariboleta 1969 naprej skladiščene v starih zaporih na Prešernovi 37 (del knjižnice Fran-ru (1975). Po maturi se je vpisal na Pedagoško za Ferka, knjižnica Muzejskega društva, knjige iz nekdanje Ptujske čitalnice, knjige akademijo v Mariboru in si pridobil naziv prednekdanjih privatnih knjižnic …) ter knjižne zapuščine Ivana Potrča, dr. Štefke Cobelj metni učitelj slovenščine in srbohrvaščine (1984). in Iva Arharja, ki jih je KIPP pridobila v letih 1985–1998. Leta 2003 se je domoznanski Kasneje je zaključil še izredni študij na Pedagoški fond obogatil še z zbirko 1.200 razglednic Ptuja in okolice zasebnega zbiralca Alojza fakulteti v Mariboru in postal profesor slovenšči­ Petroviča.223 Z namenom zaščite in hkrati boljše dostopnosti dragocenega in redke- ne (2004). ga gradiva za širši krog uporabnikov je bila leta 2004 zbirka razglednic digitalizira- na. To je bil prvi projekt digitalizacije domoznanskega gradiva v KIPP, ki je nato v Svojo prvo zaposlitev je dobil na Osnovni šoli večjem obsegu stekel v obdobju direktorja mag. Matjaža Neudauerja. Majšperk, kjer je nekaj časa poučeval glasbeno vzgojo, nato pa slovenščino (1980–1985). leta Ena od težav, s katero se je soočala knjižnica, je bila neustrezna kadrovska zasede- 1985 se je kot višji knjižničar zaposlil v Mladinskem nost in pomanjkanje usposobljenih katalogizatorjev za zahtevno bibliografsko obde- oddelku lIŠKP in skrbel za izposojo in različne lavo gradiva v sistemu COBISS. Za izvajanje domoznanske dejavnosti, od izgrad- bibliopedagoške dejavnosti. leta 1996 je prevzel nje zbirke, obdelave gradiva, vključno z analitično obdelavo serijskih domoznan- vodenje Potujoče knjižnice in svoje delo nekaj skih publikacij, do priprave domoznanskih prireditev ter publiciranja, je od vsega let opravljal pretežno na terenu. Kot potujoči začetka skrbel le bibliotekar Jakob Emeršič. Ta se je že v devetdesetih letih lotil knjižničar se je aktivno vključil v delo Sekcije za vnašanja gradiva v računalniški sistem, a za tako obsežen fond in tako zahtevno in potujoče knjižnice pri ZBDS ter v Stepišnikovem raznoliko področje dela je bil par rok seveda zdaleč premalo. Jeseni leta 2003, ko skladu in z objavami v lokalnih medijih skrbel za se je dolgoletni vodja ptujskega domoznanstva upokojil, je njegovo delo prevzela promocijo in uveljavitev ptujske knjižnice v širšem novinka, zgodovinarka Mira Jerenec,224 ki so ji pri delu občasno pomagali delavci iz družbenem okolju. leta 2006 je prevzel vodenje projekta javnih del. Študijskega oddelka KIPP in to delo nato opravljal do upokojitve (2013). leta 2009 si je pridobil > Foto: zasebni arhiv Martine Kajzovar visok strokovni naziv bibliotekarski specialist. aktiven je bil tudi kot predstavnik zaposlenih v svetu zavoda lIŠK oziroma KIPP (1991–2000), en mandat mu je tudi predsedoval (1994–2000). Odlikoval se je kot dober poznavalec slovenske literarne zapuščine, kot raziskovalec življenja manj znanih, a za naše kraje pomembnih ustvarjalcev, kot avtor številnih razstav, strokovnih člankov in monografij ter kot moderator mnogih literarnih večerov. Za svoje dolgoletno strokovno delo na področju bibliotekarstva je leta 2003 prejel Čopovo priznanje. Ob svojem delu v knjižnici je bil aktiven tudi na drugih področjih: vrsto let je bil sodelavec radia Ptuj in voditelj različnih radijskih oddaj, ukvarjal se je tudi z glasbo.221 221 Tucovič, 2015, str. 23; SI_ZAP/0077, AŠ 21, ov. 71, Zapisniki sej sveta zavoda 1991–2004; Spodnjepodravci.si: http://www.spodnjepo- dravci.si/osebe/kajzovar-vladimir-/543/ (pridobljeno 1. 3. 2018). Konec leta 2003 se je v knjižnici zaposlila še Milena Doberšek,226 ki je prevzela skrb 86 87 Jakob Emeršič za izvajanje dela nalog iz naslova območnosti. Z Zakonom o knjižničarstvu (2001) in (Gradišče pri Leskovcu, 1940–2012, Ptuj) Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah (2003) je KIPP namreč pridobila status osrednje območne knjižnice, s tem pa tudi obveznost izvajanja posebnih območnih biblioTekAr, biblioGrAF, liTerArni in lokAlni nalog. Doberškova je prevzela tudi skrb za bibliografsko obdelavo serijskih publi- ZGoDovinAr, pesnik in prevAJAlec kacij v sistemu COBISS, ki je KIPP do leta 2004 še ni izvajala. Že v začetku januarja 2001 je novo delovno moč pridobil tudi Oddelek obdelave. Tako je ob višji knjižni- čarki Heleni Kovačič Pižmoht227 za bibliografsko obdelavo gradiva v sistemu COBISS odslej skrbela tudi bibliotekarka Božena Kmetec - Friedl.228 Osnovno šolo je dokončal v Trnovski vasi v Slovenskih goricah (1953), maturiral je na ptujski gimna­ Leta 2002 se je v KIPP pričel zahteven projekt redigiranja 82.000 starih, z vzajemno > Logotip Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ziji (1961). Po maturi se je posvetil študiju na filobazo COBISS nepovezanih bibliografskih zapisov (t. i. old zapisov), ki se je zaključil zofski fakulteti v ljubljani in leta 1967 diplomiral iz šele v mandatu naslednjega direktorja. Pred letom 1993 je namreč KIPP za računal- svetovne književnosti in literarne teorije. niško evidenco gradiva uporabljala program podjetja RIP Computer iz Ptuja.229 Ob vključitvi v COBISS (1993) so bili stari, pomanjkljivi in le v lokalni bazi vidni zapi- leta 1967 se je zaposlil v ptujski študijski knjižnici si programsko preneseni v novo online dostopno bibliografsko bazo podatkov. V in vse do upokojitve (2003), z izjemo enega leta projektu, ki se je zaradi obsežnosti dela in pomanjkanja usposobljenih katalogizator- (1986/1987), ko je urejal škofijsko teološko knjižnijev končal šele leta 2014, so bili stari zapisi dopolnjeni v skladu z zahtevami bibliote-co v Mariboru, opravljal delo domoznanca. Oprakarske stroke in povezani z vzajemno bazo podatkov sistema COBISS. vil je izjemno pomembno delo: zastavil je domoznansko zbirko in vse svoje življenje vestno zbiral S pričetkom poslovanja KIPP v Malem gradu je bilo uvedenih še nekaj novosti na 226 Pred tem je bila zaposlena na Institutu informacijskih znanosti gradivo o Ptuju in okolici, pripravljal razstave in področju avtomatizacije poslovanja. Spomladi 2001 so se na gradivo Študijskega (IZUM) v Mariboru. literarne večere, skrbel za strokovno bibliografoddelka začele nameščati magnetne nitke za elektronsko varovanje gradiva, maja 227 Helena Kovačič Pižmoht je sprva > Foto: Črtomir Goznik, arhiv KIPP sko obdelavo gradiva in veliko publiciral. Njegovo 2001 so bile uvedene nove članske izkaznice s črtno kodo, v Mladinskem oddelku nekaj let delala v Mladinskem oddel- ku, potem pa vrsto let v izposoji Študij- obsežno pisanje sega od bibliografskega gradipa je bila izvedena prva računalniška inventura gradiva s pomočjo optičnega čital-skega oddelka knjižnice. S preselitvi- va Ptuja, Ormoža, Haloz in Slovenskih goric, do ca črtnih kod, s katerimi je bilo opremljeno knjižnično gradivo od leta 1994 dalje.230 jo Študijskega oddelka v Mali grad je pričela z delom v Oddelku nabave in del o šolstvu, župnijah, pomembnih osebnostih, Junija 2001 je knjižnica svojim uporabnikom omogočila tudi online rezervacije ter obdelave. knjižnicah in knjižničarstvu … Prispevke je objapodaljšanje roka vračila izposojenega gradiva. V letu 2004 je bilo prvič organizirano 228 Pred tem sta za katalogizaci-vljal v dnevnem časopisju in strokovnih revijah izobraževanje uporabnikov za uporabo kooperativnega online bibliografskega siste- jo gradiva vrsto let skrbeli Marjana ter sodeloval pri izdaji številnih katalogov, zborma in servisa COBISS.231 Škrinjar in Ljudmila Kerbler, ki sta se upokojili pred selitvijo knjižnice v Mali nikov in znanstvenih publikacij. Izdal je tudi več V letu 2005 je KIPP skupaj z ostalimi slovenskimi osrednjimi območnimi knjižnica- grad. samostojnih del: Bibliografija Ormoža in okolice mi pristopila tudi k dogovoru o vzpostavitvi regijskega spletnega portala Kamra. 229 Program za nabavo, obdelavo in (1973), gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice Idejo o portalu, ki bi omogočal dostop do digitaliziranih vsebin slovenske kulturne izposojo gradiva, za iskanje po katalo- gu, izdelavo statistik in izpis opominov. (1980), Manjši in ponižni bratje (1989), Minoritska dediščine, ki jih sicer na tradicionalen način zbirajo knjižnice, muzeji, arhivi ter druge Program je bil namenjen samo za delo knjižnica na Ptuju (1989), Kolbe – vitez brezmadekulturne in izobraževalne ustanove, je podprlo tudi pristojno ministrstvo. Razvoj na v lokalnem okolju LIŠKP. žne (1994), Sto let cerkve na Selah (2004), Oris področju informacijske tehnologije je namreč knjižnice postavil pred izziv, da oprav- 230 V Potujoči knjižnici je bila inven- zgodovine župnije sv. urbana pri Ptuju (2006) … tura s pomočjo čitalcev črtnih kod ljanje svojega poslanstva razširijo v novo, digitalno okolje. Pozornost se je usmeri- prvič izvedena leta 2003, v Študijskem Deloval je tudi kot urednik in prevajalec, zlasti iz la zlasti k digitalizaciji domoznanskega gradiva kot pomembnemu nosilcu identite- oddelku leta 2007, v Domoznanskem nemščine, francoščine, angleščine in hrvaščine. oddelku pa leta 2016. te lokalnih skupnosti in k oblikovanju digitalnih domoznanskih zbirk z vsebinami, 231 SI_ZAP/0077, AŠ 23, ov. 71, Po upokojitvi se je posvetil urejanju dragocene pomembnimi za zgodovino lokalnih okolij. Portal Kamra je v polnosti zaživel konec Zapis nik 3. seje sveta zavoda KIPP z knjižnice ptujskega minoritskega samostana in leta 2008. dne 28. 12. 2004. obdelavi dragocenih in raritetnih knjig, ki jih ta Knjižnica je uspešno zastavila tudi delo na področju razstavne in prireditvene dejav- 232 V letu 2004 je prireditve obiskalo kar 10.924 ljudi. 6.679 ljudi je obiskalo hrani. Posvetil se je tudi pisanju proze in pesmi ter nosti, ki jo je pred selitvijo v Mali grad v veliki meri onemogočalo pomanjkanje prireditve za odrasle, 4.245 pa prire- ob svoji 70­letnici izdal pesniško zbirko Pozabljeprimernega prostora, kadra in denarja. ditve za otroke. Na bibliobusu je bilo 232 Številni, v lokalnem časopisju objavljeni 250 otrok deležnih bibliopedagoških in na spominjanja (2010). članki o knjigah in knjižnici, dobro obiskani literarni večeri in razstave Študijske- pravljičnih uric (Arhiv KIPP, Poročilo o delu KIPP za leto 2004). Za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju je ga oddelka, kvalitetna in bogata bibliopedagoška dejavnost Mladinskega oddelka233 233 O razvoju različnih dejavnosti za leta 1987 prejel Čopovo diplomo, najvišje strokovter leta 2005 uvedena Bralna značka za odrasle, projekt za razvijanje bralne kultu-mlade bralce v Mladinskem oddelku no priznanje Zveze bibliotekarskih društev Slovere med odraslo populacijo, so pripomogli k uveljavitvi knjižnice tako v lokalnem kot KIPP v letih 1994–2015 glej: Zmazek, 2015, str. 28–32. nije, leta 1990 pa je za svoje delo na kulturnem v širšem slovenskem prostoru. Leta 2002 je Mladinski oddelek za uspešno delo na področju prejel še veliko oljenko Mestne občine področju razvijanja bralne kulture pri otrocih in mladini prejel Priznanje za otrokom Ptuj.225 naklonjeno knjižnico slovenske revije Mama, naslednje leto pa je ZBDS uspešno delo ptujskih knjižničarjev nagradila še s strokovnimi priznanji: Liljana Klemenčič, vodja Mladinskega oddelka, je prejela Čopovo diplomo, Vladimir Kajzovar, vodja Potujoče knjižnice, pa Čopovo priznanje. 225 Kajzovar, 2012, str. 18; Spodnjepodravci.si: http://www.spodnje- podravci.si/osebe/emeršič-jakob/44/ (pridobljeno 1. 3. 2018). 88 Posebne pozornosti je bila deležna promocija bogate domoznanske zbirke. Tako je Tjaša Mrgole 89 KIPP leta 2003 v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom na Ptuju pripravila razsta- vo in monografijo Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti,234 s katero je obeležila 110-letnico ptujskega Muzejskega društva in opozorila na pomen zbira- Jukič nja in trajnega hranjenja pisne kulturne dediščine. Naslednje leto je iz svoje zbirke (Ptuj, 1956–) knjižnih raritet javnosti predstavila inkunabule oziroma prvotiske iz druge polovice 15. stoletja, leta 2005 pa Dalmatinovo Biblijo (1584), najpomembnejše delo sloven- ArhivisTkA, biblioTekArkA, DirekToricA kipp ske protestantske književnosti. Tega leta so bile v okviru razstave Podoba Turkov v Evropi 17. stoletja, ki jo je v Muzeju Sakip Sabanci v Instanbulu pripravil Pokrajinski muzej Ptuj, mednarodni javnosti predstavljene tudi knjižne dragocenosti iz zapušči- ne rodbine Herberstein, ki jih v svojih fondih hrani KIPP. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala na Ptuju. Po maturi se je vpisala na študij sociologije na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v ljubljani, kjer je leta 1982 diplomirala. leta 1981 se je zaposlila na ptujski gimnaziji, leto kasneje pa kot arhivistka v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Tu je polnih 18 let vodila referat za upravo in sodstvo in se odlikovala kot avtorica razstav, strokovnih člankov in kot urednica. leta 2001 je prevzela funkcijo direktorice Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Pod njenim vodstvom je knjižnica vzpostavila široko bibliobusno mrežo na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah in Slovenskih goricah. Pričeli so se prvi projekti digitalizacije, poživila se je tudi razstavna in publicistična dejavnost. Po izteku mandata je prevzela mesto vodje oddelka Potujoče knjižnice (2006). Od leta 2006 je članica izvršnega odbora Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS. leta 2009 je prevzela funkcijo predsednice sekcije in urednice glasila Potujoče novice, od leta 2014 je tudi predsednica strokovnega odbora ZBDS. Kot zunanja sodelavka sodeluje tudi z radiem Ptuj, kjer od leta 1996 vodi lastno pogovorno oddajo Povabilo na kavo, v kateri predstavlja zanimive osebnosti Ptuja in okolice. leta 2000 je za svoje uspehe na področju kulture prejela oljen­ > Foto: Foto Langerholc, osebni arhiv T. Mrgole Jukič. ko Mestne občine Ptuj. Je tudi ustanovna članica humanitarnega kluba Soroptimist Ptuj (2001), en mandat je bila tudi njegova predsednica (2003– 2005). Je tudi dolgoletna recenzentka raziskovalnih nalog na državnih tekmovanjih Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), za kar je leta 2002 prejela Bistroumovo plaketo, leta 2013 pa še srebrno priznanje ZOTKS.235 235 Spodnjepodravci.si: http://www.spodnjepodravci.si/osebe/ 234 Avtorici obeh sta bili Mira Jerenec in Marija Hernja Masten. mrgole-jukič-tjaša/489/ (pridobljeno 1. 3. 2018). 90 91 OBDOBJe MATJAŽA NEUDAUERJa > 01. 02. 2006– biblioGrAFskA obDelAvA ZAsebnih knJiŽnih ZApUščin (2006–2015), boGATA prireDiTvenA in pUblicisTičnA DeJAvnosT, DelovAnJe knJiŽnice v DiGiTAlneM okolJU 1. februarja 2006 je vodstvo knjižnice s 25 zaposlenimi prevzel mag. Matjaž Neuda- 236 Vladimir Kajzovar je Študij- > Slovesnosti ob otvoritvi Potrčeve spominske sobe so se udeležili tudi > Leta 2007 je bila odprta Potrčeva spominska soba, v kateri je svoj uer. Tjaša Mrgole Jukič je postala vodja Potujoče knjižnice, Vladimir Kajzovar je ski oddelek z mediateko vodil do leta 2013, nato je bila za vodjo imenovana Potrčevi sorodniki (foto: Melita Zmazek, arhiv KIPP). prostor našla zapuščina pisatelja Ivana Potrča, ki jo je KIPP podarila prevzel vodenje Študijskega oddelka KIPP.236 Božena Kmetec - Friedl. pisateljeva družina (foto: Boris Farič, arhiv KIPP). Ob zavedanju, da bo le kadrovsko močna knjižnica sposobna odgovoriti na izzive 237 Oddelek obdelave je dolga leta posloval le z dvema zaposlenima. sodobnega časa, si je novi direktor kot prioritetno nalogo zastavil rešitev kadro- Odslej so tam delale tri knjižničarke. vskega vprašanja. Knjižnica je pomanjkanje delovne sile od leta 1992 naprej gasila 238 Melita Zmazek, prej zaposle- z izvajanjem projekta javnih del, ki ga je vodilo pristojno ministrstvo. Pomanjkanje na kot višja knjižničarka v Mladinskem oddelku, je z delom v domoznanstvu Ob stoletnici rojstva Ivana Potrča (2013) je knjižnica v sodelovanju s Filozofsko fakul- dobro usposobljenega strokovnega kadra je bilo zlasti pereče v Oddelku obdela- pričela že spomladi 2007 – eno leto je teto Maribor organizirala znanstveni simpozij Aktualnost in živost Potrčevega lite- ve in v Domoznanskem oddelku. Oddelka sta se kadrovsko okrepila v letu 2008, ko nadomeščala Miro Jerenec. rarnega opusa in izdala monografiji Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici 2 ter je v obdelavi pričela delati Darja Plajnšek,237 v domoznanstvu pa Melita Zmazek.238 239 Veljavno licenco za delo v COBISS-u je odslej imelo šest Priznanja, plakete in odličja iz zapuščine Ivana Potrča.248 Naslednje leto se je zaklju- Domoznanski oddelek je tako prvič v zgodovini svojega obstoja pričel poslovati z zaposlenih: Božena Kmetec - Friedl, čil odmeven projekt izdaje faksimila avtobiografskega dela Gratae posteritati (1560) dvema zaposlenima in se uspešno spopadel z zahtevami sodobnega časa. Helena Kovačič Pižmoht, Darja Plajnšek, Mira Jerenec, Melita Zmazek slovitega diplomata Žige Herbersteina, ki ga je pospremila tudi študijska izdaja s Okrepitev kadrovsko najbolj okrnjenih oddelkov in opolnomočenje zaposlenih za in Milena Doberšek. Po upokojitvi slovenskim prevodom.249 Projekt izdaje faksimila izjemno redkega in za diplomatsko Helene Kovačič Pižmoht je licenco za polnopravno delo v vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS239 so omogočili, da vzajemno katalogizacijo pridobila Anja zgodovino 16. stoletja pomembnega dela iz zbirke raritet Domoznanskega oddelka je knjižnica do prve polovice leta 2014 uspešno zaključila zahteven projekt redi- Ogrizek. je finančno podprlo MZK RS in je bil deležen velikega zanimanja tako domače kot giranja približno 82.000 starih, z vzajemno bazo COBISS nepovezanih bibliograf- 240 Te je KIPP pridobila že v letih tuje laične in strokovne javnosti. skih zapisov (old zapisov), v letih 2006–2015 pa izpeljala še obsežne in zahtevne 1985–1998, a zaradi pomanjkanja kadra in prostora niso bile obdelane in dosto- projekte bibliografske obdelave, ureditve in predstavitve zasebnih knjižnih zapuščin pne javnosti. Ivana Potrča, dr. Štefke Cobelj in Iva Arharja240 s skupno 13.035 inventarnimi enota- 241 Pojasnilo: pri serijskih publikaci- > Potrčevo zapuščino je uredila in mi gradiva oziroma več kot 17.000 kosi knjižnega gradiva.241 Z uspešno izpeljavo teh jah je na eno inventarno številko pripe- tih več kosov/enot gradiva oziroma vse predstavila Božena Kmetec - Friedl, projektov je KIPP široki javnosti omogočila dostop do svojevrstnih kulturnih spome- številke enega letnika. V zgoraj nave- vodja Oddelka obdelave, od leta nikov, ki pričajo o zgodovini in kulturi nekega časa in prostora ter o osebnosti, delu dene številke niso zajeti različni doku- 2013 tudi vodja Študijskega oddelka menti in t. i. drobni tisk teh zbirk, ki jih knjižnice (foto: Melita Zmazek, arhiv in življenju njihovih ustvarjalcev. hranimo v arhivskih škatlah v Domo- KIPP). znanskem oddelku knjižnice. Knjižnica je velike uspehe žela tudi na področju razstavne in publicistične dejavno- 242 Več o bibliopedagoški dejavnosti sti ter na področju organizacije strokovnih srečanj, raznovrstnih kulturnih prireditev Mladinskega oddelka KIPP glej: 60 let z ter mnogoterih bibliopedagoških dejavnosti za otroke in mladino.242 Projekt obde- mladimi bralci (2015). lave Potrčeve zasebne knjižnice, ki ga je vodila Božena Kmetec - Friedl, se je tako 243 Kmetec - Friedl, B. (2007). Zapu- leta 2007 zaključil z otvoritvijo Potrčeve spominske sobe ter z razstavo in izdajo ščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici. Ptuj, KIPP. monografije Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici.243 100-letnico rojstva pisa- 244 Kajzovar, V. (2007). Ingoličeva telja Antona Ingoliča je KIPP obeležila z razstavo in izdajo monografije Ingoličeva ptujska leta med Pohorjem, Halozami ptujska leta med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem (2007),244 60-letnico delo- in Ptujskim poljem. Ptuj, KIPP. vanja ptujske Študijske knjižnice pa z izdajo tiskanega vodnika ter dokumentarne- 245 Jerenec, M. (2008). Shranjena učenost (vodnik). Ptuj, KIPP; Ivanu- 248 Avtorica obeh je Božena Kmetec ga filma Shranjena učenost (2008).245 Častitljiv jubilej v letu 2008 je počastila še z ša T., Milošič, F: (2008). Shranjena - Friedl. dvema odmevnima prireditvama: z razstavo in izdajo monografije Primož Trubar učenost (film). Ptuj, KIPP. 249 Avtor prevoda latinskega bese- (1508–1586)246 ob 500-letnici rojstva očeta slovenske književnosti (2008) ter z izda- 246 Zmazek, M. (2008). Primož dila v slovenski jezik in obširnega komentarja je dr. Matej Hriberšek, jo monografije Alojzij Remec: 1886–1952,247 posvečeno spominu na predvojnega Trubar (1508–1586). Ptuj, KIPP. avtorji spremnih študij pa dr. Dejan župana mesta Ptuj (2008). Leta 2012 se je knjižnica uspešno predstavila tudi v okvi- 247 Kajzovar, V. (2008). Alojzij Zadravec, dr. Polona Vidmar in dr. Remec: 1886–1952. Ptuj, KIPP. Jedert Vodopivec Tomažič. Hriberšek ru projekta Evropska prestolnica kulture 2012. S projektoma Zapuščina dr. Štefke je za prevod prejel Jermanovo nagra- Cobelj in njen pomen v svetovni kulturni dediščini ter Knjižnice pobratenih mest in do, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. njihovo medkulturno sodelovanje je opozorila na pomen knjižnic kot varuhinj kultur- ne dediščine, za kar sta Mira Petrovič in mag. Matjaž Neudauer kot vodji projektov > 4. februarja 2015 je Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, v predsedniški palači sprejel vodji projekta Gratae posteritati mag. Matjaža Neudauerja in Miro Petrovič in v dar prejel faksimile in študijsko prejela oljenko Mestne občine Ptuj (2013). izdajo dela Žige Herbersteina Gratae posteritati iz leta 1560 (foto: STA). 92 Leta 2015 se je z razstavo in izdajo monografije Ivo Arhar in njegova zapuščina v 250 Avtorica obeh je Melita Zmazek. 93 ptujski knjižnici250 zaključil triletni projekt obdelave obsežne zasebne knjižne zbir- ke ptujskega profesorja, slavista, bibliofila in planinca Iva Arharja, ki ga je vodila Melita Zmazek. To leto je knjižnica proslavila tudi 60-letnico ustanovitve Mladin- skega oddelka KIPP. Častitljiv jubilej je obeležila s slavnostno prireditvijo Ko knji- ge oživijo, z izdajo zbornika 60 let z mladimi bralci ter z organizacijo Simpozija o mladinski in otroški književnosti. Maja 2016 je KIPP v sodelovanju z NUK-om in s Sekcijo za domoznanstvo in kulturno dediščino pri ZBDS izvedla 4. Domfest, festival slovenskih domoznancev, ki se je posvetil vprašanju učinka sodobne informacijske tehnologije na domoznansko dejavnost v slovenskih knjižnicah oziroma udejanjanju domoznanstva v e-okolju. > Ob 60-letnici delovanja Mladinskega oddelka je Miran Senčar, župan > Jubilejne prireditve ob 60-letnici Mladinskega oddelka, 2. junija > 6. septembra 2012 se je v knjižnici zaključil projekt Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje, ki je potekal v okviru Evropske Mestne občine Ptuj, knjižnici podelil veliko statuo Mestne občine Ptuj 2015, se je udeležila tudi Nežka Vaupotič, prva knjižničarka Pionirske prestolnice kulture 2012. Na sliki: mag. Matjaž Neudauer, vodja projekta (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP) (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP). knjižnice. Ob njej sedi Liljana Klemenčič, od leta 1994 vodja Mladinske- ga oddelka KIPP (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP). Skladno z duhom časa in zahtevami informacijske družbe ter s pomočjo državne- 251 Nakup knjigomata, izdelovalca ga financiranja se je KIPP tudi pospešeno opremljala z informacijsko-komunikacij- podjetja Tenzor iz Ptuja, sta omogočila MZK in podjetje Talum iz Kidričevega. sko tehnologijo (IKT). Leta 2006 je knjižnica svojim uporabnikom omogočila dostop 252 Nosilec projekta Digitalna knjižni- do elektronskih baz podatkov ter elektronskih arhivov serijskih publikacij, naslednje ca Slovenije – dLib.si je bila NUK, KIPP leto pa vzpostavila svojo prvo spletno stran in tako svoje delovanje in storitve pred- je v njem sodelovala kot partnerica. stavila na spletu. Sredi leta 2007 je vzpostavila še sistem elektronskega obveščanja članov o poteku roka izposoje in uporabnikom ponudila možnost oddaje zahtev- ka za medknjižnično izposojo v elektronski obliki. Z uvedbo knjigomata (2008), ki članom knjižnice omogoča samopostrežno vračilo in izposojo gradiva, podaljšan- je roka izposoje ter vpogled v evidenco izposojenega gradiva, je posodobila tudi izposojo v Študijskem oddelku,251 z vzpostavitvijo brezžičnega omrežja Eduroam in Libroam (2009) pa uporabnikom omogočila brezplačen dostop do svetovnega sple- ta z mobilnimi napravami. Leta 2013 je KIPP svojim članom zagotovila tudi dostop do izposoje okoli 27.000 elektronskih knjig ponudnika EBSCO (eBook Public Libra- ry Subscription Col ection), ves čas pa skrbela tudi za informacijsko opismenjevanje > Otvoritev razstave Štefka Cobelj (1923–1989): življenje, delo, zapušči- > Projekt digitalizacije ptujske časopisne dediščine se je zaključil z izda- na v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Skrajno desno jo monografije in predstavitvijo osrednjih ptujskih časopisov na domo- uporabnikov knjižničnih storitev. stoji avtorica razstave Mira Petrovič, vodja Domoznanskega oddelka. znanskem portalu Kamra (2013). Na fotografiji (od leve proti desni) sta Levo od nje stojijo ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor KIPP mag. avtorici monografije Milena Doberšek in Melita Zmazek, na sredi stoji V želji, da bi zaščitili dragoceno pisno kulturno dediščino, ki jo knjižnica hrani v Matjaž Neudauer ter Mirko Kekec, predsednik Sveta zavoda KIPP mag. Matjaž Neudauer (foto: Mira Petrovič, arhiv KIPP). Domoznanskem oddelku, hkrati pa omogočili dostop do tovrstnega gradiva široke- (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP). mu krogu uporabnikov, je leta 2006 stekel projekt digitalizacije ptujske časopisne dediščine kot pomembnega vira za proučevanje regionalne zgodovine. Financiran je bil s sredstvi MZK v okviru izvajanja nalog območnosti, delno pa tudi s sredstvi norveškega finančnega mehanizma v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije.252 94 Projekt, ki ga je knjižnica izvajala ob strokovnem sodelovanju z NUK-om, se je pričel z 253 To je bil Pettauer Wochenblatt. V letu 2018 stoji knjižnica pred novimi izzivi. Na eni strani so tu poskusi spreminja- 257 Lah, 2017, Blog COBISS: http:// 95 digitalizacijo časopisa Štajerc (1900–1918), nadaljeval pa z digitalizacijo vseh ostalih Izhajal je leta 1878. nja uveljavljene mreže slovenskih območnih knjižnic ter uveljavljanja drugačnega blog.cobiss.si/2017/10/30/knjiznicarji- med-10-najbolj-iskanimi-kadri-nasle- osrednjih ptujskih časopisov, ki jih knjižnica hrani v svojih fondih. Zaključil se je leta 254 Doberšek, M. in Zmazek, M. modela nabave in obdelave gradiva, ki bi lahko za razvoj splošnih knjižnic, še zlasti dnjega-desetletja/ (pridobljeno 12. 4. (2013). Ptujska časopisna dediščina. 2013, ob 135-letnici natisa prvega ptujskega časopisa, 2018). 253 z izdajo strokovne mono- Ptuj, KIPP. tistih, ki delujejo na manj razvitih območjih Slovenije, imeli daljnosežne posledice grafije Ptujska časopisna dediščina (2013)254 in umestitvijo obsežne zbirke osrednjih 255 Na portal dLib.si je bilo vključe- – prinesti utegnejo izgubo pravice do obveznega izvoda in zmanjšanje sredstev za ptujskih časopisov na informacijski spletni portal Digitalna knjižnica Slovenije – dLib nih preko 87.000 časopisnih strani. izvajanje knjižnične dejavnosti. (www.dlib.si), ki deluje v okviru NUK-a.255 256 Do konca leta 2017 je bilo na spletni biografski leksikon Spodnje- Na drugi strani delovanje knjižnic korenito spreminja hitro razvijajoča se informacij- Portal dLib.si, ki je bil javnosti prvič predstavljen novembra 2005, omogoča prost podravci.si vnesenih 467 biografskih ska družba. Nove informacijske tehnologije, internet, avtomatizacija in digitalizaci- gesel. dostop do polnih besedil monografij, znanstvenih in strokovnih besedil domačih ja nalagajo knjižničarjem nove naloge. V moderni družbi, kjer je uspeh posamezni- in tujih avtorjev, serijskih publikacij in drugega gradiva. Portal, ki zagotavlja trajno ka vse bolj odvisen od zmožnosti in sposobnosti dostopanja do uporabnih in rele- ohranjanje knjižničnih gradiv oziroma pisne kulturne dediščine nacionalnega pome- vantnih informacij, morajo biti knjižnice mesta, ki uporabnikom omogočajo prost na, je z leti postal nepogrešljivo orodje pri izobraževalnem in znanstvenorazisko- dostop do informacij ter pomagajo pri zadovoljevanju njihovih informacijskih potreb valnem delu ter vseživljenjskem učenju. KIPP je v letih 2006–2018 zraven zbirke in pri informacijskem izobraževanju. Da bi zmogli zadostiti potrebam uporabnikov ptujskih časopisov na dLib prispevala še celo vrsto drugega, za področje Spodnje- po učinkovitem dostopanju do kakovostnih in relevantnih informacij, morajo zapo- ga Podravja pomembnega domoznanskega gradiva, vključno s publikacijami, ki jih sleni v knjižnicah skrbno slediti informacijsko-tehnološkim novostim, širiti svoja je izdala v lastni založbi. KIPP se je tako po obsegu digitaliziranega gradiva uvrsti- znanja s področja obdelave in upravljanja podatkov ter biti vešči učinkovitih nači- la med vodilne slovenske splošne knjižnice. Tovrstna prizadevanja kolektiva KIPP nov iskanja in dostopanja do informacij. Sergej Lah, strokovnjak iz Instituta informa- za zaščito kulturne dediščine je opazila tudi lokalna skupnost – leta 2014 je Milena cijskih znanosti v Mariboru, zavoda, katerega dejavnost je v veliki meri povezana z Doberšek, vodja Oddelka za razvoj in digitalizacijo, za uspešno vodenje projekta razvojem in delovanjem knjižnično informacijskega sistema COBISS, je zapisal, da digitalizacije ptujske časopisne dediščine, s katerim je knjižnica proslavila 10-letnico bomo v prihodnosti vsi potrebovali strokovnjake, ki nam bodo v svetu nepreglednih izvajanja posebnih območnih nalog, prejela oljenko Mestne občine Ptuj. podatkov in informacij pomagali ločiti zrno od plevela – in to je priložnost tudi za knjižničarje, tekače na dolge proge.257 Leta 2009 je KIPP svoje delovanje v digitalnem okolju razširila še na objave digi- taliziranih vsebin lokalne kulturne dediščine na spletnem domoznanskem portalu Kot izkazujejo neštete izkušnje iz preteklosti, bo knjižnica vse izzive, ki jih prinaša Kamra (www.kamra.si). Knjižnica je že od leta 2005 naprej tvorno sodelovala pri prihodnost, uspešno reševala le ob trdni in odločni podpori lokalnih skupnosti. vzpostavitvi in razvoju portala, v letu 2009 pa je na Kamri v obliki tematskih digi- talnih zbirk pričela objavljati digitalizirane objekte lokalne kulturne dediščine, ki jih v svojih arhivih na tradicionalen način hranijo različne kulturne ustanove, društva in posamezniki. S tovrstnimi objavami je širši javnosti omogočila dostop do vsebin kulturne dediščine, hkrati pa javnost ozavešča o njenem pomenu in nujnosti njenega ohranjanja. Skrb za objavo vsebin in uredništvo portala za regijo Spodnje Podrav- je sta prevzeli Mira Petrovič in Melita Zmazek iz Domoznanskega oddelka knjižnice. Leta 2015 je zaživel še spletni biografski leksikon znanih osebnosti Spodnjega Podravja (www.spodnjepodravci.si). Kot že ime pove, ponuja biografske podatke o osebnostih Spodnjega Podravja, ki so s svojim delom na različnih področjih druž- benega življenja pomembno zaznamovale razvoj naše pokrajine (literati, umetniki, šolniki, znanstveniki in raziskovalci, gospodarstveniki, različni strokovnjaki, športni- ki . .). Leksikon tako prispeva k osvetljevanju zgodovine našega področja ter dosež- kov njegovih posameznikov. Tudi za vnos vsebin na spletni biografski leksikon skrbita knjižničarki Domoznanskega oddelka, pri čemer jima občasno pomagajo zaposleni iz projekta javnih del.256 V letu 2016 so v KIPP stekle priprave na projekt ureditve knjižnice Muzejskega društva, svojevrstnega kulturnega spomenika, ki ga je Študijska knjižnica prevzela ob svoji ustanovitvi leta 1948. Projekt, ki bo zaradi zahtevne bibliografske obdelave starejšega knjižnega gradiva potekal nekaj let, bo zaključen s predstavitvijo zbirke in z njeno dostopnostjo zainteresirani javnosti. Leto 2017 so zaznamovale aktivnosti za nakup novega bibliobusa, saj je prvi po petnajstih letih uporabe že dotrajan. Namero o sofinanciranju novega vozila, ki bo prilagojeno obisku gibalno oviranih oseb in bo hkrati zagotavljalo več prosto- ra za opravljanje knjižnične dejavnosti in različnih aktivnosti za promocijo branja, so podprle vse občine ustanoviteljice in pogodbenice. Svoje poslanstvo bo predvidoma pričel opravljati v letu 2019. 96 97 mag. Matjaž zaKljučnE miSli Neudauer Podoba in vloga ptujske knjižnice se je od povojnih časov do danes močno spre- (Ptuj, 1956–) menila. Iz nekdanje klasične, tradicionalne knjižnice se je razvila v sodoben kultur- no-informacijski center, ki ponuja široko paleto storitev, od kulturno-izobraževal- UčiTelJ, biblioTekAr, DirekTor kipp nih do socialno-družbenih. Ves čas svojega obstoja je morala loviti ravnotežje med Scilo zakonskih predpisov, strokovnih normativov in standardov ter Karibdo finanč- nih zmožnosti okolja, v katerem deluje. Kljub mnogim težavam, ki jih je na svoji poti morala premagati, pa je vztrajno sledila spremembam v družbi in stroki, se stro- Osnovno šolo (1963–1971) in gimnazijo (1971–1975) kovno in organizacijsko razvijala ter suvereno vključevala v strokovno dogajanje na je obiskoval na Ptuju. Po maturi je odšel na študij bibliotekarskem področju. germanskih jezikov in književnosti na Pedagoško akademijo v Mariboru in si tam pridobil naziv pred­ Danes je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ena od osrednjih kulturnih ustanov Spodnjega metnega učitelja (1978). Kasneje je izobraževanje Podravja in ena od pomembnejših slovenskih splošnih in osrednjih območnih knjiž- nadaljeval na kadrovsko izobraževalni smeri fakulnic. Pri izvajanju svojega bogatega programa sodeluje z mnogimi izobraževalnimi tete za organizacijske vede v Kranju, kjer je leta in kulturnimi institucijami ter strokovnimi bibliotekarskimi organizacijami in uspe- 1998 diplomiral, leta 2002 pa magistriral. Pred tem šno služi prenosu znanja in zadovoljevanju kulturnih potreb svojih uporabnikov. V je uspešno zaključil tudi Šolo za ravnatelje (1995). zadnjem desetletju obseg delovanja v javnem interesu povečuje s široko paleto različnih vsebin in uslug v digitalnem okolju in si prizadeva za uspešno uresničevanje Svojo prvo zaposlitev je dobil na Osnovni šoli poslanstva knjižnice 21. stoletja. Ima nenadomestljivo vlogo pri izobraževanju, stro- Podlehnik (1978), kasneje je poučeval še na kovnem in raziskovalnem delu, varovanju slovenske kulturne in znanstvene dedišči- Šolskem centru Ptuj (1981–1987) ter na osnovne, pri razvijanju bralne kulture in spodbujanju vseživljenjskega učenja prebivalstva nih šolah Markovci (1987–1993) in ljudski vrt Ptuj ter pri informacijskem opismenjevanju uporabnikov in zagotavljanju enakopravnega (1993–1998). V letih 1991–2017 je opravljal tudi dostopa do različnih informacijskih virov za vse člane naše družbe. delo sodnega tolmača za nemški jezik. Mesto Ptuj in njegova širša okolica sta lahko upravičeno ponosna na knjižnico v leta 1998 je postal ravnatelj Dijaškega doma Ptuj Malem gradu. O tem govori tudi podatek, da je leta 2008 mednarodna organizacija in to delo opravljal do leta 2006, ko je prevzel NAPLE (National Authorities on Public Libraries in Europe), katere cilj je promocija vodenje KIPP. V času njegovega direktorovanja splošnih knjižnic kot središč lokalnih skupnosti, Knjižnico Ivana Potrča Ptuj uvrstila je v knjižnici steklo več odmevnih projektov na med arhitekturno najbolj navdihujoče knjižnične zgradbe v Evropi in jo tako postavi- področju bibliografske obdelave in predstavitve la ob bok najzanimivejšim knjižnicam Evrope.259 Leta 2007 je podobo lepo obnovlje- zasebnih knjižnih zapuščin znanih ptujskih osebnega starega gradu, v katerem domuje ptujska knjižnica, z navdušenjem opisal tudi nosti, na področju digitalizacije gradiva, medna­ Željko Kozinc v monografiji Vrata v vse čase. rodnega povezovanja ptujske knjižnice s knjižnicami iz evropske soseščine ter na področju prireditvene in publicistične dejavnosti. aktivno se je vključil tudi v delo bibliotekarskih strokov­ > Foto: Boris Farič, arhiv KIPP nih združenj in organov. Bil je član Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (2007–2012), član projektnega sveta Digitalne knjižnice Slovenije (2007–2011), član upravnega odbora Združenja splošnih knjižnic (2007–2013), član nadzornega odbora portala Kamra (2011–2017) ter član komisije za Čopove diplome in priznanja pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (2013–2017). Je tudi predsednik strokovnega sveta Osrednje knjižnice Celje (2009–2013, 2017–), predsednik častnega razsodišča pri Združenju splošnih knjižnic (2013–) ter predsednik strokovnega sveta Koroške osrednje knjižnice dr. franca Sušnika (2014–). aktivno deluje tudi v Društvu bibliotekarjev Maribor. Je dobitnik več priznanj: oljenke Mestne občine Ptuj (2013), priznanja Krajevne skupnosti Dušana Kvedra, priznanja Območnega združenja Zveze 259 Objavljeno na: Librarybuildin- rezervnih vojaških starešin Ptuj in bronaste plakegsinfo: https://librarybuildings.info/ 258 Spodnjepodravci.si: http://www.spodnjepodravci.si/osebe/ slovenia/ivan-potrc-public-library neudauer-matjaž/460/ (pridobljeno 1. 3. 2018). te Slovenske vojske.258 (pridobljeno 1. 3. 2018). 98 ŠtEvilo zaPoSlEniH v lEtu PrEvzEma funKcijE 99 > Priloga PoSamEzniH ravnatEljEv270 Knjižnica v ŠtEvilKaH (1946–2017)260 Leto prevZema funkcIje posamIčnIh ravnateLjev ŠtevILo vseh ZaposLenIh ŠtevILo strokovnIh deLavcev 1948 Henrik Šel (ŠKP) 2 1 IZposoja / obIsk, Leto ZaLoga skupnI veZan na aktIvnI transakcIje obIsk261 1949 Franc Stiplovšek 5 2 IZposojo čLanI263 262 1946 LKČP 725 3.124 1.683 ni podatka 260 Podatki do leta 1990 so 1950 Henrik Šel 5 4 navedeni po petletnih obdobjih, 1948 Škp ok. 45.000264 174 54 ni podatka posebej pa še za leta ustanovit- 1951 Drago Hasl 5 4 ve LKČP in ŠKP ter LIŠKP. Okto- 1950 LKČP 2.432 8.922 3.945 ni podatka bra 1993 se LIŠK preimenovala v 1959 Drago Hasl (LIŠKP) 8 6 KIPP. Od leta 1993 naprej, ko se je 1950 ŠKP 32.723265 899 269 ni podatka v KIPP pričela računalniška izpo- 1966 Milojka Alič 8 5 1955 MKČP soja, so podatki navedeni za vsako 266 5.749 17.017 8.255 ni podatka leto. Vir: Poročila o delu LIŠKP in 1977 Drago Šuligoj 14 9 1955 ŠKP 38.365 4.020 1.853 ni podatka KIPP 1959–2017; M. Alič, 1962, str. 369-370; Center za razvoj knjižic, 1959 LIŠkp267 50.458 40.374 22.364 ni podatka NUK: https://cezar.nuk.uni-lj.si/ 1983 Lidija Majnik 14 9 statistika/ (pridobljeno 31. 1. 2018). 1960 50.313 33.943 23.617 ni podatka 2001 Tjaša Mrgole Jukič 22 16 261 Obisk, vezan na izposo- 1965 ok. 57.000 46.548 22.618 ni podatka jo, ter prireditve in druge storitve 2006 mag. Matjaž Neudauer 25 20 knjižnice. 1970 ok. 62.952 50.274 21.249 2.336 262 Leta 2000 se je pričelo loče- 2018 mag. Matjaž Neudauer 31 23 1977268 88.943 80.815 34.157 3.605 no evidentirati število vseh obiskov 1980 100.967 90.019 40.326 3.826 knjižnice in število obiskov, vezanih samo na izposojo. 1985 126.897 106.203 46.434 4.879 263 Aktivni člani so tisti, ki so v 1948 do novembra Rajka Smodič, nato Henrik Šel in Roza Laharnar 1990 165.361 140.153 58.261 5.773 tekočem letu vsaj enkrat obiska- li knjižnico. 1949 Franc Stiplovšek, Andrej Kovač, Roza Laharnar, Danica Kajžnik in Franc Oroš 1993 kIpp269 ni podatka 214.004 83.674 7.286 264 SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 4, 1950 Henrik Šel, Drago Hasl, Andrej Kovač, Tatjana Stefancioza, Franc Oroš 1994 197.124 220.306 88.217 8.272 Poročilo upravnika z dne 27. 11. 1948. 1951 Drago Hasl, Andrej Kovač, Tatjana Stefancioza, Henrik Šel, Franc Oroš 1995 205.889 342.842 96.777 8.373 265 M. Alič, 1962, str. 369. Verjet- 1959 Drago Hasl, Milojka Alič, Vlado Klemenčič, Andrej Kovač, Douglas Lastavec, Nežka Vaupotič, Jakob Lah, Jožefa Ilec 1996 212.537 360.481 108.289 8.571 no gre za inventarizirane enote. V dokumentih ŠKP je namreč nave- 1997 225.804 402.325 116.572 9.440 1966 Milojka Alič, Ljudmila Kerbler, Verena Kolarič, Jakob Plohl, Dragutin Zupančič, Angela Carli (Jakopec), deno, da je bilo do začetka novem- Jakob Lah, Ivan Stropnik 1998 238.941 470.978 125.205 10.023 bra 1951 inventariziranih 31.247 knjig (SI_ZAP/0077, AŠ 1, ov. 7, 1977 Drago Šuligoj, Jakob Emeršič, Ljudmila Kerbler, Verena Kolarič (honorarna zaposlitev), Lidija Koltak, Lidija Majnik, 1999 245.950 552.223 143.133 10.123 Dopis št. 391/51-2 z dne 7. 11. 1951). Simon Petrovič, Tamara Pišek, Marjana Škrinjar, Franc Bajec, Marija Bele, Danica Cimprič, 2000 253.375 584.299 150.385 94.732 10.110 266 Leta 1954 se je LKČP preime- Anica Marinič, Ivanka Vogrin (Kramberger) novala v MKČP. Imela je le 5.749 2001 269.175 577.728 117.039 99.978 10.231 enot gradiva, od tega je s 1.726 1983 lidija Majnik, Jakob Emeršič, Ljudmila Kerbler, Liljana Klemenčič, Lidija Koltak, Helena Kovačič Pižmoht, Simon Petrovič, enotami razpolagala Pionirska 2002 280.157 598.606 131.882 107.174 10.080 oziroma Mladinska knjižnica, usta- Tamara Pišek, Marjana Škrinjar, Franc Bajec, Ivanka Kramberger, Anica Marinič, Silva Rodvajn, Marija Težak novljena leta 1955 v okviru MKČP. 2003 286.026 596.893 117.060 111.458 11.055 2001 tjaša Mrgole Jukič, Jakob Emeršič, Robert Filipič, Andrej Frangež, Marija Jurgec, Vladimir Kajzovar, Liljana Klemenčič, Oddelek, namenjen otrokom in Božena Kmetec - Friedl, Vladimir Henri Knez, Boštjan Koražija, Helena Kovačič Pižmoht, Leonida Mesarič, Tamara Pišek, 2004 257.857 647.711 126.644 116.201 12.386 mladini, je že v prvem letu poslo- vanja zabeležil 3.583 obiskov in Andrejka Rimele, Jožica Sajko, Melita Zmazek, Darja Fajt, Ivanka Kramberger, Anica Marinič, Silva Rodvajn, 2005 268.227 647.253 130.326 114.375 12.821 8.379 enot izposojenega gradiva. Danilo Skok, Ivanka Šilak 2006 275.847 677.956 137.086 119.316 13.263 267 Leta 1959 sta se ŠKP in MKČP 2006 mag. Matjaž Neudauer, Milena Doberšek, Robert Filipič, Andrej Frangež, Mira Jerenec, Marija Jurgec, Vladimir Kajzovar, združili v LIŠKP. Slednja je v svoji 2007 267.152 669.052 150.257 117.330 14.182 zalogi imela le 15.880 knjig v Liljana Klemenčič, Božena Kmetec - Friedl, Vladimir Henri Knez, Boštjan Koražija, Helena Kovačič Pižmoht, Lidija Majnik, slovenskem jeziku: Študijski odde-Leonida Mesarič, Tjaša Mrgole Jukič, Tamara Pišek, Andrejka Rimele, Jožica Sajko, Srečko Vrečar, Melita Zmazek, 2008 271.294 698.722 147.793 125.487 13.062 lek je premogel 7.873, Ljudski pa Ivanka Kramberger, Anica Marinič, Silva Rodvajn, Danilo Skok, Ivanka Šilak 4.857 slovenskih knjig. Mladinski 2009 292.355 769.969 155.058 136.546 13.555 oddelek je imel zgolj v slovenskem 2018 mag. Matjaž Neudauer, Taja Bračič, Jasmina Burjan, Črtomir Čelan, Milena Doberšek, Marija Jurgec, Liljana Klemenčič, 2010 304.360 814.211 160.923 141.482 13.465 jeziku napisane knjige (SI_ZAP Božena Kmetec - Friedl, Gregor Korošec, Leonida Mesarič, Matejka Milošič, Tjaša Mrgole Jukič, Anja Ogrizek, Bojan Petek, /0077, AŠ 25, ov. 73, Poročilo o 2011 311.579 870.632 176.486 151.108 13.304 stanju LIŠKP v letu 1959 in predlo- Mira Petrovič, Tamara Pišek, Darja Plajnšek, Primož Potočnik, Andrejka Rimele, Jožica Sajko, Daniel Šalamon, gi za nadaljnji razvoj). Leta 1959 Jožica Vodopivec, Melita Zmazek, Bogdan Ambruš, Biserka Ciglar, Bojan Dominc, Barbara Kancler, Kristian Radej, 2012 323.002 922.039 184.475 158.156 12.745 je bila ustanovljena tudi Potujoča Ivanka Šilak, Martina Vidovič, Alfonz Zavrnik271 knjižnica, ki je premogla okoli 500 2013 333.302 894.840 188.000 157.732 12.787 (slovenskih) knjig. 2014 341.693 910.078 195.550 156.534 12.090 268 Podatkov o stanju zaloge v 270 Posebej je navedeno še stanje v letu 1959, ko sta se ŠKP in MKČP združili v LIŠKP, ter stanje dne 30. junija v jubilejnem letu 2018. Pod 2015 348.338 959.429 193.405 158.677 11.988 letih 1975 in 1976 ni, zato so nave- tabelo so našteta še imena zaposlenih: za upravnikom, ravnateljem oziroma direktorjem so po abecednem vrstnem redu najprej navedeni deni podatki za leto 1977. strokovni delavci knjižnice (označeni z modro barvo), nato še administrativno-tehnično osebje (označeni s sivo barvo). V tabeli niso zajete 2016 351.090 978.574 195.726 155.790 11.908 269 Z uvedbo računalniške izpo- osebe, ki so bile v knjižnici zaposlene preko programa javnih del. 2017 353.409 980.272 191.131 152.369 11.900 soje (1. 1. 1993) se je začela vršiti 271 Sredi junija 2018 se je upokojil Srečko Vrečar, dolgoletni knjižničar in voznik bibliobusa, Boštjan Koražija, knjižničar Študijskega oddel-računalniška statistika. ka, pa je nastopil službo poslanca Državnega zbora RS. 100 PoDEljEna Priznanja Knjižnici mEjniKi v razvoju KnjižnicE 101 in zaPoSlEnim272 (1945–2018) PrEjEmniKi čoPoviH DiPlom 272 Zveza bibliotekarskih društev 1945 ustanovitev Ljudske knjižnice in čitalnice v Ptuju 1994 selitev Mladinskega oddelka v Mali grad na Prešer- Slovenije: http://www.zbds-zveza. (deluje v Narodnem domu na Jadranski ulici, od leta 1949 v novi ulici; formiranje Domoznanskega oddelka KIPP; gradi- Milojka Alič (1969) si/?q=node4/40; Mestna občina Ptuj: www.ptuj.si/nagrade_in_priznanja Slomškovi ulici; prvi knjižničar Mirko Žlender) vo Študijskega in Mladinskega oddelka se začne opremljati Drago Hasl (1969) (pridobljeno 31. 1. 2018). s črtnimi kodami, za delo v izposoji se uvedejo optični čitalci 1948 ustanovitev Študijske knjižnice v Ptuju v domini- Jakob Emeršič (1987) kanskem samostanu (prva knjižničarka Rajka Smodič, prvi 1996 selitev Potujoče knjižnice v Mali grad, nakup prvega upravnik Henrik Šel) avtomobila za potrebe njenega delovanja (kombi) Liljana Klemenčič (2003) 1950 steče katalogizacija gradiva in izdelava knjižničnih 1997 začetek bibliografske obdelave domoznanskih član- Lidija Majnik (2009) katalogov v ŠKP kov v sistemu COBISS; uvedba računalniške izposoje v Ljud- skem oddelku 1952 otvoritev čitalnice ŠKP; selitev Ljudske knjižnice na Krempljevo ulico 2 (tu ostane do leta 2000) 2000 selitev Študijskega in Ljudskega oddelka v Mali grad PrEjEmniKi čoPoviH Priznanj – prvič v zgodovini knjižnice se vsi oddelki knjižnice združijo 1954 ŠKP kot samostojna proračunska ustanova je ukinje- Simon Petrovič (1998) pod eno streho; gradivo Ljudskega in Študijskega oddelka na – knjižnica postane oddelek Mestnega muzeja Ptuj se združi v enoten Študijski oddelek Marjana Škrinjar (1999) 1955 ponovna vzpostavitev ŠKP kot samostojne proračun- 2001 izvedena prva inventura s pomočjo optičnih čitalcev Ljudmila Kerbler (1999) ske ustanove; ustanovitev Pionirske knjižnice (do leta 1982 (v Mladinskem oddelku) deluje v prostorih Ljudske knjižnice na Krempljevi ulici; prva Vladimir Kajzovar (2003) mladinska knjižničarka Nežka Vaupotič) 2003 KIPP dobi status osrednje območne knjižnice; nakup bibliobusa in vzpostavitev široke bibliobusne mreže Mira Petrovič (2015) 1956 imenovan prvi upravni odbor Študijske knjižnice v Ptuju (predseduje mu Jože Rojic) 2004 začetek bibliografske obdelave serijskih publika- cij v sistemu COBISS; začetki digitalizacije domoznanskega 1958 ukinitev Mestne knjižnice in čitalnice Ptuj (MKČP) in PrEjEmniKi oljEnK mEStnE občinE Ptuj gradiva Študijske knjižnice v Ptuju (ŠKP) ter ustanovitev Ljudske in Ljudska in študijska knjižnica Ptuj (oljenka, 1979) študijske knjižnice Ptuj (LIŠKP) 2005 KIPP pristopi k dogovoru o vzpostavitvi domoznan- skega spletnega portala Kamra Jakob Emeršič (velika oljenka, 1990) 1959 ustanovitev Potujoče knjižnice 2006 stečejo večji projekti digitalizacije domoznanskega Lidija Koltak, Liljana Klemenčič, Marija Hernja Masten (skupinska oljenka, 1994) 1962 LIŠKP postane matična knjižnica gradiva; vzpostavljen je dostop do elektronskih baz podat- kov ter elektronskih arhivov serijskih publikacij; začetek Liljana Klemenčič (oljenka, 2002) 1964 knjižna zbirka v Ljudskem in Mladinskem oddel- ku knjižnice je urejena po sistemu UDK, uveden je prosti bibliografske obdelave zasebnih knjižnih zapuščin vidnih Lidija Majnik (velika oljenka, 2011) pristop bralcev h knjigam; v Mladinskem oddelku začno ptujskih osebnosti (projekt se konča leta 2015) izvajati pravljične urice za otroke mag. Matjaž Neudauer (oljenka, 2013) 2007 KIPP se predstavi na svetovnem spletu, vzposta- 1969 selitev Študijskega oddelka v prostore minoritskega vi sistem elektronskega obveščanja članov o poteku roka Mira Petrovič (oljenka , 2013) samostana (tu deluje do leta 2000) izposoje; umestitev prvih digitaliziranih domoznanskih vsebin na portal Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si) Milena Doberšek (oljenka, 2014) 1971 LIŠKP postane prejemnica obveznega izvoda 2008 uvedba knjigomata za izposojo in vračilo gradiva v 1972 LIŠKP dobi prvega potujočega knjižničarja (Simon Študijskem oddelku Petrovič); domoznanska dejavnost se odslej izvaja v bibli- ografsko-dokumentacijskem referatu Študijskega oddelka 2009 prve objave na portalu Kamra (www.kamra.si); LIŠKP vzpostavitev dostopa do brezžičnih omrežij Libroam in Eduroam za dostop do interneta 1977 uvedena celodnevna izposoja v Študijskem oddelku 2012 KIPP se predstavi na spletnih družbenih omrežjih 1982 LIŠKP postane osrednja občinska splošnoizobraže- (Facebook, od 2016 tudi Instagram, Twitter) valna knjižnica; selitev Mladinskega oddelka v minoritski samostan 2013 omogočena izposoja e-knjig ponudnika EBSCO Publishing 1987 Mladinski oddelek preide na celodnevno izposojo 2015 vzpostavitev spletnega biografskega leksikona znanih 1989 vzpostavljati se začnejo temelji za avtomatizacijo osebnosti Spodnjega Podravja (www.spodnjepodravci.si) poslovanja 1990 steče računalniška izposoja v Študijskem oddelku 1993 LIŠKP se preimenuje v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj; uvedba računalniške obdelave gradiva in avtomatizira- ne izposoje v sistemu COBISS v Študijskem in Mladinskem oddelku 102 SEznam Kratic viri in litEratura 103 cobiss – Kooperativni online bibliografski sistem in servisi litEratura Dbs – Društvo bibliotekarjev Slovenije A. F. (1953, 18. september). Muzej in muzejsko društvo v Ptuju v Kanič, I. (1996). Petdeset let republiške matične knjižnice. V L. kipp naši novi državi. Ptujski tednik, 6, str. 1. – Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Šetinc (ur.), Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice (str. Alič, M. (1962). Kratek pregled razvoja ptujskih javnih knjižnic v 55–62). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. ksp – Kulturna skupnost Ptuj novi Jugoslaviji. Ptujski zbornik II, 366–371. Kanič, I. (ur.) (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Alič, M. (1970). Razvoj in stanje knjižničarstva v Ptuju. Knjižnica, Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in liškp – Ljudska in študijska knjižnica Ptuj 14 (1–4), str. 40–54. univerzitetna knjižnica. Kodrič Dačić, E. (2003). Knjižnični sistem Slovenije: Od kod lkčp Alič, M. (1976, 19. november). Drago Hasl. Večer, 32, str. 6. – Ljudska knjižnica in čitalnica v Ptuju prihajamo? Kdo smo? Kam gremo? V M. Ambrožič (ur.), Vizija Alič, M. (1977). Drago Hasl (1900–1976). Knjižnica, 21 (1–4), str. razvoja knjižničarstva v Sloveniji: zbornik razprav (str. 55–77). lrs – Ljudska republika Slovenija 163–164. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Bahor, S. (2005). Začetki uvajanja avtomatizacije v NUK in Kovač, A. (1953). Pet let Študijske knjižnice v Ptuju. Ptujski Mkčp – Mestna knjižnica in čitalnica Ptuj slovenske javne knjižnice. Knjižnica, 49 (4), str. 7–28. tednik, 6, str. 4. Mlo Berćić, B. (2000). O knjigah in knjižničarstvu: razvojne študije in Kunej, Z. (2016). Jaz nisem muzikant, jaz sem ljudski godec. – Mestni ljudski odbor analize (str. 224–225). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Traditiones, 45 (2), str. 83–101. Mop – Mestna občina Ptuj Ciglenečki M., Emeršič J., Šamperl Purg, K. (1983). Muzejsko Majnik, L. (ur.) (1993). Littera scripta manet: 200 let društvo v Ptuju 1893-1956. Zgodovinsko društvo v Ptuju 1956- knjižničarstva in tiskarstva na Ptuju. Ptuj: Ljudska in študijska MZk knjižnica. – Ministrstvo za kulturo 1983. Ptuj: Zgodovinsko društvo. Doberšek, M. in Zmazek, M. (2013). Ptujska časopisna dediščina. MŠ (1979, 15. februar). Prešernovo ime je osrednji pojem naše MZp – Ministrstvo za prosveto Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. kulture. Tednik, 32, str. 14. Drago Šuligoj – 50-letnik (1980, 11. december). Tednik, 33 , str. 9. Profesor Franc Stiplovšek: in memoriam (1969, 30. november). nob – narodnoosvobodilni boj Tednik, 22, str. 10. E. F. (1953, 18. september). Muzej in Muzejsko društvo v Ptuju v nUk – Narodna in univerzitetna knjižnica (Ljubljana) naši novi državi. Ptujski tednik, 6 , str. 1. S posvetovanja knjižničarjev ptujske občine (1959, 9. in 16. oktober). Tednik, 12, str. 3. E. J. (1958, 24. oktober). Pred knjižno akcijo ob 40-letnici smrti oF – Osvobodilna fronta Ivana Cankarja. Ptujski tednik, 11, str. 3. Slodnjak, J. (1970, 18. junij). Življenje med knjigami in haloško zemljo. Tednik, 23, str. 7. E. J. (1958, 31. oktober). Potujoča knjižnica. Ptujski tednik, 11, oblo – Občinski ljudski odbor str. 3. Topolovec, V. (1999, 16. september). Knjige so zaznamovale njeno življenje. Tednik, 52, str. 7. olo – Okrajni ljudski odbor Emeršič, J. (1978). Kratek pregled knjižnic Ptuja in okolice. V D. Šuligoj (ur.), 30 let Študijske knjižnice na Ptuju (str. 55–87). Ptuj: Tucovič, V. (2015, 23. december). Vladimir Kajzovar (1956– 2015). Večer, 72, str. 23. pk Ljudska in študijska knjižnica. – Potujoča knjižnica Emeršič, J. (1978). Ljudska knjižnica (z mladinskim oddelkom). Urbanija, J. (2007). Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko rs – Republika Slovenija V D. Šuligoj (ur.), 30 let Študijske knjižice na Ptuju (str. 9–15). znanost in knjigarstvo 1998–2005. V A. Šauperl, P. Južnič (ur.), Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. Jubilejni zbornik: ob 20-letnici oddelka za bibliotekarstvo, škp informacijsko znanost in knjigarstvo ter 80 letnici dr. Branka – Študijska knjižnica v Ptuju Enciklopedija Slovenije, zv. 3 (1989). Ljubljana: Mladinska knjiga. Berčiča (str. 13–27). Ljubljana: Filozofska fakulteta. srs Gabrič, A. (2000). Predolga pot do prvega slovenskega zakona – Socialistična republika Slovenija Zavec Mlakar, M. in Rojs, C. (2010 ). Drago Hasl (1900–1976): o knjižnicah iz leta 1961. Knjižnica, 44 (3), str. 31–35. buditelj ptujskega kulturnega življenja. Ptuj: Pokrajinski muzej sšks Ptuj - Ormož. – Skupnost študijskih knjižnic Slovenije Gazvoda, J. (2011). Deset let zakona o knjižničarstvu: desetletje priložnosti za splošne knjižnice. V M. Ambrožič, D. Vovk (ur.), ZK (1979, 15. februar). Visoko priznanje za Nežko Vaupotič. UDk – univerzalna decimalna klasifikacija Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov Tednik, 32 , str. 9. (str. 197–264). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. ZK (1990, 1. december). Državno odlikovanje Dragu Šuligoju. ZbDs – Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Večer, 46, str. 5. Gorjup, A. (2015). Zgodovinski pregled šolstva v Zrečah. V M. Mrzdovnik, B. Praprótnik (ur.), Le kje se jaz učim: 1815–2015: 200 Zmazek, M. (2015). Naših 60 let: mladinski oddelek ptujske let šolstva na Zreškem (str. 32–114). Zreče: Občina. knjižnice (1955–2017). V M. Zmazek et al. (ur.), 60 let z mladimi bralci (str. 14–37). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Habjanič, M. (1997). Prenova Malega gradu za potrebe knjižnice. Letno poročilo (str. 43–51). Maribor: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Hartman, B. (1969). Ustanovitev Skupnosti študijskih knjižnic Slovenije. Knjižnica, 13 (1–4), str. 52–57. Kajzovar, V. (2012, 14. januar). Eden poslednjih eruditov: Jakob Emeršič (1940–2012). Večer, 68, str. 18. 104 uraDni liSti SPlEtni viri > PovzEtEK 105 Navodilo o posojanju knjig med knjižnicami v LRS, Uradni list Čopova diploma in priznanje. Zveza bibliotekarskih društev LRS, št. 15/1962 . Slovenije: http://www.zbds-zveza.si/?q=node4/40 (pridoblje- no 31. 1. 2018). Pravilnik o sestavi in vodenju registra knjižnic, Uradni list LRS, št. 15/1962. Priznanja Mestne občine Ptuj. Mestna občina Ptuj: http://www. ptuj.si/nagrade_in_priznanja (pridobljeno 31. 1. 2018). Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, Uradni list RS, št. 88/2003. Študijska knjižnica v Ptuju (ŠKP) je bila ustanovljena 27. z Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric S. Lah: Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednje- ga desetletja (30. 10. 2017). Blog COBISS: http://blog.cobiss. julija 1948 z odlokom Okrajnega ljudskega odbora Ptuj ter zbirala tujejezično gradivo trajne vrednosti s področja Zakon o knjižnicah, Uradni list LRS, št. 26/1961. si/2017/10/30/knjiznicarji-med-10-najbolj-iskanimi-kadri-nasle- in na pobudo državnih prosvetnih oblasti. Svoje prosto- znanosti, književnosti in umetnosti. Zakon o knjižničarstvu, Uradni list LRS, št. 27/1982. dnjega-desetletja/ (pridobljeno 12. 4. 2018). re je dobila v dominikanskem samostanu, s poslovanjem Leta 1969, v času upravnice Milojke Alič (1966–1977), se je Zakon o knjižničarstvu, Uradni list LRS, št. 87/2001. Spletni biografski leksikon znanih Pomurk in Pomurcev: www. je pričela 1. avgusta 1948. Temeljno knjižno zalogo je pomurci.si (pridobljeno 1. 3. 2018). Študijski oddelek knjižnice iz dominikanskega samostana Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, Uradni list SRS, 21/1971. pridobila iz knjižnice Muzejskega društva v Ptuju, ptujske preselil v minoritski samostan. Ljudski in Mladinski sta še Spletni biografski leksikon znanih osebnosti Spodnjega Podrav- gimnazijske knjižnice in zalog Narodne imovine. Delo v Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Uradni list ja: www.spodnjepodravci.si (pridobljeno 1. 3. 2018). naprej poslovala v Krempljevi ulici. Veliko prelomnico v RS, št. 96/2002. novoustanovljeni ŠKP je prevzela Rajka Smodič. delovanju LIŠK je prinesla leta 1971 pridobljena pravica do Statistični podatki o knjižnicah. NUK, Center za razvoj knjižnic – CeZaR: https://cezar.nuk.uni-lj.si/statistika/ (pridobljeno 31. Novembra 1948 je knjižnico prevzel Henrik Šel, okrajni prejemanja obveznega izvoda knjig in periodičnega tiska. 1. 2018). šolski nadzornik v pokoju, ki je bil nato s sklepom Mini- Leta 1972 se je v knjižnici zaposlil prvi potujoči knjižni- strstva za prosveto (MZP) imenovan za prvega upravnika čar, ki je svoje poslanstvo opravljal s kolesom ali z javnimi knjižnice. Konec leta 1950 je ŠKP imela že pet zaposle- prevoznimi sredstvi. nih. Stekla je inventarizacija gradiva, ki je bila v glavnem V času upravnika Draga Šuligoja (1977–1983) je Študijski končana do konca novembra 1951. Od 31.247 inventari- oddelek prešel na celodnevno izposojo (1977), posebne ziranih knjig je bila le ena desetina pisanih v slovenskem skrbi so bile deležne naslednje dejavnosti: domoznanska, jeziku, kar je bila posledica uničevanja slovenskih knjig v bibliografsko-dokumentacijska ter razstavno-prireditve- času druge svetovne vojne. Da bi izpopolnila svojo zbir- na. Začasno se je rešil tudi prostorski problem Mladinske- arHivSKo graDivo ko slovenskega tiska, je knjižnica februarja 1951 organi- ga oddelka, ki je od ustanovitve naprej deloval v skro- zirala množično akcijo zbiranja predvojnega slovenskega Zgodovinski arhiv na Ptuju mnih prostorih na Krempljevi ulici. S preselitvijo v mino- tiska in tiska NOB. Knjižnica si je že od ustanovitve naprej SI_ZAP/0005, Mestna občina Ptuj, AŠ 73 SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Razni pravilniki in samoupravni ritski samostan (1982) je dobil ustreznejše prostorske prizadevala pridobiti pravico do obveznega izvoda. sporazumi 1980–2003, AŠ 32, ov. 84 pogoje ter novo kadrovsko zasedbo. Ljudski oddelek je SI_ZAP/0006, Zbirka Muzejskega društva, AŠ 8, Zapisniki sej Muzejskega društva v Ptuju SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Plani in projekti 1971–2005, AŠ 33, Leta 1951 je vodenje knjižnice prevzel Drago Hasl, pod na stari lokaciji posloval še do leta 2000. ov. 85 vodstvom katerega se je knjižnica vsestransko razvila in SI_ZAP/0006, Zbirka Muzejskega društva , AŠ 38, MD_III_9/2, V mandatu ravnateljice Lidije Majnik (1983–2000) je Anton Smodič SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Projekt nakupa bibliobusa 1998– družbeno uveljavila. V letih 1954–1958 je opravljal tudi knjiž nica prešla na avtomatizacijo poslovanja. Prva raču- 2003, AŠ 34, ov. 86 funkcijo predsednika upravnega odbora 22. decembra SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Dopisi 1946–1951, AŠ 1, ov. 2–7 nalniška izposoja je stekla leta 1990 v Študijskem oddel- SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Pogodbe z občinami ustanovitelji- 1945 ustanovljene Mestne knjižnice in čitalnice v Ptuju SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Dopisi 1952–1955, AŠ 2, ov. 8–11 ku knjižnice. Tri leta kasneje je LIŠK prešla na računalni- cami 2003–2005, AŠ 34, ov. 87 (MKČP) in bil eden od iniciatorjev ustanovitve Pionirske ško obdelavo gradiva in avtomatizirano izposojo v siste- SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Zapisniki sej odbora in sveta LIŠKP SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Razvoj knjižničarstva v ptujski knjižnice, ki je svoja vrata odprla 18. februarja 1955 kot 1945–1957, AŠ 21, ov. 67–68 mu COBISS (1993). V letu 1994 so gradivo začeli opre- občini 1955–1987, AŠ 36, ov. 89 posebni oddelek MKČP. mljati s črtnimi kodami, za delo v izposoji pa uporabljati SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Zapisniki sej zbora delavskega SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Razni dokumenti, AŠ 37, ov. 90 sveta in knjižničnega sveta 1976–1982, AŠ 22, ov. 69 27. decembra 1958 se je ŠKP združila z MKČP v eno usta- optične čitalce. SI_ZAP/0078/18, Tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj novo s skupno upravo z nazivom Ljudska in študijska knji- SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Zapisniki sej delovne skupnosti in 1945–1957, AŠ 2, ov. 3, Personalne zadeve – profesorji Od leta 1984 naprej so tekle tudi aktivnosti za pridobitev knjižničnega sveta 1983–1991 in 1991–2005, AŠ 23, ov. 70–71 žnica Ptuj (LIŠKP). Vodstvo nove ustanove je prevzel novih prostorov za potrebe delovanja knjižnice. V okvi- SI_ZAP/0078/18, Tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj Drago Hasl. LIŠKP je imela tri oddelke z ločenim knjiž- SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Zapisniki sej kolegijev 2001–2005, 1945–1957, AŠ 2, ov. 4, Študijska in mestna knjižnica 1948–1958 ru občinskega projekta revitalizacije starega mestnega AŠ 24, ov. 72 nim fondom (Študijski, Ljudski in Mladinski oddelek), a jedra se je za potrebe knjižnične dejavnosti pričel obna- SI_ZAP/0142, Gimnazija Ptuj, AŠ 234, ov. 525, Personalne mape SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Statistična poročila 1948–1960, AŠ skupnimi proračunskimi sredstvi. Študijski oddelek je zaposlenih, ocenjevalni listi zaposlenih vljati kompleks Malega gradu na Prešernovi ulici. Prva 24, ov. 73 posloval v muzejskem poslopju na Dominikanskem trgu 1, faza projekta preselitve knjižnice, ki se je leta 1993 prei- SI_ZAP/0289, Jože Vrabl, AŠ 14, ov. 11 in AŠ 23, ov. 102 SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Poročila (delovna, finančna in Ljudski in Mladinski oddelek pa na Krempljevi ulici 2. Leta menovala v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj (KIPP), je stekla druga) 1948–1966, AŠ 25, ov. 73 1959 je bila po vzoru drugih knjižnic organizirana še Potu- leta 1994. Takrat se je v Mali grad preselil Mladinski odde- SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Poročila (delovna, finančna in joča knjižnica, ki je obiskovala tiste kraje ptujske občine, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj lek, leta 1996 še Potujoča knjižnica. Mladinski oddelek druga) 1967–1985, AŠ 26, ov. 74 kjer knjižnic ni bilo. Arhiv KIPP, Letna poročila 2001–2017 je tako končno dobil ustrezne pogoje za sistematično SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Poročila (delovna, finančna in Leta 1962 je LIŠKP postala matična knjižnica za ptujsko biblio pedagoško delo z mladimi bralci, Potujoča knjižnica druga) 1986–1997, AŠ 27, ov. 75 Arhiv KIPP, Matična knjiga zaposlenih območje in s tem prevzela nalogo, da na svojem obmo- pa je prvič v zgodovini svojega delovanja začela upora- SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Poročila (delovna, finančna in Arhiv KIPP, Personalne mape zaposlenih čju pospešuje knjižničarsko službo, vodi registracijo vseh bljati lastno prevozno sredstvo – kombi. Študijski odde- druga) 1998–2001, AŠ 28, ov. 76 Arhiv KIPP, Fotodokumentacija vrst knjižnic, nudi strokovno pomoč pri njihovem ureja- lek se je na novo lokacijo preselil jeseni 2000. Tako so se SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Statuti 1964–1994, AŠ 31, ov. 81 Arhiv KIPP, Zbirka razglednic domoznanskega oddelka nju in poslovanju ter organizira strokovno izpopolnjeva- prvič v zgodovini knjižnice vsi oddelki knjižnice združili SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Pravilniki knjižnice 1953–1971, AŠ nje knjižničnega kadra. Že od ustanovitve naprej je izvr- pod eno streho. 31, ov. 82 ševala tudi nalogo ohranjanja kulturne dediščine: zbirala, SI_ZAP/0077, Knjižnica Ptuj, Razni pravilniki in samoupravni strokovno obdelovala in hranila je domoznansko gradivo sporazumi 1961–1978, AŠ 31, ov. 83 Leta 2001 je vajeti knjižnice prevzela Tjaša Mrgole Jukič. 106 70 yEarS of tHE > Summary 107 V času njenega mandata je KIPP dobila status osrednje območne knjižnice (2003) in s tem obveznost izvaja- Ptuj StuDy library nja štirih posebnih nalog: zagotavljanje povečanega in (1948–2018) zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informa- cij, strokovno pomoč knjižnicam območja, koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva ter usmerjanje knjižničnega gradiva svojega območja. Leta 2003, po dolgoletnem prizadevanju, je Potujoča knjižnica za svoje delovanje pridobila bibliobus. Ta je s 1. The Ptuj Study Library (Študijska knjižnica Ptuj) was In 1962 the Ptuj Folk's and Study Library became the regi- septembrom 2003 začel redno obiskovati 50 postajališč founded on 27 July 1948 with a decision of the Ptuj Regi- onal advisory library for the Ptuj region, taking on the v trinajstih občinah na območju Ptuja, Dravskega in Ptuj- onal People’s Committee at the initiative of the national responsibility of promoting library services in the regi- skega polja, Haloz ter Slovenskih goric. educational authority. The library was first housed in the on, managing the registration of all libraries, providing Leta 2004 je bil z namenom zaščite in hkrati boljše Dominican monastery, where it opened on 1 August 1948. support in organizing and running other libraries, and dostop nosti dragocenega gradiva izveden prvi projekt Its first col ection comprised materials from the librari- holding training sessions for library staff. Since its esta- digitalizacije dragocenega domoznanskega gradiva v es of the Ptuj Museum Association and the Ptuj grammar blishment the library also served as the keeper of cultu- KIPP (razglednice Ptuja in okolice), ki je nato v večjem school, and from the National Assets stock. Rajka Smodič ral heritage: it col ected, processed and kept local mate- obsegu stekel v obdobju naslednjega direktorja. V letu was the first employee at the new library. rials from Dravsko and Ptujsko polje, Haloze, and Sloven- 2005 je KIPP skupaj z ostalimi osrednjimi območnimi ske gorice, and col ected books of lasting value in foreign In November 1948 Henrik Šel, a retired school superin- knjižnicami pristopila k dogovoru o vzpostavitvi regijske- languages on science, literature and art. tendent, took over, and was later appointed manager by ga spletnega portala Kamra z digitaliziranimi vsebinami decision of the Ministry of Education. By the end of 1950, In 1969, under the management of Milojka Alič (1966– slovenske kulturne dediščine. the library employed five people. They started compi- 1977), the Study Department moved from the Dominican V času direktorja mag. Matjaža Neudauerja (2006–) se ling an inventory of its titles, which was almost comple- to the Minorite monastery. The other two departments je KIPP lotila večjih projektov obdelave zasebnih knjižnih ted by the end of November 1951. Only one-tenth of the remained on Krempljeva ulica. The right to receiving legal zapuščin (2006–2015) pisatelja Ivana Potrča, etnologinje 31,247 books on the list were in Slovenian, which was the deposit copies of books and periodicals, which was gran- in umetnostne zgodovinarke dr. Štefke Cobelj ter slavista consequence of Slovenian books having been destroyed ted to the library in 1971, was an important milestone in in profesorja Iva Arharja, ki jih je knjižnica pridobila v letih in World War II. In a bid to complete the col ection the its history. In 1972 it hired the first mobile librarian, who 1985–1998. Stekla je tudi živahna razstavna in publicistič- library organized an extensive drive of col ecting printed travel ed around on a bike or public transport. na dejavnost. materials written in Slovenian from the pre-war and inter- When Drago Šuligoj (1977–1983) became the director, war period. Ever since its beginning the Ptuj library stro- Leta 2007 je KIPP svoje delovanje in storitve predstavila the Study Department expanded its opening hours to full ve to gain the right to copies kept under the legal depo- na spletu. Vzpostavila je sistem elektronskega obvešča- time in 1977, and the library put special effort into local sit law. nja članov o poteku roka izposoje in ponudila dostop do studies, compiling bibliographies and documentation, elektronskih baz podatkov ter elektronskih arhivov serij- Drago Hasl took the helm in 1951, and the library consi- and organizing exhibitions and events. A temporary solu- skih publikacij. Stekli so tudi večji projekti digitalizacije stently developed and strengthened its position under tion was found for the Youth Department’s problema- domoznanskega gradiva in njegove vključitve na portal his guidance. In 1954–1958 he chaired the Management tic lack of space, when the department was moved from Digitalna knjižnica Slovenije (2006–). Leta 2009 so stekle Board of the Ptuj City Library and Reading Room (Mestna tight premises on Krempljeva ulica to the Minorite mona- še objave digitalnih zbirk na spletnem domoznanskem knjižnica in čitalnica Ptuj), which was established on 22 stery in 1982, where it opened in more favorable conditi- portalu Kamra, kasneje je zaživel še spletni biografski December 1945, and was one of the first campaigners for ons and with new staff. The Folk’s Department remained leksikon znanih osebnosti Spodnjega Podravja (2015–). establishing a Youth Library, which opened on 18 Febru- at the same location until 2000. ary 1955 as a special department of the Ptuj City Library During the directorship of Lidija Majnik (1983–2000) the and Reading Room. library began automating its operations. A computeri- On 27 December 1958 the Ptuj Study Library and Ptuj zed system for loans was first introduced on the study City Library and Reading Room merged into one instituti- department in 1990. Three years later, in 1993, the library on, the Ptuj Folk's and Study Library (Ljudska in študijska started processing materials and managing loans using knjižnica Ptuj), and Drago Hasl was appointed its direc- the COBISS system. It started label ing material with bar tor. The new library had three departments, with separate codes, and using optical scanners in the loaning process. col ections (Study, Folk’s, and Youth), which shared one At that point activities for moving the library to new budget. The study department was located in the muse- premises had been underway since 1984. As part of um building at Dominikanski trg 1, while the Folk’s and the City’s project of revitalizing the old town center, the Youth Departments were housed at Krempljeva ulica 2. Mali Grad complex on Prešernova ulica was renovated In 1959 the library fol owed the example of other librari- for the purpose. In the first phase of moving the library, es and introduced a mobile library, which brought books which was renamed to Ivan Potrč Library, Ptuj (Knjižni- to those places in the municipality that did not have a ca Ivana Potrča Ptuj), in 1993, the Youth Department was library. moved to the new location in 1994, and the mobile libra- 108 ry department fol owed in 1996. The Youth Department 109 now was final y working in conditions that were necessa- ry for systematical y working with and educating young readers. The mobile library also got its own vehicle, a van, for the first time. The Study Department moved to the new location in autumn 2000. This was the first time that all library departments were housed under one roof. In 2001 Tjaša Mrgole Jukič was appointed the new direc- tor. During her term, in 2003, the library was granted the status of the central regional library, which comes with four additional functions: the library must keep a more diversified and complex col ection of books, other materi- als, and information; it must provide professional support to other libraries in the region; it coordinates the col ec- tion, processing, and keeping of local y relevant materi- als; and it directs written-off library materials from the region. After years of effort the library acquired a bus for its mobile library service in 2003. The new mobile library first started its regular route with 50 stops on 1 Septem- ber 2003, visiting 13 municipalities around Ptuj, in Dravsko and Ptujsko Polje, Haloze, and Slovenske Gorice. As part of its efforts to preserve and at the same time make available some of its valuable materials, the libra- ry began digitalizing local y relevant materials (postcards of Ptuj and its surroundings) in 2004, later continuing the project on a larger scale under a new director. In 2005 the Ptuj library and other central regional libraries from the country entered an agreement on setting up the onli- ne portal Kamra, where digitalized local y-relevant mate- rials documenting Slovenian cultural heritage are made available. Some of the biggest projects since 2006, when mag. Matjaž Neudauer was appointed the director, were the processing of col ections obtained as the personal herita- ge (2006–2015) of the writer Ivan Potrč, ethnologist and art historian, dr. Štefka Cobelj, and Slavic languages scho- lar and professor Ivo Arhar, which the library acquired in 1985–1998. The library also became more active in orga- nizing exhibitions and publishing. The library presented its work and services online in 2007. It also implemented a system to electronical y noti- fy members about expired due dates, and further provi- ded access to databases and electronic archives of perio- dicals. The library continued with the digitalization of the local y-relevant col ections, and started adding the mate- rial to the Digital Library of Slovenia in 2006. In 2009, the library started publishing and uploading digital col ecti- ons on the Kamra portal, and continued its local y rele- vant work by launching an online biographical informati- on portal, presenting prominent figures from the Spodnje Podravje region, in 2015. > Foto: Andrej Doberšek, arhiv KIPP 110 111 Predstavitev Študijskega oddelka z mediateko boŽenA kMeTec – FrieDl > izvlEčEK V letu 2018 knjižnica praznuje 70­letnico ustanovitve. V prispevku je prikazano delo Študijskega oddelka z mediateko v sedanjem času, ko je knjižnica digitalizirana, ko pri delu z uporabniki uporabljamo večinoma računalnik in so kartončki in ročno izpisane zadolžnice le še spomin … Danes je knjižnica informacijsko središče, namenjeno in dostopno vsakomur. To je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo ter ga daje na voljo uporabnikom. Knjižnica uporabnikom ne ponuja le knjižnega in neknjižnega gradiva, temveč tudi informacijske vire v digitalni obliki, nudi digitalne zbirke dokumentov in zagotavlja njihovo dostopnost ter uporabo. Knjižnica opravlja še mnoga druga dela, kot so: izobraževanje in seznanjanje uporabnika s knjižničnimi vsebinami, načinom dela, zgodovino knjižnice in uporabo knjižničnega sistema v praksi. V Študijskem oddelku, kakor tudi v vseh ostalih oddelkih, sledimo vsem sodobnim trendom na področju knjižničarstva. KljučnE bESEDE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, knjižnične zbirke, knjižnične storitve, uporabniki UDk: 027.022:022.42(497.4ptuj) 112 113 > Leposlovna dvorana (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) 114 115 uvoD ŠtuDijSKi oDDElEK z mEDiatEKo V letošnjem letu praznuje Študijski oddelek z mediateko 70. obletnico uspešnega 1 Na podlagi 8. in 13. člena Zakona o delovanja, istočasno pa praznuje tudi 60-letnico združitve z Ljudsko knjižnico. Ne zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91) ter 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupšči- 2 Eduroam je brezžično omrežje za Študijski oddelek z mediateko je največji oddelek in ogrodje Knjižnice Ivana Potrča moremo mimo letnice 1893, ko je bilo na Ptuju ustanovljeno Muzejsko društvo in ne občine Ptuj (Uradni vestnik občin dostop do interneta. Namenjen je Ptuj (Kozinc, 2007, str. 107) ter ima okrog 205 tisoč enot knjižnega in 10 tisoč enot tako letos praznujemo tudi 125. obletnico začetkov muzejske knjižnice. Muzejsko Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 študentom, dijakom, raziskovalcem in in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na drugim, ki delujejo na področju izobra- neknjižnega gradiva. društvo je ustanovilo muzej in strokovno knjižnico, oba sta bila poimenovana po skupni seji Zbora združenega dela, ževanja in raziskovanja. njenem donatorju Francu Ferku ter se imenovala Mestna Ferkova knjižnica. To je bil Zbora Krajevnih skupnosti in Družbe- nopolitičnega zbora dne 5. oktobra Gradivo v prostem pristopu je postavljeno v arhitekturno izredno lepi leposlovni 3 Libroam je brezžično omrežje za zametek po vojni nastale Študijske knjižnice. Osnovni fond slednje je prav knjižna 1993 sprejela Odločbo o spremem- dostop do interneta. Namenjen je dvorani z galerijo, kjer pogosto potekajo literarni večeri in drugi dogodki. Strokov- donacija Franca Ferka (Kmetec - Friedl, 1999, str. 11−25). bi odločbe o ustanovitvi Ljudske in vsem članom Knjižnice Ivana Potr- študijske knjižnice Ptuj. 2. člen Odloč- na literatura je postavljena v dveh nadstropjih in je urejena po sistemu univerzalne ča Ptuj. be Ljudskega odbora Ptuj št. 01/1- decimalne klasifikacije (UDK). Študijska knjižnica na Ptuju je bila ustanovljena 27. julija 1948. Po združitvi z Ljudsko 10435/1-58 z dne 27. decembra 1958 knjižnico leta 1958 se je preimenovala v Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj. Vpisana o ukinitvi Mestne knjižnice in čitalni- V okviru oddelka je v prvem nadstropju čitalnica z okrog 180 naslovi časopisov in ce Ptuj ter Študijske knjižnice Ptuj in je v osrednji razvid knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ustanovitvi Ljudske in študijske knjiž- revij, priročno knjižnico in osmimi računalniškimi mesti za uporabnike ter ponud- pod št. 10 (Šuligoj, 1978, str. 7). Ljudska in študijska knjižnica se je 5. oktobra 1993 nice Ptuj se spremeni tako, da se ime bo računalniških baz, fotokopiranja in preslikavanja. V celotnem oddelku je možen zavoda glasi: KNJIŽNICA IVANA POTR- preimenovala v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj.1 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je osrednja ČA PTUJ. Odločba je bila objavljena v brezžični dostop do interneta (Eduroam,2 Libroam3), ki uporabnikom omogoča območna knjižnica, namenjena predvsem uporabnikom območja šestnajstih občin, Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. sodoben način dostopa do informacijskih virov z uporabo lastnih prenosnikov in Št. odločbe: 612-3/93-13, datum: 5. 10. nastalih na območju Upravne enote Ptuj, opravlja pa tudi območne naloge za ormo- 1993. Predsednik skupščine občine drugih komunikacijskih pripomočkov. ško območje. Ptuj je bil Vojteh Rajher. V priročni knjižnici je v dveh prostorih umeščeno dragoceno gradivo (slovarji, enci- Študijska knjižnica je domovala na več lokacijah. Prve prostore je imela v domini- klopedije, pravni priročniki in drugo referenčno gradivo), vendar je izposoja možna kanskem samostanu, leta 1969 se je preselila v minoritski samostan, leta 2000 pa v le za rabo v čitalnici. Gradivo je urejeno po sistemu UDK. obnovljeni Mali grad. V drugem nadstropju, v Potrčevi spominski sobi, je čitalnica s 24 sedeži. V četrtem nadstropju so tri študijske sobe, namenjene individualnemu študiju. V kletnih prostorih sta ločena depoja; gradivo je postavljeno po zaporednih številkah in malem ter velikem formatu. V pritličnem depoju je v prvem delu skladišča na poli- cah po abecedi zložena periodika (preko 600 različnih naslovov). Preostalo gradi- vo je hranjeno v naslednjih dveh prostorih in je postavljeno po zaporedni številki. V skladišču hranimo tudi glasbene tiske in neknjižno gradivo. V okviru Študijskega oddelka je v prvem nadstropju levo od izposojevalnega pulta postavljena mediateka, urejena po vrsti neknjižnega gradiva in po vsebini. Tako je glasba razdeljena na več vsebin. Največ je CD-jev s klasično glasbo, sledijo rock, pop, jazz, slovenska etno in narodna glasba, božične pesmi, zborovska glasba, filmska, sodobna tehno glasba, cuntry glasba in blues. Tudi filmi (na DVD-jih in Blu-rayih) so postavljeni glede na vsebino. Izposoditi si je mogoče drame, komedije, znanstveno fantastiko, vesterne, filme z vojno tematiko, trilerje, kriminalke, mladinske in doku- mentarne filme ter risanke za najmlajše uporabnike. Med neknjižno gradivo uvršča- mo še razne jezikovne tečaje, ki so navadno v kompletu, skupaj knjiga in CD, in zvoč- ne knjige. Mediateko smo začeli urejati že v letu 2011 in neknjižno gradivo razvrstili glede na > Gradivo v depoju (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) vsebino. Delo, ki je potekalo v sodelovanju Študijskega oddelka in Oddelka obdela- ve, je bilo dokončano novembra 2014, ko je bila mediateka predana svojemu name- nu. Ob tej priložnosti je oddelek dobil tudi novi pridobitvi, in sicer TV-sprejemnik in Blu-ray predvajalnik. Tako si lahko uporabniki film, ki si ga želijo izposoditi, tudi predhodno pogledajo. V oddelku redno poteka izbor filmov za nakup in sprotno urejanje neknjižnega gradiva. Med sanacijo Malega gradu leta 1995 so pri čiščenju in odstranjevanju predelnih sten odkrili veliko dvorano z mogočnim dekorativnim tramovnim stropom (Habjanič, 1997, str. 43–51). Leposlovna dvorana je poleg ostrešja v tretjem nadstropju knjiž- nice najlepši prostor v knjižnici. 116 117 > Leposlovna dvorana z galerijo (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) 118 Leposlovna dvorana se razteza v dveh nadstropjih. V Informatorji časopisje dnevno urejajo in zamenjujejo z 119 prvem nadstropju so na policah po sistemu UDK in avtor- novimi prispelimi številkami, stare številke pa kompletirajo ski značnici postavljeni družbeni, avanturistični in zgodo- v letnike, ki jih nato premestimo v skladišče. Tam jih hrani- vinski romani. Posebej je postavljeno gradivo za domače mo, vendar različne časnike različno časovno obdobje. V branje, aktualni in novejši romani večinoma tujih avtorjev čitalnici zaposleni dnevno zavijajo knjige v zaščitno foli- in novosti z domačega književnega prostora. Ob stopni- jo za Potujočo knjižnico, prav tako dnevno prevzemajo in šču, ki vodi v drugo nadstropje, je levo in desno na poli- opremljajo novo knjižnično gradivo iz Oddelka obdelave. cah in vozičkih razvrščena beletristika v angleškem in V naslednjih dveh prostorih je na policah v priročni knjižni- nemškem jeziku. ci po sistemu UDK umeščeno dragoceno gradivo, ki pa je Več različnih vsebin se nahaja v drugem nadstropju – na dostopno samo čitalniško in ga knjižnica uporabnikom ne galeriji. Na večjem delu polic so umeščene knjige s krimi- izposoja na dom. Omeniti je potrebno dragoceno enciklo- nalno vsebino, sledijo avtobiografski in biografski roma- pedijo The new encyclopaedia Britannica (1994) v dvain- ni in znanstvena fantastika. Velik del polic je namenjen tridesetih zvezkih, vsako leto pa dodamo še nov zvezek kratki prozi, najdemo pa tudi legende in umetne pravlji- letnega pregleda. Tu sta še The dictionary of art (1998) v ce. Na galeriji se nahajajo knjige esejev, govori in pisma, štiri ntridesetih in The new Grove dictionary of music and satira v prozi, humoreske, epigrami, parodije, poligrafije, musicians (2001) v devetindvajsetih zvezkih. Dragocene dialogi, aforizmi in antologije. Sledijo potopisi ter zgodo- > Spominska soba pisatelja Ivana Potrča je čitalnica, namenjena uporabi bralcev (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). pravne in druge priročnike dopolnjujejo še posebne izda- vina kot literarna zvrst, kronike, letopisi in memoari. Poleg je knjig, kot je luksuzna izdaja Complete costume histo- omenjene zvrsti sta poezija in dramatika in čisto na koncu ry (2003), ki prikazuje zgodovino kulture oblačenja, in še še satirični roman. S tem je krog zaključen, navedeno mnoge druge. Čitalnica je vedno dobro obiskana. gradivo pa je razvrščeno v smeri urinega kazalca. Internetna klepetalnica se nahaja v pritličju levo od glav- Levo od izposojevalnega pulta je, poleg že omenje- nega vhoda v knjižnico. Prostor je namenjen branju dnev- ne mediateke, postavljeno gradivo naslednjih področij: nega časopisja, druženju in uporabi treh računalnikov, od umetnost, šport, književnost, domoznanstvo, zemljepis in teh je eden namenjen invalidom. V prostoru je na policah zgodovina. V drugem nadstropju je razvrščeno gradivo okoli 50 naslovov različnih periodičnih publikacij. Interne- splošnih znanosti, filozofije, verstev, prava, šolstva, etno- tna klepetalnica je namenjena tako članom knjižnice kot logije, kemije, zoologije, medicine, tehnike, kulinarike in tudi tistim, ki to niso. V poletnih mesecih se poveča števi- gradbeništva. V obeh nadstropjih je gradivo podrobneje lo tujcev, ki si ogledajo našo knjižnico in mesto. Za red razvrščeno na 193 skupin. na policah in pospravljanje časnikov redno skrbi delav- ka manipulantka iz Študijskega oddelka. Tudi v internetni V čitalnici je v treh prostorih uporabnikom namenjenih 22 klepetalnici dnevno beležimo obisk in uporabo časnikov. sedežev. V prvih dveh prostorih je osem računalnikov, na katerih lahko uporabniki bodisi pišejo naloge, brskajo po spletu in iščejo želene podatke bodisi poslušajo glasbo … Pomagajo jim štirje informatorji. Uporabnikom je omogo- čen tudi dostop do spletnih časopisov in elektronskih baz > Čitalnica v prvem nadstropju knjižnice (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) podatkov, ki jih je knjižnica zakupila zaradi povpraševanja uporabnikov. Naloge informatorja so: vpis novih uporabnikov, pomoč Knjižnica je odprta od ponedeljka pri iskanju gradiva, tehnična pomoč pri pisanju različnih besedil, pomoč pri povezavi z Libroamom ali Eduoramom do petka od 8. do 19. ure, v soboto oziroma pri nameščanju certifikatov, pomoč pri pisanju od 8. do 13. ure. V poletnih mesecih elektronske pošte in skeniranju različnih dokumentov. (julij, avgust) je odprta pet dni v Informator nudi pomoč pri računalniškem opismenje- vanju in pri iskanju gradiva v priročni knjižnici, evidenti- tednu in ima krajši delovni čas. Dva ra člane, ki obiščejo knjižnico, in beleži, katere časnike, dni je odprta popoldan, in sicer v časopise in revije si uporabniki izposojajo. Te evidence so v pomoč pri odločitvi, po katerem periodičnem tisku je ponedeljek in torek med 12. in 19. povpraševanje in ga je uporabnikom potrebno ponuditi uro, od srede do petka pa od 8. do ter po katerih vsebinah je manj povpraševanja. 15. ure. V prvem prostoru čitalnice je na voljo dnevno časopisje, tedniki in mesečniki. Trenutno je na policah več kot 180 različnih naslovov periodike, uporabniki si lahko revije in časopise tudi izposodijo, vendar ne zadnje številke, saj mora biti ta na voljo za čitalniško uporabo do izida nove. > Internetna klepetalnica (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) 120 121 DElo z in za uPorabniKE V Študijskem oddelku z mediateko je zaposlenih deset delavcev za nedoločen čas in dva delavca iz programa javnih del. Med redno zaposlenimi so štirje bibliotekarji, dva knjižničarja, višji knjižničar, ki opravlja polovico knjižničarskih in polovico mani- pulativnih del, ter štirje manipulanti. Vsako leto na pomoč priskočita še dva delav- ca manipulanta iz programa javnih del. Vodja Študijskega oddelka dela v Oddelku obdelave, vendar opravlja dela tudi v tem oddelku. V Študijski oddelek z mediateko se vsako leto vpiše do 650 novih članov; danes ima oddelek okrog 6.500 aktivnih članov. Neaktivne člane letno skladno z zakonom brišemo iz baze podatkov. Glede na kategorijo članov nas najpogosteje obiskuje- jo zaposleni, sledijo osnovnošolci, srednješolci, študenti, brezposelni in upokojenci. Letno opravimo več kot 500 tisoč različnih transakcij. Razlogi za branje so pri naših uporabnikih različni. Z branjem ne le, da si širijo obzorje, temveč se tudi razvedri- jo, sprostijo, umirijo, širijo besedni zaklad in iščejo odgovore na različna življenjska vprašanja. Uporabniki zelo radi posegajo po leposlovju, sledijo pa razni priročniki in strokovna oziroma znanstvena literatura. Izposoja je središče oddelka in tu se uporabniki najpogosteje obrnejo na prijazne knjiž ničarje, zmeraj pripravljene svetovati ali pomagati pri iskanju potrebnega gradi- va, bodisi leposlovnega bodisi strokovnega. Poleg vpisovanja novih članov in redne izposoje gradiva opravljajo tudi sprejem vrnjenega gradiva, gradivu na željo uporab- nikov podaljšujejo rok izposoje, urejajo rezervacije tistega gradiva, ki je trenutno izposojeno. Uporabnike seznanjajo z načinom dela, pomagajo pri iskanju gradiva in > Izposoja knjižničnega gradiva v pro- člankov za seminarske in druge naloge ter pri iskanju podatkov po različnih informa- gramu COBISS2/Izposoja (foto: Albin cijskih bazah. Večkrat dnevno obdelujejo naročila gradiva in pripravljajo rezervacije. Bezjak, arhiv KIPP) Izbrano gradivo iz skladišča in/ali prostega pristopa uporabniku dostavijo, zadol- žijo ter natisnejo zadolžnico. Poleg gradiva Študijskega oddelka lahko uporabniki tu vrnejo tudi gradivo Potujoče knjižnice. Zaposleni na izposoji urejajo tudi različne finančne transakcije, kot so plačilo članarin, zamudnin, opominov … V letu 2008 je naša knjižnica zabeležila novo pridobitev, tj. knjigomat. Nakup je v polovičnem znesku (8.800 evrov) financiralo podjetje Talum, d. d., iz Kidričevega, drugo polovico pa Ministrstvo za kulturo. V sodelovanju IZUM-a in podjetja Tenzor smo knjigomat konec leta 2008 nadgradili s funkcijo podaljševanja roka vračila > Posebna študijska soba za individu- izposojenega gradiva. Predlagali smo tudi kar nekaj izboljšav glede uporabniškega alni študij (foto: Albin Bezjak, arhiv vmesnika na knjigomatu in dosegli, da se pri pregledu seznama izposojenega gradi- KIPP) va na zaslonu knjigomata in nato tudi na zadolžnici izpisujejo: datum izposoje gradi- va, avtor/naslov izposojenega gradiva in rok vračila gradiva. Pred temi izboljšavami je knjigomat izpisoval le seznam inventarnih številk, kar pa uporabniku ni predsta- vljalo nobene koristne informacije.4 Knjigomat uporabnika vodi pri vračilu in izposoji gradiva, prav tako omogoča podalj- šanje roka izposoje in pregled transakcij. Priročen je ob večji gneči, pa tudi sicer se ga uporabniki radi poslužujejo. Poleg knjižnega in neknjižnega gradiva si uporabniki lahko izposodijo še e-knji- 4 Podatke o posodobitvi knjigoma- ge. Izposoja elektronskih knjig v slovenskem jeziku za člane knjižnice poteka preko ta je posredoval računalničar Daniel Šalamon. portala Biblos (www.biblos.si), slovenske e-knjižnice in e-knjigarne. Do zbirke je možno dostopati v prostorih knjižnice ali na daljavo. Knjige si je možno izposoditi in brati na osebnem ali prenosnem računalniku ter drugih prenosnih napravah, kot so bralniki, tablični računalniki in pametni telefoni. Medtem ko je rok izposoje za gradi- vo v fizični obliki 21 dni, je izposoja na portalu Biblos za e-knjigo 14 dni. Za izposojo e-knjige uporabniki potrebujejo številko članske izkaznice in geslo. > Delo z uporabniki v izposoji (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) 122 123 > Gradivo v prostem pristopu (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) 124 Medknjižnična izposoja je storitev, s katero knjižnica za V knjižnici poleg vpisovanja članov v našo bazo te iz baze 125 ŠtuDijSKi oDDElEK svoje člane naroča gradivo iz slovenskih in tujih knjižnic, po potrebi skladno z zakonom tudi brišemo; brišemo obenem pa posreduje lastno gradivo drugim knjižni- člane, ki knjižnice niso obiskali več kot leto dni in do nje v PriHoDnoSti cam. V okviru te storitve je mogoče naročiti gradivo, ki nimajo nobenih obveznosti. Istočasno izločimo še vpisni- se uporablja v študijske, raziskovalne in kulturno-izobra- ce neaktivnih članov. ževalne namene kakor tudi za spodbujanje bralne pisme- Knjižnice dvigujejo kvaliteto življenja in povezujejo ljudi v skupnosti, saj omogočajo ustvarjalno preživljanje prostega časa. Naštetih je le nekaj pomembnejših opravil, ki jih izposo- nosti in ki ga knjižnica, ki si gradivo izposoja za svojega Sodobno usmerjena splošna knjižnica mora biti zasnovana kot prostor navdiha in učenja. Knjižnice so danes prostori z jevalci in manipulanti redno opravljajo, ob tem pa jih vodi člana, nima v svoji zbirki. Uporabnik si lahko izposodi vse dolgo tradicijo in pomenijo zanesljivost pri iskanju informacij ter so prostor srečevanja in druženja. Še posebej v manjših prizadevanje, da bodo uporabniki zadovoljni s ponujenimi vrste knjižničnega gradiva, po potrebi tudi zgolj kopije okoljih so središče lokalne skupnosti, saj poleg drugih predstavljajo tudi domače vsebine. So institucije vseživljenjskega in opravljenimi storitvami. člankov, ki mu jih lahko posredujemo tudi po elektron- izobraževanja in omogočajo dostop do elektronskih gradiv in vsebin. Knjižničarji so vedno bolj usmerjeni k svetovanju, ski pošti. Gradivo za medknjižnično izposojo si lahko član Pred Študijskim oddelkom z mediateko zaposleni pripra- kako pridobivati informacije; potrebe uporabnikov pa so vodilo, katere storitve bomo nudili sedaj in v prihodnosti. naroči elektronsko ali pa osebno v knjižnici, kjer izpolni vljajo tudi priložnostne razstave. Slednje so izredno V prihodnosti si bomo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj prizadevali, da bomo prisotni pri vseh kategorijah uporabnikov. Za posebni formular. Dobavni rok gradiva je od dva do pet domiselne, izvirne in profesionalne. Pri pripravi se avtor- uporabnike tretjega življenjskega obdobja bo v prihodnosti potrebno narediti več, kot so recimo bralne urice z različni-delovnih dni, podaljšan je le v izjemnih primerih. Izposoje- ju razstave pogosto pridružijo sodelavci drugih oddelkov. mi vsebinami in debatni krožki. Prav tako bi morali biti več prisotni v domovih za ostarele, saj se je potrebno ostarelim, valni rok gradivu in možnost podaljševanja roka izposoje Razstave so dobro obiskane, ogleda si jih veliko uporab- ki so v fizično slabši kondiciji, približati. Želimo si, da bi sicer našo raznoliko kulturno ponudbo razširili še na druge ciljne določi knjižnica, ki gradivo posreduje. Storitev medknjiž- nikov, avtorji pa prejemajo številne pohvale. Tematika skupine, kot so osnovnošolci in srednješolci. V počastitev kulturnega praznika in tega veselega dneva kulture imamo dan nične izposoje se zaračunava po veljavnem ceniku knjiž- razstav je različna; nanašajo se na pomembnejše obletni- odprtih vrat. Takrat prijazno povabimo zainteresirane na ogled Malega gradu, nudimo ogled Študijskega oddelka z medi-nice, za uporabnike naše območne knjižnice v Ormožu pa ce pisateljev, pesnikov in drugih ustvarjalcev, predstavlje- ateko in predstavimo naše poslanstvo. Zadnja leta je naša knjižnica vse bolj zanimiva za tuje obiskovalce in v prihodnosti je, skladno s sklenjeno pogodbo, brezplačna (Medknjiž- ni so aktualni dogodki, zajemajo vsebine različnih podro- so tudi ti naš izziv. nična izposoja, 2018). čij življenja. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je osrednja območna knjižnica in opravlja naloge na ptujsko-ormoškem območju za 84.677 Poleg rednega dela, ki se navezuje predvsem na uporab- V času, ko je knjižnica odprta, si jo je možno ogledati prebivalcev (Statistični urad Republike Slovenije, 2018). V oddelku se trudimo zadovoljiti potrebe, želje in interese uporabnike, imajo zaposleni v oddelku še precej drugega dela. pod strokovnim vodstvom. Vodene oglede izvajamo za nikov ter lokalne skupnosti po informacijah, izobraževanju in tudi razvedrilu. Trudimo se, da vrsto različnih storitev vključi-Vsaj dvakrat letno uredijo vse gradivo v prostem pristopu osnovno- in srednješolce, tuje goste, za iskalce zaposlitve, mo v vsakodnevno delo. Z dobro nabavno politiko se trudimo, da v okviru finančnih zmožnosti nabavimo kar se da kvali-in v obeh skladiščih. To pomeni, da vse gradivo pregleda- knjižničarje in šolske knjižničarje, tiste, ki praznujejo viso- tetno strokovno literaturo. Poleg gradiva v fizični obliki uporabnikom ponujamo tudi dostop do številnih baz podatkov. jo ter določijo tisto, ki je nefrekventno in ga del pospra- ke jubileje zaključka srednje šole, ter druge organizirane Nemalokrat dobimo pohvalo, da imamo dobro ponudbo knjižničnega gradiva in ponosni smo, da slovimo kot ena najprivijo v skladišče, del pa predlagajo za odpis.5 Istočasno skupine. Naši gostje se seznanijo z zgodovino in nastan- jaznejših knjižnic v slovenskem prostoru. Zaposleni si bomo še naprej prizadevali, da bodo naši uporabniki odhajali zado-gradivo ponovno zložijo po sistemu UDK in po avtor- kom knjižnice ter njenim delovanjem. Predstavimo jim voljni, z želeno knjigo in da se bodo z veseljem tudi vračali. ski značnici ter očistijo police. Gradivo tudi sicer dnevno sistem postavitve gradiva v prostem pristopu, iskanje po urejajo, pospravljajo vrnjeno gradivo na police in v skla- našem katalogu oziroma zalogi gradiva. Za ptujske šolske dišče. V poletnih mesecih pripravljajo gradivo za poči- skupine ob kulturnem prazniku pripravljamo predavanja o tniško branje. Večina tega gradiva je v skladišču in ga je življenju in delu pisatelja Ivana Potrča. potrebno s pomočjo vozička pripeljati v prvo nadstropje na prosti pristop. Izposojevalci tudi pripravljajo gradivo, ki ga je potrebno dostaviti v obdelavo zaradi poškodovanih nalepk, uskla- jevanja z bazo podatkov in podobno. Posebej označuje- jo poškodovane knjige, ki gredo nato v knjigoveznico v popravilo. Posamezniki nam pogosto darujejo svoje knji- ge. Te knjige je potrebno pregledati, saj jih po potrebi zamenjamo z našimi dotrajanimi. V zbirko uvrstimo tudi tiste podarjene knjige, ki jih bodisi naša knjižnica v zbir- ki nima bodisi jih imamo v manj izvodih in je po njih večje viri in litEratura povpraševanje, na tržišču pa jih ni več mogoče dokupi- ti, bodisi so redke in dragocene. Pri izboru nakupa tuje in domače literature redno sodelujemo z Oddelkom nabave. 5 Odpisano sloveniko in jugoslaviko Habjanič, M. (1999). Prenova Malega gradu za potrebe knjižni- Poročilo (2010−2017). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. najprej ponudimo Narodni in univerzi- ce. V J. Mikuž, S. Vešligaj (ur.), Letno poročilo 1997 (str. 43−51). Izdelujemo mesečne in letne statistike o obisku in številu tetni knjižnici v Ljubljani. Gradivo, ki ga Maribor: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja izbere za dopolnitev nacionalne zbirke, slovenskih splošnih knjižnic 2013–2020 (2012). Grosuplje: Zdru- transakcij na izposoji. ji nato dostavimo. Del gradiva name- Rugelj, S. (ur.). (2015). Knjiga in bralci V: bralna kultura in naku- ženje splošnih knjižnic Slovenije. Posamezniki redno pomagajo pri delu tudi v drugih nimo našim uporabnikom v odkup za povanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco. Število prebivalcev, upravne enote. Pridobljeno 23. 3. 2018 s evro, del pa ga doniramo sorodnim oddelkih, sodelujejo pri pripravah na različne prireditve, institucijam. Kmetec - Friedl, B. (1999). Knjižnica Muzejskega društva in spletne strani http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_ Ferkova knjižnica na Ptuju. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozof- soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/15_05C30_prebival- pri razstavah, izdelavi plakatov, igralnih uricah v Mladin- ska fakulteta. stvo_upravne/15_05C30_prebivalstvo_upravne.as skem oddelku … Kozinc, Ž. (2007). Vrata v vse čase. Doors to the past, present Šuligoj, D. (1978). Ustanovitev knjižnice in njeno samoupra- and future. Ljubljana: Modrijan. vljanje. V D. Šuligoj (ur.), Trideset let Študijske knjižnice v Ptuju: nastanek in delovanje knjižnic na ptujskem in ormoškem Medknjižnična izposoja. Pridobljeno 24. 1. 2018 s splet- področ ju (str. 7 ). Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. ne strani http://www.knjiznica-ptuj.si/?mdl=page&page_ id=26&subpage_id=82 126 > PovzEtEK > Summary tHE StuDy 127 anD mEDia DEPartmEnt V članku so na kratko opisani začetki Študijskega oddel- ka z mediateko in njegova bogata zgodovina. Ob letošnji 70-letnici smo želeli še posebej predstaviti naše poslan- This article gives an overview of the beginnings and stvo, ki se je skozi desetletja zelo spreminjalo. Od ročnega the history of the Study and Media Department. As our dela do uporabe sodobne tehnologije pri delu z uporab- library is celebrating its 70th anniversary, we decided to niki je minilo kar več desetletij. Knjižnica se je večkrat seli- formal y present our mission, which has changed in many la, njeno zadnje domovanje pa je danes v obnovljenem ways over the years. Decades have passed between the Malem gradu, kjer so združeni vsi njeni oddelki. Največji time everything was done by hand, to the point where med njimi je Študijski oddelek z mediateko in ima okrog modern technologies are a part of our users’ everyday 215 tisoč enot knjižničnega gradiva. Danes je knjižnica experience. The library has moved several times, and is informacijsko središče, dostopno vsakomur. Je institucija now located in the renovated Mali Grad, which houses vseživljenjskega izobraževanja in uporabnikom omogo- all its departments and sections, of which the Study and ča poleg knjižničnega gradiva tudi dostop do različnih Media Department is the largest, keeping some 215 thou- informacijskih virov v digitalni obliki, dostop do digital- sand units in its col ection. Today our library is an infor- nih zbirk dokumentov, izobražuje in seznanja uporabnike mation center, available to everyone. It is a place of life- s knjižničnimi vsebinami. Zaposleni se vse bolj preusmer- long learning, where users can find not only a wide range jamo k svetovanju, kako pridobivati informacije, potre- of materials, but can also access digital information sour- be uporabnikov pa so tisto naše vodilo, katere storitve ces and col ections of documents, as well as educatio- bomo nudili uporabnikom sedaj in v prihodnosti. Knji- nal activities and information about its services. Teaching žnica danes dviguje kvaliteto življenja in povezuje ljudi v how to search for information is becoming an increasingly skupnosti, kjer lahko posamezniki ustvarjalno preživljajo important part of our work, and our current and future prosti čas, in je hkrati prostor navdiha in učenja. services depend on our users’ needs. Our library today is an institution of learning and inspiration that helps impro- ve people’s quality of life by bringing them together, so they can spend their free time creatively. 128 129 Prireditvena dejavnost in spodbujanje bralne kulture med odraslimi bralci AnJA oGriZek > izvlEčEK Spodbujanje branja in bralne kulture za različne interesne skupine je ena od glavnih nalog splošnih knjižnic. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj v okviru uresničevanja tega poslanstva za odrasle bralce prirejamo literarne večere s slovenskimi pisatelji, pravljične večere za odrasle ter z avtorskim projektom Bralna značka za odrasle skrbimo za promocijo kvalitetnega branja. Na domoznanskih večerih se obiskovalcem predstavljajo umetniški ustvarjalci iz naše sredine. Knjižnično ponudbo dopolnjuje sodelovanje na ptujskih glasbenih in literarnih festivalih. Pridružujemo se nacionalnemu projektu rastem s knjigo z namenom spodbujanja obiskovanja knjižnice in branja mlajših generacij. Z objavljanjem zapisov o knjigah, ki jih priporočamo v branje, sodelujemo na spletnem portalu Dobre knjige. KljučnE bESEDE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, bralna kultura, bralna vzgoja, prireditve za odrasle UDk: 028­053.8:027.022 130 131 uvoD Bralno kulturo opredeljujemo kot odnos posameznika in družbe do knjige kot medi- ja in branja kot procesa, torej splet pojmovanj, vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi. Gre za odnos do branja kot procesa in njegove vloge pri razvedrilu, pridobivanju znanja, razvoju posameznika itd., pa tudi za razvoj bralnih navad (Vilar, 2017, str. 17). Bralna kultura je definirana tudi kot obvladova- nje vseh vrst branja, zanimanje za različne literarne zvrsti in njihovo poznavanje (Kanič, 2009, str. 55). Predpogoj za udejstvovanje v bralni kulturi je bralna pisme- nost in pomeni razvite bralne veščine, zmožnost (kritičnega) razumevanja prebra- nega ter pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje (Vilar, 2017, str. 17–18). Vloga knjižnice pri razvoju bralne kulture in pismenosti je velika, bistvo te vloge je zlasti motivacijsko, spodbujevalno v smislu dvigovanja sposobnosti in inte- resa za branje. Z organizacijo literarnih večerov, različnih bralnih projektov in drugih dejavnosti se v splošnih knjižnicah trudimo za spodbujanje bralne kulture za tiste bralce, ki lahko samostojno izkoristijo branje za lasten užitek in razvoj, mladostnike pa skušamo usmeriti na pot, da bodo postali samostojni bralci (Vilar, 2017, str. 27). Splošne knjižnice pomembno vplivajo na oblikovanje kulturnega življenja lokalne skupnosti, zato med njihove temeljne naloge sodita razvijanje in utrjevanje bralne kulture (Vilar, 2017, str. 23). K razvoju bralne kulture prispevajo predvsem z dovolj obsežno in vsebinsko raznoliko zbirko knjižničnega gradiva, ki ustreza različnim interesom uporabnikov, promocijo kakovostne literature in dejavnostjo, usmerjeno k spodbujanju branja. Kot je opredeljeno tudi v Zakonu o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), splošne knjižnice v okviru javne službe organizirajo posebne oblike dejav- nosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, ter organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo. > Literarni večer z Miho Remcem leta 2010 (foto: Srdan Mohorič, arhiv KIPP) V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj si prizadevamo razvijati bralno kulturo pri različnih ciljnih skupinah, tako tudi za odrasle bralce pripravljamo knjižnične aktivnosti, ki so namenjene spodbujanju obiskovanja knjižnice in promociji branja. V leposlovni Letni program osrednjih knjižničnih dogodkov pripravi komisija za prireditve na dvorani Študijskega oddelka z mediateko in v razstavišču, osrednjem prireditve- podlagi prispelih ponudb, pri tem sta vodilo kakovost in aktualnost vsebine. Člani nem prostoru, potekajo literarne in likovne predstavitve, potopisni večeri, predava- komisije pregledajo prispele ponudbe za prireditve, se dogovorijo o izvedbi usta- nja za osebnostno rast in druge prireditve. Z organizacijo pravljičnih večerov smo se ljenih vsakoletnih prireditev knjižnice in pripravijo osnutek koledarja prireditev za leta 2010 kot partnerska knjižnica priključili projektu Mariborske knjižnice Pravljič- prihodnje leto. Nekateri dogodki se že tradicionalno umeščajo v določene mesece. ni večer za odrasle, kjer kot pravljičarka sodeluje Liljana Klemenčič. Na literarnih Tako imamo januarja potopisno predavanje, v aprilu pripravimo domoznanski večer, večerih, ki predstavljajo slovenske avtorje in njihovo ustvarjalnost, so bili v obdobju namenjen predstavitvam avtorjev iz lokalnega okolja, v marcu in decembru običaj- 2006–2018 naši gostje različni literarni ustvarjalci, med njimi Milan Dekleva, Aleš no otvorimo in zaključimo Bralno značko za odrasle. V poletju se pridružimo pestre- Šteger, Dušan Šarotar, Milan Jesih, Andrej E. Skubic, Ivan Sivec, Miha Remec, Jani mu kulturnemu dogajanju ptujskih festivalov, jesenske prireditve pa so namenjene Virk, Tone Partljič, Zdenko Kodrič in Tadej Golob. Literarna srečanja spremlja glas- ciklusu predavanj za osebnostno rast. Ker je program dogodkov za naslednje leto beni program z različnimi izvajalci, pogosto v sodelovanju z obema ptujskima glas- pripravljen že v jesenskih mesecih, se komisija po dogovoru sestaja tudi med letom, benima šolama, Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla in Glasbeno predvsem zaradi evalvacije minulih dogodkov, pregleda še načrtovanih in morebi- šolo Karol Pahor Ptuj. tnih sprememb v programu prireditev. Za promocijo knjižnične dejavnosti, povezane s spodbujanjem branja in bralne kultu- V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj s prireditveno dejavnostjo prevzemamo eno od osred- re, skrbimo z objavami na družbenih omrežjih in obvestili na spletni strani knjiž nice, njih vlog v kulturnem utripu našega mesta. Pri tem smo usmerjeni k uresničeva- z obveščanjem naših uporabnikov po elektronski pošti ter z objavami v časopisih, nju različnih ciljev, kot so spodbujanje obiskovanja knjižnice, dvig članstva in izpo- revijah ter na lokalni televiziji. V letu 2017 smo pričeli izdajati mesečni koledar prire- soje gradiva, povezovanje med oddelki knjižnice in vzajemno ustvarjanje pozitivne ditev, v katerem predstavljamo in napovedujemo dogodke, namenjene odraslim in podobe knjižnice. Prizadevamo si za sodelovanje z lokalno skupnostjo in povezo- otrokom, ter razstave. vanje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in drugimi kulturnimi ustanovami. 132 133 bralna značKa za oDraSlE Bralna značka za odrasle je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj že več kot desetletje pomemb- na oblika spodbujanja bralne kulture in branja med odraslimi bralci. Zgodovinski pregled priča o tem, da je dobila svoje temelje na Ptujskem, natančneje na Osnovni šoli Breg, po zamisli šolske knjižničarke Majde Forštnarič v šolskem letu 2001/2002. Bralna akci- ja je nagovorila osnovnošolske učitelje in starše osnovnošolcev z namenom, da bi bolje spoznali nove literarne tokove v otroški in mladinski književnosti. Pozitivni odziv, ko se je v sodelujočih budil nostalgičen spomin na otroška leta in njihove prve osvojene bral- ne značke, je sprožil naslednjo bralno sezono, ki je bila pripravljena za vse zaposlene na ptujskih osnovnih šolah, starše, srednješolske učitelje, promovirali so jo šolski in mladin- ski knjižničarji našega območja. Bralna značka za odrasle je bila v ptujski knjižnici sprva omejena samo na Mladinski oddelek in bila namenjena v glavnem staršem in učiteljem osnovnošolskih otrok. Leta 2005 pa je bila kot avtorski projekt mladinske knjižničarke in pravljičarke Liljane Klemen- čič zasnovana Bralna značka za odrasle, ki je postala del ponudbe vseh treh oddelkov knjižnice, ki se ukvarjajo z izposojo leposlovne literature. S tem se je krog sodelujočih bralcev znatno povečal, tako po strukturi kot po številu. Zasnovana je bila z mislijo na uresničevanje naslednjih ciljev: tudi odrasli naj okusijo svetle in manj svetle plati osvajanja bralne značke, spodbujanje branja pri odraslih, pri čemer je glavni poudarek na kvalitetni literaturi, spoznavanje knjižnih novosti in bral- nih »trendov« ter populariziranje ptujske knjižnice (Klemenčič, 2003, str. 44). Ker so se naši bralci prvemu vabilu k sodelovanju odzvali v lepem številu, smo bralno značko za odrasle odtlej razpisali vsako leto, že od vsega začetka njen potek uspešno vodi Liljana Klemenčič v sodelovanju z Jožico Sajko. Prva aktivnost projekta je priprava bralnega seznama, pri njegovem oblikovanju pa je potrebno upoštevati več dejavnikov. Izbrani naslovi naj zadoščajo kriteriju kvalite- te in različnim bralnim pričakovanjem, v pravi meri je potrebno zajeti tako domače kot tuje avtorje obeh spolov, zastopane naj bodo različne založbe ipd. Ob tem je potrebno preveriti, koliko izvodov posameznega naslova hranimo v knjižnični zbirki. Končni rezul- tat je seznam, ki zajema tako leposlovje novejšega datuma kot klasična dela, vključen je vsaj en naslov mladinske književnosti, ob prozi in poeziji pa tudi strokovna in poljudna literatura. Namenjen je rabi v splošni knjižnici, kjer uporabniki predstavljajo najširšo bral- no populacijo z raznolikimi bralnimi potrebami in željami. Kot tak je odgovor tistim knjiž- ničnim obiskovalcem, ki zelo pogosto sprašujejo po dobrem bralnem nasvetu (Klemen- čič, 2005, str. 56). Skupno je bilo v letih 2005–2018 predlaganih 226 avtorjev (od tega 120 domačih in 106 tujih avtorjev) oziroma 236 naslovov. Od leta 2012 je vodilo pri oblikovanju bralnega seznama določena tematika. Tega leta je bila tematika povezana s širšim kulturnim dogajanjem, in sicer s projektom Evropske prestolnice kulture (EPK), v katerem je kot partnersko mesto sodeloval tudi Ptuj. Izbor gradiva je bil posvečen evropskim literarnim pisavam, na seznam je bila med drugim uvrščena zbirka Zapisani v Ptuj, ki je nastala v okviru EPK 2012. Rdeča nit bralnega izbo- ra leta 2013 so bili angeli, naslednje leto so bile to živali, v letu 2015, ko je Mladinski odde- lek ptujske knjižnice praznoval šestdeseto obletnico, se je bralo na temo otroštva. Leta 2016 so bile izbrane knjige na temo hrane in pijače, naslednje leto je bila vodilna tema glasba, v letu 2018 pa gledališče in na bralnem seznamu knjige, ki pripovedujejo o igral- cih, dramska besedila ter knjige, katerih avtorji so igralci, režiserji. Pri tematsko zasno- vanem seznamu kot ustrezen izbor veljajo tudi dela, ki so z vsebino ali naslovom pove- zana z izbrano tematiko, s tem se poveča možnost izbire, bralci pa aktivno soustvarjajo bralni seznam. > Zloženka iz leta 2017, ko je bil bralni seznam posvečen glasbi (foto: Mira Petrovič, arhiv KIPP). 134 Osvojitev bralne značke ne pomeni obveznega branja vseh knjig s seznama, marveč Odraslim bralcem so namenjene različne knjižnične dejavnosti, kot so literarni večeri in knjižne razstave, ki so prav tako 135 vsaj petih, veljajo tudi drugi naslovi izbranih avtorjev oziroma druga dela na izbra- posvečene popularizaciji kvalitetnega leposlovja, vendar pa je Bralna značka za odrasle (in druge podobne oblike kot npr. no tematiko. V bralne zloženke sodelujoči vpisujejo naslove prebranih knjig, misli Primorci beremo, Ta veseli knjižni svet in druge) posebno bralno udejstvovanje, ki je časovno omejeno in vsebuje predo prebranem ali odlomke iz del, ki so jim bila najljubša. Pred uradnim pričetkom pisan bralni seznam (Klemenčič, 2011, str. 89). S spodbujanjem branja, predvsem pa s svojo stalnostjo, torej vsakoletno pripravimo še promocijski plakat z naslovnicami izbranih knjig in uredimo knjižno izvedbo, zagotovo prispeva k ohranjanju oziroma dvigovanju bralne kulture, kamor pripisujemo tista bralna dejanja, ki polico s knjigami z bralnega seznama. vodijo k umetniškim besedilom oziroma stran od popularnega, le kratkočasnega branja (Klemenčič, 2011, str. 90). Osnovno vodilo projekta vsa leta ostaja predstavljati izbor kvalitetne literature domačih in tujih avtorjev, k branju pritegniti odra-Začetek bralne značke obeležimo z literarnim večerom ob svetovnem dnevu poezije 1 Knjige za nagrado in spomin za sodelovanje v bralni znački so v teh sle bralce ter posledično spodbujati razmišljanja in pogovore o prebranem ter druženje ob knjigah. Z vsakoletnim izborom v mesecu marcu in jo zaključimo novembra ob svetovnem dnevu slovenskih sploš- letih darovale različne založbe (Ebese- pripomoremo k povečani izposoji predlaganih del in avtorjev, ob promociji branja med odraslimi bralci je tako dosežen še nih knjižnic, slavnostna prireditev kot sklepno dejanje pa se odvije v decembru ob da, Mladinska knjiga, Založba Lite- ra, Pomurska založba, Družba Piano, en pomemben cilj, ko bralci posežejo po tistih knjigah, ki bi morda ostale spregledane in pozabljene na knjižnih policah. ta veselem dnevu kulture. Bralci, ki so vrnili izpolnjene bralne zloženke, kot nagra- Študentska založba, Beletrina, Založ- do za osvojeno bralno značko prejmejo knjižni dar1 in za to priložnost oblikovano ba Miš idr.). spominsko knjižno znamenje. Naši bralci so se v okviru uvodnih in zaključnih prire- ditev družili s številnimi literarnimi ustvarjalci: Iztok Geister (2006), Feri Lainšček (2007), David Bedrač, Erica Johnson Debeljak (2008), Erika Vouk, Aksinija Kerma- uner in Marjolijn Hoh (2009), Andrej Brvar, Boris A. Novak in Peter Kolšek, Tone Partljič (2010), Saša Pavček (2011), Jani Virk (2012), Ljoba Jenče (2013), Tone Kregar ProjEKt raStEm S Knjigo in Jernej Dirnbek (2014), Milan Petek Levokov, Zora A. Jurič (2015), Romana Ercego- za SrEDnjEŠolcE vić, (2016), Metka Lampret, Matej Krajnc (2017) in Ivana Djilas (2018). Rastem s knjigo je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture med osnovnošolci in srednješolci. Z vsakoletnim izvajanjem tega projekta v splošnih knjižnicah oprav- ljamo pomembno nalogo pri promociji branja med mladimi bralci, prav tako pa jih spodbujamo k obiskovanju knjižnice. Projekt je Ministrstvo za kulturo prvič izvedlo v šolskem letu 2006/2007, najprej zgolj za osnovne šole. Od leta 2009 ga pripravlja Javna agencija za knjigo Repu- blike Slovenije (JAK) v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Združenjem splošnih knjižnic, Sekcijo šolskih knjižnic pri Zvezi bibliotekar- skih društev Slovenije, Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije in Društvom sloven- skih pisateljev. V šolskem letu 2010/2011 je bil projekt razširjen in od takrat so vanj poleg sedmošolcev vključeni tudi vsi dijaki prvih letnikov srednjih šol. Prve priprave na projekt, ki je vezan na šolsko leto, se pričnejo v spomladanskih mesecih z javnim razpisom, v okviru katerega pristojna strokovna komisija med prijavljenimi slovenskimi mladinskimi deli izbere dve – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov. Delovna skupina, ki vključuje predstavnike sodelujočih institu- cij, pripravi natančne informacije o izvajanju projekta za šole in knjižničarje, v sode- lovanju z založnikom in avtorji pa tudi promocijsko gradivo in predstavitvena filma za obe deli. > Otvoritev nove bralne sezone s Tonetom Kregarjem in Jernejem Dirnbekom iz glasbene skupine Mi2 (foto: arhiv KIPP) Uradni začetek projekta je vsako leto 8. septembra ob mednarodnem dnevu pisme- nosti. Nosilke izvajanja projekta Rastem s knjigo smo slovenske splošne knjižnice in pri tem vsaka splošna knjižnica izvaja projekt za mlade, ki se šolajo na njenem območju. Dijaki prvih letnikov obiščejo njihovi srednji šoli najbližjo splošno knjižni- co. Obisk knjižnice je del letnega delovnega načrta slovenskih srednjih šol in vklju- V letih 2005–2017 je bralno značko osvojilo 1.258 bralcev, v povprečju 97 bralcev letno. Največ sodelujočih smo zabeleži- čuje spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, dijaki pa v dar prejmejo vsak li v letu 2007, ko je bilo oddanih 130 bralnih zloženk. Prav tako kot posamezniki se zdaj že tradicionalni bralni dejavnosti svoj izvod izbrane knjige. pridružujejo tudi šole in društva. V njej sodelujejo Srednješolski center Ptuj, Gimnazija Ptuj, Društvo žena Hajdina, osnov-Knjižnica Ivana Potrča Ptuj projekt Rastem s knjigo izvaja od vsega začetka, torej od ne šole s ptujskega območja s šolskimi knjižničarji in Slovenska vojska (Kadetnica Maribor), ki se je bralni znački priključila septembra 2006 naprej, uspešno je nadaljevala s projektom tudi takrat, ko so se ideji leta 2012. Bralni akciji sta se leta 2007 priključili Mariborska knjižnica in Knjižnica Franca Ksaverja Meška Ormož, leta 2014 spodbujanja branja in obiskovanja knjižnic pridružili dijaki prvih letnikov. Za koordi- Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, kot primer dobre prakse pa je takšno nacijo projekta je od 1. septembra 2006 do 30. junija 2010 skrbela Lidija Majnik, po ali zelo podobno obliko dela z odraslimi bralci v svoj program vključilo veliko drugih knjižnic po Sloveniji (Sajko, 2015, str. njeni upokojitvi pa je 1. septembra 2010 to vlogo prevzela Milena Doberšek. 68). Ker bralni seznam nastaja v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, lahko pridružene knjižnice zamenjajo posamezne predlagane naslove z gradivom, ki je morda bolj dostopno in značilno za matično območje oziroma za bralce, ki jih želijo pritegniti k bralni znački (Klemenčič, 2013, str. 82). 136 Spoznajo mobilno aplikacijo mCOBISS in spletni portal Biblos, na katerem si lahko člani ptujske knjižnice brezplačno izpo-137 sojajo elektronske knjige. V letu 2017 smo koncept izvedbe projekta nekoliko spremenili in dopolnili, tako smo vključili še predstavitev portala Dobre knjige in dijakom s tem ponudili eno izmed možnosti, kako najti pot do kvalitetnega leposlovja, prav tako jim predstavimo spletni biografski leksikon Spodnjepodravci.si, ki ga pripravlja ptujska knjižnica, ter regijski spletni portal Kamra, kjer sodelujemo z objavami bogatih digitalnih vsebin. Pri izvedbi sledimo namenu projekta Rastem s knjigo, torej da prav vsak dijak dobi možnost organiziranega obiska knjižnice v kraju njegovega šolanja in da se seznani z mnogovrstnimi dejavnostmi, ki v njej potekajo. Prav tako želimo mlade generacije spodbuditi k branju, zato jim presta-vimo izbranega avtorja in knjigo, ogledajo si tudi predstavitveni film o delu. Pismenost in bralna kultura vplivata na pozitiven odnos do branja in znanja za vse življenje, razvijata pa se skozi branje ter z uporabo knjižnice. Z izvajanjem projekta Rastem s knjigo želimo pri dijakih vzpostaviti pozitiven odnos do knjižni-ce in branja, s promocijo knjižnice in njene dejavnosti pa ustvariti zveste obiskovalce, ki se bodo vračali tudi kasneje, ko bodo zaključili s formalnim izobraževanjem. Kot že ime projekta namiguje, mladostniki s knjigami rastejo, odraščajo. Dijaki stopajo na pot odraslih bralcev, nekateri z že oblikovanimi bralnimi interesi in pričakovanji. Knjižnico spoznajo kot ustanovo, ki jim bo v času šolanja in tudi kasneje nudila bogat izbor literature, ob tem pa tudi kot prostor, ki omogoča razvoj ustvarjalnosti in osebnih kompetenc ter predvsem zadovoljevanje lastnih bralnih potreb. fEStival DnEvi PoEzijE in vina Knjižnica Ivana Potrča Ptuj sodeluje na treh ptujskih festivalih, ki z bogatim progra- > Dijaki prvega letnika Gimnazije Ptuj s prejetimi knjižnimi darovi (foto: arhiv KIPP) mom ustvarjajo pestro poletno kulturno dogajanje: na festivalu Art Stays, ko gosti- mo umetniško razstavo, na festivalu Arsana z Arsaninimi glasbenimi pravljicami, na festivalu Dnevi poezije in vina z avtorskim projektom Muzične pravljice, v sodelova- nju z založbo Beletrina pa pripravimo otvoritveni literarni večer z osrednjim gostom festivala. Glede na zasnovo in obsežnost je projekt Rastem s knjigo v slovenskem merilu edin- 2 Leta 2014 preimenovana v Festival Dnevi poezije in vina so zasnovali Aleš Šteger in njegovi sodelavci na stven, saj se izvaja sistematično in iz leta v leto zajame mlade določene starosti v Beletrino. Študentski založbi,2 svojo zgodbo je začel pisati v Medani v Goriških brdih. Odlo- okviru rednih šolskih dejavnosti (Doberšek, 2015, str. 60). To potrjuje tudi podatek, čitev za ta kraj so sprejeli na povabilo Aleksa Klinca iz Medane, ki je vsa leta skrbel da so v našo izvedbo projekta vključene vse ptujske srednje šole: Gimnazija Ptuj, za vinske degustacije. Zasnovali so mednarodni festival mladih pesnikov, ta pa se je Ekonomska šola, Biotehniška šola, Elektro in računalniška šola ter Strojna šola. V nato širil in pesniškim branjem dodajal še koncerte, filmske predstavitve, gledališče, enem šolskem letu knjižnico obišče več kot dvajset srednješolskih skupin, od začet- ples … Ko je postal medijsko prepoznaven, so nanj začeli vabiti tudi sodobne pesni- ka izvajanja projekta za srednješolce, torej od šolskega leta 2010/2011 do zaključe- ške klasike (Ciglenečki, 2010, str. 8). nega šolskega leta 2016/2017, je knjižnico obiskalo 3.671 dijakov prvih letnikov. Leta 2010 se je eden najpomembnejših evropskih pesniških festivalov, ki združuje V okviru izvajanja projekta dijakom predstavimo ptujsko knjižnico in njeno dejav- pesnike iz vsega sveta in skuša poezijo približati čim širšemu krogu ljudi, iz primor- nost, zgodovino knjižnice in Malega gradu. Ob ogledu podrobneje spoznajo Študijski ske Medane preselil v naše mesto. Kot vsi sodobni literarni festivali temelji predvsem oddelek z mediateko, saj pričakujemo, da bodo z vstopom v srednješolsko obdobje na živem stiku z bralci. V času festivala Ptuj zaživi v znamenju poezije z gostujoči- pričeli obiskovati oddelek za odrasle. Seznanimo jim s tem, kako lahko postanejo mi pesniki in številnimi dogodki, kot so večerna pesniška branja in koncerti, zasebna člani naše knjižnice, ter jih povabimo k brezplačnemu vpisu. Ogledajo si spomin- branja, vinske degustacije in delavnice, umetniške razstave, okrogle mize in pravljič- sko sobo pisatelja Ivana Potrča ter spoznajo možnost uporabe čitalnice, študijskih ne urice. sob za individualno učenje, računalniške opreme in dostopa do različnih spletnih Festival že od začetka uresničuje dva glavna cilja, in sicer predstavitev najaktualnej- informacijskih virov, ki jih knjižnica zagotavlja svojim članom. Želimo jih predvsem ših tokov sodobne poezije slovenski publiki in promocijo poezije. Ves čas se poezi- seznaniti s knjižnico ter jih usmeriti k samostojni uporabi storitev knjižnice, ki jim bo ja povezuje tudi z drugimi umetnostmi, zato festivala ne sestavljajo samo pesniška z zagotavljanjem primernega gradiva in svetovanjem knjižničnih strokovnih delav- branja in degustacije vina, kot bi sklepali po naslovu, pač pa je mozaik najrazličnejših cev v pomoč in spodbudo pri šolskem delu. umetniških akcij, pesniškim branjem se pridružujejo druge umetnosti, za sproščena Namenimo jim vsebine, ki so usmerjene v utrjevanje oziroma pridobivanje knjižnič- druženja poskrbi bogat vinski program. Dnevi poezije in vina so namenjeni pesni- nih informacijskih znanj. Predstavimo jim program COBISS, predvsem iskanje gradi- kom, kritikom, bralcem poezije, ljubiteljem dobrega vina, umetnosti na splošno, tudi va v lokalnem katalogu knjižnice, in uporabo segmenta Moja knjižnica s poudar- najmlajšim, za katere je pripravljen bogat program. Organizatorjem uspeva, da festi- kom na spoznavanju postopkov podaljšanja roka izposoje in rezerviranju gradiva. val vsako leto znova nagovori veliko število obiskovalcev (Ciglenečki, 2010, str. 8). 138 Odkar Dnevi poezije in vina potekajo v našem mestu, ptujska knjižnica uspešno sode- 139 DomoznanSKi vEčEr luje z založbo Beletrina. V prvem letu se je knjižnica vključila s programom za otro- ke, in sicer z Muzičnimi pravljicami, avtorskim projektom Liljane Klemenčič. V času festivala se pravljice odvijajo vsakodnevno ob 17. uri v Muzikafeju na Vrazovem trgu Z domoznanskim večerom in organizacijo knjižnega sejma se v aprilu pridružujemo praznovanju svetovnega dneva knji-na Ptuju, njihova rdeča nit je vezana na festivalsko dogajanje. Negujejo umetnost ge in avtorskih pravic. Vrsto let smo v prostorih knjižnice pripravljali knjižni sejem, na katerem so se predstavljale različne pripovedovanja in poslušanja pravljic ter vabijo h kvalitetni izvirni in prevodni litera-založbe in obiskovalcem ponujale knjige po ugodnih cenah. Domoznanski večer je že skoraj desetletje naša prepoznavna turi za otroke. Ob Liljani Klemenčič, ki skrbi za celotni program in izvedbo, se projek-prireditev, namenjena predstavitvi avtorjev, ki delujejo na Ptujskem oziroma avtorjev, ki prihajajo s tega območja ali pa so tu pridružujejo tudi pravljičarji iz drugih slovenskih splošnih knjižnic. nanj vezana njihova dela. To poimenovanje se v letnih poročilih knjižnice prvič pojavi leta 2010, že pred tem smo večkrat gostili umetniške ustvarjalce s ptujskega področja. KronoloŠKi PrEglED 2010 Domoznanski večer z Mirkom Jaušovcem in Jožetom Križaničem ter otvoritev razstave modelov ladij Krištofa Kolumba v izvedbi Milana Gabrovca. 2011 Na domoznanskem večeru smo gostili Jožeta Križančiča in Mirana Horvata, Vojka Havlas pa je predstavila pisatelja Franca Jezo. 2012 Otvoritev razstave likovnih del in pogovor z umetnikom Marjanom Kekcem Ogradnim, ki ga je vodila Liljana Klemenčič. 2013 Domoznanski večer z odprtjem razstave slik članov Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj in druženje s člani Literarnega kluba Zveze kulturnih društev Ptuj. 2014 Domoznanski večer s Franjem Gnilškom, z gostom se je pogovarjala Viktorija Dabič. > Otvoritev razstave, posvečene pesniku Andreju Brvarju, čast- > Literarni večer s Svetlano Makarovič, ki ga je povezoval Aljoša Harlamov 2015 Na domoznanskem večeru smo gostili Ivana Cimermana, z avtorjem se je pogovarjala nemu gostu festivala v letu 2017 (foto: Mira Petrovič, arhiv KIPP) (foto: Melita Zmazek, arhiv KIPP). Sonja Votolen. 2016 Domoznanski večer z Marjano Tkalčec in Mitjem Gobcem. O slikarki je spregovoril Franc Simonič, z Mitjem Gobcem se je pogovarjala dr. Darja Koter. Leta 2011 se je sodelovanje še okrepilo, saj odtlej pripravljamo otvoritveni literar- 2017 Na domoznanskem večeru so bile na ogled postavljene fotografije Borisa B. Voglarja. ni večer z osrednjim festivalskim gostom. Doslej smo v okviru festivala v knjižnici Avtor je predstavil svoj obsežni in tematsko raznolik fotografski opus v pogovoru z gostili različne pesniške ustvarjalce, ob tem pa smo pripravili razstave knjig osred- Nevenko Dobljekar. njih slovenskih gostov festivala. Sledili so si naslednji avtorji in razstave: španska 2018 Osrednji gost domoznanskega večera je bil pisatelj, profesor in bibliotekar France Planteu pesnica Anunciada Fernández de Córdova, Tomaž Šalamun (2011), švicarska pesnica z Vidma pri Ptuju. Pogovor z avtorjem o njegovem življenju in literarnem ustvarjanju Ilma Rakusa, Milan Jesih (2012), Josip Osti (2013), Svetlana Makarovič (2014), Milan je vodila Darja Plajnšek. Dekleva (2015), Veno Taufer (2016), Andrej Brvar (2017) in Jure Detela (2018). > France Planteu v pogovoru z Darjo Plajnšek (foto: Alfonz Zavrnik, arhiv KIPP) 140 141 Portal DobrE KnjigE Ob skrbno oblikovanih kvalitetnih knjižnih zbirkah v splošnih knjižnicah k pozitiv- nim trendom v bralni kulturi pomembno prispevajo premišljene, ciljno naravnane promocije kakovostnega knjižnega gradiva, med katere lahko uvrstimo tudi knjiž- ni portal slovenskih splošnih knjižnic Dobre knjige (Malec, 2014, str. 13). Nastal je na pobudo Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, kmalu prerasel v partnerstvo z osrednjimi knjižnicami Obalno- kraškega in Goriškega območja, nato pa vključil še druge slovenske splošne knjižni- ce in postal nacionalni projekt (Grilc, 2016, str. 40). Prvič je bil javno predstavljen 20. novembra 2014, na dan slovenskih splošnih knjižnic. Osnovni namen projekta je bil vzpostaviti enoten spletni portal slovenskih splošnih knjižnic, s celovitimi, neodvisnimi predstavitvami kakovostne literature, namenjenimi vsem, ki v poplavi literature iščejo »dobro knjigo«. Splošne knjižnice s portalom zasle- dujejo več kratkoročnih in soodvisnih ciljev: promocijo branja, promocijo kakovostne literature, utrjevanje strokovnega sodelovanja med slovenskimi splošnimi knjižnicami, aktivno udeležbo uporabnikov v procesih oblikovanja knjižnične ponudbe … Uresni- čitev vseh navedenih parcialnih ciljev lahko pripomore k izpolnitvi temeljne in dolgo- ročne naloge splošnih knjižnic, torej k dvigu bralne kulture (Malec, 2014, str. 14). Uporabniku je portal v veliko pomoč pri izboru knjig za branje, ki ustrezajo njego- vemu bralnemu okusu, ob dodeljenih karakteristikah knjige (izbira glede na žanr, narodnost) so mu na voljo tri osnovne informacije. Poleg osnovnih podatkov o knjigi dobi informacijo o vsebini, na voljo sta mu krajši odlomek iz knjige ter ocena. Od tod se uporabniku odpreta dve možnosti dostopa do želene knjige. Dosegljivost knjige lahko preveri preko vzajemnega bibliografskega sistema COBISS ali pa dostopnost knjige v e-knjigarni Biblos. Vlogo pri vrednotenju imajo lahko tudi registrirani bralci, ki po želji prispevajo svoje komentarje k posameznim knjigam. S tem, ko portal delu- je tudi kot odprta platforma izmenjavanja mnenj o knjigah, opravlja vlogo spodbuje- valca razmisleka o prebranem in privzema vlogo tistega, ki širi izkušnjo o knjigah kar najširšemu krogu bralcev. Portal torej načrtno gradi »skupnost bralcev«, ki raziskuje in reflektira svet knjig (Grilc, 2016, str. 41). Zelo pomembna dodana vrednost portala je njegova obojestranska povezava z vzajemnim knjižničnim katalogom COBIB. Spletne povezave do pripadajočih biblio- grafskih zapisov v COBIB-u omogočajo uporabnikom portala pregled in rezervaci- jo želenega leposlovja v izbrani splošni knjižnici in obratno, bibliografske zapise v COBIB-u dopolnjujejo spletne povezave celovitih vsebinskih opisov priporočenega leposlovja na portalu. Portal se ponaša s celovitim vsebinskim opisom leposlovja. Z anotacijami, s fotografijami naslovnic, z doživljajskimi opisi, informacijami o prejetih nagradah, z mnenji in ocenami bralcev ter s sklopom relevantnih spletnih povezav predstavlja nadgradnjo in vsebinsko dopolnitev klasičnega knjižničnega kataloga (Malec, 2014, str. 14). Portalu se je pridružilo 46 knjižnic, med sodelujočimi je vseh deset osrednjih območ- nih knjižnic. Po podatkih z dne 19. 4. 2018 knjižna priporočila prispeva 120 vnašal- cev, objavljenih je 2.459 zapisov. Uspeh portala glede na število priključenih knjižnic, vnašalcev in ogledov obiskovalcev priča o tem, » da se knjižničarji zavedamo pome- na promocije kakovostnega leposlovja in da smo portal prepoznali kot primeren in prepričljiv medij za tovrstno dejavnost. Obenem pa se v vsem tem izkazuje vitalnost slovenskih splošnih knjižnic, ki se zavedajo pomena hitrega prilagajanja in odzivanja na »trgu« digitalnega globalnega sveta« (Rozina, 2016, str. 23–24). V letu 2014 se je z vnosom vsebin na portal priključila tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, kar sodi v njeno 3 Statistični podatki so bili dejavnost v okviru izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic. Vnašalca, pridobljeni 19. 4. 2018 preko Anja Ogrizek in Gregor Korošec, sta doslej objavila 23 zapisov o knjigah, njun prispe- administrativnega vmesnika portala Dobre knjige. vek si je ogledalo 40.841 obiskovalcev portala.3 > Fotografija z natečaja Ujemi trenutek s knjigo ponazarja misel, da se dobra knjiga prileže vedno in povsod (foto: Živa Bombek, arhiv KIPP). 142 Med naloge knjižničarjev sodi tudi vrednotenje in na tej podlagi priporočanje knji- viri in litEratura 143 ževnih del bralcem z namenom prispevati k razvoju bralne kulture (Perenič, 2016, str. 78). Pomemben del vsakodnevnih opravil knjižničarjev je priporočanje knjižnih del svojim uporabnikom, pri čemer upoštevamo njihove različne sposobnosti in Ciglenečki, J. (2010, 20. avgust). Prihajajo Dnevi poezije in vina. Štajerski tednik, 63, str. 8. želje. Pri svojem delu se trudimo, da bi zadovoljili vse bralne okuse in z enako mero spoštovali vse bralce. Ob nespornem dejstvu, da se v večji meri posega po knjigah, Dobre knjige. Pridobljeno 19. 4. 2018 s spletne strani https:// www.dobreknjige.si/admin/statistika.aspx ki so namenjene razvedrilu in prostemu času, so naša prizadevanja usmerjena pred- vsem k temu, kako promovirati literaturo z večjo vsebinsko in estetsko vrednostjo, Doberšek, M. (2015). Nacionalni projekt Rastem s knjigo. V 60 let z mladimi bralci (str. 58–63). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. da bi se razmerje branosti tovrstne literature vsaj približno uravnovesilo z lahkot- nejšo (Vidic, 2010, str. 147–148). Zapisi na portalu Dobre knjige ob promociji branja Doberšek, M. (2015). Desetletje rasti s knjigo na Ptuju. Ptujčan, 21(1), 22. prav tako opravljajo priporočilno funkcijo, le da so namenjeni širokemu krogu bral- cev. Portal je v pomoč našim uporabnikom in jim olajša bralno izbiro, poslužujemo Grilc, U. (2016). Spletni knjižni portali, vrednotenje založniške produkcije in knjižna kultura. Knjižnica, 60(2–3), 35–52. pa se ga tudi knjižničarji. Če želimo prispevati k dvigu bralne kulture predvsem v smislu promocije kvalitetnega branja, moramo biti dobro seznanjeni tudi s knjižni- Kanič, I. (ur.) (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljublja- na: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Narodna in univer- mi novostmi, ob sprotnem branju oziroma lastnih bralnih izkušnjah nam je pri tem v zitetna knjižnica. pomoč tudi portal Dobre knjige, ki s svojo zasnovo temelji na predstavitvah sodob- Klemenčič, L. (2003). Bralna značka za odrasle. Mentor, 24(4), nega kvalitetnega leposlovja. 42–46. Klemenčič, L. (2005). Sez(n)am – bralna značka za odrasle. Mentor, 26(1/2), 56–59. Klemenčič, L. (2011). Bralna značka za odrasle 2011: knjižničar- ske pravljične poti. Mentor, 32(3), str. 89–91. Klemenčič, L. (2013). Iz splošne knjižnične delavnice. Mentor, 34(3), 81–83. Malec, L. (2014). Predstavitev spletnega portala Dobreknjige. si. V Knjižnica, srce mesta: vrednotenje književnosti za potrebe knjižnic (str. 13–15). Ljubljana: Mestna knjižnica. Perenič, U. (2016). Literarni kritik in knjižničar kot posrednika pri razvijanju bralne kulture. Knjižnica, 60(2–3), 77–88. Poročilo (2006–2017). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Rastem s knjigo: nacionalni projekt. Pridobljeno 15. 9. 2017 s spletne strani http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s- knjigo/ Rozina, R. (2016). Življenje portala Dobreknjige.si v Mestni knjiž nici Grosuplje. Knjižničarske novice, 26(3/4), 23–24. Sajko, J. (2013). V knjižnici s pravljičnim večerom za odrasle uspešno sklenjena še ena sezona bralne značke za odrasle. Ptujčan, 19(1), 18. Sajko, J. (2015). Bralna značka za odrasle. V 60 let z mladimi bralci (str. 66–69). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Vidic, R. (2010). O bralni kulturi. V Zgodbe iz knjižnice (str. 147–149). Ljubljana: Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi biblio- tekarskih društev Slovenije. Vilar, P. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pisme- nost in bralno kulturo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Zakon o knjižničarstvu (2001). Uradni list RS, št. 87, s spremem- bami. 144 > PovzEtEK > Summary EvEntS anD Promotion 145 of rEaDing culturE among aDultS Knjižnice imajo pri razvoju bralne kulture pomembno vlogo, zlasti v motivacijskem smislu pri spodbujanju inte- resa za branje. To področje razvijajo z organizacijo literar- nih večerov, bralnih projektov in drugih aktivnosti. Knjiž- Libraries play a crucial role in developing reading cultu- nica Ivana Potrča Ptuj sledi izpolnjevanju ene od osred- re, especial y by motivating people to read. They promo- njih nalog splošnih knjižnic, tj. negovanju bralne kulture, te reading by holding literary evenings and discussions, s pripravo pestrih knjižničnih dejavnosti. Gostimo različ- organizing reading projects, and other activities. In its ne literarne ustvarjalce, sodelujemo na pravljičnih večerih pursuit to fulfill one of its central functions as a public za odrasle ter z avtorskimi projekti skrbimo za promocijo library – promotion of reading culture – the Ivan Potrč knjižnice in branja. Bralna značka za odrasle je z vsako- Library, Ptuj, organizes a wide variety of events. We letno izvedbo in izborom kvalitetnega bralnega seznama organize events with a variety of authors, participate in pomembna oblika spodbujanja bralne kulture med odra- storytel ing nights for adults, and promote the library and slimi bralci. Njen pričetek in zaključek vsako leto slavnost- reading through original projects. The Reading Badge no obeležimo z literarnim večerom. Osnovni značilno- drive for adults, where we offer readers a list of good sti bralne akcije sta izbran seznam literature in določeno books every year, is an important activity for motivating obdobje, v katerem je potrebno prebrati vsaj pet knjig s adults to read. Every year we mark its beginning and end seznama. Število sodelujočih bralcev in njihovi pozitivni with a literature reading. We provide readers with a list odzivi pričajo o zelo uspešnem projektu, čigar osnovno of selected books, and participants must read at least vodilo je h kvalitetnemu branju pritegniti odrasle bralce. five books from the list in a certain period. The number V knjižnici že skoraj desetletje pripravljamo domoznan- of readers and their positive feedback are testament that ske večere, namenjene predstavitvi umetniških ustvarjal- this a very successful project, aimed at promoting good cev, ki prihajajo s Ptujskega ali so s svojim delovanjem books among adult citizens. For over a decade the libra- tu zapustili pomemben pečat. Z vsakoletnim izvajanjem ry has been holding events focusing on local culture, and projekta Rastem s knjigo spodbujamo obiskovanje knjiž- presenting artists who come from the Ptuj region or have nice in branje med srednješolci, ki stopajo na pot odra- left a strong mark there. The annual Growing with Books slih bralcev. Dijakom prvih letnikov predstavimo Študijski (Rastem s Knjigo) project encourages high-school chil- oddelek z mediateko ter jim ponudimo izbrane vsebine dren, who are turning into adult readers, to visit the libra- knjižničnega informacijskega opismenjevanja, kot so iska- ry and read. First-year students visit the Study and Media nje gradiva v programu COBISS, uporaba segmenta Moja Department, and we teach them some basics of using the knjižnica, izposoja elektronskih knjig na portalu Biblos in library information system, e.g. how to search for mate- predstavitev različnih spletnih virov. Knjižnica se priklju- rials in COBISS, use the Moja Knjižnica tab or borrow čuje poletnemu kulturnemu dogajanju na Ptuju, med e-books on the Biblos portal, and give them a presenta- drugim od leta 2010 sodeluje na festivalu Dnevi poezije tion of online sources. The library is also involved in crea- in vina. Z avtorskim projektom Muzične pravljice bogati- ting the summer cultural program in Ptuj, and has among mo program za otroke, v sodelovanju z založbo Beletrina other things participated in the Days of Poetry and Wine pa pripravimo literarni večer z osrednjim gostom festiva- festival since 2010. Our original project Musical Tales la. Z vnašanjem knjižnih priporočil od leta 2014 sodeluje- (Muzične Pravljice) is an important part of the children’s mo na spletnem portalu Dobre knjige, ki je kot nacionalni program, and we also work with the publishing house projekt slovenskih splošnih knjižnic namenjen predstavit- Beletrina in organizing a reading with the festival’s guest vam in promociji kvalitetne literature. of honor. Since 2014 we have been posting book recom- mendations on the Dobre Knjige portal, which was desi- gned as a national project where Slovenian public librari- es can present and promote good books. 146 147 Mladinski oddelek ptujske knjižnice in bibliopedagoške oblike za mlade bralce AnJA oGriZek > izvlEčEK V prispevku je predstavljen Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kratek zgodovinski razvoj, oddelek v današnjem času ter bibliopedagoške oblike za spodbujanje bralne kulture med mladimi obiskovalci. Najbolj prepoznavne so Pravljice z jogo, turistične bibliourice, Muzične in arsanine pravljice, počitniške urice, Pikina bralna značka in igralna ura s knjigo. Ob tem pa izvajamo še pestro razstavno dejavnost in gostimo organizirane skupine predšolskih otrok in osnovnošolcev. KljučnE bESEDE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, knjižnična dejavnost, bibliopedagoška dejavnost, bralna vzgoja, prireditve za mladino UDk: 027.022:028.5­053.6:37 148 149 uvoD Mladinske knjižnice so kulturne in vzgojne ustanove, ki sistematično zbirajo različno knjižno in neknjižno gradivo za otroke in mladostnike do 15. leta starosti. Razvile so vrsto bibliopedagoških oblik, s katerimi spodbujajo bralno kulturo mladih obiskoval- cev ter jih knjižno in knjižnično vzgajajo. Knjižna vzgoja, ki otroke postopno oblikuje v bralce, uporabnike leposlovnih in poučnih knjig ter različnega neknjižnega gradi- va, se prične že v zgodnjem otroštvu v družini. Nato je vključena v celoten vzgojno- izobraževalni proces v vrtcu in šoli. Ob knjižni vzgoji v domačem in šolskem okolju so mladinske knjižnice pomemben člen pri otrokovem odkrivanju literature ter razvi- janju pozitivnega odnosa do knjig in branja. Njihovo osnovno delo je omogočanje branja in motivacija za branje, s tem pa se prepleta vzgoja za samostojno uporabo knjižnice in njenega gradiva. mlaDinSKi oDDElEK SKozi čaS 1 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ob 60. Mladinski oddelek ptujske knjižnice že več kot 60 let mladim bralcem odpira vrata obletnici Mladinskega oddelka izda- v svet knjig in branja.1 Njegovi začetki segajo v leto 1955, ko je nastala Pionirska la publikacijo 60 let z mladimi bral- ci, v kateri je kronološko predstavljen knjiž nica, predhodnica današnjega oddelka. V Krempljevi ulici 2 na Ptuju, kjer so razvoj mladinskega knjižničarstva bili prostori Mestne knjižnice in čitalnice, je bilo zanjo na razpolago skromnih 18 m² ter različne oblike bibliopedagoške- ga dela. ter nekaj več kot 600 enot gradiva. Z leti je knjižnična zbirka stalno rasla, prav tako 2 Takrat Ljudska in študijska knjižni- število bralcev, mladinski knjižničarji pa so v opravljanju svojega poslanstva širili ca Ptuj, ki je nastala leta 1958 z zdru- svojo dejavnost in ponudbo. žitvijo Mestne knjižnice in čitalnice ter Študijske knjižnice, in je obsegala Ljud- Leta 1982 se je Mladinski oddelek pridružil Študijskemu oddelku ptujske knjižnice2 ski, Študijski in Mladinski oddelek. v obnovljenih prostorih minoritskega samostana. Kadrovske okrepitve in nekoliko 3 Literarni popoldnevi za otroke so potekali do leta 1994. večji prostori so dali polet različnim dejavnostim za otroke. Pravljične urice, literar- ne uganke, različne tematske razstave, razstave knjižnih novosti in likovnih izdelkov 4 Leta 2006 je prerasel v Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, ki ga mladih bralcev so postale redna oblika dela z mladino. Leta 1986 so bile za aktivno danes otroci lahko rešujejo v klasični in kvalitetno preživljanje prostega časa med šolskimi počitnicami prvič organizirane tiskani ali elektronski obliki. Vesele urice oziroma počitniške urice s pripovedovanjem pravljic, likovnimi delav- 5 Danes Pionirska – center za mladin- sko književnost in knjižničarstvo v nicami ter družabnimi in socialnimi igrami. Leta 1990 je bil organiziran prvi Otroški Mestni knjižnici Ljubljana. literarni popoldan – srečanje otrok z literarnimi in likovnimi ustvarjalci.3 Leta 1992 6 Od leta 2003 Štajerski tednik. se je oddelek prvič vključil tudi v reševanje Mednarodnega knjižnega kviza, od leta 1998 naprej pa je redno sodeloval v Slovenskem knjižnem kvizu,4 ki ga je priprav- ljala Pionirska knjižnica Ljubljana,5 njegovo reševanje pa organizirale in spodbujale slovenske splošne knjižnice (Zmazek, 2015, str. 27–28). Pomemben mejnik in začetek novega obdobja mladinske knjižnice je bila preseli- tev v Mali grad na Prešernovi ulici avgusta 1994. S tem je bila premagana prostor- ska stiska in ustvarjeni pogoji za redno izvajanje najrazličnejših dejavnosti za mlade bralce. Že uveljavljenim oblikam dela se je leta 1995 pridružil še Medobčinski knjiž- ni kviz, avtorski projekt, ki ga je ekipa ptujskih mladinskih knjižničarjev pripravljala celo desetletje, do leta 2004. Leta 1996 je Liljana Klemenčič za popularizacijo knjig in knjižnice v časopisu Tednik6 začela pripravljati rubriko Tednikova knjigarnica, v kateri je bralce vrsto let seznanjala s knjižnimi novostmi in prireditvami Mladinske- ga oddelka. Leta 1997 je zasnovala tudi Ulico knjig, uspešno tematsko razstavo knjig v izbranih izložbenih oknih na ptujskih ulicah. Naslednje leto se je oddelek priključil vseslovenski akciji Moja najljubša knjiga (Zmazek, 2015, str. 30–31). > S pomočjo knjig vidimo dlje (foto: Vojka Havlas, arhiv KIPP). 150 151 mlaDinSKi oDDElEK DanES Od selitve v Mali grad Mladinski oddelek domuje v sodobnih in lepo opremljenih prostorih s 426 m² površine. Oddelek je takrat pridobil tudi čitalnico, pisarno za zaposlene, manjše skladišče ter pravljično sobo. Večina prostora v treh etažah je namenjenega knjižničnemu gradivu, do katerega lahko uporabniki prosto dosto- pajo, leposlovje je urejeno po starostnih stopnjah, poučno gradivo pa po posame- znih strokovnih področjih. Ob izposojevalnem pultu pritegnejo pozornost estetsko in premišljeno napolnjene razstavne vitrine. V tem delu je urejen še kotiček z mladin- skimi filmi in risankami na DVD-jih ter glasbenimi zgoščenkami. V čitalnici s priročno knjižnico, imenovani Potrčev kot, so shranjene revije in časopisi ter različni priročni- ki, slovarji, enciklopedije ter druge knjige s poučnimi vsebinami, ki jih učenci potre- bujejo pri pisanju referatov in seminarskih nalog. Za najmlajše je v čitalnici urejen zelo dobro obiskan igralni kotiček. Za iskanje informacij je mladim bralcem na voljo tudi računalnik. V oddelku je zaposlenih pet knjižničarjev, ki skrbijo za zbirko v obsegu skoraj 60.000 enot7 različnega knjižničnega gradiva. Ob redni dejavnosti izposoje, usmerjanju uporabnikov k iskanju informacij in svetovanju o izbiri starosti primernega gradi- va v oddelku izvajajo številne oblike bibliopedagoškega dela na področju knjižne in knjižnične vzgoje. O uspešnem delu priča tudi število aktivnih članov in izposoja gradiva, ki se iz leta v leto povečujeta. Z inovativnimi pristopi in izvajanjem števil- nih raznolikih dejavnosti za svoje uporabnike se je Mladinski oddelek uveljavil tudi v širšem slovenskem prostoru. Kvaliteta dela z mladimi bralci je bila oddelku priznana tudi izven lokalnega okolja. Leta 2002 mu je slovenska revija Mama podelila Priznanje za otrokom prijazno knjiž- nico, naslednje leto pa je knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič, od leta 1994 tudi vodja oddelka, za svoje uspehe na področju mladinskega knjižničarstva prejela Čopovo diplomo (Zmazek, 2015, str. 32). 7 Na dan 31. 12. 2017 je zbirka Mladinskega oddelka štela 57.885 enot gradiva. > Utrinek s slavnostne prireditve ob 60. obletnici Mladinskega oddelka (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP) > Med knjižnimi policami (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) 152 153 Pravljična Soba biblioPEDagoŠKE obliKE branKE jurca DEla z mlaDimi V oddelku potekajo različne oblike bibliopedagoških dejavnosti, kot so literarne razstave z uganko, pravljične in literarne Prostorna in namensko urejena ter opremljena pravljična soba z zbirko knjižnega urice za napovedane skupine osnovnošolcev, vrtec na obisku, specialne bibliourice, Pravljice z jogo, turistične bibliourice, in neknjižnega gradiva omogoča kvalitetno izvajanje raznolikih bibliopedagoških igralne ure s knjigo, počitniške urice … Našteto izvajamo tudi kot gostujoči knjižničarji v vrtcih in šolah ali predstavljamo oblik, najmlajšim uporabnikom knjižnice pa ustvarjalno igro in sprostitev z upora-vzgojiteljem in učiteljem na pedagoških konferencah. Vzgojo ob knjigi za knjigo s popularizacijo kvalitetnega leposlovja in bo igrač, didaktičnih in družabnih iger, glasbil in likovnega materiala. Leta 2015, ko žive pripovedovane besede izvajamo tudi v sodelovanju s festivaloma Dnevi poezije in vina ter Arsana (Klemenčič, 2015, je Mladinski oddelek praznoval šestdesetletnico obstoja in smo temu jubileju v čast str. 40). Nekatere dejavnosti so naši avtorski projekti (npr. Pravljice z jogo) in so prepoznavne ne le v lokalnem okolju, pripravili več različnih dogodkov, je pravljična soba dobila ime po Branki Jurca. Pisa-ampak tudi širše, druge pa smo prevzeli kot primere uspešnega dela z mladimi bralci in jim dodali lastno ustvarjalno noto teljica s Koprive na Krasu je kot soproga Ivana Potrča stkala tesne vezi s Ptujem in (npr. Pikina bralna značka, igralna ura s knjigo). s ptujsko knjižnico. Leta 1994 je kot govornica sodelovala na otvoritvi Mladinske- ga oddelka v prostorih Malega gradu. Predlagala je odprtje spominske sobe Ivana Potrča in leta 1998 knjižnici podarila bogat del njegove zapuščine. Od leta 2014 v knjižnici hranimo tudi njeno zapuščino, ki smo jo prejeli v dar od pisateljičinega sina dr. Matjaža Potrča. Ob knjigah iz njene osebne knjižnice smo prejeli precej raznovr- stnega gradiva, ki je našim uporabnikom dostopno v Domoznanskem oddelku. Med PravljicE z jogo drugim hranimo številne tipkopise Jurcine kratke proze, družinske fotografije, perio- diko, korespondenco ter nagrade in priznanja, ki jih je prejela za svoje literarno in družbeno delo. Pomemben del zapuščine je knjižna zbirka, ki šteje 119 knjižnih enot, Pravljične urice so oblika književne vzgoje, s katero otroke navajamo na estetsko doživljanje med njimi je 60 avtorskih del Branke Jurca, od tega 16 prevodov v tuje jezike. Knji- literature in motiviramo za branje (Jamnik, 1998, str. 73). Mladinski oddelek ptujske knjižnice ge so namenjene čitalniški uporabi, svoje mesto pa so dobile v pravljični sobi, kate- pripovedovanje pravljic ohranja, neguje in uspešno izvaja že vrsto let. V letu 1999 je v iskanju re stene krasijo uokvirjeni portreti literarne ustvarjalke, ki je svojo pisateljsko pot drugačnega druženja s pravljico pri nas nastala posebna oblika pravljične ure, in sicer dopolnje- posvetila otrokom in mladini. na z vadbo joge. Pravljice z jogo so izvirna avtorska bibliopedagoška oblika, ki sta si jo zamislili in jo izvajata Liljana Klemenčič in zunanja sodelavka, defektologinja in inštruktorica joge Sonja Trplan. Namenjene so predšolskim otrokom, okvirno od četrtega leta dalje, in učencem prve- ga triletja ter se izvajajo vsak prvi in tretji četrtek ob 17. uri v pravljični sobi. Sestavljene so iz pripovedovanja pravljice, čemur sledita sproščanje in vadba joge ter zasledujejo različne cilje, med drugim: knjižnične (spoznavanje gradiva in knjižničnih prostorov, navajanje na knjižnični red); književne (literarno estetsko doživljanje posredovanega besedila); knjižne (spoznavanje in uporaba različnih knjižnih oblik, kot so knjige iz blaga in drugih materialov, kartonke, zvočni- ce, tipanke …); telesne (razvijanje fine in grobe motorike, ravnotežja, učenje pravilnega dihanja, sproščanje, razgibanje telesa); splošne (razvijanje sposobnosti pozornosti in koncentracije ter socialnih in komunikacijskih veščin) (Klemenčič, 2012, str. 197). Povezujejo ljudsko pripovedno izročilo, klasično in novejše kvalitetno leposlovje, različne lite- rarne vrste in zvrsti ter izbrane didaktične igre s sistemom telesne vadbe. Sproščena srečanja z literaturo dajejo otrokom in njihovim staršem dobro spodbudo za redno obiskovanje knjižnice (Klemenčič, 2008, str. 12). turiStičnE bibliouricE Mladinski oddelek letno obišče veliko napovedanih skupin, predvsem osnovnošolcev iz različnih delov Slovenije. Posebej zanje od leta 2012 pripravljamo turistične bibliourice. Poleg splošnih bibliopedagoških (ogled in spoznavanje knjižnice) uresničujejo še posebne cilje, ki zajemajo kratko predstavitev našega mesta, njegove zgodovine in znamenitosti, informacije o domoznanskih pisateljih in umetnikih ter se zaključijo s pravljico o kurentu. Prilagojene so starosti otrok ter potekajo eno ali dve šolski uri, začenjamo jih na dvorišču knjižnice, glavni del ob poslušanju pripovedi poteka v pravljični sobi, kjer si lahko otroci ogledajo tudi priložnostno razstavo ter rešijo literarno uganko. Pri izvajanju turističnih bibliouric uporabljamo knjižnično gradivo, ki je del priročne knjižnice Mladinskega oddelka in je tudi predmet priložnostne razstave; gre pa za monografije o Ptuju in njegovi kulturni dediščini ter ptujski knjižnici, ob tem pa vključimo še ljudske pravljice in druga, starosti primerna, izbrana leposlovna dela. Ob koncu skupnega druženja se povzpnemo v najvišje nadstropje osrednje > Fotografija je nastala na prireditvi ob uradnem poimenovanju pravljične sobe po Branki Jurca. Ob podarjeni knjižni zapuščini od leve proti desni: predsednik Sveta zavoda KIPP Mirko Kekec, sin Branke Jurca dr. Matjaž Potrč in direktor mag. Matjaž Neudauer (foto: Mira Petrovič, arhiv KIPP) stavbe naše knjižnice, kjer se skozi strešna okna razpre razgled po Ptuju in okolici (Klemenčič, 2015, str. 44–46). 154 155 muzičnE in arSaninE PravljicE V sodelovanju s poletnima umetniškima festivaloma, pesniškim Dnevi poezije in vina ter glasbenim Arsana, nastajata avtorska projekta Muzične in Arsanine pravljice, ki jih pripravlja in izva- ja Liljana Klemenčič. Muzične pravljice sodijo v sklop festiva- la Dnevi poezije in vina, čigar glavno prizorišče je Vrazov trg 2, kjer domuje Dom kulture Muzikafe – od tod tudi poimenovanje pravljic. Vsaka muzična urica je pospremljena s kovčkom izbra- nih knjig, dodamo ji še literarno razstavo, zaključi pa se z ugan- kami in druženjem. K sodelovanju so bili doslej povabljeni števil- ni gostujoči pravljičarji – knjižničarji iz različnih slovenskih knjiž- nic. Arsanine glasbene pravljice so bile leta 2014 organizirane prvič in vsako leto znova privabijo veliko število udeležencev. Zmeraj jih pričaka kovček na glasbeno temo, z izbranimi pouč- nimi in leposlovnimi knjigami. Ob poslušanju pravljic spoznava- jo svet glasbil, petja in plesa, za glasbeno spremljavo pa poskr- bi Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Otroški program na obeh festivalih privabi povprečno sedemdeset poslušalcev na posa- mezno pripovedovanje, ki se začenja ob 17. uri in je namenjeno predvsem osnovnošolcem razredne stopnje, pravljicam in pripo- vedim pa radi prisluhnejo tudi mlajši otroci in starši (Klemenčič, 2015, str. 46–47). > Na festivalu Dnevi poezije in vina ustvarjamo program za otroke z avtorskimi Muzičnimi pravljicami (foto: Boris B. Voglar). 156 157 > Zaključek Pikine bralne značke (foto: Melita Zmazek, arhiv KIPP) > Utrinek s počitniških uric (foto: Primož Potočnik, arhiv KIPP) PiKina bralna značKa PočitniŠKE uricE Pikina bralna značka je nastala pod okriljem Knjižnice Velenje in v okviru Pikinega festiva- Počitniške urice potekajo v poletnih mesecih, ko med 15. julijem in 15. avgustom otro- la, leta 2012 se ji je pridružila tudi ptujska knjižnica. Gre za prostovoljno bralno dejavnost, ke dvakrat na teden povabimo v pravljično sobo. Namenjene so predšolskim otrokom in pri kateri otroci prebirajo knjige s seznama, ki ga pripravljajo v velenjski knjižnici, in zajema osnovnošolcem, kot vse naše bibliopedagoške dejavnosti so brezplačne. Vključujejo pripo- duhovite zgodbe ter z izborom sledi nagajivemu slogu Pike Nogavičke. vedovanje, branje, igro in ustvarjanje. Pri izvedbi uporabljamo kakovostne leposlovne in poučne knjige ter različno neknjižno gradivo. Otrokom na tak način predstavimo raznoli- Namenjena je obiskovalcem knjižnice v starosti od 1. do 6. razreda osnovne šole, k branju kost gradiva, ki ga hranimo v knjižnici, slednjo pa kot prostor informacij z različnih področij. jih povabimo s plakati, letaki in priložnostno razstavo, v čitalnici pa uredimo police z izbra- Otroci ob poslušanju zgodb, gibalnih, jezikovnih in socialnih igrah ter lastnem ustvarjanju v nim čtivom s seznama. Za sodelovanje v bralni akciji, ki poteka od septembra do septem- prijetnem vzdušju aktivno in kakovostno preživijo svoj prosti čas.8 bra, je potrebna prijava v knjižnici, kjer otroci dvignejo Pikin bralni zvezek. Vanj nato vpisu- jejo svoje vtise in obnove ali prebrane knjige likovno poustvarijo, oddan zvezek pa pomeni osvojitev Pikine značke in vabilo na svečan zaključek bralne značke. Vsako sezono skle- nemo z druženjem mladih značkarjev ter njihovih vrstnikov s Piko Nogavičko in različnimi umetniškimi ustvarjalci, doslej so to bili: Primož Suhodolčan (2012), žongler Matjaž Kekec (2013), čarodej Avgustino (2014), Maja Furman iz mini potujočega gledališča Čaramesto z izvedbo lutkovne predstave Zgodboljub in Rimofila (2015), Društvo za boljši svet z gledali- ško predstavo Mali princ (2016), Jana Jereb in Petra Bauman iz KUD studia Maribor (2017). V letih 2012–2017 se je za sodelovanje odločilo 276 otrok, v povprečju 46 otrok na leto, od katerih je bralno značko osvojila dobra polovica. Dodatna motivacija k vnovičnemu branju je tudi podeljevanje zlate Pikine bralne značke in Pikinega bralnega gumbka tistim, ki tretjič osvojijo Pikino bralno značko. Glede na število sodelujočih in upoštevajoč zelo dober obisk na zaključni prireditvi lahko ugotovimo, da je tovrstna oblika bralnega dogaja- nja med mladimi bralci zelo priljubljena, z njo pa v knjižnici spodbujamo druženje, kvalite- tno in hkrati duhovito branje ter pisanje in poustvarjanje na temo izbranih knjig. 8 V obdobju 2012–2017 je počitniške urice letno obiskalo povprečno 126 otrok. 158 159 > Razstava o Piki Nogavički (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) 160 161 igralna ura raStEm S Knjigo S Knjigo za oSnovnoŠolcE S šolskim letom 2006/2007 smo se vključili v nacionalni projekt Rastem s knjigo, v Igralna ura s knjigo je namenjena otrokom v starostnem obdobju od 5. do 10. leta sklopu katerega nas obiskujejo sedmošolci osnovnih šol Spodnjega Podravja. Učenci starosti, ko ima igra pomembno vlogo v njihovem življenju, procesu učenja, ustvar- spoznajo oddelek, kjer jim na preprost in razumljiv način predstavimo, kako je gradi- janja, izražanja in samopotrjevanja (Jamnik, 1997, str. 5). Pri izvedbi sledimo zgledu vo urejeno in kako lahko knjižnico samostojno uporabljajo. K osvajanju te veščine ljubljanske Pionirske knjižnice, kjer so to bibliopedagoško obliko osnovali in razvi- sodi tudi iskanje gradiva po knjižničnem katalogu, zato jim na projekciji prikažemo, li. V pravljičnem in igralnem vzdušju predstavimo izbrano knjižno gradivo ter hkra- kako si lahko sami poiščejo gradivo v programu COBISS ter kako si lahko v segmen- ti pripravimo možnosti, da se otroci likovno, gibalno ali kako drugače ustvarjalno tu Moja knjižnica gradivo rezervirajo ali podaljšajo rok izposoje. V sklopu podaja- izrazijo. Izvajamo jih v pravljični sobi, vsak drugi torek v mesecu, spodbujajo pa nja knjižničnih informacijskih znanj jim predstavimo še uporabo mobilne aplikacije spoznavanje in doživljanje literarnih del, ob ustvarjalnosti pa tudi individualnost, saj mCOBISS ter možnost izposoje e-knjig na portalu Biblos. Seznanimo jih z osnovni- si prizadevamo, da se kljub skupni igri lahko vsak otrok samostojno izrazi. Sestavlje- mi informacijami o članstvu in pogojih izposoje gradiva. Učence, ki s seboj prinese- ne so iz pripovedovanja pravljic in zgodb, igranja, ki vključuje socialne in družabne jo izpolnjeno vpisnico, tudi vpišemo v knjižnico. Del obiska je namenjen predstavi- igre, in poustvarjanja. Igralna urica se običajno prične s katero od spoznavnih iger, tvi izbranega mladinskega leposlovja, predvsem knjižnih novosti in nagrajenih knjig nadaljujemo jo s pripovedovanje izbrane zgodbe, nato sledi vodeni pogovor, v kate- > Igralne ure so namenjene tudi ust- ter seveda knjige, ki jo učenci v okviru tega projekta prejmejo v dar. Povabimo jih varjanju (foto: Primož Potočnik, arhiv rem otroci izrazijo svoje vtise in doživetja ob poslušanju, nato pa rišejo ali izdelujejo KIPP). k ogledu mesečne razstave ter k reševanju literarne uganke (Doberšek, 2015, str. na temo pripovedi, ustvarjalni del pa z izbrano motiviko pogosto prilagodimo tudi 61–62). letnemu času, določenim praznikom ipd. razStavna zaKljučEK DEjavnoSt Mladinski oddelek ptujske knjižnice se je v več kot šestdesetletnem delovanju iz majhne, utesnjene knjižnice s skromno zalogo knjig skupaj z matično ustanovo razvil v pomemben kulturni in informacijski center v mestu Ptuj in širše (Zmazek, Z mesečnimi razstavami svoje obiskovalce na premišljen in domiseln način seznanja-2015, str. 32). Pri izvajanju bogatega programa sodeluje z mnogimi izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami ter s strokov-mo z izbrano tematiko, se odzivamo na aktualno dogajanje, opozarjamo na oblet- nimi bibliotekarskimi organizacijami. Svojim uporabnikom zagotavlja dostop do različnih informacij in gradiv, do kultur-nice, podeljene nagrade in podobno. Z njimi predstavljamo različno gradivo iz naše nega in prostočasnega udejstvovanja, knjižničarji pa opravljamo pomembno vlogo pri razvijanju bralne kulture mladega zbirke, spodbujamo k prebiranju razstavljenih del ter ustvarjamo prijetno vzdušje v rodu. Poleg izposoje knjig in drugega knjižničnega gradiva jih s pestrim bibliopedagoškim delom spodbujamo k branju, oddelku. Postavljamo jih na začetku meseca, otroci so ob ogledu vabljeni k reševa-svoje poslanstvo pa želimo uresničiti v tej meri, da bi otroci in mladina branje ponotranjili kot vrednoto in kasneje knjižni-nju literarne uganke na predstavljeno tematiko, izmed vseh, ki oddajo rešeno ugan- co z veseljem obiskovali tudi kot odrasli bralci. ko, na koncu meseca izžrebamo nagrajenca, ki v dar prejme knjižno nagrado. > Likovni izdelki učencev Osnovne šole Olge Meglič (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) obiSKi KnjižnicE viri in litEratura Doberšek, M. (2015). Nacionalni projekt Rastem s knjigo. V 60 Klemenčič, L. (2015). Raznolike bibliopedagoške oblike. V 60 Cilje knjižnične vzgoje, s katero mlade bralce usposabljamo v samostojne in aktiv- let z mladimi bralci (str. 58–63). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. let z mladimi bralci (str. 40–47). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. ne uporabnike knjižnice in knjižničnega gradiva, uresničujemo tudi pri skupinskih Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja otrok od predbralnega obdo- Poročilo (2006–2017). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. in organiziranih obiskih knjižnice. Za predšolske otroke in osnovnošolce našega bja do 9. leta starosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Toš, J. (2015). Bibliopedagoške dejavnosti za otroke v starosti območja pripravljamo vodene oglede, pri katerih se seznanijo s knjižnico, knjižnič- od štiri do deset let. V 60 let z mladimi bralci (str. 50–55). Ptuj: nim redom in prostorsko ureditvijo ter razporeditvijo gradiva za posamezna staro- Jamnik, T. (1997). Motivacija za branje v mladinskih knjižnicah. Knjižnica Ivana Potrča. Slovenščina v šoli, 2(1), 4–9. stna obdobja. Prizadevamo si, da knjižnico in njeno gradivo predstavimo na izviren Zmazek, M. (2015). Naših 60 let: Mladinski oddelek ptujske knji- način, s čimer želimo v otrocih buditi željo, da bodo postali naši stalni obiskoval- Jamnik, T. (1998). Normativni položaj bibliopedagoške dejav- žnice (1955–2015). V 60 let z mladimi bralci (str. 14–37). Ptuj: nosti v mladinskem knjižničarstvu. Knjižnica, 42(2/3), 71–94. Knjižnica Ivana Potrča. ci, zato vključimo še bibliopedagoško uro s pravljico, prilagojeno starosti otrok in željam vzgojiteljev oziroma učiteljev. V sklopu specialnih bibliouric nas obiskujejo Klemenčič, L. (2008, 26. september). Vabljeni na Pravljice z jogo: tednikova knjigarnica. Štajerski tednik, 61, str. 12. učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, varovanci Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava ter člani Ozare in Sončka. Klemenčič, L. in Trplan, S. (2012). Pravljice z jogo ali Kako pravljica lepo mesto najde. Otrok in knjiga, 39(83), 196–202. 162 > PovzEtEK > Summary Ptuj library’S 163 youtH DEPartmEnt anD EDucation of young rEaDErS Mladinski oddelek beleži že več kot šestdeset let gradnje knjižnične zbirke za otroke in mladino ter organizira- nja različnih oblik dela, namenjenih motivaciji za branje in obiskovanje knjižnice. Njegovi začetki segajo v leto 1955, ko je na Ptuju pričela delovati Pionirska knjižnica. Pomembna prelomnica je bilo leto 1994, ko so bili s seli- Our library’s Youth Department has been building a tvijo v Mali grad ustvarjeni pogoji za sodobno knjižni- col ection for children and young adults, and promo- co. Ob izposoji, urejanju zbirke s skoraj 60.000 enotami ting reading and visits to the library for over six deca- gradiva pripravljamo različne bibliopedagoške oblike za des. Its beginning can be traced back to 1955, when the knjižno in knjižnično vzgojo naših uporabnikov. Prostor- Youth Library was established in Ptuj. Its move to Mali na in namensko urejena pravljična soba z zbirko knjig, Grad in 1994 was an important milestone, as the depart- igrač, didaktičnih in družabnih iger omogoča kvalitetno ment final y got the premises it needed to develop into izvajanje tovrstnih oblik. Pravljice z jogo kot izvirna avtor- a contemporary service. Beside housing and loaning its ska zamisel združujejo pripovedovanje pravljic ter vadbo col ection with over 60,000 units, the department also joge. Namenili smo jih predšolskim otrokom od četrtega organizes different educational activities aimed at impro- leta in učencem prve triade devetletke. Za skupine otrok ving the reading and library culture of its users. The iz različnih delov Slovenije pripravljamo turistične biblio- spacious storytel ing room, with its selection of books, urice, sestavljene iz predstavitve Ptuja, njegove zgodovi- toys, and didactic and social games, is a great place for ne in znamenitosti, pripovedovanja pravljic, vključimo še such activities. Fairy Tales and Yoga is an original idea, priložnostno razstavo ter reševanje literarne uganke. Na bringing together storytel ing and yoga exercises. It is ptujskih poletnih festivalih, namenjenih pesništvu in glas- designed for preschool children aged four or more and bi, ustvarjamo program za otroke z avtorskimi Muzični- primary school pupils attending the first three grades. mi in Arsaninimi pravljicami. Leta 2012 smo se priključili We also organize activities for groups of children from Pikini bralni znački, s katero otroke spodbujamo h kvalite- other regions of Slovenia, we give them a presentation of tnemu branju, pisanju in poustvarjanju na temo izbranih Ptuj, its history, and important sites, we tell them stories, knjig. Za uporabnike v obdobju od 5. do 10. leta pripra- and might even add an occasional exhibition or a book vljamo igralne urice s knjigo, sestavljene iz pripovedova- riddle. We are involved in summer festivals dedicated to nja, igre ter poustvarjanja na temo pripovedi. V poletju poetry and music, organizing program for children in the otroke povabimo na počitniške urice, na katerih lahko ob form of original projects Muzične pravljice and Arsanine ustvarjalni igri, uporabi različnega knjižničnega gradiva pravljice (Musical Tales and Arsana’s Tales). We joined the ter druženju aktivno in kakovostno preživijo prosti čas. Pippi’s Reading Badge program in 2012, through which Z razstavami predstavljamo izbrano mesečno tematiko z we encourage children to read good books, to write gradivom iz naše zbirke ter spodbujamo k branju razsta- about them, and create works inspired by their reads. We vljenih knjižnih del. Cilje knjižnične vzgoje, usmerjene k also hold regular playtime with books for users aged 5 to samostojni in aktivni uporabi knjižnice, uresničujemo pri 10, where, after hearing a story, the children play or make skupinskih in organiziranih obiskih predšolskih otrok in their own art inspired by the story. We also organize acti- osnovnošolcev. vities during summer school breaks, where children can spend their free time creatively playing, using the library materials and simply socializing. Every month we put on an exhibition on a selected topic, displaying the materi- als we keep and at the same time promoting the featured books. We pursue the library’s goal of raising indepen- dent and active library users by offering organized group tours for preschoolers and schoolchildren. 164 165 Mladinsko knjižničarstvo po pravljično in biblioterapevtsko lilJAnA kleMenčič > izvlEčEK V prispevku smo z izbranimi pravljicami v prispodobah ponazorili pomen in razvoj samostojnega oddelka za mlade bralce v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Mladinski oddelek oblikuje, soustvarja in motivira kasnejše odrasle uporabnike knjižničnih storitev, zato je pomembno, da z različnimi bibliopedagoškimi oblikami nagovarjamo mlade bralce, obenem pa skrbimo za ugled ustanove. Knjige so učiteljice, hraniteljice znanja in pogosto imajo tudi terapevtsko vlogo. Del prispevka je namenjen razmišljanju o biblioterapiji kot metodi, ki lahko posamezniku pomaga v določenih situacijah in ki ji v knjižničarski stroki namenjamo vse več pozornosti. KljučnE bESEDE splošne knjižnice, mladina, bibliopedagoška dejavnost, bibliopreventiva, biblioterapija UDk: 027.022:028.8:615.85:821.0­34 166 167 uvoD Med ustanovitvijo Študijske knjižnice leta 1948 in odprtjem posebnega knjižnične- ga oddelka za otroke, takrat poimenovanega Pionirska knjižnica, ki je nastal v sklo- pu takratne Mestne knjižnice in čitalnice, je minilo natanko sedem let. Knjižnice za najmlajše običajno povezujemo s pravljicami, sedem je eno izmed najbolj znanih pravljičnih števil in ima bogato simboliko. Mnoge pripovedi se začenjajo za sedmi- mi vodami, za sedmimi gorami, tudi slovenski pregovor pravi, da moraš sedem let živeti v enem kraju, da spoznaš svoje sosede. In tudi: čez sedem let vse prav pride. Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je leta 2015 praznoval častitljivi jubilej, 60 let ustanovitve. Ob tej priložnosti smo pripravili zbornik 60 let z mladimi bralci in od takrat pa do pričujoče jubilejne monografije so minila tri leta. Tri je prav tako pravljično število z mnogoterimi simbolnimi pomeni; eden izmed znamenitih prego- vorov pa pravi: Tri dni ne beri knjig in tvoje besede bodo izgubile lepoto. > Knjiga je najboljša prijateljica – vedno in povsod (foto: Hedvika Naglič, arhiv KIPP). 168 169 mlaDinSKo KnjižničarStvo Sprehodimo se skozi zgodovino ptujske knjižnice in oddelka za mlade od njunih začetkov do današnjih dni z izbranimi literarnimi deli, ki so z letnicami, osebami ali tematiko povezana s knjižnico in oddelkom za mlade bralce. Avtorska slikanica Mojce Osojnik Hiša, ki bi rada imela sonce (2001) se začenja z besedami: »V velikem mestu je v senci velikih hiš čisto sama živela majhna hiša.« Naj bo Ptuj to veliko mesto, v katerem je pred dvema desetletjema zaživela čisto poseb- na majhna hiša. Mali grad in knjižnica v njem. Slikanica Hiša iz besed (2014) Patrici- je Peršolja je sicer pripoved o želji dekletca po hiši. Njena hiša iz papirja se je kmalu raztrgala, iz kart podrla, hiša tete Alde je bila sicer iz opeke, a se je počasi postara- la in celo sesula. Odločila se je, da si bo naredila hišo iz besed! Saj knjižnica je hiša besed! Razvoj Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na poseben način ubese- duje tudi velika slikanica Hiša pravljic (2012) Anik Le Ray in ilustratorke Rébecce Dautremer. Hišica iz kock je slikanica Ele Peroci in ilustratorke Lidije Osterc ter je prvič izšla leta 1964. Tudi prvi otroški in mladinski oddelek je bil najprej v eni sami samcati sobici – kocki, z enim oknom in s pogledom na zadnje dvorišče stavbe v Krempljevi ulici 2, kjer je bilo glavno domovanje takratne Mestne knjižnice in čitalnice. Rod in mladost Ivana Cankarja Frana Petreta je knjiga, ki jo je leto pred odprtjem Študijske knjižnice izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani in v kateri lahko beremo, da otrokom ni bilo prizaneseno, saj so si že z devetimi, desetimi leti morali ustvarjati samostojno življenje, in da so bili odvisni od dela lastnih rok. Iz leta 1948, leta ustanovitve Študijske knjižnice, hranimo tudi slikanico Frana Levsti- ka Najdihojca. Knjižni izbor zaključuje zbirka kratkih zgodb z naslovom Bilo je nekoč … (1972) Frana Milčinskega. Izšla je v znameniti zbirki Moja knjižnica založbe Mladinska knjiga, ki jo je tedaj vodil Ivan Potrč. Povabljeni, da navedena dela vzamete v roke in naj vas Mladinski oddelek nagovori skozi svet fikcije in literarnih junakov. > Dragoceni in vedno sodobni izvodi knjig iz Pravljične sobe Branke Jurca (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) > Stare in nove knjige – vse so stezica do znanja in zvezd (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). 170 171 bibliotEraPija Izbiranje, zbiranje, obdelovanje, opremljanje, postavljanje, pred- stavljanje in posredovanje kvalitetnih knjig je najpomembnejša, osrednja naloga knjižničarjev v splošnih knjižnicah. Za otroke in odrasle v slovenskih splošnih knjižnicah potekajo različne oblike biblioterapije kot neformalne svetovalne individualne dejavnosti za otroke in odrasle. Biblioterapija je bralno svetovanje s pomoč- jo intervjujev in referenčnih pogovorov. Biblioterapevt ske indivi- dualne prvine se nanašajo na izbrano leposlovje, zajemajo pa tudi strokovno, poljudno literaturo tistim uporabnikom, obiskovalcem, članom knjižnice, ki se želijo npr. potolažiti ob dramatičnih življenj- skih dogodkih, se razvedriti v obdobju težkih življenjskih preizku- šenj, razumeti nastale medsebojne odnose in podobno. Iztok Ilich za besedo biblioterapija (Knjiga, 2007) pravi, da je to metoda zdravljenja duševnih motenj s pomočjo branja. Da ima knjiga blagodejni in zdravilni vpliv na zdravje, je poudarjal že znani psihiater, specialist za zasvojenosti in svojstven terapevt dr. Janez Rugelj (1925–2008). Za dr. Ruglja in njegov program zdravljenja je bila biblioterapija glavno (pre)vzgojno in psihoterapevtsko sred- stvo za poglabljanje uvida pri neozaveščenih ljudeh v duševni stiski in za njihovo spodbujanje na dolgi in težavni poti iz nesreče, samote in težav nasploh. > Branje je najlepše in najcenejše popotovanje (foto: Dragica Polajžer, arhiv KIPP). 172 1 Več o bibliopedagoški dejavnosti v Druga, avtorska bibliopedagoška, po malem tudi andragoška knjižnična dejavnost 173 Mladinskem oddelku v prispevku Anje je namenjena odraslim in je zelo povedno poimenovana po priljubljeni bralni akci- Ogrizek. ji za osnovnošolce – Bralna značka za odrasle. Odrasli udeleženci bralne značke od marca (na svetovni dan poezije) do novembra (na dan slovenskih splošnih knjižnic) izbirajo in berejo knjige s posebej skrbno sestavljenega seznama, z oddano in izpol- njeno bralno zloženko pa si prislužijo knjižno nagrado, ki jim je podeljena na svečani zaključni prireditvi v knjižnici. 1 Ob koncu smo izbrali še nekaj knjižnih predlogov, ki jih je mogoče izvrstno uporabi- ti v terapevtskih bralnih pristopih, in sicer Ko je oče postal grm (2012), Pritisni tukaj (2011), Zgodbe ob kuhinjski mizi (2004), Ognjeno rdeča Friderika (2012), Zdravilne zgodbe za vedenjske izzive (2018). zaKljučEK Začetki mladinskega knjižničarstva na Ptuju segajo v leto 1955, danes pa je Mladin- ski oddelek eden izmed oddelkov Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki s svojo dejavnostjo prispeva pomemben delež pri knjižnični, knjižni in književni vzgoji bralcev. Knjige nam pomagajo živeti; v njih najdemo vse znanje človeštva, s knjigami se sprostimo, razvedrimo, najdemo estetski užitek, v zadnjem času pa je vse pomembnejša njiho- va terapevtska oziroma preventivna vloga pri premagovanju ali soočanju z zahtev- nejšimi življenjskimi situacijami. Knjižničarji v tem, da bomo znali ponuditi ustrezne »zdravilne« knjige, vidimo nove izzive za prihodnost in temu delu našega poslanstva bomo v prihodnosti namenjali več pozornosti. > Pravljice odpirajo in podpirajo srčne poti (foto: Primož Potočnik, arhiv KIPP). V vzajemni bibliografski bazi slovenskih knjižnic (COBISS) se zdi, da knjižnični knjigoljubi in bibliotekarski zanese- je le nekaj deset knjig in drugega neknjižnega gradiva, njaki že leta skoraj prezrto »čivkamo« o pomenu branja ki se navezuje na biblioterapijo. Med tem gradivom, ki kvalitet nega leposlovja, o nujnem spodbujanju, razvija- se tako ali drugače dotika biblioterapije, je najti naslo- nju, ohranjanju bralnih veščin s pomočjo klasične tiskane ve člankov, zbornikov, diplomskih in magistrskih nalog, knjige, klasičnih literarnih oblik in pripovedovane bese- učbenik v slovenščini in par tujejezičnih strokovnih knjig. de. Kajti le načrtna raba izpričane literarne, besedne in Kompleksna je monografija Biblioterapija (1999), učbenik besedilne odličnosti pomeni obliko biblioterapije oziro- za študente bibliotekarstva izpod peresa Tatjane Reščič ma bibliopreventive. V polju načrtnega bibliopedagoške- Rihar in Jožeta Urbanije. Jože Urbanija je v njej zapisal ga delovanja z željo po terapevtskih učinkih bi bilo nujno (str. 5), da izdaja učbenika skuša zapolniti vrzel v sloven- povezovanje in oblikovanje enakovredne ekipe (tima) iz ski bibliotekarski strokovni literaturi in bo dobrodošla ne bibliotekarske in zdravstvene stroke. le študentom bibliotekarstva, marveč tudi vsem osta- viri in litEratura lim delavcem v knjižnicah. Navedena knjiga res prinaša Tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so bibliopedagoška in opredelitev pojma biblioterapija, njeno poreklo in zgodo- biblioterapevtska prizadevanja podobna tistim v osta- Eeuwen, J. R. (2012). Ko je oče postal grm. Dob pri Domžalah: Peršolja, P. (2014). Hiša iz besed. Maribor: Pivec. vino ter prerez osnovnih teoretičnih vprašanj v zvezi z lih osrednjih splošnih knjižnicah Slovenije, vendar je naša Miš. Petrè, F. (1947). Rod in mladost Ivana Cankarja. Ljubljana: njo, vendar doslej še ni bilo knjižnice na Slovenskem, ki ustanova prepoznavna tudi po dveh izvirnih, avtorskih Ilich, I. (2007). Knjiga. Ljubljana. Mladinska knjiga. Slovenski knjižni zavod. bi imela zaposlenega biblioterapevta ali bibliopedagoga. bibliopedagoških, lahko bi rekli tudi bibliopreventivnih in po malem biblioterapevtskih dejavnostih. Prva taka Le Ray, A. (2012). Hiša pravljic. Ljubljana: Sanje. Remen, R. N. (2004). Zgodbe ob kuhinjski mizi: zdravilne zgod- O knjigi kot zdravilu govori tudi strokovnjak za knjižni trg be. Nova Gorica: Eno. oblika ima naslov Pravljice z jogo, avtorici, oblikovalki in Levstik, F. (1948). Najdihojca. Ljubljana: Mladinska knjiga. dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla, ki pravi, da po štiri- Reščič Rihar, T. in Urbanija, J. (1999). Biblioterapija. Ljubljana: izvajalki sta Liljana Klemenčič, knjižničarka in pravljičar- Milčinski, F. (1972). Bilo je nekoč … Ljubljana: Mladinska knjiga. desetih letih, odkar je zaslediti biblioterapevtska prizade- Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. ka, in zunanja sodelavka Sonja Trplan, defektologinja in vanja v Sloveniji, ta oblika terapije nima pravega, želene- Nöstlinger, C. (2012). Ognjeno rdeča Friderika. Ljubljana: Ebese- 60 let z mladimi bralci: jubilejna publikacija ob 60-letnici Mladin- inštruktorica joge. Te dejavnosti izpolnjujejo knjižnične, de. ga zagona. skega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (2015). Ptuj: Knjižnica književne, knjižne in športne cilje. Pravljice z jogo imajo Osojnik, M. (2001). Hiša, ki bi rada imela sonce. Ljubljana: Ivana Potrča. Čiv je priljubljen medmet za ptičje petje, čivkati pa lahko vse biblio terapevtske značilnosti. V pravljicah in vadbi Mladinska knjiga. Tul et, H. (2011). Pritisni tukaj. Ljubljana: Mladinska knjiga. preneseno, slabšalno pomeni govoriti obrobnosti, se po joge lahko uživajo tudi odrasli spremljevalci otrok, če je Perrow, S. (2018). Zdravilne zgodbe za vedenjske izzive. Ljublja- nepotrebnem oglašati ali celo vmešavati. Tako nekako le dovolj prostora v pravljični sobi Mladinskega oddelka. na: Zavod RWŠV Slovenije – Zveza. 174 > PovzEtEK > Summary youtH library 175 SErvicES bEtwEEn StorytElling anD tHEraPy V prispevku smo združili dve na videz nepovezani tema- tiki. V prvem delu članka smo z izbranimi literarnimi deli ponazorili pomen in razvoj mladinskega knjižničarstva na Ptujskem. Ker pa je oddelek za mlade oddelek, kjer želimo oblikovati, soustvariti in motivirati bralce v dobre in stalne obiskovalce knjižnice, našo osnovno dejavnost nadgraju- This article brings together two seemingly unrelated topi- jemo z različnimi bibliopedagoškimi oblikami dela. cs. The first part brings a selection of young adult ficti- on that il ustrates the significance and development of Knjige so učiteljice, so hraniteljice znanja in imajo pogo- library services for youth in the Ptuj region. In pursuit of sto tudi terapevtsko vlogo, zato je del prispevka name- its mission to develop, raise and motivate young readers njen tudi razmišljanju o biblioterapiji kot metodi, ki lahko to grow into regular library users, the Youth department posamezniku pomaga v določenih situacijah, in ji v knjiž- has expanded its basic service with different educational ničarski stroki namenjamo vse več pozornosti. activities. Books are teachers, they are keepers of knowledge and can often have a therapeutic effect, so the second part is a reflection on bibliotherapy as a method that can help individuals in some situations, and which is gaining atten- tion in library circles. 176 177 Potujoča knjižnica TJAšA MrGole JUkič > izvlEčEK avtorica v prispevku uvodoma pove nekaj o slovenskih potujočih knjižnicah, nato pa se osredotoči na bibliobus Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. V Oddelku potujoče knjižnice sta zaposlena dva delavca: bibliotekarka in knjižničar, obenem tudi voznik bibliobusa. Ptujski bibliobus vozi že petnajst let, prebivalce na terenu je začel obiskovati leta 2003. Danes je delo potujoče knjižnice nekaj, kar prebivalci šestnajstih občin Spodnjega Podravja na 54 postajališčih dobro poznajo in bibliobus radi obiskujejo. KljučnE bESEDE Slovenija, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, potujoče knjižnice, bibliobusi UDk: 021.65/.67(497.4ptuj) 178 179 uvoD Na sliki sveta lahko vidimo, da imajo potujoče knjižnice – bibliobuse tako v Ameriki, na Novi Zelandiji, v Avstraliji in seveda v Evropi, kjer imajo najdaljšo tradicijo. Prvi evropski bibliobusi so se pojavili v času med obema svetovnima vojnama in nekate- re potujoče knjižnice to službo opravljajo že okoli 80 let. Namen potujočih knjižnic je bil obiskovati prebivalce oddaljenih krajev. V Jugoslaviji so prvi bibliobus dobili v Pulju in že naslednje leto, leta 1973 v Kopru, leto kasneje v Ljubljani, nato v Mariboru … Dolgo časa je slovenske kraje obiskovalo enajst potujočih knjižnic, leta 2003 se je tej družini na kolesih pridružil tudi ptujski bibliobus. Potujoče knjižnice − bibliobuse imajo skoraj vse države Evropske unije, največ jih je v državah na severu Evrope. Morda temu botruje geografska lega, saj je doka- zano, da ob dolgih zimskih večerih več časa namenjamo branju. Zanimiva je razpo- reditev bibliobusov glede na število prebivalcev v posameznih evropskih državah. Na Finskem, kjer živi okoli štiri milijone prebivalcev, imajo več kot 150 bibliobu- sov. Hrvaška s približno istim številom prebivalcev jih ima trinajst, v Sloveniji pa imamo za dva milijona prebivalcev dvanajst bibliobusov. Avstrija ima le dva biblio- busa, Madžarska enega. Slovenijo lahko uvrstimo med države, kjer je tovrstna služ- ba dobro razvita in tudi kadar primerjamo kvaliteto in starost vozil, se lahko kosamo z najboljšimi na svetu. Ko pa pogledamo zemljevid Slovenije, ugotovimo, da so tudi naši bibliobusi neena- komerno porazdeljeni; tako jih ima Primorska pet, osrednja Slovenija enega, Dolenj- ska enega, Gorenjska ima dva kombija, Štajerska, Spodnje Podravje in Prekmurje pa po en bibliobus. V letu 2016 je slovenske potujoče knjižnice obiskalo 141.895 članov (leta 2015 pa 136.536), ki so si izposodili 749.364 enot gradiva (leto poprej pa 757.641 enot gradiva). > Prva potujoča knjižnica na Ptuju je bil lesen kovček, ki je na pot krenil že leta 1959 in ga v oddelku hranimo še danes (foto: arhiv KIPP). > Bibliobus na poti k bralcem (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) 180 Potujoča knjižnica je zagotovo najhitrejši, najcenejši in najboljši način, kako obiskati 181 bralce. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pokriva 16 občin in v nobeni občini, razen v Mestni občini Ptuj, ni knjižnice ali enote naše knjižnice, zato je bila logična izbira nakup bibliobusa, s katerim bi prihajali do bralcev Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Idejo o nakupu so podprli na Ministrstvu za kulturo (MZK), težje pa je bilo navdušiti sofinancerje, župane občin Spodnjega Podravja. Leta 2002 in 2003 smo v knjižni- ci vodili projekt nakupa lastnega bibliobusa, pospešeno kupovali nove knjige (MZK je dodelilo dodatna sredstva in tako smo povečali zalogo na 23.000 enot gradi- va) in pripravljali postajališča. 18. marca 2003 smo na dvorišče knjižnice pripelja- li nov bibliobus. Uradna otvoritev je bila 23. maja. Na prvi šolski dan, v ponedeljek, 1. septembra 2003, je bibliobus z Vladimirjem Kajzovarjem in Srečkom Vrečarjem prvič odpeljal na svojo pot. Leta 2006, ko je Vladimir Kajzovar odšel na drugo delov- no mesto, je bila za delo v Potujoči knjižnici določena Tjaša Mrgole Jukič. Naš bibliobus je star že 15 let, a smo še vedno najmlajša potujoča knjižnica z avtobu- sno mrežo v Sloveniji, saj po letu 2003 ni bila vzpostavljena nobena nova. Tako ima v slovenskem prostoru polovica potujočih knjižnic že četrto vozilo, mi pa se veselimo, da bomo leta 2019 kupili novo – drugo po vrsti. DElo na bibliobuSu Nakup bibliobusa s pomočjo občin terja tudi zasnovo postajališč po občinah, ki biblio bus financirajo. Že na začetku smo zasnovali 50 postajališč. Res je, da smo v teh letih nekatera ukinili, druga dodali, kar je normalno, saj se ravnamo po obisku in potrebah bralcev. Po standardih Mednarodne zveze društev in ustanov (Internatio- nal Federation of Library Associations and Institutions – IFLA) in skladno z zakono- dajo moramo na postajališču stati 45 minut. Kadar pa je postajališče pred šolo in/ali vrtcem, kjer nas obišče veliko bralcev, pa tudi dlje. Stojimo pred 19 osnovnimi šola- mi in 17 vrtci. V teh letih smo z učitelji, vzgojitelji in šolskimi knjižničarji navezali lepe medsebojne odnose. Veseli smo obiskov, bralci pa knjig. Na mnogih osnovnih šolah nas obiskujejo mlajši učenci skupaj z učiteljico. Skupaj se odločajo o tem, katera knji- ga bi bila primerna za domače branje, in učitelji nas velikokrat prosijo za knjige, ki jih potrebujejo, a jih v svojih knjižnicah nimajo. Izbira knjig se navezuje na domače branje, letne čase, šolske programe in projekte. Veselje je gledati, kako prihajajo najmlajši bralci, kako izbirajo gradivo in si ga nato tudi izposodijo. Kmalu se naučijo veščin vračanja gradiva, izbire gradiva in izposoje. Ta samostojnost je izjemno pomembna. Včasih jim pomagamo pri izbiri gradiva za starše, tudi babice ali dedke, saj jih želijo razveseliti z gradivom iz knjižnice. In kako pomembne se počutijo ... Res jih je veselje opazovati. Posebno doživetje je, ko vzgojiteljice pripeljejo skupino iz vrtca. Pomagamo jim po stopnicah in mladi obiskovalci se takoj posedejo, vsak pa dobi v roke svojo knjigo. In potem »berejo«. Tisti večji, stari okoli pet let, si knjige izberejo sami. Vzgojiteljice pripovedujejo, da v vrtcu natančno vedo, kdo si je izbral katero knjigo. Ne le, da uživamo v delu, prepričani smo, da skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami opravljamo pomembno delo. Širimo bralno kulturo, spodbujamo veselje do branja, navajamo jih na knjižnico in na samostojno ter svobodno izbiro knjig. Zmeraj pa se najdejo tudi taki, ki si zaslužijo, da jih imenujemo knjižni molji, saj si izposodijo res veliko knjig. S takimi bralci je veselje poklepetati in tudi spregovoriti o vsebini kakšne knjige. > Potujoča knjižnica ob vsakem obisku bralcem nudi približno 6.500 enot knjižničnega gradiva (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). 182 183 > Na potujoči knjižnici ne izposojamo le knjig, z ljudmi vzpostavljamo tudi pristne stike (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). > Med uporabniki potujoče knjižnice je 70 odstotkov mladih bralcev (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). Ko že pišemo o bralcih, ne moremo mimo dejstva, da je znajo predpisati sami. Zanimivo je tudi, da ne moremo ka fluktuacija. Vsako leto prihajajo nove in mlajše gene- potujoča knjižnica še posebej namenjena tistim prebival- narediti nekega vzorca, kdo kaj bere, kadar gre za prosto racije, starejše odidejo. Prav zato posebno pozornost cem, ki sami do knjižnice ne morejo. Velikokrat stojimo izbiro. Med odraslimi člani so taki, ki opravljajo zahtevno posvečamo prvim razredom. Z učiteljicami se dogovori- na postajališču, kamor pride manj ljudi, a so med njimi intelektualno delo, pa berejo lahkotnejše romane, so pa mo za organizirane obiske, pripravimo bibliopedagoško starejši, ki ob knjigi potrebujejo tudi pogovor, toplo bese- tudi taki, ki opravljajo preprosta dela, berejo pa romane urico s pravljico in vpišemo nove člane. Zaradi takega dela do … Da, na potujoči knjižnici ne izposojamo le knjig, z z visoko literarno vrednostjo. Vsak si vzame, kar potrebu- uspemo obdržati število aktivnih članov, sami obiskoval- ljudmi ustvarjamo tople medsebojne odnose. Tako nam je. In ta svoboda ljudi do izbire, ta različnost, nas, ki dela- ci pa se seveda menjajo. Letno vpišemo okoli 200 novih bralci povedo, kaj počno, ali so zboleli, kje jih kaj boli, kje mo z bralci, bogati in uči, da je potrebno spoštovati izbiro članov, približno toliko pa jih preneha prihajati, saj prične- so bili, kam bodo šli … Poslušamo jih, ker vemo, da točno slehernega bralca. jo obiskovati knjižnico v novem kraju šolanja. to potrebujejo. Sodelavcu in meni je v spominu ostala Naši redni člani so tudi ljudje s posebnimi potrebami; Po statistiki v sistemu COBISS nas je leta 2017 obiska- starejša gospa, ki je zmeraj izbirala gradivo o angelih in obiskujemo jih v Dornavi in Trnovski vasi. Ker naš trenut- lo 12.649 uporabnikov, izmed teh je bilo 7.461 mladih in posmrtnem življenju. »Da vemo, kam bomo šli,« je rekla. ni bibliobus nima dvigala, člane z gradivom oskrbuje- 5.188 odraslih. Čeprav nekateri menijo, da zaradi na spletu »Brez knjig ne morem,« je dejala, »sem pravi knjižni molj.« mo tako, da jim ga prinesemo pred vhod bibliobusa. Na dostopnih virov in elektronskih knjig obisk ter izposoja v Na postajališče je prihajala s kolesom in bila zmeraj prva. novem bibliobusu pa bo (tudi po zahtevi sofinancerja, tj. knjižnicah padata, to zagotovo ne velja za potujoče knjiž- Opazila sva, da si večkrat izposodi iste knjige. Odhajala je Ministrstva za kulturo) dvigalo, tako da bo vstop v biblio- nice. Če primerjamo obisk po letih, ta vsako leto nekoliko > Bibliopedagoška urica s pravljico v Trnovski vasi – tokrat pod dreve- zadnja, saj je na koncu še rada malo poklepetala. Nikoli, bus omogočen tudi tistim, ki imajo določene gibalne ovire. naraste. Leta 2010 nas je obiskalo 10.681 bralcev, tri leta som (foto: Milena Hojnik, arhiv KIPP). res nikoli ni manjkala. Do nekega dne, ko je ni bilo več … kasneje 11.226 in 12.649 leta 2017. Ker je bistvo našega dela obiskati ljudi, ki do knjižnice ne Gospodarska kriza je prinesla svoj davek, veliko brezpo- morejo in jim s tem zagotavljati pravico do izposoje knjige, Velja dodati, da je to nekoliko zamegljena statistika, saj je selnih. Njim, skladno s cenikom knjižnice, ne zaračunava- bi se morda vprašali, koliko pa je bralcev v resnici. Aktiv- dejanski obisk še veliko večji, kot ga prikazujejo številke. mo članarine in vrata naše knjižnice so jim na široko odpr- ni člani so člani, ki so v letu dni vsaj enkrat obiskali knjiž- Na nekaterih šolah nas pod vodstvom učiteljice obišče- ta. Mnogi bralci so rekli, da jih knjiga odpelje v drug čas in nico. Takih je bilo v letu 2017 na potujoči knjižnici 1.627. jo vsi učenci (gradiva pa si ne izposodijo vsi), po pravilu prostor, da jih zamoti in jim pomaga skozi tegobe življe- Članstvo je po številu stabilno, res pa je, da je pri nas, ki pridejo z otroki tudi spremljevalci, včasih pride družina z nja. Da, to je biblioterapija. In krasno, kadar si jo ljudje obiskujemo osnovne šole (70 odstotkov je mladih), veli- več otroki ... 184 Bibliopedagoško delo je zelo pomembno, opravimo pa ga po predhodnem dogovoru. Pred pravljico se najprej pogovori-185 mo o tem, kako ravnamo s knjigo, kdo je pisatelj in kdo ilustrator. Velikokrat mladi poslušalci po pravljici narišejo ilustracije, ki jih nato na bibliobusu tudi razstavimo. Letno pripravimo okoli 40 bibliopedagoških uric in 10 razstav z deli učencev ali otrok, ki obiskujejo vrtec. Za kvalitetno ponudbo je potreben reden dotok novega gradiva. Čeprav je ptujska potujoča knjižnica v primerjavi z drugimi potujočimi knjižnicami v Sloveniji dobro prestala gospodarsko krizo, pa vendar številke govorijo zase. Če smo leta 2008 za potujočo knjižnico kupili 4.577 enot gradiva, smo ga naslednje leto dobili manj, in sicer 3.802 enot, 2.740 leta 2013, leta 2017 pa 2.445 enot gradiva, kar je v primerjavi z letom 2008 skoraj polovico manj. Posledično to pomeni več rezervacij in daljša čakalna vrsta na knjigo. Ker pa je v potujoči knjižnici daljši rok izposoje (saj prihajamo na isto postajališče enkrat na tri tedne), je tu situacija slabša kot v stacionarni knjižnici. Pa vendar, potrpežljivost bralcev in ustni dogovor »Prosim, najprej preberite to knjigo, ker je čakalna vrsta, in jo, prosim, zagotovo naslednjič vrnite.« pripomoreta, da knjige hitreje krožijo. Vsako leto v Potujoči knjižnici opravimo preko 80 tisoč transakcij, pri čemer delo opravljava dva delavca. Na terenu smo štiri dni v tednu in deset mesecev v letu. Na vsakem postajališču izposodimo veliko gradiva, vse gradivo sproti pospravljamo (sicer bi med vožnjo popadalo na tla), pri tem pa je potrebno upoštevati, da je vse gradivo na bibliobus potrebno prinesti in odnesti iz skladišča, da pripravljamo gradivo glede na letni čas, interes in potrebe bralcev. Delo je res raznoliko in dinamično … Na enak način poteka delo tudi po drugih potujočih knjižnicah v Sloveniji in Evropi. Vsaki dve leti se srečamo vse slovenske potujoče knjižnice na strokovnem srečanju in festivalu. Potujočniki si izmenjamo mnenja, se pogovorimo o delu in težavah. Ker je srečanje mednarodno, se seznanimo tudi s tem, kako in kaj delajo potujoče knjižnice v tujini. biti Potujoči Knjižničar > Moderna tehnična oprema bibliobusa omogoča računalniško vodenje evidence izposoje (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). jE nEKaj PoSEbnEga Delo v potujoči knjižnici je nekaj posebnega in velja, da ali delo vzljubiš in Julija in avgusta potujoče knjižnice ne vozijo, saj so šole li na delovno postajo, prenesti na matični računalnik in ostaneš ali pa ga kmalu pustiš. Mnogi knjižničarji si zaradi zahtevnejših pogo- zaprte in ljudje večinoma na dopustih. Tako se bralci obratno ter tako poskrbeti za vsakodnevno medsebojno jev dela ne želijo delati na bibliobusu, mnogi pa smo delo na terenu vzljubili. že junija oskrbijo z literaturo za čez poletje. To za nas usklajevanje podatkov. Zaradi tega na bibliobusu nismo Če vemo, da so najstarejše slovenske potujoče knjižnice stare okoli 40 let in da pomeni vsakodnevno polnjenje polic z gradivom, ki zelo imeli ažurnih podatkov o dostopnosti gradiva v preostalih so mnogi vozniki - knjižničarji ostali na teh delovnih mestih prav toliko dese- kmalu poide. In septembra, takrat ko pridejo vse knjige oddelkih knjižnice. V primeru, da je bilo potrebno uporab- tletij, velja to tudi za našo knjižnico, saj je prvi voznik Srečko Vrečar delo tako nazaj, jih ponovno zlagamo v škatle in pospravljamo v nika napotiti po gradivo v drug oddelek, smo po potrebi vzljubil, da je ostal na tem delovnem mestu do upokojitve, vseh 15 let. skladišče. tudi po telefonu preverili, ali je iskano gradivo tam dejan- sko še prosto. Ko grem zjutraj (ali popoldan) v službo, si mislim, kam gremo danes? V Haloze, Sicer pa lahko napovedujemo gibanje izposoje, ki je tako: Slovenske gorice …? Včasih je lep dan in pomislim, kako lepo, da nisem v pisar- v jeseni, dokler je vreme lepo, je izposoja manjša, takoj, Takšen način dela je bil v uporabi vse do leta 2016, ko ni, drugič dežuje, je hladno … Najhuje je poleti, ko je v bibliobusu vroče … A ko ko se ohladi in se dnevi krajšajo, delo zunaj pa zaključi, smo prešli na online izposojo. Takrat so bila namreč že vsa pridejo obiskovalci in rečejo: »Komaj sem čakala, da pridete!«, so težji pogoji se poveča obisk, kar traja vse do lepih pomladnih dni, ko postajališča bibliobusa pokrita s signalom mobilne tele- dela pozabljeni. nastopi manjše zatišje in traja do dni, ko se uporabniki fonije, zato smo se v internetno omrežje lahko priključili začno pripravljati na počitnice in poletje. Takrat izposoja preko mobitela. To nam je omogočalo, da smo v segmen- Nekoč sva s kolegom v res težkih snežnih razmerah pripeljala v Dobrino. ponovno skokovito naraste. Septembra sicer knjige vrne- tu COBISS2/Izposoja delali v online načinu, kar pomeni, Snežinke so meglile pogled, sneg je padal v kosmih in se nabiral na cestišču. jo, a izposoja bistveno naraste ponovno novembra. da so se vsi podatki sproti prenašali na strežnik in obratno. Parkirala sva. »Nikogar ne bo,« sem rekla. Pa ni bilo dolgo, ko je na bus vsto- Leta 2018 smo, tako kot preostali oddelki, prešli na sodob- pila gospa. »Oh, prišli ste? Kako?« sem vprašala. »Mož me je pripeljal, s trak- Na koncu naj namenim nekaj besed še tehnični opremi nejšo različico programske opreme COBISS3/Izposoja. torjem,« je odgovorila. V potujoči knjižnici je pač tako: če te ni danes, lahko bibliobusa za potrebe računalniškega vodenja eviden- ponovno prideš šele čez tri tedne. Obiski postajališč se namreč ponavljajo ce izposoje. Leta 2003 je bila na bibliobus namešče- Upam, da smo bralca ob napisanem seznanili z delom naše na tri tedne in za bralce, ki so prebrali vse izposojene knjige, je to preprosto na delovna postaja AlpaStation, ki je omogočala delo v potujoče knjižnice, zlasti pa prepričali, kako pomembno predolgo obdobje. segmentu COBISS2/Izposoja v načinu »off-line«, tj. brez delo opravljamo delavci na potujočih knjižnicah, in da so internetne povezave z matično knjižnico. Bibliobus je te posebne knjižnice v okoljih še kako potrebne, pred- Ponosno lahko zapišem, da se je v letih delovanja le izjemoma zgodilo, da bilo potrebno po prihodu s terena priključiti v internetno vsem zaradi ljudi, ki nas obiskujejo. bibliobus ni obiskal postajališča, in še takrat zaradi izrednih vremenskih omrežje ter vse podatke, ki so se med delom shranjeva- razmer ali zapore na cesti. 186 > PovzEtEK > Summary a mobilE library 187 viri in litEratura Slovenija ima zelo dobro razvito mrežo potujočih knjižnic, Slovenia has an excel ent network of mobile libraries, saj imamo pri dveh milijonih prebivalcev kar dvanajst with 12 vehicles serving the purpose in a nation of 2 mil i- vozil, ki pa niso enakomerno porazdeljena. Tako imamo v on. However, these libraries are very unevenly distribu- Barbarić, A. (ur.) (2011). Smjernice za pokretne knjižnice. Zagreb: Hrvatsko osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, Štajerskem, Spodnjem ted. While central Slovenia, and the Dolenjska, Štajerska, knjižničarsko društvo. Podravju in v Prekmurju en bibliobus, Primorska jih ima Spodnje Podravje and Prekmurje regions each have one Poročila Oddelka potujoče knjižnice pet, Gorenjska pa ima dva kombija. Na Ptuju smo prvo bus converted into a library, Primorska has 5, and Gorenj- (2003–2017). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. vozilo kupili in s knjigami opremili leta 2003. Nekatere ska has 2 vans providing the service. The Ptuj library Mrgole Jukič, T. (2016). Statistika potujo- potujoče knjižnice, stare tudi več kot 40 let, kupujejo že procured its first mobile library and stocked it with books čih knjižnic Slovenije za leto 2016. Potujoče četrto vozilo, zato se tudi mi veselimo novega, ki ga priča- in 2003. Some libraries, which have been providing this novice, 11(1–2), 8–15. kujemo leta 2019. service for over 40 years, are even buying their fourth Mrgole Jukič, T. in Kajzovar, V. (2003). vehicle, while we are looking forward to the new mobile Potujoča knjižnica. Ptuj: Knjižnica Ivana Potujoča knjižnica je zagotovo najhitrejši, najcenejši in library, which we expect to get in 2019. Potrča. najboljši način, kako obiskati bralce, saj se preprosto pripeljemo do njih. Ker Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pokri- The mobile library is without a doubt the fastest, chea- va 16 občin in v nobeni občini, razen v Mestni občini Ptuj, pest and most effective way to reach our readers, by al o- ni knjižnice ali enote naše knjižnice, je bila logična izbira wing us to simply drive to their place. Due to the fact that nakup bibliobusa, ki bo obiskoval bralce Haloz, Sloven- the Ivan Potrč Library, Ptuj, serves 16 municipalities, and skih goric, Dravskega in Ptujskega polja. that none of the municipalities, except Ptuj, has a libra- ry or a branch library, the reasonable thing to do was to Že na začetku smo zasnovali 50 postajališč. V 15 letih procure a mobile library that would visit the readers in delovanja smo nekatera ukinili, druga dodali, saj se ravna- Haloze, the Slovenske gorice, and the Dravsko and Ptuj- mo po obisku in potrebah bralcev. Na postajališču stojimo sko polje. v povprečju 45 minut, kadar pa je postajališče pred šolo in vrtcem in nas obišče veliko bralcev, stojimo dlje časa. The original route comprised as many as 50 stops. Over Ustavimo se pred 19 osnovnimi šolami in 17 vrtci in pred the 15 years, some of them have been abolished, while dvema zavodoma. Z leti obiskovanja smo z učitelji, vzgo- others added, depending on the number of visitors and jitelji, šolskimi knjižničarji in seveda uporabniki navezali their needs. We stand at each stop for 45 minutes on lepe odnose in tako osrečujemo eni druge. average, or even longer if the stop is located in front of a school or daycare center or other similarly busy locati- Gospodarska kriza je pustila posledice, saj smo iz leta on. We stop in front of 19 primary schools and 17 dayca- 2008, ko je bil prirast gradiva 4.577 enot, do leta 2017, re centers, and 2 institutions. We have developed warm ko je bil prirast 2.012 enot, le-tega zmanjšali za polovico. relationships with teachers, assistants, school librarians, Kljub temu smo veseli, da ne beležimo padca pri članih in and users through time, and we bring joy to each other. izposoji gradiva. The economic crisis affected our work. Between 2008 Letno v Potujoči knjižnici opravimo preko 80 tisoč tran- and 2017, the number of new units of material purcha- sakcij, pri čemer delo opravljata dva delavca. Po statisti- sed in a year decreased by more than half, dropping from ki COBISS smo v letu 2017 zabeležili 12.649 obiskov, od 4,577 to 2,012. We are nevertheless pleased that we did teh je bilo glede na izkaznice 7.461 mladih in 5.188 odra- not record any decline in membership or lending. slih, sicer pa je bil obisk še višji. Letno pripravimo okoli 40 bibliopedagoških uric in 10 razstav z deli učencev ali The mobile library carries out over 80,000 transactions otrok, ki obiskujejo vrtec. annual y, and is operated by 2 employees. According to data from COBISS, we recorded 12,649 visits in 2017, 7,461 Ugotavljamo, da so potujoče knjižnice v svojem okolju of which were young adults and 5,188 adults based on pomembne in potrebne, zato si bomo še naprej z vso used library cards, however the actual number of visits odgovornostjo prizadevali zadostiti potrebam in željam was higher. We organize around 40 educational events, naših uporabnikov. and 10 exhibitions with works from children visiting local schools and daycare centers every year. We have concluded that mobile libraries are important and necessary for local communities, so we will continue to work hard to satisfy our users’ needs and wishes. 188 189 Domoznanstvo v ptujski knjižnici: oddelek, dejavnost, zbirke MirA peTrovič > izvlEčEK Domoznanska dejavnost, zgrajena na temelju dolge tradicije in bogatih domoznanskih zbirk, je danes prepoznavni del dejavnosti ptujske knjižnice in se lahko enakovredno postavlja ob bok slovenskim knjižnicam z uveljavljeno tradicijo domoznanstva. V Domoznanskem oddelku pridobivamo, obdelujemo, hranimo in posredujemo primarno in sekundarno domoznansko gradivo za območje, za katerega naša knjižnica opravlja knjižnično dejavnost. Domoznansko gradivo in dejavnost predstavljamo na prireditvah in dogodkih, na razstavah, z bibliopedagoškim delom pa tudi z načrtno publicistično dejavnostjo. V skladu s sodobnimi strokovnimi izhodišči se nenehno trudimo, da bi izboljšali urejenost in dostopnost domoznanskih zbirk, jih dopolnili ter čim bolje predstavili potencialnim uporabnikom. Tako smo v preteklih letih uredili podatke za domoznansko gradivo v vzajemnem katalogu, vanj retrospektivno vnesli del starejšega fonda in obdelali ter predstavili nekatere osebne zapuščine. Izboljšali smo pogoje za materialno varovanje gradiva in se lotili številnih projektov digitalizacije, s čimer smo omogočili najširšo dostopnost ob hkratni zaščiti gradiva v fizični obliki. KljučnE bESEDE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, domoznanska dejavnost, domoznanske zbirke, dragocene knjige UDk: 027.022:908(497.4ptuj)(091) 190 191 uvoD začEtKi in razvoj DomoznanSKE DEjavnoSti Domoznanska dejavnost je ena od pomembnih nalog slovenskih splošnih knjižnic 1 Kot osrednja območna knjižnica v na Ptuju in pomeni zbiranje, obdelovanje, hranjenje in predstavljanje knjižničnega gradiva, skladu s 27. členom Zakona o knjižni- čarstvu izvajamo za območje občin vezanega na območje, ki ga knjižnica s svojo celotno dejavnostjo pokriva. Ormož, Sveti Tomaž ter Središče ob Dravi posebne naloge: zagotavljanje 2 Andrej Kovač (1908–1960) je obja- Začetki slovenskega knjižničnega domoznanstva segajo v začetek 20. stoletja in v Trendi kažejo, da v sodobni družbi, ki se vrača nazaj k svojim koreninam, domoznan- povečanega in zahtevnejšega izbora gradiva in informacij, strokovna pomoč vljal članke o literarni zgodovini Ptuja leta po prvi svetovni vojni, njegov razvoj pa se je začel zlasti po drugi svetovni vojni ska dejavnost vse bolj pridobiva na pomenu, saj knjižnica na tak način odgovarja na knjižnicam območja, koordinacija in okolice, zgodovini ptujskih ulic in trgov, znamenitih osebnostih itd. Zbiral z ustanovitvijo študijskih knjižnic, ki so domoznansko dejavnost opravljale kot eno potrebo lokalne skupnosti po iskanju lastnih korenin in identitete. Predmet njenega zbiranja, obdelave in hranjenja domo- znanskega gradiva, usmerjanje izloče- je ostanke slovenskega tiska, ki so ga svojih pomembnih nalog (Petrovič, 2016, str. 82). V to obdobje segajo tudi začetki zanimanja je namreč prav to, lokalno okolje, nastali rezultati pa celovito odražajo nega knjižničnega gradiva s svojega na Ptuju in v okolici med drugo svetov- no vojno v veliki meri uničili Nemci. načrtne domoznanske dejavnosti v Študijski knjižnici na Ptuju, v kateri se je biblio- njegovo ustvarjalnost, kulturo in identiteto (Petrovič in Peperko Golob, 2016, str. 9). območja (Pravilnik o osrednjih območ- nih knjižnicah, 2003). Dragocen je tudi njegov prispevek pri tekar Andrej Kovač2 kot prvi strokovno posvečal tudi domoznanskim temam. Najve- obdelavi ptujskih tiskov v slovenskem Na temelju dolge tradicije in bogatih zbirk je domoznanska dejavnost danes prepo- jeziku od prvih tiskov naprej. Zbra- čje zasluge za to, da se je ptujsko domoznanstvo v naslednjih desetletjih razvijalo znavni del delovanja ptujske knjižnice in se lahko enakovredno postavlja ob bok no gradivo je kasneje dopolnil Jakob in doseglo visoko raven, pa ima dolgoletni domoznanec Jakob Emeršič,3 ki se je v Emeršič in ga objavil leta 1993 (Emer- slovenskim knjižnicam z uveljavljeno tradicijo domoznanstva. Ena od potrditev kvali- šič, 1993). Prim. H. D. (1960). In memo- takratni Ljudski in študijski knjižnici zaposlil leta 1967 in je delu v domoznanski dejav- tetnega dela je bila tudi podelitev statusa osrednje območne knjižnice leta 2003; v riam Andreja Kovača. Knjižnica 4(1–4), nosti posvetil vse življenje. Čeprav se je knjižnica več desetletij soočala s kadrov- str. 156–157. okviru svojih območnih nalog1 knjižnica opravlja tudi naloge, vezane na domoznan- skimi težavami in ob tem morala v strokovnih krogih tudi večkrat utemeljevati in sko dejavnost. Dodatna potrditev je tudi nedavni dogovor med osrednjimi območni- 3 Jakob Emeršič (1940–2012), višji bibliotekar v Ljudski in študijski knji- dokazovati dejansko opravljanje domoznanske dejavnosti,4 se je postopno vendarle mi knjižnicami, da bo naša knjižnica v prihodnje prevzela nosilno vlogo na področju žnici (kasneje KIPP) med letoma 1967 uspela umestiti med knjižnice s prepoznavno domoznansko dejavnostjo in bogato domoznanske dejavnosti in postala center za njeno koordinacijo. in 2003. Biografija je dostopna v sple- tnem biografskem leksikonu Spodnje- domoznansko zbirko. V celotnem obdobju je bilo veliko pozornosti namenjene tudi podravci.si http://www.spodnjepo- publiciranju, pripravi domoznanskih razstav, sodelovanju pri različnih projektih in dravci.si/osebe/emeršič-jakob/44/ vključevanju v razvoj domoznanske dejavnosti na nacionalnem nivoju. 4 Eden od pomislekov v strokovnih krogih je bil tudi pomislek o morebi- Zelo pomembni koraki v njenem razvoju so bili narejeni, ko je knjižnica pridobila tnem podvajanju domoznanske dejav- nosti, saj je skladno z dolgoletno tradi- obvezni izvod (Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, 1971), z ustanovitvijo samostoj- cijo domoznansko gradivo za Maribor nega domoznanskega oddelka (1994) in na prelomu tisočletja s fizično izločitvijo ter območje večjega dela severovzho- dne Slovenije zbirala že Univerzitetna domoznanskega gradiva iz fonda Študijskega oddelka (2000). Temu so v naslednjih knjižnica Maribor. letih sledili še ureditev zapisov za domoznansko gradivo v katalogu COBISS, priče- 5 Po odhodu Jakoba Emeršiča v tek redne obdelave domoznanskih člankov in sestavnih delov, retrospektivni vnos pokoj leta 2003 je delo v Domoznan- starejšega gradiva in zbirk, projekti digitalizacije itd. skem oddelku prevzela Mira Jerenec, kasneje poročena Petrovič, od leta 2007 je v oddelku zaposlena tudi Meli- Eden od najpomembnejših pogojev za tovrstno širjenje aktivnosti je bila kadrovska ta Zmazek. okrepitev v oddelku oziroma v dejavnosti, ki jo je več desetletij opravljal en sam strokovni delavec. Od leta 2008 sta v oddelku zaposleni dve strokovni delavki,5 pri delu pa po potrebi pomaga tudi sodelavka iz Študijskega oddelka in občasno javni delavci. > Leta 2016 je ptujska knjižnica gostila 4. Domfest − festival domoznanstva, na katerem se bienalno srečujemo slovenski domoznanci (foto: Gregor Korošec, arhiv KIPP). 192 193 organizacija DomoznanSKE DEjavnoSti in DomoznanSKiH zbirK Domoznanska dejavnost, kot jo v knjižnici izvajamo danes, temelji na tradiciji, ki so 6 Domoznansko knjižnično gradivo, jo na strokovnih podlagah, z dolgoletno prakso in glede na kadrovske ter prostor- ki se po vsebini nanaša na določen kraj, območje (Kanič, 2009, str. 263). ske možnosti zastavili naši predhodniki, zlasti Jakob Emeršič. Domoznanska zbirka 7 Domoznansko knjižnično gradivo, obsega primarno6 in sekundarno7 domoznansko gradivo, vezano na območje uprav- ki je po svojem izvoru vezano na dolo- nih enot Ptuj in Ormož, za katerega naša knjižnica skladno z zakonodajo opravlja čen kraj, območje (Kanič, 2009, str. 292). Sem štejemo gradivo avtorjev z knjižnično dejavnost (v primeru ormoškega območja kot osrednja območna knjižni- našega območja in gradivo, izdano na ca). Ker pa so v preteklosti gradivo za domoznansko zbirko zajemali nekoliko širše, našem območju. najdemo v njej tudi tiske, pomembne za širše območje Pomurja in Slovenskih goric 8 Za leto ustanovitve oddelka šteje- (mdr. Gornja Radgona, Ljutomer, Cerkvenjak, Benedikt). mo leto 1994, ko je bil sprejet Statut Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki uvaja Domoznanski oddelek kot samostoj- Domoznansko gradivo v nekdanji Ljudski in študijski knjižnici je bilo vse od začet- no organizacijsko enoto zavoda (čl. kov del rednega fonda Študijskega oddelka, pri čemer so najbolj dragocene knjige 10), med nalogami knjižnice pa nava- ja zbiranje in dokumentiranje domo- hranili v posebnih omarah in na ločenih policah v skladišču v drugem nadstropju znanskega gradiva za območje občin in pritličju minoritskega samostana. Leta 1994, ko je bil Domoznanski oddelek tudi Ptuj in Ormož (čl. 21). Da je knjižnica domoznansko dejavnost opravljala že uradno ustanovljen8 kot posebni oddelek knjižnice, se je bibliotekar z delom gradi- prej, pričajo starejši statuti (npr. iz leta va nastanil v prostoru, ki je bil izpraznjen po preselitvi Mladinskega oddelka v Mali 1984), ki v več členih omenjajo domo- znanske naloge knjižnice. grad. A šele s selitvijo celotne knjižnice v Mali grad je bil večji del domoznanskega fonda tudi fizično združen na enem mestu. Sem so leta 2001 prenesli tudi obsežen 9 Knjižna zbirka Ivana Potrča se naha- ja v Potrčevi študijski sobi v drugem starejši fond knjig, ki je dolga leta sameval v celicah nekdanjih ptujskih zaporov na nadstropju knjižnice. Ob selitvi knji- Muzejskem trgu. žnice sta bili tu postavljeni tudi knjižna zbirka Iva Arharja in Štefke Cobelj, ki > Leta 2014 smo prostore oddelka preuredili tako, da smo dobili ločeno pa sta bili kasneje preseljeni in ureje- Danes se večina domoznanskega gradiva nahaja v prostorih Domoznanskega oddel- skladišče za domoznansko gradivo ter čitalniški prostor za obiskovalce ni v posebnem prostoru v tretjem ka, posebne zbirke9 so v ločenih namenskih prostorih, del starejšega neobdelane- nadstropju knjižnice. in zaposlene. Fotografije prikazujejo stanje pred in po preureditvi (foto: Boris Farič, Mira Petrovič, arhiv KIPP). ga fonda pa še naprej ostaja v skladišču. Leta 2014 smo s preureditvijo10 prostorov 10 Analiza pogojev hrambe domo- oddelka izboljšali klimatske pogoje za trajno hrambo domoznanskega gradiva in znanskega gradiva je pokazala potre- bo po preureditvi velikega skupnega omogočili prijetnejše bivanje tako zaposlenim kot obiskovalcem oddelka. prostora oddelka, ki je služil hkrati kot delovni prostor zaposlenih, čitalnica Fizični ločitvi domoznanskega gradiva od fonda Študijskega oddelka je postopoma in skladiščni prostor za domoznansko gradivo. Zato smo v knjižnici leta 2013 sledila njegova ureditev tudi v knjižničnem katalogu. Po vključitvi knjižnice v sistem pripravili nagradni natečaj za preuredi- COBISS leta 1993 je bilo domoznansko gradivo sicer še naprej del gradiva Študijske- tev prostorov oddelka in k sodelovanju povabili študente Fakultete za gradbe- ga oddelka, v signaturi pa so ga označevali z interno oznako D.11 To se je spremeni- ništvo, prometno inženirstvo in arhi- lo leta 2004, ko smo dopolnili šifrant podlokacij in internih oznak ter s programsko tekturo Univerze v Mariboru. Na osnovi izbrane rešitve smo v letu 2014 uredi- konverzijo signatur v katalogu prenesli del12 gradiva iz Študijskega oddelka v Domo- li ločeno skladišče za domoznansko znanski oddelek. Bibliografske zapise za preostalo domoznansko gradivo (brez gradivo ter čitalniški prostor za obisko- valce in zaposlene. interne oznake D, ki je bila osnova za konverzijo) smo v naslednjih letih uredili ročno in tako dokončno uskladili podatke v katalogu z dejanskim stanjem postavitve gradi- 11 Signatura je številka, črkovna ali kombinirana oznaka mesta, na kate- va. Kljub temu je veliko starejšega domoznanskega gradiva ostalo neobdelanega in rem je shranjen kos knjižničnega gradi- je bil zanj še dolgo v uporabi tudi stari listkovni katalog. Vse do leta 2003 smo ohra- va (Kanič, 2009, str. 296). Običaj- no jo sestavlja več elementov oziro- njali tudi stari način dela pri obdelavi člankov, ki jih je bibliotekar izrezal, razvrstil po ma podatkov, od katerih vsak nasle- vsebinskih področjih in shranil v hemeroteko. dnji element natančneje določa mesto 13 Od leta 2005 redno vnašamo zapise gradiva na knjižni polici. Zabeležimo za domoznanske članke in sestavne dele v COBISS, prakso izrezovanja člankov pa jo v računalniškem katalogu, na sami smo opustili. Hemeroteko smo ohranili in je še v uporabi predvsem za starejše član- knjigi in v inventarni knjigi. ke. Poleg izrezkov v arhivskih škatlah hranimo tudi drobne tiske, zapuščine in drugo 12 S konverzijo je bilo prenesenih 1.652 enot domoznanskega gradiva. gradivo (nevezane časnike, razna glasila, kartografsko in slikovno gradivo itd.), ki ga ni mogoče postaviti na polico. 13 Zbirka izrezkov, navadno v mapah (Kanič, 2009, str. 296). V ptujski knji- žnici namesto map uporabljamo arhi- V preteklosti je obdelava domoznanskega gradiva potekala v Oddelku obdelave, vske škatle. danes pa je razdeljena med več oddelkov, kar je vezano na organizacijo delovnih procesov v knjižnici. Novo gradivo v Domoznanskem oddelku obdelujemo v sodelo- vanju z oddelkoma nabave in obdelave ter Oddelkom za razvoj in digitalizacijo, veli- ko časa pa namenjamo sprotni obdelavi člankov in sestavnih delov iz lokalnih časni- kov in revij ter retrospektivni obdelavi starejših monografij. 194 Kljub temu da oddelek v zadnjih letih dobiva razne nove naloge, ostaja tako obde- 195 DomoznanSKa zbirKa lava gradiva ena od naših pomembnih vsakodnevnih zadolžitev. Pri tem se sooča- mo tudi s težavami, saj je domoznanska zbirka glede na tipologijo izredno pestra in DrugE PoSEbnE zbirKE zbirka najrazličnejših vrst gradiva, ki sega od monografskih in serijskih publikacij v oDDElKu preko polpubliciranega, AV- in kartografskega gradiva in rokopisov vse do slikovne- ga gradiva in drobnih tiskov. Zaradi te izjemne pestrosti nam predstavlja velik izziv tako pridobivanje gradiva kakor tudi njegova hramba in obdelovanje. Nedoreče- Vse zbirke, ki jih hranimo v oddelku, so ob koncu leta 2017 obsegale 26.715 enot 14 Knjižnično gradivo posebnega nost in neenotnost pri formalni in vsebinski obdelavi nekaterih vrst domoznanskega gradiva, v kar niso všteti drobni tiski, ki jih hranimo v hemeroteki, in drugo neobde- nacionalnega pomena, ki je oprede- gradiva (npr. drobni tiski, rokopisi, antikvarno gradivo) v sistemu COBISS sta vpra- ljeno v zakonu o kulturni dediščini lano gradivo (del starejšega fonda, razglednice, fotografije ipd.). (Kanič, 2009, str. 167). šanji, ki nas še danes zaposlujeta v veliki meri. Tudi zaradi tega je precej tovrstnega 15 Knjižnično gradivo, ki ima lastnosti gradiva še neobdelanega, njegova obdelava pa nas čaka v prihodnjih letih. Zbiranja domoznanskega gradiva se lotevamo premišljeno in sistematično, skladno kulturnega spomenika v skladu z zako- z načeli za domoznansko dejavnost in skladno s tradicijo, ki se je oblikovala skozi nom, ki ureja varstvo kulturne dedi- Kljub navedenemu lahko zaključimo, da smo v zadnjih dveh desetletjih naredili veli- desetletja načrtnega dela. Pridobivamo ga z nakupi po utečenih kanalih (nakupi od ščine, je kulturni spomenik po zakonu ke premike glede urejenosti domoznanskega gradiva. To dokazuje tudi dejstvo, da brez posebnega postopka razglasi- založb), zelo pomemben vir pa so tudi obvezni izvod in posebej še darovi, kar je tve. Ne glede na zgornje določilo so z smo v oddelku leta 2016 lahko prvič izvedli inventuro domoznanskega gradiva, ki rezultat dolgoletnih tesnih stikov z okoljem, v katerem knjižnica deluje. Velik pouda- zakonom za kulturni spomenik razgla- ga hranimo. šeni kodeksi, listine in drugo rokopi- rek namenjamo pridobivanju domoznanskih gradiv, ki niso dosegljiva po običajnih sno gradivo ter knjižno, kartografsko, notno in podobno gradivo, nastalo Pomemben segment našega dela je tudi predstavljanje domoznanske dejavnosti ter knjigotrških poteh in o katerih pridobimo informacije preko neformalnih stikov z pred letom 1800 (Zakon o knjižničar- zbirk. S tem mislimo predvsem na pripravo domoznanskih prireditev in dogodkov, lokalno skupnostjo. Že v preteklosti so namreč ugotavljali, da je pridobivanje gradi- stvu, 2001, člen 5). razstav, bibliopedagoških ur pa tudi na načrtno publicistično dejavnost, kar obsega va eno najzahtevnejših opravil domoznanske dejavnosti (Domoznanska dejavnost, 16 Digitalizirano delo je dostopno pripravo prispevkov v strokovnih revijah, lokalnih časopisih in zbornikih. Ob vsem 1985, str. 29), saj temelji v veliki meri na neformalnih načinih pridobivanja in je odvi- na portalu dLib: https://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-1JW0WN8S tem smo domoznanci soočeni z novimi nalogami in opravili, saj sodobna informa- sna od iznajdljivosti domoznanca ter mreže, ki jo je uspel ustvariti v svojem lokal- 17 Digitalizirano delo je dostopno cijska družba od knjižnic pričakuje nove storitve in vsebine tudi v spletnem okolju nem okolju. V novem tisočletju nam to opravilo dodatno otežujejo porast založni- na portalu dLib: https://www.dlib.si/ (Petrovič in Peperko Golob, 2016, str. 12). Prav domoznanske vsebine so tiste, ki jih ške produkcije ter selitev zapisov v spletno okolje, ob čemer se nam pojavlja še details/URN:NBN:SI:DOC-JB1ZA8XL knjižnice lahko uspešno ponudijo v digitalnem okolju, zato je razumljivo, da je naš en problem: trajno ohranjanje digitalnih domoznanskih gradiv (Petrovič in Peperko, 18 Digitalizirano delo je dostopno oddelek nepogrešljiv pri vseh projektih digitalizacije gradiva in nosilec aktivnosti 2016, str. 11). V zvezi s tem pričakujemo sodelovanje med Narodno in univerzitetno na portalu dLib: http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-Z5F4YGJR pri vnosu vsebin na portal Kamra ter pripravi regionalnega spletnega biografskega knjižnico ter osrednjimi območnimi knjižnicami in si želimo iskanja rešitev z našo 19 Digitalizirano delo je dostopno leksikona Spodnjepodravci.si. Pri tem se povezujemo s kolegi iz sorodnih institucij, aktivno soudeležbo. na portalu dLib: https://www.dlib.si/ kot so muzeji in arhivi, pa tudi s šolami, društvi in posamezniki, ki prav tako zbirajo details/URN:NBN:SI:DOC-XMDX0N7X Poleg domoznanskega gradiva hranimo v naših zbirkah tudi gradivo, ki nima domo- domoznansko gradivo oziroma raziskujejo lokalne teme. 20 Deželni ročin je naziv za listino, znanskega značaja, ampak predstavlja našo kulturno dediščino.14 Tu gre predvsem s katero je deželni knez ob svojem za stare tiske in osebne zbirke ter zapuščine znanih osebnosti, ki jih je knjižnica kupi- nastopu potrdil privilegirane pravi- ce (privilegije) deželnim stanovom, la ali dobila v dar. Njihova hramba v Domoznanskem oddelku je smiselna, saj gre – običajno v zameno za njihovo finanč- podobno kot pri domoznanskem gradivu – za posebej skrbno varovano gradivo, ki no in vojaško pomoč. Deželni ročin je vseboval potrditveno pismo vladarja, je na voljo samo za uporabo v čitalnici. skupaj s prepisi deželnih privilegijev. > Leta 2006 smo v V zbirkah ohranjeno knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,15 sega po starosti vse sodelovanju s partner- do 15. stoletja, v začetno obdobje tiskarstva. Posebej izpostavimo tri prvotiske oziro- ji pripravili odmevno ma inkunabule (1475, 1480 in 1497), dva izvoda Dalmatinove Biblije (1584), Valva- razstavo Kuharske bukve in kuhinja od sorjevo Slavo vojvodine Kranjske (1689, 1877), Huserjevo izdajo Paracelsusovih del 16. do 19. stoletja, ki (1616),16 več izdaj slovitega dela Kreuterbuch Adama Lonicerja (1582,17 1620, 1653, jo je spremljala tudi 1783), knjigo Sebastiana Münstra Kozmografija (1574), obsežen priročnik W. H. von kulinarična razstava jedi, pripravljenih Hohberga Georgica curiosa (1695), avtobiografijo Žige Herbersteina Gratae poste- po receptih iz starih ritati (156018) in italijansko izdajo njegovih slovitih Moskovskih zapiskov (155019), kuharskih knjig (foto: deželni ročin20 za Štajersko iz leta 1697 itd. Posebej dragocena je vrsta slovenskih arhiv KIPP). tiskov iz 18. in 19. stoletja, med katerimi najdemo tudi dela za naše kraje pomembnih avtorjev: Antona Krempla, Petra Dajnka, Stanka Vraza, Mateja Slekovca, Janeza L. Šmigoca, Leopolda Volkmerja, Ferdinanda Raispa in drugih. Precej njihovih del smo že digitalizirali in so dostopna na portalu Digitalna knjižnica Slovenije. 196 Izvor teh pisnih dragocenosti je potrebno iskati v bogati zgodo- 197 vini okolja, v katerem knjižnica deluje. Osnovo našega starejše- ga fonda sestavljajo knjižnici Muzejskega društva Ptuj (ustano- vljenega 1893) in ptujske gimnazije ter gradivo iz različnih drugih knjižnic, ki so na Ptuju in v okolici obstajale pred drugo svetov- no vojno, bile po osvoboditvi zaplenjene in postale t. i. narodna imovina.21 Po ustanovitvi Študijske knjižnice leta 1948 so bile knji- ge iz zbirnega centra prepeljane v knjižnico v popolnem neredu in brez vsakih evidenc o njihovem izvoru.22 Zato lahko danes o njihovi provenienci pogosto sklepamo zgolj na podlagi lastniških vpisov in drugih lastniških oznak (ekslibris, supralibris23), ki so edini ohra- njeni vir podatkov o njihovi preteklosti. Pri vpisu gradiva v katalog vse te oznake zabeležimo v opombe,24 ki so v vzajemnem katalo- gu vidne tudi javnosti, nam pa omogočajo pregled nad deli, ki so nekoč pripadala določeni knjižnici, ne da bi pri tem knjige tudi fizič- no združevali. Ob dejstvu, da so ohranjeni primerki praviloma le drobci nekdaj obsežnejših knjižnic, da so mnoga dela popolnoma brez lastniških oznak in da je veliko gradiva še neobdelanega, se zavedamo, da ostaja majhno tudi naše vedenje o prvotnem obsegu in vsebini teh knjižnic.25 21 Narodno imovino je sestavljalo vse 25 Glede na ohranjene lastniške ozna- premoženje, ki je bilo zaplenjeno med ke (vpise, žige, ekslibrise) ugotavlja- in po drugi svetovni vojni. Med povoj- mo, da se v knjižnici danes nahaja- nimi zaplembami so bile najštevilčnej- jo ostanki po osvoboditvi zaplenjenih še t. i. zaplembe nemškega premože- knjižnic naslednjih lastnikov: Guido von nja, ki so jih izrekali na narodni osno- Pongratz in Rudi von Pongratz, Conrad vi (brez predhodne ugotovitve posa- Fürst, Paul Pirich, Harald Schwab, Leo mične krivde) ali kot stransko kazen Behrbalk, Guido Neumann, Baldu- za storjena kazniva dejanja (Mikola, in Saria, Rudolf Molitor, Carl Kasper, 1999, str. 26). Na Ptuju je takoj po vojni Grete Lebinger, Franz Wibmer, Eliza- začela delovati okrajna uprava naro- beth Wibmer, J. V. Poberaj, Dr. Sixtus dne imovine, saj je bila narodna imovi- Fichtenau. Nekatere dragocene knjige na v ptujskem okraju zaradi številnih nosijo žige z oznakami dvorcev Turni- zaplemb nemškega premoženja zelo šče in Dornava, katerih zadnja lastni- obsežna. ka pred nacionalizacijo sta bili družini Pongratz oziroma Lippit. Preko zbirk 22 Kako neznatne pozornosti so Muzejskega društva so k nam prišle bile knjige in knjižnice deležne v letih med drugim knjige iz knjižnice Ernsta po osvoboditvi, ko je primanjkovalo Fürsta in Martina Žunkoviča, z gimna- osnovnih dobrin za življenje, se nam zijsko knjižnico pa knjige Jakoba Ploja. razkriva v popisih posameznikom Ohranjenih je tudi nekaj drobcev pred- zaplenjenega premoženja, ki jih hrani- vojnih društvenih knjižnic; slovenske jo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju so večinoma uničili Nemci med okupa- (SI_ZAP/0052 Uprava narodne imovi- cijo, nemške so izginile po osvobodi- ne Ptuj, 1945–1951). Če so v njih do tvi ali bile ukinjene že pred tem. Knjige podrobnosti popisani pohištvo, oble- iz nemške Städtische Bücherei so po ka, gospodinjski pripomočki in orodje, vojni prišle delno v Mestno knjižnico, so knjige navajali le mimogrede in jih delno pa v Študijsko knjižnico. niso niti prešteli, kaj šele popisali. Tako zasledimo navedbe, kot so 1 stojalo s Poleg omenjenih se danes v knjižnici knjigami, 1 knjižna omara z nemškimi nahaja tudi nekaj knjig iz knjižnice ptuj- knjigami, 1 pletena košara s knjigami, skega kapucinskega samostana, ki so nekaj knjig na tleh ipd. Izjemno redki bile med vojno shranjene v Mestnem so primeri, ko so knjižnico tudi bolj Ferkovem muzeju, leta 1945 pa vrnje- podrobno popisali, čeprav lahko po ne kapucinom. Domnevamo lahko, splošnih opisih in glede na ime lastni- da knjižnica po vojni ni bila v celoti ka sklepamo, da je knjižnica vsebovala vrnjena, leta 1948 pa so knjige, skupaj velike dragocenosti. z ostalimi iz muzeja, prešle v novo Študijsko knjižnico. 23 Supralibris – na platnice odti- snjen grb 24 V formatu COMARC/B se podatek vnaša v polje 317 – Opomba o izvoru. V to polje vpišemo besedilo opombe, signaturo in inventarno številko gradi- va in knjižnico, ki hrani opisani izvod dela. V naši knjižnici tovrstne vpise in oznake na gradivu popisujemo tudi med podatki o stanju zaloge, in sicer v podpolju 996/997r – Inventarne > V Domoznanskem oddelku hranimo knjižne dragocenosti, ki segajo vse do 15. stoletja. Na fotografiji je bogato ilustriran misal iz leta 1522, ki vsebuje več opombe. pergamentnih listov. Knjiga je bila restavrirana leta 1986 (foto: Srdan Mohorič, arhiv KIPP). 198 33 Zapuščina Štefke Cobelj (2012). Naslednja večja zapuščina je osebna knjižnica dr. Štefke Cobelj, ki jo je takratna Ljud- 199 Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. 31. 1. 2018 ska in študijska knjižnica prejela na podlagi njene oporoke leta 1989. Del knjig je dr. dostopno na https://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-DFPDWYWL Cobljeva knjižnici podarila že prej z željo, da bi bile knjige urejene in postavljene kot 34 Zapuščina Štefke Cobelj: kratki posebna knjižna zbirka. Zaradi prostorske stiske pa se je ta načrt lahko uresničil šele dokumentrni film (2012). Ptuj: Knjižni- po selitvi knjižnice v Mali grad. Sprva je bila postavljena v študijskih sobah v drugem ca Ivana Potrča. 31. 1. 2018 dostopno na https://www.kamra.si/digitalne- nadstropju, danes pa se nahaja v posebni sobi v tretjem nadstropju, skupaj z zbirko zbirke/item/kratki-dokumentarni-film- Iva Arharja. V letih 2011–2012 je bila knjižna zbirka, ki obsega 3.053 enot, katalogi- o-stefki-cobelj.html zirana v sistemu COBISS, drobne tiske pa smo shranili v arhivskih škatlah. V okviru 35 Štefka Cobelj (1923–1989). 31. 1. 2018 dostopno na: https://www. projekta ureditve in obdelave te zbirke smo pripravili tudi razstavo in monografijo o kamra.si/digitalne-zbirke/item/stefka- Štefki Cobelj,33 posneli film34 in pripravili digitalno zgodbo na portalu Kamra.35 cobelj-1923-1989.html > V knjižnici danes hranimo posamezne knjige iz predvojnih zasebnih knjižnic na Ptuju in v okolici, o čemer pričajo ohranjeni ekslibrisi in druge lastniške oznake (foto: arhiv KIPP). Nekatera dela iz naše zbirke so bila v preteklosti predmet različnih raziskav, med 26 Biblijo je knjižnici leta 1991 podaril njimi izstopata zlasti rokopisna glasbena zbirka in knjižne raritete, ki izvirajo iz knjiž- rojak in diplomat Mitja Vošnjak. Litera- tura: Jerenec, M. (2004). Dalmatino- nice rodbine Herberstein. Številne dragocenosti so bile predstavljene tudi v publika- va Biblija v zbirki dragocenosti Domo- cijah knjižnice (30 let Študijske knjižnice v Ptuju, 1978; Dragocenosti ptujske knjižni- znanskega oddelka. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. ce, 1988; Littera scripta manet, 1993; Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih drago- 27 Digitalizirano delo je dostopno cenosti, 2003 itd.), zato jih na tem mestu ne bomo podrobno opisovali. na portalu dLib: https://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-WDXSOT56 Domoznanska zbirka in zbirka knjižnih raritet sta se skozi desetletja bogatili in dopol- 28 Digitalizirano delo je dostopno njevali z nakupi in darovi ter sodita danes med dragocenejše v slovenskih splošnih na portalu dLib: https://www.dlib.si/ knjižnicah. Med pomembnejšimi pridobitvami v zadnjih desetletjih omenimo podar- details/URN:NBN:SI:DOC-9MM9PQXB jeni izvod Dalmatinove Biblije,26 nakup prvega ptujskega tiska Hitra inu glatka pot 29 Zbirka je predstavljena tudi na portalu Kamra (dostop 31. 1. 2018): pruti nebessam (1793),27 izvod Moskovskih zapiskov (1557),28 bogato zbirko razgle- https://www.kamra.si/digitalne-zbir- dnic Ptuja in Ormoža z okolico,29 ki smo jo zasnovali leta 2003, zlasti pa osebne ke/item/ptuj-in-ormoz-z-okolico-na- razglednicah.html. zapuščine naših pomembnih rojakov, kot so Štefka Cobelj, Ivan Potrč, Ivo Arhar, rokopisno gradivo Alojzija in Mihe Remca, arhivsko gradivo Jožeta Gregorca in zbir- Literatura: Pozdrav iz naših krajev: razglednice Ptuja in okolice v domo- ke fotografskih negativov Alfreda Bradača ter Lojzeta Petroviča. Najobsežnejše so znanski zbirki (2004). Ptuj: Knjižnica zapuščine prvih treh navedenih osebnosti, saj obsegajo tako njihove osebne knjižni- Ivana Potrča. ce kot tudi arhivsko gradivo. Osebne knjižnice smo uredili kot posebne zbirke, gradi- 30 Od leta 2014 v knjižnici hranimo tudi njeno osebno zapuščino. Knjige vo je dostopno v čitalnici Domoznanskega oddelka, kjer hranimo tudi vso arhiv- so shranjene v Pravljični sobi Branke sko gradivo, shranjeno v arhivskih škatlah (rokopisi, časopisni izrezki, drobni tiski, Jurca v Mladinskem oddelku, drugo gradivo (rokopisi, korespondenca, priznanja, drobni osebni predmeti ipd.). fotografije, nagrade in priznanja) pa v Domoznanskem oddelku. Več o tem > V Potrčevi spominski sobi je v posebnih knjižnih omarah postavljen del Potrčeve osebne knjižnice, ki jo Osrednje mesto med zapuščinami pripada zbirki pisatelja Ivana Potrča, po katerem glej v prispevku Anje Ogrizek Mladinski je knjižnici podarila njegova družina (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). se knjižnica od leta 1993 tudi imenuje. Del njegove osebne knjižnice in rokopisov oddelek ptujske knjižnice in bibliope- dagoške oblike za mlade bralce. je knjižnici že leta 1998 podarila Potrčeva soproga Branka Jurca,30 z donacijo sina 31 Kmetec - Friedl, B. (2007). Zapu- Matjaža Potrča (2012) je bila zbirka še dopolnjena. Svoje stalno mesto je dobila po ščina Ivana Potrča v ptujski knjižni- preselitvi knjižnice v Mali grad leta 2000, leta 2007 pa je bilo knjižno gradivo obde- ci. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. 31. 1. 2018 dostopno na https://www.dlib.si/ lano v programu COBISS in postavljeno kot posebna zbirka v Potrčevi spominski details/URN:NBN:SI:DOC-QRDPJARP > Razstava o življenju in delu sobi. Knjižnica obsega 2.781 enot knjig in periodičnega tiska, medtem ko hranimo ; Kmetec - Friedl, B. (2013). Zapu- Štefke Cobelj je v letih 2012– ščina Ivana Potrča v ptujski knjižni- Potrčevo rokopisno gradivo in drobne tiske v arhivskih škatlah v Domoznanskem 2013 gostovala v Juršincih, ci 2. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. 31. 1. Mariboru in Celju. Fotografija oddelku. Ivana Potrča in njegovo zapuščino v knjižnici smo predstavili v publikaci- 2018 dostopno na https://www.dlib. prikazuje del razstave v Pokra- si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKO- jah,31 na več razstavah in v digitalni zgodbi na portalu Kamra.32 WQWZ ; Kmetec - Friedl, B. (2013). jinskem muzeju Celje, ki mu je Priznanja, plakete in odličja iz zapu- Štefka Cobelj podarila zbirko ščine pisatelja Ivana Potrča. Ptuj: Knji- nakita, stekla in keramike ter žnica Ivana Potrča. 31. 1. 2018 dosto- štajersko in izvenevropsko pno na https://www.dlib.si/details/ etnološko zbirko (foto: arhiv URN:NBN:SI:DOC-GZ4CLUHJ KIPP). 32 Digitalna zgodba Ivan Potrč: "Pisa- ti resnico, ki bi potem s papirja zažive- la ...". 31. 1. 2018 dostopno na https:// www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ ivan-potrc-pisati-resnico-ki-bi-potem- s-papirja-zazivela.html 200 Najobsežnejša osebna knjižna zbirka v naši knjižnici je zasebna knjižnica Iva Arhar- 36 Zmazek, M. (2015). Ivo Arhar in 201 njegova zapuščina v ptujski knjižni- zaKljučEK ja, ki šteje kar 7.201 enot knjig in periodičnega tiska ter 31 arhivskih škatel drobnih ci. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. 31. 1. tiskov. Leta 1993 jo je Občina Ptuj od Iva Arharja odkupila z namenom, da bo urejena 2018 dostopno na https://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-SBU72YP2 kot posebna zbirka v eni od študijskih sob v knjižnici. Kakor obe drugi osebni knjiž- 37 Ivo Arhar – profesor, bibliofil Tradicija domoznanske dejavnosti v ptujski knjižnici je temelj, na katerem slonijo naša današnja prizadevanja. V skladu s ni zbirki je tudi Arharjeva knjižnica dobila svoj stalni prostor šele v Malem gradu, in planinec. 31. 1. 2018 dostopno na sodobnimi strokovnimi izhodišči pa se nenehno trudimo, da bi izboljšali urejenost in dostopnost domoznanskih zbirk, jih najprej v drugem nadstropju, kasneje pa v tretjem nadstropju knjižnice, skupaj z https://www.kamra.si/digitalne- zbirke/item/ivo-arhar-in-njegova- dopolnili ter čim bolje predstavili potencialnim uporabnikom. Tako smo v preteklih letih uredili podatke za domoznansko zbirko Štefke Cobelj. Projekt katalogizacije in ureditve zbirke je potekal med leto-zapuscina-v-ptujski-knjiznici.html gradivo v vzajemnem katalogu, vanj retrospektivno vnesli del starejšega fonda in obdelali ter predstavili nekatere oseb-ma 2013 in 2015; zaključili smo ga z razstavo in publikacijo36 o Ivu Arharju in njegovi 38 Franc Ferk (1844–1925), zgodovi- ne zapuščine. zapuščini ter digitalno zgodbo na portalu Kamra.37 nar in arheolog, velja za ustanovitelja ptujskega muzeja. Leta 1895 je Ptuju Knjižnice sodimo med tiste kulturne ustanove, ki najbolj na široko odpirajo svoja vrata do zakladov pisne dediščine, ki jih Eden od večjih projektov, ki smo ga zastavili v letu 2016 in se bo nadaljeval v priho-podaril zbirko in knjižnico s 4.000 knjigami iz svojega muzeja v Gomilici hranimo. Tudi do tistih najstarejših, najbolj cenjenih in zaželenih. Pri tem pa se ves čas trudimo, da ne bi zanemarili druge-dnjih letih, je ureditev knjižnice Muzejskega društva. Gre za obsežen fond starejše- pri Arvežu. Prim. Slovenska biografi- ga, enako pomembnega poslanstva – to je varovanje in ohranjanje dediščine, ki nam je bila zaupana. Ena od odličnih reši-ga knjižnega gradiva, ki izvira iz Muzejskega društva, ene najpomembnejših ptuj- ja http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi187263/ (dostop 31. 1. 2018), tev za doseganje obeh ciljev hkrati je prenos zapisa na drug medij, danes je to največkrat digitalizacija, ki smo se je tudi skih kulturnih ustanov v 19. in prvi polovici 20. stoletja, in ki ga je Študijska knjižnica leksikon Spodnjepodravci.si http:// v naši knjižnici v zadnjem desetletju zelo uspešno lotevali. Izboljšali smo pogoje za materialno varovanje gradiva in se Ptuj prevzela ob svoji ustanovitvi leta 1948. Ohranjena zbirka ima izjemen pomen za www.spodnjepodravci.si/osebe/ferk- franc/70/ (dostop 31. 1. 2018), Öster- lotili številnih projektov digitalizacije, s čimer smo omogočili najširšo dostopnost ob hkratni zaščiti gradiva v fizični obliki. celotno regijo, zato jo želimo v okviru projekta podrobneje raziskati, urediti in pred- reichisches Biographisches Lexikon staviti javnosti ter omogočiti njeno dostopnost. Čeprav zbirka po prevzemu v Študij- http://www.biographien.ac.at/oebl/- Biti varuh domoznanskih in posebnih zbirk je za knjižnice dragocena in spoštovana naloga, a tudi velika odgovornost. Prav oebl_F/Ferk_Franz_1844_1925.xml sko knjižnico ni bila ohranjena kot celota in je bilo gradivo vključeno v redni knjižnič- zato je tako nujno, da sodelujejo v domoznanski dejavnosti vsi zaposleni v knjižnici in ne le skrbniki domoznanskih zbirk. (dostop 31. 1. 2018). ni fond, smo se odločili za ponovno oblikovanje gradiva v posebno zbirko. Trenu- Sodelovanje ljudi z različnimi strokovnimi znanji je tudi zagotovilo, da bo opravljeno delo kvalitetno in rezultati prizade-tno poteka prva faza projekta, v kateri bomo uredili in obdelali najstarejši del zbir- vanj koristni in uporabni tako za splošno kot strokovno javnost. ke, knjižnico Ferkovega muzeja v Gomilici, ki jo je mestu Ptuj ob koncu 19. stoletja podaril Franz Ferk38 in od katere je po trenutnih ocenah ohranjenih okoli 1.400 enot. viri in litEratura Emeršič, J. (1978). Knjižne redkosti in dragocenosti v Študij- Mikola, M. (1999). Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952. skem oddelku. V Šuligoj, D. (ur.), Trideset let študijske knjižnice Celje: Zgodovinski arhiv. v Ptuju: nastanek in delovanje knjižnic na ptujskem in ormoškem področju (str. 40–46). Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. Novljan, S. (2005). Domoznanska zbirka: neizkoriščene možno- sti? Knjižnica, 49(3), str. 7–37. Emeršič, J. (1993). Gradivo za bibliografijo ptujskih tiskov. V L. Majnik (ur.), Littera scripta manet (str. 109–128). Ptuj: Ljudska in Petrovič, M. in Peperko Golob, D. (2016). Delo in naloge domo- študijska knjižnica. znanca nekoč in danes: pogled iz prakse. V P. Štoka, M. Petro- vič in S. Maček (Ur.), E- domoznanstvo: učinek sodobne infor- Emeršič, J. (1992). Ptujske knjižnice, profesor Ferk in mi. macijske tehnologije na domoznansko dejavnost v knjižnicah na Kronika, 49(3), str. 142–147. Slovenskem (str. 9–15). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Goropevšek, B. (1995). Domoznanstvo včeraj, danes, jutri: razvoj domoznanstva in domoznanskih zbirk v slovenskih knji- Petrovič, M. (2016). Kadri v domoznanski dejavnosti – pregled žnicah. Knjižnica, 39(3), str. 61–79. stanja = Staff in local studies activity – an overview of the situa- tion. Knjižnica, 60(4), str. 79–106. Jerenec, M. (2004). Dalmatinova Biblija v zbirki dragocenosti Domoznanskega oddelka. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Petrovič, M. (2011). Domoznanska zbirka Knjižnice Ivana Potr- ča Ptuj – izziv za prihodnost. V Bišćan, F. (ur.), Znanje o domu in Kanič, I. (ur.) (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljublja- kulturni zakladi, skriti v knjižnicah (str. 99–103). Karlovac: Grad- na: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univer- ska knjižnica "Ivan Goran Kovačić". zitetna knjižnica. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. (2003). Uradni list Kobe, T., Krapež, V., Novljan, S., Petrov, N., Rajh, B., Sepe, M. in RS, št. 88. Wagner, L. (1992). Domoznanska dejavnost v knjižničnem infor- macijskem sistemu Slovenije. Ljubljana: Narodna in univerzite- Šuligoj, D. (ur.) (1978). Trideset let študijske knjižnice v Ptuju: tna knjižnica. nastanek in delovanje knjižnic na ptujskem in ormoškem podro- čju. Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. Krnel - Umek, D. in Rajh, B. (1985). Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižničnoinformacijskem sistemu. Maribor in Zakon o knjižničarstvu (2001). Uradni list RS, št. 87. Koper: Univerzitetna knjižnica in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. Zakon o obveznem pošiljanju tiskov (1971). Uradni list SRS, št. 21. Majnik, L. (ur.) (1993). Littera scripta manet = Napisana črka ostane. Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. > Ob zaključku projekta ureditve osebne knjižnice Iva Arharja smo leta 2015 pripravili razstavo in Majnik, L., Emeršič, J. in Kajzovar, V. (1988). Dragocenosti ptuj- publikacijo Ivo Arhar in njegova zapuščina v ptujski knjižnici (foto: Alfonz Zavrnik, arhiv KIPP). ske knjižnice. Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. 202 > PovzEtEK > Summary 203 local StuDiES at tHE Ptuj library: tHE DEPartmEnt, worK, anD collEctionS Domoznanska dejavnost je ena od pomembnih nalog Georgica curiosa (1695), avtobiografijo Žige Herberstei- slovenskih splošnih knjižnic in pomeni zbiranje, obde- na Gratae posteritati (1560) in italijansko izdajo njegovih lovanje, hranjenje in predstavljanje knjižničnega gradi- slovitih Moskovskih zapiskov (1550) ter deželni ročin za va, vezanega na območje, ki ga knjižnica s svojo celotno Local studies are one of the essential functions of Slove- Štajersko iz leta 1697. Posebej dragocena je vrsta sloven- Adam Lonicer’s popular work Kreuterbuch (1582, 1620, dejavnostjo pokriva. nian public libraries, and comprise col ecting, processing, skih tiskov iz 18. in 19. stoletja, med katerimi najdemo tudi 1653, 1783), Sebastian Münster’s Cosmographia (1574), keeping, and presenting materials that are especial y rele- dela za naše kraje pomembnih avtorjev: Antona Krem- W. H. von Hohnberg’s encyclopedic textbook Georgica Trendi kažejo, da v sodobni družbi, ki se vrača k svojim vant for the region that a particular library serves. pla, Petra Dajnka, Stanka Vraza, Mateja Slekovca, Janez Curiosa (1695), Žiga Herberstein’s autobiography Gratae koreninam, domoznanska dejavnost vse bolj pridobiva na L. Šmigoca, Leopolda Volkmerja, Ferdinanda Raispa in Posteritati (1560) and the Italian edition of his famous pomenu, saj knjižnica na tak način odgovarja na potre- With the trend of modern society turning back to its drugih. Precej njihovih del je bilo že digitaliziranih in so Notes on Muscovite Affairs (1550), as well as a col ection bo lokalne skupnosti po iskanju lastnih korenin in iden- roots, the library’s local studies work is becoming ever dostopna na portalu Digitalna knjižnica Slovenije. of land rights for Štajerska from 1697. Especial y valua- titete. Predmet njenega zanimanja je namreč prav lokal- more important, by responding to the local community’s ble is the col ection of Slovenian books from the 18th and no okolje, nastali rezultati pa celovito odražajo njegovo need to find its roots and identity. This segment of the Domoznanska zbirka in zbirka knjižnih raritet sta se skozi 19th centuries, which include works from local y relevant ustvarjalnost, kulturo in identiteto. library’s work focuses on the local environment, and its desetletja bogatili in dopolnjevali z nakupi in darovi ter authors: Anton Krempl, Peter Dajnko, Stanko Vraz, Matej results are a comprehensive reflection of the region’s sodita danes med dragocenejše v slovenskih splošnih Domoznanska dejavnost, kot jo v knjižnici izvajamo Slekovec, Janez L. Šmigoc, Leopold Volkmer, Ferdinand creativity, culture, and identity. knjižnicah. Med pomembnejšimi pridobitvami v zadnjih danes, temelji na tradiciji, ki so jo na strokovnih podlagah, Raisp, and others. Many of their works have already been desetletjih omenimo podarjen izvod Dalmatinove Biblije, z dolgoletno prakso in glede na kadrovske ter prostor- Our work in this field today is based on tradition, crea- digitalized and made available online in the Digital Libra- nakup prvega ptujskega tiska Hitra inu glatka pot pruti ske zmožnosti zastavili naši predhodniki, zlasti Jakob ted by our predecessors, especial y Jakob Emeršič, who ry of Slovenia. nebessam (1793), izvod Moskovskih zapiskov (1557), Emeršič. Zelo pomembni koraki v razvoju domoznan- provided the professional foundations and years of expe- bogato zbirko razglednic Ptuja in Ormoža z okolico, ki smo Our col ection of local y relevant materials and rare books ske dejavnosti so bili narejeni, ko je knjižnica pridobila rience, as much as the staffing and spatial restrictions jo zasnovali leta 2003, zlasti pa osebne zapuščine naših has been growing through procurements and donations, obvez ni izvod (Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, 1971), permitted. Some of the important steps in developing the pomembnih rojakov, kot so Štefka Cobelj, Ivan Potrč, Ivo and is one of the most valuable such col ections kept by z ustanovitvijo samostojnega domoznanskega oddelka library’s local studies include the granting of the right to Arhar, rokopisno gradivo Alojzija in Mihe Remca, arhivsko Slovenian public libraries. Some of the most important (1994) in na prelomu tisočletja s fizično izločitvijo domo- the legal deposit copy (the Legal Deposit Act of 1971), the gradivo Jožeta Gregorca in zbirke fotografskih negativov acquisitions from the past few decades include a dona- znanskega gradiva iz fonda Študijskega oddelka (2000). establishment of a separate department in 1994, and the Alfreda Bradača ter Lojzeta Petroviča. Najobsežnejše so ted copy of Dalmatin’s Bible, a purchased copy of the Eden od najpomembnejših pogojev za širjenje aktivno- turn of the mil ennium itself, when relevant materials from zapuščine prvih treh navedenih osebnosti, saj obsegajo first print made in Ptuj, Hitra inu Glatka Pot pruti Nebes- sti je bila tudi kadrovska okrepitev na oddelku oziroma the Study Department were transferred to its col ection. tako njihove osebne knjižnice kot tudi arhivsko gradivo. sam (1793), a copy of Notes on Muscovite Affairs (1557), v dejavnosti, ki jo je več desetletij opravljal en sam stro- Before the library could expand its work in this segment, Osebne knjižnice smo uredili kot posebne zbirke, gradivo a large col ection of postcards from Ptuj and Ormož kovni delavec, od leta 2008 pa sta na oddelku zaposleni the department had to hire more people. For decades all je dostopno v čitalnici Domoznanskega oddelka. and their surroundings, which was created in 2003, and dve strokovni delavki. Temu so v naslednjih letih sledili the work in this field was done by only one person, and especial y personal heritage from prominent locals, such še ureditev zapisov za domoznansko gradivo v katalogu since 2008 the department has had two employees. With Zgrajena na temelju dolge tradicije in bogatih domoznan- as Štefka Cobelj, Ivan Potrč, Ivo Arhar, Alojzij and Miha COBISS, pričetek redne obdelave domoznanskih člankov an additional staff member the department was able to skih zbirk je domoznanska dejavnost danes prepoznav- Remec’s manuscripts, Jože Gregorc’s archive, and the in sestavnih delov, retrospektivni vnos starejšega gradi- complete its project of editing the entries for its mate- ni del dejavnosti ptujske knjižnice in se lahko enakovre- col ections of photographic negatives from Alfred Bradač va in zbirk ter še veliko drugega. Izboljšali smo pogoje za rials in the COBISS catalog, start regularly processing dno postavlja ob bok slovenskim knjižnicam z uveljavlje- and Lojze Petrovič. The personal inheritance of the first materialno varovanje gradiva in se lotili številnih projek- relevant articles and other materials, and retroactively no tradicijo domoznanstva. Ena od potrditev kvalitetnega three is the largest, comprising their personal libraries, as tov digitalizacije, s čimer smo omogočili najširšo dostop- enter older materials and col ections, and much more. We dela je bila tudi podelitev statusa osrednje območne knji- well as archives. Their personal libraries have been cate- nost ob hkratni zaščiti gradiva v fizični obliki. improved conditions to better protect our materials, and žnice leta 2003; v okviru svojih območnih nalog knjižnica gorized as separate col ections, and the books can be started several digitalization projects in an effort to make opravlja tudi naloge, vezane na domoznansko dejavnost. Domoznanska zbirka obsega primarno in sekundar- taken to the department’s reading hal . the materials as widely available as possible, while at the Dodatna potrditev je tudi nedavni dogovor med osrednji- no domoznansko gradivo za območje, za katerega naša same time preserving their hard copies. mi območnimi knjižnicami, da bo naša knjižnica v priho- Built on the foundations of tradition and extensive col ec- knjiž nica skladno z zakonodajo opravlja knjižnično dejav- dnje prevzela nosilno vlogo na področju domoznanske tions, the local studies at the Ptuj library are now recogni- nost. Poleg domoznanskega gradiva hranimo v naših zbir- Our col ection comprises primary and secondary mate- dejavnosti in postala center za koordinacijo domoznan- zed as an important part of its mission, and puts the libra- kah tudi gradivo, ki nima domoznanskega značaja, ampak rials, relevant for the region, which the library covers ske dejavnosti. ry on par with other Slovenian libraries boasting a long predstavlja našo kulturno dediščino. V zbirkah ohranje- with its services under the law. Materials that might not history of such activities. The good work the Ptuj library no knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik, sega po be local y relevant but are nonetheless part of our cultu- did in preserving local y important materials was rewar- starosti vse do 15. stoletja, v začetno obdobje tiskar- ral heritage also make up a good part of our col ection. ded by granting it the status of the central regional libra- stva. Posebej izpostavimo tri prvotiske oziroma inkuna- We further house books that are deemed cultural monu- ry in 2003, which comes with certain obligations in this bule (1475, 1480 in 1497), dva izvoda Dalmatinove Bibli- ments, some of them having been published as early field. Another validation came in the form of the agree- je (1584), Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske (1689, as in the 15th century, in the early era of printing. Our ment between central regional libraries, under which our 1877), Huserjevo izdajo Paracelsusovih del (1616), več most notable gems are three incunabula (1475, 1480 and library is taking over the leading role and coordination in izdaj slovitega dela Kreuterbuch Adama Lonicerja (1582, 1497), two copies of Dalmatin’s Bible (1584), Valvasor’s this field. 1620, 1653, 1783), knjigo Sebastiana Münstra Kozmo- The Glory of the Duchy of Carniola (1689, 1877), Huser’s grafija (1574), obsežen priročnik W. H. von Hohnberga edition of Paracelsus’s works (1616), several editions of 204 205 Nabava knjižničnega gradiva MAriJA JUrGec > izvlEčEK V prispevku je predstavljen Oddelek nabave, njegove naloge in dejavnost. Podrobno je prikazan postopek nakupa, evidentiranja in ostali postopki aktivnosti v nabavi. Izpostavljeno je poslanstvo Knjižnice Ivana Potrča Ptuj kot splošne regionalne knjižnice, ki želi približati knjižnično zbirko in storitve najširšemu krogu prebivalstva na območju, kjer deluje, in sicer v smislu zadovoljevanja njihovih pričakovanj in potreb. Za izgradnjo kvalitetne in uravnotežene knjižnične zbirke je pomembno, da sledimo smernicam, ki so opredeljene kot pomoč knjižničarjem v Dokumentu o nabavni politiki in letnem programu načrta nakupa knjižničnega gradiva. KljučnE bESEDE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, knjižnično gradivo, nabava, nabavna politika UDk: 025.21:027.022(497.4ptuj) 206 207 uvoD Oddelek nabave kot samostojni oddelek v knjižnici deluje od leta 2009. Nabava knjižničnega gradiva je temeljna aktivnost pri izgradnji knjižnične zbirke, zato je pri nabavi knjižničnega gradiva potrebno dosledno in odgovorno upoštevati vse kriteri- je in standarde, da knjižnična zbirka ustreza potrebam in željam uporabnikov ter ob tem ohranja nivo kulturne dobrine. V oddelku sta zaposleni dve strokovni delavki. nabava KnjižničnEga graDiva – PrEDStavitEv Nabava knjižničnega gradiva poteka v skladu s priporočili in merili dokumentov, ki urejajo pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe: Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03), Pravil- nik in standardi za splošne knjižnice (2005–2015) ter Dokument o nabavni politi- ki v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj (2016), Nacionalni program za kulturo (2014–2017), Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03) in Strateški načrt razvoja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (2017–2021). Navedeni dokumenti definira- Knjižnica pri nakupu po vrstah, vsebini in obliki nima posebnih omejitev, ima pa jih > Nabavljene knjige, pripravljene za jo standarde, ki jim sledimo pri nakupu knjižničnega gradiva. Nabava poteka v skla- pri številu izvodov in jeziku. Tujejezično gradivo kupuje glede na potrebe uporabni- nadaljnjo obdelavo (foto: Foto Langer- du z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih prejemamo od Ministrstva za holc, arhiv KIPP) kov v naslednjih jezikih: angleščini, nemščini, italijanščini, francoščini, španščini ter v kulturo iz naslova projekta nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah in iz hrvaškem in srbskem jeziku (v latinici). programa izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic ter lokalne skupno- sti. Lokalno skupnost predstavlja šestnajst občin na območju, ki ga pokriva naša Uporabnikom knjižnice želimo ponuditi širok izbor knjižničnega gradiva, ki ustreza knjižnica. Delni vir predstavljajo lastna sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, njihovim potrebam in željam po izobraževanju, informacijah, kulturi, raziskovanju, ki so natančno določena v ustanovitvenem aktu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. znanstvenem delu in razvedrilu. Izbor gradiva je namenjen posameznim uporabni- kom, skupinam, organizacijam in pravnim osebam za zadovoljevanje njihovih potreb, Nakup predstavlja osnovni vir pridobivanja in dopolnjevanja knjižničnega gradi- 1 Več o tem v prispevku Razvoj obde- interesov in želja, kar pripomore k dvigu kakovosti življenja prebivalcev na območju, va poleg obveznih izvodov,1 darov, zamene in lastne izdaje. Sredstva za nakup so lave knjižničnega gradiva v Knjižni- ci Ivana Potrča Ptuj Božene Kmetec ki ga pokriva naša knjižnica. Povezovanje izbire gradiva s strukturo uporabnikov je namenska in predstavljajo glavni element pri oblikovanju nakupa. Finančna sredstva - Friedl. opredeljeno v specifičnosti posameznih oddelkov knjižnice. so se do leta 2017 zmanjševala in zato je bila izredno pomembna naša zavzetost pri dogovarjanju z dobavitelji za višje popuste in ostale plačilne pogoje ter tehten in V Študijskem oddelku je potrebno upoštevati različne skupine uporabnikov, ki jim skrben izbor ponujenega gradiva na knjižnem trgu. je gradivo namenjeno: zaposleni, nezaposleni, srednješolci, študenti, upokojen- ci, svobodni poklici, gospodinje … Pomemben element v navedenem oddelku je V skladu z nabavno politiko skrbimo za aktualnost knjižničnega gradiva z vidika izobrazba uporabnikov, zaradi česar prevladujeta strokovna literatura in zahtevnej- pravočasnega in hitrega odzivanja glede na potrebe uporabnikov knjižnice. Sprem- še leposlovje. ljamo knjižno produkcijo v Sloveniji, knjižne novosti s pomočjo različnih medijev in predstavitve založb. Obiskujemo knjižne sejme; izbor nakupa tujega strokovnega in Mladinski oddelek obiskujejo predvsem predšolski otroci in osnovnošolci, pogosto leposlovnega gradiva opravljamo na prodajno-razstavnih sejmih, kot sta Bologna tudi v spremstvu staršev, zato je izbor usmerjen k navedenim skupinam in strokov- po Bologni in Frankfurt po Frankfurtu. S ponudbo knjižnih novosti nas redno obisku- nemu nivoju uporabnikov. jejo naši stalni dobavitelji in založniki. Za Potujočo knjižnico je značilno, da pokriva potrebe različne strukture prebivalstva Izbor knjižničnega gradiva je oblika odločanja in sprejemanja kompromisa med glede na spol, starost, izobrazbo in socialni vidik na terenu in je izbor gradiva temu potrebami in željami uporabnikov ter kakovostjo knjižnične zbirke. Glede na nave- prilagojen. deno so določeni kriteriji za izbor gradiva, in sicer: ugled avtorja in založnika, inte- V Domoznanskem oddelku, ki zbira in posreduje domoznansko gradivo za območ- res uporabnika, popularno in lahkotnejše gradivo, ki ga oglašuje in ponuja knjižni je naše knjižnice, je poudarek na nakupu tovrstnega gradiva. Pomemben delež v trg, reference v literaturi, ustrezen nivo za različne skupine uporabnikov, kvalite- prirastu navedenega knjižničnega gradiva predstavljajo tudi knjižni darovi. Sestav- ten prevod, točnost informacij, fizične karakteristike (format, vezava, tisk), recenzije ni del zbirke v oddelku je tudi nabavljeno prestižno in dragoceno gradivo (bibliofil- uglednih avtorjev, dodatki (bibliografije, kazala, opombe, spremne besede) in pove- ske izdaje). zanost z obstoječo knjižnično zbirko. V vseh oddelkih je pozornost pri nakupu namenjena tudi ponudbi knjižničnega gradiva uporabnikom s posebnimi potrebami. 208 Naštete ekskluzivne in prestižne izdaje, razen Slave vojvodine Kranjske, ki jo je izdal 209 EviDEntiranjE in PoStoPKi v nabavi Zavod Dežele Kranjske Ljubljana, so skupna izdaja Mladinske knjige Založbe Ljublja- na in tujih založb ter sodelujočih muzejev v tujini. Oddelek nabave sodeluje tudi pri pripravi posameznih prireditev, kot so literarni Nabavo in evidentiranje gradiva računalniško podpira informacijski in bibliograf- večeri, razstave, predavanja in sejem knjig ob 23. aprilu, svetovnem dnevu knjige. ski servis IZUM, Institut informacijskih znanosti Maribor. Od leta 2003 uporablja- Poskrbimo tudi za knjižne nagrade bralcem pri projektu Bralna značka za odrasle. mo za nabavo knjižničnega gradiva posodobljeno verzijo programa COBISS3/Naba- Pomembno je poudariti, da je za nabavno politiko poleg že navedenih dejavnikov va; uporabo je narekovalo vse večje število uporabnikov, njihove potrebe in razvoj pomembno tudi učinkovito in odgovorno sodelovanje nabavnega oddelka z ostalimi tehnologije. S 1. januarjem 2006 smo pričeli preko COBISS3/Serijske publikacije tudi zaposlenimi z vidika pravočasne in natančne informacije o potrebah in željah naših evidentiranje nakupa periodike. Informacijski sistem COBISS se nenehno razvija in uporabnikov. nadgrajuje, zato je potrebno redno izpopolnjevanje in izobraževanje vseh zaposle- nih, ki pri svojem delu uporabljajo navedeni računalniški program. Knjižno zbirko oblikujemo v razmerju 60 odstotkov strokovne literature in 40 odstot- kov leposlovja ter 70 odstotkov vsega gradiva za odrasle in 30 odstotkov za otroke in mladino. Trudimo se upoštevati tudi ustrezno zastopanost knjižničnega gradiva na različnih medijih, in sicer 90 odstotkov tiskanih medijev in 10 odstotkov neknjiž- nega gradiva, kot so CD-ji, DVD-ji, Blu-ray diski … S sredstvi financiranja za izvajanje posebnih nalog osrednje območne knjižnice omogočamo našim uporabnikom oddaljen dostop do baz podatkov, kot so IUS- INFO, IUS-INFO Hrvaška in FinD-INFO, Library Press Display ter dostop do digital- nega arhiva dnevnika Večer. Poleg predhodno navedene literature je našim uporabnikom od leta 2014 omogoče- na tudi izposoja e-knjig, ki jih nabavljamo preko Biblosa, prvega slovenskega splet- nega servisa za nakup in izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Imetnik in upravljalec platforme za e-knjige je založba Beletrina. Nabavljamo tudi dragoceno gradivo prestižnih izdaj slovenskih založnikov v sodelo- > Neskončni Leonardo vanju s tujimi izdajatelji. V zadnjih letih smo tako dopolnili knjižno zbirko knjižnice z (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) različnimi bibliofilskimi izdajami. • 2009 Nakup bibliofilske izdaje prvega slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske v petih knjigah. Delo je izhajalo postopoma več let. • 2011 Neskončni Leonardo, prestižna ročno vezana izdaja, ki zajema najcelovi- tejšo predstavitev Leonarda da Vincija, njegovega življenja in dela. • 2013 Večni Michelangelo, prav tako prestižna ročno vezana knjiga o velikem umetniku treh vej likovne umetnosti: slikarstva, kiparstva in arhitekture. > Sejem knjig (foto: arhiv KIPP) • 2015 Božanski Rafael, tretja v nizu prestižnih izdaj Mladinske knjige o velikih renesančnih italijanskih umetnikih. zaKljučEK • 2016 Sikstinska kapela v treh ročno vezanih knjigah. Nakup knjižničnega gradiva poteka v nenehnem usklajevanju prejetih finančnih sredstev z določili in navodili zakonskih predpisov, ki definirajo število in vsebino kupljenih izvodov gradiva. Trudimo se, da dosegamo vsaj minimalne kriterije, • 2017 S črnilom in zlatom, unikatna mojstrovina srednjeveškega knjižnega ki so določeni v zakonsko opredeljenih dokumentih, in tako zadovoljimo potrebe in pričakovanja naših uporabnikov na slikarstva na Slovenskem. območju, ki ga pokrivamo. Letni načrt nakupa potrjuje svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. 210 > PovzEtEK > Summary 211 ProcurEmEnt of library matErialS Knjižnična zbirka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, oblikovana v The col ection of the Ivan Potrč Library, Ptuj, is divi- viri in litEratura štiri oddelke, obsega raznovrstno strokovno in leposlovno ded into four sections, and comprises different fiction knjižno in neknjižno gradivo. Namen knjižnične zbirke je and non-fiction books and other materials. The library’s Dokument o nabavni politiki v Knjižni- kvalitetna in uravnotežena zbirka, katere cilj je opredeljen efforts are aimed at creating a relevant and balanced ci Ivana Potrča Ptuj 2016. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. v poslanstvu knjižnice. Smernice za doseganje navedenih col ection, the purpose of which is defined in its missi- ciljev so opredeljene v Dokumentu o nabavni politiki on. The Procurement Policy specifies the guidelines for Nacionalni program za kulturo 2014–2017. Pridobljeno 15. 12. 2017 s spletne strani: in služijo kot pomoč knjižničarjem pri izgrad nji zbirke. achieving the library’s objectives, and helps the librarians http://www.vlada.si/teme_in_projekti/ Pomembna je seznanitev uporabnikov z načinom developing the col ection. It is important that users know nacionalni_kulturni_program/ izgradnje knjižnične zbirke in njihovo sodelovanje pri how library col ections are created, and are involved in Poročilo (2009–2017). Ptuj: Knjižnica Ivana njenem sooblikovanju. Pri povezovanju izbire gradiva the process. It is important to consider the internal and Potrča. s strukturo uporabnikov naše knjižnice je pomembno external environments when selecting new materials and Poročilo Oddelka nabave (2009–2017). notranje in zunanje okolje. Notranje okolje knjižnice coordinating the process with the structure of our users. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. predstavljamo zaposleni knjižnice, kateri potrebujemo The library’s internal environment comprises its employe- Standardi za splošne knjižnice 2005–2015. pravočasne in natančne informacije o dejavnikih, ki es, who need timely and accurate information on factors Pridobljeno 8. 12. 2017 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov. vplivajo na izgradnjo zbirke (ponudba, financiranje, that affect the building of the col ection (e.g. the supply, si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/hitri_ komunikacija). Zunanje okolje predstavljajo: dobavitelji, funding, communication). The external environment dostop/standardi_spl_k_sprejeti.pdf financerji, donatorji, aktivni in pasivni uporabniki ter encompasses the suppliers, investors, donors, active Strateški načrt razvoja knjižnice 2017–2021. pravne osebe. Predvsem poznavanje zunanjega okolja je and passive users, and legal persons. Familiarity with the Pridobljeno 9. 1. 2018 s spletne strani: za knjiž nico izred no pomembno z vidika izbora pravilne external environment is especial y important when desi- http://www.knjiznica-ptuj.si/uploads/File/ Strateski%20nacrt%202017-2021.pdf strategije nabave. Prizadevamo si, da smo prijazna gning an effective procurement strategy. We strive to be knjižnica, ki vsem uporabnikom dviguje kvaliteto življenja, a user-friendly library, which will improve the quality of omogoča izobraževanje in koristno izpopolnjevanje life of all users, and provide learning, and quality opti- prostega časa. Na ta način želimo približati knjižnično ons for spending free time. This is our way of reaching as zbirko najširšemu krogu prebivalstva na našem območju. many people in the region as possible. 212 213 Razvoj obdelave knjižničnega gradiva v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj boŽenA kMeTec ­ FrieDl > izvlEčEK Prispevek prikazuje obdelavo knjižničnega gradiva od ustanovitve knjižnice do danes. Knjižnično gradivo se je sprva obdelovalo ročno, kar je zahtevalo veliko časa, in dokler je bila produkcija gradiva majhna, je bil takšen način dela še obvladljiv. Vse večja produkcija tiskanega gradiva pa je narekovala hitrejši način obdelave knjižničnega gradiva, s tem pa posredovanje informacij uporabniku. Danes je pot gradiva od ponudnika do uporabnika zelo kratka, zato je gradivo uporabnikom hitro na voljo. KljučnE bESEDE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, knjižnično gradivo, knjižnični katalogi, katalogizacija, avtomatizacija UDk: 027.022:025.25(497.4ptuj)(091) 214 215 uvoD ročna obDElava graDiva – Katalogizacija Obdelava knjižničnega gradiva je delovni proces, ki bralcem ni poznan. Da pride 1 Takšen katalog je Bukla, brezplačna knjižno in neknjižno gradivo na police in do uporabnikov, je dolga pot, ki se začne revija o dobrih knjigah in multimediji. Izdaja jo UMco, podjetje za reklamo, Gradivu, ki ga knjižnica v tekočem letu pridobi, je potrebno najprej označiti lastni- v Oddelku nabave s postopkom izbora knjižnega in neknjižnega gradiva. Knjižnica trgovino, založništvo. Revija izhaja približno enkrat mesečno. štvo. V času ustanovitve Študijske knjižnice in kasnejše združitve z Ljudskim oddel- redno spremlja knjižne novosti, ki jih založbe ponujajo in objavljajo v svojih predsta- kom je bilo v ta namen nastavljenih 40 različnih inventarnih knjig, v katere so vpiso- vitvenih katalogih,1 prav tako imajo svoje zastopnike, ki v ustanovo redno prinašajo vali novo gradivo glede na način pridobitve, vrsto gradiva in oddelek, za katerega na ogled novo gradivo. Knjižnica ima pregled nad večino tiskanega gradiva v Slove- je bilo gradivo nabavljeno. Zdaleč največ različnih inventarnih knjig je imel Študij- niji s prejemom obveznega izvoda. Določeno literaturo na podlagi prejema obvez- ski oddelek, kar 29. Inventarna knjiga z začetno številko 01 (prva inventarna števil- nega izvoda še dodatno naročimo. ka je tako bila 0100001, bile so sedemmestne in tako je še danes) je bila namenje- Knjižnica pridobiva gradivo na več načinov. Osnovni način je nakup, ki je najšte- na novo pridobljenemu obveznemu izvodu. Sledila je inventarna knjiga z začetno vilčnejši v okviru letnega prirasta, nato sledi prejem obveznega primerka, lastna vpisno številko 02, ki je predstavljala nakup tiskanega gradiva v slovenskem jeziku, produkcija ter darovi. Iz naslova zamene v glavnem pridobimo knjige, ki jih prinese- v inventarno knjigo 03 so vpisovali slovenske duplikate in darove. Inventarne knjige jo naši uporabniki v zameno za izgubljene in poškodovane. od začetnih številk 04 do 27 so predstavljale gradivo različnih jezikovnih področij. Inventarni knjigi 28 in 29 sta bili namenjeni vpisovanju neknjižnega gradiva, kot so muzikalije, zemljevidi ... Glede na to, da je bila knjižna produkcija takrat manjša, je bil tak način dela še obvladljiv. V današnji množični produkciji bi bilo ročno delo neiz- > Inventarne knjige vedljivo, saj bi prihajalo do številnih napak. (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) obvEzni izvoD Večino gradiva, ki ga knjižnica pridobi v okviru letnega prirasta, predstavlja nakup. 2 Zavezanci so NUK-u dolžni poslati Za nas pa je eden zelo pomembnih načinov pridobivanja novega gradiva t. i. obvezni 16 izvodov publikacij, kadar so izdane s pomočjo javnih sredstev ali s strani izvod, ki predstavlja dobro tretjino vsega novega gradiva, obenem pa še vpogled v pravne osebe javnega prava. slovensko tiskano produkcijo. Način dodeljevanja obveznega izvoda se je skozi leta 3 V času skupne države Jugoslavije je spreminjal in zadnje čase se pojavlja težnja, da bi se ta zmanjšal iz sedanjih 16 izvo- začel veljati Zakon o obveznem poši- ljanju tiskov (UL SRS, št. 21/1972), ki je dov2 (prvotno število je bilo 22),3 ki jih morajo tiskarne dostaviti v Narodno in univer- stopil v veljavo 1. januarja 1973. Dolo- zitetno knjižnico v Ljubljani (NUK), na 4. To pa pomeni, da bi osrednje območne čal je, da morajo tiskarne in založbe, ki imajo sedež v Sloveniji ali so tiskale knjižnice pravico do obveznega primerka izgubile, s tem pa tudi dobršen del letne- publikacije tudi izven območja Slove- ga prirasta. nije, na NUK dostaviti določeno števi- lo izvodov vsakega svojega tiska, na Začetki obveznega izvoda segajo v leto 1807, ko je bila z dekretom razglašena svoje stroške in brezplačno. Leta 1993 je začel veljati nov Zakon o obveznem dolžnost oddaje izvoda vsakega novega tiska javnim deželnim knjižnicam. Publika- pošiljanju tiskov (UL RS, št. 13/1993). cije, ki so nastale na slovenskem ozemlju, so se zbirale v knjižnicah v Celovcu, Grad- Med publikacije, ki jih morajo tiskarji oddati, sodijo knjige, brošure, separa- cu, Trstu in v Ljubljani. Dotok obveznega izvoda je bil v svojih začetkih skromen, ti, muzikalije, revije, časniki, zemljevidi, vendar stalen, saj so tiskarji izvode redno dostavljali. Tudi prva in druga svetovna atlasi, umetniške reprodukcije, kata- logi, programi, razglednice, tabele, vojna nista prekinili kontinuitete dostavljanja. Zaradi razmaha tiskarske industrije po grafikoni in obrazci. Prvotno število, ki letu 1954 govorimo o zlatem obdobju obveznega izvoda v takratni Jugoslaviji. Poleg so jih morali oddati, je bilo 22, po letu 1993 pa se je le-to zmanjšalo na 16, državnih tiskarn so se začele pridruževati še zasebne razmnoževalnice. Obvez ni kajti po razpadu Jugoslavije ni bilo več izvod je tako postal osnova za izdelavo Slovenske bibliografije, s tem pa je nastal potrebe po pošiljanju enega obvezne- ga primerka nacionalnim knjižnicam sistem centralne katalogizacije. Slovenske splošnoizobraževalne in šolske knjižnice bivših republik. so na podlagi centralne katalogizacije dobivale kataložne listke, ki so bili izdelani v Narodni in univerzitetni knjižnici. Privilegij do obveznega izvoda so tako prvič dobile tudi študijske knjižnice (Kodrič - Dačić, 1997, str. 7). Obvezni izvod povezujemo z začetki tiskarstva, pravi razlog pa je bila cenzura, ki je bila povezana z določenimi privilegiji. Tako je bila podelitev tiskarske licence pogo- jena z oddajo obveznega izvoda. Obvezni izvod knjižnicam zagotavlja nacionalno literaturo, namenjeno uporabnikom (Šetinc, 1997, str. 49). Naša knjižnica je prvi prejem obveznega izvoda vpisala 14. julija 1971 (št. 0100001). 216 Nezasedena je bila inventarna knjiga, ki bi se začela z začetno številko 30. Števil- 217 ke 31 do 35 so bile namenjene gradivu Ljudske knjižnice. Z začetno inventarno > Inventarna knjiga, tiskana iz sistema COBISS2/Katalogizacija, na številko 31 so vpisovali slovenske knjige, 32 srbohrvaške, 33 nemške in 34 angle- neskončnem papirju (foto: Albin Bez- ške knjige, začetna 35 je bilo neknjižno gradivo. Omenjeni oddelek je imel pet jak, arhiv KIPP) različnih inventarnih knjig. > V inventarne knjige so sprva vpiso- vali ročno; primer knjige za gradivo v nemškem jeziku (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). > Inventarna knjiga, tiskana iz sistema COBISS3/Katalogizacija, na listih A4- formata (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) Pet inventarnih knjig je bilo nastavljenih tudi za Mladinski oddelek, kamor so vpiso- vali gradivo od začetne številke 36 za slovenske knjige, 37 za srbohrvaške knjige, 38 za angleške in 39 za nemške knjige. Začetna 40 je bila namenjena neknjižnemu gradivu. Za novo nastalo Potujočo knjižnico je bila predvidena samo ena inventarna knjiga z začetno vpisno številko 41. 218 Nove knjige, ki so prišle v omenjene oddelke, so knjižničarji najprej opremili z žigom Iskanje gradiva je potekalo istočasno; uporabniki so 219 avtomatizacija oddelka. Nato je knjiga dobila inventarno številko in datum inventarizacije, oba lahko gradivo iskali na terminalih po stvarnem naslovu podatka so zapisali pod žig. Nad žigom je bila zapisana postavitvena številka knjige, PoSlovanja in po avtorski značnici. Pri začetniških težavah smo jim podatek, kje bo knjiga stala. nudili pomoč in jih uvajali v sistem iskanja. Kmalu je bilo opuščeno pisanje zadolžnic, kar se je kasneje izkazalo za Zaradi naraščajoče produkcije knjižnega gradiva in vse slabo odločitev. V začetku je namreč prihajalo do bloki- večje izposoje so si knjižnice začele prizadevati, da bi ranja sistema in tudi do občasnih izpadov elektrike, zato delo potekalo hitreje, ažurneje in da bi čim bolj zadovo- smo ostajali brez podatkov o izposoji gradiva. Zaradi teh ljile vse večje število uporabnikov. Ročni sistem izposo- težav smo se odločili, da ponovno uvedemo ročno pisanje je, ročno pisanjem podatkov na kartončke in izpolnjeva- zadolžnic za izposojeno gradivo. nje zadolžnic je predstavljalo vedno večji problem, saj je bilo vedno težje zadovoljevati potrebe uporabnikov. V Do konca leta 1992 je obdelava in izposoja gradiva pote- sodobni družbi je potreba po informacijah vse večja, zato kala v sistemu RIP. sta informiranost in znanje temelj vsakega posameznika pri njegovem uveljavljanju v družbi. Računalniška komu- nikacijska tehnologija se je začela razvijati izjemno hitro in tudi naša knjižnica si je prizadevala, da bi knjižničar- sko delo v celoti prešlo na računalniški sistem.5 Zadala si je, da je potrebno najprej računalniško obdelati gradivo nova računalniŠKa oziroma v novi računalniški program vnesti vse gradivo, mrEža in Program ki je bilo vpisano v štiridesetih inventarnih knjigah. Ljud- ska in študijska knjižnica Ptuj je leta 1990 začela uporab- ljati mrežo IBM kompatibilnih osebnih računalnikov, ki Na nivoju države je bila leta 1990 sprejeta odločitev jih je skupaj s programom kupila pri zasebnem podjetju o enotnem knjižničnem informacijskem sistemu. Želja RIP Computer iz Ptuja. Program je vseboval računalniško Minis trstva za kulturo je bila, da bi vse večje knjižnice podprto nabavo, obdelavo in izposojo gradiva, kataloge povezali v celotno računalniško mrežo in v ta krog je sodi- za iskanje gradiva po bazah podatkov, izdelavo statistik in la tudi naša knjižnica. Ministrstvo je sprejelo odločitev, da izpis opominov, namenjen pa je bil samo lokalni knjižnici se uporabi računalniška oprema VAX/VMS, računalniška (Knez, 1993, str. 66). mreža DECNET in programska oprema COBISS. Rešitve računalniškega sistema je v celoti nudil Institut informa- 5 Prva prizadevanja po posodobitvah sistema v knjižnicah so v cijskih znanosti v Mariboru (IZUM) (Knez, 1993, str. 67). Sloveniji potekala že v osemdesetih letih. Tako je Institut Jožef Stefan razvil prvi program za knjižnice, imenovan VIR, in ga je uporabljalo Knjižnice, ki so sodelovale v sistemu, so ustvarjale skupno približno 20 knjižnic. Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM) bazo podatkov ali t. i. vzajemni katalog. Istočasno so je začel razvijati program COBISS (kooperativni online bibliografski > Vsaki publikaciji lastništvo označimo z žigom. Pred uvedbo nalepk smo signaturo vpisovali s svinčnikom sistem in servisi), katerega danes uporabljajo knjižnice v Sloveniji. organizirali izobraževanje. Izobraževanja so se udeleži- (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). li vsi knjižničarji, vsak za svoje področje dela: obdelava gradiva (inventarizacija in katalogizacija), izposoja, priklic in izpis opominov, izdelava najrazličnejših statistik in iska- nje podatkov po katalogih. Na začetku so bile knjige urejene po numerus currens ali po tekoči signaturni števil- 4 Abecedno imenski katalog je vnaŠanjE graDiva ki. Izposoja je potekala izključno pri izposojevalnem pultu, kar pomeni, da uporabnik seznam bibliotečne knjižne zalo- ge, urejen po abecedi avtorskih imen in izPoSoja ni imel dostopa do knjižničnega gradiva, ampak mu ga je posredoval knjižničar. Za oziroma stvarnih naslovov knjig novo knjižnično gradivo so izpisovali po dva kataložna listka. En izvod so nato odlo- (Abecedni imenski katalog, 1967, str. 7). žili v zato izdelane posebne omarice s predalniki po abecedno imenskem katalogu.4 Da je knjižnica lahko začela z računalniško izposojo gradi- Drugi kataložni listek je bil zložen po tekoči signaturni številki. Signaturna številka KonvErzija in va, je bilo potrebno v bazo podatkov vnesti vse gradi- se je dodeljevala le gradivu Študijskega oddelka, medtem ko so bili kataložni listki vo. Delavci knjižnice so začeli vnašati podatke o gradi- urEjanjE loKalniH v ostalih oddelkih urejeni po abecedi avtorskih imen oziroma po stvarnem naslovu. vu iz inventarnih knjig. Ker so bila polja za vnos določe- Drugače pa je bilo z dostopnostjo gradiva. Medtem ko je bila v Študijskem oddelku nEPovEzaniH zaPiSov nih podatkov premajhna oziroma omejena, so te pri vnosu izključno pultna izposoja, je bilo v ostalih oddelkih gradivo urejeno po sistemu UDK krajšali. Okrajšav niso delali dosledno niti po določenem in je bila postavitev v prosti pristop. V inventarne knjige je v posameznih oddelkih sistemu, zato so bile kasneje zaradi tega velike težave pri novo gradivo vpisoval knjižničar, ki je v oddelku delal, opravil obvezno izobraževanje Ker je bil prvi računalniški sistem, ki ga je naša knjižni- iskanju gradiva. Kljub tem težavam je računalniška izpo- v NUK-u in imel opravljen strokovni izpit. ca uporabljala, program RIP Computer, smo z IZUM-om soja v Študijskem oddelku stekla septembra leta 1990. začeli razgovore o konverziji baze podatkov. Na IZUM-u so Sistem je bil pregleden, podatki v okencih lepo izpisani, imeli glede konverzije resne in tehtne pomisleke, saj so bili program je bil enostaven za uporabo, predvsem pa prija- bibliografski zapisi skromni in polni napak. Kljub temu so zen uporabnikom. opravili prenos preko 82 tisoč zapisov in 1. januarja 1993 220 smo začeli z obdelavo gradiva v sistemu COBISS, 11. januarja 1993 pa je stekla še 6 V letu 2008 je imela knjižnica 11 Danes večino bibliografskih zapisov za vse vrste knjižničnega gradiva naredijo v 8 Knjižničarji se vsako leto udeleži- 221 redna računalniška izposoja v Študijskem in Mladinskem oddelku (Knez, 1993, str. 68). tisoč nepovezanih zapisov, pri katerih mo knjižnih sejmov v Ljubljani, kot sta ni bilo zabeležene zaloge gradiva. Ta je Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Naša Frankfurt po Frankfurtu in Bologna bila predhodno že prenesena na nove knjižnica prispeva največ novih zapisov v vzajemno bazo ob nakupu tuje literature.8 po Bologni. Na sejmih nabavimo večje Vzajemna katalogizacija COBISS je zasnovana na zbiranju in distribuiranju podatkov. zapise. Na IZUM-u so te zapise raču- število tuje strokovne literature. Za vsako knjižno ali neknjižno gradivo zadošča en bibliografski zapis, obdelan na nalniško izbrisali. Novo gradivo vnašamo za vse oddelke. V letu 2003 je bil kupljen nov bibliobus. Ker enem mestu, s tem pa je dotični zapis dostopen vsem udeležencem v sistemu preko 7 Harmonizacijo nepovezanih zapi- starejše gradivo ni bilo računalniško obdelano (vneseno je bilo samo novo gradivo, vzajemne baze. Obdelavo knjižničnega gradiva sta opravljali dve delavki. Ob preje- sov smo uradno končali 26. septem- bra 2009. Ostalo je še nekaj deset ki pa je v začetku predstavljalo premajhen fond in s tem ponudbo), smo pred naba- mu novega gradiva sta v bazi najprej preverili, ali zapis že obstaja v bazi podatkov. zapisov, ki so bili vezani na periodični vo bibliobusa pospešeno vnašali gradivo za potujočo knjižnico. Delo je potekalo Če je zapis za dotično knjižno enoto že obstajal, sta ga prenesli v lokalno bazo in mu tisk Domoznanskega oddelka. Ob prvi računalniški inventuri v Domoznan- dobro leto dni. dodali podatke o zalogi gradiva. V primeru, da zapisa v vzajemni bazi ni bilo, je bilo skem oddelku so bili tudi ti zapisi julija potrebno za knjigo narediti nov bibliografski zapis in ga prispevati v vzajemno bazo. 2016 dokončno urejeni. Ker so bili zapisi, ki so nastajali v sistemu COBISS, popolnejši kot tisti, ki so bili konvertirani, smo v letu 2000 začeli z urejanjem nepovezanih bibliografskih zapisov ali t. i. old zapisov.6 V lokalno bazo smo kopirali nove zapise, nanje prenesli podatke o naši zalogi gradiva ter brisali stare zapise. Delo je bilo zamudno, število nepoveza- nih zapisov je bilo ogromno, zato je projekt urejanja bibliografskih zapisov v lokalni bazi trajal deset let,7 pri tem pa je sodelovalo šest katalogizatork. > Različno knjižnično gradivo (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP) V Oddelku obdelave smo poleg katalogizacije rednega letnega dotoka knjižnične- ga gradiva obdelovali še gradivo posebnih zbirk Domoznanskega oddelka. V okviru oddelka so tri posebne zbirke, in sicer Ivana Potrča, Iva Arharja in dr. Štefke Cobelj. Gradivo, ki obsega 13.035 knjižnih enot, smo pomagali obdelati, vse zbirke pa tudi postavili po numerus currens oziroma zaporedni številki. Projekt obdelave in posta- vitve posebnih zbirk je trajal devet let. Knjižnica hrani inventarne knjige vse od njenih začetkov, torej od ustanovitve Študij- ske knjižnice, s prehodom na računalniški sistem pa jih vsako leto le natisnemo. Od prvotnih 40 inventarnih knjig je s prehodom na računalniški sistem knjižnica gradi- vo klasificirala na monografsko in neknjižno gradivo, muzikalije in periodiko. Danes oddelek enkrat letno natisne štiri inventarne knjige. V knjižnici smo po zakonu dolžni narediti inventuro knjižničnega gradiva vsakih pet > Obdelava knjižničnega gradiva v sistemu COBISS3/Katalogizacija (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). let v vsakem oddelku posebej. Pri inventuri sodeluje večje število zaposlenih. 222 223 izobražEvanjE – PriDobivanjE licEnc S prehodom na novi sistem COBISS/Katalogizacija so delavke, ki so delale v obdela- 9 Program izobraževanja objavita vi gradiva, morale opraviti še tečaje iz katalogizacije. Izobraževanje je bilo obsežno NUK in IZUM na začetku koledarskega leta na svojih spletnih straneh. in razdeljeno na več področij. Osnovni tečaj katalogizacije monografskih publikacij je tudi najobsežnejši. Na NUK-u poteka tečaj iz vsebinskega dela bibliografskega 10 Licence za obdelavo se pridobi- vajo še za: kontinuirane vire, sestavne zapisa, na IZUM-u pa je tečajnik seznanjen z delom v programu COBISS.9 Po opra- dele, neknjižno in antikvarno gradivo. vljenem tečaju mora tečajnik pripraviti še testne zapise za monografske publikaci- je. Po opravljenih testnih zapisih poteka še ustni del preizkusa znanja. Ko kandidat opravi vse našteto, prejme licenco za kreiranje bibliografskih zapisov za monograf- ske publikacije. Za vsako zvrst gradiva10 poteka nadaljnje izobraževanje. Med 18. in 20. novembrom 2005 je knjižnica prešla iz COBISS/Katalogizacija – zaloga na novi program COBISS3/Zaloga, 1. julija 2014 pa še na celoten segment COBISS3/Katalo- gizacija. Ob vsaki spremembi in nadgradnji programa smo se morale katalogizator- ke dodatno izobraževati na izpopolnjevalnih tečajih. zaKljučEK V prvih letih Študijske knjižnice je bila zaloga gradiva skromna. Danes jo beležimo v sistemu COBISS, na dan 31. decembra 2017 je zaloga štela 353.409 enot knjižnične- ga gradiva. Letni prirast se v zadnjih letih giblje med deset in petnajst tisoč enot, kar sovpada z gospodarskimi kazalci. V sodobnem času so bralci vešči računalniškega iskanja gradiva in podatkov, njiho- ve potrebe in pričakovanja so vedno večje. Zato se v oddelku obdelave trudimo, da knjižnično gradivo čim hitreje obdelamo in ga ponudimo na police ter v branje. Nalo- ga knjižnice je hitro posredovanje knjižničnega gradiva in storitev na različnih medi- jih, s tem pa posamezniku zagotavljamo dostop do pestre in obsežne zbirke znanja. Ko novo nabavljeno gradivo vnesemo v bazo podatkov, dobi inventarno številko, ki se izpiše na črtni kodi. Gradivo pripravimo za oddajo v posamezne oddelke in ga tudi tja dostavimo. Ko je gradivo v oddelku, ga izposojevalci opremijo z zaščitnimi koda- mi, za Potujočo knjižnico tudi zavijejo v zaščitno folijo. Knjižne novosti ponudimo v viri in litEratura pregled in izposojo na posebnih policah, saj dober izbor knjig prestavlja temeljni del vsake knjižnice in njene zbirke. Naraščanje dostopnih informacij in nenehne tehno- Abecedni imenski katalog (1967). Ljubljana: Društvo bibliote- loške spremembe pomembno vplivajo na knjižnične storitve. Danes so informaci- karjev Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica. je zelo pomembne za razvoj posameznika in družbe, hitra informacija pa daje moč Čučnik - Majcen, N. (1996). Zapis v čas. Ljubljana: samozaložba. tistim, ki imajo dostop do nje. Knjižnice tako postajajo vrata v informacijski svet. Knez, V. (1993). Avtomatizacija poslovanja naše knjižnice. V L. Majnik (ur.), Littera scripta manet (str. 65–70). Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. Kodrič - Dačić, E. (1997). 190 let obveznega izvoda tiska na Slovenskem. V E. Kodrič - Dačić (ur.), Zapisi za prihodnost (str. 7–20). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Smernice za normativne zapise in napotila (2004). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Šetinc, L. (1997). Pravna narava instituta »obvezni izvod«. V E. Kodrič - Dačić (ur.), Zapisi za prihodnost (str. 49–53). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, Uradni list SRS, 21/1971. Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, Uradni list RS, 13/1993. 224 > PovzEtEK > Summary 225 DEvEloPmEnt of matErial ProcESSing at tHE ivan Potrč library, Ptuj V članku je prikazana obdelava knjižničnega gradiva; obdelava ima zanimiv razvoj, je pa tudi proces, ki se stal- no nadgrajuje in izboljšuje. Gradivu, ki ga knjižnica prido- bi na različne načine (nakup, obvezni primerek, darovi, This article describes how the library processes its mate- zamene), se najprej označi lastništvo. V začetku so preje- rials. The processing of library materials has an intere- to gradivo ročno vpisovali v inventarno knjigo, zaradi sting history, and is constantly upgraded and improved. naraščajoče knjižne produkcije pa je takšen način obde- Every unit that the library acquires, be it by purchasing lave postal neobvladljiv. Z razvojem računalniške tehno- or received under legal deposit legislation, as a gift, or logije sta se povečala prenos in uporaba informacij, znanj in an exchange, is first label ed to mark their ownership. in kulturnih dobrin. V drugi polovici prejšnjega stoletja so Original y, new units were manual y entered in the inven- se knjižnice v Sloveniji začele opremljati z računalniško tory book, however this method of processing beca- podprtimi sistemi in so sprva uporabljale različne raču- me unsustainable due to the growing number of publi- nalniške sisteme. Institut Jožef Stefan je razvil program shed books. The development of information technolo- VIR, ki ga je uporabljalo okrog 20 knjižnic. Naša knjižni- gy improved the flow and increased the use of informa- ca je uporabljala program podjetja RIP Computer. Konec tion, knowledge, and cultural goods. In the second half leta 1990 je stekla akcija Ministrstva za kulturo Republi- of the 20th century, Slovenian libraries started acquiring ke Slovenije, katere namen je bil, da bi vse večje knjižni- computer-supported systems, initial y using different ce v Sloveniji povezala v enotno računalniško mrežo, v available systems. The Jožef Stefan Institute developed knjižnični informacijski sistem. Naša knjižnica se je v ta VIR software, used in about 20 libraries. Our company sistem vključila leta 1993. Rešitve računalniškega inženi- used the software developed by RIP Computer. The Mini- ringa danes v celoti nudi Institut informacijskih znanosti stry of Culture launched a campaign at the end of 1990, (IZUM) iz Maribora in knjižnice, ki sodelujemo v tem siste- aiming to integrate all major libraries in Slovenia into a mu, ustvarjamo skupno bazo podatkov – vzajemni kata- single information network, a library information system. log. Sistem COBISS nam nudi izposojo gradiva, izdelavo Our library joined the network in 1993. All computer engi- opominov in najrazličnejših statistik ter iskanje podatkov neering services are provided by the Institute of Infor- po vzajemnem katalogu. Omogoča nam tudi hitro obde- mation Science (IZUM) from Maribor, and libraries inclu- lavo gradiva in posredovanje le-tega uporabniku. ded in the system have been creating a single database – a shared catalog. COBISS supports loaning and issu- ing of reminders, provides different statistical data, and supports searching of the shared catalog. It also al ows us to process the materials quickly, before issuing them to users. 226 227 Informatizacija knjižnične dejavnosti ter aktivnosti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v spletnem okolju MilenA Doberšek > izvlEčEK V prispevku so v uvodnem delu predstavljeni pomembnejši mejniki nastanka in razvoja interneta, ki lahko služijo primerjavi, kako so se slovenske splošne knjižnice odzivale na razvoj novih informacijskih tehnologij. Nato je opisan proces informatizacije osnovne knjižnične dejavnosti v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj vse od prvih začetkov v okviru lastnega računalniškega programa do vključitve v nacionalni knjižnični informacijski sistem COBISS ter razvojnih korakov, ki jim je znotraj tega sistema knjižnica sledila. V nadaljevanju so predstavljene aktivnosti knjižnice na področju digitalizacije knjižničnega gradiva ter vključevanja vsebin na portal Kamra in v Digitalno knjižnico Slovenije. Opisane so okoliščine, v katerih je knjižnica vzpostavila svojo prvo spletno stran. Predstavljena je ponudba e­knjig ter elektronskih baz podatkov, za katere knjižnica zagotavlja dostop. Knjižnica je aktivna tudi na portalu Dobreknjige.si, vzpostavila je spletni biografski leksikon Spodnjepodravci.si, na družbenih omrežjih pa promovira svojo dejavnost in vzpostavlja aktiven kontakt z uporabniki. KljučnE bESEDE Slovenija, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, splošne knjižnice, informacijska tehnologija, internet, digitalizacija, spletni portali, elektronske knjige UDk: 004.65:659.2:027.022 228 229 naStanEK in razvoj intErnEta intErnEt v SlovEniji tEr z njim PovEzaniH informacijSKiH tEHnologij 12 V Evropi se je za prenos podatkov V Sloveniji so bili začetki vzpostavljanja računalniških povezav vezani na evrop- uporabljal protokol na osnovi ISO/OSI tehnologije. ski telekomunikacijski prostor, ki se je v prvem razvojnem obdobju razlikoval od ameriškega. Evropa ni povsem sledila ameriškemu razvoju, temveč je uporabljala 13 Jugoslovanska paketna mreža za svoje tehnologije na osnovi ISO standardov12 (Oblak - Črnič, 2008, str. 157). Upora- Internet z bliskovito hitrostjo prodira v vse pore našega življenja in na prvi pogled prenos podatkov 1 Advanced Research Projects ba različnih protokolov za izmenjavo podatkov je v začetnem obdobju upočasnjeva- se zdi, da je tu že od nekdaj. A ni tako. Idejna zasnova interneta sodi v obdobje Agency 14 Cooperation for Open Systems Interconection Networking in Europe la komunikacijo med Evropo in Ameriko, saj je bil za izmenjavo podatkov potreben hladne vojne, ki se je odražala predvsem v oboroževalski in vesoljski tekmi med ZDA 2 Advanced Research Projects Agen- pretvornik protokolov. in Sovjetsko zvezo. V petdesetih letih 20. stoletja je bila pod okriljem ameriškega cy Network 15 Jugoslovansko raziskovalno in akademsko omrežje minist rstva za obrambo ustanovljena agencija ARPA1 (Jerman - Blažič, 2001), ki je 3 Transmission Control Protocol Na ozemlju nekdanje Jugoslavije je bilo leta 1986 vzpostavljeno omrežje JUPAK,13 leta 1969 vzpostavila računalniško povezavo s še štirimi raziskovalnimi centri. Nasta- 4 Military Network ki se je uporabljalo za povezavo med jugoslovanskimi univerzami in knjižnicami v lo je prvo omrežje, imenovano ARPANET2 (Oblak - Črnič, 2008, str. 154), znotraj 5 Domain Name System dvajsetih večjih mestih. Jugoslavija se je kot edina vzhodnoevropska država pridru- katerega so oktobra tega leta črko za črko uspešno prenesli prvo sporočilo, besedo 6 Vsak računalnik, ki je priključen v žila evropskemu projektu Eureka, v okviru katerega je tekel program COSINE.14 »login«. To pra-omrežje, kot ga imenujejo nekateri, je predstavljalo temelj za nasta- internetno omrežje, mora imeti svoj Njegov namen je bil zgraditi prvo evropsko akademsko omrežje. Nastalo je omrež- naslov, ki je enolično določen. IP nek interneta (Založnik, 2015, str. 4–5). naslov računalnika je podan v obli- je YUNAC15 s sedežem na Institutu Jožef Stefan, kjer je bila leta 1989 vzpostavljena ki številk, ločenih s piko. IP naslovi so prva mednarodna vstopna točka za elektronsko pošto za območje celotne Jugosla- Na nadaljnji razvoj omrežij so izrazito vplivala še nekatera pomembna odkritja. Leta premalo opisni in težki za pomnjenje, vije (Založnik, 2015, str. 13–14). 1971 je bila poslana prva elektronska pošta, ki je zaradi svoje uporabnosti izdatno zato so se za poimenovanje računalni- kov pričeli uporabljati tudi mnemonični pospešila širitev računalniških omrežij. Omrežje ARPANET je bilo v tem obdobju naslovi. Sestavljeni so iz besed, črk ali Ker sta se v tem času za prenos podatkov uporabljala protokola X.25 in X.400, dostopno le omejenemu krogu raziskovalnih institucij, zato so kmalu po njegovem številk in so zaradi tega primernejši za številni strokovnjaki to obdobje označujejo kot »pol-internetno« obdobje (Jerman splošno uporabo. DNS sistem skrbi za nastanku v ZDA in Evropi pričela nastajati tudi druga računalniška omrežja, ki pa preslikavo ene oblike v drugo. - Blažič, 2001). Za začetek uporabe interneta v Sloveniji štejemo prvo povezavo z med seboj niso bila kompatibilna (Založnik, 2015, str. 5). 7 Hyper Text Markup Language uporabo protokola IP, ki je bila leta 1991, le tri tedne pred osamosvojitvijo, vzpo- stavljena med Institutom Jožef Stefan in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko Z naraščanjem števila omrežij je nastajala vedno večja potreba po iskanju ustrezne- 8 World Wide Web (Internet v Sloveniji, 2017). ga protokola oziroma sistema pravil za sporazumevanje med računalniki. Leta 1974 9 Svetovni splet je zbirka spletnih je bil objavljen prispevek ameriških strokovnjakov o protokolu za nadzor nad preno- strani, sestavljenih iz teksta, grafike in multimedije, ki so med seboj poveza- Z osamosvojitvijo Slovenije so se razmere precej spremenile, omrežje YUNAC je som podatkov TCP,3 ki je bil kmalu sprejet kot najbolj primeren protokol v omrežju ne s povezavami. Izraz »svetovni splet« razpadlo. Leta 1992 je bil ustanovljen javni zavod Arnes, ki je vzpostavil osrednje ARPANET. V povezavi s tem protokolom je bila prvič uporabljena beseda internet v pogovorni rabi pogosto enačimo s pojmom internet, čeprav besedi nista vozlišče za Slovenijo (Oblak - Črnič, 2008). Istega leta je bila vzpostavljena prva (Založnik, 2015, str. 5–6). Protokol, ki ga danes poznamo pod imenom TCP/IP, je leta sopomenki. stalna povezava med Ljubljano in Mariborom, prenos podatkov s hitrostjo 2Mb/s je 1983 postal standardni protokol za komunikacijo med računalniki (Jerman - Blažič, 10 Ta prelomnica se pogosto ozna- potekal preko omrežja SIPAX (Arnes, 2012). Dostop do interneta je bil v tem času 1996, str. 12; Založnik, 2015, str. 7). čuje kot splet druge generacije ali omejen predvsem na zaposlene na univerzah, inštitutih in drugih akademskih insti- splet 2.0. tucijah (Oblak - Črnič, 2008). Zaradi težav pri zagotavljanju varovanja in zaščite mreže ARPANET je bila leta 1984 11 Angleški izraz je Internet of Thin- ta razslojena na omrežje MILNET,4 ki je bilo namenjeno potrebam vojske, in omrež- gs (IoT). Gre za koncept povezovanja Leta 1992 je bila registrirana vrhnja domena ».si«. Prvi slovenski spletni strežnik vseh naprav, ki jim lahko dodelimo IP je ARPANET, ki je služilo kot orodje pri raziskavah informacijskih omrežij in novih naslov in jih povežemo v internet (npr. je bil postavljen v računalniškem centru Instituta Jožef Stefan, na katerem je bila omrežnih tehnologij (Oblak - Črnič, 2008, str. 155; Založnik, 2015, str. 8). bela tehnika, avtomobili, avtomati, 21. novembra 1993 objavljena prva spletna stran s predstavitvijo Slovenije. Kmalu stroji …). Mreža povezanih stvari lahko so začeli nanjo dodajati povezave do drugih slovenskih spletnih strani, tako da je K nadaljnjemu razvoju interneta je pomemben delež prispeval leta 1984 vzposta- vključuje tudi povezovanje z ljudmi, zato internetne povezave potekajo na stran prerasla v spletni imenik, kasneje preimenovan v Mat'kurja (Internet v Slove- vljen sistem imenskega prostora DNS,5 ki je postal novi vse-mrežni standard. Skrbel relacijah ljudje–ljudje, ljudje–stvari in niji, 2017). je za prevajanje mnemoničnih imen računalnikov in drugih omrežnih naprav v IP stvari–stvari. naslove in obratno,6 kar je bilo osnova za preprostejše delovanje vseh storitev inter- Ob finančni podpori Ministrstva za znanost in Zavoda za odprto družbo je Arnes neta (Jerman - Blažič, 1996, str. 12). pričel pospešeno širiti svoje omrežje, v katerega je postopno povezal celoten izobra- ževalni sistem šol, univerz in knjižnic (Oblak - Črnič, 2008). Osemdeseta leta 20. stoletja so prinesla osebne računalnike, ki so zaradi cenovne dostopnosti in preprostejše uporabe postopno razširili uporabo računalnikov zunaj akademskih in raziskovalnih krogov. Prvi komercialni ponudnik internetnih Prvi komercialni ponudniki dostopa do interneta se pojavijo okrog leta 1996, sledi storitev se je pojavil leta 1989 v ZDA (Založnik, 2015, str. 9), čemur je sledilo intenzivno obdobje komercializacije interneta. obdobje eksponentne rasti in komercializacije interneta, ki se je občutno intenzivira- lo s širjenjem svetovnega spleta. Leta 1989 je bil razvit programski jezik za označevanje nadbesedil HTML,7 ki se uporablja za ustvarjanje elektronskih dokumentov – spletnih strani (Založnik, 2015, str. 9). Prvi spletni brskalnik WWW,8 ki je bil hkrati tudi urejevalnik spletnih strani ter spletni strežnik, je bil predstavljen leta 1991. S tem je pričel z eksponentno hitrostjo rasti svetovni splet9 (Založnik, 2015, str. 9; Splet, 2017). Po prehodu v tretje tisočletje je s pojavom družbenih omrežij, spletnih dnevnikov itd. splet doživel pomembno preobrazbo,10 kjer uporabnik prevzame tudi aktivno vlogo in postane soustvarjalec spletnih vsebin. Prav tako je v tem obdobju razvoj interneta in z njim povezanih informacijskih tehnologij močno zaznamoval pojav brezžičnih tehnologij, ki so postale nepogrešljiv sestavni del vsakega prenosnega računalnika ali mobilne naprave. V drugem desetletju 21. stoletja se je pričela doba interneta stvari,11 katere razsežnosti pa so v tem trenutku verjetno še precej neslutene (Internet stvari, 2017). 230 S prihodom in razvojem novih informacijskih tehnologij so si tudi slovenske knjižnice 231 informatizacija oSnovnE KnjižničnE prizadevale za uvedbo računalniške podpore pri izvajanju svoje dejavnosti. V osem- desetih letih 20. stoletja so pričele uvajati računalniško podprto avtomatizacijo, ki DEjavnoSti je obsegala predvsem računalniško evidenco knjižničnega fonda, članov in izposojo ter podporo za pridobivanje statističnih podatkov in izpisov. V Univerzitetni knjižnici Maribor je bil leta 1984 kreiran prvi računalniški bibliografski 16 Računalniški center Univerze v zapis s programom, ki so ga razvili v RCUM.16 V okviru tega računalniškega progra- Mariboru, iz katerega je nato izšel kot samostojni zavod današnji IZUM (Insti- ma je bil za izmenjavo bibliografskih podatkov v strojno čitljivi obliki sprejet format tut informacijskih znanosti Maribor). > Pred informatizacijo knjižnične UNIMARC.17 Leta 1987 je Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejela dejavnosti se je evidenca izposoje 17 UNIMARC je univerzalni format za shranjevanje in mednarodno izmenjavo knjižničnega gradiva vodila RCUM-ov koncept vzajemne katalogizacije kot skupno osnovo knjižničnega informa- bibliografskih podatkov v strojno čitlji- ročno, tako kot tudi vsi preostali cijskega sistema (Institut, 2017). Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani vi obliki, ki ga je leta 1977 razvila IFLA postopki, kot so nabava in ob- je k vzajemni katalogizaciji pristopila leta 1987 (Jakac - Bizjak, 1989). COBISS, prvo- (International Federation of Libra- delava gradiva, statistike prirasta ry Associations and Institutions). Na in izposoje gradiva ter druge tno imenovan ATLASS, je postal nacionalni servis za Jugoslavijo.18 Uporabljati so osnovi tega formata je nastal format evidence. Fotografija prikazuje ga pričele predvsem večje knjižnice, saj je program deloval na razmeroma dragih COMARC, ki je uradno priznan kot delo z bralci v Ljudskem oddelku nacionalna verzija UNIMARC-a in se računalnikih tipa VAX, programska oprema pa je bila zasnovana precej kompleksno. knjižnice v sedemdesetih letih uporablja za bibliografske in normativ- ne podatke ter podatke o zalogi knji- 20. stoletja (foto: Stojan Kerbler, COBISS je uvajal sistem vzajemne katalogizacije, ki je na eni strani pomenila precej- žničnega gradiva v sistemu COBISS. arhiv KIPP). šen prihranek časa (prevzemanje že kreiranih bibliografskih zapisov), po drugi strani pa visoko stopnjo zahtevnosti za kreiranje novih bibliografskih zapisov. 18 Ob razpadu Jugoslavije je sode- lovanje knjižnic iz preostalih republik z IZUM-om zamrlo, po nekajletnem V tem obdobju so v Sloveniji nastajali tudi drugi računalniški programi za uporabo premoru pa se je ponovno okrepilo. v knjižnicah, za katere so se glede na svoje potrebe in finančne možnosti odločale Rezultat tega sodelovanja je vzposta- vljena mreža nacionalnih knjižničnih večinoma manjše knjižnice, saj je bil COBISS predvsem zaradi drage strojne opreme informacijskih sistemov v Srbiji, Bosni zanje takrat še nedosegljiv. Na voljo je bilo kar nekaj programov različnih ponudni- in Hercegovini, Makedoniji ter Črni gori. Nacionalni knjižnični sistem na kov: VIR,19 KIS,20 STEVE,21 Šolska knjižnica,22 MOLJ23 in drugi, izbira pa je bila prepu- platformi COBISS so vzpostavili tudi ščena samim knjižnicam (Šauperl - Zorko, Ivančič in Rozman - Salobir, 1991; Računal- v Bolgariji in Albaniji. Leta 2003 je bil podpisan sporazum o vzpostavitvi niški, 2018). Ti programi so delovali na osebnih računalnikih večinoma le v lokalnem mreže COBISS.net, ki je povezala vse okolju knjižnic, pri njihovi uporabi pa so se knjižnice soočale z različnimi težavami, te nacionalne sisteme ter med drugim vsem vključenim knjižnicam omogočila kot so počasno iskanje, skopi metapodatki o gradivu ter nezanesljivo delovanje. medsebojno prevzemanje bibliograf- skih zapisov. Tudi takratna Ljudska in študijska knjižnica Ptuj (LIŠK) si je v drugi polovici osemde- 19 Program VIR je leta 1988 razvil setih let 20. stoletja prizadevala za nakup računalnikov in posodobitev dela z bral- Institut Jožef Stefan, do leta 1991 so ci. Po nekaj letih prizadevanj je leta 1989 pridobila sredstva za nakup računalniške ga uvedli v dvajsetih slovenskih splo- šnih knjižnic. opreme, ki je obsegal dva računalnika PC 80286, dve XT delovni postaji in dve AT delovni postaji, tiskalnik, modem za zajemanje podatkov in priključitev na RCUM, 20 Program KIS je razvilo podjetje 3BM Elektronika in mikroračunalniki iz program za mrežo ter aktivni delilnik za delo v mreži.24 Glede izbire programske Jesenic in so ga uporabljale predvsem opreme za vodenje računalniških evidenc knjižničnega gradiva in izposoje je LIŠK specialne knjižnice. ubrala svojo pot – ni izbrala nobenega od takrat že obstoječih programov, temveč se 21 Program je razvil Primož Jakopin, uporabljala pa ga je Knjižnica Jože- je odločila za sodelovanje s podjetjem RIP Computer s Ptuja, ki je glede na potrebe ta Mazovca iz Ljubljane in še nekate- in zahteve knjižnice pripravilo program za računalniško podprto nabavo, obdelavo re druge. > Utrip dogajanja v čitalnici in izposojo knjižničnega gradiva, kataloge za iskanje gradiva ter pripravo statistik in 22 Program je razvilo podjetje SAOP Študijskega oddelka v sedem- izpis opominov. Program je bil namenjen samo delu v lokalnem okolju LIŠK. Zapos- iz Nove Gorice, uporabljale pa so ga desetih letih 20. stoletja. Na predvsem šolske knjižnice. levi strani fotografije je viden leni so leta 1989 pričeli z intenzivnim vnosom bibliografskih podatkov o gradivu, 23 Program je razvilo podjetje i-Rose knjižnični listkovni katalog, zalogi in članih v svojo računalniško bazo podatkov.25 Leta 1990 je bila zaključena iz Laškega, uporabljale pa so ga pred- nepogrešljiv pripomoček pri investicija nabave računalniške opreme, tako da je knjižnica poleg glavnega računal- vsem manjše splošnoizobraževalne ter iskanju informacij o dostopnosti šolske knjižnice. knjižničnega gradiva (foto: arhiv nika imela še devet delovnih postaj in tiskalnik.26 Septembra 1990 je stekla računal- 24 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, KIPP). niška izposoja v Študijskem oddelku,27 uporabniki pa so za iskanje gradiva po kata- Poročilo o delu LIŠK za leto 1989. logih lahko koristili računalnike v knjižnici (Knez, 1993). 25 Knjižni fond je takrat obsegal V tem času so v bibliotekarskih strokovnih krogih potekale intenzivne razprave o 165.361 enot gradiva, knjižnica pa je imela 5.773 članov. poenotenju programske in strojne opreme v slovenskih splošnih knjižnicah (Šauperl 26 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, - Zorko, Ivančič, Rozman - Salobir, 1991). Konec leta 1990 je matična služba v NUK-u Poročilo o delu LIŠK za leto 1990. sprejela odločitev, da se splošnoizobraževalne knjižnice vključijo v bibliografski 27 Ob uvedbi računalniške izposoje sistem COBISS. Stekla je akcija Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, da splo- gradiva je bilo sprva potrebno podat- ke o izposojenem oziroma vrnjenem šne knjižnice poveže v enotno računalniško mrežo (Knez, 1993). Vključitev, ki je bila gradivu ročno vpisovati v računal- finančno podprta s strani ministrstva, je bila načrtovana postopno glede na velikost nik, saj gradivo še ni bilo opremljeno z nalepkami s črtno kodo. knjižnic. 232 Za LIŠK, ki je šele pred nekaj meseci vzpostavila svoj lokalni računalniški sistem, je 28 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, 233 nastopila dilema, ali vztrajati pri pravkar vzpostavljenem ali slediti smernicam NUK-a Poročilo o delu LIŠK za leto 1990. in ministrstva. V soglasju s sekretariatom in odborom za kulturo Ptuj je bila spreje- 29 Splošno-izobraževalne knjižnice ta odločitev, da se LIŠK vključi v COBISS, saj je kljub zadovoljivi dosedanji opremi (SIK) so bile takrat glede na velikost razdeljene v pet kategorij. V I. kate- prevladalo mnenje, da se ne kaže izločiti iz sistema, v katerega se bodo povezale vse gorijo sta sodili knjižnici v Ljubljani regionalne knjižnice. in Mariboru, v II. kategoriji pa je bilo 28 osem regijskih knjižnic, med njimi tudi LIŠK Ptuj. Vključitev LIŠK v COBISS je bila načrtovana v prvi fazi, ko so se na nivoju celotne Slovenije vključevale največje splošne knjižnice I. in II. kategorije. 30 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, 29 LIŠK je po svoji Poročilo o delu LIŠK za leto 1993. velikosti in nalogah spadala v II. kategorijo, ker je imela študijski oddelek, prejemala 31 V 82.000 zapisih so bili podatki za je obvezni izvod, bila pa je tudi osrednja knjižnica za spodnjepodravsko regijo in je 123.812 inventarnih enot gradiva. zato dodatno izvajala domoznansko in matično dejavnost. 32 Usklajevanje in dopolnjevanje teh podatkov je trajalo naslednji dve dese- V letih 1991 in 1992 so intenzivno potekale aktivnosti za vključitev v COBISS. Potrebna tletji. Tudi večina drugih knjižnic je po je bila nova računalniška oprema, saj dotlej nabavljena ni bila kompatibilna. Knjiž nica prehodu na COBISS ročno usklajevala bibliografske zapise, nekatere do sedaj je dobila računalnik MicroVAX 3100 in terminale VT 420, preko omrežja SIPAX pa je s tem še niso povsem zaključile. bila vzpostavljena internetna povezava z IZUM-om v Mariboru (Knez, 1993). Izveden 33 COBISS/ATLASS se je uporabljal je bil programski prenos podatkov o članih in knjižničnem gradivu. V lokalni katalog za iskanje po različnih bazah podatkov, kot so COLIB, AALIB, ISSN itd. COBISS je bilo prenešenih 82.000 razmeroma skopih bibliografskih zapisov s podat- ki o zalogi, ki jih je bilo potrebno še uskladiti in ročno povezati z zapisi v vzajemnem 34 Online Public Access Catalog katalogu COBIB. Zaradi kompleksnosti programske opreme COBISS so se zaposle- 35 SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, Poročilo o delu LIŠK za leto 1995. ni izobraževali na tečajih za vzajemno katalogizacijo, izposojo in druge postopke. Pogodba o vključitvi v COBISS je bila z IZUM-om podpisana 26. junija 1992. LIŠK 36 SI_ZAP/0077, AŠ 28, Poročilo o delu LIŠK za leto 1998. je z bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva v COBISS-u pričela po 1. januarju 37 Po selitvi v nove prostore na 1993. Ker je bil postopek obdelave gradiva dokaj zapleten in zamuden, je bila začas- Prešernovi ulici je bila prosto dostopna no ustav ljena računalniška obdelava neknjižnega gradiva, muzikalij in serijskih publi- točka za dostop do interneta vzposta- vljena tudi v čitalnici v pritličju knjižni- kacij.30 Redna računalniška izposoja v sistemu COBISS je v Mladinskem in Študijskem ce, a je bila računalniška oprema kmalu oddelku stekla 11. januarja 1993 (Knez, 1993). Po podatkih IZUM-a je bila med sloven- zatem odtujena. V tem prostoru je bila e-točka ponovno vzpostavljena leta skimi splošnimi knjižnicami ptujska knjižnica prva, ki je prešla na COBISS/Izposojo. To 2013, ko je knjižnica pridobila sred- je bilo izvedljivo predvsem zato, ker je iz predhodnega programa s konverzijo pre nes- stva za nakup opreme na razpisu Mini- strstva za kulturo. To e-točko je med la v COBISS ogromno podatkov o gradivu,31 ki so bili sicer zelo skopi in nepopolni, a uradnim obiskom na Ptuju odprl mini- računalniška izposoja je bila vendarle mogoča.32 ster za kulturo dr. Uroš Grilc v sprem- stvu župana MO Ptuj dr. Štefana Čela- Programsko opremo COBISS so takrat sestavljali segmenti COBISS/ATLASS,33 na, poslanca državnega zbora Darka Jazbeca in direktorja knjižnice mag. COBISS/Katalogizacija, COBISS/Izpisi, COBISS/Izposoja in COBISS/OPAC.34 Jav no Matjaža Neudauerja. E-točka je prila- dostopen katalog COBISS/OPAC je bil uporabnikom na voljo le na terminalih v gojena tudi gibalno oviranim uporabni- kom ter slepim in slabovidnim osebam. knjižnici. Za potrebe slednjih je na računalnikih nameščen sintetizator govora, ki ga je V letu 1994 je knjižnica pričela opremljati gradivo z nalepkami s črtno kodo, s čimer knjižnica pridobila od Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. so se postopki pri izposoji pospešili, zmanjšala pa se je tudi možnost napak. Leto kasneje je bila posodobljena računalniška oprema, računalnik MicroVAX 3100 je bil zamenjan z zmogljivejšo delovno postajo AlphaStation.35 Za iskanje po katalogu knjižnice in vzajemnem katalogu COBIB so se v tem času v knjižnici večinoma še uporabljali terminali VT, s širitvijo svetovnega spleta ter uporabnikom prijaznejših grafičnih vmesnikov (Windows okolje), ki so jih omogo- čali osebni računalniki, pa so uporabniki vedno pogosteje koristili spletno različico – COBISS/OPAC za WWW, ki jo je IZUM implementiral leta 1997. Konec devetdesetih let 20. stoletja si je tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj prizadevala, da bi lahko opremila takrat popularni Cybercafé – prosto dostopno točko za dostop do interneta.36 Njena prizadevanja je upočasnjevala problematika, povezana z zago- tavljanjem financiranja delovanja knjižnice s strani novo nastalih občin na območju Upravne enote (UE) Ptuj ter zaključne priprave na selitev knjižnice v nove prostore na Prešernovi ulici 33–35. Dostop do interneta je bil sicer za uporabnike vzposta- > Pri ročnem vodenju evidenc zaloge in izposoje knjižničnega gradiva so vljen že v prostorih Študijskega oddelka v minoritskem samostanu, vendar pred- se uporabljali različni pripomočki, kot so kataložni listki, članske izkaznice vsem z namenom dostopa do računalniškega kataloga, po selitvi v nove prostore pa (s prostorom za vpisovanje izposojenega gradiva), knjižni kartotečni je imela knjižnica v čitalnici Študijskega oddelka nameščenih sedem osebnih raču- listi, zadolžnice, inventarne knjige in podobno. Pri tem so se večinoma uporabljale tiskovine oziroma obrazci Državne založbe Slovenije (vir: nalnikov za uporabnike z dostopom do svetovnega spleta37 (Poročilo, 2002). arhiv KIPP). 234 235 > Pred informatizacijo je knjižnica vodila več vrst knjižničnih listkovnih katalogov, ki so se med seboj razlikovali po načinu razvrščanja kataložnih listkov. Prehod na računalniški katalog, ki je vse funkcije združil v eno, je pomenil velik napredek. Za iskanje gradiva v katalogu COBISS/OPAC so se prvotno uporabljali terminali VT (na fotografiji), kasneje so jih nadomestili osebni računalniki z uporabniško prijaznejšim grafičnim vmesnikom ter spletnim dostopom (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP; vir: arhiv IZUM). 236 237 > Knjižnica je v letih 2003–2018 upora- bljala segmente programske opreme COBISS2 in COBISS3. Za potrebe uporabe programske opreme COBISS2 na osebnih računalnikih je moral biti nanje nameščen terminalski emulator Reflection for UNIX and Digital. Izmed > Spletni katalog COBISS/OPAC segmentov COBISS2 je bil najdlje v je članom knjižnice omogočal tudi uporabi segment COBISS2/Izposoja, ki vpogled v seznam izposojenega ga je knjižnica uporabljala dobrih 25 let gradiva, pregled in podaljšanje (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). roka izposoje ter online rezerva- cije (vir: arhiv IZUM). > Spominski posnetek ekipe, ki je v soboto, 3. marca 2018, v Študijskem oddelku z mediateko zadnja delala s programsko opremo COBISS2/ Izposoja. Od leve proti desni: Tamara Pišek, Božena Kmetec - Friedl in Boštjan Koražija (foto: Barbara Rižnar, arhiv KIPP). Po implementaciji spletnega kataloga COBISS/OPAC so lahko uporabniki dostopali To je bil tudi prvi segment, ki smo ga že uporabljali v COBISS2 okolju in smo prešli do kataloga knjižnice na vseh osebnih računalnikih z dostopom do interneta, tj. ne le na novo generacijo COBISS3. Nov segment COBISS3/Serijske publikacije, ki je obse- v knjižnici, temveč tudi od doma, iz službe, šole itd. Vseboval je nov segment Moja gal računalniško vodenje naročil na periodične tiske, je knjižnica pričela uporabljati knjižnica, ki je knjižnicam omogočal vzpostavitev dodatnih storitev za člane. Tako s 1. januarjem 2006. smo 11. junija 2001 vzpostavili možnost vpogleda v seznam izposojenega gradiva, Da bi članom olajšali poslovanje s knjižnico, smo 1. junija 2007 v sistemu COBISS podaljšanje roka izposoje ali rezervacije gradiva (Poročilo, 2002). vzpostavili sistem obveščanja po elektronski pošti (Poročilo, 2008), v okviru katere- 38 Prva generacija te programske Zaradi opuščanja strojne opreme, ki uporablja operacijski sistem OpenVMS, je IZUM ga člane brezplačno obveščamo o skorajšnjem poteku roka izposoje, o skorajšnjem opreme se je imenovala ATLASS. konec devetdesetih let 20. stoletja pričel s tehnološko prenovo sistema COBISS in prejemu opomina, o prispelem rezerviranem gradivu in podobno. Preko tega siste- Druga generacija je bila poimeno- vana COBISS, a se je kasneje zara- novo generacijo poimenoval COBISS338 (Seljak, 1998). Poleg tehnološke prenove ma uporabnikom pošiljamo tudi splošna obvestila knjižnice. Storitev je bila dobro di ločevanja med drugo in tretjo obstoječih segmentov COBISS je vzporedno potekal tudi razvoj novih segmentov za sprejeta, saj se je veliko članov naročilo na prejemanje teh obvestil. generacijo zanjo pričelo uporabljati poimenovanje COBISS2. procese, ki še niso bili pokriti v celoti. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je kot prvi segment V okolju spletnega COBISS/OPAC-a, imenovanega tudi Virtualna knjižnica Sloveni- nove generacije pričela uporabljati segment COBISS3/Nabava, ki jo je uvedla s 1. je, smo 11. junija 2007 vzpostavili možnost spletne oddaje zahtevka za medknjižnič- januarjem 2003 (Poročilo, 2004). Pri tem so postopki vnosa dobaviteljev in druge no izposojo (Poročilo, 2008). Leta 2013 je bila na IZUM-u razvita različica mCOBISS, aktivnosti potekale že konec leta 2002. V tem segmentu je v celoti vodena naba- prilagojena za mobilne naprave in zaslone na dotik, v okviru katere smo vzpostavili va monografskih publikacij in neknjižnega gradiva, ki obsega vnos naročil, raču- obveščanje na mobilne naprave z uporabo potisnih obvestil (Poročilo, 2014). nov, dobavnic, vodenje porabe finančnih sredstev po skladih itd. Segment vključuje tudi vodenje evidenc prejetih knjižnih darov. Knjižnica je leta 2003 pričela uporab- Leta 2014 je knjižnica pričela uporabljati povsem nov segment COBISS3/Elektronski ljati tudi segmenta COBISS3/Medknjižnična izposoja, v okviru katerega prejema in viri, ki omogoča vodenje nakupa elektronskih knjig ter elektronskih baz podatkov. oddaja zahtevke za medknjižnično izposojo ter ostale s tem povezane postopke, in Na enega najbolj kompleksnih in zahtevnih segmentov COBISS3/Katalogizacija je 39 Prevzemanje bibliografskih zapi- COBISS3/Upravljanje aplikacij. knjižnica prešla 1. julija 2014 (Poročilo, 2015). Segment obsega kreiranje ali dopol- sov je omogočeno iz baz podatkov v sistemu COBISS.net, iz baze WorldCat, Kljub temu da je v tem obdobju knjižnica že dobrih deset let uporabljala računal- njevanje bibliografskih zapisov v lokalni ali vzajemni bazi podatkov ter prevzemanje iz kataloga Kongresne knjižnice ter iz niški katalog knjižničnega gradiva, v katerem je bila evidentirana glavnina najbolj zapisov iz vzajemne baze podatkov COBIB ali drugih tujih baz podatkov,39 izvajanje ISSN baze. frekventnega gradiva, je še vedno redno dopolnjevala listkovni abecedni imenski normativne kontrole v bazi podatkov CONOR ter dopolnjevanje zapisov s podat- 40 V bazo CORES se vnašajo krono- loški podatki o urednikih ter drugih ter postavitveni katalog vse do 20. novembra 2004, ko je po soglasju strokovnega ki40 o kontinuiranih virih v bazi podatkov CORES. Za kreiranje bibliografskih zapi- osebah in korporacijah, ki sodelujejo kolegija opustila njegovo vzdrževanje. Inventarne knjige, ki predstavljajo temeljno sov v sistemu COBISS so potrebne licence, ki jih za posamezno vrsto gradiva prido- pri nastajanju kontinuiranih virov. evidenco vsake knjižnične zbirke, pa še vedno redno letno izpisujemo iz računalni- bi biblio tekar po opravljenem izobraževanju, pozitivno ocenjenih testnih zapisih ter ških evidenc. opravljenem preizkusu znanja. Med 18. in 20. novembrom 2005 je knjižnica izvedla prehod na segment COBISS3/ Zaloga, v okviru katerega se izvajajo postopki vodenja evidenc zaloge knjižničnega gradiva (inventarizacija, določanje postavitve gradiva, statusa gradiva, odpisi itd.) 238 239 > Aplikacija mCOBISS za dostop do računalniškega kataloga z mobilnimi napravami je k uporabi pritegnila predvsem mlajšo populacijo (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). 240 Spletni COBISS/OPAC je bil deležen celovite tehnološke prenove leta 2017 in je bil 241 Digitalizirana ob tej priložnosti preimenovan v COBISS+. Z namenom izboljšanja uporabniške izku- šnje so bile dodane nove funkcionalnosti pri iskanju gradiva, kot so funkcija samo- Kulturna DEDiŠčina dokončanja in lematizacija41 iskalnih izrazov. Posodobljen je bil način prikazovanja SlovEnSKiH PoKrajin rezultatov iskanja ter uvedeno fasetno omejevanje, ki se uporablja za zožitev na bora zadetkov. na Portalu Kamra Prehod na zadnji segment COBISS3/Izposoja je bil izveden 4. marca 2018, s čimer je knjižnica v celoti prešla na novo generacijo COBISS3. Za prehod na ta segment je > Leta 2017 prenovljen spletni katalog 43 Takratna koordinatorica izvajanja Leta 2003 je v skladu z novo knjižnično zakonodajo deset največjih splošnih knjižnic knjižnica morala izpolnjevati vse pogoje, tudi prehod bibliobusa na online izposojo,42 COBISS+ uporabnikom omogoča prila- posebnih nalog osrednjih območnih gajanje vmesnika, osebne nastavitve, pridobilo status osrednje območne knjižnice (OOK). To so bile knjižnice v Ljublja- ki je bil izveden 24. maja 2016. Segment COBISS3/Izposoja obsega evidenco članov, knjižnic v NUK-u. shranjevanje iskanj ter prenos podat- ni, Mariboru, Novem mestu, Kranju, Kopru, Novi Gorici, Celju, Ravnah na Koroškem, vodenje izposoje gradiva, rezervacij, blagajne in drugih postopkov, ki se uporabljajo kov (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). na Ptuju in v Murski Soboti. Na novo vzpostavljeno povezovanje osrednjih območ- pri vodenju evidenc izposoje knjižničnega gradiva. nih knjižnic ter koordinirano izvajanje območnih nalog je pomenilo temeljno osno- COBISS nudi knjižnicam vso podporo pri avtomatizaciji in računalniškem vodenju vo za številne skupne projekte, tudi na področju digitalizacije knjižničnega gradiva. poslovanja. Ob vseh zgoraj navedenih aktivnostih v posameznih segmentih omogo- Že na prvem sestanku delovne skupine za domoznanstvo leta 2004 je bila izpos- ča v okviru segmenta COBISS3/Izpisi tudi pripravo raznovrstnih izpisov, kot so bibli- tavljena problematika digitalizacije knjižničnega gradiva ter urejanje in dostop do ografije, seznami novosti, statistike prirasta in zaloge gradiva, izposoje … COBISS digitalnih zbirk. Zato smo se leta 2005 vse OOK dogovorile o vzpostavitvi skupnega nudi tudi vso podporo pri izvajanju inventurnega popisa knjižničnega gradiva. Sple- regijskega portala Kamra. Idejno zasnovo je pripravila Breda Karun,43 ki je prevzela tni katalog uporabnikom omogoča vpogled v informacije o dostopnosti knjižnične- tudi vodilno vlogo pri njegovi vzpostavitvi. Projekt je finančno podprlo Ministrstvo ga gradiva ter v okviru segmenta Moja knjižnica vpogled v lastno evidenco izposoj. za kulturo. Portal Kamra (www.kamra.si), ki je polno zaživel leta 2008, omogoča shranjeva- COBISS je z leti prerasel v zelo kompleksen nacionalni knjižnični informacijski sistem, nje digitaliziranega gradiva s pripadajočimi metapodatki. Ima sodobno zasno- ki ga v Sloveniji uporablja več kot 850 knjižnic. V mrežo COBISS.net pa je vključenih van uporabniški vmesnik z enotno vstopno točko za vse slovenske regije. Namen preko 1.200 knjižnic jugovzhodnega dela Evrope (Mreža, 2018). Kamre ni arhiviranje velikih količin digitaliziranega gradiva, temveč izbranih doku- mentov na določeno temo. Na Kamro lahko knjižnice in druge ustanove shranjuje- mo vsebine s področja domoznanstva, pri čemer po lastni presoji izbiramo teme, ki so aktualne in zanimive za uporabnike. Vsebine so predstavljene kot zgod- 41 Razširitev iskalnega izraza be s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti (O Kamri, 2017). 42 Pred tem je izposoja na bibliobusu potekala v načinu brez internetne povezave. Bibliobus je imel svojo delovno postajo, na katero so se med delom na terenu shranjevali podatki o izposoji. Po priho- Poleg digitalnih zbirk, ki so vsebinsko najbogatejše in najobsežnejše, portal du s terena je bilo potrebno delovno postajo priključiti v računalniško omrežje, nato je bil vsakodnevno vsebuje tudi predstavitve organizacij in društev ter posameznikov, ki deluje- izveden prenos podatkov. S prehodom na online izposojo na bibliobusu je bilo potrebno počakati tako dolgo, da so bila vsa postajališča bibliobusa pokrita s signalom mobilne telefonije. jo na področju zbiranja, ohranjanja in proučevanja lokalnih zgodovinskih virov. Kamra prinaša tudi novice o kulturnih dogodkih, vezanih na domoznanstvo. V okviru Kamre je leta 2013 kot samostojen sklop zaživel Album Slovenije, ki je namenjen zbiranju digitalnih kopij fotografij, shranjenih v družinskih albumih ali pri zasebnih zbiralcih (Malec, 2016). Osnovni namen je ohranjanje spominov 20. stoletja s pomočjo fotografij, ki prikazujejo ljudske običaje, kmečka opravila, praznovanja, Prvi PoSKuSi DigitalizacijE zgodovinske dogodke … Za razliko od Kamre vsebine v Album Slovenije prispevajo DomoznanSKEga graDiva neposredno uporabniki portala. Z razvojem novih informacijskih tehnologij in širitvijo svetovnega spleta smo tudi v splošnih knjižnicah pričeli razmišljati o uvedbi povsem novih storitev za uporabnike in zagotavljanju večjih možnosti dostopa do gradiv. Po prehodu v 21. > Fotografije, na katerih so zabeleženi etnografski, zgodovinski in podobni stoletje je tako v knjižničarskih krogih digitalizacija knjižničnega gradiva postala izjemno zanimiva in aktualna tema, a so motivi, imajo svojevrstno zgodovinsko se ob tem pojavljala številna odprta in nerešena vprašanja: kaj, kje in kako digitalizirati ter na kakšen način uporabnikom vrednost. Številne so shranjene v za-omogočiti dostop do gradiva. sebnih albumih in zato niso dostopne javnosti. Zbiranju digitalnih kopij teh V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so bili prvi poskusi digitalizacije usmerjeni v skeniranje razglednic na lastnih optičnih bral-fotografij je namenjen Album Slovenije, v katerega je bila med drugim dodana nikih. Projekt je bil izveden leta 2004 v sklopu nalog osrednje območne knjižnice, obsegal pa je zbirko približno 1.300 fotografija, ki prikazuje domačijo razglednic Ptuja in okolice (Poročilo, 2005). Digitalne kopije (brez metapodatkov) so bile urejene in shranjene na izbra-malega kmeta v Halozah (vir: https:// nem računalniku ter uporabnikom dostopne v Domoznanskem oddelku knjižnice. www.kamra.si/album-slovenije/item/ domacija-malega-kmeta-v-halozah. Že povsem na začetku je postalo jasno, da na takšen način lahko obvladujemo le manjše količine gradiva. Pri večjem obse-html). gu bi takšen pristop postal nepregleden in neobvladljiv. Za potrebe obvladovanja večjega števila datotek bi nujno potrebovali programsko okolje, v katerem bi lahko shranjevali digitalne kopije z metapodatki ter spletni vmesnik za uporabnike. Za razvoj takšnega okolja ptujska knjižnica ni imela finančnih in kadrovskih možnosti. Prav tako se je pojavljalo vprašanje smiselnosti, da zaradi kompleksnosti in zahtevnosti takšno okolje pripravljamo sami, saj so se s podobnim problemom soočale tudi druge splošne knjižnice. 242 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je vse od začetka sodelovala pri zasnovi Kamre, vsa leta 44 Knjižnica vnaša na Kamro domo- 243 znanske vsebine za območje šestnaj- vKljučEvanjE je aktivna vnašalka vsebin za Spodnje Podravje,44 skrbi pa tudi za izobraževan je stih občin Upravne enote Ptuj ter obči- vnašalcev vsebin na svojem območju. Naloge regijske urednice je od vzpostavitve ne Ormož, Središče ob Dravi in Sveti DigitaliziranEga graDiva portala opravljala Mira Petrovič, nato je leta 2012 uredništvo prevzela Melita Zmazek. Tomaž. v Digitalno Knjižnico Obe urednici sta tudi aktivni vnašalki vsebin. Do konca leta 2017 smo na Kamri obja- vili 27 digitalnih zbirk, 16 organizacij in 335 novic, k zapisom je bilo pripetih 1.805 SlovEnijE multimedijskih elementov. Med digitalnimi zbirkami so bile največjega zanimanja uporabnikov deležne zbirke Strnišče v prvi svetovni vojni, Ptuj in Ormož z okolico na razglednicah, Pustni liki Ptuja in okolice, Pomembnejše zgradbe srednjeveškega V Narodni in univerzitetni knjižnici je začetno obdobje digitalizacije potekalo že v Ptuja, Spomeniki NOB na Ptujskem, Barbarčani v veliki vojni: Cirkulane 1914–1918 ter letih 1996−2003. V njenem strateškem načrtu za obdobje 2004−2008 je bila načrto- Iz zgodovine Kidričevega. vana vzpostavitev digitalne knjižnice. Kot rezultat te usmeritve je nastal portal Digi- talna knjižnica Slovenije (www.dlib.si), ki je bil javnosti predstavljen novembra 2005 (Digitalna, 2016). Po letu 2006 so na portal lahko pričele vključevati gradivo tudi druge organizacije. To je za našo knjižnico pomenilo lepo priložnost, saj smo imeli možnosti vključevanja večjih količin digitaliziranega gradiva, hkrati pa nam je NUK nudil tudi strokovno pomoč. 45 Če je pri digitalizaciji izvedena Kot osrednja območna knjižnica smo lahko pridobivali sredstva za digitalizacijo optična prepoznava besedila (OCR), knjiž ničnega gradiva v okviru letnih programov izvajanja območnih nalog. Najprej lahko uporabnik išče tudi po celotnem besedilu, kar je pomembna dodana smo se osredotočili na osrednje ptujske časopise in leta 2006 izvedli prvi projekt vrednost digitalizacije. – digitalizirali smo tednik Štajerc, ki je izhajal v politično razburkanem obdobju od 46 Namen projekta, ki je bil financi- leta 1900 do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 (Poročilo, 2007). Digitalizacijo ran iz Norveških finančnih mehaniz- mov, je bil zagotoviti nadaljnji razvoj je izvedel zunanji izvajalec, ki je pripravil tudi metapodatke za posamezne digitalne dLiba, ureditev nacionalnega digital- objekte ter izvedel optično prepoznavo besedila.45 Gradivo je bilo v dLib vključeno nega repozitorija za trajno ohranjanje digitalne kulturne dediščine, analiza leta 2007 ter s tem prosto dostopno vsem uporabnikom. stanja in identifikacija zbirk, digitaliza- cija gradiva ter promocija portala. Tega leta smo se kot partnerji vključili v projekt »Digitalna knjižnica Slovenije – 47 Zgodovinske razprave Mate- dLib.si«, ki ga je vodil NUK.46 Direktor knjižnice mag. Matjaž Neudauer je bil član ja Slekovca so bile deležne izjemne- projekt nega sveta, članica izvršnega odbora pa je bila Milena Doberšek. Projekt je > Velikega zanimanja ga zanimanje uporabnikov. Njegovo uporabnikov so na portalu delo Duhovni sinovi slavne nadžupni- bil zaključen februarja 2011, omogočil pa nam je med drugim tudi digitalizacijo neka- Kamra deležne zbirke, ki je Konjiške iz leta 1898 je v prvem letu terih ptujskih časopisov. z bogatim vsebinskim po objavi na dLibu leta 2012 zabeležilo kar 1.573 ogledov. opisom ter pripetimi digi- Digitalizacija osrednjih ptujskih časopisov je potekala postopno po posameznih talnimi objekti (fotografije, naslovih in obdobjih. Zbirka časopisov, ki jo hranimo v Domoznanskem oddelku, je razglednice, zemljevidi itd.) zelo bogata, a žal ni popolna, zato smo v številnih slovenskih in avstrijskih knjižni- zelo podrobno predstavijo določeno domoznansko cah ter arhivih poizvedovali o hrambi originalov. Gradivo smo za potrebe digitaliza- temo (vir: https://www. cije pridobili še iz NUK-a, družbe Radio-Tednik Ptuj, Univerzitetne knjižnice Maribor, kamra.si/digitalne-zbirke. Osrednje knjižnice Celje in Österreichische Nationalbibliothek. Digitalne kopije novej- html). ših letnikov je prispevala družba Radio-Tednik Ptuj (Doberšek in Zmazek, 2013). Do konca leta 2013 smo digitalizirali in v dLib vključili časopise Pettauer Wochen- blatt (1878), Pettauer Localanzeiger (1889–1890), Pettauer Zeitung (1890–1904), Pettauer Anzeiger (1905–1913), Štajerc (1900–1918), Ptujski list (1919–1922), Narod- na sloga (1931–1932), Naše delo (1948–1950), Ptujski tednik (1951–1961), Tednik (1961–2003) ter Štajerski tednik (2003–2012) v skupnem obsegu 5.771 časopisnih številk oziroma nekaj več kot 87.000 strani (Doberšek in Zmazek, 2013). Knjižnica posebno pozornost posveča tudi promociji Kamre in na njej objavljenih Postopno smo v projekte digitalizacije pričeli vključevati tudi druge vsebinske sklo- vsebin. Z objavami na družbenih omrežjih, v lokalnih medijih, s širjenjem informa- pe. Tako smo digitalizirali zgodovinske razprave bogoslovca in zgodovinopisca cij preko e-pošte, na prireditvah, predstavitvah, razstavah ter preko osebnih stikov Mateja Slekovca,47 dela jezikoslovca Petra Dajnka in dela drugih znanih osebnosti poskušamo k uporabi pritegniti čim širši krog uporabnikov, hkrati pa med ljudmi Spodnjega Podravja, kot so ptujski krajevni zgodovinar in kronist Ferdinand Raisp, ozavestiti pomen zbiranja, ohranjanja in proučevanja pomnikov lokalne zgodovine. šolnik, pisatelj in skladatelj Anton Kosi, pravnik, nacionalni ekonom in politik Ivan Skrb za zbiranje, hranjenje in promocijo domoznanskih pisnih virov je ena izmed > Osrednji ptujski časopisi, med njimi Geršak, duhovnik, narodni buditelj, zgodovinar in pisatelj Anton Krempl, častnik, tudi Tednik, predhodnik današnjega temeljnih dejavnosti naše knjižnice in z bogatim fondom, ki ga hranimo v Domoz- ljubiteljski jezikoslovec in publicist Davorin Žunkovič, ljudski pesnik Matija Belec, Štajerskega tednika, so bili digitalizira- nanskem oddelku, se uvrščamo med najbolj razvite splošne knjižnice na področju šolnik in politik Ljudevit Pivko, duhovnik in narodni buditelj Jakob Meško idr. ni in vključeni v Digitalno knjižnico domoznanske dejavnosti. S širjenjem domoznanskih vsebin preko spleta pa omogo- Slovenije (vir: www.dlib.si). čamo dostopnost tudi tistim uporabnikom, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo priti v knjižnico, hkrati pa skrbimo za popularizacijo domoznanskih vsebin in utrjujemo prepoznavnost domačega kraja. 244 V izbor za digitalizacijo smo vključili izbrane 245 SPlEtna Stran knjižne dragocenosti, kot so potopisni dnev- nik Ferdinanda Raispa iz leta 1840, rokopisni KnjižnicE molitvenik patra Edvarda Gebronška, redovni- ka nekdanjega ptujskega kapucinskega samos- tana, iz leta 1783, knjiga zelišč Adama Lonicer- V obdobju, ko se je svetovni splet pospešeno širil, smo tudi v ptujski knjižnici načr- ja, nemškega zdravnika in botanika, iz leta 1582, tovali postavitev svoje prve spletne strani, a žal se je realizacija precej zavlekla pred- Paracelsusova zbrana dela iz leta 1616, drago- vsem zaradi finančnih in kadrovskih razlogov. S pripravo smo pričeli leta 2004, ko cenosti iz zapuščine rodbine Herberstein, med je delovna skupina naredila vsebinsko zasnovo. Nato je oblikovalec Darko Ferlinc njimi dragocena dela Žige Herbersteina, kot so pripravil grafično osnovo, določil barvne podlage ter druge podrobnosti glede Gratae posteritati (1560) in Moskovski zapiski umeščanja besedil. Za našo spletno stran smo registrirali domeno knjiznica-ptuj.si. (1550), idr. Stran je programiral absolvent računalništva Vojko Voga, saj vzorčne predloge, kot jih poznamo danes, takrat še niso bile na razpolago. Sistem za upravljane s spletnimi Digitalizirali smo tudi nekatere starejše ptuj- vsebinami je temeljil na programskem jeziku PHP ter podatkovni bazi My SQL. Nalo- ske tiske iz obdobja 1793–1918, tiskane v tiskar- ge spletne urednice je prevzela Milena Doberšek. nah na Ptuju. Vključen je bil najstarejši ptujski tisk Hitra inu glatka pot, pruti nebessam (1793) Prva spletna stran knjižnice je bila predana v uporabo 1. marca 2007, ko jo je ob 12.05 prvega ptujskega tiskarja Franza Antona Schüt- uradno odprl župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Otvoritveni dogodek smo namenoma za ter tiski tiskarne Blanke. poimenovali Pet čez dvanajsto, s čimer smo ponazorili, da s spletno stranjo zamuja- mo. To sicer ni nekaj, kar bi želeli obešati na veliki zvon, naš namen je bil opozoriti na V letu 2017 smo ob soglasju Zgodovinskega finančne in kadrovske omejitve, s katerimi smo se soočali že vrsto let. društva Ptuj ter avtorjev prispevkov digitalizirali Ptujski zbornik (1953–1996), ob soglasju ptujske Na spletni strani smo objavljali splošne informacije o knjižnici, oddelkih in izposoji gimnazije Izvestje Gimnazije Ptuj (1969–1979), knjižničnega gradiva ter prireditveni dejavnosti za odrasle in mladino. Redno smo v dogovoru z Mestno občino (MO) Ptuj občin- skrbeli za ažurnost ter mesečno objavljali sezname knjižnih novosti. Beležili smo sko glasilo Ptujčan (1995–) ter v sodelovanju z povprečni letni obisk od 80 do 90 tisoč uporabnikov. > Leta 2013 smo ob 10-letnici izvajanja nalog osrednje območne knjižnice prip- družbo Talum iz Kidričevega tovarniško glasilo ravili razstavo Ptujska časopisna dediščina s predstavitvijo digitaliziranih osred- Zaradi hitrega spreminjanja splet- Aluminij (1957–). njih ptujskih časopisov. Ob tej priložnosti je izšla tudi istoimenska monografija nih tehnologij in trendov je kmalu (foto: Milena Doberšek, arhiv KIPP). Vsa leta smo ob digitalizaciji starejšega gradi- nastala nuja po prenovi, ki pa se je va pozornost posvečali tudi novejšemu, izvor- spet nekaj let odmikala. S pripra- no e-nastalemu domoznanskemu gradivu in ga vami smo pričeli leta 2017, ko smo v dogovoru z avtorji ali založniki vključevali v pripravili vsebinsko zasnovo in dLib. V začetku leta 2017 smo z izdajatelji MO opredelili funkcionalnosti, ki jih Ptuj, družbo Talum in družbo Radio-Tednik Ptuj potrebujemo. Novo spletno stran je podpisali dogovor o sodelovanju, s katerim so na podlagi izbrane vzorčne predlo- se kot založniki zavezali, da nam bodo za potre- ge pripravilo podjetje TrueCAD, pri be vključitve gradiva v dLib letno posredovali čemer je bilo uporabljeno računal- digitalne kopije časopisov Štajerski tednik, Ptuj- niško okolje za ustvarjanje sple- čan in Aluminij. tišč WordPress. Nekatere vsebine Z digitalizacijo smo uporabnikom omogočili je bilo možno prenesti iz obstoje- prost in neomejen dostop do številnih pomemb- če spletne strani in jih posodobiti, nih pisnih virov za raziskovanje in proučeva- nekatere pa je bilo potrebno pripra- nje lokalnih zgodovinskih tem. V dobrih dese- viti povsem na novo. tih letih smo v dLib prispevali obsežno zbirko Uredništvo nove spletne strani, ki domoznanskega gradiva, ki je ob koncu leta bo predvidoma zaživela ob koncu 2017 štela 17.936 enot48 oziroma preko 145.000 leta 2018, je prevzel Primož Potoč- strani (Poročilo, 2018). S takšnim rezultatom se nik. Nova spletna stran, katere po količini digitaliziranega in v dLib vključenega izbrane vsebine bodo prevedene v gradiva uvrščamo na drugo mesto med sloven- angleški jezik, bo prilagojena tudi skimi splošnimi knjižnicami. slepim in slabovidnim uporabnikom ter uporabnikom z motnjami branja. > Digitalizirana dela Mateja Slekovca so bila po objavi v Digitalni knjižnici Slo- 48 Kot enota se šteje posamezna venije deležna precejšnjega zanimanja uporabnikov (vir: arhiv KIPP). digitalna enota, tj. številka časopisa, > Vstopna stran prve spletne strani knjižnice, ki je bila predana v uporabo leta 2007. V monografska publikacija, fotografi- nespremenjeni grafični podobi je uporabnikom nudila informacije dobrih 11 let (vir: http:// ja itd. www.knjiznica-ptuj.si/). 246 247 zagotavljanjE DoStoPa > Na portalu Library Press Display Do ElEKtronSKiH baz PoDatKov knjižnica omogoča svojim članom brezplačen dostop do več kot 7.000 periodičnih tiskov z vsega sveta. Praviloma so časopisi na portalu dos- topni že na dan izida (vir: http://www. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj kot osrednja območna knjižnica vse od leta 2003 v skla- 49 Nakup elektronskih baz podat- pressreader.com.eviri.ook.sik.si/ kov opravljamo s sredstvi za nakup du z zakonom izvaja štiri posebne naloge za območje šestnajstih občin UE Ptuj ter knjižničnega gradiva ali s sredstvi za catalog). občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer osnovno knjižnično dejavnost izvajanje nalog OOK, kar nam v okviru letnega programa dela odobri Ministr- izvaja Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. stvo za kulturo. Kadar je e-vir kupljen s sredstvi za nakup knjižničnega gradi- Prva izmed teh posebnih območnih nalog je zagotavljanje povečanega in zahtev- va, zagotavljamo dostop članom ptuj- nejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij. V prvih letih izvajanja območnih ske knjižnice. Kadar pa je nakup izve- den s sredstvi OOK, dostop do njega nalog smo zagotavljali povečan izbor knjižničnega gradiva predvsem z zahtevnej- zagotavljamo tudi članom Knjižnice šim izborom nakupa knjižnega in neknjižnega gradiva. Nato smo pričeli ponudbo Franca Ksavra Meška Ormož. Takšni viri so v prispevku označeni z *. dopolnjevati z zagotavljanjem spletnega dostopa do serijskih publikacij in podat- 50 Baza IUS-INFO je bila prvotno kovnih zbirk.49 dostopna članom naše knjižnice, od leta 2011 pa tudi članom ormoške knji- Kot prvo smo v začetku leta 2006 naročili bazo podatkov IUS-INFO50 (zakonodaja, žnice. Vsebuje tudi povsem ločen sodna praksa), nato smo maja tega leta naročili dostop do arhiva dnevnika Večer*. segment s hrvaško zakonodajo. Tri mesece kasneje smo v sodelovanju s COSEC-om51 kupili dostop do štirih tujih 51 Konzorcij slovenskih knjižnic za pridobivanje licenčne mednarodne virov: Oxford English Dictionary Online* (angleški slovar), Oxford Reference Onli- literature, ki deluje v NUK-u. Poleg dostopa do elektronskih baz podatkov zagotavljamo tudi dostop do tekočih izdaj in elektronskih arhivov nekaterih ne* (zbirka slovarjev, leksikonov in enciklopedij), Grove Music Online* (enciklopedi-52 Electronic Information for Libra- periodičnih tiskov: Delo, Dnevnik, Finance, Štajerski tednik itd. Pravico do dostopa kupimo ali pa smo do nje upravičeni ja muzikologije in glasbe) ter Grove Art Online* (enciklopedija slikarstva, kiparstva, ries Direct kot naročniki na tiskano izdajo. Dostop je zagotovljen na računalnikih v knjižnici,56 saj v tem primeru dostopa na daljavo arhitekture)* (Vsebinsko, 2007). 53 EBSCO Publishing je eden najve- zaenkrat še ne moremo vzpostaviti zaradi omejitev pri ponudnikih. čjih dobaviteljev elektronskih in tiska- V začetku leta 2007 smo se registrirali za dostop do baz podatkov ponudnika nih strokovnih in znanstvenih revij na EBSCO Publishing, ki so v sklopu projekta EIFL Direct svetu. V sklopu servisa EBSCOhost je 52 brezplačne za splošne knjiž- uporabnikom splošnih knjižnic na voljo nice. Uporabniki lahko preko servisa EBSCOhost53 dostopajo do polnih besedil član- dostop do polnih besedil člankov iz kov v zbirkah Academic Search Elite (znanstvene revije), MasterFILE Premier (multi- skoraj 4.000 mednarodnih časnikov, dostop do povzetkov in vsebinskih disciplinarna zbirka), Regional Business News (poslovne publikacije iz ZDA), ERIC seznamov preko 6.000 periodičnih (izobraževanje), GreenFILE (raziskave človeškega vpliva na okolje) in Business Sour- publikacij ter številnih drugih referenč- nih virov. izPoSoja ce Main Edition (marketing, management) ter iščejo po bibliografskih navedbah in 54 Univerzalna decimalna klasifikacija ElEKtronSKiH Knjig povzetkih v zbirkah MEDLINE (medicina, veterina) ter Library, Information Science 55 Za dostop do baz podatkov je & Technology Abstracts (knjižničarstvo, bibliometrika). Junija istega leta smo pri potrebno veljavno članstvo, član pa se NUK-u kupili dostop do elektronske izdaje tablic UDK54 (knjižničarstvo), ki je name- prijavi s člansko številko in geslom, ki ga uporablja za dostop do Moje knji- 56 Uporabniško ime in geslo za Bibliotekarski terminološki slovar elektronsko knjigo definira kot »monografsko njena predvsem katalogizatorjem in študentom bibliotekarstva (Poročilo, 2008). žnice v sistemu COBISS. dostop dobijo uporabniki pri infor- publikacijo na elektronskem mediju, predvsem na optičnih diskih, internetu« (Kanič, matorju. Ponudbo smo leta 2009 razširili z bazo FinD-INFO* (davki, finance). Zaradi majh- 2009). V najširšem pomenu besede torej kot e-knjigo razumemo bodisi knjigo, ki je 57 Zbirko je zasnoval prof. dr. Miran ne uporabe smo leta 2010 odpovedali naročilo na vse štiri tuje baze podatkov in prvotno izšla v tiskani obliki in je bila nato s prepisovanjem ali drugimi postopki digi- Hladnik, literarni zgodovinar in profe- leto kasneje naročili GVIN.com* (poslovanje slovenskih podjetij, bonitete) (Vsebin- sor slovenske književnosti na Filozofski talizacije prenesena v spletno okolje, bodisi knjigo, ki je izvorno nastala v e-obliki in fakulteti Univerze v Ljubljani. sko, 2010 in 2011). je dostopna na spletu ali v materialni obliki na elektronskem mediju. Dostop do e-virov smo sprva omogočali zgolj na računalnikih v knjižnici, saj je iden- V svetovnem merilu se kot prva e-knjiga pogosto navaja Deklaracija o neodvisnosti tifikacija potekala preko IP številke računalnika ali uporabniškega imena in gesla. Da ZDA, ki jo je leta 1971 Michael Stern Hart pretipkal v računalnik in poslal po računalni- bi zagotavljali dostop tudi izven delovnega časa knjižnice (24/7) in s poljubne loka- škem omrežju. S somišljeniki je idejo o digitalizaciji knjig nadaljeval v sklopu projekta cije, smo leta 2011 vse OOK v sodelovanju z NUK-om vzpostavile dostop na daljavo, Gutenberg (www.gutenberg.org), kjer je danes prosto dostopnih že več kot 54.000 pri čemer avtorizacija poteka preko COBISS-a na podlagi veljavne članske izkazni- del svetovnih klasikov (Free, 2017). Tej ideji so sledili tudi drugi projekti digitalizacije ce55 (Vsebinsko, 2012). in nastale so številne spletne zbirke javno dostopnih e-knjig. V Sloveniji je med prvi- mi nastala Zbirka slovenskih leposlovnih besedil57 (http://lit.ijs.si/leposl.html) (Zbir- Nov način dostopa je bilo potrebno urediti tudi v naročniških pogodbah. Že leta 2011 ka, 2017), najobsežnejša pa je v Digitalni knjižnici Slovenije, v katero e-knjige prispe- smo vzpostavili dostop na daljavo do baz ponudnika EBSCO Publishing, za ostale pa va tudi ptujska knjižnica. smo to uredili ob obnavljanju naročnin za leto 2012. Dovoljenje smo pridobili od vseh ponudnikov razen od časopisne hiše Večer (Poročilo, 2013). Pa pustimo ob strani prosto dostopne digitalizirane knjige in se osredotočimo na tiste, ki so na tržišču v e-obliki. Konec devetdesetih let 21. stoletja so na tržišče prišli Z vzpostavitvijo dostopa na daljavo je uporaba e-virov občutno narasla, kar se je žal prvi bralniki e-knjig, svetovni splet pa je bil že dodobra razvejan. Stephen King je bil odrazilo tudi v povišanju naročnin. Zaradi znatne podražitve smo leta 2014 odpo- eden prvih, ki je leta 1999 izdal svoje delo samo v e-obliki in se odločil za distribucijo vedali GVIN.com in kot nadomestilo 1. maja 2015 naročili Library Press Display*, ki izključno preko spleta. Prodal je pol milijona izvodov. V razmeroma kratkem času je vsebuje preko 7.000 časopisov in revij iz več kot 120 držav (Poročilo, 2016). nov način distribucije in prodaje e-knjig preko spleta doživel izjemen razmah. Spletni trgovec Amazon je leta 2010 objavil, da je prodaja e-knjig presegla prodajo tiskanih (Elektronska, 2017). 248 63 DRM zaščita (Digital rights mana- Člani si ob predhodni avtorizaciji lahko izposojajo e-knjige neposredno na Biblosu 249 > Knjižnica Ivana Potrča Ptuj omogoča gement), ki preprečuje nelegalno kopi- in jih prenesejo na svojo napravo. Rok izposoje je štirinajst dni. Pri izposoji e-knjig svojim članom brezplačno izposojo ranje avtorsko zaščitenih datotek. e-knjig na portalu Biblos (vir: https:// ni potrebno skrbeti za pravočasno vračilo, saj datoteka po preteku roka izposo- 64 Npr. Ruslica.si, Amazon.com … www.biblos.si/). je postane neaktivna. Naenkrat si lahko posameznik izposodi največ štiri e-knjige, 65 V spletni knjigarni Biblos je bilo na razpolago približno 1.700 e-knjig. možno pa je predčasno vračilo, s čimer lahko bralec prej pridobi možnost izposoje novih naslovov. Knjižnica kupuje licence neposredno na portalu Biblos, evidenco o porabi sredstev pa vodi tudi v segmentu COBISS3/Elektronski viri. E-knjige so sicer nekoliko cenej- še od tiskanih, ne pa tako zelo, kot bi laično pričakovali. Na Biblosu dosegajo e-knji- ge ceno okrog 70 odstotkov cene tiskanih knjig. Povprečna cena e-knjige, ki smo jo dosegli v letu 2017, je bila 13,82 EUR, medtem ko smo pri nakupu tiskanih knjig doseg li povprečno ceno 25,70 EUR (Zaključno, 2018). Poleg stroška nakupa licence pa je potrebno upoštevati še strošek zaščite elektronskega gradiva,63 ki znaša 0,15 EUR za vsako evidentirano izposojo, kar do konca življenjske dobe e-knjige (52 izpo- soj) znese še dodatnih 7,80 EUR. Biblos in COBISS sta med seboj povezana v smislu sinhronizacije bibliografskih in uporabniških podatkov. Na podlagi tega so podatki o dostopnih e-knjigah na voljo tudi v lokalnem katalogu knjižnice, transakcije izposoje e-knjig se beležijo v Biblosu in hkrati v COBISS-u, kjer so knjižnici na voljo za statistične analize, uporabnikom pa omogočajo vpogled v evidenco izposoj preko segmenta Moja knjižnica. Slabost tovrstnega načina izposoje e-knjig je predvsem v tem, da smo pri nabavi in ponudbi e-knjig omejeni zgolj na ponudbo založbe Beletrina, medtem ko za izposo- jo e-knjig, ki bi jih morebiti kupili pri drugih založnikih ali ponudnikih,64 knjižnice žal še nimamo tehničnih rešitev. V Sloveniji je leta 2000 pri založbi DZS izšla prva knjiga, dostopna le v e-obliki, ki je 58 To je bila knjiga Biomreže, mišlje- bila na spletu dostopna brezplačno nje in zavest avtorja Mitje Peršuha. 58 (Ločišnikar - Fidler in Fidler, 2003). Leta 2008 Prepoznavnost Biblosa in izposoja e-knjig počasi, a vztrajno naraščata. Veseli nas, Kljub drugačnim prvotnim načrtom je bila kot prva e-knjigarna v Sloveniji predstavljena Ruslica59 s ponudbo približno je knjiga leta 2001 izšla tudi v tiska- da imamo kar nekaj članov, ki so redni bralci e-knjig. Ob koncu leta 2017 smo na sto e-knjig v slovenskem jeziku (Ruslica, 2017). ni obliki. Biblosu omogočali izposojo 326 e-knjig,65 naši člani pa so zabeležili 727 izposoj 59 Spletna knjigarna časopisne hiše (Poročilo, 2018). Morda se zdi, da je ponudba in uporaba e-knjig skromna, a treba Slovenske splošne knjižnice se v tem novo nastalem okolju prodaje e-knjig nismo Večer je upoštevati tudi majhnost slovenskega jezikovnega prostora, ki je neprimerljiv z takoj znašle. Iskale smo način oziroma tehnično rešitev, kako naj kupljene e-knji- 60 Avtorizacija je potekala preko anglo-ameriškim. ge izposojamo svojim članom. Nekatere knjižnice so kupile bralnike, nanje shrani- sistema COBISS. Za izposojo e-knjig je potrebno veljavno članstvo. Član le izbrane e-knjige in jih tako izposojale bralcem. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj se za se identificira s člansko številko in to možnost nismo odločili, saj je predstavljala velik finančni zalogaj, hkrati pa smo geslom, ki ga uporablja v sistemu COBISS za vstop v segment Moja knji- ocenili, da je smisel izposoje e-knjig predvsem v dostopu storitve na daljavo. žnica. Prva rešitev se je pokazala leta 2012, ko nam je konzorcij COSEC omogočil testno 61 Osebni računalnik, bralnik, tabli- co itd. izposojo e-knjig ponudnika EBSCO Publishing (Poročilo, 2013). Nato smo 1. maja 62 Študentska založba se je leta 2014 2013 naročili zbirko eBook Public Library Subscription Col ection, ki je vsebovala lastniško preoblikovala in preimeno- več kot 27.000 e-knjig v angleškem jeziku. Izposoja je potekala preko spleta (Poro- vala v Beletrina, zavod za založniško dejavnost. čilo, 2014). Ob avtorizaciji60 si je član lahko e-knjigo prenesel na svojo napravo61 in jo uporabljal sedem dni. Izposojo smo zagotovili članom ptujske in ormoške knjižnice, a smo zaradi skromne uporabe po dveh letih naročnino opustili. V Sloveniji je v smislu prodaje in izposoje e-knjig bistven korak naprej storila Študent- ska založba,62 ki je v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic in IZUM-om razvi- la spletni portal Biblos (www.biblos.si). Ta deluje kot e-knjigarna in e-knjižnica, ki članom knjižnic s sklenjeno naročniško pogodbo omogoča izposojo e-knjig. Storitev je dober približek temu, kar knjižnice dejansko potrebujemo za celovito računalniško evidentiranje nakupa in izposoje e-knjig. Biblos je bil javnosti predstavljen leta 2013, naša knjižnica pa je poskusno izposojo omogočila s 1. julijem 2013, naslednje leto pa sklenila naročniško razmerje. Knjižnica v sklopu letne naročnine na Biblosu razpolaga z osnovno zbirko 190 naslo- vov knjig, licence za preostale e-knjige pa kupuje po lastni presoji. Za vsako kuplje- no licenco je na voljo 52 izposoj, isti naslov pa si lahko naenkrat izposodi največ pet bralcev. 250 251 aKtivnoSti KnjižnicE Portal na SPlEtniH DobrE KnjigE DružbEniH omrEžjiH Bralci že od nekdaj radi posegajo po knjigah, ki jim jih nekdo priporoči, pa naj bo to znanec, prijatelj, knjižni- V začetku 21. stoletja so na spletu pričela nastajati različna družbena omrežja, ki so 66 Kasneje poročena Burjan. čar ali pa dobro oceno zasledijo v medijih. Tudi svetovan- omogočala povezovanje uporabnikov z enakimi interesi ter jim poenostavila medse- je za kakovostno branje je poslanstvo knjižničarjev, zato bojno komunikacijo in olajšala ohranjanje stikov. Ta hip najbolj razširjeno družbe- bralce na različne načine seznanjamo z izbranimi knjiž- no omrežje Facebook, ki je nastalo leta 2004, je bilo sprva namenjeno študentom nimi novostmi ter pripravljamo različne bralne sezna- harvardske univerze za lažjo medsebojno komunikacijo. Nato se je njegova uporaba me kakovostnega leposlovja. Vrsto let sta sodelavca hitro širila na druge univerze. Leta 2006 je Facebook postal javno dostopen in števi- Vladimir Kajzovar in Liljana Klemenčič v lokalnih medi- lo uporabnikov je eksponentno naraščalo (Facebook, 2017). jih67 predstav ljala izbrane knjige za odrasle in mladino. O Družbena omrežja so poleg komunikacije v poslovne, zasebne ali zabavne namene kakovostni literaturi bralce informiramo tudi preko splet- hitro postala tudi pomemben medij za različne načine oglaševanja, obveščanja in ne strani, družbenih omrežij in s pomočjo mesečnega nagovarjanja uporabnikov. koledarja dogodkov, kjer se vedno najde mesto tudi za Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je profil na Facebooku ustvarila januarja 2012, uredništvo kratek priporočilni bralni seznam. pa je prevzela Jasmina Toš.66 V prvih letih smo objavljali predvsem informacije o Leta 2014 se je ptujska knjižnica z aktivnim vnosom vsebin prireditvah v knjižnici. Nato smo na pobudo nekaterih mlajših sodelavcev želeli pove- priključila takrat vzpostavljenemu spletnemu portalu čati aktivnosti knjižnice v družbenih omrežjih. Leta 2015 smo organizirali izobraže- Dobreknjige.si68 (www.dobreknjige.si), ki sta ga zasno- vanje na temo »Ali knjižnice potrebujejo strategijo uporabe družbenih medijev?«, ki vali Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Goriška ga je izvedel zunanji strokovnjak, in tako pridobili nova znanja in spoznanja o pome- knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica (Vsebinsko, 2015). nu prisotnosti knjižnice na družbenih omrežjih ter načinu komuniciranja z uporabniki Na njem knjižničarji – moderatorji predstavljajo izbrano (Vsebinsko, 2016). kakovostno leposlovje, ki je bralcem dostopno v sloven- V začetku leta 2016 smo oblikovali skupino za družbena omrežja, v katero so se skih splošnih knjižnicah. Na portalu je predstavljenih vključili Jasmina Toš, Mira Petrovič, Primož Potočnik, Taja Bračič, Melita Zmazek preko 2.300 knjig, ki so izšle v zadnjih letih. in Milena Doberšek (Poročilo, 2017). Dogovorili smo se, na katerih omrežjih bomo Vse od vzpostavitve portala predstavitve knjig na njem prisotni ter katere vsebine bomo objavljali. Februarja tega leta smo kreirali tudi profil objavlja Anja Ogrizek, ki se ji je leta 2016 pridružil Gregor na Instagramu, prvi »twit« pa smo poslali v svet na Gregorjevo 2016. Na Facebooku Korošec. Portal je združil delo knjižničarjev slovenskih > Predstavitev kakovostnega leposlovja na portalu slovenskih smo kreirali tudi skupino Bralna značka za odrasle, namenjeno komunikaciji z udele- splošnih knjižnic Dobreknjige.si. Portal je povezan s katalogom splošnih knjižnic in na enem mestu ponuja informacije o ženci te bralne akcije, ki se ji je pridružilo 153 članov. COBISS in ga z anotacijami, informacijami o nagradah, ocenami kakovostnem leposlovju za odrasle (Dobreknjige.si, 2017). bralcev in literarnimi kritikami pomembno dopolnjuje. (vir: Ob koncu leta 2017 smo imeli na Facebooku 1.798 sledilcev, Instagramu 201 ter na https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=1688). Twitterju 99. Na vseh družbenih omrežjih skupaj smo v letu 2017 pripravili 396 objav (Poročilo, 2018). Najbolj pritegnejo informacije o lokalnih osebnostih, kulturni dediščini, napovedniki prireditev ter zanimive fotografije iz vsakdana knjižnice. Z informativnimi in občasno tudi zabavnimi vsebinami poskušamo nagovoriti čim večji krog uporabnikov, vzpo- stavljati aktiven kontakt z njimi ter jih osveščati o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. Preko družbenih omrežij uspešno promoviramo tudi spletne infor- macijske portale, ki jih ustvarjamo ali soustvarjamo v knjižnici. 67 Štajerski tednik, Radio Ptuj idr. 68 Več o tem v prispevku Anje Ogrizek Prireditvena dejavnost in spodbujanje bralne kulture med odraslimi bralci. 252 253 SPlEtni zaKljučEK biografSKi lEKSiKon SPoDnjEPoDravci.Si Knjižnica s širitvijo dejavnosti na spletu uvaja nove storitve za uporabnike, na različ- ne informacijske portale pa prispeva veliko kakovostnih vsebin ter preko spleta omogoča prost dostop do digitaliziranega knjižničnega gradiva. Spodnjepodravci.si je spletni biografski leksikon znanih oseb- Razen dostopa do e-virov in e-knjig so vsebine na informacijskih portalih, ki jih nosti Spodnjega Podravja, na katerem predstavljamo osebnosti, ustvarja ali soustvarja naša knjižnica, prosto dostopne, za dostop ni potrebno član- ki so bile rojene v tem okolju, so tukaj živele in/ali se šolale, stvo v knjižnici. Uporaba spletnih vsebin iz leta v leto močno narašča, a v knjižnici predvsem pa so s svojim delom zaznamovale prepoznavnost in opažamo, da upadata število aktivnih članov in fizičen obisk. Zmotno bi bilo mnenje, razvoj pokrajine v preteklosti ali sedanjosti. da si z objavljanjem vsebin na spletu škodujemo. Prav nasprotno. Leksikon smo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj vzpostavili leta 2015, 72 dLib, Kamra, Spodnjepodravci.si, Če primerjamo fizični in spletni obisk za leto 2017 (Poročilo, 2018), ugotovimo, da ko smo kupili programsko opremo podjetja Qualitas, ki je po Dobreknjige.si ogled digitaliziranih gradiv, ki jih je v Digitalno knjižnico Slovenije prispevala naša vzoru nekaterih že delujočih spletnih biografskih leksikonov knjižnica, predstavlja 28-odstotni delež vseh transakcij, ki smo jih zabeležili s knji- program prilagodilo našim željam in potrebam.69 Po nakupu žničnim gradivom v vseh oddelkih izposoje. Če primerjamo uporabo vseh spletnih programa smo pričeli z intenzivnim vnosom biografskih gesel vsebin, ki jih ustvarja ali soustvarja ptujska knjižnica,72 pa ta delež naraste kar na znanih osebnosti Spodnjega Podravja.70 Leksikon, ki je zasno- 64 odstotkov. Res je, da zaradi svoje narave ti podatki niso povsem medsebojno van tako, da omogoča povezovanje tudi z drugimi regionalnimi primerljivi, a kljub temu povedo, kako pomembno je, da pripravljamo tovrstne sple- spletnimi biografskimi leksikoni, je bil javnosti predstavljen 12. tne vsebine in kako velika je postala njihova uporaba. novembra 2015 (Poročilo, 2016). Nabor imen, ki jih vključujemo, je zelo pester, saj pokrivamo praktično vsa področja delovanja: umetnost, glasbo, gospodar- stvo, znanost, izobraževanje, politiko, šport in še številne druge. Pri izboru imen, ki jih bomo predstavili, pa upoštevamo tudi predloge uporabnikov portala, ki nam jih pošiljajo po e-pošti ali s pomočjo spletnega obrazca. Osebnosti dodajamo po naključnem vrstnem redu, tako tiste, ki so delovali v preteklosti, kot tiste, ki ustvarjajo in se uveljavljajo v sedanjem času. S še živečimi predstavljenimi osebami vedno stopimo v kontakt z namenom, da pridobimo čim bolj celovite in > Spletni biografski leksikon za Spodnje Podravje je knjižnica verodostojne biografske podatke ter soglasje za objavo. vzpostavila leta 2015. V prvih treh letih po vzpostavitvi je bilo na portalu zabeleženih že več kot pol milijona ogledov (vir: Gesla za spletni biografski leksikon pripravljata Mira Petrovič in http://www.spodnjepodravci.si/). Melita Zmazek, občasno je sodelovala tudi Taja Bračič, preko javnih del pa so bile v projekt vključene Iva Habjanič, Barbara Rižnar71 in Patricija Krajnčič. Za jezikovni pregled besedil skrbi Anja Ogrizek, uredniški odbor sestavljajo mag. Matjaž Neudau- er, Mira Petrovič in Milena Doberšek. V dobrih treh letih delovanja je biografski leksikon pridobil 69 Nekatere osrednje območne pomembno vlogo spletnega informacijskega vira, ki je dobro knjižnice so že imele svoje regijske biografske leksikone, ki so večinoma prepoznan v lokalnem okolju in širše. Do konca leta 2017 smo na uporabljali enako programsko opre- njem objavili predstavitve 467 osebnosti (Poročilo, 2018). mo. Potekali pa so tudi že pogovo- ri o vzpostavitvi skupnega spletne- ga portala, ki bi združeval iskanje po Poslanstvo regijskega biografskega leksikona je predvsem v vseh regijskih biografskih leksikonih. tem, da predstavi tudi tiste posameznike, ki jih zaradi drugač- Z namenom, da bi se projektu lahko pridružili s čim manj zapleti, smo nih kriterijev nacionalni biografski leksikoni ne zajamejo, so pa se odločili, da bomo kupili enako pomembni za lokalno okolje in je pogosto o njihovem življenju in programsko opremo, kot so jo že uporabljale nekatere druge knjižnice. delu težko pridobiti celovite in verodostojne informacije. Pred- nost elektronske oblike je poleg neomejene dostopnosti tudi v 70 V leksikon vnašamo osebnosti za območje šestnajstih občin UE Ptuj tem, da lahko gesla po potrebi sproti dopolnjujemo. ter občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. 71 Barbara Rižnar, kasneje poro- čena Kancler, se je zatem v knjižnici tudi redno zaposlila. 254 viri in litEratura intErni viri arHivSKi viri 255 Arnes (2012). 20 let : povezujemo znanje. Ljubljana: Arnes. Oblak - Črnič, T. (2008). O začetkih interneta na Slovenskem. Vsebinsko in finančno poročilo o izvajanju posebnih nalog SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, Poročilo o delu LIŠK za leto 1989. Javnost, 15(Supl.), 151−174. osrednje območne knjižnice (2003−2017). Ptuj: Knjižnica Digitalna knjižnica Slovenije dLib.si: zgodovina. Pridobljeno 5. Ivana Potrča. SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, Poročilo o delu LIŠK za leto 1990. 10. 2017 s spletne strani: https://www.dlib.si/About.aspx Ojsteršek, M. Zgodovina interneta. Pridobljeno 12. 7. 2017 s sple- tne strani: http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/ Zaključno poročilo o nakupu knjižničnega gradiva v letu 2017. SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, Poročilo o delu LIŠK za leto 1993. Doberšek, M. in Zmazek, M. (2013). Ptujska časopisna dediščina. spletne_aplikacije/01_internet/02_datoteka.html (2018). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. SI_ZAP/0077, AŠ 27, ov. 75, Poročilo o delu LIŠK za leto 1995. Poročilo (2001−2017). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Dobreknjige.si. Pridobljeno 12. 12. 2017 s spletne strani: https:// SI_ZAP/0077, AŠ 28, Poročilo o delu LIŠK za leto 1998. www.dobreknjige.si/O-portalu.aspx Računalniški molj, ki bo pomagal knjižnim moljem. Pridobljeno 26. 4. 2018 s spletne strani: https://www.i-rose.si/racunalniski- Elektronska knjiga. Pridobljeno 6. 12. 2017 s spletne strani: molj-ki-bo-pomagal-knjiznim-moljem/ https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektronska_knjiga Ruslica, prva e-knjigarna v Sloveniji. Pridobljeno 6. 12. 2017 s Facebook. Pridobljeno 19. 12. 2017 s spletne strani: https:// spletne strani: http://www.delo.si/druzba/ruslica-prva-e-knji- sl.wikipedia.org/wiki/Facebook garna-v-sloveniji.html Free ebooks – Project Gutenberg. Pridobljeno 6. 12. 2017 s sple- S testnim delovanjem začel portal Biblos. Pridobljeno 7. 12. 2017 tne strani: http://www.gutenberg.org s spletne strani: http://www.studentskazalozba.si/novice/11113/ Institut informacijskih znanosti, Maribor: nekaj mejnikov iz dose- s-testnim-delovanjem-je-zacel-portal-biblos danjega razvoja. Pridobljeno 24. 7. 2017 s spletne strani: http:// Seljak M. (1998). Prva verzija programske opreme COBISS3. www.izum.si/o_izumu.htm COBISS obvestila, 3(4), 28–30. Internet stvari. Pridobljeno 10. 7. 2017 s spletne strani: https:// Seljak, M. Tehnološka prenova sistema COBISS. Pridobljeno 17. sl.wikipedia.org/wiki/Internet_stvari 4. 2018 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/cobiss_ Internet v Sloveniji. Pridobljeno 12. 7. 2017 s spletne strani: obvestila/1997_2/html/clanek_02.html https://sl.wikipedia.org/wiki/Internet_v_Sloveniji Seljak, M. Prva verzija programske opreme COBISS3. Prido- Jakac - Bizjak, V. (1989). Nacionalna knjižnica na razpotju. Knji- bljeno 17. 4. 2018 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/ žnica, 33(3–4), 157–165. cobiss_obvestila/1998_4/html/clanek_03.html Jerman - Blažič, B. (1996). Internet. Ljubljana: Novi Forum. Seljak, T. Uvodni govor predsednika Sveta IZUM mag. Toma- ža Seljaka na proslavi 10 let COBISS. Pridobljeno 17. 4. 2018 Jerman - Blažič, B. (2001, 6. november). Dolgih kratkih deset s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/cobiss_obvesti- let. Dnevnik, 50, str. 19–20. la/1997_4/html/clanek_01.html Kanič, I. (ur.) (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljublja- Splet. Pridobljeno 10. 7. 2017 s spletne strani: https:// na: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univer- sl.wikipedia.org/wiki/Splet zitetna knjižnica. Šauperl - Zorko, A., Ivančič, D. in Rozman - Salobir, M. (1991). Klasinc, J. (2014). Dostop do gradiva na portalu Digitalne knji- Kako izbrati programsko opremo za knjižnico. Knjižnica, 35(4), žnice Slovenije – dLib.si prek COBISS. Knjižničarske novice, 25–36. 24(1/2), 4−5. Založnik, U. (2015). Analiza vpliva preteklih prelomnih dogod- Knez, V. (1993). Avtomatizacija poslovanja naše knjižnice. V L. kov na današnje stanje interneta v Republiki Sloveniji. Diplom- Majnik (ur.), Littera scripta manet (str. 65−70). Ptuj: Ljudska in sko delo. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in študijska knjižnica. informatiko. Ločišnikar - Fidler, M. in Fidler, T. (2003). Elektronska knjiga – Zbirka slovenskih leposlovnih besedil. Pridobljeno 6. 12. 2017 s knjiga brez papirja. Knjižnica, 47(1–2), 147–173. spletne strani: http://lit.ijs.si/leposl.html Malec, L. (2016). Album Slovenije – domoznanska zakladnica Zebec, B. Opremljanje splošnoizobraževalnih knjižnic. Prido- uporabniško generiranih vsebin na spletnem portalu Kamra. bljeno 17. 4. 2018 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/ V P. Štoka (ur.), E-domoznanstvo (str. 81–87). Ljubljana: Zveza cobiss_obvestila/1996_2/html/clanek_03.html bibliotekarskih društev Slovenije. Mreža COBISS.net. Pridobljeno 17. 4. 2018 s spletne strani: https://www.cobiss.net/si/mreza-cobiss-net.htm O Kamri. Pridobljeno 19. 7. 2017 s spletne strani: http://www. kamra.si/sl/o-kamri.html 256 > PovzEtEK > Summary 257 library comPutErization anD ivan Potrč library Ptuj’S onlinE Nastanek in razvoj novih informacijskih tehnologij sta Po prehodu v tretje tisočletje je knjižnica načrtovala tudi activitiES močno vplivala tudi na razvoj slovenskih splošnih knjižnic. postavitev svoje prve spletne strani (www.knjiznica-ptuj. V osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja so bili vsi si), ki je bila s precejšnjo zamudo uradno odprta leta 2007. napori knjižnic prvenstveno usmerjeni v informatizaci- Zaradi hitrega razvoja novih spletnih tehnologij je kmalu jo osnovne knjižnične dejavnosti. Knjižnica Ivana Potrča nastopila nuja po njeni prenovi. Nova spletna stran, ki bo The emergence and development of information tech- topics. With the author and publisher’s consent, it also Ptuj je po nekajletnih prizadevanjih leta 1989 pridobila predvidoma zaživela v drugi polovici leta 2018, bo preve- nologies strongly affected the development of Slovenian uploads new local y relevant materials, produced in elec- sredstva za nakup prve računalniške opreme ter priče- dena tudi v angleški jezik ter prilagojena slepim in slabo- public libraries. In the 1980s and 1990s, the efforts were tronic form. la z intenzivnim vnosom podatkov o gradivu in zalogi ter vidnim uporabnikom ter uporabnikom z motnjami branja. focused on the computerization of basic library work. članih s pomočjo programa, ki ga je razvilo podjetje RIP At the turn of the third mil ennium, the Ivan Potrč Libra- After a few years of campaigning, the Ivan Potrč Libra- Knjižnica Ivana Potrča Ptuj kot osrednja območna knjižni- Computer iz Ptuja. ry, Ptuj, started planning its first website (www.knjiznica- ry, Ptuj, obtained funding for procuring its first compu- ca zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega ptuj.si), however its launch was delayed until 2007. Since Kmalu za tem je bila na nacionalnem nivoju sprejeta odlo- ter equipment in 1989, and started intensively entering gradiva in informacij. Ponudbo od leta 2006 dopolnjuje z new technologies have been developing fast, the website čitev o vključitvi splošnoizobraževalnih knjižnic v biblio- the data about col ections and stock, as well as members, dostopom do elektronskih baz podatkov. Dostop je sprva soon needed an overhaul. The new website, which should grafski sistem COBISS. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je using software developed by RIP Computer from Ptuj. zagotavljala v prostorih knjižnice, nato je leta 2011 v sode- be launched in 2018, will also be translated into English, podpisala pogodbo leta 1992, v začetku naslednjega leta lovanju s preostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami Not long after, a decision was made to include public libra- and will be user friendly to blind and visual y impaired pa je v tem sistemu pričela z bibliografsko obdelavo knjiž- vzpostavila dostop na daljavo. Ponudbo e-virov je dopol- ries in the COBISS national library information system. visitors, and users with dyslexia. ničnega gradiva in izposojo. nila tudi z izposojo elektronskih knjig. Med letoma 2012- The Ivan Potrč Library, Ptuj, signed the agreement in As the central regional library, the Ivan Potrč Library, Ptuj, Sistem COBISS se je z leti dopolnjeval in nudil vse širšo 2015 je omogočala izposojo iz zbirke ponudnika EBSCO 1992, and started processing and lending the materials keeps a more diversified and complex col ection of books, podporo za posamezne delovne procese, čemur je knjiž- Publishing, od leta 2013 pa zagotavlja izposojo e-knjig v using the system at the beginning of the fol owing year. other materials and information. Access to electronic nica sledila tudi z uporabo novih programskih segmentov slovenskem jeziku na portalu Biblos (www.biblos.si). COBISS has been upgraded and expanded over the years, databases was added to its services in 2006. The libra- za nabavo knjig, serijskih publikacij in elektronskih virov Leta 2014 se je knjižnica priključila takrat vzpostavljene- supporting an increasing number of work processes, ry started by providing access on its premises, and intro- ter medknjižnično izposojo. mu portalu Dobreknjige.si (www.dobreknjige.si), na kate- which the Ptuj library adopted, and started using new duced remote access in col aboration with other central V okviru sistema COBISS deluje tudi javno dostopen kata- rem knjižničarji – moderatorji predstavljajo izbrano kako- applications for procuring books, periodicals and electro- regional libraries in 2011. Its col ection of e-sources was log COBISS+, znotraj katerega knjižnica svojim članom vostno leposlovje, ki je bralcem dostopno v slovenskih nic resources, as well as exchange between libraries. expanded with e-books, which can be borrowed. The omogoča vpogled v lastno evidenco izposoje, rezervacije splošnih knjižnicah. library loaned e-books from the EBSCO Publishing col ec- COBISS includes the publicly available COBISS+ catalog, gradiva, podaljšanje roka izposoje, e-obveščanje … Spletni biografski leksikon znanih osebnosti Spodnje- tion between 2012–2015, and has been lending e-books through which library members can check the materials in Slovenian language through the Biblos (www.biblos.si) Knjižnica je leta 2003 prevzela naloge osrednje območne ga Podravja je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vzpostavi- they borrowed or reserved, extend the due date, check portal since 2013. knjižnice za Spodnje Podravje. V okviru teh nalog je sode- la leta 2015. Namen leksikona je, da predstavi tudi tiste e-notifications, etc. lovala pri vzpostavitvi portala kulturne dediščine sloven- posamez nike, ki jih zaradi drugačnih kriterijev nacional- In 2014, the library joined the Dobreknjige.si (www.dobre- In 2003, the Ptuj library became the central regional skih pokrajin Kamra (www.kamra.si), ki je zaživel leta ni biografski leksikoni ne zajamejo, so pa pomembni za knjige.si) project – a portal where librarians recommend library for the Spodnje Podravje region. Part of its work 2008. Knjižnica na Kamro prispeva domoznanske vsebi- lokalno okolje in je pogosto o njihovem življenju in delu books available to readers in Slovenian public libraries. in this role comprised involvement in creating a portal for ne za Spodnje Podravje, ki so predstavljene kot zgod- težko pridobiti celovite in verodostojne informacije. presenting cultural heritage of Slovenian regions, Kamra In 2015, the library created the Spodnjepodravci.si onli- be s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitalizirani- Knjižnica je aktivna tudi na družbenih omrežjih Facebook, (www.kamra.si), which came online in 2008. The library ne portal with biographical information on prominent mi objekti. Poleg digitalnih zbirk, ki so vsebinsko najbo- Instagram in Twitter, kjer z informativnimi in občasno tudi compiles content on local history for the Spodnje Podrav- figures from the region. The purpose of the portal is to gatejše, na Kamri objavlja tudi predstavitve organizacij, zabavnimi vsebinami poskuša nagovoriti čim večji krog je region, which is published on the Kamra portal in the present individuals who are not included in national društev in posameznikov ter novice o kulturnih dogodkih. uporabnikov, vzpostavljati aktiven kontakt z njimi ter jih form of stories, accompanying texts, and digitalized col ections of biographical information for one reason or Na Kamri je leta 2013 kot samostojen sklop nastal Album osveščati o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne sources. In addition to materials from its digital col ecti- another, but are significant in the local context, and for Slovenije, namenjen zbiranju digitalnih kopij fotografij, ki kulture. ons, which are the most diverse and abundant, the libra- whom it is often hard to find comprehensive and credi- prikazujejo ljudske običaje, kmečka opravila, praznovanja ry also posts presentation of organizations, associations ble information. in podobno. and individuals, and news about cultural events. Album The library is also present on Facebook, Twitter and Z digitalizacijo domoznanskega gradiva (časopisov, knjiž- of Slovenia was added to Kamra in 2013, providing a plat- Instagram, where it publishes interesting information and nih del za lokalno zgodovino pomembnih avtorjev ter form for col ecting digital copies of photos showing folk occasional y a fun post, trying to reach as many users as knjižnih dragocenosti), ki ga knjižnica vključuje v Digital- customs and traditions, farm work, celebrations, etc. possible, create an active link, and raise awareness about no knjižnico Slovenije (www.dlib.si), povečuje dostopnost By digitalizing local y relevant materials (periodicals, the importance of reading, literacy and reading culture. do dragocenih pisnih virov, pomembnih za proučevanje books by authors, important for local history, and book lokalnih tem. V dogovoru z avtorji in založniki v digital- gems), and adding them to the Digital Library of Slovenia no knjižnico vključuje tudi novejše domoznansko gradivo, (www.dlib.si), the Ptuj library is providing broader access izvorno nastalo v e-obliki. to valuable written sources, relevant for studying local 258 259 Publicistična dejavnost knjižnice in pregled izdanih publikacij DArJA plAJnšek > izvlEčEK V prispevku so kronološko predstavljene pomembnejše knjižne in neknjižne izdaje, ki sta jih izdali najprej ljudska in študijska knjižnica, kasneje pa Knjižnica Ivana Potrča Ptuj kot njena pravna naslednica, od leta 1948 do 2018. Pregled pokaže, da je knjižnica v vlogi založnika izdala več kot 45 knjižnih izdaj in dva promocijska filma. Knjižničarji se zavedamo, da je vsaka publikacija trajni dokument časa, ki pričuje o nekem obdobju, opravljenem delu in posameznikih, pomembnih za razvoj knjižnične dejavnosti na Ptujskem, obenem pa s številnimi publikacijami skrbimo za promocijo knjižnične zbirke, svoje dejavnosti in razvoja. KljučnE bESEDE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, publikacije, kronološki pregledi, bibliografije UDk: 070.32:025.12:027.022(497.4ptuj)"1948/2018"(091) 260 261 uvoD PrEglED in PrEDStavitEv izDaniH PubliKacij Namen prispevka je predstaviti publicistično dejavnost Knjižnice Ivana Potrča Ptuj oziroma njene imenske in pravne predhodnice Ljudske in študijske knjižnice Ptuj v Prva bibliografska enota, ki ustreza kriteriju obravnave, je izšla leta 1972. Jakob obdobju od 1948 do 2018. Osnovni kriterij, ki je določil, katere publikacije in neknjiž no Emeršič je pripravil bibliografsko kazalo revije Nova obzorja. Avtor je bibliograf- gradivo so v izboru za predstavitev, je knjižnica v vlogi založnika oziroma izdajatelja. sko obdelal vse letnike revije Nova obzorja, tj. od 1938 do 1964, članke razvrstil v Posledično v pregled knjižnih in neknjižnih izdaj niso zajete objave sedanjih in nekda- predmetni abecedni register ter pripravil abecedno kazalo avtorjev, prevajalcev in njih strokovnih delavcev v zbornikih in monografijah različnih društev, prav tako niso ilustratorjev. V uvodu je zapisal, da se mu je zdelo potrebno natančno obdelati tudi zajeti članki v strokovnih in znanstvenih revijah ter poljudni članki v lokalnem časo- kakšno slovensko revijo, ki je bila zrcalo povojnih kulturnih razmer. pisju in občinskih glasilih. Strokovni delavci knjižnice so z različnimi prispevki aktiv- Desetletja revolucije borb in zmag je katalog iz leta 1977. Spremljal je istoimensko ni v strokovnih združenjih, sekcijah in lokalnih društvih, pogosto so člani uredniških razstavo in bil krajšega obsega. Razstavo in katalog so pripravili Ljudska in študij- odborov, vendar v pričujoči prispevek ta del ni zajet. Prav tako niso predstavljeni ska knjižnica, Pokrajinski muzej Ptuj in Zgodovinski arhiv Ptuj. Z različnimi literarnimi manjši, priložnostni razstavni katalogi, so pa zajeti v seznamu celotne bibliografije deli, dokumenti, slikami in arhivskim gradivom so spomnili na politična in delavska ustanove, ki je objavljena za tem prispevkom. prizadevanja pred-, med- in povojnega obdobja. Pregled knjižnih in neknjižnih izdaj kaže na razvoj knjižnične dejavnosti, saj je publici- Leta 1978 je izšel spominski zbornik Trideset let Študijske knjižnice v Ptuju. Glavni ranje v nekem obdobju pomenilo nadgradnjo dela, medtem ko je danes ta segment urednik Drago Šuligoj je v uvodu zapisal, da so hkrati želeli proslaviti več pomemb- nujen in potreben za promocijo knjižnice in njenega poslanstva. nih obletnic ustanove: 30 let Študijske knjižnice, 20 let združitve Študijske knjižni- ce in Ljudske knjižnice, spomnili so tudi na leto 1893, leto ustanovitve Muzejske- ga društva. Gre za pomembno delo, dokument, v katerem so ptujski knjižničarji predstavili ustanovitev, razvoj in delovanje vseh oddelkov v knjižnici ter nastanek in razvoj knjižnic na Ptujskem in Ormoškem. Predstavili so knjižne raritete v zbirki in zaposlene v knjižnici, ocenili pa so, da bi bilo za bralce zanimivo vedeti, kakšno pot ima knjiga iz knjigarne do izposoje. Jakob Emeršič je sestavil tudi bibliografijo vseh prispevkov o knjižnici. V Tedniku je bil 11. novembra 1978 objavljen članek z naslo- vom Ob jubileju ptujske ljudske in študijske knjižnice in ravnatelj Drago Šuligoj je zbornik takole predstavil: » Publikacija predstavlja hotenja, prizadevanja in tudi uspehe ptujskih knjižničnih delavcev, ki ob jubileju svoje ustanove ne terjajo nobenega priznanja, saj jim je najve- čje zadovoljstvo zavest, da opravljajo pomembno delo – skrbeti, da bi prispela dobra knjiga v roke slehernemu občanu.« (Str. 3) Nekaj let kasneje, leta 1985, je Jakob Emeršič pripravil Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, leta 1987 pa izčrpno raziskovalno nalogo Strokovna ureditev Minoritske knjižnice. Katalog Dragocenosti ptujske knjižnice iz leta 1988 je prav tako posvečen pomemb- nim letnicam za obstoj ptujske knjižnice kot zbornik o Študijski knjižnici pred dese- timi leti. V katalogu so zbrani strnjeni podatki o razstavljenem gradivu (neslovenski tiski, slovenske knjižne redkosti od 16. do 19. stoletja ter dragocene domoznanske knjige). Ljudska in študijska knjižnica je leta 1990 izdala katalog Donacija dr. Štefke Cobelj. Dr. Štefka Cobelj (1923−1989), etnologinja in umetnostna zgodovinarka, je z oporo- ko knjižnici namenila svojo bogato strokovno knjižnico. Ko je knjižnica prejela njeno zapuščino, je Jakob Emeršič pripravil bibliografski popis gradiva. Leta 2012 je knji- žnica prejeto zapuščino dokončno vnesla v sistem COBISS, o življenju, delu in zapu- ščini pa pripravila pregledno monografijo Zapuščina Štefke Cobelj. 262 Littera scripta manet je zbornik, ki je izšel leta 1993. Pomembna prelomnica v zgodo- 1 Zgodovinarka in arhivistka, v 263 vini ptujskih knjižnic je bilo leto 1793. Takrat se je za krajše obdobje na Ptuj prese- Zgodovinskem arhivu na Ptuju je bila > Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je izdala številne kataloge njena poglavitna dejavnost skrb za (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). lil tiskar Franz Anton Schütz in ustanovil prvo javno knjižnico. To leto razumemo starejše arhivsko gradivo. Aktivna je kot čas začetka razvoja javnega knjižničarstva na Ptujskem in ima za nas poseben na področju kulture in turizma, je tudi častna občanka Ptuja. Vir: Spodnjepo- pomen. Zato tudi ni naključje, da so se snovalci zbornika odločili, da predstavitev dravci.si. Pridobljeno 4. 5. 2018 s sple- zgodovine razvoja knjižničarstva in tiskarstva začnejo z letnico 1793, zaključijo pa z tne strani http://www.spodnjepodrav- ci.si/osebe/hernja-masten-marija/621/ letnico 1945, ocenili so namreč, da je zgodovina po tem letu že popisana v zborniku 2 Viktorija Dabič je učiteljica sloven- Trideset let Študijske knjižnice v Ptuju. skega jezika v pokoju in zavzeta kultur- na delavka, ki si prizadeva za ohranja- V Littera scripta manet beremo še o dragoceni rokopisni notni zbirki, o načrtih knji- nje naravne in kulturne dediščine. Je žnice za prihodnost, objavljen pa je tudi izbor gradiva za izdelavo bibliografije ptuj- pobudnica tradicionalnega novolet- nega pohoda po poti Ivana Potrča in skih tiskov. Snovalec seznama Jakob Emeršič je med drugim zapisal, da gre bolj Matija Murka. Vir: Spodnjepodravci.si. ali manj za vodilo in opozorilo, kaj vse se je na Ptuju tiskalo. Poleg Emeršiča so Pridobljeno 4. 5. 2018 s spletne stra- ni http://www.spodnjepodravci.si/ bili avtorji prispevkov še Milko Bizjak, Lidija Majnik, Vladimir Knez in Marija Hernja osebe/dabič-viktorija/709/ Masten.1 3 Kasneje poročena Petrovič. Littera scripta manet je zadnja knjižna izdaja, v kateri se kot založnik še pojavi Ljud- ska in študijska knjižnica Ptuj. Leta 1993 je prišlo do preimenovanje ptujske knjižnice, nato je korporativni avtor ali založnik/izdajatelj Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Leta 2002 so Liljana Klemenčič, Jakob Emeršič in Viktorija Dabič2 pripravili zloženko Ivan Potrč v počastitev 90-letnice pisateljevega rojstva. Oddelek potujoče knjižnice je leta 2003 dobil novo vozilo, dotrajan in predvsem zaradi naraščajočih potreb neustrezen kombi je zamenjal prvi pravi bibliobus. Ob tej priložnosti sta Tjaša Mrgole Jukič, takratna direktorica knjižnice, in Vladimir Kajzo- var, takrat vodja Oddelka potujoče knjižnice, pripravila predstavitveni katalog z naslovom Potujoča knjižnica. V sliki in besedi je predstavljeno delo in poslanstvo potujoče knjižnice, predvsem pa nov bibliobus in njegove karakteristike. Leta 2003 je bila 110. obletnica ustanovitve Muzejskega društva. Ob tej priložnosti sta moči združila arhiv in knjižnica, ob Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož kulturna in snovna naslednika Muzejskega društva, ter v soavtorstvu Mire Jerenec3 in Mari- je Hernja Masten pripravila katalog Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih drago- cenosti. Marija Hernja Masten je osvetlila tako čas delovanja posameznih pomemb- Leta 2005 je knjižnica nadaljevala s predstavitvami knjižnih dragocenosti. Eden nih ptujskih intelektualcev in zbirateljev (Simona Povodna, Ludvika Pečka, Ferdinan- največji biserov slovenske književnosti je Dalmatinov prevod Biblije. Mira Jerenec da Raispa in Josefa Felsnerja) kot odnos mesta do Muzejskega društva in bogate je pripravila zloženko Dalmatinova Biblija v zbirki dragocenosti Domoznanskega kulturne pisne in knjižne ter arheološke dediščine. Mira Jerenec pa je predstavila oddelka, v kateri je orisala razvoj in vzroke za reformatorsko gibanje v Evropi in pri starejši knjižni fond v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in njegove ustvarjalce. V katalogu Slovencih ter pomen Dalmatinove Biblije, ki jo ta ima ne le za jezik, ampak tudi za so predstavljene tudi knjižne in arhivske dragocenosti, ki so bile zbrane v času od kulturni razvoj in versko prenovo naroda. V knjižnici hranimo dva izvoda Biblije, ki ustanovitve Muzejskega društva do prvih let po drugi svetovni vojni. sta obenem tudi edina znana primerka na Ptuju. Knjižnica je leta 2004 izdala tri kataloge. Mira Jerenec je skupaj z Martinom Šteiner- V zbirki Knjižnice Ivana Potrča Ptuj najdemo številne knjige s kuharsko tematiko, jem iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož pripravila besedilo o življenju in delu Jože- iz obdobja med 16. in 19. stoletjem predvsem nemške in avstrijske knjige. Knjižnica ta Gregorca (1914–2003), zborovodji, glasbenem pedagogu in skladatelju, pred- je leta 2006 v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom in Pokrajinskim muzejem, ki vsem pa predstavila njegovo zapuščino, ki jo je knjižnica prejela v trajno hrambo od sta prispevala bogato arhivsko in materialno gradivo Ptuja in okolice, pripravila žene Marije Gregorc. Zapuščina obsega knjižne enote s pretežno glasbeno temati- razstavni katalog Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja. Mira Jerenec ko, glasbene tiske v slovenščini in drugih tujih jezikih, prav tako pa so dragoceni tudi je predstavila prve izdaje kuharskih knjig v evropskem in slovenskem prostoru, ostali dokumenti, kot so notni rokopisi, korespondenca, osebna dokumentacija ter obenem pa spomnila na značilnosti prehranjevanja posameznih družbenih slojev številna priznanja in plakete. ter posebnosti družbe v obravnavanem obdobju. Marija Hernja Masten pa je na podlagi arhivskih virov pisala o prehrambnih navadah, kulinariki in kuhinji ptujskega Pomembni po predstavljeni tematiki sta tudi zloženki Pozdrav iz naših krajev (2004) območja od 16. do 19. stoletja. in Inkunabule v zbirki dragocenosti Domoznanskega oddelka (2004). Prva pred- stavlja razglednice kot zgodovinski vir o podobah Ptuja, njegovih ulic in stavb ter To je bila publikacija, ki je zastavila nove temelje; vsak zaključen projekt je v letih, ki drugih krajev iz ptujske okolice in so del domoznanske zbirke, druga pa pozornost so sledila, pospremila publikacija, pa naj je šlo za pomembne donacije, ureditev zbir- namenja inkunabulam v ptujski knjižnici in njihovem pomenu. Besedili je pripravila ke ali počastitev uglednih in pomembnih posameznikov, ki so s svojim delovanjem Mira Jerenec. vplivali na določeno področje dela na Ptujskem. 264 Leta 2008 je Vladimir Kajzovar z monografijo Ingoličeva ptujska leta počastil stole- Poklonili smo se tudi 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Melita Zmazek je 265 tnico rojstva pisatelja Antona Ingoliča, predvsem pa bralcem približal leta, ki jih je pripravila publikacijo Primož Trubar (1508–1586), v kateri je osvetlila Trubarjev čas, pisatelj preživel na Polenšaku, v Dornavi in kot profesor na ptujski gimnaziji. Ingoli- tj. čas reformacije, turških vpadov in kmečkih uporov, ter se ustavila pri pomemb- čev opus je raznovrsten po tematiki, obliki in vsebini, v slovenski literarni prostor pa nejših mejnikih iz njegovega življenja. Predstavila je vse Trubarjeve knjige in razmi- je vnesel motive in pokrajino Haloz ter Dravskega polja. Omeniti velja, da je bil Anton šljala o slovenski protestantski književnosti. Knjižnica je bila tudi nosilec in organiza- Ingolič med podpisniki odbora za novo Ljudsko knjižnico in čitalnico leta 1945 in bil tor kulturnega dogodka Mestne občine Ptuj ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. nekaj časa tudi tajnik knjižnice, zadolžen za nabavo knjig. Ob 60-letnici Študijskega oddelka je Mira Jerenec pripravila publikacijo Shranjena V letu 1993, ko je bila knjižnica poimenovana po pisatelju Ivanu Potrču, se je pisate- učenost, katere namen je bil predstaviti ustanovo in njeno dejavnost po posameznih ljeva žena Branka Jurca (1914−1999) odločila, da bo knjižnici podarila njegovo zaseb- oddelkih. Sočasno je bil posnet tudi istoimenski predstavitveni film. no knjižnico. Donacijo je knjižnica prejela v dveh delih, prvič leta 1998 in drugič leta Ob koncu leta 2008 se je Vladimir Kajzovar s strokovno monografijo Alojzij Remec 2012. Ob tej priložnosti je Božena Kmetec - Friedl pripravila tri kataloge, v katerih je (1886–1952) poklonil pomembnemu ptujskemu literatu, odvetniku, družbenemu natančno predstavila posamezno donacijo po letih, in sicer Zapuščina Ivana Potrča v delavcu, kritiku in ptujskemu županu pred drugo svetovno vojno. Publikacija je bila ptujski knjižnici (2007), Zapuščina Ivana Potrča v Ptujski knjižnici 2 (2013) in Prizna- celovit prikaz Remčevega življenja, literarnega ustvarjanja in kulturnega dela. nja, plakete in odličja iz zapuščine Ivana Potrča (2013). Sledilo je leto predaha, nato pa je knjižnica izdala razstavni katalog fotografij knjižni- ce Srdana Mohoriča Zazrt v staro podobo. Leto 2012 je bilo za knjižnico izjemno ustvarjalno. To je bilo tudi leto, ko je bil Ptuj partnersko mesto v projektu Maribor 2012 Evropska prestolnice kulture, v mestu pa so se zvrstili številni kulturni dogodki. Pripravili in izdali smo dva obsežna zbornika: Zapu- ščina Štefke Cobelj (in istoimenski kratki film) ter večjezični Knjižnični kalejdoskop. Donacijo Štefke Cobelj, ki jo je leta 1990 popisal Jakob Emeršič, smo leta 2012 vnesli v knjižnični katalog, zbirko postavili v spominsko sobo, dr. Štefki Cobelj pa posvetili že omenjeno pregledno monografijo o njenem življenju, delu in zapuščini naši knjiž- nici. Prispevke za publikacijo je pripravilo več zunanjih sodelavcev, glavna urednica in tudi soavtorica je bila Mira Petrovič. Knjižnični kalejdoskop je rezultat projekta Knjižnice pobratenih mest in njihovega > Zaposleni se zavedamo, da tudi s medkulturnega sodelovanja. Vodja projekta mag. Matjaž Neudauer je v uvodu zapi- publikacijami, ki zaključujejo določeno pomembno opravljeno delo, skrbimo sal, da gre za edinstven in prvi čezmejni projekt Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kate- za promocijo knjižnične zbirke in deja- rega namen je povezati knjižnice mest, ki so pobratene s Ptujem. Želeli smo poka- vnosti ter prispevamo k prepoznavnos- zati, da tudi kulturne ustanove lahko odlično sodelujejo, se povezujejo, izmenjujejo ti in razvoju ptujske knjižnice (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). dobre prakse, tkejo dobre poslovne in prijateljske vezi, vse to ne glede na morebitne geografske ali jezikovne prepreke. Poleg prispevka o ptujski knjižnici, katerega avtor je mag. Matjaž Neudauer, so sodelovali tudi: Danijela Milovanović iz Narodne knji- žnice Sveti Sava iz Aranđelovca v Srbiji, Annick Gasnault iz Mestne knjižnice George Sand iz Saint-Cyr-sur-Loire v Franciji, Christin Moll iz Mestne knjižnice Burghausen v Nemčiji, o Mestni knjižnici Banská Štiavnica na Slovaškem je pisala Viera Luptáko- > Potrčevo zapuščino je Božena Kmetec - Friedl vá, Mario Šoštarić je prispeval članek o varaždinski Mestni knjižnici in čitalnici Metel predstavila v treh katalogih, ob pisateljevi stoletnici Ožegović, Aleksandra Belevska pa o Biblioteki Grigor Prličev v Ohridu. Monografi- rojstva leta 2013 pa je knjižnica izdala tudi bralno ja prinaša statistične podatke o sodelujočih knjižnicah in prikazuje njihov zgodovin- znamenje z njegovim portretom (foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP). ski razvoj. Avtorji so ocenili vlogo in pomen posamezne knjižnice ne le v lokalnem okolju, temveč tudi pri razvoju domačega mesta in doprinos k širjenju znanja, infor- macij in napredku mesta. Celoten projekt je požel priznanje in odobravanje tudi v slovenski knjižničarski srenji. Ob že omenjenih publikacijah Božene Kmetec - Friedl sta leta 2013 Milena Doberšek Leta 2013 je knjižnica ob stoletnici pisateljevega rojstva organizirala znanstveni 4 Na omenjenem simpoziju je Matjaž Potrč, sin Branke Jurca in Ivana Potr- in Melita Zmazek ob 135-letnici natisa prvega ptujskega časopisa ter ob zaključku simpozij v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Slavističnim ča, povedal, da se je družina odločila digitalizacije in uvrstitve osrednjih ptujskih časopisov na portal Digitalna knjižnica društvom Maribor. Izšel je zbornik povzetkov z naslovom Aktualnost in živost Potr- knjižnici podariti tudi knjižno zapuš- čino Branke Jurca. Knjižnica Ivana Slovenije (www.dlib.si) pripravili strokovno monografijo z naslovom Ptujska časo- čevega literarnega opusa danes. Časopis za zgodovino in narodopisje pa je izdal Potrča Ptuj je tako ena redkih knjiž- pisna dediščina. Monografija je trajni pisni dokument o ptujski časopisni dediščini. tematsko številko (letnik 84, št. 2/3, leto 2013), posvečeno Ivanu Potrču, v kateri so nic v slovenskem prostoru, ki ji je bila objavljeni prispevki vseh sodelujočih na simpoziju. Božena Kmetec - Friedl je pripra- v hrambo zaupana zapuščina dveh vidnih slovenskih pisateljev - zakoncev. vila prispevek Obdelava in dostopnost Potrčeve knjižne dediščine v ptujski knjižni- ci, Darja Plajnšek pa je pisala o korespondenci med Ivanom Potrčem in Frančkom Bohancem kot enem od drobcev vsega, kar hranimo v celotni zapuščini Ivana Potr- ča v knjižnici.4 266 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ima bogato zbirko knjižnih dragocenosti; v Domoznan- dr. Dejan Zadravec,6 dr. Polona Vidmar7 in dr. Jedert Vodopivec Tomažič.8 Odzivi 6 Dr. Dejan Zadravec, arhivist, v 267 skem oddelku so številne knjige, s katerimi je potrebno rokovati skrajno previdno, širše in strokovne javnosti dokazujejo, da so faksimile, prevod, komentar k prevo- Zgodovinskem arhivu na Ptuju zapos- len v Oddelku za starejše gradivo. premišljeno, saj jim le tako podaljšamo življenjsko dobo. Hranimo dela iz knjižni- du in spremne študije pomembno opravljeno delo ptujske knjižnice tudi za bodoče 7 Dr. Polona Vidmar, izredna profeso- ce plemiške rodbine Herberstein, ki je na Slovenskem bivala več stoletij. V zbirki rodove. Vodji večletnega projekta, ki se je zaključil leta 2014, in urednika spremne rica na Oddelku za umetnostno zgodo- knjižničnih raritet je tudi Gratae posteritati iz leta 1560, eno od sedmih v svetu še študije sta bila Mira Petrovič in mag. Matjaž Neudauer. vino Filozofske fakultete Maribor. ohranjenih avtobiografskih del diplomata, poliglota in humanista Žiga Herbersteina 8 Dr. Jedert Vodopivec Toma- (1486−1566). Leto 2015 je bilo ponovno ustvarjalno in publicistično plodno. Zaključili smo biblio- žič, vodja Centra za restavriranje in grafsko obdelavo zadnje izmed treh zasebnih zbirk, tj. zbirke profesorja Iva Arhar- konserviranje arhiva Republike Slove- nije. ja.9 Melita Zmazek je pripravila monografijo Ivo Arhar in njegova zapuščina v ptujski 9 Ivo Arhar (1918−1994), slavist, knjižnici . Avtorica je pregledno predstavila življenje, delo in osebna zanimanja Iva gimnazijski profesor, bibliofil in plani- Arharja ter predstavila profesorjevo bogato knjižnico. nec. Leta 1993 je knjižnici prodal svojo bogato zasebno knjižnico. Vir: Spodnjepodravci.si. Pridobljeno 4. 5. 2018 s spletne strani http://www. spodnjepodravci.si/osebe/arhar- ivo/508/ > Faksimile Gratae posteritati, 1560 (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP) Posebnost Gratae posteritati so bogate in lepe ilustracije, med drugim ima ročno 5 Dr. Matej Hriberšek, klasični filolog, > Ob izdaji prevoda Gratae posteritati smo v knjižnici pripravili odmevno prireditev. Na fotografiji so: (prva vrsta kolorirane grafike s podobami devetih vladarjev tistega časa, Herbersteinov grb in docent na Oddelku za klasično filologi- z leve) dr. Jedert Vodopivec Tomažič, Tone Peršak, dr. Polona Vidmar, mag. Tatjana Likar, dr. Marjeta Ciglenečki, jo Filozofske fakultete v Ljubljani. Darja Plajnšek, Valerija Ivanuša Školiber, mag. Matjaž Neudauer, (druga vrsta z leve) Mira Petrovič, dr. Štefan šest celopostavnih portretov Žige Herbersteina. Gratae posteritati je eden redkih Čelan, Mitja Bervar, dr. Dejan Zadravec, Primož Premzl, dr. Matej Hriberšek in Savo Djurović Školiber še ohranjenih koloriranih izvodov na svetu in da bi zaščitila original, se je knjižnica v (foto: Foto Langerholc, arhiv KIPP). sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla odločila za izdajo faksimila, ki ga spremlja obsežna študijska izdaja. Gre za znanstveno monografijo, ki vsebu- je sploh prvi prevod Gratae posteritati v slovenščino (prevod: Ljubemu zanam- stvu), komentar k prevodu in štiri spremne študije. Dr. Matej Hriberšek5 je za zahtev- ni in dragoceni prevod prejel Jermanovo nagrado, podeljuje jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, poleg njega pa so z znanstvenimi prispevki sodelovali še 268 V spomin na leto 1955, ko je na Ptuju nastala Pionirska knjižnica, predhodnica današ- viri in litEratura 269 njega Mladinskega oddelka, smo leta 2015 izdali zbornik, posvečen 60-letnici obsto- ja Mladinskega oddelka, z naslovom 60 let z mladimi bralci. Poleg zgodovinskega Aktualnost in živost Potrčevega literarnega opusa danes: ob Kmetec - Friedl, B. (2007). Zapuščina Ivana Potrča v ptujski pregleda smo predstavili različne bibliopedagoške dejavnosti in aktivnosti, s kateri- stoletnici pisateljevega rojstva: zbornik povzetkov: znanstve- knjižnici. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. mi želimo v knjižnico privabiti nove mlade člane in jih spodbujati k branju. ni simpozij, Razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, 24. 5. 2013 (2013). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča, Maribor: Slavistično Kmetec - Friedl, B. (2013). Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knji- Pregled knjižnih in neknjižnih izdaj zaključujemo z omembo še dveh, ki ju zaradi društvo, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in žnici 2: nova pridobitev ob stoletnici pisateljevega rojstva. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. načina izhajanja vodimo kot kontinuiran oziroma periodični tisk. Od leta 2001 redno književnosti. vnašamo v knjižnični katalog vsakoletna poročila o delu, od leta 2005 naprej pa tudi Desetletja revolucije borb in zmag: Razstavni paviljon Dušana Kmetec - Friedl, B. (2013). Priznanja, plakete in odličja iz zapu- ščine pisatelja Ivana Potrča: razstava ob dvajsetletnici poimeno- program dela za tekoče leto. Kvedra Ptuj, 22. marca−25. aprila 1977 (1977). Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica, Pokrajinski muzej, Zgodovinski arhiv. vanja knjižnice po pisatelju. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Doberšek, M. in Zmazek, M. (2013). Ptujska časopisna dediščina: Knjižnični kalejdoskop = Librarian kaleidoscope: knjižnice pobra- ob 135-letnici natisa prvega ptujskega časopisa in umestitvi zbir- tenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje = libraries of ke osrednjih ptujskih časopisov v Digitalno knjižnico Slovenije. twin towns and their intercultural cooperation: Ptuj, Aranđelo- Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. vac, Saint-Cyr-sur-Loire, Burghausen, Banská Štiavnica, Varaž- din, Ohrid (2012). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. zaKljučEK Emeršič, J. (1972). Nova obzorja: bibliografsko kazalo: (biblio- grafsko strokovno delo). Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. Littera scripta manet = Napisana črka ostane: 200 let knjižni- čarstva in tiskarstva na Ptuju (1993). Ptuj: Ljudska in študijska Emeršič, J. (1987). Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice. Ptuj: knjiž nica. Skupščina občine, Zgodovinsko društvo. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj dokazuje, da s publicistično dejavnostjo dosledno in Majnik, L., Emeršič, J. in Kajzovar, V. (1988). Dragocenosti ptuj- odgovorno opravlja svoje poslanstvo. Skrbi za promocijo knjižničnega gradiva in Emeršič, J. (1987). Strokovna ureditev minoritske knjižnice ske knjižnice: katalog razstave posvečene 40-letnici Študij- 1985–1987: raziskovalna naloga. Ptuj: Ljudska in študijska knjiž- ske knjižnice, 30-letnici združitve z Ljudsko knjižnico, 95-letni- posameznikov, ki so s svojim delom in držo pustili določene sledi. Vsakokratna publi- nica. ci Ferkove knjižnice: Razstavni paviljon Dušana Kvedra Ptuj, 13. kacija je tudi pokazatelj, kakšna ustvarjalna moč je v zaposlenih, kadar imajo željo, 6.−1. 7. 1988. Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. Emeršič, J. in Majnik, L. (1990). Donacija dr. Štefke Cobelj: Ptuj, delovno vnemo, kanček drznosti, poguma, podporo drugih sodelavcev in vodstva. 11. 10.–18. 11. 1990. Ptuj: Ljudska in študijska knjižnica. Mohorič, S. (2010). Zazrt v staro podobo: fotografije = Looking Vse to je recept za dobro in uspešno delo. at the old image: photographs. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu) (2014). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl. Mrgole Jukič, T. in Kajzovar, V. (2003). Potujoča knjižnica. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Jerenec, M. in Hernja Masten, M. (2003). Zbiranje in ohranja- nje pisnih ter tiskanih dragocenost. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča, Spletni biografski leksikon znanih osebnosti Spodnjega Podrav- Zgodovinski arhiv. ja: www.spodnjepodravci.si/ (pridobljeno 4. 5. 2018). Jerenec, M. (2004). Inkunabule v zbirki dragocenosti Domo- 60 let z mladimi bralci: jubilejna publikacija ob 60-letnici Mladin- znanskega oddelka. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. skega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (2015). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Jerenec, M. (2004). Pozdrav iz naših krajev: razglednice Ptuja in > Domiselna naslovnica zbornika (foto: okolice v domoznanski zbirki. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Šteiner, M. in Jerenec, M. (2004). Jože Gregorc: (1914–2003). Foto Langerholc, arhiv KIPP) Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Jerenec, M. (2005). Dalmatinova Biblija v zbirki dragocenosti Domoznanskega oddelka. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Šuligoj, D. (1978). Ob jubileju ptujske ljudske in študijske knjižni- ce. Tednik, 31(45), str. 3. Jerenec, M. in Hernja Masten, M. (2006 ). Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja: razstava v Knjižnici Ivana Trideset let študijske knjižnice v Ptuju: nastanek in delovanje Potrča Ptuj, 14. september–14. december 2006. Ptuj: Knjižnica knjižnic na ptujskem in ormoškem področju (1978). Ptuj: Ljudska Ivana Potrča. in študijska knjižnica. Jerenec, M. (2008). Shranjena učenost. Ptuj: Knjižnica Ivana Zapuščina Štefke Cobelj (2012). Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Potrča. Zmazek, M. (2008). Primož Trubar (1508–1586): ob 500. oblet- Kajzovar, V. (2007). Ingoličeva ptujska leta med Pohorjem, nici rojstva. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Halozami in Ptujskim poljem. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Zmazek, M. (2015). Ivo Arhar in njegova zapuščina v ptujski Kajzovar, V. (2008). Alojzij Remec: 1886–1952. Ptuj: Knjižnica knjiž nici. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. Ivana Potrča. Klemenčič, L., Emeršič, J. in Dabič, V. (2002). Ivan Potrč: 1913– 1993. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča. 270 > PovzEtEK > Summary 271 library’S PubliSHing activity anD an ovErviEw of itS PublicationS V sedemdesetih letih delovanja ima publicistična dejav- nost Knjižnice Ivana Potrča Ptuj že bogato bero. V vsako izdano delo je bilo vloženega veliko strokovnega znanja in zavedanja, da tisto, kar je zapisano, ostane. V tem obdob- The Ivan Potrč Library, Ptuj, has published a great number ju je knjižnica izdala tudi več prelomnih publikacij. of titles in the 70 years of its existence. Every published work was the result of a wealth of knowledge and keen Prva je Trideset let Študijske knjižnice v Ptuju (1978), ker awareness that the written word is a monument that so avtorji prvič obeležili pomembne letnice za razvoj remains forever. The library published several important knjiž nice na našem območju in naredili strnjen zgodo- works. vinski pregled svojega delovanja. Zelo pomembna je tudi Littera scripta manet iz leta 1993. Snovalci zborni- The first of them was Trideset Let Študijske Knjižnice v ka so nadaljevali z zgodovinskim pregledom razvoja knji- Ptuju (Thirty Years of the Ptuj Academic Library; 1978), žnične dejavnosti na Ptujskem, in sicer od leta 1793 do which was the first book recording important milestones 1945; obdobje od 1945 naprej pa je bilo predstavljeno v for the development of the library, and its history. Littera že omenjenem zborniku Trideset let Študijske knjižnice na Scripta Manet from 1993 was also a significant book. The Ptuju. Poklonili smo se tudi Ivanu Potrču in njegovo zapu- authors focused on the history and development of libra- ščino pregledno predstavili v treh katalogih; na zapuščini ry service in the Ptuj region in the period from 1793 to Ivana Potrča in njegove žene Branke Jurca smo v knjiž nici 1945, when Trideset Let Študijske Knjižnice na Ptuju picks izredno ponosni in ju radi predstavljamo širši javnos ti. Po up. The library also paid tribute to Ivan Potrč and presen- zahtevnosti projekta izstopa tudi izdaja faksimila Gratae ted his heritage in three catalogs. We are especial y proud posteritati in spremljajoča znanstvena študijska izdaja, ki to be the keepers of his estate and that of his wife Bran- vsebuje prvi prevod tega dela nasploh, komentar in druge ka Jurca, and we enjoy presenting it to the public. One študije, leta 2014. Gratae posteritati je avtobiografsko of the most chal enging projects was the publication of delo diplomata Žige Herbersteina (1486−1566), zato ima the facsimile of Gratae Posteritati and the accompanying dokumentarno vrednost in je pomemben vir za poznava- study edition with the first translation of the work, a nje zgodovine 16. stoletja. commentary, and studies from 2014. Gratae Posterita- ti is the autobiography of the diplomat Žiga Herberste- Knjižnica Ivana Potrča Ptuj s svojimi številnimi objavami in (1486−1566), which makes it a valuable document and dokazuje, da celovito, načrtno in premišljeno skrbi ne le source for researching 16th-century history. za promocijo knjižnične dejavnosti, temveč tudi za njen razvoj. Several publications produced by the Ivan Potrč Libra- ry, Ptuj, show its dedication to not only promoting libra- ry services, but also comprehensively, systematical y, and thoughtful y developing them. 272 273 cobiss kooperATivni online biblioGrAFski sisTeM in servisi cobiss Knjižnica Ivana Potrča Ptuj biblioGrAFiJA UsTAnove 1972 EmErŠič, jakob Nova obzorja : bibliografsko kazalo : (bibliotekarsko strokovno delo) / [Jakob Emeršič]. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1972. - IV, 348 f. ; 30 cm. - (Nova obzorja. Bibliografsko kazalo) Strojep. avtogr. - Avtor naveden v kolofonu COBISS.SI-ID 18459393 1977 DESEtlEtja revolucije borb in zmag : Razstavni paviljon Dušana Kvedra Ptuj, 22. marca - 25. aprila 1977 / [redakcija kataloga Štefka Cobelj ; fotografije Miša Koltak]. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica : Pokrajinski muzej : Zgodovinski arhiv, [1977] (v Ptuju : Ptujska tiskarna). - 11 str. : ilustr. ; 22 cm Privezano k: Likovna prizadevanja Ormožank in Ptujčank : Razstavni paviljon Dušana Kvedra v Ptuju od 3. do 20. marca 1977 / [avtor razstave in kataloga, postavitev razstave Štefka Cobelj]. - Ptuj : Pokrajinski muzej, 1977 (Ptuj : Ptujska tiskarna): SIKPT: 15209/2 COBISS.SI-ID 73537031 274 1978 1993 275 ŠtuDijSKa knjižnica (Ptuj) Knjižnica ivana Potrča (Ptuj) Trideset let študijske knjižnice v Ptuju : nastanek in delovanje knjižnic na Poročilo ... / Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, [1993]- ptujskem in ormoškem področju / [gl. ur. Drago Šuligoj]. - Ljudska in študijska . - 30 cm knjižnica ; Ptuj, 1978 (Ptuj : Ptujska tiskarna). - 106 str. : ilustr. ; 23 cm Letnik. - Za leta 2001, 2004, 2005 in 2013 nasl. Letno poročilo ... - Za leti 2002 in Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLS0C04Y 2003 nasl. Delovno poročilo ... - Opis po: 2006 (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - 500 izv. - Bibliografija: str. 101-106 COBISS.SI-ID 21067832 COBISS.SI-ID 1296387 Knjižnica ivana Potrča (Ptuj) 1985 Program dela Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za leto ... - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, [199-]- . - 30 cm EmErŠič, jakob Letnik. - Za leto 2006 nasl. Letni program dela Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. - Opis Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice / Jakob Emeršič. - Ptuj : Skupščina po: 2006 občine : Zgodovinsko društvo, 1985. - 94 str. ; 21 x 30 cm + corr. COBISS.SI-ID 21068088 COBISS.SI-ID 15599361 littEra scripta manet = Napisana črka ostane : 200 let knjižničarstva in 1987 tiskarstva na Ptuju / [glavni in odgovorni urednik Lidija Majnik ; fotografije Bine Kovačič]. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1993 ([Ptuj : Tiskarna]). - 129 str. : EmErŠič, jakob ilustr. ; 29 cm Strokovna ureditev minoritske knjižnice 1985-1987 : raziskovalna naloga / Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHGFEV0W Jakob Emeršič. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnice, 1987. - 143 str. ; 31 cm (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - 1.000 izv. - Bibliografija ob Tipkopis. - Bibliografija: str. 142-143 posameznih prispevkih COBISS.SI-ID 24081720 COBISS.SI-ID 33718529 1988 2001 ljuDSKa in študijska knjižnica (Ptuj) Dragocenosti ptujske knjižnice : Katalog razstave posvečene 40-letnici Knjižnica ivana Potrča (Ptuj) Študijske knjižnice, 30-letnici združitve z Ljudsko knjižnico, 95-letnici Ferkove Poslovnik / [besedilo Melita Zmazek]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2001 knjižnice : Razstavni paviljon Dušana Kvedra Ptuj, 13.6. - 1.7. 1988 / [teksti Lidija ([Hoče] : Štumpf). - 19 str. ; 23 cm Majnik, Jakob Emeršič, Vladimir Kajzovar ; fotografije Stojan Kerbler]. - Ptuj : Podatki o avtorici besedila in letnici izd. navedeni v CIP-u Ljudska in študijska knjižnica, 1988 (Ptuj : Ptujska tiskarna). - 36 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 46546945 Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LFKKPZUZ (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - 500 izv. COBISS.SI-ID 4041472 2002 1990 KlEmEnčič, liljana Ivan Potrč : 1913-1993 : [zloženka] / [besedilo Liljana Klemenčič, Jakob Emeršič, Viktorija Dabič]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2002 ([Hoče] : Štumpf). - [10] str. ljuDSKa in študijska knjižnica (Ptuj) : fotogr. ; 21 cm Donacija dr. Štefke Cobelj : Ptuj, 11. 10.-18. 11. 1990 : [katalog razstave] / [teksti Jakob Emeršič, Lidija Majnik]. - Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1990. - [44] Avtorji navedeni v kolofonu str. ; 21 cm COBISS.SI-ID 20251448 Ov. nasl. - Drugi dodatek k naslovu naveden v kolofonu. - Avtorja navedena v kolofonu COBISS.SI-ID 22347064 276 lEnart, branko, 1948razStava najmanjše knjige na svetu (2003 ; Ptuj) 277 Light Works : fotografije = Fotografien : 1965-2002 / Branko Lenart ; [besedilo Razstava Najmanjše knjige na svetu : [razstavni katalog] / [izbor gradiva in Marjeta Ciglenečki, Tjaša Mrgole Jukič ; prevod v nemški jezik Ksenija Vidic]. - besedilo kataloga Martin Žnideršič ; mikroskopske fotografije Alenka Ivanuš, Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2002 ([Ptuj] : Štumpf). - 49 str. : fotogr. ; 23 cm digitalne fotografije Franci Goltez]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2003 ([s. l.] : Štumpf). - [19] str. : fotogr. ; 6 cm Vzpor. slov. besedilo in nem. prevod. - 600 izv. Podnasl. naveden v kolofonu COBISS.SI-ID 47694593 COBISS.SI-ID 128884224 oEltjEn, jan Slike Jana Oeltjena iz zasebne ptujske zbirke : razstava : [Knjižnica Ivana 2004 Potrča Ptuj], maj 2002 / [besedilo Marjeta Ciglenečki ; fotografije Boris Farič]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2002 ([Ptuj] : Štumpf). - 12 str. : ilustr. ; 21 cm Knjižnica ivana Potrča. Domoznanski oddelek (Ptuj) COBISS.SI-ID 47502849 Inkunabule v zbirki dragocenosti Domoznanskega oddelka / [besedilo Mira Jerenec ; fotografije Boris Farič ; prevod povzetka Ontario]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2004 ([Ptuj] : Tiskarna Bezjak). - [13] str. : ilustr. ; 21 cm 2003 2.000 izv. - Abstract COBISS.SI-ID 53865985 mrgolE jukič, tjaša Potujoča knjižnica / [Tjaša Mrgole Jukič, Vladimir Kajzovar ; fotografije Langerholc]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2003 ([Miklavž na Dravskem polju] : Knjižnica ivana Potrča (Ptuj) Štumpf). - [10] str. : ilustr. ; 16 cm Pozdrav iz naših krajev : razglednice Ptuja in okolice v domoznanski zbirki : Ov. nasl. - Avtorja navedena v kolofonu. - Potiskane notr. str. ov. lista [zloženka] / [besedilo Mira Jerenec]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2004 ([s. l.] : Štumpf). - [11] str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 19937592 Podnasl. v kolofonu COBISS.SI-ID 53091585 PEtrovič, mira Dr. Jože Potrč : 1903-1963 : zdravnik, politik, humanist : razstava ob stoletnici rojstva : [zloženka / besedilo Mira Jerenec]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2003 ŠtEinEr, martin ([S.l. : s.n.]). - [3] str. : ilustr. ; 21 cm Jože Gregorc : (1914-2003) / [besedilo Martin Šteiner in Mira Jerenec]. - Ptuj : Ov. nasl. - Avtorica navedena v kolofonu Knjižnica Ivana Potrča, 2004 ([Ptuj] : Štumf[!]). - [6] str. : fotogr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 20472632 Avtorja navedena v kolofonu. - Potiskana zadnja notr. str. ov. COBISS.SI-ID 53727233 PEtrovič, mira Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti : [razstava ob 110-letnici 2005 Muzejskega društva na Ptuju, 7. november 2003, Razstavišče knjižnice Ivana Potrča na Ptuju] / [avtorici kataloga Mira Jerenec, Marija Hernja Masten ; fotografije Albin Kovačič, Boris Farič, Foto Langerholc]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Knjižnica ivana Potrča. Domoznanski oddelek (Ptuj) Potrča : Zgodovinski arhiv, 2003 ([Hoče] : Štumpf). - 53 str. : ilustr. ; 21 cm Dalmatinova Biblija v zbirki dragocenosti Domoznanskega oddelka / [besedilo Mira Jerenec ; fotografije Boris Farič ; prevod povzetka Ontario]. - Ptuj : Knjižnica Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:doc-HYGS8EDN (Gradivo Ivana Potrča, 2005 (Maribor : Tiskarna Bezjak). - 12 str. : ilustr. ; 21 cm je dostopno na portalu dLib.si). - Avtorici in podnasl. navedeni v kolofonu. - 500 izv. - Bibliografija ob besedilu in str. 22 2.000 izv. - Abstract COBISS.SI-ID 126630144 COBISS.SI-ID 54851073 rEbErnaK, viktor, 1967­ Karaoke / Viktor Rebernak. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča : Talum, [2005] ([s.l. : s.n.]). - [5] str. : ilustr. ; 30 cm Ovoj. nasl. - Razstavni katalog. - Eden ključnih odlomkov.../ Igor Zabel: str. [3] COBISS.SI-ID 20750136 278 2006 2008 279 PEtrovič, mira ivanuŠa, tinček Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja : razstava v Knjižnici Shranjena učenost [Videoposnetek] / scenarij, kamera, glasbena oprema, režija Ivana Potrča Ptuj, 14. september-14. december 2006 : [katalog razstave / Tinček Ivanuša ; besedilo Franc Milošič ; brala Zvezdana Mlakar, Igor Samobor. - besedilo Mira Jerenec, Marija Hernja Masten ; predgovor Matjaž Neudauer ; Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2008. - 1 video DVD : barve, zvok ; 12 cm, v škatli 19 fotografije Boris Farič ; prevod povzetkov Ontario]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, x 14 x 2 cm 2006. - 46 str., 4 str. pril. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 243293696 Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:doc-TEUTNN7X (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - 700 izv. Kajzovar, vladimir COBISS.SI-ID 228513792 Alojzij Remec : 1886-1952 / [besedilo Vladimir Kajzovar ; uvodna beseda Jožica Čeh ; fotografije Jani Kajzovar ... [et al.] ; [prevod povzetkov] Conclusion Ontario, Zusammenfassung Robert Filipič]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2008 ([Ptuj] : 2007 Lesjak). - 95 str. : ilustr. ; 26 cm Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVMPR2ZJ DobErŠEK, milena (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - Avtor naveden v kolofonu. - 300 Na splet v svet / [besedilo Milena Doberšek]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, izv. - Monografija o Alojziju Remcu / Matjaž Neudauer: str. 6-7. - Knjigi na pot / 2007. - 8 str. : ilustr. ; 21 cm Jožica Čeh: str. 8-11. - Remčeva bibliografija: str. 86-90. - Bibliografija: str. 92-95. - Ovojni nasl. Povzetek v slov., angl. in nem. COBISS.SI-ID 20603448 COBISS.SI-ID 61364225 Kajzovar, vladimir Knjižnica ivana Potrča (Ptuj) Ingoličeva ptujska leta : med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem / Vladimir Shranjena učenost / [besedilo Mira Jerenec ; fotografije Boris Farič, Rado Kajzovar ; [fotografije Staša Cafuta ... et al.]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2007. Stropnik, arhiv knjižnice]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2008 ([Rače : Grafis]). - - 39 str. : ilustr. ; 21 cm [33] str. : ilustr. ; 21 cm Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:doc-MX0JQ236 Publikacija je izdana ob 60-letnici ustanovitve Študijske knjižnice na Ptuju. - 700 (Dostopno na portalu dLib.si). - Potiskane notr. str. ov. - 500 izv. - Predgovor / izv. - Vabilo na sprehod po Knjižnici Ivana Potrča Ptuj / Matjaž Neudauer: str. 2-3 Matjaž Neudauer: str. 5. - Bibliografija : str. 36-39 COBISS.SI-ID 61208577 COBISS.SI-ID 58664193 zmazEK, melita KmEtEc­friedl, božena Primož Trubar : (1508-1586) : ob 500. obletnici rojstva / Melita Zmazek. - Ptuj : Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici / [besedilo] Božena Kmetec-Friedl Knjižnica Ivana Potrča, 2008 ([Ljubljana] : Grafis). - 23 str. : ilustr. ; 21 cm ; [fotografije zasebna last sestre in brata Ivana Potrča, Bogomile in Franceta Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVMPR2ZJ Potrča ; prevod povzetka v nemščino Robert Filipič, prevod povzetka v anglešino (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - Potiskane notr. str. ov. - 300 izv. - Ontario]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2007 (Požeg : Grafis). - 63 str. : ilustr. ; 21 Bibliografija na zadnji notr. str. ov. cm COBISS.SI-ID 60876289 Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:doc-QRDPJARP (Dostopno na portalu dLib.si). - Ivan Potrč / Matjaž Neudauer: str. 7-9. - 500 izv. - Bibliografija: str. 57. - Povzetek ; Summary ; Zusammenfassung COBISS.SI-ID 59148033 280 2010 zaPuŠčina Štefke cobelj / [avtorji besedil Mira Petrovič ... [et al.] ; zbrala 281 in uredila Mira Petrovič ; fotografije Martin Ozmec ... [et al.] ; prevod v angleščino moHorič, Srdan Bok & Mal]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2012 ([Bevke] : Bograf). - 135 str. : Zazrt v staro podobo : fotografije : [katalog k razstavi v Knjižnici Ivana Potrča ilustr. ; 27 cm Ptuj, 28. oktober - 25. november 2010] = Looking at the old image : photographs Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DFPDWYWL : [a catalogue accompanying the exhibition in Ivan Potrč Library Ptuj, 28 October (Dostopno na portalu dLib.si). - Ilustr. na spojnih listih. - Uvodne besede / Matjaž - 25 November 2010] / Srdan Mohorič ; [besedilo Marjeta Ciglenečki ; izbor Neudauer: str. 7. - 500 izv. - Opombe z bibliografijo na dnu str. - Bibliografija del fotografij Srdan Mohorič, Stojan Kerbler ; prevod Ontario]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Štefke Cobelj / Melita Zmazek: str. 90-116. - Summary Potrča, 2010 ([Miklavž na Dravskem polju] : Repro studio Lesjak). - [63] str. : barvne fotogr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 261589248 Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWGIRP1K (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - Ov. nasl. - Drugi dodatek k nasl. 2013 naveden v kolofonu. - Vzpor. slov. besedilo in prevod v angl. - 700 izv. - O razstavi in katalogu ter njunem nastanku = About the exhib[i]tion, the catalogue and their aKtualnoSt in živost Potrčevega literarnega opusa danes : creation / Matjaž Neudauer: str. 3-4. - Srdan Mohorič / Marjeta Ciglenečki: str. ob stoletnici pisateljevega rojstva : zbornik povzetkov : znanstveni simpozij, 9-15 Razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, 24. 5. 2013 / [organizatorji] Knjižnica COBISS.SI-ID 22142776 Ivana Potrča Ptuj, Filozofska fakulteta UM, Slavistično društvo Maribor ; uredili Jožica Čeh Steger in Melita Zemljak Jontes. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča ; Maribor : Slavistično društvo : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in 2012 književnosti, 2013. - 18 f. ; 30 cm Ov. nasl. - Vsebuje biografske podatke o avtorjih Knjižnični kalejdoskop = Librarian kaleidoscope : knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje = libraries of twin towns and their COBISS.SI-ID 19897352 intercultural cooperation : Ptuj, Aranđelovac, Saint-Cyr-sur-Loire, Burghausen, Banská Štiavnica, Varaždin, Ohrid / [avtorji besedil Matjaž Neudauer ... [et al.] ; uredniški odbor Matjaž Neudauer ... [et al.] ; prevodi Bok & Mal ... [et al.] ; DobErŠEK, milena fotografije Srdan Mohorič ... et al.]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2012 ([Bevke] : Ptujska časopisna dediščina : ob 135-letnici natisa prvega ptujskega časopisa Bograf). - 159 str. : ilustr. ; 27 cm in umestitvi zbirke osrednjih ptujskih časopisov v Digitalno knjižnico Slovenije / [besedilo Milena Doberšek, Melita Zmazek ; prevod povzetka Bok & Mal ; prevod Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-BNS57UD4 odlomkov besedil iz nemških časopisov Melita Zmazek, Robert Filipič ; uredili (Dostopno na portalu dLib.si). - Prispevki v slov., srb., franc., nem., slovaš., hrv. Matjaž Neudauer, Milena Doberšek, Melita Zmazek]. - Ptuj : Knjižnica Ivana ali mak. in vzpor. prevod v angl. in slov. - Lat. in cir. - 800 izv. - Izvleček v jeziku Potrča, 2013 ([Bevke] : Bograf). - 134 str. : ilustr. ; 26 cm prispevka ter vzpor. prevod v angl. in slov. pri vsakem prispevku Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKCUHJDF COBISS.SI-ID 262762752 (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - Podatki o avtorjih navedeni v kolofonu. - Opombe na dnu str., bibliografija na koncu posameznih poglavij. - Povzetek ; Summary ; Zusammenfassung nEuDauEr, matjaž Zapuščina Štefke Cobelj [Videoposnetek] : kratki dokumentarni film / scenarij COBISS.SI-ID 269552384 Matjaž Neudauer, Mira Petrovič, Tinček Ivanuša ; spremno besedilo Mira Petrovič ; glasba Franc Laporšek, glasbena skupina Kurja koža. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2012. - 1 video DVD (10 min, 11 sek) : barve, zvok ; 12 cm KmEtEc­friedl, božena Posneto 2012. - Produkcija: Videoprodukcija Tinček Ivanuša. - Bereta: Nevenka Priznanja, plakete in odličja iz zapuščine pisatelja Ivana Potrča : razstava Dobljekar in Nada Kotar ob dvajsetletnici poimenovanja knjižnice po pisatelju / Božena Kmetec-Friedl COBISS.SI-ID 263960832 ; [fotografije Bojan Dominc]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2013 ([Miklavž na Dravskem polju] : Repro studio Lesjak). - 16 str. : ilustr. ; 21 cm Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GZ4CLUHJ (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - Fotogr. na notr. str. ov. - 300 izv. - Bibliografija: str. 16 COBISS.SI-ID 24249912 282 KmEtEc­friedl, božena HErbErStEin, žiga 283 Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici. 2, Nova pridobitev ob stoletnici Gratae posteritati Sigismvndvs liber baro in Herberstain ... actiones suas pisateljevega rojstva / [besedilo] Božena Kmetec-Friedl ; [prevod v angleščino à puero ad annum vsq[ue] aetatis suae septuagesimum quartum, brevi Mojca Neudauer ; fotografije arhiv Knjižnice Ivana Potrča Ptuj]. - Ptuj : Knjižnica commentariolo notatas reliquit. - Bibliofilska izd. v 100 izv. in 20 izv. za potrebe Ivana Potrča, 2013 ([Bevke] : Bograf). - 56 str. : ilustr. ; 21 cm založnika. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča ; Maribor : Umetniški kabinet Primož Premzl, 2014. - [120] str. : ilustr. ; 30 cm Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKOWQWZ (Gradivo dostopno na portalu dLib.si). - 500 izv. - Bibliografija: str. 55. - Povzetek Izšlo v kompletu s spremno študijo ; Abstract COBISS.SI-ID 275509248 COBISS.SI-ID 264683264 2015 Potujoča knjižnica [garnitura] : puzzle / foto Srdan Mohorič. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, [2013] (Varaždin : Smart design). - 1 sestavljanka (40 grataE posteritati (to my loving descendants) / [compiled and edited kosov) : karton ; v škatli 18 x 29 x 4 cm by Mira Petrovič ; photography Ivan Potrč library in Ptuj ... [et al.]. - Ptuj : Ivan Izdano ob deseti obletnici bibliobusa. - Za otroke od 3. leta dalje Potrč library ; Maribor : Primož Premzl art cabinet, 2015. - [12] str. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 24267832 Promocijska brošura k faksimilu in študijski izdaji. - Ov. nasl. COBISS.SI-ID 25393720 Potujoča knjižnica [garnitura] : puzzle / foto Srdan Mohorič. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, [2013] (Varaždin : Smart design). - 1 sestavljanka (80 Knjižnica ivana Potrča (Ptuj). mladinski oddelek kosov) : karton ; v škatli 18 x 29 x 4 cm [Šestdeset] Izdano ob deseti obletnici bibliobusa. - Za otroke od 3. leta dalje 60 let z mladimi bralci : jubilejna publikacija ob 60-letnici Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj / [avtorji besedil Melita Zmazek ... [et al.] ; uredili COBISS.SI-ID 24267576 Melita Zmazek ... [et al.] ; fotografije arhiv Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ... [et al.] ; ilustracija Urška Stropnik Šonc]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2015 ([Log pri Brezovici] : Bograf). - 69 str. : ilustr. ; 26 cm 2014 Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-561YOSM5 (Gradivo dostopno na portalu dLib.si). - Fotogr. na spojnih listih. - 350 izv. - grataE posteritati (ljubemu zanamstvu) / [besedila zbrala in uredila Bibliografija pri posameznih prispevkih in opombe z bibliografijo na dnu str. Mira Petrovič ; fotografije Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ... [et al.]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča ; Maribor : Umetniški kabinet Primož Premzl, 2014 ([Log pri Brezovici COBISS.SI-ID 82542849 : Bograf]). - [12] str. : ilustr. ; 30 cm Promocijska brošura k faksimilu in študijski izdaji. - Ov. nasl. - 500 izv. SPoDnjEPoDravci.Si [Elektronski vir] : spletni biografski leksikon znanih COBISS.SI-ID 25343288 osebnosti Spodnjega Podravja. - Spletno mesto. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2015- Način dostopa (URL): http://www.spodnjepodravci.si/. - Se sproti spreminja in grataE posteritati : študijska izdaja / [avtor prevoda in komentarja Matej dopolnjuje. - Nasl. z nasl. zaslona. - Nasl. v HTML: Leksikon Spodnjepodravci. - Hriberšek ; avtorji spremnih prispevkov Matej Hriberšek ... [et al.] ; uredila Mira Opis vira z dne: 11. 11. 2015 Petrovič in Matjaž Neudauer ; fotografije Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ... [et al.] ; prevod povzetkov Bok & Mal]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča ; Maribor : Umetniški COBISS.SI-ID 25295416 kabinet Primož Premzl, 2014 ([Log pri Brezovici] : Bograf). - VII, 278 str. : ilustr. ; 30 cm StroPniK Šonc, urška Izšlo v kompletu s faksimilom. - 120 izv. - Bibliografija pri posameznih prispevkih. Bogastvo otroškega vsakdana v ilustracijah Urške Stropnik Šonc : razstavišče - Povzetek v angl. na koncu prispevkov Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, 2. - 24. junij 2015 / [besedilo Marjeta Ciglenečki ; COBISS.SI-ID 275503616 uredila Mira Petrovič]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2015 ([Log pri Brezovici : Bograf]). - [6] str. : ilustr. ; 21 cm Ov. nasl. - Na zadnji str. ov. lista tudi: katalog razstave, ki je bila predstavljena ob praznovanju 60-obletnice Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj COBISS.SI-ID 25080888 284 zmazEK, melita 285 Ivo Arhar in njegova zapuščina v ptujski knjižnici / Melita Zmazek ; [fotografije arhiv Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ... [et al.] ; prevod povzetka v angleščino Bok & Mal ; zbrala in uredila Melita Zmazek]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2015 ([Maribor] : Evrografis). - 51 str. : ilustr. ; 21 cm Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SBU72YP2 (Gradivo je dostopno na portalu dLib.si). - Ilustr. na notr. str. ov. - 300 izv. - Predstavitev zapuščine Iva Arharja / Matjaž Neudauer, str. 4-5. - Opombe na dnu str. - Bibliografija: str. 50-51. - Povzetek ; Abstract COBISS.SI-ID 84240641 2016 grataE posteritati (an meine lieben nachfahren) : Siegmund Freiherr von Herberstein / [zusammengestel t von Mira Petrovič ; deutsche Übersetzung Saša Ljubec ; Fotografien Ivan Potrč Bibliothek in Ptuj ... et al.]. - [Ptuj : Ivan Potrč Bibliothek ; Maribor : Kunstkabinett Primož Premzl, 2016]. - [11] str. : ilustr. ; 30 cm Promocijska brošura k faksimilu in študijski izdaji. - 200 izv. COBISS.SI-ID 25585720 Vir: lokalna baza podatkov COBISS.SI/SIKPT, 22. 6. 2018 286 287 > Foto: Albin Bezjak, arhiv KIPP 288 289 SEznam 25 JAkopec, AnGelA administratorka, knjižničarka 1965 1969 zaPoSlEniH 26 JUrGec, MAriJA bibliotekarka 1989 27 JUrkovič, AlenčicA računovodkinja, tajnica 1986 1989 28 kAJZovAr, vlADiMir bibliotekar 1985 2013 prenehAnJe PriimEK / imE DElovno mESto nAsTop DelA DelA 29 kAJŽnik, DAnicA administratorka 1949 1950 1 Alič, MiloJkA višja knjižničarka, ravnateljica 1956 1977 30 kAncler, bArbArA knjižničarka 2017 2 AMbrUš, boGDAn manipulant 2017 31 kerbler, MilkA višja knjižničarka 1964 1998 3 ArhAr, ivo honorarni upravnik 1955 1958 32 kleMenčič, lilJAnA višja knjižničarka 1983 4 bAJec, FrAnc računovodja, tajnik 1977 1991 33 kleMenčič, vlADo knjižničar 1957 1963 5 bele, MAriJA čistilka 1972 1978 34 kMeTec ­ FrieDl, boŽenA bibliotekarka 2001 6 belšAk, nATAšA knjižničarka 1971 1974 35 kneZ, vlADiMir ­ henri bibliotekar 1990 2015 7 brAčič, TAJA bibliotekarka 2015 36 kolArič, JoŽeFA čistilka 1958 1968 8 bUrJAn, JAsMinA bibliotekarka 2010 37 kolArič, verenA knjižničarka 1967 1976 9 ciGlAr, biserkA računovodkinja 2008 38 kolTAk, liDiJA ­ MAriJA višja knjižničarka 1973 2000 10 ciMprič, DAnicA administratorka, knjižničarka 1969 1979 39 korAŽiJA, bošTJAn knjižničar 1998 2018 11 čelAn, črToMir višji knjižničar, manipulant 2013 40 korošec, GreGor bibliotekar 2015 12 Doberšek, MilenA bibliotekarka 2003 41 korpAr, AlbinA administratorka, tajnica 1980 1981 13 DoMinc, boJAn manipulant 2010 42 kovAč, AnDreJ bibliotekar 1949 1960 14 eMeršič, JAkob bibliotekar 1967 2003 43 kovAčič piŽMohT, helenA višja knjižničarka 1979 2010 15 FAJT, DArJA računovodkinja 2000 2003 44 krAMberGer, ivAnkA administratorka, tajnica 1975 2014 16 Filipič, roberT knjižničar 1999 2014 45 lAh, JAkob pomožni uslužbenec, čistilec in kurir 1953 1972 17 FrAnGeŽ, AnDreJ knjižničar 1992 2017 46 lAhArnAr, roZikA administratorka 1948 1950 18 FrAnGeŽ, loJZe knjižničar 1946 1946 47 lAsTAvec, DoUGlAs bibliotekar 1952 1960 19 GAlič, irMA čistilka 1991 1997 48 MAJnik, liDiJA višja knjižničarka, ravnateljica 1974 2010 20 hAsl, DrAGo knjižničar, ravnatelj 1950 1966 49 MArinič, AnA manipulantka 1974 2006 21 horvAT, ivAnkA računovodkinja, tajnica 1976 1977 50 MAUčič, MiroslAvA računovodkinja 1969 1975 22 horvAT, liDiJA administratorka 1983 1984 51 MesArič, leoniDA višja knjižničarka 1994 23 ilec, JoŽeFA čistilka 1962 1963 52 Milošič, MATeJkA knjižničarka 2010 24 inGolič, AnTon tajnik 1945 1946 53 Mirkovič, TereZiJA manipulantka 2004 2006 290 291 54 MrGole JUkič, TJAšA direktorica, bibliotekarka 2001 83 škrinJAr, MArJAnA višja knjižničarka 1962 2000 55 neUDAUer, MATJAŽ direktor 2006 84 šUliGoJ, DrAGo ravnatelj 1977 1983 56 oGriZek, AnJA bibliotekarka 2013 85 TeŽAk, MAriJA čistilka 1978 1991 57 oroš, FrAnc hišnik 1949 1953 86 TkAlčec, FleUr manipulantka 2004 2006 58 pAhor, MilicA knjižničarka 1946 1948 87 vAUpoTič, neŽkA manipulantka, knjižničarka 1952 1963 59 peTek, boJAn knjižničar, voznik bibliobusa 2008 88 viDovič, MArTinA administratorka 2015 60 peTrovič, MirA bibliotekarka 2003 89 voDopivec, JoŽicA bibliotekarka 2007 61 peTrovič, siMon višji knjižničar 1972 1999 90 vrečAr, srečko knjižničar, voznik bibliobusa 2003 2018 62 piAno, JoŽe bibliotekar 1986 1987 91 ZAvrnik, AlFonZ hišnik 2012 63 pišek, TAMArA knjižničarka 1977 92 ZMAZek, MeliTA višja knjižničarka 1994 64 plAJnšek, DArJA bibliotekarka 2008 93 ZUpAnčič, DrAGo knjižničar 1963 1967 65 plAninšek, MilA knjižničarka 1962 1965 94 ŽlenDer, Mirko knjižničar 1946 1946 66 plohl, JAkob knjižničar 1964 1967 67 poTočnik, priMoŽ bibliotekar 2015 68 rADeJ, krisTiAn poslovni sekretar 2010 69 riMele, AnDreJkA knjižničarka 1994 70 roDvAJn, silvA manipulantka 1981 2016 71 roŽič, sonJA knjižničarka 1948 1956 72 sAJko, JoŽicA bibliotekarka 1998 73 skok, DAnilo vzdrževalec, kurir 1994 2012 74 slAMeršek, MArJAn knjižničar 1978 1978 75 slATinšek, sonJA knjižničarka 1948 1956 76 sMoDič, rAJkA bibliotekarka 1948 1948 77 sTeFAnciosA, TATJAnA nižja bibliotekarka 1950 1952 78 sTiplovšek, JUriJ FrAnc upravnik 1949 1950 79 sTropnik, ivAn tajnik 1961 1969 80 šAlAMon, DAniel knjižničar, računalničar 2006 81 šel, henrik upravnik 1948 1951 82 šilAk, ivAnkA kurirka, čistilka 1987 292 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki se po velikosti uvršča med večje slovenske splošne knjižnice, letos praznuje 70 let. Ob takšnem jubileju je čas za pregled dosedanjega dela in dosežkov, predvsem pa za prikaz pomena, ki ga ima za svoje območje in ljudi. Gre namreč za moderno knjižnico, ki je že davno prerasla osnovni namen izposoje knjižničnega gradiva. Izvaja mednarodne projekte, organizira odlično obiskane prireditve za vse generacije, pospešeno skrbi za digitalizacijo gradiv in omogoča prost dostop do množice elektronskih baz podatkov in izposoje e-knjig ter v slo ve n- skem prostoru prevzema nosilno vlogo na področju domo- znanske dejavnosti. Ob zavedanju o pomenu, ki ga je knjižnica imela za razvoj bralne kulture na širšem ptujskem območju v preteklo sti, je potrebno razmišljati tudi o njeni vlogi v prihodnje. Napo- vedi nekaterih, da se bo začel pomen knjižnic z razvo- jem informacijskih tehnologij zmanjševati, se ni uresničil. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj kot osrednja območna knjižnica kljub izzivom, s katerimi se sooča, ostaja glavna nosil- ka zagotavljanja enakopravnosti dostopa do informacij za vse prebivalce, pospeševalka kulturnega razvoja, kraj za srečevanje, medgeneracijsko druženje, vseživljenjsko izobraževanje ter vključevanje ranljivih skupin, skratka – srce okolja, v katerem deluje. MAG. MATJAŽ NEUDAUER