gospodarske, obertn v in iiaro lzhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 il. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za ćetert leta 90 kr. posiljane po poěti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 21. novembra 1860 Koza kraetijstvu koristna žival t Gerkih in Rimljanih zaplodila, in skoraj bi rekel i da je ob Kar je krava za bogatina, to je koza za reveža; daje mu namreč mleka, sira, pa tudi uekoliko masla. Zato se nahaja le pri revnisih kmetih, kterim, naj stanujejo v do-linah ali pa v goratih krajih, primanjkuje klaje, da bi eno ali dvoje kravčet rediti mogli. Namesto njih si omislijo meje rimskih časih v naše kraje po Rimljanih pripeljana bila, posebno pa pod Karolom Velikim, kteri si je vseskoz pri- zadeval, kmetijstvo in živinorejo na višjo stopnjo povzdig niti. Od tistih koz, ki so se na cesarjevem dvoru redile, so se rabili rogovi . ». 9 koža in meso. Na pašo se takrat niso dvoje, troje ali evetero koz, ktere se od perja zive in muljave ob potih preredé. i Koza je res prav za prav za reveze stvarjena; ona se rada člověka derži, in je zadovoljna, če tudi po malem in slabe kerme dobiva. Skorej bi djal, cia vse, tudi suho in pusto ščetinasto travo, zeleno in suho perje rada jé; leševe, bukove, topolové, jelševe, hrastove in mladike raznega ger-movja muli, da je veselje; vse je za kozo dobro, na najbolj pustih pašnikih in stermih pečinah, kamor goveda priti ne morejo, ali pa kjer ni cempera paše za-nje, se koza nažrč. S tem se pa koza kmetu najbolj prikupi, da ni draga, toraj smele goniti, ker so po gojzdih preveč škode napravljale, tem bolj pogostoma so se v hlevih domá redile. V7 Ameriko je prišla perva koza po znajdbi te dežele ; K. Kolumb jih je o drugem prihodu v Ameriko iz kana- riskih otokov vec seboj vzel in v ti dezeli zaplodil, kjer so se sčasorna tako zaredile, da jih je skor toliko kakor kobilic. Tudi v Avstralijo so se koze iz Evrope zaplodile, pa silno požrešni psi, ki jih je tù neizrečeno veliko, in so tukajšnim deželam res strašna šiba, ne dajo miru manjši živali, naj so domaći zajčki, koze, ovce živali. in druge enake (Dal. si.) si jo vsak revež lahko omisli; verh tega je tudi zlo rodo 9 če se Ie skerbno glešta, in če se ji dosti piče vitna. in daje. skor bolje molze kakor marsiktcra krava. Pa ne samo zastran molze je koza hvale vredna $ tudi meso od dobro rejene koze je koštrunovemu jako enako; Kako i in kako bi bolje bilo na Pivki IL Poljedelstvo. (Dalje). nje koža je dobra za rokovice; kozjo dlako in rogove loj, kakor tudi kozjek, z eno besedo, vse zná umen gospodar Naštete tri premembe so pa zato potrebne, ker se dru-gače ne more druga letina pridelati, tako bi se pa. Namreč porabiti in si v prid spraviti. zadnje pšeničnice naj bi se kakor hitro je moč požele, potem pa prec zorale in obsejale. Večkrat bi tudi ajda še Al ne samo pri bajti bornega hribovca je koza koristna kaj lepo dozorela, vendar bi se moralo ž njo le bolj po malem. Repe bi pa za pšenico lahko přidělali vozove in žival, temuč tudi v hlevu poleg krave premožnega gospo darja se pri kraetijstvu ta koristna žival nahaja in zastran vozove in ž njo redili polne svinjake svinj in prascov Ne posebnega prida redi. Koz ne redé kraetovavci nanio ondi, kjer jim 6veta ali bilo bi treba celo zimo krompirja v zevenci ali oblici ku hati in korenja le za ime beliti, po njem bi se lahko špe tako rekoč kozje kerme primanjkuje; ampak večidel le zato, hovica cedila, pri želji marsikaka jeternica skuhala in da si pri kozji reji manjši posestniki kolikor toliko bolj opo- žgancom debeli ocverki pomagali v gerlo. Marsikak prešič morejo; ravno iz tega cilj in konca so se v poslednjih časih bi se lahko v Terst ali kacemu kerčmarju prodal. Pa ne tudi prernožniši kmetje kozje reje poprijeli, akoravno imajo je prešičev, tudi krave bi z repo kaj lepo redili, da bi bile toliko kerme, da bi lahko po dvoje in troje krav redili; pravijo, da so s kozjo rejo res prav zadovoljni. Naša domaća koza je, kakor nekteri pisatelji terdijo, lepe gladke in debele, in bi se mleka namolzlo polno golido, ali kjer bi bilo več molznih krav, poln škaf. Potem bi se aegag prilegla kaša; koliko bi se naredilo sira in masla za dom rus), ktera še dandanašnji ja prodaj! Da krave repo rade jedó, vsak Pivčau dobro vé, sosebno ce je bezvaržkega rodu (Capra na kavkaških, perziških in pirenejskih planinah divja živi. Skoraj povsod, kamor koli se je člověk podal, mu je pri Ijudna koza nasledovala ; zato se je pa tudi po vsem svetu slišal, preden sem misliti znal. razširila in udomaćila. V Guineji in druzih gorkih deželah kedaj blizo repue njive pasel. To pa ni moja fantazija ; to sem na Pivki kolikokrat se nahaja nekoliko manjša; na Rusovskem kakor tudi v zato. Perve psenicnice bi pa morale prazne ostati, in sicer ker jih je treba že prec drugo polovico septembra druzih merzlih deželah pa je vecjega plemena kakor naša zorati jn obsejati kot zadnje pšeničuice, do kterega časa bi domača. V nekterih deželah, kakor na nekterih laških in repa še ne bila nič prida, da ajde kar v misel ne jemljem. kanarskih otokih, posebno pa v Madejri, se je koza sča- Drugače kot zdaj bi bilo treba obdelovati tudi polje soma jako podivjila; toda če je koza še tako divja, jo ktero Pivčanje sploh ,,v senožetih" ali enako imenujejo 9 To člověk vendar le kmali privadi, da se ga derzí in je kmali polje namreč dalje od vasi leži in ni v tistih šest delov vsa domača. Na otoku Fernandec v Avstralii so se zdiv- vredjeno, al ker je preveč odročno, ali pa ker ima dru- jane koze od leta 1705 tako pomnožile in zaredile, kakor ffačne naravne lastnosti, in ral med košenino namešano. Le na ravno poprej imenovanih otokih, da so jih lovci streljali v tem delu posestva je od soseske kmetu pripuščeno obse- kakor pri nas zajce jati njivo, s černur hoče. Zato pridejo v te njive vse setve Tudi v starih časih je bila koza že domača žival. in sadeži, kteri v polje, in sosebno detelja, korenje, repa, Abraham, stari očak, je imel med svojimi čedami mnogo lan, zelje itd., tudi turšica, če komu na misel pride jo sejati. Pa kako dolgo ima rastev tù odlog? Le teden dalje koz, in pozueje se je ta koristna žival pri Perzijanih, Arabeih 9 9 3Î4 kot v korenjevih njivah, to se pravi, le za ime dalj ko začnejo kvaterni teden za pšenico orati, tebi nić nič vse Zakaj meni y župan mora po vasi oznaniti, da naj domu spravijo , . ». # V # i • « r > kar raste, tud zelj ne izvzemsi, ali pa gredo va rovat, zakaj kvaterno nedeljo mora ceda cez vse. Nekteri kmetje, se vé, da se jezé, pa če nočejo, da jim čednik in pastirji krompirja ne popečejo in blago vsega druzega ne požre, morajo ubogati. Le v kakosni ogradi je vse do svojega časa varno. Kako tedaj je mogoče, da bi Pivcanje redili blago in kaj prida přidělali! Dokler bo njih kmetovanje v sedanjem stanu, nikoli ne! to je 5 V • • crni Zivinozdravilska skušnja. Zoper cerm ali bolezen na vranići, tisto hudo bolezen, ki se najraje poleti v hudi vro i drugekrat pa tudi tnimi podob gosta v 80parnih hlevih pod prikaže in živino nan in černa postane, se je po novejih umori, ker ji krí skusnjah spet dobro poterdilo tisto zdravilo, ki so mnoge a g I o m vice « pred ga 55 N preveč pozabilo leti priporocevale, pa se je menda pri nas Kakor sem že rekel, pastirovanje je mno nadlo ar © ki T< Krav d l o g , in v hlevu jih rediti; polj e tedaj v hlev, da na njem zoré pridelki do svojega časa! ne rečem, da bi nikoli ne smeli krav na njivo ali v ko jak to zdravilo je k s a l m j a ki ga vsak apotekar naredi, ako v 1 funtu salm (Salmiakgeist) 1 lot v prah zmlete košenilj (Cochenille) v dobro zamašeni steklenici skozi 24 ur na maka in potem lepo rudeči salmjakovec precedi iu shrani V naše veliko senožet izpustiti na pašo, saj to dobri in umni kmetj po niku elje smo brali v ar ft» n Landw. Anz. fur Kurhessen podarskem čas sod delajo. Cernu bi neki bil tisti plevel, kteri v jeseni po zdravilom njivah raste? Al ravno to terdim, da naj bi Pivčanje tako pasli, kakor zvedeni kmetje drugod ; kdo bi jih pa tega najložej iiavadil, sem že več kot enkrat povedal. ki nje nove skušnje s tem Posebno pa se grajati mora, da so Pivcanje o pšenični rali taki stiskavci s s eno m iu det Pozi m i k bláno » brez delà v hlevu leži, mu valé po cele koše vsakoršne kerme, namesti da bi varčno največ z rezanco kermili; o H ■■ ^H HHH I ■ ne celi dan plug ali brano vlači rali pa, ko živiuče izprežejo opoldné k jaslam, ampak p 5 • # nj > d a u a j se pase; ponoči pa namesti mu domá večerje iu pocitka pri-vošiti, naj se pase do enajste ure, do polnoči ali še cez! i je vedno v nevaruosti Ga mora v plugu griza gnati i d kdor za njim klešči Poslopja imajo Pivcanje v pr z druzimi Slovenci prav dosti prostorne, čedne in pripravno uredjene, tako da bi lahko vsacega soseda poslali si hišo prezidat, kteri bi Se preveč v nad- prederznil, jim zanikernost v teh zadevah idajo. Ce polzemljakarjem aseljčarjem hiše tropj dane s štirimi in vec shramba ki popros toma še v dve nimajo kaj staviti? Več vasi je na Pivki, ktere so čedniše kot sikter terg celó mesto na Krajnskem blagostanje Da bi le v lepih hisah vselej tudi primerno domá bilo! Navadno stoji pivška hiša tikoma pri cesti ali vaški poti, drugo poslopje se pa steza od nje na vert. Kjer je liiša s ceírlom t? krita, je drugo poslopje navadno od ločeno in s slamo krito ; stoji vse pod eno streho J Pi nje pa tudi hiša s slamo krita, dnjih se steza dvorišče ali borja ča stranéh (dvorjača) poleg celega poslopj J na unih treh aje z id ali pa s plotom, malokje z živo presko, ktere bi bilo na Pivki lahko več viditi. Pri unih J naj Pjci prostom dvor V V med hišo in med dru m po ležeče, na levo in desno z vieocim zidom obzidano V enem kotu zraven dvorišča je goveji hlev, za nji pa ovčji; včs ostali prostor pod odrom imenujejo lupo, v ktero o žetvi vse snopje z njiv speljajo in tako zložé, da le ritovje včn gleda, klasje je pa notri skrito; tako mu ne morejo ne kokoši ne druge zobalke skodovati napeljajo notri krompirja, r posuši, potem ga še le v h epe Ko to pomlatijo, korenja, da se tù ohladi in spravijo. Pozneje v jeseni pa ta prostor založé s steljo, frodljem, siabšim senom, kter v • še le mesca oktobi po g orah akosé: in z enacimi recmí Kdo ue vidi tù prav dosti lepega reda? Vendar bi bilo š to je naslov mojega so ničkih pravilih ravnati, pa ne prek njih skakati. Pa vendar je tako, morebiti po starem pregovoru, da nobena stvar ni stalna na svetu. Poglejmo na priliko nemški jezik, tudi on se ni na temelji gramatičnih pravil napredovah Nemci so že imeli primerno veliko slovstvo, ko o slovnici še govora ni bilo. Pa se tudi misliti ne dá, da bi se tako gibčna stvar, kakor je jezik v „železne" večne pravila vkovati stavka; nazaj tedaj na pervo pot! Slovenski politični samostalni časnik dala N mi nobeden ne očituje, da sem protivnik gra samo omeriim , da potreben; tudi v tern obziru, mislim, nismo več pre bil kilovi, stijo, in poleg teh imamo se „Pozor" v ? al za sadajšne potrebe še „Novice" čisto zado matike ; ravno ker sem njeni prijatel in zagovornik tujem, naj se revidira in sicer kritično in temeljito. pa, j sve-Mož Zag rebu j ki tudi ki bi se tega posla lotil, moral bi biti auctoritas na našem slovstvenem polji, kteremu je treba se uklanjati in ukloniti. Mislim, da smo že zadosti dolgo kvasili in mêsili *) Nadjamo ee, da veljavni gospod, ki nam je spis o tej važni knjižici obljubil, bo kmali mož beseda. Vred. Permaruha, pa smo Frankobro dčani! ! Kolikor jih hoćete, jih še dobite! Vred Vred V 3Ï6 těsto vsak več ali manj na svoj osobiti način; treba je > da Kar Li vi *) o časa keltiškega izvlaka ma obliko damo in v pec ž njim! govori, da se H koncu pa se eno. Brez dnarja ni nič danas. Tega bil zgodil za Priska Tarkvinia, ni resnićno, in že kritični celó dan- zgodovinoslovec Niebuhr („Rom. Gesch." II, 574—583) je pa nikjer (ako ne pomanjkuje, kakor pri nas. to mnenje do čistega poderl. Tudi stari pisatelji, kakor Ap Res je, slovenska zemlja ni brez bogatih obertnikov ter pian ,2) stavljajo upad Keltov v XCVII. olimpiado in Diodor3) v čas obsedovanja mesta Rhegium skoz Dionysa siraku-kaj nam to pomaga! Ti ljudje so skoro brez izjemka ali skega, to ni dolgo pred letom 387. Polibi4) pa upad Gallov govcov » or © radjanov, posestnikov itd., ki imajo cvenka ? pa ptujci ali pa poptujčeni Sloveni, ki jim je ravno toliko in ujetje Rima leta 382 v eno dobo stavlja. Celó Livi mar za dnarno podporo naših narodnih potreb, kakor na v 17., 35. in 37. poglavji Galle one dobe imenuje ..Gens pr. nam za lanski snes: —--- ------------- j - - - - ^ ^ .. v • - 7 ^ • ^ • • ^ ^ pi ■ ^ J v ^ » » v v ti v m v n/ u i ni v/ li uj w ^ v li o Mi pa ravno zato potrebujemo inusitata", „novae accollae". Da Herodot za svoj čas nič dnarja. Od kod ga pa vzeti? Ze enkrat sem bil predlog se o Kel tih v Pan oui i in N ori ku ne vé 5 i akoravno napravil, naj se dnarji za Vodnikov spominek nabrani raje so mu te pokrajine znane bile, sem že pred omenil. v utemeljenje slovenske matice porabijo. Mislim, da bi se Proti koncu čete r tega stoletja pred Krist, se je toraj na ta način kak drugače. spomin YTodnikov dostojneje častil, kakor zgodil pervi izvlak, iu sicer pod Sigovesom v hercinske Ne vém, kolika je dandanas glavnica, ker logove, in pod Beilovesom v Italijo. se vkljub večkratnega opomina še ni račun položil, pa za Druga truma je šla pod Kombaulom v Tracio, 6) pervi temelj, mislim, bi bila zadostna! Serbje imajo ta- leta 360—335 pred Krist. Leta 278 pred Kristusom pa je košni zavod, Cehi ga imajo, Horvatje ga imajo zakaj vojvoda keltiški Brennus s keltiškimi četami rinil do mesta ga mi Slovenci ne bi napravili? Koliko bi pospešil napre- Delphi. 7 večega spisal, dovanje našega slovstva! Marsikteri bi kaj ko bi vedil, da v matici založnika dobi. Akoravno se mo Vsi tr vlaki v ilirski poiotok so se pa zgajali po kopnem skoz gornjo Italijo čez Kras do ustja Save > rebiti ne bo Vodnikova glavnica htela v utemeljenje slo- kjer se za Strabona in Plinija nahajamo keltiška rodica venske matice porabiti, to nic ne overa, da se enkrat račun Tauriskov in Skordiskov. položi. Po stari Japidii, ktera je izvirno imela medsko Veliko je še slovenskih narodnih potreb, ki jih nisem persiške stanovnike, so zaostale pri teh vlakih keltske bet-omenil ; pri omenjcnih bi se še tudi dosti dostaviti dalo, vice, zato so stari pisatelji imenovali Japide ilirsko-keltsko pa naj to malo zadostuje. zmes.5) Pri tej priložnosti se je tudi utegnila ustanoviti Sklepam pa ta sostavek s tem dostavkom, daje za kolonija keltiških Tauriskov v Nau portu, ktero mesto zdaj naša največja potreba ta , da po pravicah, ki nam jih Strabon keltiško naselbino imenuje je dala cesarjcva beseda, zajezimo protinarodni duh, ki Vse to se je zgodilo leta 350 336 pred Krist. 9 ) Iz preti vse naše doline potopiti, da ira iztrebimo in izkorcni- gornje Italije ni znan noben drug vlak Keltov v Norik in Panonij o, in £*ori imenovani vlaki pa niso vsega Norika iu vgnjezdil, drugač nimo, kjer se je kakor Kurelac lepo in resnično pravi se nam bo narod v talil kakor kepa Panonije obsedti. snega « V Zagrebu 10. nov. 1860. Zgodovinske reci. Odkod so Keltî ((xalSi, Vlahi) prišli v Norikuni in večji strani zapadne Ogerske. Panonijom III. Spisal D. Jerstenjak. Ker smo se tudi nekdanji K pr • • da Kelti niso iz Kri me, in da Ostali še so tedaj zmirom po veči strani Norika in Panouije pervotni si o va uski stanovniki, in sicer v zemlji sem od Nauporta kraj kranjske, šta'arske in hor- vatske Save do Siska, dalje med Dravo in Muro iu Dunajem (Donavo ), in po Velika množica slova uskih prebivavcov, kteri so Tiso, je bila veržena po Vlahih deloma nazaj cez Karpate, deloma proti iztoku med Gete in Dake. 10) tem preganjauji Slovanov po Vlahih je še vedil Nestor povedati. segali čez Drino in ti niso bili keltišk fm ple Al nasprotniki m oj i h terdenj bi nn utěsnili reči dskega 1) Kappadocanom maloazijanskim sorcd v Norik in Panonija pa ništa samo dobila keliiških na nega, ") in ker smo tudi ka da dr. Ilwoť o vlaku Keltov ni temeljito, nam tedaj se taj terdenje seljencov iz juga, temoe tudi od zapada1*. Ne tajim tega. dokazati, Slišali smo, "da je truma Keltov šla ćez hercinske logove kte keltski rod m p kterih aneh s tarega Norik in Panonije so se po svoji pi Sicer nam stara povestnic iz Gallic nasta pod Sigovesom. Iz te trume so znani keltiski Boji kot so 8edje Not eu co v in Pan o no v. Boje pa nahajamo v naj • V ntc gotovega ne po v o stařeji dobi v treh sosednih deželah. Livi 12 piše od ene casu in nacinu eljevanja Keltov iz G vendar nam betve Bojev, da so se po svojem izvlaku združili s Hel ojetn ocuj m cas Bre Ijevanja Keltov v I G ve ti 9 v kerih zemlji še so tudi stanovali za Caesara, !3 vse dvombe tudi niso Kelti mogii , Plinija in Tacita. 14) Mannert jim odlučuje dnesnji severní popřej BH vane dežele. • i i • • • in IIIru. v P a n o n i j o in N o r i k priti, kakor v gori ime no i hunski departement, kjer je stalo njihovo poglavitno mesto Druga betva Bojev pa je stanovala od vrrov G ergo via. 15 Da so Kappadočani bili Medi, pricuje ime njihovega kralja Á ri & rat h es, kterega je Mithridat prcmagal (Strabon 12). Za medsko genealogijo Kimmercov govori tudi Genesis. Ja-phetovi sini so bili: Gonier, Magog, Madai. Madai je toraj Dunaja in venetskega jezera (Bodensee) proti iztoku kraj dunajskega pobrežja, proti severju do smrečiuega pogorja, iu na jugu proti mejašnim gorani bavarskim in tiroljskim, «ialje proti iztoku prek čez reko Anas do s:ore cetinske (mous bil tretji sin. En del potomkov Magogovih se je podal na Tanais Cetius) ne daleč od Villdobonc. ui) Obsedel je toraj ta del in se je tam z mongoljskimi ćudi fSkyti) zmesal. íz te zmesi je postal pozneje rod Sarmatov. Ze učeni Knobl, profesor eie- senski fv „Volkertafel der Genesis"} je dokazal, da Gomerci in 4 L 5. 34 2 Polybi 2. 17 18 App 5 Při in K : He 2 3 Diodor 2, 33. 4, 49. Kimerci eno po,ncnja. Kimerci so toraj bili pradědovi Medov san. „Graec." X. str. 750. 7) D i o do r „Excerpt « « « • « « « ví ív • • 1 i rr m » * v m 22 13 14, 113 6j Pau- 8) Ob- in Sarmatov iransko pleme zendskega porekla, ne pa sirnise v arjansko-sanskritskega, v ktero spadajo Kelti. Medi so Jap u do pervlje stanovališča svoje imeli na Tauru, tam, kjer Jaxartes in Ma članku N V) Kako d S leta 1858, list 51 in 52 zemlja M Obšir 9 r> Germanien" stran 4,94 495 i« r ih pri Primeri : prof. V Oxus izvirata (Ritter, Erdkunde 8. 27), zato so se Kimerci tudi veleli Ta uri i, in Krima Ta uri a. ťakošna je, moj poštovani na k „die Vorzeit und die erste Geschichtsperiode d terreich Monarchie" v sprotnik gosp. Matija Koch! Vaša je piškava. -) Primeri Eusebi Chron. armenic." II. str. 12 coll. I. 6tr. 95, dalje: Syn ce Hus 91. edit. Dindorf. programu vinkovške gimnazije" 1853/54, stran M) „Nestor" str. 3. edit. Timkovskij. 12 5. I 35 13 C Y) J Bell, gall meri Cae n u 7. 9. M P 32. T 1. c. ,<5) St rab 7. 292 His tor." 2. 61 206. 15 Pri 317 Bojev jažno stran dnesnjega Švabskega, Bavarske^ra *** y dalje kolikor hočeš. Hudić prižge svečo jo je pri sebi imel Tiroljsko severno strau in vso solnograško in gornje-avetri- in jo tako derzi, da je bilo viditi, kakor da bi mu bili jansko okrožje, potem Bohémsko (zato ime Boj o he m um), krernplji goreli in Moravsko in moravsko-sležko mejašno pogorje. 1 i gré v hram platno pregledovat. France in Ursa pa v sredi hiše klećita in moiita. Mislila sta naj V celi južni strani Koroškega, dalje v celi ga vzame hudič platna kolikor hoče, da nama le fanta pustí. zapadni strani Kranjskega in po vsem Stajarskem V tem pride logar (borštnar) bližnje grajšine v hišo; y se v ti dobi ne nahajamo nobene keltiške naselbine, ker se je bil v gojzdu predolgo zamudil, si ni upal ponoći tudi ne v zapadni Panonii, temoč tukaj so še stanovali domů, zato je sklenil pri dobrih ljudéh prenoćiti. Kaj pa pervotni si o van ski rodici. je — vpraša — da toliko rnolita in sta vsa přepadena? Najprej se keltski Boji kot stanovniki goratega France pravi: „Tiho tiho! hudič je v hiši; vzel nama je 50 ravno v gornjega Št ajar skega in Koroškega imenujejo leta tolarjev namesti fanta, zdaj pa hoće tudi platna, 58 pred Krist., ko so norejsko okrožje obsedli 2) in se s hramu je; zbera ga, ktero mu bo všeč". Logar pravi: „po-eorodnimi Helveti združili. Pri tej priložnosti so prišli pra- kažita mi hram". France pokaže z roko hram, pa si ne upa stanovniki tik pokrajin pervikrat pod oblast Kel tov, iu ta besedice reci. Lo«:ar gre, odpre vrata v hram in zakrici : upad je vrata odperl za druge naseljevanja. Brez dvombe so ti po gornje-štirskih in koroških pla ninah naseljeni Kelti v ti dobi dobili ime » V) Kdo je notri?" Prikazen odgovori: „Hudič Logar pravi : „Ta u ris ci", Prav je; hudiča pa vsak sme ustreliti", in napnè petelina na puški, s ktero je zalazoval jelena v gojzdu. Hudič vidi, to je: prebivavci tor venskih prebivavcov • V pise visokih planin, v razloček slo- da logar namerja ustreliti", reče včs prestrašeu: „Za Božjo nor (Vertiefungen), ker Plini voljo vas prosim, ne streljajte; saj nisem hudič". Pri tej skoči lo£ar v hudiča, ga zgrabi z eno roko za vrat, da so se prebivavci „rimske provincije" nekdaj veleli r> Tau ri sci", sedaj pa Nor ici". Da » ti keltiški „Taurisci" niso prici z drugo mu pa namerja s puško dati po rogćh. Hudiča po srednjem in južnem zdaj přivleče v hišo, mu roge in gobec z glave potegne, Noriku stanovali, ampak v severnem blizo slovenskih rekoč: „ce ne poveš , kdo si, pa te bom mahnil po butici, Karnov. 3i sam Plini terdi, pisaje, „Poleg Karuov so No- da pojdeš precej v pekel nazaj". Hudič zdaj včs piašan dá renci, nekdaj ..Taurisci" imenovani". On je hotel reči: nazaj unih 50 tolarjev, pade na kolena, in prosi, naj ga ^ V I y V soseščini Karnov, toraj po karnskih in norenskih izpustijo ter obeta, da ne bo nikoli vec hudiceve podobe planinah stanuje rod, kteri se sedaj po političnem poznam- na se vzel. pa je mož ravno tište babice, ktera je porodnici lovanji veli „No rici", ali nekdaj ao se veleli „Ta uri s ci"; — ta okoliščina tudi dokazuje, da je rod slovenskih B Nořen co v bil v Noriku v e č i in številniši, kakor keltskih prebivavcov, ker a potiori fit deuominatio. (Konce sledí.) stregla in je vse vedila, koliko je denarjev pri hiši. Višnjogorski. Kratkočasnica* Resnicna zgodha. pred nekaj leti v lepi zakonski edinosti, dober izgled javlj z o p Iz Zagreba 16. nov. K. Z V » Pozoru" bilo je d rad prejema tudi člauke, ki so pisani v duhu "J načelj ker Protipozorjani nimajo svojega V" pruski (prajzovski) Slezii sta živela France in Ursa posebii javne^a organa. m l v J nensko ! Do zdaj se še pa noben Protipozorjanec ni oglasil. 1 vsem sosedom cele okolice. Oba sta bila pridna, varčna Boje se biti, da se jim ne bi na mejd ni junaško ro°:i polo (šparovna) in dobra kristjana; terdo sta dělala pa tudi mili. Samo na govoru so junaki; tako na pr. klepetaj rada molila. Zaroda nista nič imela, pa ga zlo želela, zato „Pozor sta pofirostoma Boga prosila, naj bi jima dediča (verba) al da na ktereg da bi postavil ga se dni temelja išče, aj ni najdel. Kaj takega more le tisti reči, dal. J.slišana je bila njuna prošnja. Urša je povila zalega fantiča; nikoli ni mogla Boga zadosti zahvaliti za toliko dobroto. Oče pa vesel reče babici, ktera je porodnici stregla: „privaroval sem 50 terdih tolarjev; napravil bom slavno kteri „Pozor-a" ne bere iu kteri le to berblja, kar od drugih sliši ki so si prizadevali „Pozor-u" že a pí slab pro gnosticon dati. Da bi vas muri popil! Dopisi od vseh straní J UiT lavij 80 adostni dokazi botrinjo, če tudi vseh 50 tolarjev potrošim od veselja sem sinčeka dobil y da u Malo pred botrinjo ( pojedino) pride strašna prikazen , da je napěl. tudi danes veči del jugosiovanskih plem na s nje raz mere pi stí Pozor" za danda- Kakor leta 1848 se en ua Horvaško těs- níš e in tesniše naslanja, samo od nje rešitve pričakovaj zvečer v hišo, ktera pa je bila na samotí. Prikazen je imela Vse pr njo za osredje, za kolovodj Dal m vso kozlovo podobo, velike rogove in strašen gobec. Pride nakorodna »J « K raj -------- - I-------7 ------- ----- ----------- !-»-------- ..«»v. vx....* , «..«j...» „^..v.. , „vv.~.l.v. , . v hišo in z debelim glasom reče: „Jez sem hudič; přišel vodina in Slovenska. Do sedaj je samo en glas iz Slove uvick vierna" , Bosna ,,tužna" , Voj sem po vašega sinčeka, moj je! Zdali ste ga meni že preden V * n i j se pojavil v „Pozoi Nad jali smo se jih več. ..Pozor ^w... - — ~ w —---------, ----j j - - ---------------- — r --------«»j^ 55' """" v* • «v j... . „. v««. je bil rojen". Oče in mati se prestrašila silno, jokata, mislim" je najpriličnije svetu javiti naše potrebe. Kadar prošita, naj jirna dete pustí, saj ga rada tudi odkupita. Hudic godernja nekaj časa, potem reče: „No, ker vem, da mi fanta nerada dasta, naj bo, vzamem namesti fanta 50 to- bojo bodo treba Horvati enkrat iz svoje lastne zadrege se izkopali, gotovo tudi nam iz naše pomogli; do tačas je pa > da j mi vsaj s moraličnim patijami podpiramo larjev". Oče včs prestrasen gré v škrinjo, vzame tistih 50 Malo po malo se začenjajo naše mednarodne razmere jas tolarjev za botrinjo odločenih in jih dá hudiču, da jima niti. Še bolj se pa bodo razjasnile, kadar pridejo stare po fanta pusti. velj ustanove, zakoni itd. na dan, ki jih je naš slavni Hudič vzame 50 tolarjev, jih vtakne za kozlovo kozo, Kukulj sobral, ill ki so že tudi pod tiskom 20 in rece z groznim z u ga nj em : » Jez dobro vem, da imata t. m. se bod v Za g ebu zb od bana vidva veliko lepega platna; dajta mi ga kolikor ga morem -ge bodo o uredbi našega nesti, zakaj v peklu veliko platna potrebujemo, da pogub zbora po Ijeni mozje, da in posvetovali. [Jpcr « 1 jene v nje^a zavijamo in jih potem žgemo 44 Oče in mati daj srcčo! Med nji J 10 duh 5 likih in 10 v neizrekljivem strahu rečeta : „Tam v hramu je, vzemi ednjih posestnikov > a I bi obzira na plemeniti ali neple ga meniti stan, kar je čisto sedanj času primer ? Obširniše Mannert „Germanien", 478. Kufahl „Gesch. 10 atov. umetnikov. odvetniko der Deutschenu 21. Tacit. „Germ." 42. 2 Gall" » Caesar „Belium 10 odborn podeželskih občin » 5. 3 Dokaze o slovenšnosti starih Karnov najdeš Kakor stvari sedaj stojé, bode r itd. vseh mi v y 10 ft radj upaj tedaj Zagrebu prej dalje >v in 55. zbor v mojem spisu: o starih Karnih v „Novicah" 1859. str. 249 itd. imeli kakor V P Ako je na to nauierjeno ali le slu cajno, ne vem. Gospod K. Stojšic v Zagrebu mi (parcel) od njegovega kmetijstva kupi in za ceno odmerjene je rekel, da pride v kakošnih 14 dnéh „Leptir za go- procente plaća; gruntna razdeljitva je dovoljena, dacijo za dinu 1861" na svitlo in da ee bo pri njemu dobival. Va- parcelue broje plačuje; prepisan ali pripisau v gruntno bimo vse Slovence, se mnogobrojno na to knjigo predbrojiti, knjigo k lastnemu posestvu ali kakor koli z onimi kupljen i m i parcelami pa nikakor priti ne more!^) sliko presvitlega našega Stros tem več, ker na čelu nosi majer-ja, ki je edini v deržavnem svetovavstvu ee za uas v „Slov. Prij." med drugim Ako je kmetovavcu dovoljeno, od grunta kaj prodati, naj se dožene to do čistega, do konca in kraja, do gruntnega prepisanja ali pripisanja. Ako pa mu ni dovoljeno, od grunta Slovencevpotegnil! Iz Štajarskega se bere sledeči dopis: „Skoro se bodo volili poslanci v deželne kaj prodati, bode pa vsak kupec vedil, pri čem da je, in zbore na Štajarskem, Koroškem in brez dvombe tudi na vsak kmetovavec bo vidil, kam pride, ako se bolje ročke Kranjskem. Premislimo žalostno stanje svojega naroda in kakor pa otke derži. priporočujmo domorodce, kteri nimajo samo zdrave pameti za težko nalogo zastopnika in zagovornika slovenskih po-krajin, temuč tudi serce za narod nas zapuščen in njegove duševne in telesne potrebe. Slišimo, da se že kaj živo iz Celovca naznanja poslednji list „Slov. Kuhar. Prij. u da je družtvo sv. Mohora te dni razposlalo družbenikom dvoje knji cr © r> Koledarček za leto 186iu in „Zgodbe sv. pisma starega zakona". cr ibljejo uaši nemški sosedje, da se najdejo za važno nalogo prošnjo" do vseh prijatlov rajnega Dalje beremo v ravno tem listu „lepo gosp Blažeta Her prikladni možje. Ne ostanimo za njimi, ter pomislimo 5 da me ter-ja, naj bi darovali, kar je njih draga v«»lja, za imajo oni bolj razširjeno novinarstvo, kot mi, da moramo napravo g;robnega kamna verlemu rodoljubu, ki ga pre- odaj pokriva černa zemlja. Doneski uaj se pošijejo slav. Dopis iz sv. Vi- mi to nadomestiti z osebnim trudom. Brez tega bodo se zg volili naši narodnosti na pol, če ne že celó odstranjeni ro- vredništvu „Slov. Prij." v Celovec, jaki ali pa možje priprosti, kteri ne bodo zamogli upirati se šarjev, kjer se je letos sv. leto obhajalo, naznanuje, da željam naših protivnikov. Čeravno imamo med knezoškofi od iskrene zagovornike, vendar bi se reklo: a* » lejte 16. maja do roženkranske nedelje je bilo obhajanih i že nimajo 102.400 romarjev; pridig je bilo slovenskih 110, nemških temelja v narodu, kteri pravice svoje sam zametuje. Ze 56, sv. inas 1477; duhovnikov vseh skup, kteri 80 oprav so Slovenci popolnoma ponemčeni ali potali- ljali Božjo službo, je bilo 29, ki so bili tako razdeljeni jančeni in zastonj se prenapetneži posamezni trudijo, do- da je vedno okoli 10 duhovnikov pričujočih bilo. kazati, da še so. češke, če nočemo slišati tesra us: Ozirajmo se ua brate svoje serbske in Iz Gorice 16. nov. Fr. Gr. «eovarjanja, po pravici zaslužili. Naj nam toraj naši ktero bi sicer domorodci imenu- CÍ Sopet so naše T) šiore (gospodinje) na dan privlekle svoje stare in pove jejo može i kteri bi zadosti rnočni bili, nositi težko breme volivci slovenskega poslanca na deželnem zboru, da se naši morejo zastran pravega dogovoriti. Slišimo, da se uaš bi|0 Novice" natisniti v svarilo gospodarjem, zlasti pa krne- pod kap ali iz lonca v kotel Prav ostuden «•las pa je tiškim ljudém, ki se še vedno premalo varujejo ognja slednje verstice o kobui nesreći, ki je zadela i na nasproti tisti, ki se je iz Ljubljane slišati dal predvčeranjim bodi Bogu v dunajski „Oest. Zeit."; na obi se mu vidi, da mu je milo! je od 16. na 17. t. m. ponoći pokončal požár čvetero hiš, stanovnike goriške vasi v mirnopeški fari, kjer slovenščina strašen tern v pèti ; odtod njegova neslana pi m w »J Zakaj d w J tukaj družtvo za pripomoć obert ter podal pogorelcom beraško palico v roke. Nesreća je nikom ouemu slavnému gospodu častni diplom poklonilo je toliko veca, ker niso le hise zgorele, ampak zalibog! tudi t klo v zahvalnem pismu, in ker, podělivši tak • 9 druge reci, kakor senice z nasteljo in vso kermo, kašte z čast tudi našemu rajuemu knezoškofu in mnogim dru visoko žitom, konobe z zeljem, repo in korunom vred. Revčkom, ni prasalo otnenjenega korespondenta za njegovo usmiljenja vrednim, ni ostalo ue cempera hrane ne za zimo dovoljenje, je mislilo, da ga tudi sedaj prašati nima. Vidi je zivez in seme, zraven tega pa y se ne zmladletje; šel kmetijsko orodje. Ni se dalo druzega oteti, kakor goveja d y drago družtvo, ako hoćeš hvaležf ki jih skazujejo s 1 o v < živina, ki so jo k sreći sujsedje pogorelcov iz hlevov izpe- pred v Fran ko brod prašat iti! biti k e m 0 Ijaii, da ni zapadla gotovemu poginu; dva vola pa sta storiio, da nisi. Kd te je k temu napravil m možakom za narodu, moraš to si tabart napačuo vpraša zginula, karn da, sam izcimil, še ui dobro znano, Bo- ti» v ć! Kako da se je ogenj dali mož iz Frankobroda. Ko bi bil v onem zbor bil to se pa sploh terdi, da je bil slišal, d T v oj pismo j b ze » fait accompli a y * hi kn neko dekle, ki je slo v vas k merlicu čuti, z gorečo tersko v rokah memo slame polne senice gredé zapalilo. Le ža- je odoljubni predsednik Tvoj zb tist Cakaj y kaj, drago °rozno nesrećo napravilo. Prašam: libog! da je še vedno na kmetih nemarna navada z gore- Frankobroda še prašal cimi terskami svetiti, bodi si zvečer ali na jutro, če- juješ svojim ljudém ! ravno je to dokajkrat že B bi mar ne bilo bolje in varniše si lučim ouiisliti, da bi se takim nczgodam v okom prišlo? Zdramite se, ljubi moji da se ne bote kesali, kadar je že prepozno — krava iz družtvo odkod drugikrat predio Te ar napra bo mož iz mlj d da ga po 1 Novičar iz domačih in ptujih dežel. hlûva ! M. Podgoriški. iz Dunaja. T i r o I j s k o oklica Te d kter je bila d je v p P z a fr tnih rečéh štajarski Sz Ljubljane. V četertek, 15. dan t. m. je nehalo koroški in salcburžki enaka, zoper ktere, ker se ne ujemajo samostojno krajusko deželno poglavarstvo in delavnost do- s potřebami današnj časa, se od več strani tako velj tićnih kancelij v Ljubljani se je končala. Odsihmal je glas cujejo f d jih si. ministerstvo skor ne bo moglo po k rajnska dežela združena s teržaško - i s t e r š k o in go- polnoma prezreti. Tirolj boj vsled svoje deželne postave riško in poglavarstvo vseh teh treh dežel je v Terstu poslali 56 odbornikov v deželn bo in sicer po 14 iz dr. Burger jem cigar na pod Njih ekscelencijo gosp. mestnik za take opravila, ki ne spadajo naravnost le v t e r i h st namreč 14 višjih duho y 14 žlah kov 14 est nj 14 pa iz kmetov. Pravijo, da perv oblast deželnega poglavarja v Terstu, je za krajnsko deželo deželna postava, ki pride sedaj na dan, bode za Česk gospod grof KarlHohenwarth, ki razun tega, da je in ker jih ima potem še kakih 17 priti, bo precej dolg deželni predstojnik, je tudi kantonski predstojnik za okolico terpelo, preden se boj mog dežel ljubljansko, kakor je to tudi sedaj v vseh tistih deželah, ki so po novi osnovi zgubile samostojnost poglavarstva. Ker slo vans kih deželah začeti; Og dežele bojo potem takem s svojim in zbori v Ogrom nemško-pridružene deželnim zborom ali pa je po teh prenaredbah tudi opravilstvo Njih ekscelencije s svoj d bor (kako bo ta reč, še ni tr m otovo j našega s k i g a, deželnega poglavarja, grofa Gustava Chorin-jenjalo, je bilo poslednje tri dni njih stanovanje ze mogli dosti pred začeti. Ker pa bo prihodnji deržavni b del iz poslancov d b obstal in celi dan polno različnih duhovnih in svetnih stanov, ki so ker po prišli slovo jemat od gospoda, ki so 10 let bili Krajni ob- more i čespoštovani poglavar in celi deželi dobro poznani, ker se kem patentu od 20. oktobra se vprihodnj ne b post dati b nega zbora, bo tedaj še precej dolgo p r i p ten V • d prenehljej za niso zaptrali v štiri kote svoje pisarnice, ampak v svojem postavodaje visokem pokliču večkrat obhodili vse, tudi samotne kraje — Po rskem ukazu se imajo odpust P dežele naše. Lahko je tedaj zapopasti, da je tužna bila lo- mini, ki so dosihmal časnike vsled 22. postave do V vsem je nastalo poslednji čas neko živejše or i e»' citev ! banje v našem sicer zlo mertvičnern mestu in strele lete leteli in kteri, če trik rat přidej v • ljenje ugasnijo nik Cer s tem ukazom še ni prek na tukajsno hranilnico (_šparkaso), kar je nje zastavnica novinarstvu zlo nevarno opominovanje ? je čas-tisto endar to pomi zavoljo premalo skerbne koutrole okradena bila, strele lostenj e nj e y d se ima nikom nekako prostej lete na mestni odbor, kar se vé, da bode on volil poslanca gibanje dovoliti v deželni zbor. strele leté na družtvo za dnarno pri 17. dan t. m. se je presvitla cesar ica, od Njih pomoc obertnikom, ker je otevši čast Krajne, dežele slo- Veličanstva sprcmlj do Bamberga, podala ua pot v M venske, pismo poslalo preslavnemu Gospodu v Diakovar, d bo 6 mescov ostala. Ž njo je šel nje mlaj * • tega smo si svesti kadar brat in 20 druzih pa še hujše strele bojo letéle bojo vsled cesarska diploma od 20. oktobra čini terjali tudi pravice za slovensko zemljo. Al pustimo lastnina naši do m a M otok Lizali oseb možkih in ženskih, nji v postrežbo. v atlanškem morji, je kos Afrike, pa ga kraljestva; glavno mesto tega zlo danes, kar še le bo ; obernimo se k temu, kar je že. Naj rodovitnega otoka je Funh y 100 milj od Lisabone y Z važuiši so sedaj tisti glasi y ki v n Laibacharci* in unanjih 18.000 stanovavci. 380 Kázeňská pravda zoper Richter-ja se je spet odborniki nasvetovali novo volitev začela v pondeljek. Ker poprejsni predsednik mestnega odbora ; ar y se ni zdrav, je predsednik sedaj gosp gosp Winter. Ker so pivarji (olarji ) ceno piva (ola ) podražili za mestnem zboru Schwarz većina je njih svèt poderla, češ, smo že tudi mi dobri za deželni zbor! Se vé da : prijetno je za domovino v dre in a t i ! 4 krajc. pri bokalu, je to uase olopivce razkačilo tako, da Dalmacija. Iz Kotora 15. nov. Tisti se jih je veliko zaklelo ne pokusiti ola pred, dokler ne Kadič, ki je umořil kneza černogorskega. bode cena spet po starem. Pivar švehatski ' se je oglasil pri nas zapert, ker sodba, da ima ob slavo Černogorec je še zmiraj djan biti, na zoper to agitacijo ter olopivcom dokazal, da pri vsi tej Duuaji še ni poterjena. višji ceni bo še dokaj zapivaril, ker je cena hmelja posko Iz Beiietk. Tudi pri nas iu v Terstu so zaperli po cila z 250 gold, pri centu, vagan ječmena pa za 1 gold, sleduje dni spet več oséb izpned uradnikov c. kr. pomor 60 krajc. Miloserčne sestre, kterim je, kakor v več druzih skega oskerbnistva, na like ktere sum leti, da so deležniki ve cr e» 9 S ospodarstvo in oskerbništvo bolnikov tudi v du- lanski laški vojski. oljufije, ki se je godila pri proviantu in monturi v mestih najski veliki bol nišu ici videnski izročeno, so te dni Laško. Vojskovodja avstrijanske armade na Laškem v ojstri preiskavi, ker so se vsi zdravniki te bolnišnice fzm. Beuedek je iz Verone 14. dan t. m. oklical pervo liudo pritožili, da ne ravnajo tako kakor bi imele ne v po- armadno povelje, v kterem med drugim pravi, da izvoljen strežbi, ne v kuhinji itd. Deželno poglavarstvo je poslalo od cesarja za imenitno službo prevzame komando poln za- dezelnega svetovavca m ™ I grofa vavca nišnico I V « • gosp dr. Bern ta in Mnišeka, zdravstvenega sveto- upanja na junaško armado. „Kadar bo bila resna ura gosp korarja Holcinger-a v bol- sklepa slavni poveljnik mi bo na pomoč izurjenost in 9 da vprico gospoda vodja in gospé priorke natanko pogumnost vaša , moja poštena volja, moja stara vojaška zaslisijo pritožbe vseh zdravnikov, sami preišejo vse ILI sreča iu blagoslov Božji! Tako hoćemo cesarju zvesti in potem razsodijo, kako in kaj. Konec pravde še ni znan, verli vojaki biti in če pride boj zmagati ker preiskava še zmiraj terpi. ali pa častno pasti. Slava cesarju! cc Iz Genove so že prišle novice 9 Nove papirnate desetice so ze narejene, in menda da je general Garibaldi že přišel domů v samotno Ka že ta teden se bojo izdajati začele. prero na severno-izhodnjem bregu otoka Sardiuskega, kjer Štajarsko. Iz Gradca 14. nov. V včerajšuem zboru bo kmetovaje ostal do prihodnjega svečana, dokler ne za so mestni odborniki po većini glasov skleniii ministerstvo poje kakor je v svojem poslednjem oklicu rekel vnovic prositi, da gledé na novo deželuo postavo dovoli novo vo- bojua tromba na Laškem. litev odbornikov mestne županijo po předpisu županijske po- kralj neapolitanski Franc II. G a eta se še zmiraj derži 9 1 ki je s svojo rodovino še stave od leta 1849. zmiraj tam i pravi 9 da se hoče braniti do zadnjega moža. Iteka 13. nov. YT včerajnem zboru je mestni odbor Pravijo, da tudi sv. oče papež ne bojo Rima pred zapustili, enoglasno sklenil po banu horvaškem Njih velič, cesarju dokler kralj ne zapusti Gaete. prošnjo pokloniti, naj se sedaj Ileki, ko je spet v zvezo z Francozko. Iz Pariza. Cesarica francozka je za Ogerskim stopila, dá samostojnost nazaj, ki jo je to pustila Pariz in se podala v Skocijo. Vse se čudi, kaj to Ob novem letu morajo začeti pomeni, pa nobeden pravega ne vé, ker cesarica ni bolna; mesto imelo do leta 1848. vradnije, politične in sodniske v hor vas k c id jeziku svoje to pa se zlo govori* da pobožno «•ospo » ^to m w fr sercc silno boli 9 da opravila opravljati. Cesko. Iz Prag e. Kakor » Cas « pripoveduje, je ne Cesar Napoleon preterdo ravná s papežem Inuležko. Iz Londona. Po vseh časnikih nosi zvonec koliko tistih študentov, ki eo se ob vseh Svetih udeležili sedaj spet to, kar sta ministra Russel in Palmerston 14. dan svečanosti na pokopališču volšauskem, obsojeno v zapor za t. m. v neki mesarski skupščini govorila zagovarjaje ■■■B^™ ' mm Prago zapustiti; zoper to sodbo laške prekucije; vse nju besede so letéle na to, „da imajo 24 do 48 ur, 4 pa bi imeli so se pritožili, in vseučiliščni rektor in direktor politehnike Lahi prav, da so zapodili malovredne kralje in si izvolijo si prizadevujeta, da bi se odpustila kazen. Za gotovo bolje !" se pripoveduje, da sedanji deželni poglavar moravski, grof Černagora. Iz Ce ti nj a 1. nov. Naš knez, se le Krajcarjev pri 19 let star, se bo 11. dan t. m. oženil z 14 let staro, pa Forgač, bode deželni poglavar češki, nas silno pomanjkuje; novi 4krajcarji, ki so bili sèm ter zalo hčerko starašina in vojvoda Vukotića. • 1 mesca viditi, 9 so zginili Ceruogorcom je spet kakor kafra; ta ženitev prav po volji. Dohodki kneza našega se štejejo tjè perve dni tega kdor menja bankovce goldinarsk, prejme pol soldov cei kup. na 140.000 gold, za leto; Rus mu daje 42.000 gold, vsako Galicija. Iz Lvova. Kakor je v Krakovi akade- leto. ravno toliko Francoz, Cernogora pa okoli 50.000 gold. mijno starešinstvo z študenti vred prosilo za vpeljavo polj-_______ skega jezika na vseučilišču ondotnem, tako so tudi stu- Pogovori vrednistva. Gosp. J. L. v Ž: Přejeli smo pervo dentje vseučilišča Ivovskega hotli ministerstvo prositi za to; polovico. Hvala lepa! Začeli pa bomo. z zanimivo povestjo koj ob al ojstro jim je prepovedano bilo ces ua studentom > ker novem letu, da pride vsak oddelek posebej. Gosp. J. F. v T: niso skupščina (korporacija), ne gré pravica prošnjih pisem, ki so po ukazu dežel. poglavarstva od 2. novembra t. 1. sploh prepovedane. Ogersko. Vse se giblje, in od zora do mraka pa še celó ponoći ni miru, kako naj bi se izpeljal cesarski diplom od 20. oktobra. Dve stranki: stranka Madžarov „stare korenine" in stranka uiiajša svobodneja si delate uasproti. Kakošen kruh bo iz te moke, se še ne vé. Grof Ka roly i je vendar prevzel administracijo peštauske županije, ktere ee je Dobro došli Lomenćani! bomo berž drugi pot. Goso. J. K. v zl. Pr: Hvala! Natisnili V Žitna cena v Kranji 3. septembra 1860. Vagan pšenice domače 6 fl. 60. banaške 6 fl. 70. reži 4 fl. 75. j e c m e n a fl. ovsa 2 fl. 20. proso 3 fl. 75. ajde 3 fl. 95. koruze 4 fl. 40. V # sorsice dolgo branil. Precej Donave bo še v morje steklo 9 gotove. preden bojo vse županije Erdeljsko. Iz Brašovega 9. nov. Skozi 3 dui de žuje pri nas kakor da bi iz škafa lilo; od več strani sli Kursi na Dunaji 19. novembra. 5% metaliki 66 fl. 25 kr. Narodno posojilo 77 fl. 10 kr. Ažijo srebra 35 fl. 10 kr Cekini 6 fl. 43 kr. šimo od hudih povodinj. Solnograško 9. nov. Tudi pri nas so nekteri mestni Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik t