Sodobna tehnologija izdelave dinamo jekel po duplex
postopku EOP+ V (O)D
B. Koroušič*, J. Triplat**, J. Arh**	UDK: 669.14.018.5
ASM-SLA: ST-f
Z izgradnjo VOD naprave v stari jeklarni železarne Jesenice so se odprle nove možnosti za izboljšanje klasične tehnologije izdelave dinamo jekel, ki je detajlno opisana v naših publikacijah (1, 2, 3, 6).
Nova tehnologija izdelave dinamo jekel v železarni Jesenice sloni na naslednjih delovnih fazah (3, 6):
A)	EOP:
—	raztalitev vložka v EOP-peči z ekscentričnim prehodom (EBT) z nominalno težo 85 ton in transformatorjem moči 65 MVA,
—	oksidacija ogljika s plinskim kisikom,
—	gretje taline,
—	prebod.
B)	Priprava taline za VOD:
—	posnemanje pečne žlindre iz ponovce,
—	dodatki za novo žlindro.
C)	VOD:
—	razogljičenje z lastnim kisikom oziroma delna oksidacija s plinskim kisikom,
—	legiranje taline s 75 % FeSi in Al (delno s FeMnA),
—	razplinjanje pri nizkem vakuumu.
D)	Litje:
—	klasično litje v brame (stara jeklarna) in kontilitje v slabe, debeline 160 do 250 in širine 800 do 1600, z vrtljivim stolpom za sekvenčno litje (nova jeklarna).
Železarna Jesenice proizvaja številna kvalitetna jekla, kot so mikrolegirana konstrukcijska jekla, jekla za globoki vlek, jekla za elektro industrijo, nerjavna avstenitna in feritna jekla.
Letna proizvodnja v letu 1984 je znašala 474.709 ton, od tega 65 % po SM-postopku in 35 % po elektro postopku v kombinaciji z VOD in TN-postopkom.
Večji del te proizvodnje je ploščati (70 %) program, ostalo pa žični ter profilni. Največji de/ omenjene proizvodnje se odlije v klasične brame, medtem ko manjši del, cca 60.000 ton, pokriva konti litje (gredice).
Namen članka je, da predstavi rezultate najnovejših raziskav in razvoj tehnologije izdelave dinamo jekel v Železarni Jesenice.
Blaženko Koroušič, hab. doc. dr. mag. dip. inž. met., — Metalurški inštitut Ljubljana
** J. Triplat, J. Arh — Železarna Jesenice
ANALIZA TEHNOLOGIJE IZDELAVE DINAMO
JEKEL PO POSTOPKU EOP + VOD
V stari elektrojeklarni v železarni Jesenice je instalirana VOD-naprava, nominalne kapacitete 651, v kateri se od julija 1984 izdelujejo različne vrste dinamo jekel, medtem ko v novi jeklarni od leta 1987 obratuje nova 80-ton-ska VOD-naprava.
VOD-napravi je priključena tudi naprava za legiranje z 10 silosi. Legiranje je možno pod vakuumom, kakor tudi
VOD - obdelava VOD - treatment
vrsta jekla : DINAMO JEKLO steel grade . DVNAMO STEEL
1.
Saržiranje in
taljeni«
Charge und melt dovvn
2
Pihanje kisika m ogrevanje 0xygen lancing and overheating
3. 4. Prenos ponovce.
odstranjevanje žtonfre Prebod priprave za VOD
Ladle transfer.desiagging Tapping and preparation for VOO
Q	M
Temp.PC) 1600 1760	1757111	1730 1690 i
Cas (min) 40	4	21
Time
1730 1690119 21
5.
Vakuumsko razogljičenje Vacuumdecar-burization
6
Dodatek legur
Addition of alloys
Vakuumsko odplin-janje+odiveplanje
Vacuumdegassing + desulphunsation
8.
Legiranje in nastavitev temperature Trim atloying and adjustment of tee-ming temperature
M
1570
1540
10i2
dodatki - additions 68000 kg
Analiza -Analysis v-in */. (ppm) C Si Mn P S CrCuNiOfl 1. 0,55 0,07 0.25 0.019 0.047 0,20 Q 23 0.20 2
3	1757±11°C
4.0.024 0.01 0.17 0.015 Q035 0,14 0,21 0.13 851 1682i19°C 5.0.005 0.01 0.13 0.009 0,032 0,12 0.21 0.15 361 1619 ±20°C FeSi75+At+CaO.
<-CaF2 ♦ dodat, za žlindro Slag additions
Slika 1.
Shematska ponazoritev poteka izdelave šarže kvalitete dinamo jekla v Železarni Jesenice
Fig. 1
Schematic presentation of making melt for dynamo-sheet steel in Jesenice Steelworks
pri odprti ponvi. Vakuumske črpalke sestojijo iz dveh obročnih vodnih črpalk in štirih parnih ejektorjev.
Na si. 1 je prikazana shema VOD-naprave v železarni Jesenice.
Tehnologija proizvodnje dinamo jekel po dupiex-po-stopku E0P + V(0)D tudi v svetu ni tako razširjena in je zato v strokovni literaturi za to temo zelo malo uporabnih podatkov.
Priprava taline za VOD-napravo
—	taljenje vložka;
—	oksidacija ogljika in odprava fosforja;
—	ogrevanje taline.
Vložek je sestavljen iz lastnega odpadka ter starega železa, in sicer tako, da je zagotovljena vsebnost ogljika v prvem preizkušancu med 0,30 in 0,50 %. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je pri teh količinah ogljika možno v fazi oksidacije brez večjih problemov doseči potrebne visoke prebodne temperature, ki se gibljejo okrog 1750-1760° C.
Pri izvajanju faze oskidacije je potrebno zagotoviti takšne pogoje, da imamo po prebodu taline in odstranitvi pečne žlindre pred vakuumom 0,04—0,05 % C in določeno vsebnost Mn, ki naj se giblje med 0,10 in 0,20 % Mn.
To tehnološko zahtevo dosežemo s primerno tehnologijo pihanja kisika in dinamiko vodenja izdelave šarže v peči.
Tehnološke faze v VOD-napravi
VOD-naprava v železarni Jesenice, kapacitete 70 ton, ki jo je izdelala firma STANDARD-MESSO, sestoji iz obzidane vakuumske komore, argonskega priključka za VOD-ponovco in vakuumskega sistema. Na plašču pokrova je opazovalna odprtina z loputo in TV-kamero ter cevni nastavek za kisikovo kopje in 500-litrska posoda za legiranje z dvojnimi zvonastimi zaporami, ki omogočata legiranje pod vakuumom (si. 2).
Para
Kisikovo kopje Oxygen lancf
Hladilna voda t nI ' !1 1
i j [ • iii i i i i 11 11 iiii II''
te
Odpadni
plini Waste gas
Odpadni
plini Waste gas
Vbdne črpalke Water pumpe Črpalka za
M
odplake Pump for vvaste
Praktične izkušnje in analiza rezultatov številnih šarž z matematičnim modelom je pokazala, da v fazi pred va-kuumiranjem lahko izvršimo le dve operaciji:
—	pri vsebnosti Mn pod 0,10 % korigiramo vsebnost Mn s FeMn affine,
—	pri temperaturi taline pod 1650° C dodamo primerno količino Al za popravek temperature.
Oba parametra, kakor tudi izračun potrebnega pihanja kisika (glede na vsebnost ogljika v talini) in količino dodanega Al, izvedemo na osnovi računalniškega programa.
Po vključitvi vakuumskih črpalk tlak začne hitro padati, istočasno začne talina tudi kuhati, kar pomeni, da se je pričela oksidacija ogljika.
Hitrost razogljičenja je v prvi fazi skoraj linearna in njeno odvisnost za izbrane pogoje definiramo z enačbo:
^ = f(C(s)-C(e))+f(QAr)+f(ao(s)) + f(Qo2), ... (1)
dt
kjer pomeni
C(s); C(e) — startni oziroma ravnotežni ogljik, QAr	— intenziteta mešanja taline z Ar (L/min),
ao(s) — startna aktivnost kisika, Oq2	— intenziteta pihanja kisika (m302/h).
V drugi fazi vakuumske oksidacije hitrost začne pojemati, kar pripisujemo spremembi mehanizma transporta ogljika in taline na fazno reakcijsko površino s plinsko fazo.
Časi vakuumske oksidacije se gibljejo med 10—28 minut, odvisno od startne vsebnosti ogljika, temperature, intenzitete mešanja taline in dr. V celotnem času vakuumske obdelave temperatura enakomerno pada s povprečno hitrostjo okrog 1,5—2,0° C/min. v odvisnosti od termičnega stanja VOD-ponovce pred prebodom, intenzitete mešanja, količine dodatka apna in dr.
Legiranje jekla in dodatki za žlindro
Pred pričetkom faze razplinjanja izvršimo legiranje taline, ki ima v povprečju pred legiranjem naslednjo povprečno kemično sestavo:
% C
%Si
Mn
0.006
0,01
0,20
0,0310
0,009
Kisikova sonda Patmeter
Separator za vodo Separator for vvatef
KI. K2.K3- Konderaatooi
Condersers si.sn. smA.smB-
Parni ejektorji Steam ejectors
Slika 2.
Shema 70-tonske VOD-naprave v stari jeklarni v Železarni Jesenice
Fig. 2
Scheme of 70 ton VOD set-up in the old steel plant in Jesenice Vakuumska oksidacija
Po prebodu taline v VOD-ponovco izvršimo posnemanje žlindre in postavimo ponovco v vakuumsko komoro.
Korekcijo kemične analize izvedemo s pomočjo linearnega programa, ki je del računalniškega programa, pri čemer se upošteva tudi toplotna bilanca taline.
Natančnost legiranje je povsem zadovoljiva zaradi natančnega algoritma za izračun izkoristka elementov, ki sloni na funkcionalni odvisnosti:
ETA(X) = F(ao) + F(DX) + F(QJ,	(2)
kjer pomeni:
F(a0) — funkcionalna odvisnost od aktivnosti kisika
pred legiranjem, F(DX) — funkcionalna odvisnost od količine dodanega elementa X,
F(Qm) — funkcionalna odvisnost od teže šarže.
Standardne vrednosti legiranja Si in Al se gibljejo v mejah:
Si ±0,07% Al ±0,04% Mn±0,05 %
Večino odstopanj lahko pripišemo vplivu teže šarže ter nihanjem v kemični sestavi legur (si. 3).
7. Al	'/.Mn	7. Si
Slika 3.
Porazdelitev Mn, Si, Al v talinah kvalitete dinamo jekla po legi-ranju
Fig. 3
Distribution of Mn, Si, Al in the melt for dynamo-sheet steel after alloying
"~8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 t (min)
Slika 5.
Kinetika odprave žvepla med degazacijo v VOD-napravi. Fig. 5
Kinetics of desulphurisation during degassing in the VOD set-
up
A (S) = (So "Se ) /So CaO + MgO+AljOs* CaF2 + SiO 2=96% (Ca0*Mg0):Al203 = 2 Si = 1.87. Al =0,2907.
Faza razplinjanja in razžveplanja jekla
Po končanem dodatku legur v talino dodamo še dodatke za žlindro, in sicer: CaO in CaF2. Količina dodatkov se izračuna na osnovi matematičnega modela, ki sloni na poznavanju kapacitete žvepla sintetične žlindre tipa:
55 % (CaO + MgO) + 30 % Al203 +15 % CaF2
in bilance žvepla v jeklu in žlindri pred procesom razplinjanja in razžveplanja in po njem (4, 5).
Na kapaciteto žvepla ima precejšen vpliv vsebnost CaF2 v žlindri, ker znižuje tališče in s tem direktno vpliva na fluidnost žlindre (si. 4).
Zaradi intenzivnega mešanja jekla s sintetično žlindro in zelo ugodnih termodinamičnih pogojev (aktivnost kisika znaša okrog 1 ppm) poteka intenzivna izmenjava žvepla med talino in žlindro (si. 5).
tncni u U
20
CaO + MgO +Al20s *CaF2 + Si02 = 967. _(CaO+MgO) :A1203 = 2 Si = 1,87. Al =0,2907.			
			
			
			
			
			
0	5	10	15
(7. CaF2)
Slika 4.
Vpliv dodatka jedavca na porazdelitev žvepla iA§La,nl pri od-
% S
žveplanju dinamo jekel v VOD-napravi Fig. 4
Influence of added fluor spar on the distribution of sulphur (/o S)/% S-a|0| in desulphurisation of dynamo-sheet steel in the VOD set-up
Na osnovi poznavanja izhodne in zaželene ali načrtovane vsebnosti žvepla ter kinetike razžveplanja lahko zelo natančno določimo čas obdelave v vakuumu, ki se giblje med 15 in 30 min.
V tem času poteka tudi odprava vodika in oksidnih vključkov.
Povprečne vsebnosti žvepla v končnih preizkušancih za večje število šarž ležijo med 70 in 90 ppm.
Kemična sestava žlindre po končanem razžveplanju ima tipično sestavo:
55,5 % (CaO + MgO); 28,1 Al203; 12,6 % CaF2 3,6 % Si02; 0,50 % (FeO + MnO).
Matematični model za VOD-proces
Računalniško podprti program VODES omogoča kompletno vodenje izdelave šarže v VOD-ponovci. Program je sestavljen iz več delov:
VODES-,
|-informacije o jeklih, legurah, dodatkih bkontrola procesa oksidacije ogljika v vakuumu
I
[-legiranje in izračun dodatkov za žlindro Lrazplinjanje in razžveplanje
Pred pričetkom izdelave šarže operater vnese preko video-terminala naslednje tehnološke parametre:
—	številko šarže,
—	šifro jekla,
—	temperaturo taline,
—	intenziteto pihanja kisika (m302/h) — v primeru VOD.
V naslednji fazi dobi skozi dialog vse potrebne podatke o potrebni količini kisika za pihanje, količini dodatka FeMn affine ter času trajanja vakuumske oksidacije.
Dinamo jeklo	Program Vodes
Silicon steel	Program Vodes
Datum:	28-avg-86	Čas: 8.50	Verzija	Vodes
Date:	28-aug-86	Time: 8.50	Version	Vodes
TEHNOLOŠKI PODATKI: TECHNOLOGICAL DATA:
Vrsta jekla — Steel grade .....................= EVC 17
Šifra jekla — Steel code......................= 12
Teža taline v VOD-ponovci (kg) — Charge vveight in VOD (kg) .........= 68000.00
Začetna temp. v VOD-ponovci (° C) — Initial VOD temp. (° C)..........= 1643.00
Št. šarže - Heat No........................= 117362.
Poraba kisika — Consumption of oxygen	= 186. m3 — 186 m3
Čas pihanja	= 12 min. in 22 sec.
pri pretoku kisika	=900. m3/h
Blovving tirne	= 12 min. and 22. sec.
by oxygen rate	= 900. m3/h
Izračunani dvig temperature po oksidaciji ALUMINIJA	= 28. °C
Computed temperature incrise after ALUMINIUM oxidation	=28.0C
Izračunana temperatura pred vakuumsko obdelavo	= 1671. °C
Computed melt temperature before vacuum treatment	= 1671. °C
Relativna hitrost razogličenja (%) Relativne decarburisation rate (%)
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Min i i i i l l t il	i i i			m302
	%C	PPM O	°C	
		463.	1671.	■i c. n
				I O.U
		440.	1670.	30.0
		417.	1670i	45.0
4 —> -	< 0.0394	393.	1670.	60.0
5 —> --	< 0.0367	369.	1669.	75.0
6 —>-	< 0.0339	344.	1669.	90.0
	< 0.0312	319.	1668.	105.0
8 —>-	< 0.0283	292.	1668.	120.0
9 —>-	< 0.0253	264.	1667.	135.0
	< 0.0221	233.	1667.	150.0
	< 0.0184	198.	1666.	165.0
	< 0.0159	174.	1666.	180.0
13 —>-	< 0.0147	162.	1665.	187.5
	< 0.0145	160.	1664.	187.5
15 —>-	< 0.0142	157.	1662.	187.5
	< 0.0139	154.	1661.	187.5
	< 0.0135	150.	1659.	187.5
	< 0.0131	145.	1658.	187.5
19 — > ——	< 0.0124	139.	1656.	187.5
20 — >	< 0.0114	130.	1655.	187.5
21 —i > ——	< 0.0111	127.	1653.	187.5
22 — > —	< 0.0108	124.	1652.	187.5
23 —>-	< 0.0104	119.	1650.	187.5
24 —>-	< 0.0097	112.	1649.	187.5
25 —>-	< 0.0086	101.	1647.	187.5
26 —>	< 0.0050	70.	1646.	187.5
Izračunani padec temperature po dodatku 1000 kg apna	in 100 kg CaF2 = 32°C.			
Computed loss of temperature after addition of 1000 kg lime and 100 kg fluorspar = 32°C.
Slika 6.
Protokol o dinamiki vakuumske oksidacije ogljika v 70-tonski VOD-napravi (računalniški izpis)
Fig. 6
Record of dynamics of vacuum oxidation of carbon in the 70 ton VOD set-up (computer record)
Legiranje	Ponovca v peči
Šifra Legura Cena	Teža	Vrednost	Cel. teža Cena legiranja
Code Alloys Priče	VVeight	Value	Tot. vveight Priče of alloy
din	kg	din	kg din/kg
10	FeSi 75	253.56	1513.	383598.31 28	FeMn	328.05	85.	27941.29 26	Al	613.49	346.	212494.81
11	FeMnHC	58.39	0.	0.00
12	SiMn	157.72	0.	0.00 90	Karburit	83.82	0.	0.00
Skupaj:	1944.	624034.44	69944.40	320.94
Total:	1944.	624034.44	69944.40	320.94
El Pred legiranjem Before alloying (%)	S. meja L. limit	Z. meja H. limit	Cilj Aim	KG. EL KG-EL	Izkor. Yield	Doseženo Achieved (%)
C 0.00 Si 0.02 Mn 0.16 Al 0.00	0.010 1.400 0.200 0.250	0.020 1.990 0.300 0.350	0.018 1.600 0.250 0.300	3.53 1150.38 75.68 370.14	0.93 0.96 0.85 0.56	0.010 1.599 0.253 0.296
Temp. pred legiranjem Temp. before alloy (°C)	Temp. po legiranju Temp. after alloy (°C)				Sprem. temp. Temp. change (°C)	
1613.		1621.			8.0	
Slika 7.
Protokol o legiranju dinamo jekel (računalniški izpis) Fig. 7
Record on alloying dynamo-sheet steel (computer record)
Odločitev o pihanju kisika prinaša računalnik na osnovi znane vsebnosti ogljika v talini pred vakuumom ter podatka o dodatku Al za ogrevanje taline.
V naslednji fazi avtomatično izračuna naslednje podatke:
Slika 8.
Vpliv izhodnega ogljika pred vakuumsko oksidacijo v VOD-na-pravi na kinetiko razogljičenja in vsebnost aktivnega kisika
Fig. 8
Influence of initial carbon content before the vacuum oxidation in the VOD set-up on the decarburisation kinetics and the content of active oxygen
—	količino dodatka FeSi 75, Al, FeMnA,
—	količino dodatkov v žlindro (CaO, CaF2),
—	temperaturo taline pred fazo razžveplanja,
—	čas trajanja faze razžveplanja,
—	končno temperaturo taline po prenosu VOD-po-novce iz vakuumske komore.
Pri izračunavanju dodatka ferrolegur program upošteva dejanske izkoristke elementov Si in Al glede na aktivnost kisika v talini pred dodatkom legur v talino.
Na si. 6 in 7 je predstavljen tipičen primer protokola računalniškega izračunavanja za fazo oksidacije ogljika in legiranja.
Zaradi analize VOD-procesa z matematičnim modelom poteka celotni proces vakuumske oksidacije ogljika v optimalnih pogojih.
Kot je razvidno s si. 8, dosežemo najnižje kisike po končani oksidaciji pri najvišji izhodni vsebnosti ogljika. Glede na to ugotovitev smo izvršili korekcijo tehnološkega predpisa v EOP, ki mora zagotoviti izhodno vsebnost ogljika med 0,04 in 0,05 % C.
Ekonomičnost VOD-procesa
Izdelava dinamo jekel po duplex-postopku EOP + V(0)D je ekonomičen postopek, če se zagotovijo optimalni tehnološki pogoji.
Zelo pomemben dejavnik je čas obdelave, s katerim je povezano termično stanje ponovce ter brezhibno mešanje taline z argonom.
Zaradi računalniško vodenega procesa je dana možnost optimalnega izkoriščanja časa, ker trajanje vakuumske obdelave v fazi oksidacije ogljika in razžveplanja
predstavlja okrog 70 % celotnega časa obdelave. S tem znatno vplivamo na porabo ognjevarnega materiala, temperaturne izgube in porabo aluminija za ogrevanje taline.
ZAKLJUČKI
Tehnologija izdelave dinamo jekel po duplex-postop-ku EOP + V(0)D je tudi v svetu redkost, zato so praktične izkušnje in razvita tehnologija v železarni Jesenice za jeklarje vsekakor zanimive.
Zlasti zanimiva je tehnologija vodenja procesa vakuumske oksidacije ogljika z uporabo računalniško podprtega sistema, ki omogoča operaterju lažje odločitve in prinaša uporabne tehnološke podatke, ki so zanesljivi in dostopni že pred pričetkom procesa.
Osnovne prednosti duplex-postopka E0P + V(0)D pri izdelavi dinamo jgkel so:
—	Izdelava taline v EOP je krajša in brez posebnih metalurških zahtev. Zahteva se intenzivna oksidacija ogljika, da bi znižali vsebnost dušika do minimalnih vrednosti.
—	Oksidacija ogljika v EOP se mora voditi tako, da ima talina pred pričetkom vakuuma v VOD-napravi optimalno vsebnost ogljika (0,04—0,05% C).
—	Vakuumska oksidacija ogljika v vakuumu je hitra in zanesljiva, pri čemer se dosežejo vrednosti ogljika tudi do 50 ppm.
—	Legiranje Si se izvede s cenejšimi legurami, kar predstavlja občuten prihranek v strukturi stroškov (zamenjava čistega Si s 75 % FeSi).
—	Visok izkoristek legiranja s Si (ca. 96 %) zaradi nizke aktivnosti kisika (vsebnost Al leži med 0,25-0,35%).
—	Odlična in zanesljiva faza razžveplanja in doseganje nizkih vsebnosti žvepla (70—90 ppm).
—	Visoka livnost jekla in zadovoljiva čistoča jekla, kar je posebej pomembno za kontinuirano litje dinamo jekel v slabe.
—	Računalniško vodenje ključnih tehnoloških faz v VOD-napravi, kar ima številne prednosti v primerjavi s klasičnim vodenjem šarže.
LITERATURA
1.	Koroušič, B., O. Kurner, J. Arh: Prispevek k optimizaciji proizvodnje dinamo jekel, Železarski zbornik 17 (1983), 1, 9—14
2.	Koroušič, B., J. Triplat: Analiza vzrokov za visoko vsebnost celokupnega kisika pri izdelavi dinamo jekel, Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, Ml 85-008 (1985)
3.	Arh, J.. B. Koroušič, J. Triplat: Production of Silicon Steels by the VOD Process in Iron and Steel VVorks Jesenice. Euro-pean Electric Steel Congress, Florence ltaly, 29th September — 1st October 1986
4.	Fruehan, R.J.: Desulfurisation of Liquid Steel Containing Aluminium or Silicon vvith Lime, Metali. Tran. B, Vol. 9 B. (1978), June, 287—292
5.	Schurmann, E., R. Bruder, K. Nurnberg, H. Richter: Beitrag zur Schwefelloslichkeit in Ca0-Al203-Schlacken, Arch Ei-senhuttenvves., 50 (1979), 4, 139—143
6.	Koroušič, B., J. Triplat, J. Arh, V. Prešern: Recent Development of the VOD proces for Manufacturing High-Quality Dy-namo Steel, VAD/VOD '86, 3rd. International Conference, Aachen, October 14.-17. 1986
ZUSAMMENFASSUNG
Technologie der Erzeugung von Dynamo Stahl nach dem Duplex Verfahren LB0-V(0)D ist auch in der Welt eine Selten-heit, desvvegen sind die praktischen Erfahrungen und die Ent-vvickelte Technologie im Huttenvverk Jesenice fur die Stahlwer-ke um so mehr interessanter. Besonders interessant ist die Technologie der Vakuumentkohlung mit der Anwendung eines Rechnerunterstutzten Systemes, vvelches dem Bedienungs-mann die Entscheindungen leichter macht, durch die zuverlasi-gen technologischen Daten, die schon vor dem Prozessanfang zur Verfiigung sind.
Die Vorteile des Duplex Verfahrens EOP + V(0)D bei der Erzeugung von Dynamo Stahl sind:
— Die Erzeugung der Schmelze im LBO ist kurzer und ohne besonderer metallurgischer Anspruche. Eine intensive Kohlenstoffoxydation zur Reduzirung des Stickstoffgehaltes ist erfolderlich.
—	Die Frischperiode im LBO soli so gefiirt vverden, dass vor der Vakuumentkohlung in der Schmelze ein optimaler Kohlenstoffgehalt von 0,04 bis 0,05 % vorliegt.
—	Die Vakuumentkohlung ist schnell und zuverlassig, wo-bei Kohlenstoffgehalte auch bis zu 50 ppm erreicht vverden.
—	Das Legieren von Si wird mit relativ billigem FeSi 75 durchgefiirt (fruher Si Metali).
—	Ein hohes Ausbringen von Si (ca. 96 %) ist bedingt durch die niedrige Sauerstoffaktivitat der Schmelze (Al Gehalt ist zvvischen 0,25 und 0,35 %).
—	Erreicht vvird ein tiefer und zuverlassiger Endschvvefel-gehalt (20 bis 90 ppm)
—	Gute Vergiessbarkeit und ein zufriedenstellender Rein-heitsgrad sind besonders vvichtig fur das Stranggiessen von Dynamostahl.
—	Fuhrung der entscheidenden technologischen Phasen in der VOD Anlage durch Rechner, vvas im Vergleich zur klassi-schen Fuhrung unzahlige Vorteile hat.
SUMMARY
Manufacturing dynamo-sheet steel by the duplex EAF + V(0)D process is not a common practice even in the vvorld. Thus the practical experiences and developed technology in the Jesenice Steelvvorks are in any čase interesting for steel-makers.
Especially interesting is the process control of vacuum oxi-dation of carbon by a computer aided system vvhich facilitates the decision of the operator and gives useful technological data vvhich are reliable and accessable before the beginning of the process.
Basic advantages of the EAF + V(0)D duplex process in manufacturing dynamo-sheet steel are:
—	Melt making in EAF is shorter and vvithout special metal-lurgical demands. Intensive oxidation of carbon is desired in or-der to reduce nitrogen content to minimum.
—	Oxidation of carbon in the EAF must be controlled in such a way that the melt has the optimal carbon content (0.04 to 0.05 %) before the beginning of vacuum treatment in the VOD set-up.
—	Vacuum oxidation of carbon is fast and reliable and it enables to reduce carbon content even to 50 ppm.
—	Alloying of Silicon can be made vvith cheaper alloys vvhich means perceptible cost savings (using FeSi 75 instead of pure silicon).
—	High alloying yield of Si (about 96 %) is achieved due to lovv oxygen activity (Al content is 0.25 to 0.35 %).
—	Excelent and reliable desulphurisation enables sulphur contents as lovv as 70 to 90 ppm.
—	High castability of steel and satisfactory purity is essen-tial for continuous casting into slabs.
—	Computer control of basic operational steps in the VOD set-up has numerous advantages compared to the standard control of the process.
3AKJ1KDMEHME
TexHonomH n3r0T0B/ieHHR /jMHarviHbix CTanePi aynnekc cno-co6om E0P + V(0)D npuMeHfieTCFi b Mnpe noka eme flOBO/ibHO peflko m, n03T0My, npaKTMMecKue onbiTbi n pa3Bmne TexHo.no-rm b meta^nyprnmeckom 3aboae >Ke/ie3apHa EceHnue npeflCTaB/iflioT co6om ann cia/ieBapoB 3HaHMTe/ibHbiM MHTepec.
B oco6eHHocTn MHTepecHa TexHonorMR Bbino/iHeHUR npo-uecca OKkicneHna ymepoaa b bakyyme c npumehehmem co-flePiCTBMH paCMeTHOki CMCTeMbl, KOTOpan flaeT b03m0>KH0CTb flncneTMepy nerMe npuHflTb peiueHHe, Tak KaK aocTaB/iReT Becb-Ma cymecTBeHHbie TexHo;iorMHeckMe aaHHbie, KOTOpbie He To;ib-ko Haae>KHbi, a Tak>Ke ywe ,qocTynHbi ao caMoro nakana npo-uecca.
OcHOBHbie npenMymecTBa flyn/iekc-npoLiecca E0P + V(0)D npn M3r0T0BJieHMM flMHaMHbix CTanePi c/ie,nyKDLUMM:
—	M3TOTOBrieHMe pacn/iaBa b ayroBoPi neMU kopoMe 6e3 oco6bix MeTa/inyprn4ecKMX TpečoBaHnn. Tpe6yeTCR TO/ibkO mh-TeHcuBHoe OKMcneHHe yr/iepoaa c ue/iby CHUMeHUB co,nep>Ka-HMR a30Ta Ha MMHMManbHoe 3HaneHne.
—	okuc/ieHMe yrnepoaa b ,ayroBoft ne^n Haao Bbino/iHRTb TakMM očpasoM, 4To6bi pacnnaB ao nakana flePiCTBMR eakyyMa b
ycTpoficTBe HMe/i onTMMaribHoe co,qep>KaHMe yrnepoaa (0,04-0,05 % C).
—	BaKyyMHoe okkic/ieHMe ymepoaa b BakyyMHOM ycTpo(icTBe b ocymecTBnneTCH čbicipo m Haae>KHo npn HeM no-jiyHafOTCfl 3HaHeHMfl Ha yr/iepoa ot 0,03 ao 0,05 %.
—	nerMpoBaHMe c KpeMHMeM Bbino/iHReTCR c 6onee aeiiie-BbiMM cn^aBaMM, mto npeacTaB/ifleT 3aMeTHoe c6epe>KeHMe b CTpykType pacxoaoB MecTO mmctoto kpeMHMR.
—	BbICOKMM BblXOfl JieTMpOBaHMR KpeMHMR COCTaB/lfleT npMČ/i. 96% npunMCbiBaeTCR hm3kom akTMBHocTM Kucnopoaa (co/iep>KaHMe a/ifOMMHMR cocTaB/iReT Me>Kfly 0,25—0,35 %.
—	npeBocxoAHaR m haae>KHaH <t>a3a yflanehmr cepbi c ero oneHb HM3KMM coflep>KaHneM 70—90 ppm.
—	Bbicokafl TeKynecTb cTa/im a TakMe e yaoBneTBopflioiueR HMCTOTa npeflCTaB/iReT co6o& petuaiomee 3HaneHne a/ih Henpe-
pblBHOTO JIMTbfl flMHaMHblX CTanefi B Cfifl6bl.
—	pacMeTHoynpaBneHMe K/iiOHeBbix TexH0/i0rM4ecKMx ct>a-3ax b ycTpo(icTBe wir packMcneHMR b BakyyMe MMeeT MHoro-MucneHHbie npenMyiiiecTBa b cpaBHeHMM c K/iaccM4eckMM M3ro-TOB/ieHMeM nnaBKM.