Kmečka Irgovina Ugodne posledice trgovskega sporazuma z Italijo že zadnjič smo poročali, da Je bfl sklenjen Ugoden sporazum za izvoz našega blaga v Italijo. Kot znano, nam je Italija za uvoz v letu 1939 dovolila kontingentov 250 milijonov lir. Ta uvozni kontingent je razdeljen naslednje (v miIdjonih lir): korrjl 3, goveda 30, prašiči 2, živa perutnina 15, živa divjačina 0.2, zaklana perutnina 3, nepredelano goveje meso 2, predelano meso 0.4, jajea 6, sveže ribe 2, nasoljene ribe 1, pšenica 25, koruza 15, suhe češplje 0.6, suhe gobe 0.75, slantna In salo 1, tkanine iz konjske dlake za izdelovanje vrečic 0.025, kovine in rude, ki vsebujejo kovine, razen železne rude, 15, železna ruda —, kamen za apno in cement 5, premog 3, igličasto drevje v hlodih 4, tesan igličast lee 12, rezan igličast les 36, bukov les (razen železniških pragov) 18, razne vrste listnatega lesa (breza, hrast, črešnja, oreh, jablane itd) 25.5, igličast les za Imperij in kolonije 5, drva 2, oglje 2, kalcijev cijanamid 2.4, metilni alkohol 0.8 (za zafeasni uvoz), pirolignit od kalcija 2.4, kože jagnedi in koz 2.4, lesna celuloza 4, drugi proizvodi goadarstva in lova 1, rezervni kontingent 8. Vsi navedeni konttngenti so razdeljeni na dva enaka dela, vsak za pol leta. Izkoriščevanje kontingentov za prvo polovico se ne more v nobenem primeru zmanjšati, toda če se pokaže možnost, se morejo ti kontingenti povečati. Lesni trg Zadnje čase so se razmere na našem lesnem trgu nekoliko PonravUe. Prcmet z lesom se je nekoliko povečal in cene ne padajo več. Trenutsno povpraševanje po lesu pa je še vedno preslabo, da bi se zaradi tega cene dvignile. Ker pa je tudi pretirana ponudba izdelanega lesa nazadovala, je upati, da se bo tudi v pogledu cen položaj izboljšal ter se bo poleg živahnejše prodaje tudi cena popravila. Velika mednarodna poEtična trenja, ki so vso lesno trgovino zavrla, so sedaj že precej prenehala in mogoč je zopet pregled mednarodnega lesnega trga. Opažati je zopet večje zanimanje inozemstva za nas les. Za kraje, ki tarifno težijo proti madžarski meji, je ugodna okolnost, da je Madžarska zadnji čas izdala svojim lesnim uvoznikom večje število uvoznih dovoljenj. To povečanje kontingenta za les iz Jugoslavije je v zvezi s tem, da se je znatno zmanišal uvoz lesa iz bivše Avstrije na Madžarako. Dosežene so bile sedaj v trgovini z Madžarsko preoej zadovoljive cene. Denar Za tuje valute veljajo pri nas sedaj sledeči uradni tečaji: 1 angleški funt 238 din, 1 ameri- ški dolar 43.75 din, 1 kanadski doJar 43.55 din, 1 nemska marka 14.50 din, 1 poljskl zlot 8.25, 1 belga 7.40 din, 1 pengo 8.65 din, 1 egiptaki funt 239 din, 1 palestinski funt 237 din, 1 urugvajski pezos 15.50, 1 argentinaki pezos 10.90, 1 čiiski pezos 1.20 dtn, 100 alban&kih frankov 1470 din, 100 francoakih frankov 130 din, 100 švicarakih frankov 1000 din, 100 italijanskih llr 230 din, 100 holandskih goldinarjev 2365 din, 100 bolgarskih levov 44.50 din, 100 romunskih lejev 32 din, 100 španskih pezet 150 din, 100 grških drahem 39 din, 100 češkoslovaških kron 150 din. Tržne cene v Mariboru dne 3. decembra 1938 M e s o : goveje salo 15—16 din, slanina (špeh) 14—15 din, pljuča 7—8 din, jetra 8—10 ddn, reberca 10—12 din, svinjsko meso s kostrni 12 do 13 din, svtnjsko meso brez kosti 13—15 din, ribe 16—17 din, ribe belice 8 din, morske ribe 10 do 34 din, zajec 13—14 din kg. Zelenjava: krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5—6 din, 1 kg Cebule 2—4 din, česen 6—10, kislo zelje 3 dm, glava zelja 0.50—3 din, 2—4 komadi repe 1 din, kisla repa 2 din kg, glava karfijole 1—8 din, glava ohrovta 0.50—1.50 din, hren 8—9 din kg, komad zčlene 0.50—2.50 din, bufia 0.50—2 din, kup paradižnika 1 din, šopek peteršilja 0.50—1 din, glavnata solata 0.50—2 din, endivija 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, špinače in vrtnega korenja 1 din, por 0.25—1 din, koIcraba 1 din, liter luščenega graha 7.50—10 din, 2—4 komade redkve 1 din, šopek majarona 0.50 do 1 din. S a d j e : 1 kg jabolk 3—6 din, hrušk 4—8 din, suhih sliv 8—12 din, kriiljev 14 din, celih orehov 10 din, luščenih orehov 28—32 din, liter luščenih orehov 14 din, svežih kostanjev 2—3 din, pečenih kostanjev 6 din, šipka 3 din. ž i t o : pšenica 1.5g—1.75 din, rž 1.50—1.75, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din, proso 1.50 d;n, ajda 1,—1.25 din, proseno pšeno 4 din, ajdino pšeno 3,50—4 din, fižol 2—3 din. Mlečni izdelki: liter mleka 1.50—2 din, smetane 10 din, kg surovega masla 24 din, kuhanega masla 30—32 din,, čajnoga masla 28—32 din, domačega sira 8—10 din, jajce 0.70—1.25 din, konzervirano jajce 0.85—1 din. Perutnina: kckoš 18—25 din, par piščancev 20—65 din, gos 40—60 din, puran 30—75 din, raca 15—18 din. K r m a : kg sladkcga sena 0.80 din, pšenične slame 0.42—0.45 din.