STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXV maj 1979 št. 5 Titov praznik je praznik vseh delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. Ob letošnjih praznovanjih — 60-letnice KPJ, SKOJ in združenih sindikatov — je ta dan še slovesnejši. S Titom praznujemo vsh ki ga imamo radi, saj nam je večni vzornik in vodnik na poti v še trdnejšo in srečnejšo samoupravno družbo. Pod vodstvom zveze komunistov, z vsemi delovnimi ljudmi SFRJ, gremo s Titom na čelu v nove delovne zmage za veliko prihodnost delovnega človeka. Dragi naš tovariš Tito, vsak pošten človek naše domovine bi ti rad stisnil roko in ti zaželel še mnogo zdravih let! ' mi pomeni CRio (odgovori otrok dupliške osnovne šole) Tito mi pomeni ime največjega borca za svobodo in mir ter pravice vseh delavcev. (Peter Holozan, 2. b) Tito mi pomeni prostost, varnost in mir. (Primož Jurjovec, 3. a) Tito je vzor jugoslovanskih narodov. Pomeni mi ime borca za pravice in svobodo vseh ljudi sveta, borca za mir in nasprotnika vojne. (Bojan Lipovšek, 4. a) Tito mi pomeni domovino in vse, kar je v njej ustvarjeno; tudi jezik, ki ga svobodno govorimo. (Sergeja Sivec, 4. b) Tito mi pomeni borbo za svobodo in mir na svetu. (Matej Kern, 4. a) Tito je pravičen človek, dober komunist in neomajen borec za svobodo, mir in prijateljstvo na svetu. (Miha Sekavčnik, 4. a) Tito mi pomeni nekaj velikega; imam ga rada. (Hasnija Tabakovič, 3. a) Beseda Tito žari kot sonce. Pomeni mi ljubezen in veselje. (Silva Bajde, 4. b) Tito ml pomeni mir, svobodo in domovino, v kateri živimo. (Roman Klemenčič, 4. b) Tito mi pomeni, da sem dobra do drugih. (Sonja Koželj, 1. b) Tito mi pomeni moje življenje, mojo svobodo in srečno življenje. (Andreja Jerina, 4. a) Tito mi pomeni mir. (Milan Kladnik, 1.a) Tito mi pomeni vse, kar je dobro. (Marko Šarec, 3. a) Tito mi pomeni srečo in svobodo. (Peter Dobnikar, 2. b) Pobuda sindikata za ugotavljanje uspešnosti po tozdih Delavci v vseh tozdih in Delovni skupnosti skupne službe so na članskih sestankih osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Stol v februarju letos sprejeli predlog izvršnega odbora sindikalne konference o tekmovanju med tozdi. Namen takega tekmovanja je spodbuditi vsakega posameznika k boljšim rezultatom dela in s tem zagotoviti tudi boljše osebne dohodke kot tudi večji dohodek za izboljšanje materialne osnove dela. Tekmovanje med tozdi bo potekalo v naslednjih dejavnostih: 1. povečanje produktivnosti dela, USPEŠNOST DELA (produktivnost oziroma druga merila po sporazumu) I,- —III. 1978 I. —III. 1979 Indeks koef. 1979 koef. 1978 Rang ekvivalen. oprav. ure koef. ekvivalen. oprav. ure koef. 1 247.400 271.379 0,912 272.319 285.747 0,953 104 7 2 62.191 89.790 0,693 76.735 102.600 0,748 108 5 3 98.015 127.277 0,770 110.111 135.451 0,813 106 6 4 14.025 25.407 0,552 15.449 29.825 0,518 94 8 5 — 67.342 popr. — 70.388 popr. 109 3—4 8 2.529 12.967 0,195 3.610 12.939 0,279 143 1 9 DSO 112.726 58.462 1,928 144.504 61.920 2,334 121 2 DSP — 87.969 popr. — 89.987 popr. 109 3—4 Skupaj 536.886 740.593 0,725 622.728 788.857 0,789 109 KOEFICIENT IZKORISTKA DELOVNEGA ČASA TOZD I,—III. 1978 I.—III. 1979 Indeks 1979/1978 Rang 1 0,853 0,825 97 7 2 0,810 0,826 102 3—5 3 0,839 0,833 99 6 4 0,816 0,890 109 1 5 0,882 0,896 102 3—5 8 0,794 0,881 108 2 9 0,873 0,891 102 3—5 DSO DSP 0,889 0,852 96 8 PREGLED BOLNIŠKIH IZOSTANKOV DO 30 DNI Število dni/zaposlenega Indeks TOZD I,—IM. 1978 I.—III. 1979 I.—III. 1979 !.—III. 1978 Rang 1 3,19 3,20 100 7 2 3,74 3,68 98 6 3 3,75 3,21 86 2 4 2,84 1,19 42 1 5 2,17 1,99 92 3—4 8 2,71 5,30 196 8 9 2,10 1,94 92 3—4 DSO DSP 1,73 1,64 95 5 Število ur neopravičenih izostankov na zaposlenega TOZD Ure neopr. izostankov I.—III. 1979 Popr. štev. zaposlenih I,—III. 1979 Ure neopr. Popr. izostankov zapos§ I.—lil. 1979 cc 1 288,50 642 0,45 6 2 258,00 223 1,16 8 3 206,00 291 0,71 7 4 19,00 58 0,33 5 5 41,00 132 0,31 4 8 — 27 — 1—3 9 — 131 — 1—3 DSO DSP — 189 — 1—3 Delež materialnih stroškov v celotnem prihodku 9 Doseženo S i,—m. 1- 1978 Doseženo I.—III. 1979 Indeks I,—III. ’79 I,—lil. 78 Rang 1 0,63 0,59 94 3 2 0,75 0,72 96 4 3 0,56 0,57 102 6 4 0,43 0,47 109 7 5 0,21 0,26 124 8 8 0,79 0,71 90 2 9 DSO 0,92 0,90 98 5 DSP 0,27 0,23 85 1 2. zmanjšanje materialnih stroškov, 3. izboljšanje izkoristka delovnega časa, 4. zmanjšanje bolniških izostankov, 5. pospešeno izvajanje inovacij, 6. izboljšanje discipline. Vse te aktivnosti je možno meriti po sedaj sprejetih merilih in kriterijih. V pričujočih tabelah prikazujemo rezultate za posamezne dejavnosti in zbirni rezultat za vse dejavnosti skupaj za prvo trimesečje. Za merjenje uspešnosti v tozd-1, tozd-2 in tozd-3 primerjamo koeficient produktivnosti dela kot razmerje med vsoto ekvivalentov, doseženih v obračunskem obdobju in vsoto vseh obračunanih opravljenih ur v istem obdobju. Za vse ostale tozde in Skupne službe primerjamo doseženi porast uspešnosti po drugih merilih, ki so dogovorjeni v Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka tozda in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev. Tako za merjenje uspešnosti v tozd-4 in tozd-8 upoštevamo doseženo razmerje dohodka proti celotnemu prihodku, v tozd-9 upoštevamo povečanje realizacije v obračunskem obdobju, za merjenje uspešnosti v tozd-5 in v skupnih službah pa upoštevamo poprečno uspešnost dela vseh tozdov. Zmanjšanje materialnih stroškov ugotavljamo z deležem materialnih stroškov v celotnem prihodku. Tisti tozd, ki se mu je delež materialnih stroškov v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj zmanjšal, ima rang 1. Koeficient izkoristka delovnega časa izračunamo kot doseženo razmerje med opravljenimi urami v določenem obračunskem obdobju in fondom ur v istem obračunskem obdobju. V tabeli 4 primerjamo število dni bolniških izostankov, ki gredo v breme delovne organizacije. Število dni bolniških izostankov preračunamo na enega zaposlenega in s tem izločimo vpliv različnega števila zaposlenih med posameznimi temeljnimi organizacijami. Delovno disciplino merimo s številom ur neopravičenih izostankov, preračunano na enega zaposlenega, tako da število ur neopravičenih izostankov v določenem časovnem obdobju primerjamo s poprečnim številom zaposlenih v istem časovnem obdobju. Hitra rast materialnih stroškov, davkov, prispevkov in raznih dajatev! Za gospodarjenje v naši delovni organizaciji v prvem trimesečju je značilno: — da dosegamo planirano rast proizvodnje, zaposlenosti in produktivnosti; — da smo presegli planirani celotni prihodek za 3% in je večji v odnosu na isto obdobje lanskega leta za 27% ter znaša 322 mio din; — da hitro naraščajo materialni stroški (stopnja rasti je 25%) in so nad planiranimi za 5% (TO JE SLABO!); — izvoz smo dosegli 1.252 $ in je za 117.000$ večji kot lani, to je za 3% nad Planiranim (doseženo 9, planirano 6%); — dohodek je 2% pod planiranim in ie za 24 % večji od lani doseženega v istem času, ter znaša 90 mio din; — za razne prispevke in davke iz dohodka smo namenili 7,2 mio din, kar je za 60 % več kot lani v enakem časovnem obdobju; — za osebne dohodke smo namenili 21% več kot lani brez poračuna in znašajo v bruto znesku 43 mio din, so pa v skladu s planiranimi. Poprečni osebni dohodek pa je povečan za 15%; — za skupno porabo je ustvarjeno 4,7 nio din (to bomo trošili v letu 1980); — za poslovni sklad smo namenili 13 din, kar je 17% več kot lani, od te- Izdelovanje segmentov za najsodobnejše pisalne mize na zelo zastarel način bi lahko pa je za razvoj na razpolago ca. 7,8 rekli delu na gornji fotografiji. Delavec stiska pripravljene in z lepilom namazane vezne mio din, ostala sredstva so angažirana kot liste ročno v stiskalnico, ki je greta na uporno gretje, kot temu v naši tovarni pravimo. Posojilo za razvoj nerazvitim, za železni- Ni potrebno posebej pisati, da je tukaj storilnost zaradi postopka, ki je star deset- ko gospodarstvo, za ceste itd. letja, dokaj nizka, vzdržljivost s pločevino gretega modela pa kratka. Tudi ročno za- Nadaljevanje na 3. str. tegovanje stiskalnice terja vso moč. TABELA 6.1. SKUPNI Proizvodni TOZD: RANG VSEH DEJAVNOSTI tozd Uspešnost dela Delež material. stroškov v celot, prihodku Koeficient izkoristka delovnega časa Bolniška do 30 dni Inovacije Disciplina SKUPAJ rang točke rang točke rang točke rang točke točke rang točke točke rang 1 3 2,0 1 8,0 4 1,0 4 1,0 1,0 2 3,0 16,0 1—2 2 1 4,0 2 6,0 2 3,0 3 2,0 — 4 1,0 16,0 1—2 3 2 3,0 3 4,0 3 2,0 2 3,0 — 3 2,0 14,0 4 4 4 1,0 4 2,0 1 4,0 1 4,0 — 1 4,0 15,0 3 tabela 6.2. skupni RANG VSEH DEJAVNOSTI Neproizvodni TOZD: Delež material. Koeficient Uspešnost dela stroškov v izkoristka Inovacije Disciplina SKUPAJ celot, prihodku delovnega časa — rang točke rang točke -rang točke rang točke točke rang točke točke rang 5 3—4 1,5 4 2,0 2—3 2,5 1—2 3,5 4 1,0 10,5 4 8 1 4,0 2 6,0 1 4,0 4 1,0 — 1—3 3,0 18,0 1 9 2 3,0 3 4,0 2—3 2,5 1—2 3,5 — 1—3 3,0 16,0 2 DSODSP 3—4 1,5 1 8,0 4 1,0 3 2,0 — 1—3 3,0 15,5 3 Inovacije . Pri inovacijah upoštevamo število rešenih inovacij v določenem obdobju. V času od I,—lil. 1979 je bila dokončno rešena ena inovacija, in sicer iz tozd-1. kupni izračunani letni prihranek te inovacije znaša 19.962,80 din ter izplačana nagrada avtorja 2.595,50 din. V tabelah 6. 1. in 6. 2. prikazujemo uPen rezultat vseh dejavnosti, posebej za proizvodne TOZD in posebej za neproizvodne TOZD. Za vsako dejavnost določimo rang. Tisti TOZD, ki je najuspešnejši v posamezni dejavnosti ima rang ena, temu pa ustreza določeno število točk. Za dejavnosti: uspešnost dela, izkoristek delovnega časa, bolniških izostankov in disciplina rangu ena ustreza 4,0 točk, rangu dva 3,0 točk, zadnji po rangu pa dobi 1,0 točk. Pri dejavnosti delež materialnih stroškov v celotnem prihodku rangu ena ustreza 8,0 točk itd., zadnjemu po rangu pa pripada 2,0 točk. Pri inovacijski dejavnosti pomeni ena rešena inovacija 1,0 točk. Nato seštejemo vse točke za posamezno dejavnost in dobimo skupno število točk, na podlagi katerih določimo skupni rang. J. Kanc Nadaljevanje s 3. str. Delavci so na svojih zborih v tozdih ocenili gospodarjenje za prvo trimesečje kot dobro. Enako oceno so sprejele tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. V tem času še nismo pričeli z izgradnjo planirane investicije v TOZD-3, ker so sprejeti ukrepi glede kreditiranja — na splošno glede investiranja — enaki za tiste OZD, ki dobro gospodarijo in pretežno z lastnimi sredstvi gradijo, kakor za tiste OZD, ki gradijo predvsem s krediti. Kljub temu pa bomo na osnovi investicijskega programa, ki je predložen v banki, v septembru pričeli z izgradnjo TOZD-3. Gospodarska banka Ljubljana bo v avgustu obravnavala tiste programe, ki so zanimivi za razvoj in med njimi je tudi naš program. Uredili smo tudi že vse potrebno za pričetek gradnje skladišča goriv. Prav tako pa je v izdelavi investicijski program za gradnjo kuhinje z ustreznimi prostori. V vseh tozdih moramo posvetiti posebno pozornost varčevanju pri surovinah, energiji itd., zlasti v tozdu-1, kajti prav ta TOZD posluje na robu ekonomičnosti (ne ustvarja niti dovolj sredstev za regresiranje prehrane delavcev). Povišanje cen iver ploščam za 12 %> In 26 % kompenzacija iz dohodka je poslovanje v TOZD 2 in TOZD 1 še bolj otežkočilo. Cene naših proizvodov so z odlokom Zveznega izvršnega sveta zamrznjene! Naša naloga in odgovornost za poslovanje je tako še znatno večja. Nenormalno nam rastejo stroški in pričakujemo, da bodo samoupravna zavest, tekmovanje med TOZD, ki smo ga sprejeli na iniciativo sindikata DO Stol in boljša kontrola, prispevali, da bodo rezultati poslovanja na koncu leta sedanji, pomnoženi s 4. To bo pomenilo, da smo si ustvarili solidno osnovo za delo v 1980. letu. Gibanje stroškov, prispevkov in davkov pa bo po vsej verjetnosti otežkočilo izvršitev naloge. V vse večji meri mora zaživeti delo v delovnih skupinah, ki morajo o vsem gospodarjenju še intenzivneje razpravljati in se angažirati za dobre rešitve. Delegati v samoupravnih organih in družbenopolitične organizacije morajo še bolj prisluhniti mnenju in potrebam delovnih ljudi, zlasti glede boljše in večje proizvodnje, izkoristka časa dela itd. Sistem dohodkovnih odnosov bomo tudi v letošnjem letu izpopolnjevali. Zlasti pa moramo podrobneje analizirati stroške. Investicijska dejavnost, snovanje novih proizvodov in oblikovanje, so stalne naloge, ki so delovni organizaciji že prinesle rezultate, želimo pa le, da jih še poveča! Stimulacije inovacij in raznih izboljšav spodbujamo s primernim nagrajevanjem in s posebnimi nagradami, kar omogoča vsakemu, da poizkusi na tem področju storiti čimveč s svojo korist in v korist delovne organizacije kot celote. Poprečni neto osebni dohodek v delovni organizaciji je 6.136 din in so za 15 % večji kot v istem času lani. V kakšnih razponih pa je pretežni del zaposlenosti glede osebnih dohodkov pa kaže naslednja tabela: Delavcev, ki so delali manj kot 160 ur je 90, tistih, ki so delali več kot 200 85. OD od do september 1978 marec 1979 3.001—3.500 18 8 3.501—4.000 79 36 4.001—4.500 156 93 4.501—5.000 231 182 5.001—6.000 455 488 6.001—7.000 234 314 7.001—8.000 117 152 8.001—9.000 61 80 9.001—9.999 80 107 Tabela prikazuje, da ima največ zaposlenih v DO Stol Kamnik osebni dohodek od 5.000 do 7.000 din (802 zaposlena), od 4.500 do 8.000 din (1136 zaposlenih), manj kot 4.500 din (137 zaposlenih) in več kot 8.000 din (187 zaposlenih). Gospodarjenje v prvem trimesečju za dejavnost, s kakršno se ukvarjamo v delovni organizaciji Stol še ne pomeni ocene rezultatov za celo leto, vendar pa v odnosu na prejšnja leta menimo, da smo dobro pričeli in, da moramo takšen trend nadaljevati do konca leta. V. Gobec. Sklepi delavskega sveta Dne 14. 5. 1979 se je sestal delavski svet delovne organizacije na svoji XI. redni seji, na kateri je obravnava!, razpravljal ter sprejel naslednje: 1. a) Pregledal je sklepe X. redne seje in ugotovil, da je večina sklepov realiziranih, nekaj pa jih je že v izvrševanju. b) Potrdil je zapisnik X. redne seje z dne 10. 4. 1979. 2. Delavski svet delovne organizacije je Poročilo o gospodarjenju za čas od 1. 1. 1979 do 31. 3. 1979 za delovno organizacijo sprejel in potrdil v predlaganem besedilu z manjšimi popravki. Verificiral je sklepe delavskih svetov tozdov zbora delovnih ljudi TOZD — Delavska restavracija in sveta skupnih služb o sprejetih poročilih o gospodarjenju v prvem trimesečju 1979 po posameznih tozdih. 3. a) Obravnaval je poročilo o varstvu pri delu in ga sprejel v predlaganem besedilu. b) Delavski svet delovne organizacije daje podporo dosedanjim prizadevanjem Službe varstva pri delu, da se preventivni dopusti uredijo po obstoječih škodljivostih na delovnih mestih z enotnimi in realnimi merili. 4. Delavski svet delovne organizacije sprejema predlog Stanovanjsko komunalnega gospodarstva za sofinanciranje komunalne opremljenosti industrijske cone ob Korenovi cesti (kanalizacija in vodovod), na znanje in ugotavlja, da glede na sprejeto plansko politiko za leto 1979 predloga ni mogoče sprejeti. 5. Verificiral je sklepe delavskih svetov tozdov, zbora delovnih ljudi TOZD — Delavska restavracija in sveta skupnih služb in sprejel samoupravni sporazum o merilih in postopku za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino in Samoupravni sporazum o oblikovanju V. enote SISEOT v predlaganem besedilu. 6. a) Sprejel je predlog, da se upokojene delavce Obrtne delavnice SLOGA Moste, Mizarske delavnice Motnik in Silve upošteva kot upokojence delovne organizacije Stol. b) Delavski svet delovne organizacije je sprejel odpoved pomočnika glavnega direktorja tov. ing. SKUŠEK Petra ter sprejel sklep, da se mu odpovedni rok skrajša od 6 na 5 mesecev. 7. Vzel je na znanje informacijo o tem, kateri mladinci bodo odšli na delovno akcijo oz. v brigado. H. Križane K SODELOVANJU VABIMO VEČJE ŠTEVILO MIZARJEV za opravljanje del in nalog v montažnih in strojnih oddelkih ter za montiranje na terenu. Prosta dela in naloge so v: — TOZD SEDEŽNO POHIŠTVO DUPLICA — TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA DUPLICA in — TOZD PROIZVODNJA PLOSKOVNEGA IN KOSOVNEGA POHIŠTVA SLOGA MOSTE Učence osmih razredov osnovnih šol obveščamo, da imamo prosta UČNA MESTA ZA POKLIC POHIŠTVENI MIZAR Prijave sprejema in daje informacije kadrovski sektor naše OZD. Ob pomembnih letošnjih jubilejih Ko bi človek rad malo natančnejših Podatkov o tem, kaj je komunistična partija, kdaj je nastala, kateri so pomembni Podatki za razvoj jugoslovanske partije, Pogleda v leksikon ali zgodovinsko knjigo (kolikor mu to ni ostalo še od šolskega znanja) in stvari so mu vsaj za nekaj časa jasne in znane. Navedimo tudi tokrat nekaj dejstev, ki naj bodo osnova za nadaljnje razmišljanje. Komunistična partija so politične stranke delavskega razreda, ki se zavestno bone za to da je družbeni razvoj usmerjen v socializem in komunizem. Članstvo v njiih je na prostovoljni bazi. Tesno so povezane z najširšim krogom ljudi v mestu 'n na vasi. Komunistične partije so vodilna moč revolucionarnega procesa. To ve-ija tudi za jugoslovansko. Nastanek komunistične partije (takrat še Zveza delavskega gibanja Jugoslavije) sodi v čas vse močnejših revolucionarnih gibanj v novo nastali državi. To je čas številnih stavk, nemirov, uporov kmetov ki so zahtevali agrarno reformo in rešitev drugih socialnih in nacionalnih problemov. Bilo je to leta 1919. Kolikšno število članov je ime-la, priča podatek, da je na volitvah v ustavodajno skupščino 1920. leta dobila 59 mandatov in bila med strankami na tretjem mestu po številu poslancev. Nato sledi kongres v Vukovaru, pa leta 1921 (zakon o zaščiti države), ilegalno delovanje, krize, vplivi komiinterne, spremembe 1928. leta na 7. konferenci Zagrebške organizacije KPJ, kjer je bil mestni organizacijski sekretar Josip Broz, nato 5 let diktature. Režim je preganjal člane KP in je °d konca 1935, pa do marca 1938 zaprl ®50 njenih članov. Pomembna je bila odločitev o ustanovitvi organizacijsko političnega sekretariata (v domovini), ki ga je °d decembra 1936. dalje vodil Josip Broz Jito. Nato slede akcije, sodelovanje v španski državljanski vojni, po začetku druge svetovne vojne prizadevanje, da se Jugoslavija ne bi zapletla v vojno, toda Po podpisu pakta je bila partija tista, ki Je stopila iz ilegale in vodila množice demonstrantov. Ko je bila Jugoslavija napadena, je mla partija tista, ki je pričela oborožen b°j, osvobodilno borbo z revolucionarno Perspektivo. Nato boji, porazi, zmage, za- sedanja AVNOJA in 9. maj. Edino partija je bila tista ki je znala združiti vse jugoslovanske narode, ki je zastopala interese vseh malih, ponižanih, razžaljenih, svobode in pravic željnih ljudii. Povojni razvoj je dokazal, da je uspela, da je bila njena politika pravilna, predvsem njena oprtost na najširše množice je omogočila, da je vztrajala na začrtani poti kljub velikemu pritisku inform-biroja, čeprav je to terjalo mnogo sprememb in odrekanja. Podobno kot smo napisali za komunistično partijo, bi lahko napisali tudi za vse tiste organizacije (SKOJ, sindikate, napredna ženska gibanja), ki so delovale hkrati z njo in pod njenim idejnim vodstvom, in v katerih je črpala svojo moč. Čas po vojni je čas, ko smo uvedli samoupravljanje, ko je bilo uveljavljeno staro geslo delavskega gibanja —- tovarne delavcem. Z ustavnimi spremembami in z zakonom o združenem delu smo dokončno oblikovali sistem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov. Ta sistem omogoča delovnemu človeku, da upravlja s svojim delom, pogoji in rezultati svojega dela. Od nas vseh je torej zdaj odvisno, kako bomo odločali. Tu ne gre zgolj na formalno dviganje rok, podpisovanje sporazumov, ampak za to, da se delavci zavedamo svoje moči, da resnično vzamemo v svoje roke odločanje v vseh zadevah iz svojega dela. A. ŠVIGELJ tudi letos po poteh SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Tradicionalnega pohoda po poteh spominov lin tovarištva se je letos udeležilo okrog 70 tisoč ljudi. Med udeleženci tega Pohoda smo lahko opazili pionirje, mla-mnce, tabornike, pripadnike JLA, terito-'alne obrambe, miličnike in stare borce. , Ob tako veliki udeležbi smo lahko pre-Pbcani, da bo ideja, za katero so se bo-l®Va*i naši očetje in matere, nadaljevala 5.°ti ki jo je začrtala partija s tovarišem Titom na čelu. Pohoda smo se udeležili tudi mladinci ase delovne organizacije. Start je pote-ai v dveh smereh: v Mostecu in na Hru-TCI’ cilj obeh štartnih mest pa je bil na rgu revolucije, kjer je bila sklepna pri-reditev. Slavnostni govornik je bil povelj-n=r julijanskega armadnega območja in °dni heroj Franc Tavčar-Rok. Obudil je spomine na dni, ko je okupator skušal zatreti osvobodilno gibanje v Ljubljani s 40 km dolgo bodečo žico in z bunkerji, s katerimi je obdal uporno mesto. KPJ pa je tedaj pod vodstvom tov. Tita pozvala narode in narodnosti Jugoslavije, naj začno neizprosen boj za nacionalno in socialno osvoboditev. Tudi današnje generacije smo pripravljene graditi na temeljih NOB, braniti našo domovino — če bo treba tudi s puškami v rokah. Istočasno pa poteka tudi pohod po poteh bratstva in enotnosti v Bosni in Hercegovini — imenovanega »Bratstvo in enotnost 79«. Organizator tega pohoda je planinska zveza te republike. Pohod je organiziran v počastitev 60-letnice KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Pot tega pohoda pa je dolga več 100 km, udeleženci pa jo bodo prehodili v 45 dneh. M. Orešnik KADROVSKE SPREMEMBE ZA MESEC APRIL 1979 Delovno razmerje so sklenili: V tozd SEDEŽNO POHIŠTVO 1. VODLAN Stanislava, NK delavka, PE-4 2. DROLC Jože, NK delavec, PE-7 3. KLEMEN Anton, NK delavec, PE-4 V tozdu TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA 1. AGAPITO Evgen, NK delavec 2. ŠUM Peter, KV pohištveni mizar V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO 1. KRIVOROTOV Feodor, VK razvrščevalec, PE-5 2. KRANJEC Drago, KV vozni ličar, E-3 V tozdu TEHNIČNE STORITVE 1. POHLIN Boris, KV strojni ključavničar 2. SELAN Franci, KV strojni ključavničar 3. HRIBAR Valentin, KV strojni ključavničar V tozdu PRODAJA 1. ŠUNKAR-PERČIČ Marjeta, gimnazijski maturant V DS SKUPNE SLUŽBE 1. KEMPERL Franc, absolvent Visoke šole za organizacijo dela Delovno razmerje so prenehali: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO 1. ZORE Janez, lesni tehnik, odšel v JLA 2. POGAČAR Andrej, NK delavec, PE-4, na željo delavca 3. SLOBODNIK Anton, NK delavec, PE-8, odšel v JLA 4. ISTENIČ Marija, NK delavka, PE-7, starostno upokojena 5. BRANK Franc, VK mizar, PE-7, starostno upokojen 6. ŽEKAR Marjan, NK delavec, PE-4, na željo delavca 7. MOČNIK Jože, KV jermeničar, PE-4, starostno upokojen 8. ŠKRATEK Frančiška, KV razvrščevalec, PE-4, starostno upokojena V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRNO POHIŠTVO 1. VARJAČIČ Milan, NK delavec, PE-3, na željo delavca 2. ŽAVBI Rado, NK delavec, PE-5, na željo delavca 3. DROLC Janko, NK delavec, Motnik, odšel v JLA V tozdu TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA 1. SUŠNIK Darko, NK delavec, na željo delavca V tozdu PRODAJA 1. ŠARC llonka, gimnazijski maturant, na željo delavke 2. PORAVNE Branka, gimnazijski maturant, na željo delavke 3. REPANŠEK Aljaž, likovni tehnik, odšel v JLA V DS SKUPNIH SLUŽB 1. ŠTROS Miran, lesni tehnik, odšel v JLA KADROVSKI ODDELEK Z zbora združenega dela Zbor združenega dela Skupščine občane Kamnik je na 11. seji dne 19. aprila obravnaval Analizo gospodarjenja in oceno razprav o zaključnih računih za leto 1978 ter informacijo o izvajanju investicij, predvidenih v resoluciji za leto 1979 in sprejel naslednji SKLEP: I. 1. Sprejme se analiza poslovnega uspeha delovnih organizacij iz gospodarstva občine Kamnik z oceno razprav o zaključnih računih za leto 1978. 2. a) Nezadovoljiv poslovni rezultat gospodarstva občine iz leta 1977 se je nadaljeval tudi v letu 1978. Nekatere delovne organizacije poslujejo že dlje časa na meji rentabilnosti ali pa z izgubo. b) Porabljena sredstva so pri večini organizacij združenega dela naraščala hitreje od rasti celotnega prihodka. Rast porabljenih sredstev je bila v občini višja za 4% v primerjavi z rastjo v SRS, na kar ima deloma vpliv struktura gospodarstva, vsekakor pa je na tak rezultat vplivala nižja rast proizvodnje, produktivnosti dela, izkoriščanja kapacitet oz. slabše gospodarjenje. c) Pri razporeditvi dohodka se delež OZD in drugih udeležencev delitve ni bistveno menjal v letu 1978 glede na preteklo leto. č) OZD naj ocenijo, kakšen vpliv bo imela dolgoročna stagnacija izvoza za nadaljnji razvoj delovnih organizacij. Realizacija izvoza že dve leti zaostaja tako za planiranim izvozom oziroma celo stagnira. d) Čeprav se je gibala rast osebnih dohodkov občinskega gospodarstva v predvidenih okvirih, je bila pri nekaterih OZD višja od rasti dohodka in produktivnosti dela. Skupščina občine Kamnik je sprejela ukaze za uresničevanje družbe- nega plana v letu 1979, ki zadolžujejo samoupravne organe, da dostavijo poročilo izvršnemu svetu ob vsakem zaključnem računu ali se realizirajo akti o delitvi sredstev za osebne dohodke ter samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, oziroma če osebni dohodki naraščajo v skladu z rastjo dohodka in produktivnostjo dela. Te utemeljitve so aktualne še posebej pri tistih OZD, kjer rast osebnih dohodkov ni bila v skladu z rastjo dohodka. V občini so poprečni osebni dohodki porastli za 18%, v SRS pa za 17%. Pri taki delitvi pa je dohodek v občini porastel le za 19%, v SRS pa za 39%. e) Višina izgube je bila v Tovarni usnja pričakovana, izguba Viatorjevega TOZD Hoteli in žičnice pa se je, kljub sanacijskim ukrepom, povečevala. Zaradi težkega ekonomskega položaja v Tovarni usnja Kamnik je Skupščina občine Kamnik sprejela julija 1978 ukrepe družbenega varstva. f) V OZD je treba pristopiti k povečevanju proizvodnje, še posebno pa je potreben pristop k varčevanju, in sicer ne samo v proizvodnji, temveč tudi v skupnih službah, saj je njihov delež pri posameznih TOZD sorazmerno visok. II. 1. Sprejme se informacija o izvajanju investicij, predvidenih v resoluciji za leto 1979. 2. Zbor priporoča vsem OZD in TOZD, ki so v letu 1979 načrtovala investicijska vlaganja s soudeležbo bančnih kreditov, da pripravijo kvalitetne programe in jih predložijo Ljubljanski banki — Gospodarski banki — poslovni enoti Kamnik. Predsednik zbora S. Rajh POROČILA DISCIPLINSKE KOMISIJE Koller Anton iz T02D-4 je spor, ki je nastal med mojstrom in njegovim sodelavcem poskušal reševati s tem, da je z letvijo pritisnil ob svinčnik, ki ga je imel mojster, in s tem hotel prisiliti mojstra, da ne bi izvrševal svojih nalog, ki jih 'ima kot mojster. Poleg tega je Koller 1 dan neopravičeno izostal z dela. Ko: obtežilno okoliščino je disciplinska komisija upoštevala dejstvo, da je bil Kollerju že izrečen ukrep opomin. Za navedeni kršitvi pa mu je izrekla JAVNI OPOMIN. Keržič Mira iz TOZD-1 je pri tem ko je vrtala luknje v noge za fotelj tip 5593, iz velike malomarnosti narobe obračala pripravljene noge na stroju tako, da so bile luknje napačno izvrtane in to na takih mestih, ki jih ni mogoče popraviti: vseh nog je bilo 560 kosov. Zaradi tega je TOZD nastala škoda v višini 12.208 din. O povračilu škode bo odločal IO TOZD-1. Disciplinska komisija je kot obtežilno okoliščino upoštevala dejstvo, da je v TOZD nastala sorazmerno velika škoda, kot olajšilno okoliščino pa to, da ima Keržičeva še mladoletnega otroka in sorazmerno nizek osebni dohodek. Izrekla je ukrep JAVNI OPOMIN. Vavpetič Franc iz DSSS, gasilec, je med delovnim časom odšel v Restavracijo, kjer je popil 1 dci žgane pijače. Isti dan pa tudi mi v redu opravil svoje delovne dolžnosti. V PE-3 je prepozno vklopil peč in kad za plastificiranje in ni javil okvare na avtomatih, zaradi česar peč in kad nista bili pravočasno ogreti. Disciplinska komisija je pri izrekanju ukrepa kot obtežilno okolnost upoštevala to, da je bil Vavpetiču Francu že izrečen ukrep zaradi zaužitega alkohola med delom, kot olajšilno okolnost pa je komisija štela obstoj možnosti, da so bili avtomati za vklaplanje v okvari. Za navedene kršitve je disciplinska komisija izrekla JAVNI OPOMIN. Pestotnik Janez iz TOZD-2 je v roku dveh mesecev štirikrat neopravičeno izostal z dela. »Proste« dneve je izkoristi! za smučanje. Svoje dejanje je odkrito priznal. Pri ukrepanju je disciplinska komisija kot olajšilno koliščino upoštevala Pestot-nlkovo mladost in pomanjkanje delovnih izkušenj ter mu izrekla JAVNI OPOMIN. »Kam naj grem, da bi imela stoodstotno bolniško!« V Interieru na Duplici se radi ustavljajo številni kupci pohištva iz cele Slovenije, kjer si lahko ogledajo naše izdelke. Škoda je, ker tega ali onega včasih ni na zalogi: in je potrebno čakati. Posebno nestrpni so mladi kupci. Te je najtežje prepričati, da ravno tistega, kar so si izbrali, ne morejo takoj dobiti. Socialna in ekonomska varnost občana v socialistični družbi je v ugotovitvi, da v nesreči ni sam! Številne elementarne nesreče močno Pestijo našo socialistično republiko Slovenijo in Jugoslavijo v zadnjih dveh desetletjih. Potresi v Skopju, Banja Luki, Kozjanskem, Posočju, poplave v Celju, Tolminskem, Ribnici, Ajdovščini, Kopru, Zagrebu, Vojvodini ter premikanje zemeljskih pobočij v Hercegnovem 1977. leta ■n nazadnje 15. aprila 1979 katastrofalen Potres v Črni gori so naši družbi prizadeli ogromno materialne škode, žal pa tudi človeške žrtve. S skupnimi prizadevanji prizadetih in zlasti ostalih delovnih ljudi v Jugoslaviji ter v posameznih primerih tudi s pomočjo drugih držav, smo zelo uspešno odpravili Posledice naravnih nesreč. Zavest o skupni pripadnosti, o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov *n narodnosti ter občutek solidarnosti ob takih nesrečah je izrednega pomena za Prizadeto prebivalstvo. Pečat odpravljanja Posledic potresov si ustvarjajo prizadeti ■n delovni ljudje že pri samem pristopu, Pri nudenju prve pomoči. Lahko trdimo, da je v primeru potresa v Črni gori ponovno potrjena velika solidarnost za organizirano pomoč, ki je stekla še isti dan, Ko je bil potres. Delavci DO Stol smo takoj v ponedeljek zjutraj že sklepali o vključitvi pomo-c' in smo nakazali 155.000,00 din na Republiški odbor Rdečega križa ter zagoto-vili, da se bomo aktivno vključili v vse skcije nadaljnje pomoči v okviru SR Slo-venije. Dne 19. 4. 1979 smo poslali prizadetemu območju še dve prikolici. Izvršilni odbor DO je dne 20. 4. 1979 skupaj s predstavniki družbenopolitičnih 0rganizacij imel izredno sejo z namenom Nadaljnjega vključevanja delavcev DO Stola pri naporih vse družbe, da posledice potresa omilimo. Izvršilni odbor DO Je enotno podprl izvršene aktivnosti in Predlaga, da delavci Stola v soboto, dne '9- 5. 1979 delamo za pomoč prizadetim v Črni gori. Ker smo 21. aprila 1979 delali solidarnostno po našem letnem delovnem programu in se nekateri sprašujejo, v kakš-n® namene se uporabljajo ta sredstva, obveščamo, da se sredstva enodnevnega osebnega dohodka v bruto znesku kot *lr Prikazujejo na kontu 960 — solidarnost ob nesrečah, delovna organizacija Pa ta sredstva uporablja do trenutka, ko Pristojen organ v SR Sloveniji, to je Iz-rsni svet, in Odbor podpisnikov družbena dogovora o solidarnostni aktivnosti SR Sloveniji, ne aktivira teh sredstev a Potrebe ob elementarnih nesrečah. iBn^ Sloveniji je teh sredstev okoli '»o milijonov, ki so se v letih 1975, 1976 . 'JpT? uporabljala za odstranjevanje po-ed|c potresa na Kozjanskem in v Po-za Poplave v Murski Soboti in ekaterih kmetijsko prizadetih področjih, a delovno organizacijo Stol predstavlja 10 Približno 600 do 700.000 dinarjev, d .^ra.v tako je 10 podprl iniciativo, da 10nnC* z osebnimi dohodki kot •000,00 din mesečno, prispevajo dodatno en enodnevni zaslužek ali pa en dan Nadaljevanje na 6. str. Pred prvim majem so naši delavci prejeli jubilejna priznanja in nagrade za dolgoletno zvestobo Stolu. Te podelitve se vsakokrat dotaknejo tudi src prisotnih, ko skupaj pomislimo na preživeta leta v dupliški delovni organizaciji. Delo je toliko prijetno, kolikor ga imamo radi. Delavcev v Stolu, ki so desetletja delali na istih ali zelo podobnih delovnih mestih, je veliko. To so starejši Stolovci, ki jih ni ničesar pregnalo v sosednjo tovarno. Delali so tukaj, čeprav je bilo kdaj tudi potrebno stisniti zobe, kot je ob neki taki priložnosti rekel naš sodelavec na odru. Vendar, ko se delu privadiš, ga je težko pustiti, pa naj ima kdaj tudi trpek priokus. Čimbolj se delavec poglobi v delo in čimveč bi rad naredil, tem hitreje teče čas. Mladost se naglo prevesi v zrela leta, ta pa hitro v življenjsko jesen. Na čas se spomnimo največkrat le ob jubilejih. Tedaj pomislimo na človeka in na njegovo delo in na njegova leta, ki so tudi odmerjena. Če je ta delavec dal vse od sebe, je s tem pomagal graditi tudi našo družbo. S takimi občutki smo pred letošnjim prvim majem prisostvovali podelitvi jubilejnih priznanj in nagrad našim sodelavcem iz tozda-1. Veliko število se jih je zvrstilo na odru v Kulturnem domu. Največji aplavz pa sta zaslužila Močnik Jože in Škratek Francka iz PE-4. Za petintrideset let dela v Stolu sta dobila zlati priznanji. Socialna in ekonomska varnost občana v socialistični družbi je v ugotovitvi, da v nesreči ni sam! Nadaljevanje s 7. strani dopusta. Vsi delavci Stola naj bi tako prispevali za prizadete v Črni gori en enodnevni zaslužek ali dopust, delavci z višjimi osebnimi dohodki pa še en dan, ki ga lahko nadomeste z obveznicami, vnovč-Ijivimi v treh mesecih za enako višino kot znaša enodnevni zaslužek. Ne glede na številne težave in probleme ob odpravljanju posledic potresov in drugih elementarnih nesreč smo kljub temu povečevali proizvodnjo, gradili stanovanja, gradili šole, povečevali svoj standard. Elementarne katastrofe v kapitalističnem sistemu pa pravzaprav blokirajo proizvodnjo in nenormalno stanje traja dosti dalj časa kot v našem samoupravnem sistemu. Zavedamo se, da je prispevek vsakega posameznika ob takih prilikah precejšen, vendar pa tisti, ki je praktično videl kaj pomeni podobna katastrofa kot je sedaj v Črni gori, ni pomišljal in ne pomišlja prispevati maksimalni delež za prizadete z željo, da se nikjer to ne bi več ponovilo. Produkcijske sile — človeška proizvodnja napreduje, marsikaj že obvladujemo, stopamo na Luno, proučujemo vsemirje, izdelujemo atomske bombe, vendar pa znanost še ni tako daleč, da bi preprečila katastrofe. Truditi se moramo, da se bomo tako organizirali, da bomo naše znanje in znanje drugih držav koristili in po možnosti opozarjali na predhodno gibanje v zemeljski skorji. Zelo bi bilo zaželjeno, da bi približno lahko v prihodnje — v perspektivi, zaznali eventualne pojave tako, da bi se odpravo njih lahko bolje organizirali. Prav namen Civilne zaščite kot pomembnega elementa splošne ljudske obrambe je v tem, da imamo izdelan program, da vsak posameznik in vsaka enota točno ve, kaj mora storiti v primeru elementarne nesreče, ker je v začetni fazi težišče dela prav na Civilni zaščiti, Rdečemu križu, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Prepričan sem, da smo vsi delavci Stola tako kot doslej, tudi v tej akciji pokazali svojo samoupravljalsko zrelost in zaželeli, da pomoč kar najbolj organizirano soprispeva predvsem tistim, ki so najbolj potrebni. V. Gobec O delu disciplinske komisije Disciplinska komisija šteje 17 delegatov in je delegatsko izvoljena v tozdih in skupnih službah. Sestav disciplinske komisije je v skladu z zakonom o združenem delu, ki dovoljuje skupno disciplinsko komisijo za celo delovno organizacijo. Komisija dela v senatih po 5 članov, od katerih je vedno po en zunanji. Senat imenuje predsednik disciplinske komisije, tako da je senat vedno sestavljen po kršiteljih, kar pomeni, da je vedno iz tistega tozda, od koder je kršitelj, tudi član senata. — razporeditev na manj odgov. delo 2-krat nepogojno — prenehanje del. razmerja 2-krat nepogojno 2-krat pogojno V treh primerih je bil postopek ustavljen, ker ni šlo za kršitev, v dveh primerih pa je bil obdolženec oproščen odgovornosti. Najbolj pogoste kršitve, ki se pojavljajo, so: Na obravnave vabi predsednik senata tudi predstavnika sindikata, ki se običajno razen iz TOZD-1 in TOZD-2, obravnave ne udeležujejo. Delavska kontrola naj bi opozorila sindikat na dolžnost, ki jo ima po zakonu o združenem delu. Sindikat mora skrbeti za delavčeve interese, ki jih uveljavlja na ta način, da pomaga na obravnavi iskati materialno resnico. Kršitve so določene predvsem s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in še z nekaterimi drugimi samoupravnimi akti. Nekatere so premalo definirane, na primer neopravičeni izostanek. Zato so nove definicije posameznih kršitev bolj konkretno izdelane v novem pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev. Ta bo v javni razpravi aprila letos. Senat je v letu 1978 končal 40 zadev, in sicer za: 10 11 TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 TOZD 8 TOZD 9 DSSS 10 zadev 11 zadev 9 zadev 2 zadevi 3 zadeve 1 zadevo 0 4 zadeve Ukrepi, ki so bili izrečeni, so: — opomin — javni opomin 16-krat 13-krat neopravičen izostanek z dela, neizvr-ševanje delovnih nalog uživanje alkohola in vinjenost med delom, naklepno povzročanje škode, pretep oz. povzročanje pretepa, samovoljno zapuščanje dela pred koncem dela, predčasen odhod z dela, tatvina, poneverba, dajanje takih podatkov o delu, o normi, o osebnih lastnostih in podobno, ki bi lahko prinesle delavcu določeno neupravičeno korist, če ne bi bil odkrit in netovariško obnašanje. Disciplinska komisija ugotavlja, da njeni ukrepi, predvsem opomin, ne zaležejo. Preko izvršilnega odbora delovne organizacije je že sprožena akcija za strožje ukrepanje, meni pa ,da bi morala tudi delavska kontrola reči določnejšo besedo. Samoupravna delavska kontrola DO je poročilo o delu disciplinske komisije obravnavala in zavzela naslednja stališča: Potrebno je opozoriti sindikat na njegovo vlogo, ki jo ima v disciplinskem postopku; prav tako je treba opozoriti vodje oddelkov, naj probleme v zvezi z redom in disciplino najprej skušajo rešiti v sami enoti, s tem da bi se z delavci več pogovarjali in bili tako seznanjeni z njihovo problematiko; le najbolj upravičene ali pereče probleme naj bi prijavljali disciplinski komisiji in to sproti, ne pa zastarele kršitve. Disciplinska komisija naj bo v postopku hitra oz. hitrejša. I. Kočar PODALJŠAN SANACIJSKI ROK Zakon predpisuje, da morajo delavci v temeljni organizaciji, ki je izkazala ob zaključnem računu izgubo, sprejeti sočasno, ko potrjujejo zaključni račun, sklep o sanaciji. Sanacija pomeni popravek ali popravilo, to je: sprejeti je treba take ukrepe, ki bodo odpravili vzroke za izgubo. Zato je moral tozd doslej v 30 dneh od sklepa, da se uvede sanacijski postopek sestaviti program ukrepov, s katerimi bo odpravila vzroke za nastalo izgubo in pričela uspešnejše poslovati. Po spremenjenem predpisu se 30-dnev-n'i rok podaljša na 90 dni. S tem so delavci v tozdu pridobili več časa za pripravo programa. Praksa je namreč pokazala, da je bil do sedaj 30-dnevni rok prekratek predvsem pa delavci v tem času niso mogli najti vzrokov za izgubo in virov za pokrivanje izgube. Po prejšnjem predpisu je moral tozd, ki mi pokril izgube v 45 dneh od dneva, ko je moral sprejeti zaključni račun, v nadaljnjih 8 dneh objaviti v zveznem uradnem listu predlog za prevzem sanacije ter o tem obvestiti službo družbenega knjigovodstva. S sedanjim predpisom je 45-dnevni rok podaljšan na 75 dni. Sprememba predpisa je tudi v načinu izplačevanja osebnih dohodkov v času sanacije. Doslej so si lahko delavci v tozd obračunavali in izplačevali akontacije osebnih dohodkov le v višini z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov. Po spremembi pa je mogoče obračunavati in izplačevati akontacijo osebnega dohodka za delavce v tozdu, ki je v sanacijskem postopku, do višine povprečnega osebnega dohodka na delavca, ki je bil izplačan za 9 mesecev v prejšnjem letu, največ pa do višine povprečnega osebnega dohodka, izplačanega v republiki v panogi, v katero je tozd razvrščen; višino povprečno izplačanega osebnega dohodka ugotavlja SDK na osnovi zaključnih računov. S takim načinom obračunavanja in izplačevanja akontacije osebnega dohodka bo po prepričanju delegatov skupščine SFRJ, odpadel dosedanji ugovor, da so zajamčeni osebni dohodki prenizki in ne pokrivajo najosnovnejših delavčevih življenjskih potreb. I. Kočar /\/y\^AAA/\/VVVVVVWVW\AA/\AAA/W'^A/^ P Težko je, če nisi vajen malo več hoditi-Pa vendar bo na neavtomobilske dneve to nujno potrebno. Počasi se bomo pa I® privadili. o NESREČAH V MESECU aprilu y aprilu smo zabeležili nekaj manj Poškodb kot v marcu (marca 12, aprila °); Vse nesreče so se pripetile na delu, Pjihova resnost pa je majhna (okoli 7 dni, ker dve nesreči še nista zaključeni). V TOZD-1 je bilo 5 nesreč od tega dve v ^E-4 ter po ena v PE-7, PE-8 in skl. 10. Dve nesreči sta bili v TOZD-2 ter ena v TOZD-3, in sicer v PE-5. Najtežja med Omenjenimi poškodbami je bila v PE-8. Vzrok poškodbi je nerazumljivo ravnanje delavke, ki je na stroju za izdelavo možakov po končanem prirezovanju palice, Posegla v najnevarnejše področje stroja brez kakršne koli potrebe. Po vrsti op-ravil je bilo največ poškodb (4) v notra-niem transportu (zrušitev zložaja obdelo-Vancev). 1. Poškodba se je pripetala pri pre-yaljevanju hloda iz verižnega transporterja na lego poleg polnojarmenika. Pri tem lo delavcu spodletel cepin in je z levo r°ko zadel ob drug hlod, pri čemer je ulrPel udarec na hrbtišče dlani. Vzrok Poškodbi je osebna neprevidnost glede na delovno okolico. 2. V času poškodbe je delavec s pomočjo pnevmatične pištole zabijal vložek z iverice za pritrditev police v omarico ®r vrečko z okovjem za montažo le-te. je z levo roko pridrževal vložek je za-adi nepazljivosti nastavil pištolo na ka-aiec leve roke ter jo istočasno aktiviral. Penka ga je zadela v noht kazalca na 'evi roki. r 3- V času malice je delavka z levo prijela za pokrov pločevinaste kon-d6rv®.- Ko je z nožem zarezala v pašteto, Da r ' *° namazala na kruh, je zaradi nepazljivosti zarezala s pokrovom v prsta-ne= leve roke. Poškodba se je pripetila v času pozvanja oglavnikov tipa 4080. Pri delu se delavki le-ti zrušili in padli na des-D , no9°, tako da je utrpela udarec — pogodbo palca. Vzrok, da je prišlo do p skodbe, je neprevidnost ponesrečenke, sv tako ,pa previsoki zložaji. Višina zlo-aJ9 je bila okrog 2 m. To je novi bočni viličar, na katerega smo delavci iz tozda 2 kar predolgo čakali. Z njim bo mogoče varneje voziti iverke, ker ima delovno ploščo daljšo in širšo. Dvižna moč novega viličarja je za 50% večja od prejšnjega Battionija, pri katerem nismo bili nikoli gotovi, da bo iverke varno pripeljal do deponije. — Novi bočni viličar, ki je napravljen samo za razkladanje iverk, bo delo hitreje opravljal, potreboval pa bo širši gibalni prostor. Ta je v oddelku v tozdu 2 omejen in bo zato potrebna skupna pazljivost. Voznik Žulič Jože si je že nabral ogromno izkušenj pri dosedanjem delu in prepričani smo, da bo tudi na novem delovnem stroju delo dobro opravljal. 5. Pri transportiranju gugalnih krivin, naloženih na sušilniškem vagonetu, se je delavec sklonil da bi pobral izpadlo spono. V tistem trenutku pa se je zrušil zlo-žaj gugalnih krivin in mu prizadejal poškodbe po glavi, vratu in hrbtu. Do nesreče je prišlo zaradi nenadne zrušitve zložaja, ker je način nakladanja, sušenja in transportiranja zastarel in neprimeren. Nujno je delo mehanizirati. 6. Pri spravilu neuporabnega materiala v konteiner za Dinos, je delavec z ročno žago hotel razpoloviti železno cev. Ob tem mu je žaga spodletela, tako da je utrpel urez na kazalec leve roke. Vzrok poškodbe je neprevidnost in nesmotrn način dela. 7. V času poškodbe je delavka delala na stroju za prirez palic za moznike, premer 12 mm dolžina 45 mm. Iz povsem neznanega vzroka je med obratovanjem z levo roko posegla za ostankom palice, ki ni padla skozi odprtino v za to nastavljeno korito, pri tem pa ji je kazalec leve roke stisnilo med ohišje stroja in ostanek moznika. Vzrok poškodbe je osebna neprevidnost. 8. Pri potiskanju zložaja na valjčno progo si je delavka, zaradi nerodnega koraka, izvinila nogo. Zaključek Pogostost nesreč in na drugi strani vrste del in opravil, zgovorno dokazujejo, da je napak v našem delu še veliko več.’ Napake, ki so nas doslej stale, so terjale sorazmerno manjše poškodbe (primerjalno z lanskim letom). V istem obdobju lanskega leta je bilo izgubljenih pri eni nesreči povprečno 12 dni, medtem ko znaša letos povprečna izguba za isto obdobje 8,4 dneva na eno nesrečo. Nadalje — primerjalno z istim obdobjem lani — je znatno manj padcev ter raznih poškodb na strojih, več pa jih je pri transportu. O ostalih večjih odklonih (večja pogostost nesreč na delovnih mestih, kjer je manjša nevarnost za poškodbe ali so opravila manj zahtevna) smo govorili v poročilu prejšnjega meseca. Takšno stanje nas torej vodi do sklepa, da si podcenjevanja nevarnosti ne smemo dovoliti tučli pri enostavnejših opravilih. Transport ter poškodbe ki izvirajo iz njega nas znova opominjajo na pomembnost te dejavnosti, kajti transport že zaradi pogostih telesnih poškodb ni ekonomičen, škoda pa nastaja tudi z uničevanjem materiala. Transport v danih razmerah (občasna zatrpanost in podobno) zahteva od nas več razumevanja in strpnosti. B. Demšar Ustanovili smo Medobčinsko zbornico Ljubljana Številne aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov so tudi na področju združevanja OZD v Gospodarske zbornice in splošna združenja bila v zadnjem letu predmet številnih razprav. Oilj združevanja je uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na temelju ustave in Zakona o združenem delu ter zlasti doseči usklajen in pospešen gospodarski razvoj območij, republike in celotne Jugoslavije. Doseženi rezultati v zadnjem obdobju nesporno kažejo prednost takega povezovanja, zlasti glede skladnejšega razvoja in glede boljših rezultatov gospodarjenja. Tudi delavci delovne organizacije »Stol* Kamnik so se vključili v aktivnosti pri ustanavljanju Medobčinske zbornice v Ljubljani. Na številnih sestankih — zborih in sejah samoupravnih organov smo spoznali naloge in cilje Medobčinske zbornice, statut in k tem aktom dali tudi svoje pripombe. Ustanovna skupščina zbornice ljubljanskega območja je bila 12. 3. 1979 in jo sestavlja 80 delegatov, izvoljenih v OZD in samoupravnih skupnostih. Skupno Medobčinsko zbornico ljubljanske regije so ustanovile OZD in samoupravne skupnosti iz naslednjih občin: Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad, Lju-bljana-Siška, Ljubljana-Moste-Polje, Ljub-Ijana-Vič-Rudnik, Grosuplje, Kočevje Ribnica, Kamnik, Domžale, Vrhnika, Litija in Logatec. Na ustanovni skupščini so bili izvoljeni ustrezni organi, predvsem Izvršni odbor, delegati za skupščino Gospodarske zbornice Slovenije (osem) in člani koordinacijskih odborov pri Gospodarski zbornici Ljubljana. Za predsednika Ljubljanske zbornice je bil izvoljen tov. Samar Milivoj, dosedanji direktor Kemofarmacija Ljubljana. Član Izvršnega odbora je tudi tov. Gobec Vinko, ki je hkrati tudi delegat za skupščino Gospodarske zbornice Slovenije. Iniciativni odbor, družbenopolitične organizacije v vseh občinah, še posebno pa ustanovna skupščina, so opredelili nekaj temeljnih nalog za delo Medobčinske zbornice Ljubljana. Celotni program obsega preko 12 področij, od izboljšanja samoupravnih odnosov, investicij, do skrbi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vendar pa menim, da je najboljše, če na kratko opišem program dela za 1979. leto: — organizacijsko izoblikovati zbornico z ustanovitvijo vseh teles skupščine in izvršilnega odbora, kar zahteva podrobno razdelavo področja dela teh teles in vključitev strokovno in družbeno usposobljenih delegatov in strokovnjakov iz gospodarstva, — istočasno bo potrebno izoblikovati delovno skupnost, pridobiti strokovne sodelavce in zagotoviti prostore ter opremo za delovanje skupnosti, — vzpostaviti ustrezen način povezovanja delegatov gospodarstva v vseh oblikah in na vseh ravneh združevanja zaradi informiranja, spodbujanja in koordiniranja njihovega delovanja — (komunikacijski sistem znotraj gospodarstva — območja), — vzpostaviti ožje sodelovanje z občinskimi skupščinami, mestno skupščino, njihovimi izvršnimi sveti in drugimi organi ter z družbenopolitičnimi organizacijami kot tudi z ustreznimi organi in organizacijami, — dogovoriti se z Gospodarsko zbornico Slovenije in s splošnimi združenji o podrobnostih sodelovanja in o delitvi dela strokovnih služb, — sprejeti z Zakonom in Statutom predvidene akte Zbornice in akte delovne skupnosti, — izoblikovati sistem informacij, pri čemer gre za ustrezno vključitev aktivnosti SDK, bank, občinskih strokovnih služb in drugih organizacij, ki že zbirajo podatke in za njihovo preoblikovanje v informacije, potrebne za delovanje zbornice, kot za vzpostavitev sistema lastnih raziskav, ki bi jih poverili specializiranim institucijam, službam GZS ali pa izvedli sami, — vključiti se v priprave na izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov in planov razvoja gospodarstva in zagotavljati ustrezno strokovno pomoč na tem področju, — pri odločitvi o prioritetnosti posameznih nalog v letu 1979 bo izvršilni odbor upošteval naloge iz smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljana 1976 -—1980 za leto 1979 kot tudi smernice posameznih občin. Nastane vprašanje, ki se je tudi pri nas v javni razpravi čestokrat pojavljajo, kaj prinaša novega Medobčinska zbornica. Ali ni to samo dodatna obremenjenost za OZD? Res je, da bodo financirale dejavnost Medobčinske zbornice OZD na osnovi posebnega sklepa in na osnovi programa dela zbornice. Kakšne koristi bodo imele OZD od takega načina združevanja, je odvisno predvsem od tega, kako se bomo vsi, ne samo poslovodne strukture, vključili k razreševanju številnih problemov, ki pestijo OZD in samoupravne skupnosti iz področja gospodarstva. Že to, da bi dosegli skladnejše načrtovanje za prihodnje srednjeročno obdobje, da bi kadrovski, proizvodni in drugi potencial racionalno koristili, da bi se o temeljnih problemih razvoja ljubljanske regije dogovarjali, bo Zbornica dosegla svoj namen. Seveda pa Zbornico ne smemo gledati samo tistih nekaj strokovnih delavcev, konkretno v naši zbornici naj bi jih bilo 10, temveč potenciale, ki so v OZD in ki jih je potrebno organizirano vključevati pri razreševanju številnih problemov. Medobčinska zbornica bo morala zlasti sodelovati s splošnimi poslovnimi združenji, Gospodarsko zbornico Slovenije in koristiti vse potrebno informacijsko gradivo pri svojem delu. Delegati smo kategorično zahtevali, da se naloge in dela ne bi duplirale ali celo triplirale, temveč da je potrebno izkoristiti številne podatke, informacije, programe itd., ki ze obstajajo. Samo na ta način lahko pričakujemo uspešno delovanje take asociacije združenega dela kot je Zbornica, še posebej želim podčrtati pomembne naloge in funkcije v tem trenutku, ko se vse OZD in samoupravne skupnosti ter delovne skupnosti, pripravljamo na plane 1981 do 1985. Delegati zbornice pa bomo morali večkrat poročati o problemih delavcem v združenem delu — na samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in poslovodnih organih tako, da bi bili kat najbolje oboroženi z mnenji, stališči in zahtevami posameznih OZD, ter taka stališča usklajevali na nivoju regije. Želimo lahko samo to, da bi zapisane cilje in naloge v praksi tudii najbolj smotrno in učinkovito uveljavili. To načelo pa je v rokah nas vseh in če se bo vsak sam in vsi skupaj zavedali nalog in odgovornosti, potem bo nova asociacija združenega dela v našem samoupravnem socialističnem sistemu zaživela ter doprinesla k nadaljnjemu družbenoekonomskemu razvoju, zlasti pa bo doprinesla k spremenjenemu položaju delavca v združenem delu. V. Gobec ... do nesreče na poti na delo pride lahko tudi takole: Mislimo na dopustniške in druge čare, pozabimo pa na korak pred seboj. Majsko vreme je muhasto. Od ene stran' silna vročina, od druge pa hladen dez-Vrtičkar ne ve, ali bi kopal razpokano zemljo ali zalival. PIKNIK V KAMNIŠKI Bistrici Letošnje prvomajsko srečanje delavcev kamniških delovnih organizacij v Kamniški Bistrici je bilo dobro pripravljeno. Vnaprej so se ga veselili Stolovi, Titanovi in drugi delavci. Vendar je to, že desetletja staro praznovanje, pokvarilo vreme. 2e pred pričetkom prvomajskega odmora so se ljudje na mnogih mestih Pogovarjali, da bodo šli v Bistrico. Vsa Pričakovanja pa so se porušila na prvi [naj. Nebo je bilo stisnjeno in že zjutraj ie deževalo. Srečanja na prostem so žal pogojena s primernim vremenom in če je to lepo, Potem je obiskovalcev lahko tudi desetkrat več. Tako bi bilo tudi letos v Kamniški Bistrici. Srečanje delavcev ob prvem maju ne sestoji samo iz prvega dela, ki mu ljudje sledimo ob odru, prav tako pomemben je tudi drugi del, ko se skupine in Posamezniki srečujejo, pozdravljajo, se Pogovarjajo in si nazdravljajo. Takrat od-Pado marsikatera skrb in marsikatero zamujeno srečanje se skuša nadoknaditi, če vso leto ni časa za prijatelje, je vendar vsaj ta dan namenjen sproščenemu pomenku lin smehu iz dna srca. „ Pozno dopoldne se je dokajšnja mno-Z|ca vendar zbrala na prostoru, ki je vsako leto namenjen za praznovanje. Ljudje so prihajati iz vseh koncev občine in tudi brugih je bilo nekaj. Pričela se je proslava. Po govoru, ki ga je imel tov. Franc Svetelj, so nastopili kamniški pevci god-benikj in recitatorji. Ljudje so še vedno Prihajali in bilo bi zelo prijetno, če ne bi ZoPei deževalo. Obiskovalci so stali pod dežniki in slediti programu. Vsakdo je upal na izboljšanje vremena, vendar kaj dosti bolje tudi potem ni bilo. Podeljena so bila sindikalna priznanja Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Prejele so ga sindikalne organizacije in posamezniki iz delovnih organizacij. Iz Stola so to visoko priznanje prejeli Franc Štebe, vodja PE-4, Ivan Piskar starejši, vodja kovinskega in tapetniškega obrata v Motniku in Franc Gradišek, vodja površinske obdelave v PE-7. Vse nagrajence so obiskovalci nagraditi z navdušenim ploskanjem. Po proslavi so se že bolj napolnila čakalna mesta ob stojnicah s klobasami, čevapčiči in pijačo. V hladnem vremenu so je kaj močnega še bolj prileglo. Vendar je slabo vreme le opravljajo svoje. Obiskovalci so odhajati, ostati so le najbolj navdušeni. Nekateri skoraj celo popoldne. Kar pod dežniki. Piknik v Bistrici je vendar samo enkrat v letu. Prav gotovo ne bomo naredili nič narobe, če napišemo, da radi hodimo v Kamniško Bistrico, pod naše planine, na naše travnike in v gozdove. Še prav posebno ob prvem maju, ko je srečanje vseh Kamničanov in okoličanov. Upamo, da nam bo v prihodnjih letih vreme bolj naklonjeno. C. Sivec program letošnjih poletnih kulturnih prireditev . Objavljamo program letošnjih Poletnih kultur-nih prireditev Festivala Ljubljana v Ljubljani. Ker je za nakup vstopnic kratek rok, prosimo «i!5y.ce, da do 8. VI. 1979 sporoče svoje želje ^ddhtalnim poverjenikom za kulturo ali tov. Vid- Cena vstopnic bo 30,00 do. 40,00 din, odvisno c®ne predstave. Ca?i!l kar bi morali še napisati, izpustimo. C. Sivec V sredini maja so se naši gasilci vneto pripravljali na tekmovanje, ki jih je čakalo konec meseca. Med drugim so vadili tudi preskok čez postavljen pano. Podenj je bilo potrebno naglo razviti cev, z gasilskim ročnikom za pasom pa se naglo zavihteti čezenj. Mladim fantom, ki so v naši tekmovalni skupini, to ni predstavljalo večjih ovir. — Upamo, da je šlo tako tudi na tekmovanju. KEGLJAČI ZA 75-LETNICO STOLA Kegljaška sekciija je v soboto dne 19. 5. 1979 organizirala turnir moških in ženskih ekip na kegljišču Planinke v Kamniku v počastitev 75-letnice podjetja Stol. Tekmovanje je odprl predsednik DS tov. Štebe Franc, ki je orisal razvoj podjetja v 75-letnem delovanju in zaželel vsem tekmovalcem obilo športnega duha in dobre rezultate. Pni moških so bile povabljene naslednje šestčlanske ekipe: Titan, Kemična industrija Kamnik, Graditelj in Stol. Za ekipo Stola so nastopili: Osolin Andrej, Pestotnik Jože, Smolnikar ing. Albin, Pestot-nik Andrej, Semprimožmk Miro in Bertoncelj Peter. Zenske ekipe so nastopile s tremi tekmovalkami. Sodelovale pa so naslednje ekipe: Svilanit, Titan, Eta, Kemična industrija Kamnik, Menina, Stol-I in Stol-li. Kegljišče je bilo zelo lepo okrašeno s Stolovo zastavo, reklamnimi panoji ter šopki nageljev. Poleg šopkov so bile lično izdelane plakete, ki so bile namenjene najboljšim ekipam in posameznikom. Izenačenost ekip ter v zadnjem času dobri rezultati so privabili precejšnje število gledalcev, ki so s ploskanjem nagradili vsak uspešen met. Največ aplavza je bil deležen Osolin Andrej, ki iz tekme v tekmo keglja vse bolje in mnogokrat preobrne že izgubljene tekme v zmago. Objava rezultatov je bila na vrtu kavarne Veronika, kjer je glavni direktor tov. Gobec Vinko podelil priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Rezultati ženske: 1. Svilanit Kamnik — 1142 kegljev, 2. Stol-I — 1127 kegljev, 3. Titan Kamnik — 1121 kegljev, Eta Kamnik — 1087 kegljev, Stol-II — 1079 kegljev, Kemična industrija Kamnik — 1073 kegljev, Menina Šmarca — 1002 keglja. Zenske posamezno: 1. Osolin Veronika, Stol-I — 411 kegljev, 2. VVeisen Olga, Stol-II — 408 kegljev, 3. Pestotnik Boža, Menina — 402 keglja, Spruk Štefka, Titan — 400 kegljev, Valčič Draga, Eta — 393 kegljev, Grabnar Vida, Stol-I — 390 kegljev. Moški ekipno: 1. Stol Kamnik — 2517 kegljev, 2. Titan Kamnik — 2447 kegljev, 3. Kemična industrija Kamnik — 2399 kegljev, Graditelj Kamnik — 2395 kegljev. Moški posamezno: 1. Osolin Andrej, Stol — 462 kegljev, 2. Klemenšek Karol, Titan — 451 kegljev, 3. Ravnikar Karel, Graditelj — 442 kegljev, Pestotnik Jože, Stol — 438 kegljev, Stanimirovič, Titan — 437 kegljev, Poljanšek Vojko, Kemična industrija Kamnik — 433 kegljev, Trafela Borut, Kemična industrija Kamnik — 416 kegljev, Sempnimožnik Miro, Stol — 409 kegljev. P. Bertoncelj TURNIR V MALEM NOGOMETU OB 75-LETNICI STOLA V letu, ko DO Stol praznuje 75-letnico obstoja, je športna selekcija Stola 19. 5. 1979 organizirala športno tekmovanje v malem nogometu. Povabili smo sorodna podjetja, s katerimi imamo dobre športne odnose. Našemu povabilu so se rade odzvale. Sodelovale so naslednje ekipe: Stol-I, Stol-II, Brest iz Cerknice, Lipa iz Ajdovščine, Hoja iz Ljubljane in Meblo iz Nove Gorice. Tekmovanje je odprl tov. Vinko Gobec. Vse navzoče je v kratkem govoru pozdravil in jim zaželel veliko sreče pri tekmovanju. Tekmovanje je bilo na novem asfaltnem igrišču pri Kulturnem domu. Igralo se je po sistemu KUD. V predtekmovanju so se srečale naslednje ekipe: Stol I. : Hoja 5:4 Meblo : Brest 3:2 Stol II. : Lipa 2:5 V finalnem delu tekmovanja so se srečale naslednje ekipe: Stol I. : Meblo 2:7 Lipa. : Stol I. 2:2 Meblo : Lipa 3:0 Zmagovalec je postala ekipa Mebla iz Nove Gorice in prejela zlato plaketo, srebrno plaketo je prejela ekipa Lipe iz Ajdovščine, bronasto pa ekipa Stol I., vse ostale ekipe pa so prejele diplomo. Diplomo za fdir play je prejela ekipa Hoje. Izkazali so se tudi strelci, saj so kar štirje dosegli enako število golov in dobili priznanja. Priznanja je izročil tov. Vinko Gobec, ki se je vsem udeležencem tekmovanja zahvalil za udeležbo. F. Popit KAJ POMENI... Ciklus proizvodnje, proizvodni ciklus, tok od priprave do zaključka proizvodnje. Čas čakanja, pri študiju časa, oziroma normiranju tisti čas, ko delavec ne dela zaradi čakanja na material, navodila za delo ipd. Čas delavca, čas, ki se nanaša na delavca; deli se v: — delovni čas npr. rez- kanje; — nedelovni čas npr. čakanje na material. Dodatni čas, čas, ki ga doda analitik časa pri izračunavanju časovne norme osnovnemu času (ki ga je posnel) za neredno ponavljajoče se elemente npr. za osebne potrebe. Na splošno so v lesni industriji dodatni časi okrog 15%, odvisni pa so tudi od stroja, načina upravljanja 5 strojem, organizacije dela. Delo skušamo organizirati tako, da čimveč časa služi osnovnemu času, to je dejanskemu delu (npr. rezkanju) dodatni čas pa naj bi bil ob zelo dobri organizaciji samo za osebne potrebe. Za ta namen se običajno namenja 5% osebnega dodatnega časa, ki se ga doda osnovnemu času. Izdelavni čas, izdelovalni čas, dejanski čas za izvršitev neke naloge, čas v katerem izdelamo npr. stol, pisalno mizo itd- Mirovalni čas, v katerem stroji oziroma strojne naprave mirujejo; ko pa so v teku je to čas izkoriščanja. Organizacija dela se prizadeva, da se stroji čim več izkoriščajo. Osnovni čas, čas za redno ponavljajoče se elemente dela, ki ga dobimo običajno s snemanjem z uro. Pomožni čas, običajno za ročno delo. ki je potrebno za opravljanje strojnega-tehnološkega dela. Npr. prilaganje, vpenjanje, odpenjanje, odlaganje pri rezkanju s šablono. Tehnološki postopek skušamo organizirati tako, da je čim manj pomožnega dela npr. prilaganje in odlaganje na čim manjšo razdaljo, vpenjanje in odpenjanje z zračnimi bati, avtomatsko vpenjanje in odpenjanje, avtomatsko P°' dajanje, avtomatska linija za celotno strojno obdelavo plošč z avtomatskim P[[' laganjem v linijo in avtomatsko odlaganj iz nje. S. Smole ŽUPANOVA MICKA NA DUPLICI Po dolgem času je bil Kulturni dom [Ja Duplici zopet poln obiskovalcev. V soboto 12. 5. 1979 so nam dupliški amaterji pripravili Linhartovo Županovo Micko. To je komedija, ki je bila napisana Pred 190 leti, ko se je slovenski narod še boril za svoj jezik in za vstop slovenščine y gledališče, kjer sta si edino nemščina in italijanščina lastili domovinsko pravico. Kljub temu, da komedija ni nova, pa je še vedno privlačna in zanimiva, saj se ob zapletanju in razpletanju veselega dogajanja na odru, ob smešnih prizorih ali °b kleni besedi gledalec prav gotovo ne dolgočasi. Komedija ni le lahkotna zabava, ampak tudi satira, ki skozi smeh razdali resnico in odpira oči: Naj se ljudje zavedo svojih napak in jih skušajo odpraviti. K priljubljenosti te komedije je prispevalo tudi okolje in živ gorenjski jezik, kakršnega so uporabljali preprosti ljudje. Dokaz, da Županovo Micko še vedno radi gledamo, je bila polna dvorana. Du-Pliški amaterji so nas prav prijetno presenetili s tem kratkim a žlahtnim gledališkim delom, saj na Duplici že dolgo nismo videli gledališke predstave, razen dveh nastopov Lutkovnega gledališča in dveh monodram. Še bolj razveseljivo pa ie to, da smo na odru videli svoje sosede, delovne kolege, znance, kar daje predstavi še poseben čar. Igralci so vseskozi skrbeli za smeh 8 koničnimi situacijami in besednimi domislicami, še posebej Glažek s svojo ne-Pogasljivo žejo in Anže z naučenim zapeljevanjem in gosposko obleko. Prav posebej pa poleg vseh igralcev velja pohvaliti tov. Franca Štebeta, ki je komedijo Zrežiral zelo spretno, saj je ob Mickini in Anžetovi poroki vključil še nastop folk- lorne skupine Kamniška Bistrica, ki je bila prijetna poživitev in presenečenje za vse gledalce v dvorani. Želimo da ta gledališka skupinica ne bi razpadla in da nam bo kmalu pripravila še kakšen prijeten večer, ki bo vsaj malo poživil kulturno življenje na Duplici. H. Vidmar s Naslednja številka s s Glasila bo izšla pred s | kolektivnim dopustom ;> WWVWVWWWWWWWV'VVVWWVV' Vsakoletno obnavljanje protipožarnega znanja znatno pripomore k odpravljanju požarne nevarnosti. Nujna je stalna prisotnost takega stanja v proizvodnih obratih, da bi onemogočalo vsak požar in takšno pripravljenost vsakega delavca, da bo znal v primeru potrebe kar najbolje in najhitreje ukrepati v boju z ognjem. Neobhoden je red v delavnicah, prehodi morajo biti v vsakem trenutku prosti in gasilni aparati vedno napolnjeni in pri roki. Ti ne bodo dosegli pravega učinka, če požarno varnost ne bomo jemali dovolj resno. Obnovitev znanja iz požarne varnosti so nujna za vsakega Stolovca. Resno se lahko vprašamo, kakšna je zavest tistih delavcev, ki ponovno seznanjanje z gasilskimi aparati jemljejo kot nepotreben sestanek. Namesto da bi tudi sami aktivno sodelovali, se pogovarjajo vse mogoče, rokovanje z aparati pa se jim zdi smešno. — Ali bi se res zresnili šele takrat, ko bi ostali brez delovnega mesta?! Novi načini prihajanja na delo: z avtobusom, avtomobilčki pa počivajo doma! ••• s kolesom, pa čeprav se znamo ko-teaj še peljati! ■ s traktorjem, ker je že ravno pri hi- • • ■ avto je doma v garaži, on pa peš po bližnjici! • ■ ■ s sosedom, s katerim si vsak teden vl°gi izmenjavamo! ŠVirciV, 2000 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Alojz in mi in č,ani uredniškega odbora: Anton JEGLIČ, Franc SIKOŠEK, Peter BERTONCELJ, Milan OBRADOVIČ, Janez POGAČAR Marjeta SEK. Lektor: Ivan SIVEC. List Izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARNA ______________LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. p& n&&em Pero je ponoči slabo spal. Vseskozi je premišljeval, kateri dan je naslednji dan. Ali bo smel na cesto s stoenko ali s fičkom. »V glavi bi moral imeti pravi kompjuter,« se je jezil nase, »ne pa tole ubogo šaro, ki mi nič ne pomaga.« Ob štirih zjutraj se je čisto prebudil, pogledal na koledar in ugotovil, da je tisti dan četrtek, kar pomeni, da na cesto ne smejo neparni. Torej bo šel s fičkom. Se dobro, je pomislil sam pri sebi, da ima dva avtomobila. Nekateri hodijo v službo kar s kolesi, drugi pa se gnetejo kot sardine po avtobusih, ki imajo po novem sploh tak vozni red, da ne ustreza nikomur, najmanj pa potnikom. Po zajtrku se je v Perovi glavi nekaj zataknilo. Vedel je sicer, da je četrtek, nič več pa ni bil prepričan, da ne smejo na cesto neparni. Morda pa je prepoved za parne, se je zdrznil na lepem. Stopil je nazaj v hišo k ženi in jo vprašal: »■Kateri danes ne smejo na cesto?-« »Parni,« je izstrelila ona kot iz topa. »Prav, potem bom šel pa z neparno stoenko,« ji je odvrnil, vžgal avto in se odpeljal proti delovni organizaciji. Zena je namreč tisti teden delala popoldne in se nista vozila skupaj. »Kako pa si upaš na cesto s tem avtom?« ga je začudeno pogledal vratar. »Sicer pa — ali nimaš tudi parnega fi-čka.« »Madonca!« se je prijel za glavo Pero. »Le kam sem mislil, da sem poslušal ženo.« Ker je imel še dovolj časa, je odhitel s stoenko domov in se odpeljal nazaj s fičkom. »Zdajle še ni bilo miličnikov,« je rekel kolegom, »ob dveh pa bo drugače.« Mojca je že dobre pol ure čakala na svojega fanta, vendar pa ga še vedno ni bilo. Pomislila je, da sta se napačno menila. Ne, ni se zmotila. Prav gotovo ji je obljubil, da jo počaka po deseti uri pred tovarno. Rekel ji je celo, da bosta šla potem še v disko, ker je ravno sobota. »Gospodična, na uslugo sem vam; samo recite kam, pa greva!« je takoj ustavil nekdo z motorjem v usnjeni obleki. Obrnila se je vstran, kot da ga ni. Res je videti že precej čudno. Vra je že čez pol enajsto zvečer, ona pa stoji sama pred tovarno, kot da ne bi imela kam iti. »Ne delaj se fine!« jo je opozoril fant. »Poznam take ptičice.« »Zgini!« je zavpila glasno, da se je fant prestrašil, močno pritisnil na plin in se odpeljal. Krepko jih bo naštela svojemu fantu. V lepo kašo jo je zapeljal. Povrhu ni imela še nobenega avtobusa, da bi šla z njim domov. Najraje bi se pogreznila v zemljo. »Čakaš mene, p unči?« se je tedaj ustavil nekdo pred njo s poslikanim avtom. »Saj si parna, kajne?« Stekla je stran. Sele tedaj se je spomnila, da njen fant pravzaprav ne more na cesto, ker ima prepovedano vožnjo ob tretjem vikendu. Pozneje, mnogo pozneje pa je tudi izvedela, da peš zahaja k drugi. Tisti torek je bil Anton živčen kot le malokdaj. Poleg službenih dolžnosti bi rad opravil še dva zasebna telefonska pogovora, toda linija je bila kar naprej zasedena. »Vraga, saj niti v sosednjo pisarno ne moreš več poklicati,« se je razjezil, »kaj šele, da bi dobil Domžale. Ti naši petetejevci niso vredni pol počenega groša.« »Poizkusite še enkrat, tovariš Anton,« mu je prijazno svetovala sodelavka na drugi strani mize. »Saj vrtim in vrtim, toda kot bi se kdo usedel na telefon. Že petkrat bi lahko opravil, če bi skočil osebno. Toda kaj, ko moram potem iskati dovolilnico za izhod, kar spet zaplete zadevo.« »Počakajte, vam bom jaz poizkusila zavrteti številko. Mogoče bom imela več sreče,« se je ponudila kolegica. »No, pa poizkusite!« ji je dovolil. »Tukajle je številka.« »Pa je prava? Se niste morda zmotili?« »Kje pa! se je živčno zatresel. Ona je poizkusila petkrat, desetkrat, potem pa je šla pogledat v imenik, če prav kliče. »Seveda, kličete narobe. Zadaj ni tri ampak dve.« »Kako dve?!« je prebledel Anton. »Danes je vendar torek in so vse parne številke prepovedane.« Predlagali so mu krajši oddih . ■. Po oddelku je završalo. Po dve in dve ženski — pa tudi moški niso bili veliko boljši — sta stali skupaj in premlevali najnovejšo novico. »Ali že veš, stari panj se je vnel! Jernej hodi s FrancoA »Nemogoče, s tisto iz tretjega oddelka! Toda saj je Franca že stara kot zemlja. Kdo bi si mislil, da jo ljubezen sploh še kaj zanima.« »Ej, kaj veš, tiha voda bregove dere.« Tako so komentirali na dolgo in široko, dan za dnem, tako da je bilo obema starejšima delavcema že kar malo nerodno. V začetku nista hotela govoriti o tem, potem pa jo Jernej vseeno sprožil zadevo. »Veš, zelo mi je nerodno, toda ne bi rad videl, da b* krožile po delovni organizaciji takšne govorice. Da nisi morda ti kaj govorila ljudem o kakšnih čenčah z mano.« »Sploh ne,« je odkimala Franca. »Prepričana sem bilo, da si ti komu kaj tvezil o ljubezni. Mislila sem si, glej ge, kozla starega, okrog govori, meni pa ne reče nič.« »Nikomur nisem črhnil niti besedice,« se je postavil Jernej. »Saj me toliko poznaš, da veš, da mi ni za take neumnosti.« »Seveda, seveda, midva se voziva skupaj le ob torkih in četrtkih,« je prikimala Franca. »Če pa ne gre drugače: Ti si parna, jaz sem pa neparen. Teh nekaj mesecev, ki jih imava še do pokojnin, bova pa še vzdržala, ali ne?« »Tako je. Druge stvari pa se bova pogovarjala potem, ko bo več časa,« je pristavila Franca. Janez je vstopil v prodajalno s kolesi. »Imate kaj posebnega, kaj boljšega, kaj posebno izrazito dragega?« »Ja, največ kupujejo te po dvesto jurjev,« je odvrnil prodajalec. »Mene ne zanima, kaj kupujejo drugi, ampak če imate kaj specialnega zame, res enkratnega.« »Takšnega je kupil vaš sosed, Miha, tisti z očali,« je povedal prodajalec, ker je oba kupca poznal. »Ni slabo,« so se zabliskale oči Janezu. »Toda vem, da imate še boljše. Morate jih imeti.« Prodajalec je malo pomislil, potem pa se je zvito nasmehnil in počasi dejal: »Seveda jih imamo. Pravzaprav le enega. Posebej za vas• Že dva dni čaka. Vedel sem, da raje daste petdeset jurjeV več, samo da boste imeli nekaj posebnega.« »Prav je tako, ali ne? Če sem prej z avtom izstopal pred vsemi, moram sedaj tudi s kolesom, menda je jasno, ne?« Borut je imel že precej star avtomobil, zato ga je sklenil prodati, posebno še, ker je bil že dolgo naročen na novega, pričakoval pa ga je v tistih dneh. Takrat mu je šinili v glavo odrešilna misel. »Imel bom sicer samo en avtomobil, toda dal ga boi71 registrirati v dveh občinah, tako da bom imel dvojne registrske tablice,« je premišljeval zase. »Še sreča, da s eh1 tudi prijavljen v dveh mestih, čisto po naključju.« Ko je dobil nov avto, je tako tudi storil. Najprej ga f registriral v svoji občini, tam, kjer je živel prej. Dali s°. mu parno številko. Potem je odšel v občino, kjer je živel zadnji čas. »Oprostite, zelo sem pozabljiv, pa sem nekam založil originalni račun,« je rekel na prometnem uradu. »Saj bo kopija dobra, ali ne? Če pa bom original našel, vam ga boh1 takoj prinesel.« »Naj vam bo, drugič pa bolj pazite!« mu je rekla uslužbenka. »Hočete parno ali neparno številko?« . »Kaj vem?« je nalašč premišljeval. »Kar neparno 771 dajte, da se bom postil ob četrtkih, pride mi bolj prav.« Nekaj časa je kar uspešno menjaval registrske tablice’ na lepem pa se mu je zalomilo. Vstavil ga je miličnik, B°' rut pa je v svoji zmedenosti pokazal prvi hip kar dve Vr°' metni dovoljenji. »Sem iz domžalske oziroma iz kamniške občine,« je z° čel jecljati. Prvo kazen je plačal kar na licu mesta, pozneje pa s*a ga poklicali še obe občini... s