Z arad i zan im ivosti nava jam o  V inkovo razlago  in  defin ic ijo  iz rabe tal. 
Iz rab a  ta l ( land  use) je v saka ob lika  občasne ali s ta lne  človekove in te r ­
vencije , ki im a za cilj zadovo ljevan je  p o treb  človeka, bodisi m a te ria ln ih  
ali duhovnih , do n a ra v n ih  ali u m e tn ih  v irov, k i se skupaj im en u je jo  »zem ­
lja«. V tem  sm islu  p rav a  nom adska  lju d s tv a  z n es ta ln im  bivališčem  ne 
poznajo  sta lne  rab e  ta l n a  določenem  zem ljišču  in  so sam a sestavn i del 
ekosistem a, ko t d ru g i živi organizm i. Zem ljišče je  nosilec ekosistem ov, iz­
rab a  ta l je  človekova k o n tro la  k lju čn ih  elem en tov  v  ekosistem ih  z n am e­
nom  p rid o b iv an ja  določenih  ko risti. Č lovek k o t se stav n i člen ekosistem ov, 
v k a te r ih  živi, skuša  p o sta v lja ti sebe do določenih  odnosov zunaj sistem ov 
in  m a n ip u lira ti z n jim i. O blike te h  odnosov so lahko  zelo raz lične : od p la ­
va joč ih  k u ltu r  A zije (riž ), h o r tik u ltu r  zahodne E vrope, do zelo ek s ten z iv ­
n ih  ob lik  p r i po lnom adsk ih  lju d s tv ih  A frike . M ed vsem i n a ra v n im i v iri 
daje  zem ljišče n a jv eč  dob rin  človeštvu, k i je nosilec ekosistem ov. Z em lji­
šče je  n a jp o m em b n ejš i u p o rab n i n a ra v n i v ir; n jegova rab a  zavzem a dolo­
čen p rosto r. V ečinom a so d an ašn ja  zem ljišča kom binacija  razvo ja  n a ra v ­
n ih  v iro v  in  re z u lta t č lovekovih  vp livov  nan j v p re te k lo s ti in  sedanjosti. 
Č lovekovi vp liv i na zem ljišče so lahko  zelo različn i: od pozitivn ih , kot je 
p rid o b iv a n je  nov ih  zem ljišč s p o ld e rji m ed  nasip i in  č rp a ln im i posta jam i 
pa do m nog ih  n ev a rn o  e ro d iran ih  obm očij sveta.
K oncep t iz rabe  zem ljišč je  d inam ičen, saj je  nosilec ekosistem ov in 
je  tu d i sam o del te h  ekosistem ov. E na od pog lav itn ih  kom ponen t zem ljišča 
je  p rs t, k i je  sam a po sebi kom pleksen  ekosistem , k i v sebu je  živali in  ra ­
s tline  raz ličn ih  ve likosti in  ak tivnosti. N arav n i procesi, k i se odv ija jo  v 
zem ljišču, p rid o b iv a jo  energ ijo  od sonca, ko t tu d i od m in e ra ln ih  in  biolo­
šk ih  procesov.
R elief je dodaten  v ir  en e rg ije  zem ljišča, to  je  en e rg ije  za rad i raz lik  
v v išinah . Zem ljišče sta ln o  teži k  s tab iln em u  stan ju , v e n d a r n i n ik d a r  res­
nično stabilno . Če gledam o n a  zem ljišče k o t p o k ra jin o  iz določenega zo r­
nega kota, se nam  lahko  zdi, da je  le-to b lizu  stab ilnosti, saj je  ta  n a v i­
dezna stab iln o st re z u lta t kom pleksa in te rak c ij š tev iln ih  po javov  in  p roce­
sov. S m o trn a  iz rab a  zem ljišč skuša  k o n tro liran o  v p liv a ti n a  tis te  v rste  
b ližn je  stab ilnosti, k i nam  bo n a jb o lj k o ris tila  v določenem  okolju.
V celo ti je  p red s ta v lje n o  delo zarad i kom pleksnega p ris to p a  do o b rav ­
nave tem e eden od te m e ljn ih  p riročn ikov , učben ikov  ali in fo rm ato rjev  o 
p ro b lem ih  iz rabe ta l. P osebej naj opozorim o n a  pog lav ji o ekologiji in 
v red n o te n ju  zem ljišč, k i s ta  v  b istvu  sm iselna n ad g ra d n ja  pod ro b n ih  fizič­
no in  d ružbenogeog rafsk ih  raz iskovan j. P osebna v red n o st te h  dveh  pogla­
vij je  v tem , da je  av to r v s in te tičn i oblik i u spe l zd ruž iti izsledke n a jra z ­
ličn e jš ih  sm eri ali šol, k a r  p o tr ju je  tu d i obsežna lite ra tu ra , zb ran a  na 
k oncu  kn jige . K n jiga  je  b rez dvom a tu d i k o ris ten  pripom oček  v raz isko ­
v a n ju  in  o b rav n a v an ju  dom ačih  p rob lem ov  iz rabe ta l, k i so v naši raz g ib a ­
n i slovensk i p o k ra jin i iz rednega pom ena.
M ilan  O rožen A dam ič
Norois, revue geographique de l'Ouest et des pays de l ’A tlantiqiie Nord
(revue  tr im e s tr ie lle ) , Numero Special »Karstologie«, No 95 bis, 24e annee, 
pp. 339, Nov. 1977
P osebna š tev ilk a  te  geografske rev ije , k i jo  izdaja jo  un iverze  severne 
F ra n c ije  (A ngers, B rest, Cean, L im oges, N antes, O rleans, P o itie rs, Rennes, 
R ouen, T ours) je  v celo ti posvečena k rasoslov ju . O benem  je  to  zbornik, 
posvečen do lgole tnem u se k re ta r ju  in  d ire k to rju  rev ije , geografu  in  kra- 
soslovcu prof. P au lu  F e n e 1 o n  u.
P oleg b ib liog ra fije  P. F enelona (109 enot, od tega 24 vezan ih  n a  kraško  
p ro b lem atik o ), je  v š tev ilk i vsega skupaj 25 p rispevkov , m ed n jim i 3 sploš­
n i in  ostali reg ionaln i. M ed reg ionaln im i jih  5 ob rav n av a  francoski, ostali 
pa tu j i  k ras  (Španija , I ta lija . Jugoslav ija . R om unija , L ibanon, Vel. B r ita ­
n ija , Irska , M adagaskar, G vajana in  B raz ilija ) .
Jugo slav ijo  zastopa J . R o g l i č  s p rispevkom  o P litv ič k ih  jeze rih . P o­
leg  sp lošnega opisa in  zgodovine n aro d n eg a  p a rk a  v sebu je  članek  tu d i za­
n im ive ugo tov itve  glede s ta ro s ti le h n jak a : p reg rad e  iz te  k am n in e  so re- 
cen tn a  tvo rba, k i je  p riče la  n a s ta ja ti p re d  12— 15.000 le ti, in  ta  re la tiv n o  
h ite r  proces se odv ija  še danes.
Za nas, še posebej z v id ik a  k ra šk e  te rm ino log ije , je  pom em ben p risp e­
vek  P h ilip p a  R e n a u l t a  z naslovom  »P ripom be k  po jm om a k ras  in  za- 
k rasev an je  in  k  defin ic ijam  te h  d veh  te rm inov« , zato  se p r i  n je m  pom udim  
m alo dlje.
V uvodu  12 s tra n i dolgega p risp ev k a  av to r  n a jp re j nakaže težave, ki 
so v  zvezi z defin icijo  k ra sa  te r  pom en, k i ga defin ic ija  im a. O d te g a  je  
p rav z ap rav  odvisno, ali lahko  oprav ič im o obstoj k rasoslov ja  k o t sam osto j­
ne vede, ali pa je  to  le  p rep ro sto  sož itje  sicer neodv isn ih  ved.
S ledi zgoščen p reg le d  d osedan jih  defin icij k rasa , k i jih  deli av to r na 
splošne (geografske —  p o u d arek  n a  m orfo logiji in  lito log iji, geološke — 
geografsk im  defin ic ijam  so dodan i se k u n d arn i po jav i zapo ln jevan ja , te r  
glede n a  velikost — m akro-, m ikro- in  k rip to -)  te r  na posebne defin icije 
(geokem ične, pedološke, geo tehn ične ozirom a speleološke, h id rod inam ične).
D a b i se lahko  uspešno  izogibali deduk tiv in izm u, p redvsem  ne sm em o 
pozabiti, da obsto jajo  tud i:
—  po jav i raz tap ljan ja , k i n iso  v zvezi s krasom ;
— oblike, često velike, k i so podobne k rašk im , a nastopajo  v n e topn ih  
kam ninah ,
— m ehanizm i, neodvisn i od ra z tap ljan ja , k i sodelu je jo  p r i n a s ta ja n ju  kraš- 
k ih  oblik.
T udi p rob lem  n ara v e  zakrase le  kam n in e  sam e se odraža v defin ic ijah  
k rasa , bodisi v eks tenz ivnem  sm islu  (p redvsem  Nicod, Je n n in g s  in  Paloc, 
k i so raz š ir ili po jem  k rasa  n a  vse topne  in  celo n a  ne topne  kam nine) ali 
v  re s tr ik tiv n e m  sm islu  (Roglič, k i om eju je  k ra s  p redvsem  n a  čiste a p n e n ­
ce ali C. R ousset, k i ga om eju je  s h itro s tjo  p rocesov).
D efin ic ija  k ra sa  naj b i po R enau ltovem  m n e n ju  m ora la  obdrža ti p r ­
vo tn i in tu itiv n i značaj, obenem  p a  dob iti sp lošni in  fu n k cio n a ln i značaj, 
k a r  b i tu d i om ogočalo vpeljavo  nov ih  raz iskovaln ih  m etod  v sam o k raso ­
slovje.
T ako R en au lt p red lag a  sledečo defin icijo  za k ras: »K ras je skupek  
ob lik  v k o n tin e n ta ln em  ali lito ra ln em  okolju  in  je  re z u lta t eksogen ih  p ro ­
cesov. Z an j je  značilen  an izo tropen  in  he te ro g en  podzem eljsk i vodn i od­
tok  s k o n ce n tr iran im i tokov i v n a ju g o d n e jš ih  sm ereh. R azvit je  trod im en- 
z ionalno in  lahko  sega zelo globoko. K ad a r je  u s trez n a  kam n in a  na p o v rš­
ju, povzroča vodni od tok  razvo j p o v ršin sk ih  oblik  z endo re ičn im  odtokom . 
Te oblike so v te sn i povezavi s p ov ršin sk im i ali podzem eljsk im i odkladni- 
nam i, značiln im i za kras«.
Na podlag i ta k e  defin ic ije  k ra sa  bi b ilo  p o treb n o  op red e liti tud i pojem  
zak rasevan je . P o jem  zak rasev an ja  naj zd ružu je  vse procese, k i sodelujejo  
p ri n as tan k u  in  razvo ju  k ra sa  (kem ični, m ehanski, sedim entološki, itd .). 
T ak  koncep t im a več p red n o sti: raz š ir i velikostno  skalo  opazovanj (v ok­
v iru  zakrasevanja^ lahko  raz isku jem o  od se k u n d arn e  poroznosti do ru d n ih  
ležišč). V n asp ro tju  z defin ic ijo  k ra sa  pa v zvezi z defin icijo  zak rasev an ja  
n i vp rašljiv o  o b rav n av an je  p o k ra jin  z red k im i ali težko  opazn im i k rašk im i 
po jav i. R avno »indeks zakraselosti« , k i ga raziskovalci še razv ija jo  in  k i se 
op ira  na različne k r ite r ije  (m orfom etrične, m orfosed im entacijske, geoke­
m ične), bo pom agal p r i odločitvah, kaj je  še ozirom a n i več kras. Ta in ­
deks p red s ta v lja  uvod v k v a n tita tiv n i š tud ij za k rase v an ja  in  povezu je d i­
nam ične, m orfom etrične, id r. p o d atk e  in  bo počasi nadom estil s ta r i opisni 
in zgodovinski v id ik  po jm a zak rasevan je .
R enau ltova  izv a jan ja  nam  lahko  p r id e jo  p rav  tak o  p r i u v a ja n ju  po jm a 
ozirom a vede k raso slo v ja  kot tu d i p r i v seb insk i p ro b lem atik i raz iskovaln ih  
nalog, ki so v  zvezi s k rasom .
A ndre j K ran jc
M. G. Brandford, VV. A. Kent: Human Geography. T heories and  th e ir  
app lications, Science in  G eography, 5, O xford  U n iversity  P ress, 1979, str. 
180.
K lju b  izb irčnosti, v k a te ro  nas silijo  š tev iln i p riro čn ik i s področja  
k v a n tita tiv n ih  m etod v  geografiji, ne m orem o m im o učben ika av to rjev  
M. G. B rad fo rd a  Ln W. A. K enta , nam en jenega  š tu d en to m  prvega  le tn ik a  
u n iv e rz ite tn eg a  š tud ija .
K n jig a  je  raz d e lje n a  na t r i  g lavne dele. P rv i del (lokacije  in  iz raba  
zem lje) ob rav n av a  C h ris ta lle rjev  m odel razp o red itv e  c e n tra ln ih  k ra jev , 
von T hünenov  m odel k m e tijsk e  izrabe ta l. W ebrov m odel lokacije  in d u ­
strije , dopo ln itve  te o rije  c e n tra ln ih  k ra je v  te r  n o tran jo  s tru k tu ro  m est.
D rugi del ( tra n sp o r t in  g iban je) v sebu je  p rom etne  po ti in  p rom etno  
om režje, tra n sp o rtn e  stroške , g rav itac ijsk i m odel in  difuzijo . V zadn jem  
delu  (ra s t in  razv o j) pa p re d s ta v lja ta  av to rja  M althusov  m odel g iban ja  
štev ila  p reb iva ls tva , gospodarsko  ra s t in  p ro sto rsk i gospodarsk i razvoj.
D elu  je  p riložen  k ra jš i  s tv a rn i indeks, m ed tem  ko je  l i te ra tu ra  n a v e ­
dena n a  koncu  vsakega poglavja.
O m enjeno  delo je  peto  v n izu  geografsk ih  p riročn ikov , k i jih  izdaja 
oxfo rdska un iverza . V p re jšn jih  je  bil p rik az an  zn an stv en i p ris to p  k  geo­
g rafiji, zb iran je , ana liza  in  p red s ta v ite v  podatkov . U čbenik  je  tak , k a k rš ­
nega si lahko  le želim o: vseb insko  bogat, nazoren, p reg leden . I lu s trac ije  so 
p rav  gotovo eden  od pom em bnejših  dosežkov učbenika.
V sako pog lav je je  ob ravnavano  po eno tnem  stan d ard u : od uvoda, 
glavnega cilja, načel, av to rjev eg a  p rim era , sodobnih  p rim erov , p reko  
problem ov in  u p o rab n o sti do zak ljučka.
M arijan  K lem enčič