Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 28. aprila 1935. Štev. 17. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p o l o ž n i c e 11806. Rokopisi se ne vračajo. vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Človeka volimo. Prišo je čas volitev. Nekaki pravijo, ka naj ne bi šli volit. Mi smo tem odgovorili i odgovorimo, da mo je bogali, če nam dobri stojijo, ka brez volitev nam spravijo vse pravice, štere potrebüjemo; če nam terhe znižajo; če nam penez z kas vöspravijo; če nam ceno kmečkih pridelkov zvišajo; če nam zagotovijo, ka de verska sloboščina popolnejša te, če nedemo volit itd. Toda nieden to ne obečao od tistih, ki pravijo, ka ne idite volit. Lejko je takšim nazaj držati Siromaški narod od volitev, ki majo lepe mesečne plače. A narod, ki na sol nema, potrebüje pomoči. Jako resni gospodje od bivše SLS, to je Slovenske lüdske stranke kandidirajo zdaj na državnoj listi, ar drüge liste po vesti ne morejo sprejeti ; jako pošteni i ugledni člani te bivše krščanske stranke pravijo, ka moramo iti na volitve, ovak nemamo prilike, da narodi trpečemi pomagamo. Da je to prava pot, dokaže tüdi dejstvo, da se je sam dr. Korošec, bivši predsednik te stranke, pogajao z Jevtičom, kak tüdi dr. Gosar i Vesenjak, vsi bivši ministri SLS. Vse to dokaže, da je pomoč potrebna narodi, ovak ne bi se šli tej gospodje pogajat. Če ne so se ešče dozdaj pogodili, je ne zrok, da bi mislili, ka se sledkar tüdi ne pogodijo, ja vüpanje, da se po volitvaj pogodijo i pride nekša sprememba vu vladi. A samo Pogajanje pa jasno kaže, da Jevtíč ne je pekeo i ne te hüdi; da če bi bio, bi se katoličanski duhovniki i možje ne bi ž njim niti edno minuto pogajali. Pripomnimo tüdi, da je naša bivša stranka ne dovoljena. Zato na stranko nišče ne more glasati. Pač pa lejko glasa na za njega zaneslivé lüdi. I mi samo te iščemo. Naš Lendavski srez si je Zvolo v osebi gospoda dr. Klara, našega domačina, dobroga praktičnoga katoličanca za kandidata, v koga je položo popuno zavüpanje i bode tüdi na njega, na človeka, glasao. Mi smo prečteli dnes tjeden njegov program. Ga v popunosti odobravamo. Mi se njemi zahvalüjemo, ka je že izposlavao pomoč za naš od Müre ogroženi kraj v zneski 25 jezero dinarov podpore. Takši človek, ki ne išče poslanstva z netenjom sovraštva, niti v napunjavanjom lastnoga žepa, nego v pomoči za svoje volilce, ki so v potrebčini takši zaslüži, da vsaki volilec na njega da svoj glas. Mi gnile strankarske politike ne poznamo. Mi poznamo krščanska djanja v politiki. I takša djanja nam že kaže g. dr. Klar kak kandidat. Zato se vüpamo, da nam je bo ešče v obilnejšoj meri kazao kak poslanec našega sreza. Vsem tistim, ki na Slovensko Krajino samo te gledajo, gda trbe glase zbirati, jasno Povemo, da idemo volit našega krščansko mislečega človeka, dr. Klara. Mi se držimo i se bomo držali načela, ka je ne tisti pravi krščenik, ki je v kakšoj krščanskoj stranki organiziran, nego tisti, ki žive krščansko djansko živlenje. Takši, čeravno ne spada k nikšoj stranki, je vreden našega zavüpanja i smo njemi dužni pred vsemi drügimi dati svoje glasove. Ednoga takšega moža vidimo v gospodi dr. Klari. Zato 5. maja dajmo vsi na njega svoje glasove. Mi smo že večkrat povdarili i tüdi zdaj povdarimo, da so Novine niedne stranke list ne. Tüdi Jevtičove ne. Mi izdavamo krščanski list, ki se ne veže na niedno stranko, pač pa ravno zato, ar je krščanski list, Širimo v njem Kristušove versko-jakostne navuke povsod, v politiki tüdi. I ravno tej navuki nam velijo v zdajšnjih razmeraj, gda krščanske stranke nej, gda vodstva nema, gda odgovoren za njo nišče nešče i nemore biti, da ravno zdaj pokažemo pravo pot. 1 za naš vnogo trpeči narod i kraj je jedi- na pomoč, če volimo dr. Klara, na šega poštenoga moža, ki ma vse sposobnosti v sebi, da bo vršo svoje poslanske dužnosti po božoj voli. Če Ljubljana tak misli, ka de za njo bolše, če neide volit, je to njeno delo. Za nas je jedini izhod, da se naše obvüpne razmere zbolšajo, te, da volimo Politični pregled. Jevtičova lista v Sloveniji. 19. aprila predpoldnom je bila v Beogradi pri kasacijskom sodišči potrjena državna kandidata lista predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča. Kak kandidati na toj listi so bili sprejeti za dravsko banovino sledeči :Brežiče: Krulej Ernest, posestnik iz Sevnice i dr. Veble Andrej, odvetnik iz Maribora; Gor. Grad: Goričar Matjaš, posestnik iz Mozirja ino Žekelj, posestnik iz Bočne; Dolnja Lendava: dr. Klar Franc, Zdravnik iz Dol. Lendave i Hajdinjak Anton, kovač iz Odranec; Konjice: Gaišek Karol, notar in Feručan Franc, posestnik iz He-benštrajta; Laško : Pleskovič Rudolf, vučiteo iz Trbovelj, Roš Ferdo, posestnik iz Hrastnika i Štruc Jakob, rü-dar iz Trbovelj; Ljutomer: Lukačič Avgust, vpokojenec iz Maribora, Rajh Jakob, posestnik iz Ljutomera i Skuhala Franc iz Križevec; Maribor desni breg: Gornjak Vinko, vpokojenec iz Slov. Bistrice, Kirbiš Ivan, posestnik od sv. Marte ino Krejči Anton, posestnik iz Ruš; Maribor levi breg: Janžekovič Ivan, predsednik občine v Košakih, dr. Jančič Ivan, vpokojenec iz Maribora, Ogrinec Rudolf, železniški uradnik iz Pragerskoga i Fras Karol delavec iz Maribora; Murska Sobota: Benko Josip, industrijalec iz Sobote; Prevalje; Doberšek Karol, šol. upraviteo iz Prevalj i ing. Lenarčič Milan iz Ribnice ; Ptuj: Brenčič Mihal, gostilničar iz Ptuja i Petovar*** Lovro, posestnik iz Ivanjkovec; Slo-venjgradec: Kopač Leopold, šol. upraviteo iz Slovenjgradca, dr. Novačan Anton, konzul v pokoji i dr. Vošnjak Bogomir, vpokojenec iz Maribora; Celje : Prekoršek Ivan, privatni uradnik iz Celja i Stante Jernej, odvetnik iz Celja; Šmarje: Koman Ludvik, vučiteo iz Ponikve, dr. Mosek Franc, živinozdravnik iz Kozjega pa Zdolšek Anton, posestnik iz Hutinc; Kamnik: Cerar Anton, posestnik iz Kamnika i Kersnik Anton, posestnik z Brda; Kočevje: Arko Ivan, trgovec iz Ribnice, Hočevar Franc, župan iz Vel. Lašč, dr. Lovrenčič Ivan, odvetnik iz Ljubljane i Sajovic Ivan, posestnik iz Kočevja; Kranj: Lončar Ivan, hotelir iz Tržiča i dr. Šemrov Franc, industrijalec iz Kranja; Krško: Horvatič Martin, posestnik iz Krške vasi i Zupanič Franc, inžener iz Ljubljane; Litija: Sajovic Franc, župan iz Lidje i Mravlje Milan, geometer iz Ljubljane ; Logatec : Dr. Marušič Drago minister ; Ljubljana okolica: dr. Marušič Drago i Hočevar Stanko, lekarnar iz Vrhnike; Metlika: Bajuk Martin, posestnik iz Božakova, Makar Dako, posestnik iz Mehike i Malešič Ivan, trgovec iz Metlike; Novo mesto: Bulc Franc, posestnik iz Mirne, Matko Josip, posestnik iz Gornje vasi, Pavlin Josip, inž. iz Ljubljane, dr. Režek Josip, odvetnik iz Novega mesta i Šterbenk Karol, vučiteo iz Novoga mesta ; Radovljica: dr. Mohorič Ivan, priv. uradnik iz Ljubljane i Ažmán Ivan iz Hraš; Črnomelj:. dr. Koce, priv. uradnik iz Ljubljane i Lovšin Evgen iz Ljubljane, Ljubljana mesto: dr. Mohorič Ivan, priv. uradnik iz Ljubljane i dr. Fux Riko, uradnik mestne občine ljubljanske. Vložene so bile tüdi sledeče kandidatne liste: Jugoslovanska narodna stranka z nosilcom dr. Hodžerom, državna kandidatna lista dr. Mačka, lista dr. Živka Topaloviča, lista Bože Maksimoviča i tüdi lista Ljotičova. Štere liste so potrjene ? Štiri. I te so: 1) min. predsednika, Jevtiča, 2) dr. Mačkova, 3) Ljotičova i 4) dr. Maksimoviča. Prva lista, to je Jevtičova je tista, na šteroj kandidira dr. Klar, lendavski zdravnik i s šterov so sklepali pogodbe bivši vodilni člani Slovenske lüdske stranke i s tem pokazali pot, kama naj idemo. Prečteli smo program dr. Klara i po svojoj düšnoj vesti idemo za njim i glasamo za njega. O Kandidatje v Slov. krajini so sledeči: v lendavskom srezi: 1. na Jevtičovoj listi dr. Klar Franc, zdravnik iz Dol. Lendave i Hajdinjak Anton, posestnik i kovač iz Odranec; 2. na Mačekovoj listi Dr. Slaviček Mate, odvetnik iz Preloga; 3) na Maksimovičovoj listi Petrovič Božidar, ekonom iz Beograda; 4) na Ljotičovoj listi Schöner Ferdo, trgovec iz Ljubljane. — V sobočkom srezi: 1. na Jevtičovoj listi Benko Josip, industrijalec iz Sobote; 2) na Mačekovoj listi Ivo Šarenič, kniževnik iz Zagreba, Alojzij Pavlič, profesor iz Celja, Franc Tálanji, posestnik iz Gornje Radgone, Juraj Žnidarič, posestnik iz Strahominca; 3) na Maksimovičovoj listi Jovan Petrovič, vpokojenec iz Beograda; 4) na Ljotičovoj listi dr. Josip Muster, zdravnik iz Ljubljane. Dr.'Máček ne ide v Beligrad. Dr. Maček ne bo šo v Beligrad, čeravno se zvoli za poslanca. Tak je razglašeno. On šče s tem pokazati, ka je ne zadovolen s tistim, ka se dela v Belomgradi. Je to pametno ? Je pametno, če ma gospodar delavce, i da ne zadovolen ž njimi, je ne de šo gledat, kak delajo. Rávno naopak bi mogo delati. Poleg njih more stati i njim pokazati, kak naj delajo. Narod potrebüje pomoč, ne dobi je pa, ar bo dr. Maček s svojimi poslanci doma sedo. Je vredno zato voliti njegove lüdi samo za to, ka bi tej po peneze hodili v Beligrad za sebe, za pravice svojih volilcov se pa ne bi skrbeli ? Bodimo pametni! Je vse edno. Vse edno pomeni, ne iti po volitvaj v Beligrad, ali pa ne voliti. Da če ne volimo, tüdi nemamo zastopstva v parlamenti. Pomagajmo si, i Bog nam bo tüdi pomagao. Zakaj je ne šo dr. Korošec z dr. Mačkom vküp ? Tak Vnogi pitajo. Glavni zrok je, ar je Mačkova strenka duga leta bila v parlamenti brez vsega programa, niedne miši i podgani ne zgrabila, kak obečavle, ka je bo zdaj lovila, nego celo je razplodila miši i podgani po državi toj na škodo. Dr. Korošec tüdi ne more iti vküp z lüdmi, ki zaničavajo vero, Živijo v divjem zakoni i se kak posvečeni kat. duhovniki ženijo. Poznamo mi te ftičke iz Radičove stranke, štero vodi zdaj dr. Maček. Što je namestnik na listi dr. Mačka v lendavskom srezi? Bivši poslanec SLS. v sobočkom srezi, šteri je bio en čas ne zvoljeni, nego imenüvani župan velike občine Lendava, g. Šiftar Geza. Nas ne zanima, koga si zvoli dr. Maček za kandidata, ali namestnika, mamo pa pravico povedati. da človeka, pri šterom se je na občini zgodila takša pomota, ka je z blagajne zmenkalo okroglo 16 jezero dinarov, da takšega človeka ne vidimo radi kak namestnika, še menje pa kak kandidata. G. Šiftar je najmre dobo pismeno izjavo od dr. Slavička, ki kandidira v Prelogi i Lendavi, da če v obema mestoma zmaga, odstopi svoje mesto v Lendavi g. Šiftari. Mi nikak ne bi radi vidili človeka za poslanca, pri šterom se večkrat penez zgübi, ar ne bi meli sigurnosti, ka naših pravic tüdi ne bi zgübo v parlamenti. Francoska. Časopisi poročajo, ka bo potüvao zvünešnji minister Laval v Moskvo, a na povratki pa obišče tüdi Varšavo (Polsko). To potüvanje držijo novine za velko pridobitev v zdajšnjoj politiki. Francija najmre šče zvezati z Rusijov vojaško pogodbo i s tem prisiliti Nemčijo, ka zmenša svoje oborožüvanje. Kakši uspeh bo melo to potüvanje, bomo že vidili. Avstrija. Vnogo se guči i piše od vpelanja splošne vojaške dužnosti. Namestnik zveznoga kancelara knez Starhemberg je izjavo, da nazlük vpelali vojaške dužnosti, ostanejo ešče nadale razne na pol vojaške organizacije. — Dunajsko domobranstvo je v zadnjih dnevaj prvikrat po svetovnoj bojni obdržalo vojaške vaje i to v dunajskoj šumi (Wiener Wald). Tem vajam je sodelüvao med drügimi tüdi ameriški vojaški poslanik. Nemčija. Pod orožje je pozvanih po zakoni od splošne vojaške dužnosti 750 jezero lüdi. K tomi števili so ne prišteti oni, šteri slüžijo pri drügih na pol vojaških organizacijah. Španija. Celoküpna vlada je odstopila, šteroj je načelüvao Lerouks i to zavolo toga, ar je jako ostro nastopala proti voditelom zadnje neuspele državlanske revolucije. Bila je sestavlena nova vlada, v šteroj pa nega nam že poznanoga odličnoga katoličanskoga moža Gil Roblesa. Kak se vidi, bodo tüdi tü v kratkom volitve. Irska. Irska vlada je dobila slüžbeni poziv angleške vlade za sodelüvanje na proslavi 25 letnice vladanja Nj. Vel. angleškoga krala Jürija V. v Londoni. Ali ministrski predsednik irskoga parlamenta de Valera je izjavo, ka šče Irska kak Slobodna država sodelüvati na toj proslavi samo po svojem zastopniki, irskim visikim komisarom v Londoni. Od toga sklepa so obvestili angleškoga ministerskoga predsednika Mac Donalda. Albanija. Vlada je štela odpraviti katoličanske šole, ali nazadnje je prišlo do sporazumlenja med Vatikanom i albanskov vladov i tak je samouprava albanskih kat. šol ostala nedoteknjena. Kitajska. Vlada je začnola proti komunistom najodločnejše borbo. Komunisti nastoplejo v oboroženih četaj. Istočasno je vlada sklenola vnogo dobrih zakonov, s šterimi šče povzdignoli obvüpno stanje lüdi. Takši zakoni so najmre najbolše vrastvo proti komunistom. Ka pravite g. urednik? Pred par leti so se ustanovila pri nas vsakovrstna društva. A prišeo je čas, da so vsa društva občütila nekši vdarec; na ništerna je spadno celo že smrtni sen. Šče edno drüštvo jeste, štero je šče nej občütno nikšega vdana. Ne vemo pa, gda je je što nastavo, a konec bi njemi strašno potreben bio. To je drüštvo „ponočnjakov ˮštero ma v vsakoj vesi lepo število članov, ki vsaki večer po vesi tülijo i trobijo pa poštene lüdi z spanja büdijo. Nekaj bi že dobro bilo napraviti proti tomi drüštvi, ar de počasi preveč močno i de cele vesi strahüvalo. Če dobrodelna drüžtva ne živejo, potom „slabodelnaˮ šče bole nemajo juša do živlenja. Ka pravite g. urednik na to? 2 NOVINE 28. aprila 1935. NEDELA. Bela nedela. Za osem dni je Jezuš notri stopo pri zaklenjenih dveraj i njim pravo: Mir vam bodi, aleluja, aleluja. V. Ostani znami, Gospod, aleluja. O. Ar se večeri, aleluja. Molimo. Daj, Vsemogočni Bog, da bomo vüzemske svetke, ki smo jih dokončali, po tvojoj milosti tüdi nadale z lepim živlenjom slavili. Po Gospodi našem . . . O. Amen. * Evang. sv. Jánoša vu XX. táli. Vu onom vremeni: Gda bi večér bio tisti dén, prvi sobote i dveri bi bile zaprete, gde so bili vučenicke vküpspravleni zavolo straha židovskoga, prišao je Jezuš i stano je na sredi i veli njim: mer vam bodi. 1 gda bi to pravo, pokazao je njim roke i rebra. Radüvali so se zato vučenicke, ka so vidili Gospodna. Pravo je zato njim pali: mer vam bodi. Kak je mené poslao Oča, i jas pošilam vas. Eta gda bi velo i pihno je na njé i veli njim: vzemte Dühá svétoga, šterim odpüstite grehe, odpüščajo se njim: i šterim je zadržite, zadržani so. Tomáž pa eden z ti dvanájset, ki se zové Dvojnik, ne je bio z njimi, gda je prišao Jezuš. Pravili so záto njemi drügi vučenicke: vidili smo Gospoda. On je pa velo njim: či ne bom vido v njegovih rokaj cvekov prebodjenjá i ne püstim prsta mojega vu mesto cvekov i ne püstim roke moje vu rebra njegovo: ne bom vervao. I po osmom dnévi so pali bili vučenicke njegovi notri i Tomaž ž njimi. Prišao je Jezuš zapretimi dverami i stano je na sredi i pravo je: mér vam bodi. Potomtoga veli Tomaži: notri püsti prst tvoj esi i gledaj roké moje; i nesi se roko tvojo i püsti jo vu rebra mojo i ne boj neveren, nego veren, Odgovoro je Tomáž i pravo je njemi: Gospod moj i Bog moj. Velo je njemi Jezuš: ka si vido mené Tomáž, vervao si: blaženi, ki so ne vidili i Vervali so. Vnoga je ešče i drüga znamenja včino Jezuš nazoči svojih vučenikov, štera so ne popisana vu eti knigaj. Eta so pa pisana, naj verjete; ka je Jezuš Kristuš Sin Boži: i naj vervajoči Žitek mate vu njegovom imeni. * Beri 1 o iz pisma sv. apoštola Janoša (1. Jan. 5, 4—10). Prelübi! Vse, ka je rojeno iz Boga, premaga svet. I to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Što pa premaga svet, če ne tisti, ki verje, da je Jezuš Sin boži? Te je, ki je prišeo z vodov i krvjov. I Düh je, ki svedoči, ar Düh je istina. Zakaj trije so, ki svedočijo v nebesaj: Oča, Reč i Sveti Düh; i tej trije so edno. I trije so, ki svedočijo na zemli: Düh i voda i krv; i tej. trije so edno. Če sprejemamo že človeško svedočanstvo, je bože svedočanstvo vekše; ar bože svedočanstvo je v tom, da je svedočo od svojega Sina. Što verje v božega Sina, ma svedočanstvo v sebi. * Čüjete, ka pravi berilo? Od zmage guči. Zmaga se pa lehko dosegne samo v boji. Sv. apoštol ne misli na krvavi boj i krvavo zmago, nego na boj med svetom i Bogom, med kraleskom hüdoga düha i božim kraleskom. Te boj se vrši ne vöni na čontaj, v strelnih jarkaj, nego v düšaj, da düše ostanejo bože zdaj i na veke, ali jih pa hüdi düh zapela i jih pogübi na veke. Te boj se vrši že od začetka sveta i se bo vršo do konca sveta. Že prve düše je napadno sküšnjavec v raji i jo zaistino tüdi zapelao. Ali Bog je tevi düši strgao nazaj iz škramplov hüdoga düha. I tak se te boj ponavla pri vsakšem človeki, šteri pride v leta spoznanja. Žrtve toga boja so naše düše, je naša večnost. Düša, štera v tom boji spadne i ne stane, je vekomaj zgüblena. Da se to ne zgodi, da nas svet, hüdi düh ne premaga, nam sv. Janoš pokaže na voj-skovodjo, šteri je svet i kralestvo hüdoga düha premagao. Te vojskovodja je Jezuš Kristuš, na križ prebiti ali od mrtvih vstáli. Premagao 'je smrt, ki se bo z nami šče nadale borila i nas kosila ali pokosila nas ne bo, če stopimo pod Jezušovo zastavo i se ž njim bojüjemo. Njega premagati níšče ne more. Što je ž njim, je tüdi nepremaglivi. I samo te, šteri verje v Jezuši, je nepremaglivi: »Što pa premaga svet, če ne tisti, šteri verje, da je Jezuš Sin boli?* Mi vsi ščemo biti zmagovalci nad svetom. Kratka bojna je na tom sveti. Potom na pride odliküvanje za tiste, šteri so se junaško borili pod Jezušovov zastavov. Pa to odliküvanje — nebesko korono, vsi zadobimo, če bomo vervati i po veri živeli. Shodi dr. Klara. Dr. Klar, naš kandidat obišče vsako občino našega sreza i se predstavi vsem volilcom. Na Vüzemski pondelek je meo jako lepo obiskaniva shoda v Renkovcih i Türnišči. Med njegovimi pu-noštevilnimi poslüšalci smo vidili tüdi g. dekana Jeriča. V tork je o-biskao tri Bistrice. Povsod so ga sprejeli z najvekšim poštüvanjom i poslüšali njegove mirne reči, štere nikoga ne žalijo, nego Ščejo samo dobro našemi lüdstvi i sejajo v njegova srca vüpanje na bolšo bodočnost. V sredo je obiskao beltinske faro, v četrtek Odranec, Črensovce, Žižki i Trnje V nedelo je spravišče v Bogojini, v rojstnoj fari gospoda kandidata. Zadnji, Prišestni tjeden pa obišče g. dr. Klar vse ostale občine, štere te tjeden ne mogeo. Zapleteni štrki. Za štrke zovejo vekše dijake, šteri obiskavlejo vsevučilišče, ali univerzo. Nešterno teh štrkov se je zaplelo v mreže. Te mreže so tak zvana abstinenca. Tej štrki hodijo okoli i lüdi napelavajo, naj ne idejo volit. Prle so se tej štrki drli, ka zakaj se ne šlo volit pred štirami letami, zdaj se pa pali zderajo: ne idité volit. Mi tem štrkam Povemo sledeče. Vaša prva dužnost je včiti se i brüsiti svoj značaj, ka te ednok meli zadosta zmožnosti i tüdi poštenosti, ar oboje je neobhodno potrebno za delo med lüdstvom. Prle ste vsikdar kričali, ka se domačini zapostavlajo, ka se níšče ne briga za naš kraj, ka se nam gimnázija ne spopolni itd. Zdaj, gda mate domačina, poštenjaka pred sebov, na šteroga samo z najvekšim poštüvanjom morete gledati, kak vernoga, zna-čajnoga krščanskoga moža, ki Odprto srce nosi do svojega lüdstva i tüdi do vseh vaših žel i Potreb, zdaj te te proti njemi kričali? Te proti njemi brsali i agitirali ? Njega toti ne poderete, sebe pa gotovo podžagate pred našim narodom, šteromi ste nesrečo želeli, gda je bio v najvekšoj stiski. Kelko volilcov majo naše občine v lendav-skom srezi. Beltinci 1542 Bogojina 802 Črensovci 1224 Dobrovnik 938 Gaberje 1009 Genterovci 558 Lendava 920 Odranci 984 Orešje 887 Polana 573 Turnišče 1010 Sküpno 10448 Ne jih doma okoli 1500—2000, zato jih ostane za volitev okoli 8500—9000. Opozorilo. Kak čüjemo, toži nekši rafunke-rar več kak 150 lüdi. Tisti, šteri so tožení, se branijo edni s tem, da je te rafunkerar nej telkokrat zmetao, kak pravi, drügi, ka računa več, kak njemi po tarifi ide, drügi pali, ka so njemi že plačali. Malo pa jih je, šteri morejo to, s kem se branijo, tüdi dokazati, ka je istina. Birovija nemre inači, kak da verje tomi, ka ma rafunkerar napisano v svojih knigaj. Pri večih je bilo ugotovleno, ka je rafunkerar prav računao i da so dužnike tarife ne prav razmili. Če bi znali pred tožbov, kelko majo plačati, bi se ne püstili tožiti, nego bi prle plačali. Tak pa morejo zdaj plačati ešče stroške. Ka ne bo več takšega nereda, ka sami nete znali, kelko ste dužni, Vam damo tanač, ka si odsehmao točno gor spišete, kelko rafunkerar zaslüži. Vsakokrat, gda pride rafunkerar k vam, si püstite od njega potrditi, ka je bio pri vas i zahtevle, da zapiše kelko računa. Či mislite, da je preveč, včasik pitajte na občini, kelko ma pravico računati, ka se račun- včasi spravi, vred, ar jekda mine več mesecov, dosta žmetnej račune kontrolirati. Gda kaj plačate, püstite si vse potrditi. Tak bodete vsaki čas znali, kelko ste dužni i bodete mogli, če bo vas što za več tožo, dokazati na sodniji, ka njemi telko ne ide. Strašen potres na Formoso Formosa je krasen i bogat otok, šteroga so po sili vzeli v rusko-ja-ponskoj bojni Japonci Kitajcem. Šte pet milijon lüdi, Kitajce, domačine i nekaj Japoncov. Na sam Vüzem je tű divjao strašen potres, šteri je vmoro 4500 lüdi, rano pa okoli deset jezer. Hiš je ščista porüšenih 18 jezer, na pol podrtih pa 30 jezero. Škoda se ceni na 10 milijon lejov. Poleg potresa so veliki kvár napravili tüdi ognji, zdaj pa preti nesrečnomi kraji ešče Povoden. Med vsemi prizori je najbole genlivi bio te, gda je jokalo na stotine male dece raztepene po cesti, štera se je zgübila od starišov. Japonska Vlada z hitrostjov skrbi za ponesrečenec. Smrtne obsodbe v Grčiji. Preki sod je sodo štiri bivše predsednike vlade : Venizelosa, Papa-nastaziuja, Kafandarisa i Sofulisa. Poleg teh so so jem tüdi predsednik senata Gonatas i Vnogi bivši ministri, narodni poslanci i novinari. Na smrt je osodo vojni sod generale Papulosa, Agnostopulosa, Ki-misia, Kamenosa i dvanajset višjih oficerov. Na Grčkom, kak se vidi, je jako nevarno v politiko se mešati. Bolše je njive obdelavati i krave pasti. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Črensovsko senje bo 13. maja. Tak je dovolo g. ban na prošnjo predsednika občine. 6 maja so krčme zaprete, zato se je prestavilo senje. Izseljenikom. Ki se izselijo iz naše države, morejo pokazati na iz-seljeniškom komisariati v Zagrebi Potrdilo, ka majo slüžbo ali vrednost, s koj lejko živejo v tistoj zemli, kama se izselijo. Če nemajo toga potrdila, se ne morejo izseliti. Ne tiče se pa te prepis romarov, ki pridejo na eucha- 1 ristični kongres v Ljubljano, če ovak majo vredi potne liste i če v določenom časi se nazajpovrnejo. V Canado se v ednom leti morajo nazaj povrnoti. Črensovci. Prosvetno drüštvo je na Vüzemski pondelek ponovno lepo igro „Mlinarjev Janez". Poslüšalcov je bilo preci. Člani prosvetnoga drüštvo so pa jako zamerili, ka je igralcov cela čupora Šla po igri v krčmo i tam preglasna bila. Lejko bi si v j Našem Domi privoščili nedužno veselje. Na to naj se pazi drügoč. Lendava. V soboto 27. aprila nastopi pri nas črensovsko prosvetno drüštvo z igrov „M!inarjev Janez". • Vüpamo se, da bomo z nastopom zadovolni. Lendavska spražnjena fara dobila svojega dühovnoga pastira. Višešnja cerkvena oblast je lendavsko fari podelila preč. g. Bakan Štefani, (^zdajšnjemi lendavsko:™ fárnomi oskrbniki. Novi g. plebanoš bodo 1. . „ Šolski stolci.. II. Sestrična mi je pisala: »Dragi Tinček, prí nas so razpisali mesto drügoga vučitela. Vsi bi radi vidli, če prosiš za to mesto. Izvolitev je za-gvišna, ar je večina kotrig šolskoga stolca iz naše žlahte/ »Hvala dobromi Bogi!1* sem si mislo, samo da se rešim blatne za-krtne vési, v šteroj sem odrezan od lüdi i sveta samevao že duga leta. Oblečeni, kak je že to navada, to najlepšo obleko; Veški brivec se je celo vöro mučo, ka mi je postavo obraz i glavo v najlepše stanje... in sem s prvim vlakom odpotüvao v vés, v šteroj je bilo razpisano prazno vučitelsko mesto i ge so kralüvali sorodniki moje sestrične. Rodbina me je lepo sprejela, bogato pogostila. Meli smo iz kürečega mesa skühano župo z rezanci, paradajsovo omako s praženimi krumpli, pohane piceke s šalatov i makove povitice. Za dobro vino je skrbo gospodar, za ešče bolše cigare pa moja malenkost. Od dvanajstih do treh smo sedeli pri stoli. Začetkoma smo lepo i pametno gučali, sledi, kda je vino segrevalo misli i srce, smo bili menje pametni, pa tem bole navdüšeni. To se pravi, ka je šlo vse po najbolšoj poti, pokeč se je ne oglasila sestrična i predlagala, ka je skrajni čas, obiskati moramo vse kotrige slavnoga šolskoga stolca. Rad sem privolo, ar vino je bilo težko, navdüšenje velko i moj vsikdar slab žalodec se je močno pritožavao, glej, dečko, dnes si pa palik prestopo krščansko mero. »Pri šterom gospodi bi pa začnoli z obiski?" je bilo pitanje, štero je dalo domačim ne malo skrbi, ar so znali, ka je kmečka aristokracija... občütliva, ka je tam ne napisano, ali itak vsem znano, šteri je te prvi, šteri je drügi v vesi i šteri ne sme biti razbijem če dobi te zadnji obisk. Sestrična je predlagala, naj se prvič oglasimo pri oskrbniki šolskoga stolca, ar on je prej najbole vplivna oseba. Stric je inači mislo. Predsednik je glava, njega moremo obiskati prvič, ostale kotrige šolskoga stolca naj potem pridejo na vrsto. Skoro bi se skregale od vina razgrete domače glave, če ne bi segeo vmes sam i povedao odločno: pri upravitelj začnemo. „Pred kratkim sem füdj mislo prositi za vučitelsko mesto, sem včio svoje, „pa sem vse pokvaro samo zafo, ar seni pozabo prvič obiskati upravitela šole/ Priznali so mi, ka če že ne bo hasnilo, škodilo tüdi ne, tak sva se teda odpravila s sestričinov k gospodi upravitel!. Tüdi tam so me lepo sprijeli. Gospod, stari, boječ možak, se je s svojov velikanskov pipov pokvarjao, kda sva potrkala na dveri; gospa i upravitelova pa je štrikala pri odprtom okni. Oba sta mi prišla lepo naproti, mi segla v roko, me premerila z radovednim! očmi od pete do glave. Gospa mi je ponüdila stolec, sestrični pa naročila, naj ide telko časa v sosedno sobo k gospodični Ankici, dokeč si mi pogučimo zavolo prišestnosti .... „Hm, ví bi prišli k nam za drügoga vučitela?ˮ me je pitao stari gospod, skrit za goste oblake dima. „Rad bi prišeo. Bio bi med svo - jimi. Gospa je nadalüvala: „Ste bližnji sorodnik gospodične Micike ?ˮ Mislila je na mojo sestrično. „Da, gospa Micika je moja sestrična.ˮ „Fest dekla jeˮje dostavila gospa nekam zategnjeno i mi je ostro pogledal v oči. Stari upraviteo je s šalov obrno razgovor v novo smer: „Ne boj se, mama, ne bo bežao Tak smo srečno zvedili prvi kamen s poti, štera bi naj vodila do vučitelskoga mesta. Potem je prišeo drügi kamen, gospodična, upravitelova Ankica. 28. aprila l935. NOVINE 3 maja vpelani v svojo novo faro. Želemo njim na težavnoj, velikoj fari dosta božega blagoslova i prosimo vse njihove vnoge poštüvalce i njihovo bivšo dühovno deco, ki so jako dosta dobroga dobili od njih za svoje düše, naj molijo za njih večkrat, posebno pa te den. Obred vpelavanja zvršijo preč. g. dekan Jerič Ivan. Turnišče. Na Vüzemski pondelek smo poleg lepoga shoda g. dr. Klara meli tüdi drügi obisk. Obiskali I sta nas dve gorečivi Marijinivi častilci iz Črensovske fare, Čurič Treza i Tkalec Bara z Trnja, da tü pridobita z našim širitelom nove naročnike za lepo glasilo Marijine slave, „Marijin List“. I z Marijinov pomočjov sta pridobile 23 novih naročnikov. Nedelica. Dva vrliva tretjerednika, Fratar Štefan i Horvat Anton iz Žižkov sta nas obiskala na Vüzemski pondelek i sta z našima širiteloma pridobila za Novine deset novih naročnikov, za Mar. List pa ednoga. Jako dobro delo je širiti naš dober krščanski tisk. Bog bo plačnik tistim, ki se trüdijo za njega. Čestitka g. dr. Klari. Kak je prečteo g. dr. Kelenc Tomaž, ravniteo Martinišča v Soboti, program g. dr. Klara v Novinaj, je tomi poslao prav srčno čestitko. Ki na srci nosi blaženost siromaškoga naroda, nači napraviti ne more, kak da se veseli takšemi kandidati, kak je g. dr. Klar. Lendava. Na Jürjovo je svetio en deo naše fare i to občini Banuta i Mostje. Tive občini že duga leta svetita te den po oblübi, ka sta rešenji nesreč. Slovesno sv. mešo so slüžili Banučanom i Mostjanom g. kaplan Halas, predgali so njim pa urednik naših Novin. Lendava. Na Vüzemski pondelek večer je gasilsko drüštvo v Lendavi priredilo glasbeni koncert. Nastopilo je 12 mužikašov pod vodstvom mladoga gospoda Vilka Bačiča. Program koncerta je bio vsem po voli. Vse točke so jako dobro rešili. Posebno Zagrebčan g. Dobronji Ludvig, ki obiskavle glasbeno akademijo, je vse navzoče navdüšo s svojim soloigranjom. Kaj takšega šče Lendava vendar ne čüla. Dvorana v hoteli Krona je bila nabito puna. Lepo število nas je. Vüzemska številka Novin se je jako dopadnola. Kak ne bi, ve je 25 sinov Slov. krajine razlejalo v njih svoje lübeče srce. Pa Novin ne bi lübili?! Črensovci. Odbor za zidanje „Dom sv. Frančiškaˮ je razdelo 347 siromakom čerensovske fare meso i krüh za vüzemske svetke. Gibanje naročnike Novin meseca aprila. Narastle so Novine za komadov: 8 v Franciji, 1 v Medjimurji, 5 v Sloveniji, 1 v Kobilji, 1 na Sr. Bistrici, 2 v Trnji, 2 v Turnišči, 1 pod Lipov, 10 v Nedelici, 1 v Brezovici, 2 v Kuzdoblanji, 1 v Borejcih, 1 v Srbiji, 1 v Črensovcih, 1 na Hrvatskom. Sküpno za 36 komadov. — Odpovedane so: 2 v Črensovcih, 2 na O. Bistrici, 1 v Krogi, 1 v Satahovcih. Čisti narastek 30 komadov. — Uprava. Zahvala. Vsem, ki so nam vüzemske pozdrave poslali, se toplo zahvalüjemo. Uredništvo i uprava Novin. Grad. Močno gibanje je nastanolo, da bi prišli do primernoga drüštvenoga doma. V te namen je bilo pozvano spravišče, štero je vodo dr. Lukman Zdravnik. V svojem govori je povdaro potrebo drüštvenoga prostora i če Bog da, do jeseni bomo meli že svoj kotiček. Edno je samo potrebno najmre to, da se bo v tom domi delalo po navukaj božih i nikdar proti njim, da nam bo dom odpirao z prosvetov pot do razumnejšega i tüdi vsikdar poštenejšega živlenja. Lendava. Naš g. plivanoš preč. | g. Bakan Štefan so odišli na dühovne vaje v Ljubljano, da se pripravijo za dühovni sprejem lendavske fare. Bogojina. V preminočih dnevaj so neznani vlomilci gor strgali kleti i pivnice pri večih hižaj. Ar ne so najšli zaželenoga pila, so od čemerov trli peči. To se je ponavlalo par noči. — Volilno gibanje se je v zadnjih dnevaj tüdi poživelo. Okoli hodijo nikši kandidatje, ki nam pa nikaj novoga ne povejo; kak smo zvedeli, spadajo k narodnoj listi. Hvalijo se tej kandidatje, ka do vsi nje volili i ka oni samo lüdem razlagajo zdajšnjo politiko. Mi Bogojančarje pa povemo tem gospodom, ka smo ne potrebni njüvoga tumačenja, ka smo sami telko čedni, ka znamo, koga mo volili. Naš kandidat je i bo tüdi poslanec naš prilübleni g. dr. Klar, šteri je sprijao kandidaturo samo iz lübeznosti do svojega naroda. — Obiskao nas je tüdi g. ban. Bio je jako lepo sprejeti. Prav lepo so ga pozdravili poleg g. predsednika občine i g. šol. upravitela naš g. plebanoš, šteri so prosili g. bana za podporo, da se kemprle dogradi naša nova cerkev. G. ban se je vsem jako zahvalo, pogledno si je cerkev i prosvetni dom i oblübo, ka kelko bo, mogoče, bo pomagao i se tak poslovo od nas. Žižki. Pri Zelkovoj dovici so neznani uzmoviči z kelečimi rokami odnesli kukorico. Trbelo je pač peneze za vüzemski pondelek. Strehovci. V naših vrhaj so vsikdar žedni tolvajje deset pivnic gorvtrgnoli i vino spokradnoli. Trnje. Psa Bedrnjak Ivana je nikak v bedro strelo po noči, da je stvar mogla prejti. Pes je brano hišo, zato so ga pa tolvajje s sveta spravili. Prvo gostovanje Glasbene Matice v Soboti. Naše cenjene čtevce opominamo na izredni muzikalni dogodek, šteroga nam bo nüdilo gostüvanje Glasbene Matice Ljubljanske v soboto, dne 27. t. m. ob 20 vöri večer v Sokolskom domi v Soboti. Prvikrat bomo meli priliko čüti v Soboti tak številni i odlični orkester, ki šte prek 30 članov Orkestralnoga društva i konservatorija v Ljubljani pod taktirkov znanoga komponista ino dirigenta prof. L. Škerjanca. Kak solista nastopita s sprevajanjom orkestra naš slavni operni basist g. julij Betetto, član ljubljanske opere i direktor drž. konservatorija V Ljubljani, dugoletni član dunajske dvorne opere i drž. opere v Müncheni itd., poleg njega pa naš prilübleni violinski virtuoz prof. Karlo Rupel. Spored koncerta je skrbno izbran i obsega po nájveč slovanske skladatele. G. julij Betetto spevle pesmi Lajovica, Škerjanca in Adamiča, g. prof. Karlo Rupel pa igra violinske skladbe Svend-sena, Dvoráka i Saint-Saensa. Drüge točke, štere je sküpno 10, izvaja orkester sam. Predprodajo vstopnic je prevzela trgovina g. Izidor Hahna v Soboti. Vabimo vso muzikalno publiko, da obišče te koncert, ve mamo redko priliko poslüšati doma tak umetniško dovršen koncert. Drügi den se vrši isti koncert v Ljutomeri ob frtao na 4 vöri popoldnevi v dvorani Sokola z istim sporedom. „Hito, hitro čas beži"... Za romanje na Trsat, zdrüženo z brezplačnim izletom z ladjov po morji na otok Krk, v dneh 18. in 19. maja, se trebe taki prijaviti i plačati do 1. maja konči romarsko vozovnico pa do 10. maja. Podrobna pojasnila dobi vsaki zabadav v romarskom listi, če sporoči svoj naslov upravi lista „Po božjem svetu", Ljubljana, Vrazov trg 4. Večernice. Nekdo, ki je imel ranjeno grlo, je pripovedoval: Bila je prva nedelja v mesecu. „Buccinate in neomenia tuba“, trobite na trobento, ki znani novi mesec. Sončni, pomladni popoldan je bil; tički so se tu in tam že oglašali, v njih melodiji je odmeval topli jüg. Ako se je ustavilo na čudoviti cerkvi: nje podoba — kakor goloba, ki hoče razprostreti krila. Korak se je napotil vanjo. Skoraj polna pestre množice je bila. Obstal sem pri vratih, kakor grešni cestninar, popotnik. Pogled je pritegnil oltar: rumeno je žarel v siju sveč, vse so bile prižgane, v sredini so se dvigale, s plameni so švigale proti monštranci, proti koncu kakor dvignjene roke: kakor na sredi dlani bela hostija leži ... Za oltarjem, na steni, še više kipi podoba Marije, Matere z milostnim plaščem: vso ožarjajo električne lüči: bele, rdeče, zlate in modre kakor nebo, podnožje temno razsvetljujejo vijolične, kakor duše spokornice . . . Nov, lepši venec pletejo, živ „rožni venecˮ moli cela cerkev. Vodi mašnik spred oltarja, njemu odgovarjala dva zbora: eden moški, drugi ženski. Najlepša cvetka je pač „Oče našˮ, Bog, ki naj nas reši hüdega — satana: dva konca, dve najsilnejši nasprotji stojita na trdno določenem mestu kakor dve skali . . . Med njima kipi življenje sveta in ljudi, kakor morje časa, dokler ne okameni v večnosti. — Zato ovija Gospodovo molitev najsilnejša beseda, pesem. ...„naša ljübljena Gospa, Jezusovega Srcaˮ... Tam drži mati v naročju svoje dete, tam pred obhajilno mizo z njim stoji, kodrasti lasje mu valove, nemirne rokice so iztrgale rožni venec materi : zdaj obračajo svetinjico: na eni strani Marija ponüja škapulir, na drugi Jezus kaže odprto Srce... Litanije srca Jezusovega so se začele. Njih vročina udarja na ledena srca, tali in ogreva, lica rdeči spomin na mnoge grehe... „Ozri se slednjič z očmi usmiljenja na sinove onega rodu, ki je bil tako dolgo izvoljeni narod; in kri, ki je bila nekdaj nanje klicana, naj sedaj tudi nanje pride kot vir rešenja in življenja." Ta dostavek je star le nekoliko let. Dühovni pogled splava v svet: povsod najdeš Žida, povsod zadovoljnega v bogastvu tega sveta, polnega vseh, tudi najnovejših pridobitev. Pogled obstane v Rusiji, uho prisluhne bogokletju: „Proti Bogu !ˮ Srce vzdrhti v molitvi k svetici Terezija Deteta Jezusa, ki je v svojem življenju toliko trpela, da vsega ne upajo objaviti... „O preljubezniva svetnica...ˮ Trpijo usta, dokler ne zakričijo: „Odrešenik svetá, reši Rusijo!ˮ Reši človeštvo, ki je hujše, ker je odpadlo. — + Blagoslov z Najsvetejšim: monštranca je zaplavala tako visoko, kakor najvišje pri maši, po spremenjenju, pri povzdigovanju, ljudje pa najbolj sklonjeni, kakor pod najsilnejšim bremenom Križa, v znamenju najsvetejšega razodetja Tistega, ki biva v nedostopni lüči. — „V imenu Očeta in Sina in svetega Duhaˮ. — Tako bodi. Tudi orgije so pritrdile, najglasnejši registri so odprti, brnijo ko propeler največjega zrakoplova. Glasovi zamirajo, sveče ugašajo, električne lüči okoli Marije — kakor da jih več ni. Zadnji odmev zvona je že davno onemel, zadnji človek je že davno iz cerkve šel, le večna luč krvavo gori, sonce pa lije najlepše, večerne žarke skozi okroglo okno pri glavnem oltarju.. Zdaj je še človekov düh zapustil cerkev. Bila je lepa, skromna, zdrava, vidno pametna. Prijazno mi je segla v roko i meni je nehoteč vujšla pripomba : „Što bi vörvao, ka imajo v toj zakotnoj občini tak krasno rožico.ˮ Gospa je opičila v mene svoje sivkaste oči, čüto sem, ka me naravnost žge te oster, spitavajoči pogled, ali preneseo sem ga, ar je bilo moje začüdenje istinsko, iz srca izvirajoče. Plačilo pa je bilo, ka je gospa odložila štrikanje, pripravila je stol i nam po dvorila z najbolšimi dobrinami domače kamre i kleti. Posadili so me na glavno mesto, na mojoj desnici je cvetela v svojij mladoj lepoti domáča hčerka, gospodična Ankica, na stoli so se pa praznile kupice i tanjeri... Lepo je bilo, lüšno je bilo... Dali so mi priliko, ka opišem svoje načrte; domači so namigavali na svoje in sunce je že davno zašlo za goro, kda sem spoznao, ka dnes več ne pojdemo k niti ednomi veljaki... Ne moremo ... Prijetno drüžbo je razbio prihod strica, močnoga, robatoga kmečkoga človeka, šteri je istina, sprazno kupico dobroga vina, ali pozabo je ne : zakaj je prišeo. S starim gospodom upravitelom sva se pobratila, on me je küšno, jaz njega. Bio sem srečen i navdüšen, gospod upraviteo ravnotak, gospa upravitelova pa je plavala v oblakih najlepših senj, — Vidla je svojo Ankico v snežno belom obleči pred Gospodovim oltarom i na njenoj levoj strani mladoga gospodiča ... Bog si ga zna, če ne — mene. „Dečko moj, morava k drügim... Sporočili smo, da dnes prideš; predsednik te celi zadvečerek čaka, oskrbnik je meo nujno pot, pa jo je odložo ... Morava, če me razmiš...“ Teško, ali vendar smo se poslovili od prijaznih gostitelov. Gospa je pozabila moje ime, bio sem njej samo — „moj lübi sinkoˮ; — gospod je silo, naj si vzemem na pot njegovo najlepšo pipo, naj vidijo kmetje, da sva od dnes edna düša i edno telo. Gospod upraviteo bi me rad sprevajao do oskrbnikove hiže, ali gospa je to sprevodništvo, kak nedostojno i nevarno prepovedala. Na desnoj strani me je podpirala sestrična... na levoj stric, pa smo prišli do bogate kmečke hiže. Pot je bila vidno duga v kmičnoj noči i morile so me težke misli. Rad bi znao, zakaj je nedostojno i nevarno, če me sprevajo v toj vési gospod upraviteo dvorazredne narodne šole? Oskrbnik, ponosen, odločen kmet me je oblastno sprijeo, mi pokazao mesto pri lepo prestrtom stoli. Malo je gučao, več gledao i če sem samo malo menje „srečenˮ i „navdüšenˮ, bi lejko spoznao, ka to gledanje ob- lake rodi, oblaki se gostijo v velki j kamen, prek šteroga vodi pot do vučitelskoga mesta. „Ne zameri Martinˮ, je proso oproščenje stric, „smo malo zamüdili. Znaš, kak je pri našem upraviteli, če gospa ne drži zadosta močno klüče od kleti...ˮ Gospod Martin je kimao, kadio iz svoje nedelske pipe i samo gledao. Sestrična je nadalüvala: »Žmetno se reši gost našega školnika, če gospa ne šte, kelko litrov so še prinesli iz kleti..." Gospod Martin je prikimao: »Ne pozna mere pri pijači, naš stari školnik že ne." Čüto sem, da je na meni vrsta, vsi trije so čakali, naj tüdi jaz zinem. „Ne vem, zakaj je prosila gospa školnikova, da bi bilo nevarno i nedostojno, če me mož sprevaja do hiže poštüvanoga gospoda oskrbnika...ˮ Stric me je včio: „Nevarno bi bilo, ar pijan človek v kmici spadneˮ. „I nedostojno je iti na obisk, če je što pijanˮ, je zaklüčo miselno vrsto gospod Martin. Zdigno je puno flašo, natočo tüdi meni, ali prestrašeno sem spoznao, ka te gib roke ne kazao nikaj prijaznoga. „Bog, ve sem tüdi jaz pijan...!ˮ Silo sem domo. Stric bi rad vido, če nadalüje-mo obiske. Bojao se je zamere. Sestrična mi je pripbračala, naj se mujem v mrzloj vodi. „Ne, spat idem! ˮ I pri tom je ostalo. Drügi den sem odpotüvao s prvim vlakom. Glava mi je bila težka, šopek cvetlic pa, štere mi je potisnila v roko sestrična pri slovesi, je razširjao neverjetno močen düh. Dobro poznani kraji so leteli mimo odprtoga okna železnice, jekleno kolesje je drdralo svojo enolično pesem, ali jaz glüh i slep za vse lepote sveta, sem vido oskrbnika i slišao samo njegove mirno izgovorjene reči: »Nedostojno je iti na obisk, če je človek pijan." Doma sem osramočen vrejüvao spomine toga dneva. I vložo prošnjo ? Ne. Oskrbnik šole je najmre sporočo strici: „Naj se ne trüdi mladi gospod. Eden pijanec v šoli je tüdi velko breme, za dva je naša šola preslabo zozidana...ˮ Proso sem ne, mesta dobo tüdi ne, zamerkao sem si pa navuk, ka je lejko dobro, če začneš obiske pri upraviteli, lejko pa tüdi slabo. Meni je škodilo. Tinček. 4 NOVINE 28. aprila 1935. Kratke novosti. Strašna smrt pri kopanji stüdenca. V nedelo 14. t. m. predpoldnom, je köpao v Maribori stüdenec delavec Kelnarič. Ar je svet tam po večini samo pesek, je bilo kopanje jako nevarno. To je bilo tüdi usodno za pokojnoga Kelnariča. Gda ga je zasüla zemla (pesek), so včasi po njegovom kriki „na pomoč, Pomagajteˮ bili na kraji nesreče delavci, šteri so tam pomagali i ne dugo za temi mariborski reševalci (gasilci). Začnoli so z rešavanjom. Ar neso mogli priti po že skopanom stüdenci do ponesrečenca, so začnoli kopati stranske rove. Komaj so prišli v njegovo bližino i komaj so njemi zavarüvali glavo z ednov kištov, ga je zemla vnovič začnola zasipavati. Reševalci so med tem časom napelati v jamo cevi, po šterih so ponesrečenci vodili čisti zrak. Rešavanje se je nadalüvao celi den i celo noč. Okoli jame je bilo puno lüdi, šteri so čakali, kda pride glas iz jame, ka je nesrečni že rešeni. Štirikrat so ga odkopali i gda so ga šteli potegnoti iz jame, je Ponesrečeni obüpne zaječao. Poglednoli so ga i najšli, ka so njemi noge zacementane. V tistom časi najmre, kda se je porüšila zemla, se je porüšo na njega tüdi na friško nanošeni beton, šteri njemi je noge zasipao i kda se je posüšo, nog več neso mogli osloboditi. Začnoli so razbijati te beton, ali pri tom razbijanji se je zemla vnovič sipavala v jamo. Tak je ponesrečenec bio tri dni i dve noči v jami, do kraja pri zavesti. Tü pa tam se je čülo jéčanje iz njegovih vüst. Ponesrečenomi so nosili čaj, rum i drüge okrepilne pijače; bila sta poleg dva zdravnika pa vseedno njemi neso mogli pomagati. Štrti den zajtra okoli 10 vöre ga je smrt rešila vsega trplenja. Rešavanje je bilo jako otežkočeno. Kak hitro so ga najmre rešili, tak hitro ga je tüdi zasipale. Ponesrečenci je svetila med trplenjom elektrika. Što je kriv smrti ponesrečenca, se ne ve. Reševalci so včinili svojo dužnost. Kak bi ge rešavali kakšega milijonara, to je pitanje, ali če bi znali, ka je notri kakši lonec pun dinarov. Bog zna, ali ga ne bi prle, kak v štiraj dnevaj rešili. Pri vsem tom deli je najmre poleg velka istina i ta je: pokojni Kelnarič je bio samo ubogi, siromaški delavec. Reševalci so včinoli vse svoje, kak že odzgora povedano. Vodja mestnöga grad benoga urada je na svoje stroške vodo vse rešavanje. Javlali so se delavci, šteri so brezplačno kopali, ništerni so bili po tri dni i noči v jami, ka so ne spali. Vse to je razburkalo lüdstvo i razburkanje či duže bole raste. Najbole žalostno je to, ka so komaj zdaj začnoli z odločnim delom, da mrtveca spravijo iz stüdenca i to na vsakši način. Zastopnik sv. očé na polskom euch. kongresi. Sv. oča Papa so imenüvali za svojega poslanca na euch. kongresi polskoga primaša, kardinala Avgusta Hlonda. Iz Rusije poročajo, ka so v Zapadnoj Gruži ji v višini 1100 m najšli močne žile kremenjaka i zlata, pač srečna Rusija. V severnoj Ameriki divjajo strašni viheri. Tak močni, ka nosijo s sebov ogromne množine pesika. Pesik je zakrio sunce, tak ka prebivalci skoro ne opazijo, kda nastopi noč. Vničena so krasna pšenična pola. Motori morejo cele dneve svetiti. Nikšega okna, niti dver nemrejo tak zapreti, ka ne bi pesik i prah prišla v hiše. Pri vsem tom pa je najbole Čüdno to, ka so sohe telegrafske i električne (najmre samo železne) i drot puni elektrike. Če se što dotekne, začüti jaki električni sünek. Resan čüden pojav. Tovarna Bat’a. V vseh Bafinih prodajalnicaj je zaposlenij 4500 Jugoslovanov i 15 Čehoslovakov. Naše šole v Rumuniji. Tü so odprli jugoslovenske lüdske šole v vseh zapadnih delih Transilvanije, v šterih je bar do 30 Jugoslovanske školoobvezne dece. Prepoved egiptovske vlade. Egiptovska vláda je prepovedala egiptovskim delavcom, ka bi šli na delo v afriško Eritrejo, ar ne šče pokvariti dobrih odnošajov do Abesinije. V Eritrejo je štelo iti prek 4000 delavcov. Preiskava o marsejskom vmori je zaklüčena. Razprava se bo vršila v francoskom mesti Aix en Provence, kama so že poslali vse spise. Tüdi morilce vkratkom ta pripelajo. Najvišiša cerkev na sveti. Ta je stolnica v nemškom varaši Ulm, štera ma 162 m visiki tören. Katoličanci na Japonskom. Jih je dozdáj samo 193.270. Bruyeres, Francija, 14. IV. 1935. Miseo... Dragi mi slovenski kraj, v mislih sem prí Tebi zdaj, želem Ti dobro zdaj zato, ar si moj rojstni kraj . . . Vsi mislimo, ka bi napravili, da bi se nam kaj boukše godilo. Mislimo vnogo, a tanačivamo se premalo. Vsi se staramo, kak nam je božno, nega dobička pač nindri za kmeta. Zakaj ne? Dobro premislimo naše zdajšnje živlenje in potem presodimo, zakaj je v istini tak božno. Najvekša naša slabost je, da smo premalo in slabo Oboroženi proti hüdomi dühi, ki s svojov vojskov na zemli bije strašen boj za düše . . . Za branitev naše večne domovine smo nej zadosta močni, a za vživanje kratkoga zemelskoga živlenja, če se po našoj voli nešče delati, gda koli. Pač slabo mislimo od večnosti in smrti . . . Mi mamo slobodno volo, delamo, ka ščemo, zvolimo si ka nam jé vola. Večni Sodnik na§ bo pitao, kak i koga smo volili, da nas vodi, kajti vodniki so bili vsigdar in bodo, brez njih je živlenje teško. Če bi šteo napisati vse, ka si mislim za tebe, mili moj kraj, bi náše »Novine* Premale bile za vse. Vzemi na znanje iz teh par vrstic, da te lübim ino ti želem dobro. Bliža se den, da si bomo sami zvolili vodnike za naš obstoj in dobrobit v živlenji. Pregovor pravi: »Desetkrat premisli i ednok včini..." Vnogo jih je, šteri silijo na vodilna mesta, a deveta jim je briga, kak bodo vodili (največkrát kak drügi ščejo.) V našoj domovini Jugoslaviji se tüdi bližajo vnogim vodilna mesta, na šterih bodo zastopali i branili pravice svojega lüdstva na višjem mesti v Belgradi. Dragi moji, pazimo, komi zavüpamo naš lepi slovenski kraj, da ga bode občuvao morebitnih nesreč... Mamo slobodno volo, zato ne voliti prisilno, liki slobodno in pazlivo i človeka, ki nas bo v istini dobro vodo. Premislimo dobro, kak se godi, gda nas zastopa poslanec, ki se briga za svoj žep, ne pa za tebe dragi kmet. Nevem vam kaj drügo priporočati za volitve kak to, da vsi idete volit i volite listo tistoga kandidata, ki je stopo za kandidata iz lübezni do nas, ar vidi naše trplenje. Za naš lendavski srez mamo za kandidata g. dr. Klar a, banovinskoga zdravnika. Poznam njegovo srce, ne dajte se premotiti od drügih. On ne vzeo mesto poslanstva za sebe, vej je že itak v svojoj slüžbi preci obremenjeni z delom. Mi se njemi smilimo, ar vidi, da se malo skrbi za nas. On edini je vzeo to na svoje rame iz lübezni do nas siromakov, ar je naš. Jaz njemi želem iz dalne tüjine že naprej obilno uspeha v toj slüžbi na hasek nas vseh. Vam pa dragi rojaki zazavam: „Bog Vas živi, Vam pomagaj, da bodete volili to, ke je za nas. Bodite trezni! Na mastne oblübe nikaj ne dajte ar se pá znorite.ˮ Bodite osvedočeni, da bomo od našega novoga poslanca g. dr. Klara obvarvani velkoga kvara. Vsem bratovski pozdrav T. C. Dijaško polje. Nikar zvodniki. Delajo pač, kolikor je v danih razmerah mogoče. Mi gledamo na svoje voditelje ali prezirljivo ali celo enostransko. Zgodi se, da se motimo mi, pa svoje zmote priznati nočemo. Srednješolske kritike in zavesti je še preveč v nas, premalo pa treznega mišljenja. Vzgojitelji bomo in vzgajali bomo pač tako, kakor sami gledamo na vse javno življenje. Zato pazimo, da z destruktivnim (rüšilnim. Vr.) delom ne bomo vzgajali destruktivnih ljudi (pokvarjene. Vr.) Lažje je največja dela drugih razrüšili kot najmanjša zgraditi. Sicer nam še tega ne zamerim. Mladi smo. Čudno se mi pa zdi, da imamo tako fin čut za vse napake in nerodnosti naših katoliških voditeljev, tako malo pa nad delom nasprotnikov. Nekam pritajeno se veselimo raznih porazov naših ljudi, ker pač niso po naših teorijah delali, ko so se borili z zvermi. Pred leti mi je nekdo naštel do podrobnosti vse napake in „potomceˮ nekega velikega vodilnega Slovenca; delo nasprotnikov pa niti v grobih obrisih ni pozna!. Nekateri inteligenti govore javno proti kakemu izrazito katoliškemu voditelja o delu nasprotnikov pa uničijo. Žalostno je to. Znak nezrelosti in otroštva nas vseh. Razdiralno delo je lahko, delati pozitivno med nasprotniki pa je težko. V časi študiranja bi kar pisali časopise, ustanavljali društva . . . Vse gre kar gladko in brez ovir, ker nam ni treba računati z ljudmi. S pomilovanjem gledamo na naše stare „klerikalecˮ, ki so poleg napak naredili veliko dobrega in pozitivnega; a pozabljamo tako radi, v kakšnih razmerah živijo in kdo jim dela povsod ovire. Smo že taki, da mirno prezremo, če tak, ki bi najmanj smel, vodi destruktivne (rüšilne. Vr.) sile, zgražamo se pa nad voditeljem, ki se bori za katoliško stvar in ne dela, kakor bi hoteli mi." Ostre, a odkrite besede! Da, če smo res Odkriti, priznajmo, da je pri nas tako. Le odkrito rečimo: „nostra culpá, nostra maxima calpaˮ (naš greh, naš preveliki greh. Vr.). In ne vse druge dolžiti ! * Da bi se tega vsi zavedali! Zavedajmo se velike odgovornosti svojih dejanj vedno in povsod. Zavedajmo se, da nam akademikom, inteligenci pripada Važna, pogosto naravnost usodna vloga v življenju in usodah narodov, pa tudi celega človeštva. Inteligenca je namreč misleči, življenje nepreglednih množic usmerjajoči del družbe, njen mozek, njen kompas. Predvsem je jasno, da ne sme iti slepo svoje poti skozi življenje ter se mora neprestano orientirati, uravnavati svojo smer po potrebah in po smotrih. Njen kompas je njen svetovni nazor. V njem zasidramo vse njeno delovanje, iz njega vre sok njegovih sadovˮ, pravi dr. Stelé! Z omiko, izobrazbo so zdrüžene važne dolžnosti ne le do sebe, temveč tudi do svojega naroda. Dolžnost inteligence je, da sé za svoj narod briga in z zgledom in besedo kaže pravo pot. Le prisluhnimo utripanju želja našega ljudstva! Kako si želi res dobrih, nesebičnih voditeljev. „Narod hoče voditeljev, ki po svojih umskih, srčnih in nravstvenih kakovostih stoje nad njim, nad povprečnostjo. Nepopravljiva je škoda, ki jo napravi v narodu voditelj brez nravne resnosti, brez prave socialne odgovornosti, zlasti pa, če nima trdnega življenskega nazora in zvestobe do načel, ki jih Sicer z besedami proglaša za svojo življensko vodiloˮ, dravi dr. Ahčin! In kje bomo črpali moči, da bomo mogli postati res močne, krščanske vodilne osebnosti? V veri, pri Kristusu. Saj pravemu inteligentu ni vera samo predmet duhovitih razgovorov ali pobožnih navad, marveč življenje v duhu sloge in ljubezni. Spoznali bomo, da bomo zmagovali proti kraljestva teme predvsem z vitalno silo globokega prepričanja in močjo zgleda požrtvovalnih, idealnih osebnosti, močno zasidranih v Kristusu! Ali bomo kdaj taki? * Zavedajmo se, da smo katoliški akademiki in nosimo odgovornost za bodočnost svojega ljudstva! Pazimo, da z destruktivnim delom ne bomo vzgajali destruktivnih ljudi! Spoznajmo, da morajo ideje, ki ščejo živeti, piti kri. Spoznajmo, da „se ideje ocenjujejo in uveljavljajo po idealizmu in po žrtvah glasnikov, voditeljev. Ideja velja toliko in vpliva toliko, kolikor se zanjo žrtvujemoˮ. (Dr. Grivec). Glejmo, da ne bomo mesto vodnikov narodni zvodniki. Končam s prošnjo po obhajilu današnje velikonočne sv. maše: Vlij nam v duše, Gospod, Duha svoje ljubezni: da bomo vsi, ki si nas nasitil z velikonočnim darom, po tvoji očetovski dobroti enega srca. Zdravstvo. Proti kašli. Splošnoga sredstva proti kašli nemamo, ar so Vzroki kašla jako različni. Či nas pri kašli zebe, pozovimo zdravnika. Priporača se pa za domače zdravlenje sklečiko sklezovoga teja (ajbiš) ali pa takzvanoga prsnoga teja ali sklečiko vroče limonade z mlekom. Za pomirjenje kašla nücajmo tüdi protikašlove bonbone (cuker proti kašli). Večkrat na dén moremo vdihavati kropov sopot, koprov tej, ali sklezov tej. Po vdihavanji koprovoga sopota, ali sklezovoga teja, moremo ostati najmenje edno vöro notri na toplom. (Zdravje št. 2.) Bolezen stržena na vinski trti. Kraljevska banska uprava opozarja vi-nogradnike, da se je pojavile v Dravski banovini nova, doslej še nepoznana bolezen na vinski trti, ki ima svoj sedež v strženu. Odtod ime bolezen stržena. Bolezen je bila doslej razširjena v Italiji, v Franciji in v zadnjih letih tudi v Avstriji, od koder se je verjetno zanesla k nam. V Jugoslaviji so do sedaj okuženi vinogradi v nekaterih srezih Donavske banovine, izsledili pa so se tudi posamezni slučaji v Dravski banovini, kar je dokazano n. pr. za Slov. Konjice. Obstoja pa upravičena bojazen, da se je bolezen razširila tudi v Slovenjgradcu, v Slov. Bistrici in Gor. Radgoni, morda pa tudi drügod. Bolezen povzroča posebna glivica, ki je jako nevarna, ker sa nahaja v strženu trte, tako, da je vsako zdravljenje nemogoče in se obolelo trsje po sedanjih poskusili sploh ne da zdraviti. Možnost infekcije obstoja: 1. Ako izvira cepič ali podlaga od okuženega trsja; 2. ako pride trta v zemljišče, ki že vsebuje klice te bolezni; 3. pri rezi vinograda vsled prenösa z rezilnim orodjem, ali pri kopi vsled prenašala bolezni z motiko. Glavni znak te bolezni je, da ostane stržen pri trtah sicer dobro razvit, vendar pa polagoma porjavi in celo počrni. Tudi mejica (diafragma), ki je pri zdravem trsju v enoletni poganjati zelena, počrni in v strženu nastanejo na tem mestu razpokline. Kasneje se razpokline širijo in stržen polagoma razpada. (Dale) Pošta. Šadl Mihael, Gerlinci. Prošnjo poslali v tiskarno; kda dobimo odgovor, te obvestimo. — Puhan Franc, Bukovnica 1. Nišče nema pravice pačiti vašega imena. — Fujs Marija, Denša Marija i Trplan Verona, Francija. Hvala za pozdrave. Naročeno izvršili. — Ščančar Jožef, Küpšinci. Bencak Jožefi dajte en ček, ki ga dobite prí sestraj v Soboti i naj plača po njem naročnino. Če Vam ne odpovej, njemi ne stavlajte Novin. Tistima šolaroma davajte M. list. — Hozjan Terezija. Gaberje 122. Brat je poslao 44 Din duga je 6 Din. Po pošti vse naše liste dobiš. Če kakšega lista ne bi dobila, nam javi, da ti pošlemo. Banque S. Baruch et Cie, 11 Rue Auber 11, P A RIS — 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—23 Licitacija košnje travnikov se vrši dne 28. aprila 1935 ob 13 vüri v Lukačovci ca 5 oralov, ob 15 vüri v Nemčavcih ca 4 orale na lici mesta. Upravna občina Martjanci. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo, — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatel] in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok