Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred att V Mariboru s pošiljanje«» na dom za ce!o leto 52 dim,
r> leta 16 din., četrt leta din. Izven Jugoslavije 56 din. Naročnina se pošlje Ba upravništvo „Slovenskega Gospodarja* v Maribora, Koroška cesta 5. List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Telefon Interurban št. 113.
Posamezna Ste /!i!ca slar.e f-SO dlA.
Poštnina plaCarta « gotovini.
L!ST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Maribora, Koroška eesta št. 5. Rokopis) se ne vračajo. Uprav-n'štvo sprejema naročnino, mserate in reklamoeije.
Cene inseratom po dog>-vera. Za večkratne ogla*,; primeren popust. Nezaprts rsUamacije so poštnin*
proste. vei»ov»i račun postnega irade Ljubljana št. 10.60S.
Telefon inierarban št.
2 številka.
MARIBOR, dne lO. januarja 1&24L
letnik.
Boj za šolo.
Šola je tisto torišče, na katerem se poglavitno odločuje bodočnost. Kdor ima v rokah šolo, to je mladino in njeno vzgojo, ta ima v rokah bodočnost naroda in države.
Podu k in vzgoja je po svoji naravi stvar staršev in pravica in dolžnost cerkve. Družina je prva vzgojiteljica otroka in starši so odgovorni za to, ali in kako se vzgaja njihov otrok. Cerkev ima od svojega Ustanovitelja ji izročeno nalogo, podučevati in vzgajati po-odince in cele narode. Šola je po svojem bistvu samo namestnica familije ter mora mladino vzgojevati v smislu in po zahtevah staršev.
Taka je torej šola in mora biti vzgoja po naravnem pravu.
Te naravne razmere pa so bile takoj pogoršane in pokvarjene, ko se je šole polastila država in politika. Ko je svobodomiselna prosvitljenost v drugi polovici 18. ■stoletja zavladala po evropskih državah in v njenih upravah se je začela šola trgati iz naravnega razmerja do staršev in cerkve ter je poslala politična stvar. Politične stranke, zlasti liberalna, so se vrgle na šolo ter hotele zagospodovati nad njo.
Liberalizem bi po svojem imenu vsepovsodi moral uveljavljati načelo svobode. Na gospodarskem polju je to načelo uveljavil do skrajnosti. Vsestranska gospodar ska svoboda, neovirana gospodarska konkurenca: to je bilo temeljno načelo liberalcev po vseh državah. Če so vsled vršenja tega načela propadali in propadli nižji, delovni sloji ljudstva, delavec, kmet, obrtnik, kaj je to brigalo liberalno gospodo? Samo, da se je v višjih krogih množilo bogastvo! Na tistem polju, kjer bi bilo najbolj potrebno, pa liberaiizem ni priznal načela svobode, in to je polje l judske izobrazbe, mladinske vzgoje. Tu je s surovo nogo poteptal svobodo staršev in svobodo cerkve, ter sebe proglasil kot neomejenega gospodarja nad šolo in mladinsko vzgojo.
Tako je bilo v vseh državah, kojih se je polastil liberalizem. In tudi naši državi preti ista usoda.
Čim boij se bliža čas, da pride v narodni skupščini v razpravo novi zakon o ljudskih šolah, tembolj dviga proticerkveni liberalizem svojo glavo. Dviga pa se zlasti v učiteljskih krogih. V Beogradu, odkoder prihajajo siabi zakoni, so svobodomiselni srbski učitelji v javnost zaklicali geslo: «Duhovniki, ven iz šol!«
V nedeljo, 18. novembra preteklega leta, je bilo v Beogradu učiteljsko zborovanje, na katerem je imel glavno besedo gospod Žika Radosavljevič, poročevalec v ministrstvu prosvete. Med drugim je rekel to-le «Duhovščina se je vrinila v osnovno (ljudsko) šolo in vbrizgava v mlade duše mržnjo na vsakega, ki na drug način veruje v Boga. Ta to še ni vse. V zadnjem času so celo cerkveni dostojanstveniki naše pravoslavne cerkve pokazali apetit za klerikalizem. V zakonu o pravoslavni cerkva, katerega je redigiral (sestavil) arhijerej-ski (škofovski) zbor v Karlovcih, se določa, da morajo verski poduk v šoli vršiti duhovniki. Ni potrebno pov-darjati, koliko zla preti od te strani.
Učitelji, srbski učitelji na prvem mestu, imajo sveto dolžnost, da branijo šolo pred klerikalnim duhom. Ne smemo tudi gledati prekrižanih rok na katoliške oblasti naše države. Učitelji morajo marljivo delovati preko vseh činiteljev, da se sklene enoten zakon o ljudskih šolah za celo aržavo, ki bo odstranil duhovnike iz šol!«
Proti temu izzivanju svobodomiselnega srbskega učitelj stva je takoj nastopil poslanec dr. Hohnjcc z interpelacijo, ki jo je vložil na ministrstvo prosvete. V tej interpelaciji povdarja tole: «Navedene besede poleg drugih, ki so padle tekom razprave o istem poročilu, osvetljuje mišljenje, katero vlada v velikem delu našega učiteljstva. To je duh onega lažnega svobodo-miselstva, ki črpa svojo hrano iz plitvih in površnih knjižic, ki so bolj oddaljene t>d resnične, solidne vede, kakor nebo od zemlje. To je ono nasilno svobodomisel-stvo, ki hoče svobodo za svoja načela, pa naj bodo še tako nedokazana, neresnična in lažna veri in Cerkvi pa ne dovoljuje te svobode, pač pa vsako versko mišljenje in delovanje grdi s klerikalizmom. Odločno moramo odbiti mnenje, po katerem bi šola bila izključna domena (posest) učiteljstva. Šola nadomešča familijo, v njej se mora vzgoja dece vršiti v duhu in po zahtevi roditeljev. Narod plača učitelje, narod mora graditi in vzdrževati šole, torej je šola last ljudstva. Ogromna večina obitelji in ljudstva zahteva, da se vzgoja dece ne vrši po načelih nekake svobodne, človečanske morale, ampak po verskih principih. Za presojevanje teh principov in za vzgojo po njih je pristojna Cerkev, kateri celo sama država priznava to pravo v ustavi po členu 16, v katerem se nahaja tudi tole: «Verski pouk se vrši po želji roditeljev, odnosno varuhov, razdeljeno po veroizpovedih, toda v soglasju z njihovimi verskimi načeli«. — Vprašam torej gospoda ministra: 1. Ali je pripravljen opomniti učiteljstvo na navedeno določilo ustave in ga naglasiti? Ali smatra, da je proticerkveni
duh, ki vlada med velikim delom učiteljstva, koristen za šolo in državo?«
Gospod minister prosvete na to interpelacijo g. dr. Hohnjeca dosedaj še ni odgovoril. Menda stvar dobro premišljuje, da bi ne bilo zamere na nobeno stran.
Med tem pa je agitacija srbskega svobodomiselnega učiteljstva zavzela širše kroge. Izbrali so si za to vprašanje posebni odbor in ta je sestavil naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: «Verski pouk ima veliko vzgojno vrednost v osnovni šoli in zato mora biti verouk v interesu pouka sestavni del učnega načrta. V novi državi mora šola služili v prvi vrsti čuvanju narodnega in državnega edinstva in zato zahteva uči-teljstvo, da se z zakonom odstranijo vsi oni vplivi, ki bi mogli škodovati narodnemu ednistvu in odvajati k separatizmu. Program za pouk veronauka naj sestavijo j strokovni ljudje, narodni učitelji naj predavajo v šoli vse predmete in tudi veronauk, v kolikor bi ne bili druge vere nego učenci in v kolikor niso otroci preveč mešani v veroizpovedih. V takih slučajih se lahko porabijo za pouk veornauka tudi duhovniki, ali samo oni, ki imajo razun strokovnih kvalifikacij tudi pedagoško kvalifikacijo (vzgojno usposobljenost).« To resolucijo so beograjski učitelji poslali upravi Jugoslovanskega učiteljskega udruženja z željo, naj uprava pozove tudi druga društva, da se o tem vprašanju izjavijo.
Duh, ki veje iz te resolucije srbskega učiteljstva, je duh lajiške framasonske šole. Kakor se je pred dvajsetimi leti francoskim framasonom (prostozidarjem) posrečilo, da so pod vodstvom francoskega ministrskega predsednika Gombesa (Komba) iz francoskih ljudskih šol vrgli katoliški veronauk s Katoliškim duhovništvom vred ter tako ustvarili zgolj lajiško šolo (lajik — po-svetnjak), tako hočejo sedaj svobodomiselni učitelji v naši državi iz vseh šol vreči duhovnike.	r
Ta liberalna gospoda si domišljuje, da je ona absoluten gospodar nad šolo in šolsko deco. Starši, ki so odgovorni pred Bogom, vestjo in cerkvijo za svoje otroke, nimajo do otrok nobene pravice več, ko prestopijo prag ljudske šole. Starši sicer gradijo in vzdržujejo šole, oni s svojim davčnim denarjem plačujejo učitelje, toda šola in učitelji niso radi staršev in njihovih otrok, marveč otroci in šola je radi učiteljev, ki nad šolo ko-mandirajo po ljubi volji.
Ker so liberalni učitelji po svojem mnenju neovirani komandanti nad šolo, zato tudi zahtevajo v zgoraj navedeni beograjski resoluciji da naj program za pouk verouka sestavijo strokovni ljudje, torej navadni posvetni učitelji, ki naj tudi v šoli predavajo veronauk. Katekizem in druge verske knjige ne bodo več sestavljali duhovniki, verske resnice ne bodo več določevali škofje in papež, v naši državi mora papež svojo nezmotljivost v verskih rečeh odstopiti na ministra prosvete in liberalno učiteljstvo. Kristusova naročilo apostolom in njihovim naslednikom, škofom in duhovnikom: «Učite vse narode«, ne velja več za jugoslovanske narode, resolucija liberalnega učiteljstva to Gospodovo naročilo stavi izven snage, kakor se govori v centralističnem Beogradu, izven moči in veljave. Liberalni učitelji zapirajo duhovnikom vrata v šolo. Le v tem slučaju mu jih odprejo, če so učitelji druge vere ket otroci, ali pa če so otroci po veri pomešani, če torej poleg pravoslavnih otrok sedijo v šoli katoliški, muslimanski, židovski, protestantovski, Ker liberalen učitelj vseh teh ver noče učiti, kar je čudno, ker liberalen učitelj zna vendar vse, se duhovniku milostno dovoli, da pride v šolo za otroke svoje vere. Kajpada samo tak duhovnik, ki je za to spoznan za sposobnega ne od cerkvene oblasti, marveč od državne šolske oblasti.
Liberalni učitelji se s svojo protivnostjo proti katoliški cerkvi igrajo z ognjem. Kdor se z ognjem igra, si opali prste. In mi jamčimo svobodomiselnemu uči-teljstvu, da si bodo hudo opalili ne samo prste, mar-j več cele roke. Načelo katoliške verske vzgoje stoji za nas trdno kakor skala. Katoliški shod v Ljubljani v avgustu 1923 je zahteve katoliškega ljudstva glede na šolo, poduk in vzgojo med drugimi določil v teh resolucijah: «V šolskih zadevah imajo pravico odločevati starši, cerkev in država. Kakor ima država pravico zahtevali določeno mero znanja in državljansko vzgojo, tako ima katoliška cerkvev in katoliški starši pravico zahtevati katoliško vzgojo otrok. Zato zahtevamo za naše šole, naj bosta vzgoja in pouk v vseh predmetih, v kolikor zadevata versko-nravno stran, uravnana po na čelih katoliške vere. Verouk bodi obvezen predmet v vseh državnih šolah. Obvezne morajo biti tudi verske vaje. Cerkev ima pravico voditi in nadezorovati verouk v šoli in čuvati, da se v šoli ne bo kaj učilo ali delalo proti veri in nravnosti. Verski pouk in verske vaje morajo oskrbovali od cerkve pooblaščeni katoliški duhovniki, le v izjemnih slučajih tudi druge, od cerkve pooblaščene moči. Poleg države in učiteljstva morajo imeti Cerkev in starši v šolskih odborih (krajevnih, okrožnih, pokrajinskih in osrednjih) primtrno zastopstvo. Poleg državnih so dovoljene tudi zasebne šole.
Država jih mora podpirati. Veroučitelje na državnik šolah nastavlja državna oblast le v sporazumu s cerkveno oblastjo.«
Kdor primerja resolucije, sklenjene od katoliškega ljudstva na katoliškem shodu v Ljubljani, z gornjo resolucijo beograjskega učiteljstva, takoj opazi globok, nepremostljiv prepad ki se odpira med katoliškim ljudstvom in liberalnim učiteljstvom. Ta prepad so izkopali ter ga od dne do dne poglabljajo liberalni učitelji. Svobodomiselna gospoda se vara, ako misli, da jim bb katoliško ljudstvo s popuščanjem od verskih načel pripravilo most. V obrambi verskih svetinj je naše ljudstvo vedno bilo ter tudi vedno ostane trdo, neizprosna, jekleno. Kje bo končna zmaga, o tem ne more biti dvoma. Naposled vselej in povsod zmaga ljudstvo. Ta zmaga je tem sigurnejša, ker gre za obrambo vekolrajnk katoliških verskih načel.
Netopirji centralizma,
Naši oblastniki vedno naglašajo, da so po vidov-danski ustavi Srbi, Hrvati in Slovenci enakopravni si ogromne svote ljudskega denarja se tudi razmečejo m to, da bi se celemu svetu razglasila in predstavila popolna enakopravnost v državi SHS. To se dela samo za to, da bi svet začel misliti: pa kaj vendar hočejo potem ti Slovenci in Hrvati, zakaj so nezadovoljni?
Enakopravnost na papirju in v življenju.
Pisati, razglašati in pripovedovati je lahko, ne dm se pa prikriti delo in življenje,, ki govori čisto resnico. Vedno dal je sega glas, da je enakopravnost po centralistični ustavi samo na papirju, ne pa v delu in življenju.
Beograjski oblastniki polagajo glavno važnost ia brigo na vojsko in vojsko lahko vzamemo kot glavno merilo enakopravnosti. Od 300 generalov — to jih j« veliko več kot nekdaj v Avstriji — so danes vsi brez izjeme «¡aro? Srbi. Do nedavno sta bila še en Hrvat in en Slovenec, pa so oba odstranili. Oficirjev imamo nad 6000, od teh je bilo okrog 400 Slovencev in Hrvatov, pa so večino že izrinili iz vojske. —- Glavni zbor zunanjih zastopnikov naše države šteye nad 100 oseb. Med temi so samo tri Hrvati, a še ti samo po rodu in ne po mišljenju. Koliko se daje za gospodarske, prosvetne, dobrodelne in druge naprave pri nas, koliko pa za Srbijo, je itak dobro znano. V šolskih knjigah se v zgodovini o Srbih uči na 90 straneh, o Hrvatih in Slovencih pa samo na eni in še na tej se večkrat povdarja, da so Hrvati in Slovenci pravzaprav Srbi. Slovenski financarji morajo vsak mesec delati posebne pismene naloge v cirilici, v naših krajih se pa nastavljajo Srbi, ki znajo samo cirilico in povrh še \Vranglovci, ki ne obvladujejo našega državnega jezika.
To je samo par primerov enakopravnosti v praksi ali v življenju, kakor jo izvaja beograjski centralizem. Oblastniki se često svojega postopanja sami sramujejo in zato pristavljajo svojim naredbam, da so tajne i« da ne smejo priti med ljudstvo.
Propadanje centralizma.
Na temelju takih napak in krivic se ne more obdržati ne centralizem in tudi ne vlada, ki ga drži in izvaja. Samoradikalna vlada se krha na vseh koncih in krajih in na njeni stavbi zijajo globoke in nevarne razpoke, pa naj se Pašič še toliko trudi, da bi jih predi svetom prikril. Kupil si je Turke in Nemce in če h kupni ceni od časa do časa še toliko pridaja, vendar ne more računati na dovoljno oporo teh «zaveznikov«. — Pred kratkem je praznovala samoradikalna vlada svojo obletnico in če je pr; svoji kupoprodajni politiki delala tudi zaključek, je pač lahko videla, da so poleg državnih, za katere ima malo smisla, tudi njeni lastni interesi zelo ogroženi.
Strankarske želje in koristi so velevale radikalom iti samim v vlado in odpahniti od sebe demokrate, ki so prej z njimi složno zgradili in izvajali centralizem. — Čudno je že to, da je sedaj en del centralistov na vladi, drugi del pa v opoziciji. Iz tega se tudi vidi, da radikali in demokrati niso ustvarili centralizma iz vidika kakih državnih, temveč zgolj strankarskih koristi.
Sprva radikali svojih centralističnih somišljenikov niso hoteli nazaj v vlado, ker so se bali za koristi svoje stranke, sedaj pa z njimi glede centralizma niso več istih nazorcv, ker se večina srbskih demokratov na-giblje vedno bolj avtonomističnemu naziranju. Pašii lahko k večjemu še čaka, da se zagrizeni centra list PtS-bičevič s peščico svojih pristašev oddvoji o! drugih demokratov ter njemu pridruži. Od tega pa ne bo dovoljne pomoč", kar bi Pribičevič nudil, bi morali radikali drago plačevati in če bi Pribičevičeva skupina zahtevala za sebe važna mesta, bi nastal med zavistnimi radikali tak hrup. da bi ga še Pašič ne mogel pomirili.
Poskusi za rešitev centralizma in radikalne vlade.
Srčna želja radikalov bi bila, da bi pridobili Jugoslovanski klub v svojo vladno zvezo. S tem bi si radi podaljšali življenje in še pred svetom bi se postavljali, kako dobro so znali zadovoljiti Slovence. Po svojih listih so natrosili že vse polno Iažnjivih vesti, kako dobro napredujejo pogajanja s predstavniki Slovenije. — S tem mislijo zbegati slovensko javnost, ki se pa ne da, ker dobro pozna stališče svojih poslancev: sprememba «stave v atonomističnem smislu ali z drugimi besedami: z avtonomijo takoj, brez nje pa nikdar!
Tega pa Pašičevi radikali nočejo in za to so se oprijeli propadlih strank, ki nimajo načelnega stališča in so zrele za umazane politične kupčije. V Sloveniji so radikali sklenili zvezo in pogodbe z več strankami naenkrat: z narodnimi socialisti, s starimi liberalci ali takozvano «narodno-napredno stranko« in s samostojnimi kmeti. To se je izvršilo pod imenom «naprednega bloka« ali zveze. Ta zveza naj bi slepila Slovence, da ne bi videli, kako si hočejo radikali potom slovenskih samostojnih kmetov pridobiti srbske zem-Ijoradnike. To naj bi izvedel samostojni Pucelj. Pašič dobro pozna svoje ljudi in ve, kdo je zrel za umazano politiko.
Mesto «Jutranjih Novosti«, ki so izhajali v Ljubljani kot glasilo prodanih in kupljenih duš, ki so se dale vpisati v srbsko radikalno stranko, je začel z Novim letom izhajati v Ljubljani v isti tiskarni in plačan z istim denarjem «Narodni Dnevnik« kot glasilo po radikalskem načrtu in namenu združenih narodnih socialistov, liberalcev in samostojnežev.
Netopirji.
Ta zveza široke slovenske javnosti, ki je že davno obsodila vse, ki se prodajajo, ter si poiskala svoje zastopništvo v SLS, prav nič ne razburja, silno je..o u vznemirjenost pa povzroča pri demokratih okrog ljubljanskega «Jutra« in mariborskega «Tabora«. Demokrati imenujejo svoje uskoke in pa samostojneže — «pilpogačice«. To je stari slovenski izraz za netopirja, ki leta in lazi, kakor mu je volja in ni ne ptič ne miš. Nas spominja ta r.aprednjaški kreg na narodno prispodobi-co: če se črn pisker iz črnega kotla norčuje--Politika vseh «naprednjakov« v Sloveniji je čisto netopir-ska, ni ptič, ne miš. Slovenski demokrati se držijo zagrizenega centralista Pribičeviča ter skrbijo za to, da se položaj, v demokratski stranki ne izčisti.
Demokrati ne igrajo odkrite igre. Radi bi se izjavili za odkrito borbo proti centralistični ustavi, pa se ne upajo. Puščajo samo možnost za spremembo ustave, ji ne nasprotujejo, toda odločnosti, potrebne za trden opozicijonalni blok z jasnim načrtom, niso pokazali. Radi bi se oprijeli revizijonističnega programa, hkrati pa obdržali nepoboljšljivega centralista Pribičeviča, vsaj prečanski demokrati. To ni ne tič ne mi».
Naj se kupuje in prodaja, naj zbira «pilpogačice« Pribičevič ali Pašič, centralizem kljub vsem naporom za obstoj in rešitev propada, pa naj leta ali pa lazi okrog njega še toliko — netopirjev.
ZADRUŽNO-SOCIALNI TEČAJI SE VRŠIJO:
14.	januarja (pondeljk) ob pol 9. uri dopoldne v Murski Soboti v gostilni Peterka.
15.	januarja 1924 (torek) ob 9. uri dopoldne v Beltincih v prostorih Hranilnice.
16.	januarja 1924 (sreda) ob pol 9. uri dopoldne v Crenšovcih v Posojilnici.
21.	januarja 1924 (pondeljek) ob pol 9. uri dopoldne v Gornji Radgoni v prostorih Posojilnice (za sodni okraj Gornja Radgona).
22.	januarja 1924 (torek) ob pol 11. uri dopoldne v Ljutomeru v Okrajni posojilnici (za sodni okraj Ljutomer).
PREDAVANJA
na teh tečajih bodo podobna onim, ki so se vršila po ostalem Štajerskem in Koroškem pred Božičem, namreč:
1.	Zgodovina zadružništva sploh (tajnik Krajnc).
2.	Vrste zadrug in njih bistvo (revizor Barle).
3.	Slovensko zadružništvo (tajnik Krajnc).
4.	Posojilnice in varčevanje (revizor Barle).
Napravite pravočasno napovedi za dohodnino!
Po zakonu se morajo meseca januarja vsakega lela vložiti napovedi za dohodninski davek. Kdor v tem času ne sestavi napovedi in je ne izroči davčnemu, oblast-vu, si je sam kriv, ako mu davčna oblast samovoljno in kolikor hoče, predpiše dohodninskega davka. Proti taki odmeri je vsaka pritožba brezuspešna. Kdor ne napravi napovedi, bo kor.umaciran, to se pravi, da se njegove pritožbe proti previsoko odmerjeni dohodnini ne upošteva. Ravno v tem, ker ljudje ne vložijo napovedi, tiči vzrok, da se mnoge posestnike in obrtnike po krivici obdavči.
Drugi vzrok krivičnega obdavčenja pa temelji na tem, da mnogi ne znajo sestaviti napovedi. Dasiravno se je zadnja leta v «Slov. Gospodarju« in v posebnih
knjigah pisalo o tem ter se je na shodih in podučnih tečajih ljudi podučevalo, vendar slišimo vsak dan, da ljudje napovedi napravijo napačno, ali pa jih sploh opustijo.
Kako sestavim napoved.
Imamo dva načina za sestavo napovedi. Prvi je, da se napoved napravi kratko, a drugi, ko se dohodki in izdatki napišejo na napoved podrobno. Prva (kratki napoved se takole napiše na polo papirja:
«Okrajno davčno oblaslvo
v Mariboru.
Podpisani Matija Repolusk, posestnik v Grdi Mlaki hiš. štev. 35, naznanjam v svrho odmere dohodnine vda sem pri svojem posestvu (obrti) imel leta 1923 dohodkov v skupnem iznosu 63.720 dinarjev.
Vseh izdatkov, ki se po zakonu smejo odšteti, pa 47.880 dinarjev.
Ostane torej čistega dohodka, kateri je podvržen dohodnini 15.840 dinarjev.
V Greli Mlaki, dne 15. januarja 1923.
Matija Repolusk«.
Ako vložiš tako kratko (splošno) napoved, moraš biti vedno pripravljen, da te bo davčna oblast uradno pozvala ,da svojo napoved podrobno utemeljiš. V to svrho si doma sestavi natančen seznam dohodkov in izdatkov iz leta 1923.
Podrobna (obširna) napoved.
Drugi podrobni način napovedi pa se sestavi takole:
«Okrajno davčno oblastvo
v Mariboru.
Podpisani Jurij Ferk, posestnik v	Zmrzleku hiš. štev. 12 naznanjam v svrho odmere dohodnine svoje dohodke in izdatke za leto 1923: I. Dohodki:
a)	iz zemljiške in gozdne posesti (tu se navedejo dohodki živinoreje, za prodano vino, sadje, drva itd. ter tudi vrednost pridelkov, porabljenih za domače potrebe): ........... .	49.460 D
b)	iz poslopij (vrednost lastnega stanovanja in najemnina, ako ima kako hišo
ali stanovanje kdo v najemu): . . .	1.230 «
c)	iz samostojnih podjetij (zaslužek kot voznik, iz trgovine ali obrti): ....	2.500 «
d)	iz službenih prejemkov (plača), pokojnina in podobno:..............1.000 «
c) iz gotovine (obresti od naloženega ali
izposojenega dVnarja)..............2.200 «
Svota vseh dohodkov 58.390 D
II. Izdatki:
a)	Popravila poslopij, orodja, strojev itd.
(Tu smeš računati vso gradivo, ki si ga kupil za popravilo poslopij in orodja, strojev itd., tudi vse izdatke za delavce in obrtnike — v denarju in hrani — pri tem opravilu. Izdatki za popolnoma nova poslop. se ne računajo med izdatke): 15.700 D
b)	Zavarovanja (poslopij zoper požar,
živine in zoper točo):....... 1.200 «
c)	Zavarovanja za življenje (za moža do največ 300 D, za ženo in otroke 300 D): 600 «
d)	Prispevki za bolniške blagajne, zavarovanje zoper nezgode, starost in onemoglost, pogrebe: ........ 600 «
e)	Davki (med izdatke se smejo šteti vsi v prejšnjem letu plačani davki, samo dohodnine ne; tudi vseh vrst doklade se računajo med izdatke):...... 8.400 «
f)	Obresti dolgov:........ 800 «
g)	za obdelovanje posestva (za posle in delavce, izdatki za obdelovanje vinogradov, galiea, kolje, žveplo, gnoj itd., obleka in obuvalo za delavce itd.): . . . 19.400 «
h)	za zdravnika, živinozdravnika in zdra
vila: .............3.100 «
i)	razni drugi izdatki (za pogreb, potne
liste itd.):........... 1.400 «
Svota vseh izdatkov Ako torej primerjam dohodke po .
izdatkom po .
51.200 D
56.390 D 51.200 «
Ostane dohodnini podvrežnega
čistega dohodka . 5.190 D V Zmrzleku, dne 20. januarja 1924.
Jurij Ferk 1. r.«
Opomba: To napoved sem napravil po svoji najboljši vesti in vednosti.«
Napravi točen prepis napovedi. Prepis dobro hrani.
Predno dopošlješ napoved na davčno oblast, napravi si natančen prepis, katerega boš potreboval, ako Te bodo poklicali na oblast, da zagovarjaš in utemeljuješ svojo napoved. Ravno tako imej shranjene vse račune, pobotnice in dnevne sezname o dohodkih in izdatkih in delavcih.
Na kaj se pri sestavi napovedi posebno oziraj. Ko sestavljaš napoved, upoštevaj te-le okolnosti: Odbiti se ne smejo izdatki za zboljšanje ali pomnoži-tev imovine, na primer napeljava električne razsvetljave, kanalizacija itd. Med izdatke se tudi ne štetejo stroški za prehrano davčnega obvezanca in njegovih
svojcev. Odbijejo se pa vsi stroški (tudi prehrana) za poljske delavce in posle, ki so zaposleni izključno pri obdelovanju posestva ali pri živini. Izdatek je tudi razsvetljava hleva in stanovanje za delavce in posle. Lui kurjava za gospodarjevo stanovanje se ne računa med izdatke. Tudi stroški za šolanje otrok se ne vračunajo. Če navedeš, koliko stanejo otroci pri šolanju, sklepa davčna oblast, da je ta izdatek dohodek. Tudi darila in prostovoljni izdatki (na primer za zvonove ali društva) se ne odbijejo. Lahko pa navedež med izdatke novoletna darila za posle in delavce. Vrednost lastnega stanovanja se računa z ozirom na kakovost in lego stanovanja. (V mariborskem okraju računajo vrednost stanovanja srednjega kmetskega posestnika 60 do 100 dinarjev letno). Iz samostojnih podjetij in opravil (trgovina, obrt, svobodni poklici) napovemo vse prejemke po odbitku obratnih stroškov (nakup surovin, plače delavcem in vse drugo). Pri službenih prejemkih pride v jioštev plača, osebne doklade in pokojnina. Dra-ginjske doklade in dijete (potni stroški) so neobdaž-ljive.
Napoved končno dobro preglej, prepiši, prepis dobro hrani, a originalno napoved pošlji davčni oblasti (ne davčnemu uradu). Na napoved ni treba prilepiti nikakega koleka. Ne pozabi napoved na zadnji strani podpisati.
Eksistenčni minimum.
Dohodnina se je začela nekdaj računati pri čistih dohodkih v iznosu 1200 K. Pozneje se je našim poslancem posrečilo to svoto, (ki se imenuje eksistenčni minimum«, zvišati na 10.000 K. Meseca decembra 1923 sta poslanca Pušenjak in Vesenjak v finančnem odboru zahtevala, da se naj neobdačljivi čisti dohodek zviša na 20.000 K. Finančni minister dosedaj na to še ni pristal.
Organizacije SLS pomagajte sestavljati napovedi.
Krajevnim odborom Slovenske ljudske stranke priporočam, da v vsaki župniji otvorijo pisarno, v kateri bodo vešči naši možje pomagali našim ljudem sestavljati naj>ovedi. Najbolj primerna mesta bodo za to svrho posojilnice in bralna društva. Posnemajte v tem oziru organizacijo SLS v Jarenini, kjer predsednik ta-mošnje krajevne organizacije g. Alojzij Supanič, ljudem praktično sestavlja napovedi. Tajništvo SLS v Ci-rilovi tiskarni ima v zalogi še več sto izvodov tiskovin, ki jih je sestavil g. Supanič. Cena izvodu 1 dinar. — Priporočati je tudi, du si današnjo številko «Slov. Gospodarja dobro shranite.
Volitev v cenilne komisije za dohodninski davek.
V nedeljo, 20. januarja predpoldne vsi, ki plačujete, na volišče!
Po starem zakonu imajo vsi, ki plačujejo dohodninski davek, pravico, da volijo komisijo, ki nadzira odmero dohodnine ter rešuje pritožbe proti previsoki in krivični odmeri tega davka. Člani teh komisij so poklicani vsako leto po večkrat, da pregledajo pritožbe ali rekurze. Velike važnosti je, da pridejo v cenilne in prizivne komisije možje, ki znajo in hočejo braniti ljudi, katere davčna oblast previsoko obdavči.
Pri zadnjih volitvah leta 1921 je Slovenska ljudska stranka organizirala po vseh okraijh volitve v cenilne komisije. Delo je rodilo uspeh. V komisije so bili po večini izvoljena naši možje, ki so odločno ščitili one, ki so se pritožili proti krivični odmeri dohodninskega davka. Seveda ima komisija po veljavnem zakonu govoriti besedo samo v slučajih, ako prizadeti vloži pravo časno pritožbo. Kdor meseca januarja vsakega leta ne vloži napovedi o svojih dohodkih in izdatkih prejšnjega leta, nima pravice se pritožiti, ako mu davčna oblast samovoljno predpiše dohodnino. Na drugem mestu pišemo, kako se naj sestavijo napovedi. Opozarjamo prizadete, da upoštevajo naše nasvete.
Davčna oblast je koncem leta 1923 izžrebala iz ce-nilnih komisij polovico članov in njih namestnikov. Obenem je razpisala novo volitev za nedeljo, 20. januarja 1924. Volilno pravico imajo vsi davčni zavezanci (moški in ženske), ki plačujejo dohodninski davek in kateri so vpisani v volilni imenik na davčni oblasti. — Volitev je javna, to je vsak davkoplačevalec, (volilec) ar« v nedeljo, 20. januarja dopcklne na davčni urad svojega okraja in tam volilni komisiji imenuje osebe, katere želi izbrati za člane in namestnike davčne komisije. Slovenska ljudska stranka je za vse okraje na Slovenskem Štajerskem sporazumno z zaupniki določila kandidate, kojih listo objavimo spodaj.
Ob tej priliki prosimo naše gospode župane, osobito pa vse naše zaupnike, da spravijo iz vseh občin vst naše na volišče. Ker se volitev že prične zjutraj ob 7. uri, naj se po vseh sodnih okrajih naši volilci še pred 7. uro zberejo na volišču, da pridejo prvi na vrsto. — Svetujemo, da gg. župani pismeno pozovejo s posebnim pismenim pozivom davkoplačevalce-volilce na volišče.
Da bodo kandidati Slovenske ljudske stranke oziroma kmetske zveze zmagali po vseh okrajih, prosim» volilce in zaupnike prav posebno:
1.	V nedeljo, 20. januarja spravite vse naše na volišče.
2.	Vsak volilec naj vzame kako legitimacijo, potrdilo o plačani dohodnini ali pa predpis davčne oblasti. To listine so potrebne, da se more volilec ali volilka izkazati, kdo je.
3.	Na volišču držite strogo disciplino. Glasujte vsi za vse naše kandidate. Na primer za mariborski poH-
lični okiaj volijo skupno iislo volilci iz mariborskega, «tovenjebistriškega in lenarškega sodnega okraja. Radi lega naj nihče ne črta li izpusti kakega našega kandidat«.
Naši kandidati za volitve v ce nilne kamisije 20. januarja 1924.
Zaupniki in odborniki SLS so na okrajnih sestankih, ki so jih imeli naši poslanci od 2. do 6. januarja po vseh okrajih Štajerske in Koroške, določili za nadomestne volitve v cenilne kamisije za dohodnino, ki bodo v nedeljo, dne 20. januarja 1924 od 7. do 13. ure, sledeče kandidate:
1.	V cenilnem okraju Brežice (davčni okraji: Brežice, Kozje, Sevnica; volišča: davčni uradi v Brežicah, Kozjem in Sevnici) volite dva člana: Martin Kozinc, posestnik, Prešnaloka 22, in Ivan Šerbec, župan, Velikikamen; dva namestnika: Blaž Habinc, posestnik v Anovcu 16, in Franc Gregorevčič, posestnik, Malivrh 15.
2.	V cenilnem okraju Celje okolica (davčni okraji: Celje izven me^ta, Laško, Šmarje, Gornjigrad, Vransko; volišč«: davčni uradi v Celju [za Celje in Vransko], Laškem, Šmarju in Gornjemgradu) volite tri člane: Josip Kladnik, posestnik na Vranskem, Jurij Krajnc, posestnik v Lahomšeku 2 in Franc Štrucl, župan, Mozirje okolica; tri namestnike: Jože Stoklas, posestnik, Dvor pri Šmarju, Blaž Sodin, posestnik v Bukovžlaku 2 pri Teharju, in Franc Letnar, župan, Luče.
3.	V cenilnem okraju Konjice (davčni okraj Konjice; volišče: davčni urad v Konjicah) volite dva člana: Leop. Braderman, posestnik, Konjice, in Anton Leskovar, posestnik v Oplotnici; dva namestnika: Matija Vidmar, posestnik, Zreče, in Alojz Strmšek, posestnik, Zg. Laže.
4.	V cenilnem okraju Ljutomer (davčna okraja: Ljutomer in Gornja Radgona; volišči: davčno okrajno oblastvo v Ljutomeru in davčni urad Gornja Radgona) volite dva člana: Janez Lančič, posestnik, Gornja Radgona, in Anton Slavič, posestnik v Bučečovcih; dva namestnika: Ferdinand Magdič, posestnik na Cvenu in Alojz Neudauer v Gornji Radgoni.
5.	V cenilnem okraju Maribor okolica (davčni okraji: Maribor izven mesta, Slov. Bistrica in Sv. Lenart; volišča: davčni urad v Mariboru, soba št 17, v Slov. Bistrici in v št. Lenartu) volite tri člane: Hinko Gril, posestnik v Slov. Bistrici, Pavel Saf ošnik, župan v Spodnji Novivasi, in Franc Krajnc, posestnik v Št. Juriju v Slov. gor.; tri namestnike: Valentin Klemenčič, župan pri Sv. Trojici v SI. gor., Ivan Šerbinek, posestnik, Vrtiče, in Ivan Korman, veleposestnik, Ruta pri Fali.
6.	V cenilnem okraju Ptuj okolica (davčni okraji: Ptuj izven mesta, Ormož in Rogatec; volišča: davčni uradi v Ptuju, Ormožu in RogatcnjPhfllte dva člana: Jožef Breznik, posestnik pri Sv. Bolfenku na Kogu, in Franc Pinte-rič, posestnik na Hajdini; dva namestnika: Franc Ogrizek, posestnik in gostilničar pri Sv. Križu na Slatini, in Anton Meško, posestnik v Lahoncih.
7.	V cenilnem okraju Slovenjgradec (davčni okraji: Slovenjgradec, Marenberg, Šoštanj in Prevalje; volišča: davčno okrajno oblastvo o Slovenjgradcu ter davčni uradi v Marenbergu, Šoštanju in na Prevaljah) so se vse slovenske stranke zedinile na skupno listo. Volite dva člana: Ivan Vrhnjak, posestnik v Pamečah in Ivan Rojnik, trgovec v Slovenjgradcu; dva namestnika: Miha Kumprej, posestnik v Št. Danijelu na Koroškem in Luka Držečnik, župan v Arlici.
Volitev bo ustmena,
zato si naj vsak volilec za svoj cenilni okraj vsa imena in označbo zgoraj navedenih kandidatov napiše na listek in jih pred volilno komisijo z listka prebere!
Kaj mora vsak volilec vedeti?
1.	Kedaj bodo volitve v cenilne komisije? — V nedeljo, dne 20. januarja 1924, od 7. do 13. ure.
2.	Kje boste volih? — Vsak v uradnih prostorih svojega davčnega urada, pri katerem plačuje dohodninski .davek.
3.	Kclo sme voliti? — Kdor je vpisan v volilni imenik, moški in ženske. V volilni imenik so vpisani vsi, k plačujejo dohodnino, moški in ženske.
4.	Volilna komisija bo sestavljena iz predstojnika davčnega oblastva ali davčnega urada in dveh prisednikov, ki ju pred volitvijo imenuje predsednik izmed davčnih zavezancev.
5.	Kako boste volili? — Ustmeno in osebno. Ustme-no! Zato si naj vsak volilec prej napiše vse kandidate svojega cenilnega okraja (ime in kraj) na listek in jih pred volilno komisijo z listka prebere! In osebno mora vsak volih"! Pooblastila so izključena! Samo nedoletniki in o-sebe pod varstvom rrvcrajo izvrševati svojo volilno pravico po zakonitih zastopnikih. Posebne legitimacije in volilne glasovnice se ne razpošiljajo.
6.	Koliko kandidatov mora vsak voliti? — Vse kandidate svojega cenilnega okraja! N. pr. v cenilnem okraju Ptuj morajo volilci na vsakem izmed treh volišč: Ptuj, Ormož in Rogatec povedati vse štiri kandidate: oba dva člana in oba dve namestnika! V cenilnem okraju Maribor pa mora vsak volilec na vsakem izmed treh volišč: v Mariboru, Slov. Bisiirici in Št. Lenartu povedati vseh šest kandidatov: vse tri člane in vso tri namestnike!
7.	Kdo sme biti voljen? — Moški, ki so v dotičnem cenilnem okraju zavezani dohodnini in ki so izpolnili 24. leto.
8.	Legitimacije. Volilci, katerih ne pozna niti predsednik in jih tudi člani volilne komisje ne poznajo, se morajo na prmeren način legitimirati. Zato je dobro, da
vzamejo volilci za vsak slučaj seboj davčno knjižnico, ček ali plačilni nalog. < 9. Kdo objavi izid? — Izid volitve na posameznih voliščih (davčnih uradih) objavi predsednik volilne komisije takoj po volitvi usVno, Celotni izid volitve za ves cenilni i okraj pa ugotovi davčno oblastvo dotičnega cenilnega o-kraja.	<
10.	Kdo je izvoljen? — Izvoljeni so tisti kandidati, ki j dobe v cenilnem okraju relativno največ glasov; ob enakem številu odloči žreb, Id ga potegne predsednik volilne
; komisije na sedežu davčnega okrajnega oblastva.
11.	Pritožbe zoper volilno postopanje, odnosno zoper izvršene volitve se lahko vložijo v osmih dneh po volitvi
i pri okrajnem davčnem oblastvu. O njih odloča delegacija S ministrstva financ v Ljubljani.
T r»t»mimi»w»i' n Iti nueuBi» »mn^am»»? r^ifim maammmm i»ri(aw rnm«r »u
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Včeraj se je začela v Beogradu konfereuca Male an-tante. To je tretji sestanek zastopnikov češke, Rumu-nije in Jugoslavije in stoji sedaj pred težko odločitvijo z ozirom na razdore med Francijo in Anglijo. Mala an-tanta bo morala v tem pogledu zavzeti jasno stališče in bo morala v zvezi s tem odločiti tudi o odnošajih med njo in Italijo, kar je dalekosežne važnosti posebno za nas. Napram tekomvanju med Anglijo in Francijo se Italija doslej še ni izjavila, vendar skrajno nezaupno gleda na nakane Francozov, da se usidrajo na Balkanu. Italijani vidijo v tem nevarnost za svoj vpliv na Jadranskem in Sredozemskem morju. Radi tega tudi Italija z vso silo ruje proti Mali antanti. Vest o pogajanjih med Zanello in reškim guvernerjem Giardinom, vojna zveza med Čehoslovaško in Francijo, angleška nota proti posojilu za oboroževanje, nastop Cankova, vrnitev princa Cirila na Bolgarsko, vse to so dogodki, ki so v najožji zvezi. Kdo stoji za njimi, je jasno in tudi nameni so dovolj prozorni.
GRČIJA.
V	soboto je bil Venizelos izbran za predsednika grške zbornice. Določil se je način ljudskega glasovanja glede vladavine. Ob sklepu seje je pa Venizelos naenkrat omedlel in po mestu se je razširil glas, da je zastrupljen. Zdravniki so tudi ugotovili znake zastrup-Ijenja, obstoja pa tudi možnost, da se je onesvestil radi srčne hibe. Iz zdravstvenih ozirov se bo moral najbrž odreči javnega političnega življenja in to bo vzrok novih političnih homatij.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
Rimski Isti poročajo, da namerava ministrski predsednik Mussolini sklicati za 12. t. m. ministrski svet, na katerem bo sporočil svoje sklepe glede usode sedanjega parlamenta. Objava odloka o razpustu zbornice se pričakuje za 14/ januar, nove volitve pa se bodo vršile maja meseca. Ker po novem volilnem zakonu od dneva razpusta zbornice do sklicanja zasedanja novega parlamenta ne smejo preteči več kakor 4 meseci, se bo vršila prva seja nove zbornice koncem junija. Na vsak način pa mora biti izdan dekret o razpustu najkasneje do 27. januarja, ker mora biti namreč po novem zakonu objavljen 60 dni pred sklicanjem volilnih zborovanj.
FRANCIJA — ANGLIJA.
V	francoskih političnih krogih z veliko napetostjo pričakujejo, kakšno smer v zunanji politiik bodo pričeli zastopniki angleške delavske stranke. Francoski politiki so prepričani, da se bo s pričakovanim nastopom delavske vlade začel odkrit boj med Anglijo in Francijo, ker angleškim zahtevam nasprotuje francosko-češka zveza in sploh vsa politika Francije. Začetek tega boja se kaže v napadu na francosku valuto.
ATENTATI NA JAPONSKEM.
Pred kratkem je nekdo streljal na japonskega princ-regenta, sedaj pa je ob priliki nekega obhoda pred vladno palačo v Tokiju vrgel neki Korejec bombo, ki pa tudi ni učinkovala. Japonci zelo zatirajo in stiskajo Korejo, za to pa Korejci segajo po orožju.
NOVA TUIUaJA
ima zagrizene sovražnike v pristaših nekdanjih sultanov. Bilo je že par preobratnih poskusov in proti voditelju sedanje Turčije Kemal paši je bil sedaj v Smirni že drugi atentatni poskus z bombo. Po poročilih je ostal Kemal paša nepoškodovan, ranjena je pa njegova soproga.
Naši poslanci na shodih.
Dr. Hohnjec je imel na praznik sv. Treh Kraljev, v nedeljo, 6. januarja, v Ljutomeru zbor zaupnikov za ljutomerski in gornjeradgonski okraj. Zbor, ki je bil prav dobro obiskan, je otvoril in vodil načelnik krajevne organizacije Slov. ljudske stranke Jakob Rajh. Poslanec dr. Hohnjec je podal obširno poročik» o političnem položaju. Osvetlil je borbo naše stranke za avtonomijo, ki je življenska zahteva slovenskega naroda, in dosedanje uspehe te borbe. Centralistične strai.ke, ki so pihnile našo državo v sedanji položi.! nereua in nezadovoljstva, imajo dolžnost, da začnejo ^ zdravljenjem na lastne stroške. Nekateri razumnejši vodite! ji demokratske stranke, kakor Marinkovič, so začeli to uvideva.i ter izjavljajo, dr. se tudi revizije ustave ne bojijo. Tudi voditeljem radikalne stranke bo prišlo to spoznanje, brez katerega za državo ni leka in ne spasa.
Slovenski demokrati in samostojneži kajpada ostajajo zakrknjeni centralistični grešniki, ki imajo za zahtevo revizije samo posmeh. Poslanec je potem razpravljal o raznih vprašanjih gospodarskega in davčnega značaja ter končno podal nekaj potrebnih pojasnil o nadomestnih volitvah v davčne cenilne komisije. Zaupniki so poslancu in celemu Jugoslovanskemu klubu izrekli popolno zaupanje. Enoglasno je tudi bila sprejeta resolucija, ki ostro obsojp agitacijo liberalnega učiteljstva proti katoliški Cerkvi in njenemu duhovništvu na polju šolstva. Pod vodstvom srbskega učiteljstva se svobodomiselno učiteljstvo v naši državi trudi in dela na vso moč, da bi novi zakon o ljudskih šolah prepovedal duhovniku vstop v šolo ter ves pouk in vso vzgojo z veronaukom vred izročil učiteljem. Zborovale) smatrajo to kot drzen napad na pravice katoliške Cerkve, katere bodo branili z vsemi sredstvi in z vztrajno odločnostjo. — Prejšnji dan je poslanec dr. Hohnjec imel v Bunčanih (župnija sv. Križ) zbor krajevnih zaupnikov, j Zbor je bil lepo obiskan ter se je vršil pri županu Lubiju. Razgovor se je vršil o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih, zlasti pa o prepotrebnih vodnih napravah ne Muri.
Maribor. Zbor zaupnikov za mariborsko okolico dne ! 8. januarja se je vršil pod predsedstvom g. Floijančiča.
Poročilo o delovanju Jugoslovanskega kluba in o poli-; tičnem položaju sta podala poslanca Žebot in Falež. Usta-i novili smo si za mariborsko okolico nov okrajni odbor i SLS. Za predsednika je bil izbran vrli župan šentpeterski • g. Fluher. S tem je sedaj izvršena do zadnje vasi politič-: na organizacija naše stranke v mariborskem okraju. Med | vrstami naših mož se opaža velika vstrajnost. Organizi-j rane čete so pripravljene na boj, naj pride, kakoršenkoli.
Na Pobrežju pri Mariboru se je vršil dne 8. januarja ' dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal poslanec Framjo Žebot zelo zanimivo o sedanjem političnem položaju. Tudi navzoči politični nasprotniki so glasno pritrjevali njegovim izvajanjem. Posebno ogorčenje je vzbujalo poročilo o korupciji, katero uganja radikalna stranka, ki tudi na Pobrežju lovi kaline. Zborovalci so izrekli poslancu zaupanje, kar je našlo pri vseh navzočih prijazno soglasje.
Kamnica. Shcd poslanca Zebota v nedeljo, dne 6. t m. po rani sv. maši je kljub hudemu mrazu bil zelo lep. Predsedoval mu je predsednik krajevnega odbora SLS g. Lorbek. Poročilo poslanca smo vzeli z odobravanjem na znanje. Naši možje in fantje agitirajo te dni od hiše do hiše za naše liste.
Selnica ob Dravi. Iz Kamnice je v nedeljo, dne 6. januarja dospel k nam poslanec Žebot, ki nam je na obilno obiskanem shodu SLS opisal sedanje stanje v naši državi. Naš župan in predsednik shoda g. Urbas je v imenu vseh izrekel delavnim poslancem zaupnico.
Gornja Sv. Kungota. Na okrajni zbor zaupnikov SLS je dne 7. januarja došlo toliko mož in mladeničev, da je bila velika dvorana pri Senekoviču do zadnjega kotička napolnjena. Poročal nam je poslanec Žebot Izvolili smo si za župnije Sv. Kungota, Svečina, Sv. Križ in Sv. Jurij okrajni odbor naše stranke, kojemu predseduje g. Špind-ler od Sv. Jurija. Shod je pod predsedstvom g. Hlebiča izrekel našim poslancem zaupanje in jim naročil, da vstrajajo v težki borbi proti krivici.
V Jarenini se je dne 3. januarja ustanovil okrajni odbor SLS za župnije Jarenina, Št. Ilj, Sv. Jakob, Sv. Mar« ' jeta in za nekatere občine ob Muri. Za predsednika je bil izbran značajni in zvest naš somišljenik g. Suponič. O položaju je poročal naš rojak poslanec Žebot. Udeležba je bila zelo lepa. Došli so skoro vsi župani iz okolice. Napravili smo si načrt za bodoče delo naše stranke tu na meji. Izrekli smo popolno zaupnico našim voditeljem in poslancem. Posebno brigo imamo, da se vsaka naša hiša naroči na »Gospodarja.«
Zbor zaupnikov SLS za okraj Sv. Lenart se je vršil dne 2. januarja. Udeležili so se ga do mala vsi župani celega okraja in okoli 100 zaupnikov. Zbor je vodil župan A. Rop. Poslanec Žebot nam je podal izčrpno poročilo o položaju in nalogah za bližnjo bodočnost. Po poslenčevem poročilu se je razvila živahna debata. Iz poročil naših mož iz vseh občin smo dobili sliko, da je naša stranka v lenarčkem okraju dobro pripravljena na bodoče borbe. Izvolili smo si nov okrajni odbor SLS, ki ima zastopnike iz vseh župnij. Ta zbor je bil nekak parlament našega zavednega okraja. Mi vstrajamo v borbi za avtonomijo, a našim poslancem izrekamo iskreno zaupanje. Naj pride, kar hoče, nas najde pripravljene.
Sv. Jurij v Slov. gor. Na Novega leta dan popoldne nas je obiskal naš poslanec Žebot ter nam je na številno obiskanem shodu SLS podal stvarno in poljudno poročilo o položaju. Poslancu in njegovim tovarišem smo izrekli zahvalo za krepko hrambo naših pravic in smo jim izrazili zaupnico. Laži nasprotnikov nimajo pri nas nobenega uspeha. Cela naša fara je do zadnje hiše v taboru Slovenske ljudske stranke.
Shod SLS pri Sv. Trojici v Slov. gor dne 30. decembra popoldne po večernicah je zelo lepo uspel. Predsedoval mu je odličen naš somišljenik, trški župan g. Valentin Klemenčič. Poslanec Žebot nam je točno pojasnil sedanji položaj. Glavni krivci slabih in nevzdržnih razmer so tisti, ki so nas leta 1921 prodali za velesrbsko centralistično ustavo. To so bili samostojni in demokrati. Druge rešitve ni, kakor da se finančno in upravno ločimo od Beograda, t. j., da dobimo avtonomijo. Tudi navzoči nasprotniki so se izjavili, naj SLS nadaljuje borbo za samostojnost Slovenije. Poslancem SLS se je izrekla popolna zaupnica.
Od Sv. Antona v Slov. gor. nam poročajo, da je shod Slovenske ljudske stranke na Novega leta dan po rani sv. maši sijajno uspel. Kljub mrazu je bila udeležba tako velika, kakor še na nobenem tukajšnjem shodu. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije SLS župan Po«
fjanec. Predsedovala sta znani čebelar Jurenčič in načelnik krajevnega šolskega sveta Lovrenčič. Naš poslanec Žebot nam je poročal, kako vlada Pašič s pomočjo nemških in turških poslancev proti našemu ljudstvu. Sklenili smo, da stojimo zvesto na strani naše stranke in njenih poslancev ter da ne odnehamo prej, dokler ne dobimo avtonomije, ki je edina naša rešitev. Po shodu se je vršila seja županov in zaupnikov. Poslanec je dajal pojasnila na številna vprašanja.
Naše prireditve.
Orlovski odsek v Starenitrgu ponovi v nedeljo, dne 13. t. m. božično igro «Na betlehemskih planjavah« v gostilni A. Uebel v Staremtrgu. Začetek ob 4. uri popoldne. Svira domači tamburaški zbor.
Orlovski odsek Sv. Pavel pri Preboldu priredi v ■edeljo dne 13. t. m. igri: «Na Visokem« in «Kmet Herod« točno ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bog živi!
Polzela. Na splošno željo občinstva povovi tukajšnji Orlovski odsek igro «Garcio Moreno« v nedeljo, dne 13. januarja v dvorani g. Cimperinana. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Sodeluje moški pevski zbor. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da si je odsek za to igro izposodil posebne obleke v Ljubljani ter prosimo obilne udeležbe. Na svidenje v nedeljo.
Telovadni odsek Orel izobraževalnega društva v Rajlienburgu uprizori v nedeljo, dne 13. januarja 1924 Finžgarjevo tridejansko ljudsko dramo «Bazvalina življenja«. Začetek ob 3. uri popoldne. Vsi domačini in okoličani vljudno vabljeni!
BACKE LOVIJO.
Nov list se je rodil v novem letu, ime mu je »Narodni dnevnik«; izhaja v Ljubljani in oicer, kakor pove že ime, vsak dan. Redno ga dobivajo tudi vsi naročniki »Kmetijskega lista«, ne da bi ga bili naročili, ampak zastonj. In revčki mislijo, da ga bodo dobivali vedno zastonj. Zato pa prosimo svoje pristaše, da jim povejo, naj vendar lise enkrat natančno pogledajo in našli bodo zapisano: cena mesečno 16 dinarjev, to je na leto 192 dinarjev ali 768 kron. Če list redno prejemajo in ga ne vračajo takoj, ga bodo morali do zadnje pare tudi plačati. Naj torej vsak, ki prejme list, prečrta naslov in napiše: Nazaj, ne sprejmem. Prebridko bo drugače razočaranje nerazsodnih pre-jemalcev. Kaj pa hoče sploh »Narodni dnevnik«? Backe hoče loviti. Štiri male stranke v Sloveniji, srbska radikalna, narodno-napredna (stara liberalna), samostojna in na-rodnosocijalna, so se združile, da bi prišle o prihodnjih volitvah do veljave in do mandatov — sedaj so namreč velike ničle — in zato izdajajo nov skupen list; to je zgoraj imenovani »Narodni dnevnik.« S tem listom v zvezi so tudi Pucljevi shodi na Štajerskem. Pucelj zbira kot dobro plačan agitator Pašičeve radikalne stranke ostanke pogorele samostojne stranke, du jih vrže v nenasitno Pa-šičevo žrelo in zato morda prejme zopet kako ministrsko mesto z dobrimi dohodki. Da gredo na njegove shode liberalni učitelji in razni verižniki, temu se ne čudimo, oni pač upajo, da se jim bo v svojem času bogato povrnilo. Čudimo se pa temu, da ga tudi priprosto ljudstvo, ki se ne peča z izvoznicami in ne misli na mastna službena mesta, na shodih še posluša, četudi še tiči v samostojnih sponah. To je vendar tisti Pucelj, ki je zvesto pomagal srbskim radikalom, ko so nam nalagali neznosne nove davke in vnebovpijoče nove takse. Kadarkoli bi moral srbskim radikalom pokazati zobe in glasovati v blagor slovenskega kmeta, je zbežal iz parlamenta ali sploh ni prišel k sejam. To je tisti Pucelj, ki je s svojimi kupčijami državo in s tem tudi slovensko ljudstvo oškodoval za milijone — in ta mož zdaj govori po shodih, da je vsega zla kriv dr. Korošec. Da, dr. Korošec, dobrih 20 let je že poslanec, bil je tudi minister, toda vsled svoje poštenosti še ni prišel tako daleč, da bi revno hribovsko bajtico imenoval svojo lastnino; pod tujo streho biva, tuj kruh je, ker žrtvuje vse za svoje slovensko ljudstvo in ne išče dobička za sebe. Poglejmo pa Puclja! Bogato palačo imenuje svoj dom, bogato je oženil svojo hčerko, zlato in srebro imenuje svoj delež, po shodih pa se dela reveža, ki si hoče s pridnim delom za blagor drugih zaslužiti nekaj par za košček suhega kruha. — O, backi so, ki ga še poslušajo in njegov novi in stari list prejemajo; backe lovi na svojih shodih, backe išče s svojim «Narodnim dnevnikom«, da se povspne na njihovih hrbtih zopet na ministrski stol ob strani paše Pašiča. Zato bo veliko delo usmiljenja storil, kdor bo nerazsodne Pucljeve poslušalce in bodisi, da so tudi popolnoma ali na pol samostojneži, podučil in jim razjasnil pravi namen Pucljevega prihoda in delovanja. Če jim je sploh še pomagati, naj jih resno opozorijo, da se ločijo od Pucljevih listov, od »Kmetijskega lista« in od »Narodnega dnevnika«, da ne bodo prej ali slej zaklinjali v dno pekla nesrečno uro, ko so se ob Pucljevi strani vrgli Pašiču v roke. Poznamo može, ki so goreli navdušenja za srbske radikalce in za demokrate; danes so pcftrti in razočarani in iz njihovih ust slišiš kratko obsodbo: S temi ljudmi ni mogoče skupaj živeti! — Berite in premislite te besede vsi, ki še ne veste, kdo je Pašič, kdo je Pucelj in kaj je »Narodni dnevnik.« Kcmur pa to še ne zadostuje, temu povemo še to, da je urednik »Narodnega dnevnika bivši Pucljev urednik »Kmetijskega lista« in s tem je povedano vse. Stara žlahta v novi obleki! Proč od nje!
iedenska urnim,
velike draginje in ogromnih stroškov s prihodnjo številko list. Zato prosimo vse one, ki so zaostali, da takoj obnovijo naročnino, da ne bo treba prekiniti pošiljanja lista. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 dinarjev, za pol leta 16 dinarjev, za četrt leta 8 dinarjev. — Uprav-ništvo.
Mariborske novice. Kanonikom pri mariborskem škofijskem ordinerijatu je imenovan g. trboveljski župnik 1 Časi. Ze parkrat smo poročali o nesrečah, ki so se zgodile na mariborskem železniškem mostu, katerega čisto po ne-| potrebnem straži vojaška straža. V torek zvečer krog 6. i ure je zopet zahtevala pretirana vojaška skrb za želez-| niški most težko žrtev. Dva vojaka od straže, ki straži ta most na tiru, sta prišla med vlak in premikajoče vagone. Enega je treščilo ob stran, pa k sreči brez večje poškodbe, drugi je pa čez obe nogi povožen in bo za celo življenje siromak, če sploh okreva. To je že ponovna žrtev od moštva, ki straži železniški most. — Neznani vlomilci so vlomili v klet vile mariborskega veletrgovca Gajšeka. Iz kleti so odnesli mast, več steklenic vina in enega zajca. G. Gajšek je razpisal nagrado 10.000 K onemu, ki bi izdal uzmoviče.
Regulacija Mure. Mura je bila regulirana že pod u-pravo avstro-ogrske države. Med vojno in po vojni pa so vodne naprave na Muri ali celotno ali delno propadle. Nujno je potrebno, da se te naprave obnovijo, ali z drugimi nadomestijo, ker drugače propade vsa regulacija v ogromno škodo obmurskega prebivalstva. Veliko škodo je že napravila Mura pri Apačah, v Bunčanih, v Krapju, pri Veržeju, kjer novemu mostu preti nevarnost, ako se ne izvršijo one poprave, ki so neizogibne. Poslanec dr. Hohnjec se je v Beograd obrnil z interpelacijo, v kateri je vlado obvestil o škodi, ki jo dela Mura tamošnjemu prebivalstvu, ter nujno zahteval, naj vlada takoj dovoli pre-potrebne kredite za najnujnejša dela in popravila.
Umrla je v Partinju pri Sv. Juriju v Slov. gor. Katarina Fanedl, žena odličnega našega somišljenika, posestnika, slikarja in občinskega odbornika ter namestnika narodnega poslanca Hinko Fanedla. Stara je bila 17 let. V bolezni mnogo trpela, a je vse prenašala z veliko potrpežljivostjo. Bila je mati sedmero otrok. Vzgojila jih je vse v krščanskem duhu. Možu je bila zvesta družica, a domači hiši skrbna in vzgledna gospodinja. Pogreb se je vršil pod vodstvom č. g. prošta Ein-spielerja na starega leta dan ob veliki udeležbi. Poslovilni govor ji je govoril poslanec Fr. Žebot. Svetila blagi pokojnici večna luč! Družini, posebno hudo prizadetemu možu naše odkrilo sožalje!
Organizatorično gibanje v Vurbergu. Dne 6. t. m. smo imeli dva občna zbora. Po sv. maši je zborovala skupina tukajšnje Jugoslovanske strokovne zveze. Delavski tajnik iz Maribora je govoril o pomenu delavske organizacije. Za leto 1924 se je izvolilo staro vodstvo pod predsedstvom tovariša Geča, kateremu se je izreklo priznanje. Skupina je štela v preteklem letu 34 udov. Bog daj, da bi člani spoznali velik pomen organizacije in da bi v tekočem letu pridobili skupini veliko novih udov! Sklepalo se je tudi o podružnici Delavske zveze, kar se bo pa šele pozneje natančneje določilo. Dopoldne so bili navzoči sami možje, vini čar j i in mali posestniki. — Popoldne pa se je zbrala k občnemu zboru gospodarsko-izobraževalnega društva mladina, katera se prav pridno izobražuje. V preteklem letu radi raznih ovir nismo prirejali predstav, zato pa hočemo to nadomestiti letos. Dve prav lepi igri se vprizorita v kratkem. Odbor se je razven par izjem izvolil stari. Udov je bilo v preteklem letu 61. Novih knjig se je nabavilo 21, tako da ima sedaj knjižnica 557 knjig. Vseh knjig se je prebralo 960, kar je veliko za župnijo, ki ima le okrog 1400 duš. Za letos se je priglasilo že precej udov in kar prvi dan se je izposodilo iz knjižnice 48 knjig.
Občni zbor krajevne organizacije SLS v Ptuju. V nedeljo, dne 13. t. m. se vrši ob pol 11. uri v prostorih Kmetijske zadruge ustanovni občni zbor krajevne organizacije SLS za področje fare Sv. Petra. Vabljeni so vsi somišljeniki.
Novice od Sv. Benedikta v Slov. gor. V soboto, dne 29. decembra m. 1., srno pokopali ob obilnem spremstvu očeta Antona Roškarja, bivšega kmeta na Drvanji. Sprevod je vodil rajnega sin Martin, župnik v Št. Ilju pri Turjaku, in se ga je udeležil tudi sin Janez, odlični naš somišljenik, župan in cerkveni kjučar od Sv. Križa tik Slatine. Rajni je bil globokoveren mož, ki še je v 84. letu starosti redno prihajal k službi božji. Pač osramoti s svojim vzgledom marsikaterega mlajšega mlačneža. Bil je skrben oče, napreden gospodar in zelo zaveden mož. 12 let je županoval na Drvanji, bil dolga leta odbornik, šolski načelnik, ustanovitelj in voditelj vinorejskega društva. Z rajnim kraljem Slovenskih goric, Dominikom Čolnikom, ki je umrl pred 30 leti, je krepko sodeloval za probujo našega kraja. Njegov tretji sin Franc, ki je padel na srbskem bojišču in je večkrat nastopil kot govornik na shodih, bi mu bil vreden naslednik. Njegove zasluge je ob grobu povdaril v nagovoru domači g. župnik. Vrli mož naj počiva v miru! — V nedeljo, dne 30. decembra m. L, nas je obiskal poslanec Žebot. Njegov shod je napolnil našo prostorno društveno dvorano. Vsi smo z napeto pozornostjo poslušali njegovo poročilo. Spoznali smo vse krivice pa tudi junaško delo, ki ga vršijo naši neustrašeni poslanci za naš blagor, za samoupravo Slovenije. Kljub
I temu, da niso v vladi, so marsikaj dosegli. Treba pa je potrpljenja. Vsaka dobra stvar stane žrtev in truda, tako tudi naša samouprava. Izrekli smo soglasno zaupanje na-} šemu poslancu Žebotu in celemu Jugoslovanskemu klu-i bu. Tirjali smo izenačenje davkov, odstranitev kuluka, ; previsokih taks, prevelikih davkov, naj vlada brani naše i nerešene brate proti silnim krivicam Italije in Avstrije in I naj se zveze Sv. Benedikt po okrajni cesti z Gornjo Rad-S gono. Sklenili smo, da zvesto vstrajarao ob strani naših
poslancev, dokler ne dosežemo samoupravne Slovenije in odprave krivic, ki nas tlačijo.
Delaven občinski zostop. Iz Čvetkovcev poročajo: Naš marljivi občinski zastop, kateremu načeljuje župan g. Jernej Petek, beleži zopet eno zaslugo več. Lanskega leta i je dal napraviti novi most čez Pesnico, graditev kateregs ni niti najmanj obremenila občinsko blagajno. Letos pa je kupil od gasilnega društva v Račjem gasilno birzgalno za 72.800 kron. Dne 6. t. m. jo je pripeljal kmet Martin : Venta v spremstvu občinskih odbornikov gg. Krumpla m Janžekoviča. Do Moškanjc so ji prišli nasproti mnogo-brojni Cvetkovčani z tamburaškim zborom in skupino jei-1 decev. V sprevodu so odpeljali novo brizgalno v Cvetkov-1 ce. Nato se je razvila neprisilna zabava v Kolaričevi go-5 stilni, katero je završil srečolov in licitacija, nakar se je i občinstvo razšlo.
] Od Velike Nedelje smo dobili o spomeniku pokoj-| «ega župnika Menharta pojasnilo, da je fotografija bila izročena kamnoseku Kocijančiču in delo tudi plačano. Kakor znano, se je ta sam umoril in fotografija se v njegovi zapuščini ni našla. Sicer pa je spomenik v redu in to po zaslugi tistega, ki ga nekateri sedaj po nepotrebnem napadajo, namesto, da bi se ž njim pogovorili.
Novice iz Svetinj pri Ormožu. Nenadoma je pri nas-umrl Franc Rozmanič, posestnik na Pratuščaku. Bla-gopokojni je bil obče spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. Na lovu v Žirovincih pri Svetinjah so lovci ustrelili eno svinjo in srnjaka, oba sla tehtala 50 kg. Najstarejši lovci pri nas ne pomnijo, da bi bil kdo ustrelil kako srno.
Orli na delu. Od Sv. Bolfenka pri Središču poročajo: Na Štefanovo je naše izobraževalno društvo priredilo s pomočjo Orlov gledališko predstavo «čudotvorna pijača«. Igra je krasno uspela in posebno «Urša« je žela splošno priznanje. Društvo že ima lastni oder, čeravno skromen. Tudi gmotni uspeh je bil zadovoljiv, čeravno so orjunaši in Sokoli napeli vse sile, da bi preprečili predstavo. Celo pobožni hočejo postati. Naša mladina pa koraka neustrašeno naprej po začrtani poti. Bog živil
Zanimivosti iz Stoperc pri Rogatcu. Kdor strastno gozdove podira, nesreči duri odpira, pravi stari pregovor. Pri nas v Stoprcah je kupila celjska Gospodarska zveza obširne gozdove in zdaj jih podira. Sicer zasajajo na novo goličave, a kaj to pomaga, ko pa raste komaj 10 odstotkov na novo zasajenih smrekic. Ako bi se kak Stoprčan vrnil iz tujine domov, bi ne poznal več svojega rojstnega kraja, ker je popolnoma spremenjeno njegovi) sedenje lice radi posekanih gozdov. Nevihta in burja imata pri nas prosto pot. K nam je dospelo veliko tujih drvarjev, ki so stoprški župniji v pohujšanje. Dobili smo tudi novega u-čitelja Žarka Burjo, ki daje mladini slab vzgled. Obrtniki brez obrtnega lista imajo pri nas vedno opravka z žandar-merijo. Kmalu bomo tako daleč, da si nikdo ne bo upal več niti enega čveka zabiti v svoj lastni črevelj, ako ne bo imel obrtnega lista. Bodi še tudi javnosti povedano, da smo dobili dva nova zvonova. Prihodnjič zopet nekaj več!
Občinske volitve v Mozirju. Trgu Mozirje so liberalni občinski možje lani napravili sramoto. Razen dveh so bili sami demokrati skupaj, pa so se tako grdo prepirali med seboj, da je vlada občinski odbor razpustila. Za gerenta je bil postavljen upokojeni nadučitelj g. Fr. Praprotnik, Dne 20. januarja bodo pa nove volitve. Dozdaj so igrali glavno ulogo v občini osebni prepir in hišne stranke, zato pa tudi sovraštva, nevoščljivosti in kljubovanja ni ne konca ne kraja. Zdaj pa je naša stranka prva nastopila pod lastnim imenom. Že to je veliko, kajti trg je bil vedno zelo »napreden«. Zato smo pa prišli tako daleč! Vložene so menda tri kandidatne liste. Eno ima Matija Goričar, ki hoče biti župan. Drugo imata trgovec Kostanjšek in sodavičar Miklavc. Tretja je pa naša. Naša stranka nastopa popolnoma mirno, ker izgubiti nima ničesar. Ne bomo spravljali volilcev vkup s kočijami, s pijačo in s denarjem, ker tega nimamo. V trgu pa je veliko trgovcev,, gostilničaijev in raznih obrtnikov. Videli bomo, kako se bodo vedli ob volitvah. Radovedni smo, ali jim diši samo klerikalni denar, drugače pa nas zaničujejo. Se bomo vsaj vedeli zanaprej ravnati. In če bomo dobili malo glasov, bomo pa imeli manj odgovornosti. Škoda le, da se je več naših pristašev dalo uloviti raznim gospodom. Drugič morajo biti malo bolj previdni in korajžni! Mi ne delamo za kakega gospoda, ampak nam je vsak enak, da je le poštenjak.
Novi zvonovi za Sv. Janeza v, Gorenjah. Ravnokar
omenjena cerkev je podružnica župnije Šmartno ob Pa-ki. Dne 30. decembra m. 1. je dobila ta cerkev dva nova jeklena zvonova iz Jesenic. Blagoslovitev zvonov je biia nad vse svečana in se je je udeležilo zelo veliko ljudi. Odbor za nabavo zvonov "se zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so pomagali pri nabavi in plačilu novih zvonov.
Kako je kaj v Loki pri Zidanem mostu? Prav malo izve javnost novic iz našega kraja. To pa ne radi tega, ker se pri nas ne zgodi nič novega, ampak ker Ločani rajši čitamo v »Gospodarju« novice iz drugih krajev, kakor d& bi poročali v list loške novice ter zanimivosti. Tokrat hočem iz Loke poročati le nekaj bolj splošnega in v prihodnje pa bom obelodanil tudi nekaj zanimivih podrobnosti. Pri nas se je začelo živahno gibanje za prepotrebno popravilo župne cerkve. Cerkev, kakor je sedaj naša, pač ne služi Loki v kras. Gasilni dom že tudi ponovno kraljuje v vasi in glasno priča o požrtvovalnosti vaščanov. Gasilni dom bo eno najlepših poslopij. Vsa čast načelniku in članom gasilnega društva, ki so toliko požrtvovalni, ne sa-j mo zase, ampak v korist svojim potomcem. Tolikanj potrebna dvorana za različne prireditve bo v tem poslopju. V našem izobraževalnem delu je torej zamašena precej velika luknja.
Od merodajne strani smo obveščeni, da je shižbo-val bivši komandant orožniške postaje v Apačah, žan-darmeriiski narednik II. ki. g. Matevž Urh v vsakem oziru m proti vsakemu nepristransko in pravično in se ni v izvrševanju njegove službe oziral ne na strankarsko pripadnost posameznika ne na druge kateresibodi okolnosti.
izjava. Opozarjam, da bodem proti vsem razna-šalcem različnih vesti o moji osebi glede zadeve s Št. Vidsko pošto v vsakem konkretnem slučaju brezobzirno sodnijskim potoni nastopal, ker so iste zlobno izmišljene in brez vsake dejanske podlage. Vinko Sto-klas ml., Leskovec pri Ptuju.
«Naš Dom« list za ljudsko prosveto, januarjeva številka je pravkar izšel s sledečo zanimivo vsebino: Dr. Hohnjec: Pomen ljudske izobrazbe za prospeh naroda. Izobrazba je pravi zaklad našega naroda. Naša izobraževalna društva so poklicana, da ga čuvajo s tem, da vzgajajo zlasti mladino k ljubezni do dela, kajti le organizirano in vztrajno delo zajamčuje našemu narodu častno mesto v krogu naprednih in izobraženih narodov. — Iz članka: Sadovi brezverske vzgoje spoznamo, da samo napredek in izobrazba nič ne pomaga, če izgubi mladina najvišje dobrine: vero in krepost. — Višavska: Na razpotju (pesem). — Justin opozarja v članku: Na široko na eno najnujnejših potreb: čimveč organizatorjev med ljudstvo. Posebno važno za mladinska društva je Jož. Barletov članek: Čebelice. — Zvoni-mir podaje podučno črtico: Naš tiran. — Tudi poziv: Na delo za dobre časopise! V novoletni številki «Našega Doma« ni smel izostati. — «Dekliški vrtec« prinaša kratko poročilo o clekl. tečaju v Celju in Mariboru ter članek dr. Justina: O materinstvu. — V predelku: Razgled po svetu je nabranih precej zanimivosti. — Društveni glasnik obsega predvsem obširno poročilo o občnem zboru SKSZ, sedaj Prosvetne zveze v Mariboru. «Naš Dom« je glasilo Prosvetne zveze v Mariboru, zato je naročitev za vsa pri Prometni zvezi včlanjena dra't-va obvezna. «Naš Dom« dogovorno s Prosvetno zvezo v Ljubljani izpolnjuje njen «Vestnik Prosvetne zveze«, ki izhaja v Ljubljani. «Naš Dom« stane letno 12.50 D in se naroča pri upravi «Našega Doma«, Maribor, Tiskarna sv. Cirila. — Pri skupnih naročilih 10 izvodov in več je naročnina po 12 D.
Za napoved dohodnine ima tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru (Koroška cesta 5) v zalogi tiskovine za napoved dohodnine. Te tiskovine, ki jih je sestavil g. Supanič iz Jarenine, so posebno pripravne za kmetske posestnike. En komad stane 1 dinar. Znesek se naj pošlje naprej v znamkah. Za pošiljatev po pošti se naj priloži znamka za 1 dinar. Občine in organizacije naše stranke naj tiskovine naročijo skupno.
Gospodarstvo.
KMETIJSKA DELA V MESCU JANUARJU.
Doma na dvorišču in pri živini. Umen gospodar ima tudi v zimski dobi, ko vsa narava takorekoč počiva, zm rom dovolj posla. On ne sedi za pečjo, ampak porubi vsako ugodno priliko v prid svojega gospodarstva. Vsa kmetijska dela si porazdeli na vsak mesec v letu tako, da ne pride nikoli do brezdelja, niti do zastoja v obratu. V zimski dobi obavlja dela, katerih v poletnem času vsled nujnih poljskih opravil ne bi mogel lahko izvrševati. V mescu januarju delamo navadno samo v hiši, zlasti tedaj, oko je zapadel_dgbel sneg. Pregledamo gospodarske slro-je in orodje, kateTo po potrebi popravimo in namežemo z oljem, da se obvaruje pred rjo. Nove stroje naročamo najbolj v zimskem času. Nadomestimo obrabljeno poljsko , in drugo orodje, kakor grablje, senene in gnojne vile, se- j kire, motike, krampe, lopate, metlje itd. Prebirajmo krom- ! pir in premešavajmo žito, da se ne pokvari. — V hlevu skrbimo pred vsem za zdravje domačih živali. Krmimo vprežno živino tudi v zimskem času s tečno krmo, da ne oslabi za težka spomladna dela. Spuščajmo jo večkrat rta prosto, tudi ob slabem vremenu, da se razgiblje in izpre-hodi. Napajanje s premrzlo vodo je škodljivo, zlasti brejim živalim. Živino krmimo zmiraj ob enem in istem dnevnem času, to je v jutro obpetih, popoldne pa ob štirih. Napajamo dve uri po krmljenju. Enako uredimo tudi čas molže. Pri molži je paziti zlasti na to, da se izmolze do zadnjega, ker dobimo tako večje količine mleka; zadnje mleko je tudi najmastnejše. Redno čiščenje hlevov ali živinskih staj prepreči razne bolezni in živinske zejedalce. Kokoši naj spe na toplem, ker tedaj ležejo tudi v zimskem času jajca. Krmi naj se jih po možnosti s toplo pičo, to je s kuhano svinjsko klajo, pomešano z ovsem, solnčnicami in koruzo. Skrbimo tudi, da imajo v bližini dovolj peska ali apna.
V januarju sneg gostuje, tako pravljica ljudska gre: če prosinca ni snega, mali traven nam ga da.
V vinogradu. Dovažaimo zemljo na nasipe (sepe) in zasipavajmo golo trsje. Odvažajmo zemljo na spodnjem koncu vinograda, da ne poženo evropejski deli vinske 'irte, vsled česar bi se pripetilo, da bi amerikanska podlaga odperela. V vinograd vozimo gnoj ter ga podkopavajmo, ako zemlja ni preveč zmrzla. Napravljajmo kolje, ki naj bo 2—234 m dolgo in dovolj močno, da ga vihar ne polomi. Razločujemo nažagano in nakalano kolje. Kalano kolje je bolje in dražje od žaganega. Kolje dobivamo od iglavcev, pa tudi od listnega drevja. Od iglavcev daje najtrpežnejše kolje mecesen, ker vsebuje največ smole, ki igra glede trpežnosti lesa veliko ulogo. Od listovcev sta za pridobivanje kolja kostanj in akacija največje vrednosti. Kostanjevo in akacvevo kolje pridobivamo najbolje na ta način, da sekamo mladike, ko so dosegle potrebno debelost v
nalašč za to naloženih nasadih, štori poganjajo venomer nove mladike, ki jih razredčimo in ob primernem času po-i rabimo za kolje. Trpežnost kolja povečamo s tem, da ga namakamo v 5odstotni raztopini modre galice (impregni-ramo). Navedeni način impregniranja velja samo za surovo kolje, ne pa trdi za suho, katerega je namakati v karbolinej ali katran. Rigolajmo za nove nasade.
V sadonosniku. Pobirajmo mala in velika goseničja gnezda, ki jih zapazimo po zgrbančenih in skupaj sprede-nih listih, v katerih se nahajajo ličinke v prezimovanju. Januarja je prav primeren čas za škropljenje in mazanje sadnega drevja z drevesnim karbolinejem. S tem zatiramo najuspešnejše razne živalske in rastlinske zajedalce sadnega drevja. Pritlično in mlado sadno drevje poškropimo, starejšemu drevju pa namažimo deblo in Slarejše veje. Na 10 litrov vode vzemimo eden do poldrugi kilogram drevesnega karbolineja. Z razredčevanjem vrhov, snaženjem debel in vej in gnojenjem drevja vplivamo v znatni meri na zdravje sadnega drevja, ker dosežemo s tem boljšo, čvrstejšo rast in rodovitnost. V januarju je tudi najboljši čas za rezanje cepičev, ki jih mislimo rabiti pri cepljenju v razkol, z dolago, na sedlo in v zarezo. Cepiče jemljemo od rodovitnega in nekoliko odraslega drevja, ako hočemo vzgojiti čvrsto in rodovitno sadno drevje. Ob priliki sekanja drv v gozdu nabirajmo smrekovo smolo, iz katere priredimo cepilni vosek. Ob ugodnem vremenu kopajmo jame za sajenje sadnega drevja, ako tega nismo storili že v jeseni. Jame naj bodo 50—60 cm globoke in do 2 m široke.
Na polju in na travnikih. Vozimo hlevski gnoj v velike kupe, ki jih spomladi razvažamo. Drenažirajmo polje, ako je močvirno. Travnike gnojimo s kompostom, katero gnojilo je za navedeno kulturo razen umetnih gnojil najprimernejše. Samo dobra preperel in droben kompost je uporabljati kot gnojilo za travnike, ker bi nam sicer le malo koristil ter pozneje seno zasmetil, ako bi ostal ne-pograbljen. Travnike ob vodi izkoristimo v zimskem- času na ta način, da jih uporabljamo za pridobivanje ledu, ki služi kot izbomo ohlajevalno sredstvo v vsakem gospodinjstvu. Kolike vrednosti je led kot sredstvo za konzerviranje raznih mesenin in poletnega sadja, vedo ceniti vse tiste kmetske gospodinje, ki jim je skrb za dobro domačo kuhinjo na prvem mestu.
V	gozdu. Nadaljujmo izsekavanje mladih lesov. Stare dorastle gozdove sekamo tako, da začnemo na enem koncu ter sekamo kar vse poprek do drugega konca. Goličave zasajajmo takoj z novimi sadikami. V naših razmerah je najboljše saditi mešano gozdno drevje, visoko z nizkim, iglasto z listnatim. Kot sadike se uporabljajo dveletne rastlinice, ki jih sadimo v medsebojni razdalji 1 m v kvadratu.
Na vrtu. Napolnjujmo gnojake za setev zgodnje pomladanske zelenjave. Sejemo mrkev in peteržilj. Preko-pavajmo vrtno zemljo, ako ni preveč zmrzla ter jo gnojimo z dobrim hlevskim gnojem ali kompostom. V rastiinakih skrbimo za zadostno toplino s primerno kurjavo.
V	kleti. Pretakanje starega in novega vina ter jabolč-nika, pri čemur je paziti na največjo čistočo. Pretakanje se naj vrši po možnosti ob lepem in suhem vremenu, da se mlado vino rajše čisti. Kletne vhode zadelajmo, da se klet v hudem mrazu preveč ne shladi. V dobrih kleteh ne pade kletna .toplina pod 10 stopinj C tudi v najhujši zimi. Drože in druge vinske ostanke destilirajmo v alkohol ali žganje, ki ga rabimo za zdravilo v domačem gospodinjstvu, ne pa za vsakdanjo pijačo. Ako iz posameznih sodov vzamemo vino za koline ali druge domače potrebe, jih je dopolniti z drugim enakim vinom. Trditev, da je mlado vino pred ali po prvem pretakanju treba osvežiti s čisto vodo je brez vsake podlage, kajti z vodo se prireja samo
! petiot ali pikola.
V	čebelnjaku. Čebele čuvajmo vsakega vznemirjenja. Uničujmo miši in druge škodljivce, ako se pritepejo v panje. Pazimo, da naše ljubljenke ne trpe gladu in zime.
Lansko leto se je poslovilo z neprekosljivo urnostjo od nas; to naj služi v strogo r.am bodrilo. Da zmirom bolj cenimo zldd čas.
V januarju zima gospodari, lastna peč najlepše nas ogreva; naj Bog blagoslov nam nov podari, zimski mir ustvarjenje vso odeva.
Vekoslav Štampar, kletar, Ptuj. J
VAŽNO ZA ŽUPANSTVA IN KMETOVALCE!
Vsak kmetovalec ve, kako je vrana velika škodljiv-1 ka pri raznih poljskih pridelkih .posebno pri koruzi. Vrana uniči veliko mlade kuretine in kjer, ona ve za piščance, težko kateri ostane. Veliko škodo napravi tudi pri pticah pevkah, ker jim pokončava jajca in tudi mladiče. Tudi pri lovu dela vrana veliko škode, kar lovci dobro vedo.
Pokončavanje vran je jako težavno, ker so vrane jako plašne in jim s strelom težko prideš do živega. Jako dobro je, da se spomladi poiščejo vranja gnezda, ter se zalega pokonča. Tako gnezdo je pa težko najti in je včasih tudi nedostopno. Najboljši način je pokončavanje vran v zimskem času. Ker je sedaj ravno primern čas za to, se mi zdi primerno, da opozorim županstva, da od lovskih najemnikov zahtevajo, da isti vrane pokončavajo s strupom, kar bodejo radi storili, ker bo to tudi njim v korist. Marsikdo morda niti ne ve, kakšen strup se mora vzeti za to in tudi ne, lat ko ga treba rabiti.	|
Opisati nameravam, kako jaz ravnam, že tri leta : zastrupljam vrane z velikhn uspehom, tako, da so vrane j pri nas že redke. Najbolje je, da to storijo lovski na- !
jemniki, ker oni strup najložje dobijo. Od županstva si naj isti preskrbijo potrdilo glede zanesljivosti in da so oni res lovski najemniki. S tem potrdilom se potem dobi strup v vsaki večji lekarni. Strup naj lekarnar sam pripravi po navodilu, ki ga bodem spodaj navedel. Lekarnar naj namreč zmeša 25 g fosforja z 200 do 300 g glicerina tako, da je ves fosfor zalit. Potem se pridene toliko belega bola, da nastane bela, sirupasta kaša. j To tekočino skrbno shrani na varen kraj. Za pripravo vade si dobi pri kakšni mesariji ali kje drugje ! 40 do 50 litrov krvi, katero zlij v kakšno posodo, katere ( ni škoda, ker je potem za nič. Kri dobro premešaj in po-časi prilivaj strup v to kri in mešaj zraven s kakim | drogom, katerega potem takoj sežgi. Nato se pridene še nekoliko pšeničnih otrobov, da postane vse, kakor gosta kaša. To razmeči potem na takšnem kraju, kjer se vrane rade zbirajo, seveda ne blizu cest in blizu ljudskih stanovališč. Posebno je paziti, da ne pride do tega kuretina.
Najbolje je nastavljati strup zvečer pozno, ko te vrane že ne vidijo in tako, da vada črez noč zgubi nekoliko duha po fosforju in so potem vrane manj oprezne. Vrane ne poginejo kar na mestu, ampak navadno še odletijo daleč kam vstran. Ako bodeš na večih krajih vado nastavil, bodeš našel povsodi poginule vrane. Ko sem jaz prvič nastavil vado, sem videl, kako so vrane vado žrle, našel pa nisem nobene nikjer. Črez par dni
ŽITNI TRG.
Po božičnih praznikih se je trgovina z žitom umirila. Izvoz je skoro popolnoma prenehal, edino nove koruze se je prodalo nekaj v inozemstvo. Ker je bilo malo blaga n» ponudbo, so se cene žitu še precej čvrsto držale. Na inozemskih tržiščih, zlasti na Dunaju in v Pragi, naše žito ne prihaja več v poštev radi madžarske, rumunske in še celo bolgarske konkurence. Za ta tržišča zelo ugodna prometna pot — Donava — je zamrznjena, po železnici pa pride prevoz iz Banata predrag. Za poedine vrste so se dosegle sledeče cene:
Moka nularica in drugih vrst, se ponuja v velikih množinah. Cena je precej nestalna in sicer stane v BaCki
100 kg nularice 540—550 dinarjev, v Slavoniji pa 555— 575 dinarjev.
Pšenico so kupovali samo mlini. Cena 330—540 dinarjev.
Koruza kaže čvrsto ceno. Cena v Sremu 265—270 dinarjev, v Zagrebu 280 dinarjev.
Oves je v ceni poskočil radi velikega nakupovanja za vojaštvo. Bosanski se prodaja po 235—240 dinarjev, slavonski je nekoliko dražji.
Fižol pisani se prodaja po 480—500 dinarjev, beli po 550—600, izbran, izredne kvalitete po 700 dinarjev.
Izvozu še vedno nagaja denarna kriza, ki ovira trgovca, da ne morejo nakupiti večjih zalog. Denarna kriza je bila eden glavnih vzrokov tudi v preteklem letu, da se je prodalo v inozemstvo razmeroma malo žita. Žetev v preteklem letu je bila zelo dobra in računalo se je, da bomo lahko prodali na tuja tržišča 120.000 vagonov žita; na prvem mestu seveda koruzo in pšenico, katerih pridelamo največ. Vsled transportnih težkoč in denarne krize, ki je onemogočala trgovino v velikem obsegu, smo pa izvozih dosedaj samo okrog 30.000 vagonov žita, preostanek pa imamo še doma. Cene žitu so se kretale večinoma po no-tiranju dinarja na borzi v švicarskem Zurichu. Vendar pa je lanska ugodna žetev zelo vplivala na dviganje vrednosti našega denarja na tujih borzah.
Prvič se je lani po dolgem času na inozemskih žitnih trgi hpojavil naš najmogočnejši konkurent — Rusija. Ko je sovjetska vlada uredila državo, je prevzela vso zunanjo trgovino, zlasti ono z žitom, v svoje roke, jo je takorekoč nvonopolizirala. Ker je na ta način bilo onemogočeno vsako navijanje cen, ki scf bile izredno nizke, je postalo rusko žito najcenejše in je lahko uspešno konkuriralo z našim in rumunskim, ki sta do tega časa vladala v Evropi. Letos bo Rusija skušala, da si na vsak način pridobi vsa evropska tržišča ter izpodrine svoje manjše konkurente. Med našimi poljedelci je vladal nekaj časa strah pred ameriškim žitom in moko. Amerikanski žitni vele-trgovci so si sktfšali pridobiti evropska tržišča ter so zato preplavili celo Evropo z amerikanskim žitom in z moko, ki je bila zelo po ceni. Naravno je, da so pri tem poskusu izgubili silne svote, toda mislih so, da bodo potem, ko enkrat izpodrinejo evropejske konkurente, cene že povišali in prišli na svoj račun. Računali pa niso z Rusijo, s katero glede žita, zlasti pšenice, Amerika nikakor ni v stanju konkurirati. S pojavom ruskega žita na evropej-
pa sem jih že našel kakih 15, potem pa vedno več. — Vrane navadno popadajo po gozdovih. Dobro je dati javno razglasiti, da je strup za vrane nastavljen in da naj ljudstvo najdenih poginulih vran ne pobira, ampak jih zakoplje. Ostale vrane navadno potem pobegnejo v druge kraje, ker jih menda prime neki strah pred tolikimi mrtvimi tovarišicami.
Povdarjam pa še enkrat, da je treba velike previdnosti glede priprave strupa, ker se to silno rado užge in pa tudi glede tega, kje se strup nastavi. Vse, kar pride s strupom v dotiko, se naj uniči, posoda itd. Jaz sem prepričan, ako bi povsod po vseh občinah tako ravnali, bi vrane zginile in kmetovalci bi bili rešeni velike škodljivke. Prosim, da bi taisti,, ki bodo to poskušali, poročali v tem listu o uspehu, kateri gotovo ne bode izostal, ako boste previdno in pravilno ravnali. Dobro bi bilo, da bi tudi drugi listi prinesli to poročilo, da bi se ljudstvo kar najobsežnejše o tem poučilo.
Pripomnim še, kar je pa itak samo ob sebi umevno, ako hoče kedo manj vade pripraviti kakor na 40 1 krvi, mora toliko primerno manj strupa dati. Jaz nisem več napravil kakor na 10 do 15 1 krvi.
skih žitnih trgih so Amerikanci uvideli brezuspešnost svojega namena teT so opustili misel, izvažati svoje žito v Evropo. — Največja skrb naših poljedelskih krogov je sedaj, da si ohranimo vsaj češke m avstrijske kupce našega žita. Morali bodemo na vsak način cene tako zni-žafii, da bodo enake z onimi drugih izvoznih držav, zbolj-šati naš promet in na kak način odpraviti denarno krizo. Znižanje cen bo naletelo na velik odpor v poljedelskih krogih Vojvodine, kjer je po zaslugi vlade in njene agrarne politike obdelovanje polja postalo približno dvakrat tako drago, kakor je bilo pred izveooo agrarne reforme. Preje so bila v Vojvodini sama veleposestva, last bogatih kmetov, ki so polja obdelovali s stroji; po razdelitvi najplodnejše zemlje lenim dobrovoljcem pa je seveda tako obdelovanje prenehalo, ker so kmetom odvzeli velik del polja, malo posestvo se pa ne izplača obdelovad s stroji. Vlada bo morala tudi to napako na kak način popraviti, da bo omogočila znižanje pridelovalnih stroškov.
V Sloveniji se žitna kriza ne bo veliko poznala, celo dobrodošla nam bo, ker bodemo potem pri nas imeli cenejšo moko in žito; Slovenija spada med takozvane pasivne kraje, to je take, ki veliko manj pridelajo, kakor porabijo, pa je zato glede moke zelo odvisna od Banata. Poljski pridelki, ki jih Slovenija prideluje v večji meri in jih izvaža, kakor so to fižol in krompir, bodo pa gotovo obdržali svojo ceno, ker jih naše sosedne države v manj-Si meri prideujejo, nego jih porabijo ter so radi tega odvisne od našega izvoza.
Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa 1. 25—27 D, II. 22—24 D, III. 16—20 D. — Prvovrstna teletina je po 26—30 D, II. 24—25. Prašičje meso je po 30—40 D 1 kg. Konjsko meso I. 12—15 D, II. 8—10 D. Kože: 1 komad konjske 150—200 D, 1 kg goveje 17.50—22.50 I), 1 kg telečje kože 3Q D, svinjske 11.50, gornjega usnja 120, podplatov 80—125 D. Perutnina: 1 piščanec majhen 20—27.50 D, večji 28- -40, kokoši 48—55, race 45—70, gosi 80—100, puran 140 do 200, domači zajec majhen 20, večji 30 D. Mleko, maslo, •sir, jajca: 1 liter mleka 3.50—1 D, smetane 16—18, surovega masla 55—57. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, Ječmena 3, ovsa 3, koruze 3.50, prosa 3.50, ajde 3, fižola navadnega 5—7, leče 14. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6.50, št. 1 6 D. 1 kg prosene kaše 7.50, ješ-prenja 6, otrobov 2—250, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 7—8, kaše 6.50. Krma: 1 q sladkega sena 87.50—100 D, ovsene slame 75—87.50. Kurivo: 1 kub. meter drv 200 D, mehkih 175, trboveljski premog 42—45, velenjski 27 do 30, oglje 1.50—2, koks 1—2, petrolej 7, bencin 17, karbid 6.50, sveče 10 D.
Podružnica čebelarskega društva za Slovenijo okraj Sv. Lefiart v Slov. goricah vabi vse zavedne čebelarje na svoj občni zbor v nedeljo, dne 20. januarja t. 1. po rani službi božji pri Sv. Trojici v Slov. gor. v dvorani č. oo. frančiškanov. Ker se bo sklepalo o zelo važnih vprašanjih, je želeti obilne udeležbe. , Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima svoj letni občni zbor dne 20. :. m. ob 2. uri popoldne v gostilni Tomaža Toš. Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. vpisovanje udov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Vsi čebelarji, člani in nečlani se vabijo k obilni udeležbi. Odbor.
Hmelj. XXXVI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljske kupčije vobče. žatec, ČSR., 31. decembra 1923. Božični prazniki in Novo leto nista ovirala hmeljske kupčije — nasprotno, povpraševanje se vzdržuje in se je danes ob koncu leta še bol j oživelo. Lastniki hmelja tu in na kmetih ne ponujajo svojega blaga — pač pa zahtevajo višje cene, katere tudi dosežejo. Pred prazniki je bila cena za srednje dobro blago 3700 do 3750 čK za 50 kg; danes se pa pla-žuje za isto blago že po 3800 čK. Hmeljarji n drugi last-' iiiki hmelja zahtevajo že po 4000 čK za 50 kg. Tudi za lanski hmelj je nekaj zanimanja in se plačuje po 2800 ČK za 50 kg. Z ozirom na le pičle zaloge še moramo reči, da je tržni položaj prav zdrav. Naši pivovarji še niso kriti s potrebno množino hmelja in bo v to svrho sedanja zaloga komaj zadostovala. Ker je zima pritisnila, bodo pivovarji in gostilničarji dobivali zadostno množino ledu, ker bo tudi hmeljarstvu v prid. — Savez hm. društev.	•
Hmelj. XXXVI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o hmeljski kupčiji vobče. Žatec, čSR., dne 5. januarja 1924. Živahno povpraševanje in čvrsto razpoloženje na heljskem trgu se je od starega leta preneslo na novo. Prve dni tega leta se je vse pokupilo, kar je bilo na prodaj po vedno rastočih cenah in sicer najprej po 3800 do 3850, naposled po 3900 čK za 50 kg. Dnevno se je prodajalo le po 15 do 20 bal, ker namreč ni bilo več blaga na prodaj. Posestniki hmelja ne silijo k prodaji in zahtevajo vseskozi po 4000 čK za 50 kg. Včeraj se je deset bal najboljšega blaga prodalo po 4000 čK za 50 kg ;drugo blago se je prodajalo po 3900 do 3940 čK za 50 kg. Tudi na kmetih se je prodajalo po 3850 do 3900 ČK za 50 kg. Tudi lanski hmelj je prišel v poštev in se je plačeval do 3000 čK za 50 kg. Vsa zateška zaloga bo znašala približno še 4000 q po 50 kg. Pri živahnem povpraševanju je konečno razpoloženje prav čvrsto, cene pa rastoče. — Sav. hm. društvo.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 87—88 D, 100 francoskih frankov stane 435 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0,12 D, za 100 čehoslovašiih kron 253 D, in za 100 laških lir 381 D. V Gurihu znaša vrednost dinarja 6 cent. (1 centim je 1 para).
Lepo novoletno darilo, dobi vsak stalni odjemalec trvdke Mastek in Karničnik v Mariboru, Glavni Lrg in to od 1. pa do konca januarja. Toliko cen. občinstvu v ravnanje.
avnik dr. Vilko Marin nas naproša, da objavimo: Iz železniških službenih ozirov ordinira od dne 1. januarja 1924 naprej dnevno od pol 10. do 12. ure in od 2. do 4. ure v Razlagovi ulici 15. Telefon št. 205.
Dopisi.
Leskovec. Naš dopis v zadnji številki «Slov. Gospodarja« je bil neresničen in g. Stoklasu mlajšemu popravljamo krivico s sledečo izjavo: V zadevi goljufije in tatvine, katera se je baje izvršila dne 27. decembra prejšnjega leta na pošti Sv. Vid pri Ptuju izjavljam sledeče: Gospod Vinko Stoklas mlajši je prišel omenjenega dne na pošto ter me naprosil, naj mu izročim njegova pisma iz vreče Leskovške pošte. Na moje vprašanje, če je on poštar, je odgovoril da, nakar sem mu odprla vrečo, iz katere je vzel v moji navzočnosti par pisem. Ker sem še le kratek čas tukaj, ne poznam osebno poštarja iz Leskovca ter se je po mojem mnenju vršila pomota na sledeči način: Gospod Stoklas je moje vprašanje, če je poštar, tolmačil menda v tem smislu, kot bi bila vprašala, ako on vzame pošto za Leskovec. Vse drugo pa, kar so poročali časopisi, je popolnoma izmišljeno in neresnica. Marija Levstek, voditeljica pošte 1. r.
Braslovče. Gospod urednik! Gotovo se vam čudno zdi, da iz Braslovč ne dobite nikakih dopisov, najbrž še nobenega po vojni. Vzrok pa je sledeči: Načelnik krajevnega odbora SLS in z njim večina odbora so vedno mnenja, ne veliko pisati po i iopi .ti, ampak mirno delovati po začrtni poti na političnem in gospodarskem polju v lastno korist in blagor bližnjega. Vendar upam, da se mi bo oprostilo, ako nekoliko omenim o Pucljevem shodu v nedeljo, dne 6. t m. v gostilni g. Plaskana v Braslovčah. G. Pucelj se pač ne more ponašati s svojimi shodi, ako so tako obiskani, kakor je bil ta. Pravih samostojnežev se je shoda udeležilo veliko rečeno 15, nadalje par socialistov, okoli 6 JDSarjev in okoli 20 naših somišljenikov. Ako bi mi hoteli, zbralo bi se nas lahko nad 100 v eni uri in g. Pucelj bi se moral takoj pomiriti, a mi smo mu za en-kreft dovolili nekoliko veselja. KakcT hitro smo ga ugledali, smo spoznali, da je precej zgovoren in gotovo je, da je včasih kot mesar po sejmih dobre kšefte delal, a politično menda drugega ne zna in ne misli, kakor udrihati po poslancih Jugcslov. kluba. Vedno je imel dr. Korošca v mislih in skušal dognati, da je dr. Korošec bil največji centralist. Omenil je tudi, da je bilo svojčas osem samostojnih poslancev in da so šli v vlado. Pri tem mu eden naših somišljenikov nekoliko izpraša vest, kako se je okoristil v času, ko je bil v vladi. G. poslanec se nerodno izgovarja, da je hotel posnemati pri tem dr. Korošca. Naš pristaš mu odgovori, da se z dr. Korošcem ne more primerja1;!, ker ta ima čiste roke in bi bil še danes lahko v vladi, ako bi hotel. Pucelj pravi, da bi tudi on lahko bil minister. »Kako bodete vi minister«, je dobil za odgovor, »ko ste sami. A prepričani ste tudi lahko, da bodete čedalje manj imeli pristašev. Vam je odklenkalo za vedno. Saj tudi ne veste povedati nič drugega, kakor to, kar že dva mesca ponavlja »Kmetijski list.« Slišali so se tudi razni šaljivi medklici, ki so postavili g. poslanca v smešno luč. Le žal, da naš somišljenik ni imel več časa, da bi mu izprašal vest še glede kuluka in zvišanja davkov.
Združene mlekarne d. d. v Ljubljani
centrala slovenskih mlekarskih zadrug,
nudi prvovrsten ementalski polnomastni
sil?
in
v vsaki množini. Iščemo tudi stalne dobavitelje za mleko.
ZAHVALA,
Ob prebridki izgubi svojega nepozabnega, dobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda
Franca Pnlslan
izrekamo vsem cenj. udeležnikom, ki so ga spremili k večnemu počitku, svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku dr. Červinku za njegovo veliko požrtvovalnost ob času bolezni ranjkega, dalje preč. domači duhovščini in č. g. kaplanu Granfolu iz Griž, g. Matiju Bošnak za ginljiv govor ob krsti, domačima pevskemu ;n gasilnemu društvu, cenj. učiteljstvu in zastopstvu Hranilnice in posojilnice ter zlasti dragim sosedom, ki so nas tolažili ob bridkih urah. Naji^kren^jša hvala vsem za ustno in pismeno izraženi sožalja.
Parižlje-Eraslovče, 6. pros. 1924.
Rodbina Prislan-ova.
Dobi o uro imeti je želja vsakega človeka, ker vSik£ ve, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 99Z Slovenijo, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsak® njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-nerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke II Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne dnige zlatnine in srebrnine ter drugih sličnih potrebščin.	1245
NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši izdatnejši in boljši, kakor francosko žganjel S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din., 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din. in 10?» doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
MALA OZNANILA,
Sprejmemo ueenea za trgovino mešanega blaga. Isti mora biti čvrste narave in poštenih kmetskih staršev. Starost 14 do 15 let. Stanovanje in hrano ima prosto, za obleko pa mu morajo skrbeti starši. Učna doba tri in pol leta. Ponudbe z šolskim spričevalom se poš ljejo na tvrdko Klajnšek & Pe nič, Maribor, Vetrinjska 9.
19 2—1
Mnjer s 4 do 5 delovnim i ljudmi se takoj sprejme. M. Linin-ger, Koroščeva ulica št. 32.
23 2—1
Na prodaj imam precej cepljenega trsja na doori podlagi.
Viničar s 5—6 delavci,-nastop v Svečniei. Zna imeti tudi svoje krave. Ponudba na naslov: Andrej Pfeifer, Maribor, .Vetrinjska ulica 18.	32
Učenec z dobrimi izpričevali ne pod IG let, poštenih staršev se sprejme takoj. Orožim, valjčni mlin Gomilsko 7. 20
Dober priden viničar s tremi do štirimi delovnimi močmi se išče za Pekre. Vpraša se pri g. Triebr.ik, Koroška cesta 19.	24 2—1
Usmiljenim srcem! Dva zdrava dečka ima uboga žena radi pomanjkanja za svoje oddati. Dopisi in ogled otrok v Dravski ulici 10.	33
Organiet, ceciljanec, prost vojaščine, izurjen pevovodja, išče primerne slubze. Vzame v najem tudi lokal, ki hi bil primeren za trgovino z mešanim blagom. Naslov v upra-v.	38
Učenca za trgovino na deželi sprejme takoj M. Kardinar, Sv. Marjeta na Drav. polju.
47
Kuharica se išče, za župnišče v Slavoniji v malim gospodarstvom. Župnik Slovenec. Ponudbe na župni urad, Crnac Slavonija.	46 2—1
Viničar se išče na posestvo Pivola št. 6 z naimanj 4 delavskimi močmi. Nastop 1. februarja t. 1. Vpraša se pri Zenkoviču, Maribor, Cankarjeva ulica 8.	48
Učenec se sprejme, kateri mora biti 16 let star z dobro šolsko izobrazbo in iz dobre hiše in ima veselje do mlinske obrti; vse drugo ustmeno. Anton Lah, umetni valčni mlin na Zg. Polskavi.	52
Išče se prvi hlapec, rodbina z več delavskih moči za kravji hlev ter nekaj hlapcev. Poizvedbe pri gozdnem in gos-poščinskem ravnateljstvu v
Ptuju.	53 3—1
Prostora išče na deželi trgovski pomočnik. Rado Lorger, Dramlje pri St. Jurju ob juž
žel.
35
Cene po dogovoru. Franc Šo-botič, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah.	43 2—4
Enonudstropna hiša, v dobrem stanju, nasproti delavnic juž. žel., Studenci, Krekov» ulica 4, se proda za 175.000 D„ Ponudbe na Maks Kolnika , Studenci, Aleksandrova c. &.
44
V bližini Maribora, v večje» industrijskem kraju se da ¥ najem mesnica, klavnica is stanovanje. Naslov v upravi. __3»
Zajčje, lisičje, kunine, vidrine, dihurjeve, veverične in drug« kože kupuje po najvišji ceni Kari Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	41 2—t
Na prodaj je posestvo, 18 oralov, vinograd, njive, travniki in gozd, z novo hišo. Naslov v upravništvu.	4S
Bukovo oglje in bukove drv»
ima večjo množino za prodati tvrdka J. Relina, MacelL pošta Podlehnik.	36
' Cepljeno trsje na prodaj is
sicer: veliki rizling, burgun-dec, beli in plavi, silvanec-silvanec-muškat, pošip, gut-edel bel in rdeč, dišeči tra-' minec, rulandec, rudeči tra-, minec, kapčina, beli ranfol. — Vse vrste so cepljene n® Gothe št. 9 in Rip. portalis. Imam več tisoč korenjakov Gothe. Trte se dobijo po nizbr ceni naročila se sprejemajo pismeno ali ustmeno; za od-
fovor se naj priložijo znamke-anez Vrbnjalt, trsničar, Breg pri Ptuju 115, Slovenija. 54
3—1
Proda se posestvo pod eelo ugodnimi pogoji, obstoječe i« vinograda, njiv, travnika im sadonosnika, gozda kostanjevega in bukovega v skupni izmeri 15 do 16 oralov, z zidan« hišo in gospodarskim poslopjem ter obokano kletjo. Posestvo se nahaja blizu tovarne-tanina na Hamrah in se ceni na 175.000 D. Kupci se naj blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti se pri posestniku Janezu Purg v Skeblan št. 10, občina Majšperg. 60 2-4
Kupim kozolec v dobrem stan ju v Savinjski dolini. Nadalje en vagon hmeljevk (štangi dolgih od 8 metrov naprej. Po nudbe s ceno na: gosp. Alojzij Prim, posestnik v Peirovča» št. 18 pri Celju.	5»
Krasna sadna drevesca i« cepljene trte poljubnih vrst od« daja po zmerni ceni Drevesni-» ca Gradišnik, St. Janž—Velenje.	49 10—t
Pozor svinjerejci! Suho sadje kot svinjska reja po jako a-godni ceni kg D 1.25 se v vsaki količini prodaja. " Dobi se v pisarni «Promesa« Plinar-ska ulica 17, Maribor. 5i
Mlatilni stroj, dobroohranien, se proda pri Karlu Vabip Iloče.
S
i Koleselj prvovrsten se prod» ali zamenja za les. Žaga i*
lesna trgovina M. Obran, Ma ' ribor	uiir>«
Tattenbachova ulica, 62 5—1
Službo išče kot hišnik ali
skladiščnik; gre tudi za gospodarja v kako župnišče, ker je vajen vsakega dela. Naslov v upravništvu.	51 2—1
V najem vzamem posestvo, malo ali veliko, četudi zapuščeno, katero bom kr asno ure dil, ker sem vsestransko gospodarsko izobražen. Vzel bi tudi tako posestvo v najern, ka tero bi pozneje lahko kupil. Vzamem tudi v najem ali na račun gostilno ali trgoviro. Pisma na upravništvo «Slov. Gospodarja« pod «Posestvo
1924«.	55____
ProdaTe silno r^dovit"viro- PODPLATI IN USNJU
grad, v najlepši solnčni legi,	se kupijo po najnižjih cenah
zemlja izvrstna. Lahko delo.	pri Ivo Grgič, Glavni trg 21.
J. Ceperlin, Ložnica 19, pošta	Sprejemajo se tudi Tsakovrst
Velenje.	21 2—1	ne kože v delo.	§-4
Na portalis cepljene trte: p®-
I šip, veliki rezling, žlahtnin«, ranfol, dokler jih je kaj ▼ zalogi prodaja Franc ltaušL trtnar na Kukavi, pošta Jur-šinci. Cena po dogovoru.
Organist, oženjen, dober prvi tenorist, išče službe v novim letom aii s 1. marcem. Naslov v upravnišlvu.	14 3—1
Sedemletni deček brez očeta in matere, se da za svojega. Občinski urad v Rogozi, pošta lloče.	12
Gospod Josip Kendelic, obči na in kotar Gjurgjevac, župa-nija Belovar, išče poštenega viničarja ,izvedenega v vseh poslih vinograda cepljenega na amerikanski trti. Mesto lahko takoj nastopi. Reflektanti naj se zaradi pogovora in eventuelne pogodbe obrnejo pismeno na: Jos. Kendjelič, ravnatelj štepionice, G' vac, Hrvatsko.
Gfegiei
S IS. marcem ali 1. a pri lest
se išče na deželi pekarija v najem ali zakup. Ponudbe
pod «Pekarija« na upr a »Bistvo «Slov. Gosp «	17
Vinogradniki pozor! Na suho
cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejse vrste. V zalogi je vkorenmjeni divjak Ripana portalis in Gothe št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd ni!j se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
Sprejme se zanesljiv mlinar, kateri se razume na kmečkem mlinu in deloma pri mlctvi koščie za olje. Plača po dogovoru. Oglasiti se je pri K. Černeju v Framu, pošta Fram.	1360 3—1
Lovci! Cyanin kapsule za lisice, zajamečene na mestu učinkujoče se dobe v lekarni Orožen, Ptuj.	1358 3—1
Hranilnica in posojilnica v SI. Gradcu namerava prodati svo jo hišo v Slov. Gradcu. Pripravna je za obrtnika ali gostilničarja. Pripada pol orala posestva (travnik in njiva). Cena po dogovoru. Več se izve v uradnih prostorih vsak pondeljek dopoldne. 1340 4—1
Proda se mlin na Heavnici, postavljen 1899, z opeko krit, leži na križpolu oddaljen od železnice 1 uro. Ima tri pare kamnov, dela se olje, inesi se s strojem. Dobi se tri orale zemlje. Cena se izve pri po-sestnici Mariji Trstenjak Sv. Jurij ob Sčavnici, Videm.
1343 2-1
Cepljene trte, vkoreninjene divjake, sadna drevesca od-
daja po nizki ceni, dobro in zanesljivo blago, dokler traja zaloga. Prosim za odgovor
,,ITO«
najboljfi*
zobna krema
Dobi ae povsod.
Mlinski kamni
se izdelujejo iz
najboljšega prvovrstnega in ostrega trdega kamena, vsake mere, kakršne si kdo želi, dvojne vrste: tudi za žrmlje, ročne miine in viteljne. Strogo preiskušene zmesrie, kakor tudi beie kamne, razpošiljam po najnižjih cenah. Fr. Slomšek, posestnik in izdelo-vatelj mlinskih kamnov, Podgorje št. '20, Sv. Jurij' ob juž. žel.	1338 4—1
Pozor!	Po*or!
Ženini in neveste!
Došla je velika izbira vsakovrstnega manufakturnega in drugega blaga, katerega kupite najceneje pri tvrdki M. Šumer, Konjice, Slovenija. — Nadalje kupim jaj(^, gobe in Ijneno seme po najvišji dnevni ceni. 1313 50—1
znamke. Alojzij Grabar pos. in trtnar Zagorci, p. Juršinci pri Ptuju.	1326 4—1
štajerski fižol, orehe, sadje, suhe gobe kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah: »Agraria«, veletrgovina z deželnimi pridelki d. l o. i. Maribor, Aleksandrova ceste št. 57.	1231 8—1
M. Raurh, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklenega in porcelanskega blaga ter primerna darila za Božič in Novo leto, kakor: service za kavo, čaj, liker ,2 itd. ter raznovrstne kuhinjske posode. — Konkurenčne cene! 1269 6—1
©	ZIAT0R06 MU80R
	
Blešieie perilo
dobi gospodinja brez truda le z Zlatorog-milom! Radi svoje dobre kakovosti niti najmanje ne škoduje perilu!
Paocinoma zastonj
dobite pri meni za mali trud: blago za moško ali žensko obleko, platno, kotenino, uro budilko itd. Pošljite mi v pismu za pojasnilo marko za odgovor in svoj natančen naslov.
Josip Batič, Ltiii 73.
Zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik, crdinira vsaki petek v Celju. Vprašati v lekarni Marija Pomagaj, čitaj-te njegove tri knjige o j etiki.
T*
jÉSP
Kdor hoče kupiti zelo poceni
naj gre t prodajalno
TISKARNE SY. CIRILA ¥ MARIBORU!

•■= M .¿Si ái^s-^r -f
r» hV	nudi
»Vprimeroma stifnjčnem pofplaiu
poipehúk in p&žphzL
ŠT. VID MÚ LJUBLJANO
vliva
BRONASTE Zl/OHO
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonovi po najvišjih cenah.
Stalne službe
na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru
za prvovrstne samske delovne moči: en vrtnarski pomočnik, en volar, en podvornik (^a razna dela), štirje vinogradniški delavci. — Ponudbe z dokumenti čimprej, najpozneje do 1. februarja t. 1.	42 2—1
Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in proč so bolečine.
Otvoritev trgovine,
Čast mi je s tem cenj. občinstvu mesta Maribor in okolice naznaniti, da sem otvoril s 1. januarjem 1924
w Mariboru, ffleksindrova cista št. 21
trgovino z usnjem pod tvrdko
iosfp Plrhh,
V isti bodem vedno dobro sortirano zalogo vseh vrst usnja, najboljš ekvalitete, po mogočno nizkih cenah, kakor tudi čevljarsk epotrebščine, držal.
Prizadeval si bodem, da p. n. odjemalce s kulantno in solidno postrežbo najboljše zadovoljim in si na ta način zaupanje istih pridobim.
Že pri prvem nakupu se bodo p. n. stranke o dobri kvaliteti mojega blaga, kakor tudi brezkonkurenčnih cenah istega prepričali.	40 3—1
: vi"'. ¿3
ff®
mm
m Mi
if* fesi
Drgnenje s Fellerjevim Eizafluidom je prava dobrodejnost! Umivanje s Fellerjevim Elzailuidom jača mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši, kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
TO JE NAJBOLJŠE	\ "
KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!	
V vseh dotičnih posiovnicah zahtevajte semo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri naravnih naročilih stane s pakovanjem in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali	1 špecijalna steklenica 24	dinarjev
12 dvojnatih ali	4 špecijaine steklenice 85 dinarjev
24 dvojnaiih ali	8 špecijalnih steklenic 151	dinarjev
36 dvojnati hali	12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev
Kot pri mot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 dinarje in 6 dinarjev; Elza-mentolni črtniki 7 dinarjev; Elza-ribje clje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolon-ska veda 15 dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15 5idnar-jev; Glycerin 4.80 dinarjev in 18 dinarjev; Lysol, Lyso-form 25 dinarjev; Kineški čaj od 2 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 15 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 10 dinarjev; strup za podgane in miši 8 dinarjev. Za primot se pakovanje in poštnina po-sebejo računa.
Na te cene se računa sedaj še 10% doplatka. Adre-sirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
ZAHVALA
Potrtim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je moja ljubljena žena, oziroma dobra mati
Katarina Fanedl roj. fflasauer
dne 29. dec. 1923, po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Zahvalim se tem potom vsem, ki so jo v času bolezni obiskovali ter jo tolažili. Zahvalim se pre-častitima gg. dušnima pastirjema ter vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremljali na zadnji poti na starega leta dan. Posebno se zahvaljujem g. drž. poslancu Fr. Zebotu za njegovo osebno udeležbo ter za vsem v srca segajoč krasen nagovor pri odprtem grobu.
Draga žena,, ljubljena mamica, počivaj v miru!
Hinko Fanedl, mož.

ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest vsem našim soredrukom in prijateljem, da so naša ljubljena nepozabljiva mati, oziroma stara mati
Terizila Bamlek roj. Horvat
dne 28. dec. 1923 ob pol 9. uri zvečer, previdena s sv. zakramenti, po kratki in mučni bolezni v 75. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspali.
Pogreb se je vršil dne 30. dec. 1923 ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Novavas št. 45, na okoliško pokopališče.
Vsem sorodnikom, znancem in drugim udeležencem, ki so se udeležili pogreba naše nepo-zabljive matere in stare matere, se najsrčnejše zahvaljujemo.
Ptuj, dne 1. jen. 1924.
Simon Bombek, mož.
Jožefa Fias, roj. Bombek, hči.
Franc, Anton in Simon, sinovi.
Harm§iiiki
znamke DRAVA
40 najboljše ter prekašajo vse dosedanje izdelke, posebno drage Lubasove. 3vrstne 2krst uglaš. D 2200 3vrstne 3krat uglaš. D 2500 4vrstne 2krat uglaš. D 2600 4vrstne 3krat uglaš. D 3000 Glasovirni akordeon D 4500 Prepričajte sel Naročajo se pri: M. A. Mušič, Ljubljona, Šelenburgova ul. 6. 1314 3-1
„MAN""
tovarna ksrd tov d z o. z
7'' vna zaloga:
Maribor, Stolna ulice 4
i--, roča vse vrste bonbonov, peciva in čokolade po najnižjih tovarniških cenah..
Na drobno! Na debelo!
«•«•©•s«« Opekarn«
MOB MflTZuN, Ptuj |
Opeke *«**»
s"!
& s» aa. o !3f
r*
je stvar canasljivosti, ker pri ko povanju nikdar ne morete vedel sa koliko te bo «višala cen» o( skoraj potrebnih popravil.
Od ponovnih Udatkov p «uit» samo, ako imate garancijo zt popolno dobro vrsto strojev. --Tvrdka SUTTNER, kot jugoslo vaustro skladišče lastne Sviiarat« tvorni« ur nudi Vam vedno v» liko zbirko s»i<io pi vo vrstni h ur v vseh cenah! — Predvsris znamka »iiiO«! Ssficarska tvoi-niest jamči Vam ea dobroto stroj«! Zahtevajte bogato ilustrovan; cenik, v katerem najdete tm sa gospode in gospe, iz eiati in srebra, nikla itd. v vsaki ceai ravno tako «apestne ure, budilk» dsljs verižice, obeske in rsutliftn nakit. Pošljite za ta cenik «arse 3 dinarja,
CldpsŠIlialni tvrdka
ŠIVALNI STHOJÍ
Na celem svetu znani kot najboljši.	■■■
F&drninice !n zastopstvi« ▼ vseb mcstill. Centrala za državo SIIS Zagreb, Maruličeva ul. 0, II. S.
9 <- -fFilijsIka; MARIBOR Šolska ul1« Sle«. 2.
U «jr
*e vedno le najboljše m najceneje xa dcoiačo potrebo vsakovratao msnof&kiorno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdkl
SABOL HOR8CH
Maribor, Gosposka ulic« št«
! ! ! sr postteljjel 1 1
Kraja«!
VTečja konfekcijska tovarna v Zagrebu išče krojače s takojšnjim vstopom. Plača dobra. Reflektanti naj pustijo svoje naslove v upravi pod šifro »Konfekcija.« Poziv za nastop službe pošljemo takoj pismeno.	1352 3—1
Svi jske kože
kupuje po najvišjih cenah tvrdka JOSIP ROSENBERG, MARIBOR, Slovenska ulica št. 1. §
ta *
¡4	°
It« Cement i m	m «
»35®	«m
S«I«t
w K
I®* Pvemog |*f «a«
Opeksruc é
I mos tmirn, PN I
'«MMNMWS9«
Posteljno perje
v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah se dobi samo pri
J. Preet.
manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 13.
psggjifniea sama.
MLIN
r.a Mini, popolnoma nov, letos postavljen, kolo na vodi, mlin na suhem, na tri tečaje (1 par valjarjev in 2 para kamnov), čistilnica, vse v polnem in stalnem obratu, se takoj proda. Cena in vse drugo se poizve pri g. Alojziju Neudauer v Gornji Radgoni, Posojilnica.	16 2—1
8
TISKARN SV. CIRILA ¥ MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE M0L1TVENIKE:
a) ZA OTROKE Ktš&« «rca 27, 36, 39 ia 40 din. Rajski glasovi 38, 50 ia 52 din. Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 di». Ključe* aeb«ški po 20 ia 30 dia. Angel varib p« 11 din.	met**-'
b ŽA ODRASLE Bogomila po 15, 20, 25 din. Pobožni kristjan po 12 din. čaičena Marija po 14. 48, 60 din. Marija v&rbinja po 10, 36 din. Sv. Alojzij po 15, 34 din. Nebesa, nas dom po 42 din. Skrb za duio po 15, 22. 30 dim. Sv. ura (velike črke) 12. 15, 30 din. Mali duhovni zaklad (velike črke) 12 din. Marija Kraljice 42 dis. V »i« poboželb molitev p« 40 dis.
Venec pobožnih pesmi 15 dia.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apMt» lov po 10 din.
Kvišku srcal Pesmaric« (zL obr.) 15 (£>.
Premišljevanja za celo leto L In IL dal 32 dinarjev.
Družba vednega češčeaja, Dre Kalitvasl uri 3 din.
Kratko navodilo za poboiaort M. B. Kraljice src 5 din.
Vir življenja 18 dia.
Duša prpolna 20 din.	" S»«'*
Duša »pokorna 20 din.
Bog med nami 12 din.
Večno življenje (rdeča obrez«) 24 ¿V. (zlata obreza) 33 diaarjsv.
Slava Gojpodu 18 dinarjev.
Nebeška hrana L in II. del 15 «a.
Priprava aa smrt 16 dia.
H zdrave iz bora, smrekve, jelke in mecesa ku-3Š	puje proti takojšnemu plačilu
x Gtiid© Riitgsfs» predilnica tj Kožah

Denar naložite
najt>®fiiie	ttaivarneiie
pri
Spodnještaierski ljudski Dosoiiinici.rz.znz.
v Mariboru, Stolna ulica JI6,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovoru.
LJUDSKA POSOJILNICA V GEUU
ppi 3ELEM ¥0LU'
sprejema hranilne vloge ia jih obrestuje počenSi « 1. julijem 195® po;
6% fersz odpoved,
6 m enefcessčni odpevadl,
7 % pr®1i trimesečni adpsvečl 7Va% proti iastmessčni odpovadl, 8% P^ii »Rastni odpovedi
i ud dssva viaga de tmm d^iga. Rentm in ipvaM iavefc
:
;
i 8
Somišljeniki, širite naše liste!

■•A'ic.. ■

w
razna gospodarska ban
Podružnica v Mariboru.
i|i m mmm asliflaBtaele, — IciviSle obrestovani im ga knflilci In « teMm tthm* imUtm mnhm	nm mMmm taicoi v sotovial,
9blai{«nl predfiiil« %rmik driavn« razredu« loterfle. r1