— 7 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica v naravoslovju Suzana Jakoša Megamoment, d. o. o., Plese 9 a, SI 9000 Murska Sobota, megamoment.si@gmail.com Damjan Glavač Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, SI 1000 Ljubljana, damjan.glavac@mf.uni-lj.si Irena Stramljič Breznik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, irena.stramljic@um.si V prispevku je predstavljen termin celica, ki si ga po širitvi prvotnega pomena besede celica delijo sorodna in nesorodna strokovna področja. Delež pojmov, s katerimi je povezan v pojmovnih sistemih, in terminov v poimenovalnih sistemih, katerih izhodišče je, je največji v naravoslovnih vedah. Jezikoslovna analiza je pokazala veliko terminotvorno produktivnost termina celica, saj so v obsežnem poimenovalnem sistemu tudi večbesedni termini, ki tvorijo različno strukturirane samostalniške besedne zveze. Večbesedni termini se odmikajo od terminološkega načela gospodarnosti, vendar obenem izkazujejo natančnost in jasnost poimenovanja pojmov v zapletenih pojmovnih sistemih strokovnih področij. The article presents the term cell, which is shared by related and unrelated professional fields after the expansion of the original meaning of the word cell. The share of concepts with which it is connected in concept systems and terms in terminological systems originating from it is the largest in natural sciences. A linguistic analysis has shown that the term cell is highly productive in term formation, since the extensive terminological system contains multi- word terms with up to twelve components that form nominal phrases with a varied structure. Multi-word terms deviate from the terminological principle of economy, but simultaneously display precision and clarity in the naming of concepts in the complex concept systems of professional fields. Ključne besede: pojmovni sistem, poimenovalni sistem, terminologizacija, pomenotvorje, samostalniška besedna zveza, termin celica Key words: concept system, terminological system, terminologisation, seman- tic extension, nominal phrase, the term cell 1.01 Izvirni znanstveni članek – 1.01 Original Scientific Article — 8 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik Uvod V gradivnih virih v slovenščini je predstavljen tudi termin celica, ki tvori dvo- in večbesedne samostalniške besedne zveze (SBZ). Poimenovalni sistemi s tem izhodiščnim terminom so zelo obsežni v naravoslovnih vedah. Prispevek je na- menjen predstavitvi terminološke poti besede celica, ki se je terminologizirala za rabo na strokovnih področjih, in povzetku temeljnih ugotovitev jezikoslovne analize terminološkega vzorca, ki je pokazala, da so v naravoslovni termino- logiji kljub terminološkoteoretičnemu načelu gospodarnosti1 tudi večbesedni2 termini. Njihovi oblikoskladenjski vzorci so različni, a so v določenem deležu prekrivni v vseh preučevanih poimenovalnih sistemih, zato jih je mogoče po- splošiti kot terminotvorno značilne.3 Metodološka izhodišča V jezikoslovno analizo je bilo po metodi izpisovanja zajetih 243 enobesednih, 669 dvobesednih in 1135 več kot dvobesednih samostalniških terminov ter nato po metodah opazovanja in izločanja razvrščenih v skupine po številu besednih prvin, mestu in strukturi objedrne prvine, pojavljanju termina celica kot jedr- ne, objedrne ali dela objedrne prvine in po zaporedju besednovrstnih prvin v besednozveznem terminu. Iz podrobnejše predstavitve so v prispevku zaradi preobsežnosti raznovrstnih oblikoskladenjskih vzorcev izključeni termini z več kot štirimi členi. Gradivni viri so spletna izdaja Slovenskega medicinskega slovarja (2012–2021),4 Matične celice in napredno zdravljenje. Zdravljenje s celicami, gensko zdravljenje in tkivno inženirstvo – Pojmovnik (Rožman in Jež 2011)5 in Katalog znanj: Splošna živinoreja, biološke osnove, genetika: z enciklopedičnim opisom pojmov in gesli v slovenščini, angleščini in nemščini (Ločniškar 1999).6 1 V literaturi so predstavljena štiri terminološka načela za tvorjenje terminov v slovenščini (Žagar Karer 2018: 238–246). 2 V spletni izdaji Slovenskega medicinskega slovarja (2012–2021) so na primer med najdaljšimi termini tudi velika motorična multipolarna ganglijska celica, avtologna presaditev perifernih krvotvornih matičnih celic. 3 Omeniti velja, da je za potrebe razvoja slovenske terminologije na Inštitutu za slo- venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vzpostavljeno tudi spletišče, imenovano Terminologišče, ki med koristnimi informacijami prinaša tudi kratek opis metodologije izdelave terminoloških slovarjev, izbor terminološke teorije in iskalnik po razlagalnih terminoloških slovarjih, ki so v tiskani obliki izšli po letu 2000. Poleg tega ponuja tudi terminološko svetovanje, ki je namenjeno reševanju aktualnih terminoloških zadreg strokovnjakov (Žagar Karer 2015: 22–33). 4 V nadaljevanju SMS. 5 V nadaljevanju MC (Rožman in Jež 2011). 6 V nadaljevanju KZ (Ločniškar 1999). — 9 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … Teoretična izhodišča Termini nastajajo s tvorjenjem iz domačih ali prevzetih podstav, s prevze- manjem iz drugih jezikov in po pomenotvorni poti. Prehajanje leksemov iz splošnega jezika na podlagi pomenskega prenosa se imenuje terminologizacija (Žele 2010: 125–139; Vidovič Muha 2013: 130; Stramljič Breznik 2018: 380), prehajanje terminov med strokovnimi področji pa širša terminologizacija (Žele 2010: 125). Termin je v literaturi opredeljen kot dogovorjeno jezikovno znamenje za poimenovanje pojma v pojmovnem sistemu strokovnega področja (Felber 1984: 1). Po terminološkoteoretičnih zahtevah mora biti natančen in jedrnat (Felber 1984: 114, 115). Strukturni tip termina s samostalniško jedrno prvino in z objedrno pridev- niško na levi ali samostalniško na desni strani je v slovenščini pogost (Vintar 2008: 39–41). Za strokovne besedne zveze s samostalniškim jedrom in z levim ali desnim prilastkom je tako značilno, da je vzorec razvrščanja besed enak kot v splošnem jeziku (Vidovič Muha 1988: 87). Jedrni samostalnik lahko po tujejezičnem vzoru dopolnjuje še nesklonljivi levi prilastek (Arhar Holdt in Dobrovoljc 2015: 4–9). Stalne besedne zveze, med katerimi so strukturno najpogostejše dvočlenske podredne s pridevniškim levim prilastkom ob jedrnem samostalniku, so v litera- turi predstavljene tudi kot skladenjskopodstavno izhodišče za poenobesedenje. V dvočlenskih je prilastek lahko še desni nerazviti samostalniški. SBZ iz treh členov so z jedrnim samostalnikom in razvitim levo- ali desnoprilastkovnim določilom (Stramljič Breznik 2018: 376, 379). Med lastnostmi terminov so po teoretičnih izhodiščih tudi enopomen- skost,7 odsotnost stilistične vloge in prevladujoča samostalniškost, »sistemskost 7 Ta lastnost ni značilna za vse termine, saj so med njimi tudi taki, ki jim je s širšo terminologizacijo dodeljena vloga označevalcev več pojmov. V preučevanem vzorcu je tak termin celica, ki je v rabi na različnih naravoslovnih in nenaravoslovnih področjih. Tudi poenobesedenka čašica v naravoslovju označuje različna pojma (celico kot osnovni gradnik živih bitij – tvorjena je namreč iz dvobesednega termina (čašasta celica (SMS)) – in »čašnim listom podobn/e/ ovršn/e/ list/e/, ki obdajajo čašo cvetov pri nekaterih cvet- nicah /…/« (Batič idr. 2013); ti so poimenovani tudi z dvobesednim terminom zunanja čaša (Batič idr. 2013)). Termin čašica na podlagi podobnosti z majhno čašo označuje tudi del telesa; njegova množinska oblika je jedrna prvina besednozveznih terminov (male ledvične čašice, velike ledvične čašice (SMS)). Širša terminologizacija termina virus (ta je neposredno povezan tudi s pojmovnim sistemom v naravoslovju, v katerem je izhodiščni termin celica) je v literaturi že predstavljena (Michelizza in Žagar Karer 2018: 86). Primerjalno s termini, ki označujejo en pojem, so obravnavani tudi termini za označevanje več pojmov (Vintar 2008: 24). V preučevanem terminološkem vzorcu celo v istem gradivnem viru zasledimo kratici, ki označujeta več kot en pojem (HSC in APC (SMS)). Medtem ko je kratica HSC le citatna in označuje dva pojma, je kratica APC, ki je uslovarjena za poimenovanje petih različnih pojmov, v treh primerih citatna, v dveh pa ne. — 10 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik termina« pa je opredeljena kot njegova zmožnost, da »motivira tako pojmovni kot izrazni svet stroke« (Vidovič Muha 2013: 127–130). Rezultati raziskave in razprava Terminološka pot besede celica v specializirane jezike Po terminologizaciji besede celica na več strokovnih področjih so se razvili raz- lično razvejani pojmovni in poimenovalni sistemi. O neterminološkem pomenu te besede in terminih s prvino celica kot označevalcih pojmov v pojmovnih sistemih8 izvemo v gradivnih virih. V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 2016) je podatek, da je celica »prevzet/a/ in prilagojen/a/ iz lat. cellula ‘sobica, celica’«, ki je manjšalnica latinske besede »cella ‘shramba, tesen bivalni prostor, celica v kopališču, zaporu, samostanu ali satju, klet’«. Predstavitev termina celica se v izbranih gradivnih virih razlikuje.9 Na naravoslovnih področjih je z njim poimenovana strukturna prvina, ki z dru- gimi prvinami tvori celoto živih organizmov in ki je na podlagi podobnosti povezana s pojmom v neterminološkem pomenu besede. Znan je tudi mejnik njenega odkritja in uvedbe poimenovanja zanjo – v drugi polovici sedem- najstega stoletja –, ki je obenem začetek nastajanja danes zelo razvejanega pojmovnega sistema s terminom celica kot izhodiščem. »Prvi /…/ je videl in poimenoval osnovno enoto vsega živega – celico /…/ /b/ritanski naravoslovec Robert Hooke«, ki je med opazovanjem plute pod takrat še preprostim mi- kroskopom ugotovil, da »jo sestavljajo ՙprostorčki ,̓ ki jih je imenoval celice« (Starčič Erjavec in Žgur - Bertok 2013: 59). Od prve terminološke rabe besede celica na naravoslovnem področju do danes sta pojmovni in poimenovalni 8 Po sodobnih terminološkoteoretičnih izhodiščih je v terminologiji v primerjavi z leksikološkim vidikom v ospredju pojmovno načelo, saj so termini poimenovanja, ki označujejo pojme v pojmovnem sistemu. V terminologiji torej »izhajamo iz pojmov kot osnovnih enot, ne pa iz leksikalnih lastnosti terminov. Za lekseme je namreč značilno, da imajo lahko več pomenov, v terminologiji pa pomen enačimo s pojmom« (Vintar 2008: 24). V novejši terminološki literaturi je z vidika pojmovnega pristopa obravnavana tudi vsebina pojma (Fajfar, Jemec Tomazin in Žagar Karer 2019: 53), kar sicer zasledimo že v zgodnejši literaturi pri predstavitvi determinologizacije, pri kateri se »/v/ svet splošne (neterminološke) leksike /…/ poleg vsebine seli tudi njen izraz« (Vidovič Muha 2013: 126). 9 V SMS je celica predstavljena kot »1. majhen zaprt prostor/,/ 2. z zrakom izpolnjena votlinica v kosti/,/ 3. najmanjša enota živih bitij, ki je sposobna za samostojno življenje kot enoceličar ali pa sestavlja mnogocelične organizme«. Definicija v MC (Rožman in Jež 2011: 22, 23) je naslednja: »Célica (latinsko cellula – sobica) je osnovna sestavna enota vseh živih organizmov.« V KZ (Ločniškar 1999) je celica opredeljena kot »/…/ najmanjše, z membrano obdano protoplazemsko telo, ki je sposobno samostojne repro- dukcije«. — 11 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … sistem dosegla veliko razvejanost zaradi novih odkritij, ki jih je omogočilo opazovanje in preučevanje strukturne prvine živih bitij s sodobnimi napravami. Podatki o pomenski zasedenosti besede celica so tudi v jezikoslovni lite- raturi. Tako je na primer celica v statistični jezikoslovni analizi uvrščena v skupino besed z od tremi do šestimi znaki (črkami), v kateri so »skoraj vse stare (domače) besede z največjimi pomenskimi obremenitvami (baba, barva, bel, beseda, boben, bog, bogat, cel, celica, cena, cesta, cvesti, delati)« (Suha- dolnik 1972: 138). Oblikoskladenjski vzorci termina celica v poimenovalnih sistemih v naravoslovju Načelo gospodarnosti narekuje kratkost termina, ki pa mu zaradi zapletenih povezav med pojmi v pojmovnih sistemih ni mogoče vedno slediti, saj sta v terminotvorju med vodilnimi načeli še natančnost in nedvoumnost,10 ki v pri- meru kompleksnejših pojmov lahko vodita tudi do poimenovalne motivacije z večbesednimi termini z različnimi oblikoskladenjskimi vzorci, po katerih se besede povezujejo v večbesedne termine. To dejstvo je utemeljeno predvsem z vidika sopomenskih dvojic, ki jih tvorijo kratice in razvezani termini s samostalniško jedrno prvino in z eno ali več pojasnjevalnimi objedrnimi, ki lahko prispevajo k večji miselni predstavnosti vsebine pojma kot pa kratica. V raziskovalnem vzorcu je najdaljši termin slovenščini prilagojena razvezava citatne kratice, ki ni poslovenjena (CBESC – embrionalnim matičnim celicam podobne celice iz popkovnične krvi (SMS; Rožman in Jež 2011: 18)). Termin z enim členom V večinoma samostalniških enobesednih prevzetih terminih so podstavni samostalniki najpogosteje cellula in cella (celulaza, celuloza v KZ (Ločniškar 1999)) kot izvorni besedi termina celica ter beseda cytus, ki je v Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 2016) predstavljena kot novolatinska izposojenka iz grškega jezika. Motivirajoča prevzeta beseda za samostalniško tvorjenko, nastalo po jezikovnosistemsko ustaljenih besedotvornih vzorcih v slovenščini, je tudi celica, vendar ta terminotvorni tip ni produktiven, saj je bil prepoznan le v KZ (Ločniškar 1999) v skupnem imenu celičje. 10 V literaturi sta natančnost in nedvoumnost terminov obravnavani z vidika termino- loških načel gospodarnosti in jezikovnokulturne primernosti (Žagar Karer 2018: 242, 245) ter primerjalno z leksemi v splošnosporazumevalnem jeziku (Trebar 2014: 109). Načeli jasnosti in nedvoumnosti sta izpostavljeni v analizi kratic kot pogostih krajšav v terminologiji (Fajfar in Žagar Karer 2019: 552, 555). — 12 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik Med enobesednimi samostalniškimi termini prevladujejo prevzeti po vzoru termina levkocit,11 ki je bil prepoznan v vseh treh gradivnih virih (v SMS, MC (Rožman in Jež 2011: 7) in KZ (Ločniškar 1999)). Nastajajo tudi termini s prevzeto ali z neprevzeto podstavo in izpeljavnimi obrazili, značilnimi za sistemsko ustaljene besedotvorne načine v slovenščini. Najproduktivnejši sta obrazili -ica (to je tudi obrazilo izhodiščnega termina celica kot najpogostejše besede v preučevanem vzorcu) in -ka. Med ženskospolskimi je v izpridevniški izpeljanki še obrazilo -(ič)ka12 (krvnička ← krvna celica v SMS). Nekaj enobesednih prevzetih terminov se v gradivnih virih razlikuje v slovničnem spolu. Tako so samostalniki adipocita, oocita, mastocita, me- lanocita in megakariocita ženskospolski v KZ (Ločniškar 1999), medtem ko je v SMS in v MC (Rožman in Jež 2011: 6, 12, 94, 106, 114, 116, 132) moškospolska oblika. Terminotvorno produktiven način je tudi krajšanje terminov do enočrkov- nih oznak (E za eritrocit v SMS) ter kratic iz dvo- in veččrkovnih prvin, ki so samostojne iztočnice. Enočrkovne oznake in kratice so pogosto prve sestavine podrednih zloženk (α-celice in T-celica v KZ (Ločniškar 1999)). Oblikoskladenjski vzorci z dvema členoma V dvobesednih terminih s samostalniškim jedrom je v levem prilastku v vseh gradivnih virih najpogosteje pridevnik, na primer ameboidna celica v SMS. V KZ (Ločniškar 1999) sta tudi osamljena primera terminov s samo- stalnikom v vlogi nesklonljivega prilastka po tujejezičnem vzoru oziroma s samostalnikom v pridevniški rabi (blast celice) in s sklonljivim samostal- nikom, ki je rabljen kot količinski izraz (skupina celic). Kot nesklonljivi prilastek v besednozveznem terminu zasledimo tudi samo enočrkovno ozna- ko ali kratico (ob že omenjenem variantnem vezajnem zapisu termina kot 11 V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 2016) je levkocit predstavljen kot »/t/ujka, prevzeta iz sodobnih evr/opskih/ jezikov /…/« in kot »/…/ neoklasična zloženka iz gr. leukós ‘bel’ in novolat. cytus ‘celica’ /…/«. 12 Po Mluvnice češtiny (Petr idr. 1986: 218) lahko imajo obrazila ob popolni ohranitvi vseh funkcij različne variante. Pomembne so zlasti t. i. razširjene variante priponskih obrazil, tj. skupek povezovalnega morfema, imenovanega spona (Toporišič 1992: 298, povz. po Stramljič Breznik 2004: 34), in dejanske pripone. V danem primeru gre za razširjeno obrazilo po analogiji. Tvorjenke krvnička namreč ni mogoče razložiti iz *krvnic- + -ka, saj iz definicije termina krvnica v SMS izhaja nepovezanost terminov krvnica in krvnička. Termin krvnica je v SMS predstavljen kot časovnozvrstno zazna- movana sopomenka dvobesednega termina venozni sinus (3), s katerim je poimenovan »z endotelijem obložen kanal med dvema listoma dure, v katerega se zlivajo možganske vene«. V spletni izdaji Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (2014) zasledimo še podatek, da je bila s samostalnikom krvnica poimenovana krvna žila. — 13 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … enobesednega zloženskega):13 A celice, T celica, HeLa celice in tudi He-La celice (Ločniškar 1999). Najpogostejša jedrna prvina je celica, dopolnilo v desnem prilastku pa je samostalnik v imenovalniku (celica velikanka, celica prednica), samostalnik v rodilniku (celica kite), enočrkovna oznaka (celica C) ali kratica (celica APUD); jedro je lahko tudi glagolnik (odmiranje celic) in desni prilastek samostalnik celica v brezpredložnem rodilniku (pasaža celic) (primeri so iz SMS). Najpogostejši oblikoskladenjski pretvorbeni tip v dvobesednem terminu v vseh treh gradivnih virih, ki vodi do sopomenskih dvojic, je prid. + sam. → sam. + sam. (kalcitoninska celica – celica C, lupusna celica – celica LE, orjaška celica – celica velikanka, hibridomska celica – celica hibridoma (SMS)) ali nasprotno, torej sam. + sam. → prid. + sam. (celica potomka – potomska celica, tudi s sopomenko hčerinska celica (SMS), v kateri je levoprilastkovna prvina tvorjena iz samostalnika z drugačnimi pomenskosestavinskimi lastnostmi). V terminih opičje celice – celice primatov v KZ (Ločniškar 1999) se po obli- koskladenjski pretvorbi prav tako spremenijo pomenskosestavinske lastnosti besede v ob jedrni prvini, termin celica hči pa je v tem gradivnem viru brez pretvorbene ustreznice, ki bi nastala s popridevljenjem samostalnika.14 V po- sameznih primerih sopomenskih dvojic z ohranjenim oblikoskladenjskim vzor- cem se spremeni določujoča prvina dvobesednega termina, kar je utemeljeno z razliko v poimenovalni motivaciji z vidika medjezikovnih razmerij (vohalna celica – olfaktorna celica (SMS)). Sprememba levoprilastkovne določujoče 13 Slovenski pravopis (2014: 47, 57) v paragrafih 417 in 496 za podredne zloženke tega tipa določa zapis s stičnim vezajem, medtem ko so v paragrafih 19 in 40 predloga novega slovenskega pravopisa (Pravopis 8.0. Krajšave) kratice in simboli v takih pri- merih obravnavani kot »nesklonljive samostojne enote« besednih zvez, zato je za njimi presledek. 14 Za vrstne pridevnike je v literaturi ugotovljeno, da so »v besedni zvezi tik ob odnosni- ci« in da je zanje značilna možnost oblikoskladenjske pretvorbe (Vidovič Muha 2013: 375); prenos levoprilastkovnega določila na desno od jedra povzroči besednoredno spremembo (Toporišič 1992: 264). Iz primerov pretvorb, ki jih navajamo v prispevku, izhaja ugotovitev, da se v pretvorbenem postopku pomenskosestavinske lastnosti dolo- čujočih prvin ohranijo (potomska celica – celica potomka, hibridomska celica – celica hibridoma) ali pa je v podstavi desnoprilastkovne določujoče prvine tvorjeni samostal- nik z drugim korenom (orjaška celica – celica velikanka). Termini se razlikujejo tudi po sklonski obliki samostalnika v desnem prilastku. Značilna struktura terminov z oblikoskladenjskima vzorcema prid. + sam. in sam. + sam. je v literaturi predstavljena tudi za termine v hrvaščini, prav tako z ustrezno pretvorbeno sopomensko možnostjo, razčlenjeni pa so tudi zgledi neustrezne rabe SBZ z desnim prilastkom, v vlogi katerega je samostalnik v rodilniku, in navedeni ustrezni pretvorbeni oblikoskladenjski vzorci s pridevnikom v levem prilastku (Hudeček, Kereković in Mihaljević 2016: 149). V sloven- ščini bi v nekaterih primerih po pretvorbi desnoprilastkovne prvine v levoprilastkovno (s popridevljenjem samostalnika) prišlo do v terminologiji neželene enakoizraznosti z neterminološkimi besednimi zvezami, na primer načelo protislovja – protislovno načelo (Vidovič Muha 2013: 32). V analiziranem vzorcu dvobesednih terminov ne zasledimo enakoizraznosti zaradi oblikoskladenjske pretvorbe v termine z istim številom členov. — 14 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik prvine ob ohranjenem oblikoskladenjskem vzorcu je značilna tudi za sopomen- ske dvojice z izlastnoimenskim terminom (Deitersova celica – falangna celica, Leydigova celica – intersticijska celica, Kulčickijeva celica – enteroendokrina celica, Schwannova celica – nevrolemska celica (SMS)). Dvočlenski oblikoskladenjski vzorec izkazuje tudi možnost pretvorbe v enočlenskega samostalniškega, ki pogosteje vodi do enakoizraznosti (zaviralka) in časovno- (star. pitanka) ali jezikovnozvrstne (žarg. zaviralka, žarg. bipolarka) zaznamovanosti kot pa do termina brez označevalnika (čašica) (SMS).15 Ob zgledih terminov v SMS ugotavljamo naslednje pretvorbene tipe dvočlenskih oblikoskladenjskih vzorcev v enočlenske, ki jih lahko posplošimo kot značilne za vse gradivne vire: a) prid. + sam. → sam. nezaznam. (čašasta celica – čašica), b) prid. + sam. → sam. zaznam. (bipolarna celica – žarg. bipolarka), c) sam. + sam. → sam. zaznam. in enakoizr. (celica zaviralka – žarg. in enakoizr. zaviralka; celica ubijalka – žarg. in enakoizr. ubijalka;16 celica velikanka – žarg. in enakoizr. velikanka). Zelo redek pretvorbeni tip dvočlenskega oblikoskladenjskega vzorca v tričlen- skega s samostalnikom v predložnem sklonu v desnem prilastku je le v KZ (Ločniškar 1999): interfazna celica – celica v interfazi, izkušena celica – celica z izkušnjo. Oblikoskladenjske pretvorbe v nekaterih primerih niso bile prepoznane. Po analogiji s terminom celica hči v KZ (Ločniškar 1999) tako ni tudi termina celica mati, termin celica dojilja pa je brez pretvorbene različice s pridevniškim prilastkom levo od jedra. Za pretvorbeno pot s popridevljenjem samostalnika tudi sicer ugotavljamo, da kljub izpeljivosti pridevnika ni posplošljiva, saj med analiziranimi termini ni izpričana za vse primere (je celica ubijalka v SMS, a ne tudi ubijalska celica). Določujoča prvina ob jedru celica v dvobesednih terminih z oblikoskla- denjskim vzorcem prid. + sam. v SMS, ki jo lahko posplošimo kot značilno za vse gradivne vire, je: 15 Poenobesedenje je v literaturi ob primeru dovoznica ← dovozna cesta predstavljeno tudi kot način, ki »v neozkostrokovnih komunikacijskih situacijah« lahko privede do determinologizacije (Stramljič Breznik 2018: 376). 16 Tvorjenke tega tipa so v literaturi opredeljene kot »konverzne izpeljanke /…/ s prenosom poimenovanja«, ki je sicer v rabi za človeka kot vršilca dejanja (Stramljič Breznik 2007: 541). Številne podobne primere zasledimo tudi v čebelarski terminologiji za poimeno- vanje čebel po hierarhični razvrstitvi oziroma vlogi v čebelji skupnosti. Ob jedrnem samostalniku čebela so desnoprilastkovna dopolnila v terminološkem slovarju (Bokal idr. 2013) ženskospolski samostalniki delavka, čistilka, snažilka, plesalka, dojilja, gradilka, graditeljica, iskalka, iznašalka, izvidnica, krmilka, obiralka, prezračevalka, rekrutka, roparica, sledilka, spremljevalka, stražarka, letalka, medarica, ubijalka, veli- kanka, samotarka, voskarica, zajedavka, zidarica, zidarka in moškospolski samostalnik gonjač. — 15 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … a) pravi ali nekonverzni17 vrstni pridevnik (najpogosteje): blastna, prekurzor- ska, mezangijska, bazalna, matična, fotoreceptorska; b) konverzni vrstni (izsvojilni) izobčnoimenski pridevnik, tvorjen z obrazili -ov, -in in -ski (pogosto): bacilova, sitkine, tumorska, melanomska, ovarij- ska; c) konverzni vrstni (izsvojilni) izlastnoimenski pridevnik na -ov/-ev v pomenu duhovna last (pogosto): Aničkovova, Armanni-Ebsteinova, Bečeva;18 č) konverzni vrstni (podobnostni19) pridevnik (pogosto): stebričasta, čašasta, dežnikasta, košaričasta, mehurčasta, penasta, satasta, tarčasta, trnasta, zrnasta, zvezdasta, srpasta, satelitska, piramidna; d) konverzni vrstni (merni20) pridevnik (manj pogosto): netvorjeni (velika), tvorjeni (orjaška, gigantski (astrocit)); e) konverzni vrstni (spremstveni21) pridevnik (redko): dlakava, migetalčna. 17 Razlikovanje med prvotnimi ali nekonverznimi in konverznimi vrstnimi pridevniki terminoloških besednih zvez, v katerih je v vlogi levoprilastkovne določujoče prvine vrstni pridevnik, je predstavljeno v literaturi, prav tako je ugotovljeno, da je besedna zveza z nekonverznim vrstnim pridevnikom terminološka, če je pridevnik tvorjen iz samostalnika, ki je termin (Vidovič Muha 2013: 30, 31). 18 Po paragrafu 115 Slovenskega pravopisa (2014: 17) se izlastnoimenski svojilni pri- devniki, ki pomenijo duhovno last, lahko pišejo z veliko začetnico, po paragrafu 158 (Slovenski pravopis 2014: 21) pa je za vrstne pridevnike na -ov/-ev in -in, tvorjene iz lastnih imen, dopuščena pravopisna dvojnica. Paragraf 110 predloga novega slovenske- ga pravopisa (Pravopis 8.0. Velika in mala začetnica) določa zapis z veliko začetnico za pridevnike, ki pomenijo duhovno last, v paragrafu 112 pa je določilo o pravopisni dvojnici pridevnikov, izpeljanih z obrazili -ov/-ev in -in, v stalnih besednih zvezah z različnih strokovnih področij. Podrobnejši zgodovinski pregled reševanja tega pra- vopisnega vprašanja je predstavljen v literaturi (Jakop 2009: 73–85). V analiziranih terminih, s katerimi so vrste celic poimenovane po njihovem odkritelju, je dosledno rabljena velika začetnica. 19 Podobnostni pridevniki so v literaturi uvrščeni med lastnostne, ki v terminoloških besednih zvezah po konverziji postanejo vrstni (Vidovič Muha 2013: 31). 20 Merni in podobnostni pridevniki so v SMS tudi del določujočih prvin več kot dvobe- sednih terminov: velika zrnasta celica, mala motorična multipolarna ganglijska celica, karcinoid čašastih celic. Merni pridevniki lahko vzpostavljajo tudi protipomensko razmerje (mala zrnasta celica – velika zrnasta celica (SMS)). 21 Spremstveni pridevnik kot prva podskupina vrstnih videznih pridevnikov je pretvor- beno predložni orodnik, nastal iz oziralnega odvisnika (Vidovič Muha 2013: 395). V terminih dlakava celica in migetalčna celica v SMS je pretvorbena pot jasno razvidna v primeru migetalčna celica ← celica z migetalkami ← celica, ki ima migetalke, medtem ko je ponazoritev pretvorbene poti za termin dlakava celica mogoča le z besedami z drugačnimi pomenskosestavinskimi lastnostmi, kar izhaja iz terminološke definicije v SMS: dlakava celica ← celica z nitastimi citoplazemskimi izrastki ← celica, ki ima nitaste citoplazemske izrastke. Citatna sopomenka hairy cell (SMS) kaže, da je sprem- stveni pridevnik v terminu dlakava celica kalkiran, kar je utemeljeno z dejstvom, da iz pridevnikov SBZ v predložnem orodniku v desnem prilastku (celica z nitastimi citoplazemskimi izrastki) v tem primeru tudi ni mogoče tvoriti le enega spremstvenega pridevnika za levoprilastkovno določilo. — 16 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik Preglednica 1: Prikaz prekrivnih strukturnih vzorcev z dvema členoma Strukturni vzorec SBZ s terminom celica Število terminov in zgled v MC (Rožman in Jež 2011) Število terminov in zgled v SMS Število terminov in zgled v KZ (Ločniškar 1999) Skupaj prid. + sam. 89 (ancestralna celica) 281 (melanomska celica) 114 (gostiteljska celica) 484 sam. + sam. 79 (celice zarodka) 50 (celice granuloze) 56 (celica gostitelja) 185 Skupaj 168 331 170 669 Oblikoskladenjski vzorci s tremi členi Ustaljeni in med gradivnimi viri prekrivni so tudi oblikoskladenjski vzorci s tremi členi. Največ je terminov s strukturo prid. + prid. + sam., za katero je značilno, da se pred dvobesedni termin z jedrno prvino celica razvršča še en pridevnik kot pomenskosestavinski del levoprilastkovne določujoče prvine, ki vrsto celice natančneje določa (specializirane imunske celice v MC (Rožman in Jež 2011: 95)).22 Po tem tričlenskem oblikoskladenjskem vzorcu nastajajo tudi skupine terminov, v katerih se pridevnik razvršča pred isti dvobesedni termin. V MC (Rožman in Jež 2011: 13, 54, 114, 124, 140, 186) so tako ob ter- minu matična celica pridevniki hčerinska, materinska, embrionalna, izvorna, krvotvorna, mezenhimska in pluripotentna; v SMS so ob terminu krvna celica pridevniki mieloična, mononuklearna in polinuklearna, ob terminu matična celica (v množinski obliki) pa pridevniki (prav tako v množinski obliki) od- rasla, somatska, omnipotentna, totipotentna, spolna, germinalna, tolerogena, unipotentna in usmerjena. Terminotvorno produktiven in prekriven je tudi oblikoskladenjski vzorec sam. + prid. + sam., v katerem je jedrna prvina v četrtini primerov celica (ce- lica vezivnega tkiva, celica imunskega sistema v KZ (Ločniškar 1999), celica pankreasnih otočkov23 v SMS). Določujoča prvina ob jedru, ki ni celica, je besedna zveza v brezpredložnem rodilniku, v kateri je jedrni del razvitega desnega prilastka vedno termin celica (manipulacija gojenih celic, otočki krvnih 22 Na podlagi slovničnih in pomenskih lastnosti so v literaturi (Vidovič Muha 2013: 365–381) predstavljeni pravila razvrščanja nezaimenske pridevniške besede ob jedrni samostalnik ter (ne)zamenljivost položaja posamezne pomenske skupine. Kopičenje pridevnikov pred samostalniškim jedrom se imenuje »besednozvezn/a/ zasičenost/…/« (Vidovič Muha 2013: 367). Za pridevnike, ki so drug ob drugem v prilastkovni zvezi levo od odnosnice, je ugotovljena »večstopenjsk/ost/ določanj/a/ odnosnice«, v SBZ pa je »/z/aporedje več določil jedra na levi in desni /…/ strogo določeno« (Toporišič 1992: 222). 23 Ta stalna besedna zveza je sicer začetni del terminološke definicije dvobesednega termina celica D. — 17 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … celic v MC (Rožman in Jež 2011: 25, 95), plastičnost matičnih celic, sindrom Sertolijevih celic v SMS). Pogost in prekriven je še oblikoskladenjski vzorec s strukturo prid. + sam. + sam., za katerega je značilno, da pridevnik v levem in samostalnik v desnem prilastku natančneje določata jedrni del večbesednega termina (programirano odmiranje celic, acidofilna celica adenohipofize, bazofilna celica adenohipo- fize, glavna celica želodca v SMS, Sertolijeve celice testisa, zvezdasta celica živčevja v MC (Rožman in Jež 2011: 9, 13), nekontrolirano razmnoževanje celic, spiralna delitev celic v KZ (Ločniškar 1999)). Primeri prekrivnega oblikoskladenjskega vzorca s strukturo sam. + sam. + sam., v katerem se termin celica razvršča na vsa mesta, so označevanje jedra celic v MC (Rožman in Jež 2011: 37), levkemija celic T, miokarditis celic veli- kank, celica T ubijalka v SMS, celice žleze slinavke, citoplazma celic dojilj in liza celice gostitelja v KZ (Ločniškar 1999). Preglednica 2: Prikaz prekrivnih strukturnih vzorcev s tremi členi Strukturni vzorec SBZ s terminom celica Število terminov in zgled v MC (Rožman in Jež 2011) Število terminov in zgled v SMS Število terminov in zgled v KZ (Ločniškar 1999) Skupaj prid. + sam. + sam. 22 (imunske celice darovalca) 18 (programirano odmiranje celic) 25 (naravne celice ubijalke) 65 sam. + prid. + sam. 33 (manipulacija gojenih celic) 24 (homeostaza matičnih celic) 36 (celice trebušne slinavke) 93 sam. + sam. + sam. 3 (proces delitve celice) 9 (levkemija celic T) 14 (celice žleze slinavke) 26 prid. + prid. + sam. 60 (embrionalne človeške celice) 52 (ovarijske matične celice) 16 (monoploidna somatska celica) 128 sam. + predl. + sam. 11 (signal iz celice) 2 (zdravljenje s celicami) 7 (celice z jedri) 20 PBZ + sam./prid. + sam. + prisl. izraz 10 (linijsko usmerjena celica; gojene celice in vitro) 2 (celično posredovana imunost) 2 (zelo proliferativne celice) 14 Skupaj 139 107 100 346 Oblikoskladenjski vzorec sam. + predl. + sam. je v terminih iz vseh treh gradivnih virov: terapija s celicami, zdravljenje s celicami v SMS, signal iz celice, beljakovine v celici, mikrookolje med celicami, terapija s celicami v MC (Rožman in Jež 2011: 13, 43, 45, 256), celice v anafazi, celice z jedri v KZ (Ločniškar 1999). Za ta vzorec je v primerjavi z drugimi iz treh členov v le enem primeru potrjena tudi možnost oblikoskladenjske pretvorbe, in sicer v dvočlenski vzorec prid. + sam. s popridevljenjem samostalnika celica (terapija s celicami – celično zdravljenje v MC (Rožman in Jež 2011: 256, 257)). — 18 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik Termini z oblikoskladenjskim vzorcem iz treh členov s prislovom ali pri- slovnim izrazom so v vseh treh gradivnih virih, vendar prislov v raziskoval- nem vzorcu v primerjavi s samostalnikom in pridevnikom ni pogost (linijsko usmerjena celica,24 gojene celice in vitro v MC (Rožman in Jež 2011: 128, 215), celično posredovana imunost v SMS, zelo proliferativne celice v KZ (Ločniškar 1999)). Oblikoskladenjski vzorci s štirimi členi Oblikoskladenjski vzorec s strukturo prid. + sam. + prid. + sam. nastane z zaporednim nizanjem dveh dvočlenskih vzorcev prid. + sam., torej sta drug ob drugem sicer tudi samostojna dvobesedna termina, celica pa je jedro v prvem delu štiričlenskega vzorca (predniške celice osnega skeleta v MC (Rožman in Jež 2011: 245), metafazne celice kostnega mozga v KZ (Ločniškar 1999)) ali v drugem (gensko zdravljenje matičnih celic v SMS). V vzorcu prid. + prid. + sam. + sam. je jedrni prvi samostalnik (multipotent- ne matične celice odraslega v SMS, embrionalne matične celice odraslega v MC (Rožman in Jež 2011: 54)), ki pa ni vedno termin celica (normalen imunski odziv celic v KZ (Ločniškar 1999)). V vzorcu sam. + predl. + prid. + sam. je celica jedro večbesednega termina (celice v celični kulturi v MC (Rožman in Jež 2011: 27), celice z rekombi- nantnimi molekulami v KZ (Ločniškar 1999)) ali pa jedrni del razvitega desnega prilastka (anemija s tarčastimi celicami v SMS). Enako velja tudi za vzorec sam. + predl. + sam. + sam. (celice v fazi M v MC (Rožman in Jež 2011: 27), komora za štetje celic v SMS, antigen na površini celic in metoda za dehidracijo celičja v KZ (Ločniškar 1999)). V vzorcu sam. + prid. + sam. + sam. je jedrna prvina prvi samostalnik, ki je lahko termin celica (celice prednjega črevesa žuželk v KZ (Ločniškar 1999)), sicer pa je samostalnik celica pogosteje v vlogi jedrnega dela razvite- ga desnega prilastka (limfom marginalnih celic B v SMS) ali pa je v desnem prilastku ob jedrni del (presadek alogenskega dajalca celic v MC (Rožman in Jež 2011: 99)). V vzorcu prid. + sam. + sam. + sam. je jedrni prvi samostalnik, ki ni vedno celica (kožni limfom celic B v SMS, diferencirane potomke celic EC v MC (Rožman in Jež 2011: 53), amnionske celice xy fetusov v KZ (Ločniškar 1999)), prav tako je celica lahko tudi nejedrni del razvitega desnega prilastka (eksperimentalni študij delitve celic v KZ (Ločniškar 1999)). V vzorcu prid. + sam. + predl. + sam. se samostalnik celica razvršča na obe mesti za samostalnik v oblikoskladenjskem vzorcu (predniške celice v 24 V terminih tega tipa je pridevniški prilastek prislovno razvit, torej gre za SBZ s struk- turo, ki jo tvorita pridevniška besedna zveza (PBZ) in samostalnik (PBZ + sam.). — 19 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … testisih25 v SMS, površinski antigeni na celicah v MC (Rožman in Jež 2011: 51), nevrosekretorne celice v hipotalamusu v KZ (Ločniškar 1999)). V vzorcu sam. + sam. + prid. + sam. se termin celica razvršča na prvo mesto (celica F insularnega aparata v SMS, celice jajčnika kitajskega hrčka v MC (Rožman in Jež 2011: 177)) ali pa je zadnji člen v strukturi (združitev jeder somatskih celic v KZ (Ločniškar 1999)). Preglednica 3: Prikaz prekrivnih strukturnih vzorcev s štirimi členi Strukturni vzorec SBZ s terminom celica Število terminov in zgled v MC (Rožman in Jež 2011) Število terminov in zgled v SMS Število terminov in zgled v KZ (Ločniškar 1999) Skupaj prid. + sam. + prid. + sam. 12 (stromalne celice kostnega mozga) 10 (gensko zdravljenje matičnih celic) 18 (notranji skelet evkariontske celice) 40 prid. + prid. + sam. + sam. 7 (mejotske spolne celice testisa) 1 (multipotentne matične celice odraslega) 1 (normalen imunski odziv celic) 9 sam. + predl. + prid. + sam. 6 (kloroplasti pri rastlinskih celicah) 4 (anemija s tarčastimi celicami) 4 (celice z rekombinantnimi molekulami) 14 sam. + predl. + sam. + sam. 5 (celice v fazi M) 3 (komora za štetje celic) 4 (antigeni na površini celic) 12 sam. + prid. + sam. + sam. 6 (aktivacija jajčne celice vretenčarjev) 2 (limfom marginalnih celic B) 3 (celice prednjega črevesa žuželk) 11 prid. + sam. + sam. + sam. 2 (multipotentna celica prednica odraslega) 3 (kožni limfom celic B) 2 (amnionske celice xy fetusov) 7 prid. + sam. + predl. + sam. 5 (površinski antigeni na celicah) 1 (predniške celice v testisih) 6 (rodovniški diagrami za celice) 12 sam. + sam. + prid. + sam. 5 (celice jajčnika kitajskega hrčka) 2 (celica F insularnega aparata) 4 (proces delitve spolnih celic) 11 Skupaj 48 26 42 116 V MC (Rožman in Jež 2011: 166) zasledimo tudi štiribesedni termin s struk- turnim vzorcem sam. + prid. + prid. + sam. (niša krvotvorne matične celice, s krajšo različico s kratično prvino za razviti desni prilastek – niša KMC (Rožman in Jež 2011: 167)), medtem ko je v SMS med stalnimi zvezami le tribesedni termin niša matičnih celic. Termini z oblikoskladenjskim vzorcem 25 Ta stalna besedna zveza je sicer del definicije termina germinalne matične celice, v kateri je predstavljena razlika med predniškimi celicami v testisih in predniškimi celicami oocitov. — 20 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik prid. + prid. + prid. + sam. so v SMS: alogenske krvotvorne matične celice, inducirane pluripotentne matične celice, limbusne epitelijske matične celice, limfatične krvotvorne matične celice, periferne krvotvorne matične celice. Le en termin s takim vzorcem je tudi v MC (Rožman in Jež 2011: 140): mieloična krvotvorna matična celica. Strukturni vzorci več kot štiribesednih terminov so raznovrstni in so le del- no prekrivni. Najpogostejša objedrna prvina na levi je pridevniška, na desni pa je SBZ v predložnem sklonu (matične celice iz popkovnične krvi (SMS)) ali SBZ v brezpredložnem sklonu (mieloična progenitorna celica eritrocitopoetske vrste (SMS; Rožman in Jež 2011: 15)). Pridevniki v levoprilastkovni določujoči prvini terminov v SMS so tudi trije (limfatične krvotvorne matične celice, limbusne epitelijske matične celice) ali štirje (mala motorična multipolarna ganglijska celica, velika motorična multipolarna ganglijska celica).26 Termin s štiričlensko pridevniško objedrno prvino je tudi v MC (Rožman in Jež 2011: 129): predniška multipotentna krvotvorna matična celica. Primer termina z razvitima levim in desnim prilastkom, v katerem je celica jedro desnega prilastka, je kronična limfocitna levkemija celic B (Rožman in Jež 2011: 21). Predmetnopomenske besedne vrste v nekaterih terminih povezujeta predlog in veznik, ki prav zaradi svoje vloge omogočata veččlenske oblikoskladenjske vzorce: ustanova za tkiva in celice (SMS; Rožman in Jež 2011: 276); tumor Sertolijevih in Leydigovih celic, hiperplazija celic bazalne in parabazalne plasti (SMS). Zaporedje členov v objedrnih prvinah na levi in desni je stalno in zato nezamenljivo. Ob stalnih in razloženih stalnih zvezah so v SMS tudi obsežni (do dva- najstčlenski) besedni nizi oziroma SBZ z nerazvitim levim in razvitim desnim prilastkom z več členi, ki so po strukturiranosti podobni terminom.27 Kot pod- iztočnice – torej termini – v slovarskem sestavku termina celica niso uslovar- jeni, ampak so rabljeni za definiranje dvobesednih terminov v podiztočnicah (žlezna celica v albuminoznih alveolih in albuminoznih polmesecih slinavk je začetni del stavčno strukturirane definicije termina albuminozna celica, samo- stalniška besedna zveza velika celica Aschoffovega granuloma z enim ali več jedri in bazofilno citoplazmo pa je celotna nestavčno strukturirana definicija termina Aschoffova celica). 26 Za oba termina z razvitim levim prilastkom sta v slovarskem sestavku termina celica v SMS navedena tudi krajša sopomenska termina z nerazvitima levim in desnim prilast- kom, torej se v sopomenskih dvojicah oblikoskladenjski vzorec prid. + prid. + prid. + prid. + sam. spremeni v prid. + sam. + sam.: mala motorična multipolarna ganglijska celica, sin. motorični nevron gama; velika motorična multipolarna ganglijska celica, sin. motorični nevron alfa. Poizvedba v slovarskem sestavku termina nevron ne razkrije križnih prikazov sopomenskih dvojic. 27 V literaturi so take besedne zveze predstavljene kot »terminološke kolokacije« (Vintar 2008: 41). — 21 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … Sklep Vloga enobesednega termina celica je osrednja tako v eno- kot tudi veččlen- skih oblikoskladenjskih vzorcih terminov v preučevanih poimenovalnih sis- temih v naravoslovju, saj je motivirajoča beseda – tudi z drugimi prevzetimi različicami v istem pomenu – za tvorbo enobesednih terminov, kot sta celičje v KZ (Ločniškar 1999) in čašica v SMS (poenobesedenka dvobesednega ter- mina čašasta celica), je tudi drugi del prevzetih enobesednih terminov tipa astrocit (SMS), v dvo- in večbesednih pa je jedrna prvina SBZ z nerazvitim (hčerinska celica (SMS)) ali razvitim levim prilastkom (velika motorična multipolarna ganglijska celica (SMS)), nerazviti desni prilastek (smrt celice (Rožman in Jež 2011: 229)), jedro v razvitem desnem prilastku (kloroplasti pri rastlinskih celicah (Rožman in Jež 2011: 35)) ali nejedrni del razvitega desnega prilastka (antigeni na površini celic (Ločniškar 1999)), torej se v oblikoskladenjskih vzorcih več kot enobesednih terminov razvršča na vsa samostalniška mesta. Med analiziranimi termini je najmanjši delež enočlenskih oblikoskladenj- skih vzorcev prevzetih terminov (levkocit (Rožman in Jež 2011: 19)). Sloven- ščini bolj prilagojeni enobesedni termini so tvorjeni z izpeljavnimi obrazili po postopku poenobesedenja, med katerimi sta najrodnejši -ica (čašica ← čašasta celica (SMS)) in -ka (amakrinka ← amakrina celica (SMS)). Najmanj rodno ženskospolsko obrazilo je -(ič)ka (krvnička ← krvna celica (SMS)). V vlogi levo- in desnoprilastkovnih določujočih prvin dvo- in večbesednih terminov sta izmed predmetnopomenskih besednih vrst najpogostejša pridev- nik (nekonverzni vrstni (matična celica (SMS)) in konverzni vrstni (bacilova celica, Bečeva celica, dežnikasta celica, velika celica, dlakava celica (SMS)) ter samostalnik (celica NK (SMS)), najmanj pogost pa je prislov kot del pridev- niške besedne zveze (linijsko usmerjena celica (Rožman in Jež 2011: 128), zelo proliferativne celice (Ločniškar 1999)). Za dvočlenske termine je najznačilnejša oblikoskladenjska pretvorbena možnost, med katero se samostalnik popridevi ali pa določujoča prvina v levem prilastku preide na mesto desno od jedra, pri čemer pomenskosestavinske lastnosti ohrani (potomska celica – celica potomka (SMS)) ali pa se te spremenijo (orjaška celica – celica velikanka (SMS)). Obli- koskladenjske pretvorbe v nekaterih primerih terminov niso bile prepoznane (celica dojilja, materinska celica (Ločniškar 1999)). Oblikoskladenjski vzorci iz treh in štirih členov so s trdnejšo strukturo, saj jo zaradi nezamenljivosti mesta objedrnih prvin ohranjajo bolj kot dvočlenski, za katere so značilne oblikoskladenjske pretvorbe. Med dvobesednimi termini, ki jih je v preučevanem vzorcu največ, v vseh gradivnih virih prevladujejo SBZ z levim pridevniškim prilastkom. Število primerov obeh oblikoskladenjskih vzorcev (z levim pridevniškim in desnim sa- mostalniškim prilastkom) je zelo podobno le v MC (Rožman in Jež 2011). Samo v KZ (Ločniškar 1999), ki je po letnici nastanka izmed vseh treh gradivnih virov najzgodnejši, so tudi termini z levim samostalniškim nesklonljivim prilastkom, — 22 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik v katerem je enočrkovna oznaka ali kratica (A celice (angl. A cells), HeLa celice (angl. HeLa cells)), in tudi termini s slovenščini neprilagojeno prvino v levem prilastku (helper celice (angl. helper cells); poslovenjena različica tega termina – pomočniške celice – je z drugačnim oblikoskladenjskim vzorcem). V tem gradivnem viru je tudi večja pretvorbena in zapisovalna variantnost istih terminov kot v drugih dveh, kar je utemeljeno z dejstvom, da na poimenovalno motivacijo lahko vplivajo različni dejavniki, kot sta na primer tujejezični vpliv in nedosledno upoštevanje jezikovnosistemskih pravil v slovenščini. V SMS izstopajo še nekateri termini z izlastnoimensko prvino, katerih sopomenski neizlastnoimenski termini so z drugačnim oblikoskladenjskim vzorcem, z razvitim levim prilastkom, torej so daljši, vendar pojem (vrsto celice) poimenujejo določneje: Hensenova celica – zunanja mejna celica, Claudiusova celica – zunanja oporna celica. V istem gradivnem viru je v sopomenskih dvojicah z izlastnoimenskim terminom tudi nekaj primerov prekrivnosti obli- koskladenjskih vzorcev tipa Deitersova celica – falangna celica, Schwannova celica – nevrolemska celica. Prekriven je tudi oblikoskladenjski vzorec ter- minov, v katerih je izlastnoimenski del ohranjen, začetni pojasnjevalni prvini v levem razvitem prilastku pa se razlikujeta (terminalna Schwannova celica – perisinaptična Schwannova celica). V analiziranih terminih ob prevladujoči dvobesednosti ugotavljamo tudi strukturni skrajnosti: enobesednost (celo samo enočrkovnost) in večbesednost oziroma mnogobesednost, predvsem v SMS: velika motorična multipolarna ganglijska celica; mieloična progenitorna celica eritrocitopoetske vrste (kar je slovenščini prilagojen razvezani termin citatnega okrajšanega termina CFU-Bas, ki je predstavljen kot iztočnica); hiperplazija celic bazalne in para- bazalne plasti; tumor Sertolijevih in Leydigovih celic. Daljši termini se odmikajo od terminološkoteoretičnega cilja gospodarnosti, a so neizogibni, kadar pojma ni mogoče dovolj natančno, jasno in nedvoumno poimenovati s krajšim terminom, ki ni kratica. Več kot štiribesedni termini namreč izkazujejo kompleksnost pojmov, zato vsebujejo več pojasnjevalnih objedrnih prvin, natančnejša razmerja med njimi pa so vzpostavljena s predlogi in z vezniki. LITERATURA Špela ARHAR HOLDT in Helena DOBROVOLJC, 2015: Zveze samostalnika z ne- sklonljivim levim prilastkom v korpusih Janes in Kres. Slovenščina na spletu in v novih medijih. Zbornik konference. Ur. D. Fišer. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 4–9. Dostop 11. 11. 2021 na http://nl.ijs.si/janes/wp-content/uploads/2015/11/ Konferenca2015.pdf. Franc BATIČ (ur.), Borislava KOŠMRLJ - LEVAČIČ (ur.), Andrej MARTINČIČ, Aleksa CIMERMAN, Boris TURK, Nada GOGALA, Andrej SELIŠKAR, Alojz ŠIRCELJ, Gorazd KOSI, 2013: Botanični terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. — 23 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … Ljudmila BOKAL (ur.), Janez GREGORI (ur.), Franc GRAJZAR, Janez MIHELIČ, Viktor MAJDIČ, Janez HOČEVAR, Simon ATELŠEK, Marjan DEBELAK in Marjeta HUMAR, 2013: Čebelarski terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tanja FAJFAR, Mateja JEMEC TOMAZIN in Mojca ŽAGAR KARER, 2019: Slovenska pravna terminologija in njen prikaz v Pravnem terminološkem slovarju. Jezikoslovni zapiski 25/1, 53–66. Dostop 1. 3. 2022 na https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7565. Tanja FAJFAR in Mojca ŽAGAR KARER, 2019: Analiza kratic v terminoloških slo- varjih. Slavistična revija 67/4, 551–567. Helmut FELBER, 1984: Terminology manual. Pariz: Infoterm. Dostop 31. 10. 2021 na https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000062033. Lana HUDEČEK, Snježana KEREKOVIĆ in Milica MIHALJEVIĆ, 2016: Skupine imenica + imenica u genitivu i pridjev + imenica u znanstvenome nazivlju. Jezikoslovlje 17/1–2, 145–168. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Dostop 17. 2. 2021 na https://hrcak.srce.hr/167801. Nataša JAKOP, 2009: Osvetlitev rabe velike oz. male začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev, -in v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 15/1–2, 73–85. Franc LOČNIŠKAR, 1999: Katalog znanj: Splošna živinoreja, biološke osnove, genetika: z enciklopedičnim opisom pojmov in gesli v slovenščini, angleščini in nemščini. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko. Mija MICHELIZZA in Mojca ŽAGAR KARER, 2018: Internetna leksika v slovenščini: analiza novejših slovarskih virov. Jezikoslovni zapiski 24/1, 79–92. Dostop 27. 2. 2022 na https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/download/6934/6524/. Jan PETR, Miloš DOKULIL, Karel HORÁLEK, Jiřina HŮRKOVÁ in Miloslava KNAPPOVÁ, 1986: Mluvnice češtiny (1). Fonetika, fonologie, morfonologie a morfe- mika, tvoření slov. Praga: Academia. Maks PLETERŠNIK, 2014: Slovensko-nemški slovar. Transliterirana spletna izdaja. Do- stop 26. 2. 2022 na https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4016169/ krvnica?View=1&Query=krvnica&All=krvnica. Pravopis 8.0. Velika in mala začetnica. Dostop 15. 10. 2021 na https://www.fran.si/ pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica. Pravopis 8.0. Krajšave. Dostop 15. 10. 2021 na https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/2/ krajsave. Primož ROŽMAN in Mojca JEŽ, 2011: Matične celice in napredno zdravljenje. Zdrav- ljenje s celicami, gensko zdravljenje in tkivno inženirstvo – Pojmovnik. Ljubljana, Celje: Celjska Mohorjeva družba. Slovenski medicinski slovar, 2012–2021. Spletna izdaja. Ur. M. Legan in D. Petrovič. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Kamnik: Amebis, d. o. o. Dostop 1.–31. 11. 2021 na https://www.termania.net/slovarji/95/slovenski-medicinski-slovar. Slovenski pravopis. I Pravila, 2014. Spletna izdaja. Dostop 15. 10. 2021 na https://www. fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf. — 24 — Slavia Centralis 1/2022 Suzana Jakoša, Damjan Glavač, Irena Stramljič Breznik Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja. Dostop 5. 7. 2021 na https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovenski-etimoloski-slovar#v. Marjanca STARČIČ ERJAVEC in Darja ŽGUR - BERTOK, 2013: Zgodovinski genetski biseri. Življenje in tehnika 6/60, 59–64. Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2004: Besednodružinski slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek za iztočnice na B. Maribor: Slavistično društvo. – –, 2007: Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrst. Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Ur. I. Orel. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Obdobja 24 – Metode in zvrsti. 537–546. – –, 2018: Univerbizacija (poenobesedenje) v slovenskem besedotvornem sistemu. Sla- vistična revija 66/3, 369–382. Stane SUHADOLNIK, 1972: Odnos med dolžino, obvestilnostjo in pogostostjo besed. Bajčev zbornik. Slavistična revija 20/1, 135–148. Dostop 10. 1. 2021 na http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KRTUNDGW. Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva za- ložba. Blaž TREBAR, 2014: Terminološka načela in oblikoslovno-skladenjske terminološke variacije. Jezikoslovni zapiski 20/2, 107–123. Dostop 22. 2. 2022 na https://ojs.zrc-sazu. si/jz/article/download/2265/2053/. Ada VIDOVIČ MUHA, 1988: Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besed- nih zvez. XXIV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 83–91. – –, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Špela VINTAR, 2008: Terminologija. Terminografska veda in računalniško podprta terminografija. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za prevajalstvo. Mojca ŽAGAR KARER, 2015: Terminologišče – kraj, kjer terminolog išče. Slavia Cen- tralis 8/1, 22–33. Dostop 6. 3. 2022 na https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/ issue/view/121. – –, 2018: Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi. Slavistična revija 66/2, 236–249. Andreja ŽELE, 2010: Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v slo- venščini). Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 125–139. — 25 — Terminotvorne značilnosti samostalniške besedne zveze s terminom celica … TERM FORMATION CHARACTERISTICS OF NOMINAL PHRASES WITH THE TERM CELL IN NATURAL SCIENCES The article presents a linguistic analysis of nominal terms in three terminological systems in natural sciences with the common term formation base of the term cell. It is the first analysis presenting the term formation characteristics of the word cell, which is in the base of single-word terms and connects with other words to form multi-word terms. In all three terminological systems, term formation patterns of single-word terms from borrowed and non-borrowed bases overlap. Terms from borrowed bases are prevalent among single-word terms. In two-word terms, which are the most frequent in the analysed sample, structural patterns with an adjective and a noun and with two consecutive nouns overlap. It is characteristic of both patterns, which are formed according to the linguistic-systemic rules of Slovenian, to have the option of transforming a premodifier into a postmodifier, or vice versa; however, the transformation does not occur in all examples. Most three-word terms have the structure of two classifying adjectives as premodifiers. Additionally, five other structural patterns of three-word terms overlap. The most (i.e. eight) structural patterns overlap in four-word terms. Three- and four- word terms have a stronger structure, since they retain it more than two-word terms. In terms with over four words, the overlapping of structural patterns decreases as the number of words increases. The analysed sample also contains multi-word terms in which prepositions and conjunctions also have term formation power as links between lexical words; among the latter, nouns and adjectives are the most frequent, whereas adverbs are less frequent. Longer terms deviate from the terminological principle of economy; however, they are unavoidable when a complex concept cannot be named with a shorter term precisely or unambiguously enough.