UVODNA BESEDA Statistièni urad Republike Slovenije bo v letu 2010 izvedel Popis kmetijstva 2010. Gre za zelo pomembno in obsežno statistièno raziskovanje, ki se opravi na vsakih deset let. Pomembno je predvsem zato, ker z njim zberemo podrobne podatke o kmetijski proizvodnji v Sloveniji v doloèenem letu. S primerjavo podatkov iz veè popisov pa pridobimo vpogled v strukturne spremembe slovenskega kmetijstva v zadnjih desetih letih in med desetletji. Posebna vrednost podatkov, pridobljenih z letošnjim popisom kmetijstva, pa bo v tem, da bo na podlagi teh podatkov mogoèe primerjati slovenska kmetijska gospodarstva s kmetijskimi gospodarstvi v drugih državah Evropske unije, saj se bo popis izvajal na podlagi enotne metodologije. Zanimivo bo ugotavljati, v èem smo si podobni in v èem razlièni. Prav zato bo odgovornost tistih, ki kmetujejo, toliko veèja. Zato prièakujemo, da bodo ti pripravljeni sodelovati v popisu in nam zaupati zahtevane podatke - kajti prav vsaka kmetija šteje. Statistièni urad Republike Slovenije se zaveda, da taki popisi pomenijo za vsako kmetijsko gospodarstvo obremenitev. Da bi bila ta èim manjša, uporabljamo pri tem delu vse pogosteje tudi administrativne vire podatkov in iz njih prevzemamo vse uporabne podatke. Tako tudi pri kmetijskih statistikah že dlje èasa letno uporabljamo vse kakovostne administrativne vire s podatki o kmetijskih gospodarstvih, ki so na razpolago. Še ob popisu kmetijstva 2000 smo vse podatke zbrali samo z vprašalnikom na terenu, v letu 2010 pa bomo iz administrativnih virov pridobili okrog 10 % podatkov o kmetijskih gospodarstvih. Za posamezno kmetijsko gospodarstvo bo prihranek pri anketiranju na terenu zaradi uporabe administrativnih virov lahko še veèji od tega odstotka, odvisno od vrste kmetijske proizvodnje. V tej priložnostni publikaciji Vam želimo predstaviti osnovne znaèilnosti Popisa kmetijstva 2010 in hkrati na kratko prikazati današnje slovensko kmetijstvo, pa tudi nakazati, katere podatke o slovenskem kmetijstvu boste lahko pridobili in kako jih boste pridobili, èe boste o njem želeli izvedeti veè. Mag. Irena Križman, generalna direktorica 1 Kaj sploh je Popis kmetijstva 2010? Gre za eno izmed osnovnih statistiènih raziskovanj, s katerim zberemo podatke o stanju na podroèju kmetijstva: o strukturi kmetijske proizvodnje in zemljišè, o tehnološki opremljenosti ter delovni sili na kmetijskih gospodarstvih. Izvaja se vsakih deset let in je v državah EU zakonsko doloèeno. Priporoèa ga tudi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in po njenih priporoèilih ga izvajajo mnoge države sveta. Zakaj je popis kmetijstva tako pomemben? S popisom kmetijstva pridobimo pomembne podrobne podatke o kmetijskih gospodarstvih in znaèilnostih kmetijske proizvodnje v državi. S primerjavo podatkov med popisi, izvedenimi v desetletnih razmikih, dobimo vpogled v strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu. V letu 2000 je bil v Sloveniji izveden prvi samostojni popis kmetijstva, v katerem so bile vse definicije in klasifikacije usklajene s priporoèili FAO in zakonodajo EU. To pomeni, da smo v letu 2000 s popisom kmetijstva prviè pridobili take podatke o strukturi kmetijske proizvodnje, zemljišè, tehnološke opremljenosti ter delovne sile na kmetijskih gospodarstvih, ki so bili primerljivi z drugimi državami èlanicami EU. V letu 2010 bo izveden drugi tak popis in podatki iz tega popisa bodo prviè primerljivi s predhodnim popisom kmetijskih gospodarstev. Rezultati bodo poleg trenutnega stanja strukture slovenskega kmetijstva prikazali tudi osnovne strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu, ki so se zgodile v obdobju 2000-2010. Ker s popisom kmetijskih gospodarstev pridobimo podatke o kmetijstvu na najnižji ravni, je mogoèe rezultate pozneje prikazati tudi na ravni obèin, regij in drugih teritorialnih delitev in to daje tem podatkom posebno analitièno vrednost in poveèuje njihovo pomembnost. 2 Katere podatke bomo zbrali s Popisom kmetijstva 2010? Podatki se bodo nanašali na naslednja vsebinska podroèja, povezana s kmetijsko proizvodnjo: § zemljišèa in raba zemljišè, § živinoreja, § kmetijska mehanizacija in oprema, § delovna sila in pridobitne dejavnosti povezane s kmetijskim gospodarstvom ter § gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih. Zaradi racionalnejše izvedbe popisa in boljšega zajema podatkov bomo k popisu prikljuèili tudi redno triletno statistièno raziskovanje Popis tržnega vrtnarstva ter spremljajoèe vzorèno raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje. FOTO: MKGP 3 Ali bodo v Popis kmetijstva 2010 zajeta vsa kmetijska gospodarstva? V ta popis bodo vkljuèena le kmetijska gospodarstva v Sloveniji, ki bodo po zadnjih statistiènih podatkih zadostila naslednjim merilom: § uporabljajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljišè ali pa § uporabljajo manj kot 1 ha kmetijskih zemljišè in ob tem: § uporabljajo najmanj 10 a kmetijskih zemljišè in 90 a gozda ali § uporabljajo najmanj 30 a vinogradov in/ali sadovnjakov ali § redijo najmanj 2 glavi velike živine (GVŽ) ali § uporabljajo 15 do 30 a vinogradov in redijo 1 do 2 glavi velike živine ali § imajo 50 panjev èebel ali § so tržni pridelovalci zelenjadnic, zelišè, jagod in gojenih gob ter cvetja in okrasnih rastlin. Na terenu zbrane podatke bomo dopolnili še s podatki iz administrativnih virov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer: § s podatki o govedu iz Centralnega registra goveda (CRG) § s podatki o posejanih površinah iz vlog za neposredna plaèila v kmetijstvu (subvencijski podatki) 2010 § s podatki o pridobitvi podpor za ohranjanje podeželja, razvoj podeželja § s podatki o trajnih nasadih in hmelju iz Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) § s podatki o ekološkem kmetijstvu iz Evidence ekoloških pridelovalcev in predelovalcev. 4 Kako in kdaj se bodo zbirali podatki? Veèino podatkov v Popisu kmetijstva 2010 bomo zbirali pri kmetovalcih na terenu, in sicer s pomoèjo popisovalcev. Ti bodo kmetijska gospodarstva obiskali v èasu od 1. junija do 15. julija 2010. Pred tem bodo vsa kmetijska gospodarstva, zajeta v ta popis, prejela obvestilno pismo z glavnimi informacijami o popisu. Vsi pridobljeni podatki se bodo nanašali na referenèni datum 1. junij 2010 ali na enoletno referenèno obdobje pred referenènim datumom. Iz administrativnih virov bomo pridobili dobrih 10 % vseh podatkov o kmetijskih gospodarstvih. Za posamezno kmetijsko gospodarstvo bo prihranek pri popisovanju na terenu zaradi uporabe administrativnih virov lahko še veèji, odvisno od vrste kmetijske proizvodnje. FOTO: MKGP 5 Kaj je kmetijsko gospodarstvo? Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišè, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in ima enotno vodstvo. Kmetijsko gospodarstvo je enotno vodeno, èe je enotno vodeno pri delitvi dobièka in izgub, ne glede na to, koliko oseb ga vodi. Èe je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske èlane, vendar sta dobièek in izguba skupna, skupni pa so tudi delovna sila in stroji, je to še vedno eno kmetijsko gospodarstvo. Na kmetijskem gospodarstvu lahko gospodari fizièna ali pravna oseba. H kmetijski dejavnosti spada: § pridelovanje kmetijskih rastlin § pridelovanje žit in drugih poljšèin ter travinja, § pridelovanje zelenjadnic, okrasnih rastlin, § pridelava semen in sadik, § pridelovanje grozdja, sadja in oljk, § gojenje gob; § reja živine § goveda, § prašièev, § perutnine, § drobnice, § konj, § gojenje èebel, § drugih živali, namenjenih za èloveško prehrano (npr. jelenjadi in kuncev); § predelava grozdja v vino iz lastnega grozdja za lastne potrebe ter oljk v olje iz lastnih oljk za lastne potrebe; § vzdrževanje lastnih kmetijskih objektov in opreme, vzdrževanje kmetijske krajine. H kmetijski dejavnosti ne spada: § predelava kmetijskih pridelkov, kupljenih in/ali pridelanih na kmetijskem gospodarstvu § opravljanje kmetijskih storitev za druge, § gozdarstvo, § ribogojstvo in ribištvo, 6 § reja konj za športne namene, èe je vsa krma kupljena. Ali bo javnosti omogoèen dostop do rezultatov iz Popisa kmetijstva 2010? Da. Rezultati popisa kmetijstva bodo objavljeni na spletnih straneh Statistiènega urada RS na naslovu www.stat.si in brezplaèno dostopni vsem uporabnikom. Poleg tega bodo glavni rezultati objavljeni tudi v publikacijah in tudi te bodo prav tako v elektronski obliki dostopne brezplaèno na spletnem mestu. Podrobne podatke ali podatke, pripravljene po posebnih zahtevah uporabnikov, pa bo mogoèe pridobiti na zahtevo. Ali bo mogoèe pridobiti podatke o posameznih kmetijskih gospodarstvih? Ne. Pri posredovanju podatkov uporabnikom se dosledno upošteva naèelo statistiène zaupnosti. To pomeni, da Statistièni urad RS ne sme posredovati nobenega podatka, ki bi lahko kakor koli razkril posamezno kmetijsko gospodarstvo ali njegove èlane. Dajalcem podatkov zagotavljata to zašèito Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/2001) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1). FOTO: MKGP 7 Kakšna je zgodovina popisov kmetijstva? V Sloveniji so bili doslej izvedeni le trije samostojni popisi kmetijstva, prvi leta 1930, nato leta 1960 in zadnji v letu 2000. V obdobju med letoma 1960 in 2000 so bili popisi kmetijskih gospodarstev izvedeni v okviru rednih popisov prebivalstva (1971, 1981 in 1991). Ker pa je bilo število vprašanj s podroèja kmetijstva v omenjenih popisih prebivalstva precej skrèeno, podatki, zbrani v letih 1971, 1981 in 1991, ne omogoèajo celovitih in primerljivih informacij o strukturi kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Tudi podatki, zbrani v samostojnih popisih kmetijskih gospodarstev, niso povsem primerljivi zaradi obsežnih družbenih sprememb v tem obdobju. Ne glede na to pa vsak popis kmetijskih gospodarstev predstavlja pomemben pregled stanja v kmetijstvu v Sloveniji v doloèenem zgodovinskem èasu. V letu 2000 je bil v Sloveniji izveden prvi samostojni popis kmetijskih gospodarstev, v katerem so bile vse definicije in klasifikacije usklajene s priporoèili FAO in zakonodajo EU, izveden pa je bil na podlagi Zakona o popisu kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000 (ZPKG, Uradni list RS, št. 99/99). To pomeni, da smo v letu 2000 s popisom kmetijskih gospodarstev prviè pridobili podatke o strukturi kmetijske proizvodnje, zemljišè, tehnološki opremljenosti ter delovni sili na kmetijskih gospodarstvih, ki so primerljivi s podatki drugih držav èlanic EU. V letu 2010 bo na podlagi zakonodaje EU izveden drugi tak popis in ta bo prviè dal take podatke, ki bodo primerljivi s podatki iz predhodnega popisa kmetijskih gospodarstev. 8 FOTO: SURS STA Na podlagi katerih predpisov se bo izvajal Popis kmetijstva 2010? Statistièni urad RS bo Popis kmetijstva 2010 izvedel kot redno statistièno raziskovanje, ki se izvaja vsakih deset let in je predpisano z uredbo EU (Uredba ES št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. 11. 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88). Ta zajema popis kmetijskih gospodarstev ter spremljajoèe vzorèno raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje. Kot je bilo že omenjeno, bomo zaradi racionalnejše izvedbe in boljšega zajema podatkov vkljuèili v ta popis še redno triletno statistièno raziskovanje Popis vrtnarstva; to raziskovanje naj bi bilo izvedeno v letu 2009, a smo ga zaradi omenjenih razlogov prestavili na leto 2010. Zakonska podlaga za izvedbo Popisa vrtnarstva je Letni program statistiènih raziskovanj 2010. FOTO: SURS 9 ALI STE VEDELI ... ... da se je število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji od leta 2000 do leta 2007 zmanjšalo za 10 %? 2000 2003 2005 2007 Število kmetijskih 83 701 77 149 77 175 75 340 gospodarstev 10 FOTO: MKGP da število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji pomeni le pol odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v EU-27? Leto 2007 Države število % EU-27 13 700 400 100,0 Avstrija 165 420 1,2 Belgija 48 010 0,4 Bolgarija 493 130 3,6 Ciper 40 120 0,3 Èeška Republika 39 400 0,3 Danska 44 620 0,3 Estonija 23 340 0,2 Finska 68 230 0,5 Francija 527 350 3,8 Grèija 860 150 6,3 Irska 128 240 0,9 Italija 1 679 440 12,3 Latvija 107 750 0,8 Litva 230 270 1,7 Luksemburg 2 300 0,0 Madžarska 626 320 4,6 Malta 11 020 0,1 Nemèija 370 480 2,7 Nizozemska 76 740 0,6 Poljska 2 390 960 17,5 Portugalska 275 080 2,0 Romunija 3 931 350 28,7 Slovaška 68 990 0,5 Slovenija 75 340 0,5 Španija 1 043 910 7,6 Švedska 72 610 0,5 Združeno kraljestvo 299 830 2,2 Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/agriculture, 23.11.2009 11 da dobrih 50 % kmetijskih gospodarstev - tako v Sloveniji kot v EU-27 - prideluje žita? FOTO: MKGP 12 da so bili gospodarji, ki so v letu 2007 vodili slovenska kmetijska gospodarstva, veèinoma starejši od 35 let? Delež gospodarjev kmetijskih gospodarstev v evropskih državah v letu 2007, starih manj kot 35 let Država % EU-27 6 Avstrija 9 Belgija 5 Bolgarija 3 Ciper 2 Èeška Republika 9 Danska 6 Estonija 5 Finska 9 Francija 6 Grèija 7 Irska 7 Italija 3 Latvija 7 Litva 4 Luksemburg 5 Madžarska 7 Malta 4 Nemèija 8 Nizozemska 4 Poljska 12 Portugalska 2 Romunija 4 Slovaška 3 Slovenija 4 Španija 4 Švedska 5 Združeno kraljestvo 2 Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/ agriculture,23.11.2009 13 da je v letu 2007 delalo na kmetijskih gospodarstvih 10 % prebivalcev Slovenije? Od 2.019.406 prebivalcev Slovenije je v letu 2007 na kmetijskih gospodarstvih delalo 202.259 oseb. FOTO: MKGP da tretjina kmetijskih gospodarstev v Sloveniji obdeluje tudi najeta kmetijska zemljišèa v uporabi? 2003 2005 2007 Delež najetih kmetijskih zemljišè v uporabi na gospodarstvih 24 %30 %29 % Delež gospodarstev, ki najamejo kmetijska zemljišèa v uporabi 30 %34 %34 % 14 da kmetijska zemljišèa predstavljajo le 57 % vseh zemljišè kmetijskega gospodarstva? FOTO: MKGP 15 da je slovensko kmetijstvo zaradi naravnih danosti usmerjeno v živinorejo in da 59 % kmetijskih zemljišè v uporabi predstavljajo trajni travniki in pašniki? Površina kmetijskih zemljišè glede na uporabo, Slovenija, 2007 ha Vsa zemljišèa - SKUPAJ 921 226 Kmetijska zemljišèa - skupaj 524 167 Kmetijska zemljišèa v uporabi - skupaj 488 774 Njive, vrtovi, drevesnice, trsnice in matiènjaki 174 932 Njive in vrtovi 174 709 Drevesnice, trsnice in matiènjaki 224 Sadovnjaki in oljèniki, skupaj 9 535 Intenzivni sadovnjaki in oljèniki, skupaj 4 555 Ekstenzivni sadovnjaki in oljèniki, skupaj 4 979 Vinogradi 16 085 Trajni travniki in pašniki 288 222 Kmetijska zemljišèa v zarašèanju - neobdelana 33 083 Druga neobdelana kmetijska zemljišèa 2 309 Gozd 377 768 Nerodovitno 19 292 16 ... da najveè kmetijskih gospodarstev, ki redijo govedo ali prašièe, redi do 9 govedi oziroma do 4 prašièe? Število kmetijskih gospodarstev glede na število govedi in prašièev, Slovenija, 2000 in 2007 2000 2007 Govedo 56 097 40 842 Prašièi 44 623 31 690 Perutnina 58 929 39 786 Konji 4 634 5 081 Ovce 4 330 5 923 Koze 4 775 4 133 Kunci 12 682 9 213 Jelenjad 190 263 Število kmetijskih gospodarstev glede na velikostne razrede števila govedi in prašièev, Slovenija, 2000 in 2007 17 da se je raba kmetijskih zemljišè v letu 2007 na družinskih kmetijah in v kmetijskih podjetjih pomembno razlikovala, saj so na družinskih kmetijah v strukturi kmetijskih zemljišè prevladovali travniki in pašniki pri kmetijskih podjetjih pa zemljišèa z intenzivnejšo uporabo, kot so njive? FOTO: MKGP Raba kmetijskih zemljišè v uporabi na družinskih kmetijah in v kmetijskih podjetjih, Slovenija, 2007 18 KAKO DO PODATKOV IZ KMETIJSKIH POPISOV Kdaj bodo objavljeni podatki iz Popisa kmetijstva 2010? Prvi rezultati tokratnega popisa kmetijstva bodo objavljeni konec septembra 2010 na spletnem mestu Statistiènega urada RS na naslovu www.stat.si. Nadaljnje objave podrobnejših podatkov bodo sledile do konca leta 2011 - v skladu s koledarjem objav, ki je dostopen na spletni strani www.stat.si/koledar.asp. Konèni podatki Popisa kmetijstva 2010 bodo objavljeni predvidoma do konca leta 2011, prikazani pa bodo po razliènih teritorialnih ravneh, vendar z upoštevanjem statistiène zaupnosti. Poleg tega bodo zašèiteni mikropodatki ter nezašèitene tabele dostopni - ob posebnih pogojih - raziskovalcem in raziskovalnim ustanovam, kot to doloèa Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/2001). Ali so dostopni tudi podatki iz preteklih popisov kmetijstva? Podatki iz preteklih popisov kmetijstva so na voljo v Informacijskem središèu Statistiènega urada RS. Vendar bodo z zadnjimi podatki, tj. s podatki iz popisa kmetijstva 2010, primerljivi le podatki iz leta 2000, dostopni na spletnem naslovu www.stat.si/pxweb/Database/Kmetijstvo/Kmetijstvo.asp in v publikaciji Rezultati raziskovanj, št. 777 z naslovom Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. (/www.stat.si/ publikacije/pub_rr777-02.asp). FOTO: SURS 19 Ali bo mogoèe pridobiti kake podatke iz Popisa kmetijstva 2010, ki ne bodo objavljeni? Da, vendar v okvirih, ki jih doloèa Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/2001), in na podlagi zahteve, in sicer na naslovih: Statistièni urad RS, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana e-naslov: info.stat@gov.si Telefon: (01) 241 52 84 Faks: (01) 241 53 44 ali ob osebnem obisku v Informacijskem središèu Statistiènega urada RS na Vožarskem potu 12 v Ljubljani, telefon (01) 241 51 04. Kje so objavljeni drugi podatki iz kmetijskih statistik? Rezultati drugih rednih statistiènih raziskovanj s podroèja kmetijstva so na voljo na uradnih spletnih straneh Statistiènega urada RS na naslovu www.stat.si in v podatkovnem portalu SI-STAT na naslovu www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp. 20 FOTO: SURS