NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER. 29. OKTOBRA 1976
St 18
Oba!na skupnost Koper
VSEBINA
— DRUŽBEN! PLAN razvoja obalnega območja za obdobje 1976—19H0
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 13., 63. in 65. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 12-74) ter v smislu določil 175. člena Ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Obalne skupnosti na seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1976, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti ter na sejah skupščin Obalne izobraževalne skupnosti. Obalne raziskovalne skupnosti. Obalne kulturne skupnosti. Obalne zdravstvene skupnosti ter Obalne skupnosti socialnega varstva dne 20. julija 1976 sprejela
DRUŽBEN! PLAN RAZVOJA OBALNEGA OBMOČJA ZA OBDOBJE 1976—1980
Družbeni plan razvoja obalnega območja za obdobje 1976—1980 je sestavljen v skladu z Dogovorom o temeljih družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980, z izhodišči za sestavo družbenega plana razvoja obalnega območja za obdobje 1976— 1980, ki jih je Skupščina Obalne skupnosti sprejela 21. januarja 1975, in opredelitvami v Koncepciji in strategiji razvoja obalne regije do leta 1985. Ta dokument izraža težnje in določa smernice skupne razvojne politike družbenoekonomskega in prostorskega razvoja, za katero so se dogovorili delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih.
Temelji družbenega plana razvoja obalnega območja so dogovorjeni v Družbenem dogovoru o usklajevanju meri! za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov ter o obsegu in strukturi skupne porabe za obalno-kraško območje, v Družbenem dogovoru o kadrovski politiki in Družbenem dogovoru o usmerjeni stanovanjski izgradnji. S temi družbenimi dogovori so se delovni ljudje in občani na obalnem ob-mnočju dogovorili o temeljnih ciljih razvoja v obdobju 1976—1980.
Osnutek družbenega plana je Skupščina Obalne skupnosti dala v javno razpravo julija 1975; s tem se je pričelo usklajevanje temeljnih ciljev razvoja med nosilci planiranja.
Pri uresničevanju skupnih interesov delovni ljudje in občani, organizirani po delovnem in bivalnem principu, odločajo o usmeritvi nadaljnjega razvoja in usklajujejo cilje tega razvoja z neposrednim povezovanjem in združevanjem ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Tako zagotavljajo celovito obravnavanje 'n reševanje gospodarskih, socialnih in prostorskih problemov razvoja, prebivalstvo obalnega območja pa se vedno bolj povezuje v enotno skupnost, v kateri se ho vsakdo čutil dolžnega in odgovornega za urejanje zadev skupnega pomena.
Delegatski odnosi na vseh področjih družbenega samoupravljanja omogočajo usklajevanje posamičnih interesov s skupnimi interesi delovnih ljudi, ki so izraženi v tem srednjeročnem družbenem planu.
^ prihodnje bo treba poleg znanih oblik povezovanja delovnih ljudi ''kati in razvijati še nove oblike povezovanja za zadovoljevanje oseh-"'h 'n skupnih potreb. Delovni ljudje sc bodo pri reševanju širših pro-hteniov razvoja vedno bolj povezovali z delovnimi ljudmi na širšem ^bmočju. To sodelovanje bo prišlo do izraza zlasti na tistih področjih cjavnosti, ki so pomembna za širše območje v celoti in bo zaradi soli-*tmostncga angažiranja dela in sredstev ustvarjalo ugodnejše pogoje ^ splošni družbeni in ekonomski razvoj '
2 uresničitvijo predvidenega družbenoekonomskega razvoja bomo ' naslednjih letih dosegli močnejšo materialno podlago za odprav l janje ^ Protislovij na ekonomskem in socialnem področju. Z okoli 100.00 družbenega proizvoda na prebivalca v letu ! 98() ho možno v pednjem obdobju gospodarstvo še hitreje moderniztrat) m avtoma-razvoj gospodarske moči obalnega območja mora omogo '	' ^cli skladnejšo rast življenjskega in zlasti družbenega stan ar
Da bi nakazane cilje in naloge v planiranem obdobju dosegli, bomo morali povečati delovno storilnost in rentabilnost poslovanja. Pri tem pa je zlasti potrebno, da na vseh področjih dejavnosti nenehno razvijamo samoupravne socialistične odnose in izvajamo uveljavljene družbene norme.
V usklajevalnem procesu planiranja so se nosilci planiranja na območju obalnih občin odločali o skupnih interesih, ki so določeni v njihovih planih.
Družbeni plan razvoja obalnega območja za obdobje ! 976— ! 980 je grajen na dogovoru delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih nosilcev planiranja. Svoje razvojne cilje so delovni ljudje vgradili v minimum kazalcih oziroma v planih krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
Uveljavljanje samoupravnega sistema planiranja terja stalno družbeno skrb za usposabljanje samoupravljalcev, da neposredno odločajo o razvojnih ciljih, in za usposabljanje strokovnih kadrov, da te razvojne cilje strokovno oblikujejo v razvojnih planih.
Družbeni plan za obdobje 1976—1980 je nastajal prvič v duhu določi! nove ustave, ki opredeljujejo kompleksni in istočasni princip planiranja vseh nosilcev planiranja. Prve izkušnje bodo uporabljene pri nadaljnjem delu, ko bomo analizirali izvrševanje plana in ko bodo pripravljeni ukrepi za odpravo odstopanj ter za uvajanje pomičnega sistema planiranja.	*
!!. GLOBALNA OCENA DOSEDANJEGA RAZVOJA
Globalna ocena naj pokaže, kateri njeni izsledki in ugotovitve naj bi služili kot podlaga ža oblikovanje odločitev, kako in v katero smer naj se v prihodnje razvija celotno obalno območje.
Glede na to, da se obravnava določen gospodarski prostor, moramo izhajati iz regionalne prostorske analize. Pri tem pa moremo upoštevati pogoje razvoja tudi s slovenskega in jugoslovanskega vidika. Obalno območje je majhno, zato je toliko bolj potrebno iskati povezavo med posameznimi dejavnostmi.
Nesporno je. da spadata pomorsko gospodarstvo z industri jojn turizem v dominantna gospodarska področja, ker realizirata 72 % skupnega družbenega proizvoda. Intenziven razvoj teh področij je vpliva! tudi na druge gospodarske panoge zlasti na promet, trgovino, storitveno obrt in komunalno dejavnost. Znano je, da se industrija v svetu na splošno hitreje razvija v obmorskih obalnih območjih. Pri tem pa ugotavljamo, da v preteklem obdobju take tendence šc niso prišle dovolj do izraza in da Slovenija šc ni v zadovoljivi meri izkoristila prednosti obmorske lege.
Do leta 197 ! je obalno območje dosegalo naslednji delež v republiki Sloveniji:
1.7	% površine
3.4	% prebivalstva
5.0 % družbenega proizvoda
2.7	% družbenega proizvoda primarnega sektorja
3.4	^ družbenega proizvoda sekundarnega sektorja
8.7	% družbenega proizvoda terciarnega sektorja
4.4	% zaposlenih.
Po popisu leta 197! je živelo v obalnih občinah naslednje število
prebivalcev
Izola
Koper
Piran
10.488 ali 18 % 35.445 ali 61 % 12.359 ali 21 %
214
„URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 - št 18
De!ež kmečkih prebivalcev v procentu vseh prebivakev je bi!
Leta	Na obali	V Sloveniji
1953	41,3	41,1
1961	26,1	31,6
1971	11.4	20,4
Oba!no območje zapos!uje skoraj vse aktivno prebivalstvo, to je oko!i 44 % skupnega števi!a prebivakev, kar je znatno nad republi-škim poprečjem. De!ež zapos!enih po sektorjih dejavnosti se je spreminja! in je znaša! v !etu 197!
v primarnem sektorju	4,7	%
v sekundardnem sektorju	44,9	%
v terciarnem sektorju	34,7	%
v kvartarnem sektorju	15,6	%
Število zapos!enih narašča v terciarnem sektorju, v vseh drugih, še posebej v primarnem sektorju, pa relativno pada. V obdobju do 1971 je števi!o zaposlenih v gospodarstvu naraščalo s stopnjo rasti 3,1 %, v negospodarstvu pa s stopnjo 1.3 %.
Družbeni proizvod je v sekundarnem in terciarnem sektorju na Obali rase! znatno hitreje kot v Sloveniji.
Marginalni delež skupnih bruto investicij v družbenem proizvodu je bi! v obdobju 1960—1970 za Obalo 0,42, za Slovenijo pa od 0,22 do 0,38. Obalno območje je torej od 100 din povečanega družbenega proizvoda porabilo 42 din za investicije, kar kaže na intenzivno investicijsko dejavnost.
Razvojne karakteristike kažejo na fazo, ki je značilna za razvitejše gospodarstvo, kjer sta za uspešen razvoj vse bolj odločujoča dejavnika zlasti znanje in intenziven razvoj tehničnega, tehnološkega in organizacijskega dela proizvodnega procesa. Zato bi se morala spreminjati struktura vlaganj v korist proizvodne opreme in tehnologije, kar pa se je realiziralo le v manjši meri. Usmeritev k intenzifikaciji gospodar-
jenja ni bila zadostna in tudi rast osebnih dohodkov ni bila vedno in povsod v skladu z delovnimi rezultati.
Eden izmed osnovnih elementov v razvojni politiki tega obdobja je usmeritev k nadaljnji intenzivni graditvi samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov od temeljne organizacije združenega dela do razvojnih oblik samoupravnega povezovanja in razvijanja družbeno ekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih.
Gospodarska rast po letu 197! je upadala, čeprav je še vedno bila nad republiškim povprečjem, to je posledica upadanja realnih investicij v poslovna, zlasti v osnovna sredstva.
V	obdobju do leta 197! so cene naraščale poprečno 10 % letno, v obdobju 1971—75 pa poprečno 15 % letno. Politika cen je še vedno pod močnim administrativnim vplivom, ki na daljše obdobje, zaradi večkrat kampanjskega administrativnega poseganja, prinaša le negativne posledice.
V	obdobju 1971—1975 je bila na obalnem območju pomembna akcija za urejanje odnosov in razmerij v delitvi dohodka v skladu z uveljavljenimi ustavnimi določili. Skupna in splošna poraba nista bili vedno usklajeni z gospodarskim gibanjem. Poraba je tako večkrat prekoračevala ustvarjena sredstva, kar je inflacijo še povečevalo.
Gospodarstvo je tudi v tem obdobju bolehalo za pomanjkanjem razvojnih konceptov in dolgoročnejših proizvodnih in raziskovalnih razvojnih usmeritev. V tem je tudi element nezadovoljive izrabe obstoječega kadra in njegovega znanja. Tudi inovacijska dejavnost še ni prodrla in pridobila na pomenu. Zato bodo v prihodnje pomembne prav naloge na področju kadrovske politike organiziranja raznih oblik in stopenj izobraževanja ter materialne stimulacije za prizadevanja.
Smo v obdobju, ko mora združeno delo vse bolj obvladovati zakonitosti blagovne proizvodnje z medsebojnim dogovarjanjem in planiranjem.
!H. OSNOVNE ZNAČILNOST!
DOSEDANJEGA EKONOMSKEGA, SOC!ALNEGA !N PROSTORSKEGA RAZVOJA
A. OSNOVNI ELEMENTI RAZVOJA
Osnovni element, ki opredeljuje gospodarski razvoj, je kazalec o gibanju družbenega proizvoda v celoti kot na prebivalca.
Leto	Izola Vrednost	Indeks	Koper Vrednost	Indeks	Piran Vrednost	Indeks	Obala Vrednost	Indeks
1970	108,1	100	761,9	100	366,2	100	1.296,2	100
1971	215,1	128	963,0	126	465,8	127	1.643,9	127
1972	259,0	154	1.166,8	152	547,4	150	1.973,2	152
1973	293,0	174	1.488,0	195	744,0	203	2.525,0	195
]974"	380,9	226	1.904,6	250	974,6	266	3.260,1	252
!975*	491,5	292	2.476,0	325	1.267,0	346	4.234,5	327
1971—1975	1.639,5		7.998,4		3.998.8		13.636,7	
Udeležba	' 12 %		59 %		29 %		100 %	
x
ocenitev iz leta 1973
Dinamika rasti družbenega proizvoda po občinah kaže, da ni velikih razlik v gibanjih po posameznih občinah, delež občine Izola v družbenem proizvodu celega petletja se je zmanjša! za 1 %, za toliko, kot se je povečal delež občine Pitan. Delež zaposlenih v Izoli znaša 17 % vseh zaposlenih na Obali. Podatka, družbeni proizvod in zaposlenost, kažeta, da je akumulativnost gospodarstva v Izoli sorazmerno nižja kot v ostalih dveh občinah.
Glavni delež v družbenem proizvodu imajo bruto osebni dohodki in sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Sredstva za te namene so v obdobju 1971 —1975 znašala 82.1 %^družbenega proizvoda. Stopnja rasti mase osebnih dohodkov je skozi celotno obdobje nekoliko pod rastjo družbenega proizvoda, to sc pravi, da so se gibali pod mejo rasti produktivnosti dela. Seveda pa se niso vse organizacije združenega dela obnašale tako. kajti nekatere so osebne dohodke povečevale hitreje kot pa produktivnost dela. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega se je poveča! od 1.493 din v letu 1971 na 3.605 din v letu 1975 ali za 141 %. Realno povečanje je mnogo
nižje, saj moramo upoštevati hitro rast cen v obdobju 1971 — 1975. V tem obdooju so se osebni dohodki v gospodarstvu in družbenih službah v gtavnem usktadiii. Poprečje v družbenih stužbah je nekotiko višje, kar je posledica boljše kadrovske zasedbe.
Zaposlenost je naraščala po stopnji 5 %. le^a ! 975 je bilo zaposlenih že 30.()()() prebivalcev: 79,7 % v gospodarstvu, 18 % v družbenih služ-, bah ter 2.3 % v zasebnem sektorju. Med zaposlenimi je 4! <% žensk, kaže se težnja po hitrejšem naraščanju zaposlovanja žensk.
Investicije so se v obdobju 1971—1975 v primerjavi s prejšnjim obdobjem postopno zmanjševale. Težišče investiranja je bilo v gostinstvu in trgovini, prometu ter infrastrukturi. Značilno je, da je bilo v tem obdobju malo investicij v industriji — komaj 10 % vseh investicij.
V poslovanju organizacij združenega dela se veča lastni delež v ohratmh sredstvih. Povečujejo pa se tudi dolgoročni in kratkoročni krediti za obratna sredstva, čeprav ne z zadovoljivo dinamiko naraščanja. Krakotoročni krediti za obratna sredstva so še vedno previsoki Struktura zalog se je tudi precej spreminjala: čeprav je fizični obseg
29. oktober 1976 — Št. 18
„URADNE OBJAVE"
215
proizvodnje narašča! hitreje od zalog surovin in materiala, pa so ce-]otne za!oge naraščaie hitreje od fizičnega obsega proizvodnje Vrednost za!og je znaša!a okoli 55 % eno!etnega družbenega proizvoda kar pomeni ve!iko angažtranje obratnih sredstev, za za!oge.
B RAZVOJNE ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH GOSPODARSK!H !N DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Vse gospodarske kot tudi družbene dejavnosti so v osnovi odvisne od g!oba!nih razvojnih usmeritev, kajti značitnosti posameznih dejavnosti vplivajo na ce!otno koncepcijo družbeno ekonomskega razvoja.
1.	Kmetijstvo in ribištvo
Z ustanovitvijo kmetijskih zemljiških skupnosti v občinah obalnega območja in formiranjem njihovih skupnih strokovnih služb se začenjajo sistematično reševati vprašanja ureditve kmetijskega prostora.
Kmetijstvo in gozdarstvo kot gospodarski panogi po ustvarjenem družbenem proizvodu na oba!nem območju upadata — pripada jima !e še 5 % de!ež v družbenem proizvodu ce!otnega gospodarstva Oba!e. Na takšno gibanje so vphvale tudi investicije, saj je bi!o vloženih v kmetijstvo !e 2 % investicij v osnovna sredstva na Oba!i.
Osnovni parametri razvoja, značiini za razvojne tokove v kmetijstvu, soz!asti v nas!ednjih karakteristikah:
—	prek oba!nega območja sega vp!iv Sredozem!ja najg!ob!je v Evropo, zato so tu tipične rastine: o!jka, smokva, breskve, mandeljni, kakiji, orehi, lešniki in seveda vinska trta;
—	oba!ni prede! je ugoden za proizvodnjo zgodnje in tudi pozne ze!enjave; višje !ege pa so primerne za razvoj živinoreje;
—	od !eta 1955 se je površina gozdov na Oba!i povečata za 3.800 ha. deagrarizacija v območjih, ki so odmaknjena od večjih centrov, povzroča nekontrohrano preraščanje kmetijskih ta! v gozdove,
—	zasebni sektor ima nizko proizvodnjo zaradi ve!ike razdrobljenosti, !eta 1971 je živeto 69 % kmečkih prebivalcev Oba!e na gospodarstvih, manjših od 3 ha, v Sloveniji pa na tako majhnih posestvih le 31 %,
—	procesa deagrarizacije niso istočasno spremljala izdatna vlaganja v modernizacijo kmetijske proizvodnje, širi se tip mešanih kmečkih gospodarstev,
—	kooperacijska proizvodnja je organizirana v živinoreji, vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu,
—	v obdobju 1971 —1975 je skupna vrednost investicij znašala v trajne nasade 39,6 milijona din, od tega okoli 35 % v kooperaciji, predvidoma bodo dali ti nasadi letno okoli 2.850 ton novih pridelkov, v rodnost pa je v obdobju 1971 —1975 prešlo skupno v družbenem sektorju in kooperaciji 4 ha hrušk, 23 ha breskev, 2 ha jagod in 30 ha vinogradov,
—	družbeni sektor je opusti! živinorejo v celoti, predvideno pa je, da se v živinorejo preusmei 44 kmetij, od teh tri izrazito živinorejske, 35 pa kmetij splošnega tipa, ki vključujejo tudi živinorejo, v obalnem območju je bilo letno odkupljenega okoli 1,600.000 litrov m!,eka.
Ribištvo kot gospodarska dejavnost se ni razvijalo v skladu z možnostmi. Z ulovom se bavita Delamaris Izola in Kmetijska zadruga Lucija. Ulov je znaša! poprečno letno okoli 4.000 ton in pokriva le tretjino potreb v industriji predelave rib. V obdobju ! 971 —1975 je KZ Lucija začela urejati ribogojnico, da bi se ulov rib v Portoroškem zalivu povečal od 5 vagonov na 8—10 vagonov rib letno.
2 Industrija
Na obalnem območju delež industrije v družbenem proizvodu niha 'n ima tendenco upadanja.
Investicijska vlaganja v industrijo so bila v zadnjih letih usmerjena predvsem v rekonstrukcijo in modernizacijo. Večjih gradenj industrijskih objektov za razširjeno reprodukcijo skoraj ni bilo. Po oceni je bilo v preteklem planskem obdobju od investicij v osnovna sredstva vloženih 32% v zgradbe, 63 % v opremo in 5 % v ostalo.
V industriji je zaposlenih okoli !0.000 delavcev; od tega jih je okoh 70 % direktno v proizvodnji, okoli 51 % delavcev pa dela po norm).
Fizični obseg se je v petletnem obdobju povečeval po stopnji 9,2 %, družbeni proizvod v industriji na zaposlenega pa po stopnji 4,2 % Indu-Mrija jc letno plasirala 20 % celotne prodaje v izvoz. Zlasti posamezne organizcije združenega dela (Mehanotehnika, Tomos) so si utr 1 e Vnanja tržišča, svojo aktivnost pa morajo povečevati
Industrija jc ustvarila 31,4 % kumulativnega družbenega proizvoda gospodarstva na Obali. Na ta rezultat so vplivale predvsem nove tnve-st'cije in do neke mere tudi prilagajanje organizacije poslovanja no\ tm
pogojem na domačem in tujih tržiščih, niso pa bile v večji meri izkoriščene možnosti, da bi se organizacije združenega dela povezale na podlagi programov dela.
V	obdobju 1971 —1975 se je preselila ladjedelnica *2. oktober* iz Pirana v Izolo. V tem času je bila ustanovljena nova organizaieja združenega dela z industrijsko dejavnostjo »Scrmin«, katere naloga je, da izvede v tem obdobju vse priprave za izgradnjo koprskega energetskega vozla, to je rafinerije nafte in električne termocentrale, ter da pripravi program razvoja petrokemije v industrijski coni.
3.	Gradbeništvo
V	prvih letih preteklega obdobja je v gradbeni dejavnosti na obalnem območju nastala določena stagnacija. Družbeni proizvod gradbeništva je bi! znatno pod rastjo družbenega proizvoda v celotnem gospodarstvu in je začel ponovno rasti šele proti koncu obdobja 197! —1975, ko se je dvigni! znatno nad skupno rast družbenega proizvoda.
Glavni vzrok za tako stanje je v tem. da je bila glavna dejavnost gradbeništva usmerjena v stanovanjsko graditev, ki je zaostajala za planiranim obsegom. Poleg tega tudi ni bilo urejeno financiranje stanovanjske graditve, zaradi česar gradbeništvo ni prišlo do realizacije, četudi so bila stanovanja zgrajena. Prodaja je naglo stekla šele pozneje, tako da je ob 7 % manjšem številu delavcev družbeni proizvod za 61 % višji, kar je nerealno. Fizični doseg ni ustrezen finančnemu rezultatu. Tudi rast cen gradbenega materiala kakor tudi storitev je v celotnem obdobju nad poprečno rastjo cen, kar je vnašalo v stanovanjsko graditev vedno večja nesorazmerja med investicijskim) vlaganji in fizičnimi rezultati.
Uvedeni so bili novi tehnološki postopki, kot na primer gradnja z velikoserijskimi opaži, kar znatno povečuje storilnost. Premalo organizirano izvajanje obrtniških oz. zaključnih del je še vedno povzročalo predolg rok izgradnje.
V	tem obdobju se je tudi v projektantskih storitvah povečal obseg del.
Gradbena operativa pa bi bila še bolj učinkovita, kar bi se pokazalo tudi na večjih delovnih mestih, če bi s temeljne organizacije združenega dela bolj povezale na podlagi programa gradbenih de!, ki je bi! znan.
4.	Promet
Delež prometne dejavnosti družbenem proizvodu na Obali stalno raste: leta 1959 je znaša! 19 %, v letu 1971 že 25. in sc je v letu 1975 povzpel na 26,9%. Kljub naraščanju deleža v ustvarjanju družbenega proizvoda pa se je letna stopnja rasti družbenega proizvoda, ki je v obdobju 1959—1971 znašala 25,3 %, v obdobju 1971 —1975 zmanjšala ter je znašala 15 % po tekočih cenah. Splošna plovba Piran in Luka Koper sta se ravno v obdobju do leta 197! močneje razvijali.
V	prometni dejavnosti je bilo leta 1975 zaposlenih 3.158 delavcev; od tega jih je delalo na ladjah 1.000. Od celotnih investicij je odpadlo na promet 34 % vloženih sredstev. Naložbe so bile usmerjene predvsem v obnavljanje ladjevja in nadaljnjo izgradnjo Luke Koper zlasti za:
—	kompletiranje terminala za les s površino 60.000 kvad. m;
—	termina! za tekoče kemikalije, ki obsega privez za tankerje—cisterne (12.500 kvad. m) ter naprave za pretovor kemikalij;
—	v petrolejski luki poglobitev ter povečanje pretovornih in skladiščnih kapacitet na ! 10.000 kub. m;
—	termina! za sipke tovore (ribja moka, soja, arašidov zdrob itd ), s kapaciteto 27.000 ton;
—	prvo fazo kontejnerskega terminala ter ureditev možnosti za polnjenje in praznjenje kontejnerjev;
__ skladišče za javna skladišča, distribucijo in zbiranje blaga.
Luški promet je sestavljen takole: okoli 29 % nafta, 25 % živilski pridelki. 10 % sveže sadje in povrtnine, 7 % lesa. 7 % ruda. 7 % semena, olje in mast, 2 % gradbeni material in 13 % drugo blago. Od celotnega luškega prometa odpade na tranzit 40 %.
Splošna plovba je povečevala obseg BRT plovnega parka v tem obdobju za 3.6 % letno. To ji je omogočilo vključevanje v mednarodni pomorski prevoz blaga, saj je le-ta znašal 74 % celotnega prometa za Italijo 26 %, Afriko 24 %, Daljni vzhod 18 % itd.
, Pomorski in luški promet pa nista imela ustreznega mesta v gospodarski politiki Slovenije in Jugoslavije glede na akumulativnost in pomen pri deviznem prilivu. Samo Splošna plovba je ustvarila v letu 1973 nekaj čez 32 milijonov dolarjev in v letu 1975 skoraj 60 milijonov dolarjev bruto deviznega priliva, od tega skoraj 95 % konvertibilnega.
V	železniškem prometu je bila dokončana elektrifikacija proge in sta bili zgrajeni potrebni izogibališči. Tekle pa so tudi priprave za izgradnjo potniške postaje v Kopru.
216
.URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 - št. 18
V	poštnem, telefonskem in telegrafskem prometu so bi!e vpeljane razne izboljšave in razširitve zvez tako v !oka!nem kot mednarodnem prometu. Zgrajena je bi!a tudi poštna stavba v Izo!i. Celoten obseg investicij je znaša! 13 milijonov dinarjev.
TOZD Potniški pormet Slavnik je v tem obdobju obnavlja! avtobusni park in z njegovim razširjanjem povečeval potniški promet. Srečuje pa se s problemom potniške postaje, ker sedanja lokacija v mestu ne ustreza.
5.	Trgovina
Razvoj trgovine na Obali je do sedaj poteka! brez posebnih planskih vplivov. Zaradi tega je prišlo do prekrivanja v blagovnem prometu, pri nekaterih vrstah blaga do prekrivanja posamezne vrste blaga pa so ostale »nepokrite« (materiali za obrt, določeni artikli tekstilne industrije, specialna maziva, rezervni deli za gospodinjsko opremo, izdelki črne in barvne metalurgije).
Kljub pomanjkljivostim so bile vse organizacije združenega dela rentabilne. Ker pa so poslovale razdrobljeno, niso ustvarjale dovolj visoke akumulacije in zato niso bile sposobne za pomembnejše investicije.
V	razvoju trgovinskega prometa je pomemben tudi vpliv maloobmejnega prometa. To se kaže tudi v tem, da je bil poprečni promet na prebivalca na obalnem območju za 60 % višji kot pa v celotni Sloveniji.
Na obalnem območju je bilo konec leta 1975 397 prodajaln z 32.715 kvad. m prodajnega prostora. Število zaposlenih se je pa povzpelo na 1.745 in je naraščalo za 7,6 % letno. Pri tem se je najbolj povečalo število zaposlenih s srednjo šolsko izobrazbo.
Udeležba trgovine v družbenem proizvodu se je povečala in je znašala v celotnem obdobju 1971—1975 že 16,4 %. Letno pa je narašča! po realni stopnji za 9,2 %.
Intereuropa spada po svoji pomenklaturi v trgovino, vendar je tako specifična po svojem poslovanju, da jo je treba prikazati posebej.
Intereuropa ustvarja s transportno dejavnostjo okoli 47 % celotnega dohodka brez založenih stroškov (stroški špediterja za carino, prevoze, itd ). Pri tem je dosegala 12,7 % poprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda.
Investicijske naložbe pa so bile locirane predvsem izven obalnega območja: za poslovne stavbe v Kranju, Subotici in Ljubljani, skladišča na Jesenicah, za poslovno stavbo in skladišče v Novi Gorici in poslovno stavbo v Fernetičih. Naložbe pa so bile usmerjene tudi v nabavo novih kamionov.
Družbeni proizvod trgovske dejavnosti je na podlagi cen iz leta 1970 narašča! in je leta 1975 dosege! naslednje vrednosti:
Občina	1970	1975	Indeks	Poprečna stopnja rasti v %
Izola	^35.368	52.204	148	8,2
Koper	212.519	323.708	150	8,4
Piran	29.368	53.947	180	12,5
Obala skupaj	277.655	429.859	155	9.2
Pogoji poslovanja trgovske dejavnosti so se zboljševali z novimi prodajalnami in urejevanjem večjih poslovnih prostorov.
Družbeni proizvod je najhitreje naraščal v občini Piran, in sicer za
12,5	%, v Izoli in Kopru je naraščal skoraj po isti stopnji rasti. Zaradi nezadostnega asortimenta pa je začel de! potrošnikov, ki je gravitira! na Obalo (Buzet, Buje) preusmerjati nakupe drugam. To pomeni, da bi bili rezultati še boljši, če bi trgovina bolj sodelovala pri programiranju lastne dejavnosti.
6.	Gostinstvo in turizem
Turistična rekreacija se uveljavlja kot normalna potreba človeka, ki potrebuje psihično in fizično osvežitev, da bi lahko nadaljeval svoje delo. Slovenska obala je s svojo lego, ugodno klimo ter kulturnimi in zgodovinskimi značilnosti za turiste že od nekdaj posebno privlačna.
Turisti so prihajali k morju predvsem z avtobusi in osebnimi avtomobili. Ladje in vlaki so bih druga transportna možnost, ki bi s primerno koordinacijo voznih redov lahko postala eden privlačnih načinov potovanja. Turisti, ki so potovali z letali, pa so se usmerjali na letališča Ljubljana, Pulj, Reka in Trst.
Struktura domačih in tujih nočitev se od leta 1966 naprej stalno spreminja v korist domačih gostov, tako da so v zadnjem času že prevladovali. Med tujimi gosti so prevladovali Nemci, Avstrijci in Italijani (68 %). Zadnja leta se opaža številnejši obisk gostov iz Švice, Francije in Nizozemske.
V obdobju 1971—1975 je število gostov naraščalo letno za 5,5 %, nočitve pa za 6,2 %. Naraščanje turističnega prometa je terjalo tudi povečevanje receptivnih zmogljivosti:
Leto	Hoteli	Kampingi	Zasebne tur. sobe	Počitniški domovi	Skupaj
1971	5.934	1.914	4.900	6.394	19.142
%	31,0	10,0	25,6	33,4	100
1975	8.10Ù	3.000	5.400	6.300	22.800
%	35,5	13,2	23,7	27,6	100
Konec leta 1975 je bilo na Obali 22.800 turističnih postelj, če štejemo zmogljivosti hotelov, kampingov, turističnih sob in počitniških domov. Hotelske kapacitete so štele 8.100 ležišč in so naraščale letno po 8 %. V tem obdobju je bi! zgrajen kompleks Portorož in začela gradnja kompleksa Bernardin, ki bo ime! v prvi fazi 1.100 ležišč. Pričela pa se je priprava za izgradnjo jahting kluba in dopolnitev športnega turističnega letališča.
Kampinge smo začeli na Obali razvijati od leta 1960 naprej. V obdobju 1971—1975 so njihove kapacitete naraščale z letno stopnjo rasti 11,8 %, tako so kampingi imeli leta 1975 že 13,2 % deleža med vsemi turističnimi kapacitetami. Opaža pa se tendenca zmanjševanja kapacitet v počitniških domovih.
Glede na hiter razvoj kapacitet se zaostruje problem delovne sile. Dotok mladine v gostinstvo po končani osemletki je minimalen. Med vzroke za to spadajo vsekakor problem prostih sobot in nedelj ter praznikov, pomanjkanje nekvalificirane delovne sile, kot so pomivalke, sobarice, snažilke, idr.
Izkoriščenost celotnih kapacitet na Slovenski obali v dnevih postopoma narašča zaradi vedno večje turistične aktivnosti tudi v izvense-zonskem času. Le-te so izkoriščene 24 % in bi bile lahko izkoriščene še bol, če bi se še bolj usmerili na po in predsezono. To bi se doseglo z večjo propagando ter intenzivnejšim organiziranjem poslovnega turizma v izvensezonskem času.
Glede na razpoložljive kapacitete ter na naraščanje cen po 8,3 % letno, je znaša! promet turizma in gostinstva na Obali povprečno okoli 380 milijonov dinarjev letno, tako da je delež obalnega turizma in gostinstva v slovenskem turizmu in gostinstvu 10,5 %. Realno pa je naraščal družbeni bruto proizvod za 5,9 % letno.
V	zadnjih letih je prišlo na Slovenski obali do močne ekspanzije gostinstva in turizma. Turistična zmogljivost obale dopušča izgradnjo okoli 50.000 ležišč. Ker v letu 1975 te možnosti niso bile izkoriščene, ima gostinska in turistična dejavnost perspektivo za razvoj. Pri tem pa je potrebno plansko usmeriti tudi razvoj spremljajočih panog, od katerih je odvisen turizem.
7.	Obrt
V	obdobju od leta 1975 je družbeni proizvod v obrti rasel počasneje kot družbeni proizvod obalnega gospodarstva. To zaostajanje se je čutilo predvsem v pomanjkanju storitev tako po obsegu kot kvaliteti. Isto velja tudi za zasebni sektor, ki ustvarja približno polovico družbenega proizvoda v družbenem sektorju obrti.
Obrt je dobila z uveljavitvijo obrtnega zakona svojo racionalno vlogo znotraj celotnega gospodarstva; vedno bolj postaja njegov dopolnilni člen. Obrtna dejavnost pa se je pri svojem razvoju srečevala s problemi kot npr. urejevanje zemljišč in stavb, prometni davek na reprodukcijski material, delovna razmerja zaposlenih, zlasti v zasebnem sektorju, kreditiranje sredstev. Obrtna dejavnost pa se je premalo angažirala pri razvoju deficitarnih dejavnosti, pri čemer bi morala davčna politika delovati kot ekonomski in manj kot fiskalni dejavnik.
Po tekočih cenah je družbeni proizvod obrti naraščal po letni stopnji 22 %. Število zaposlenih je v letu 1975 doseglo že nad 700 (družbeni in zasebni sektor). Pri razpoložljivih kapacitetah in kadrih bi se morale obrtne organizacije združenega dela med seboj bolj povezati in s' skupnimi močmi bolj zadovoljevati potrebe gospodarstva in občanov.
29. oktober 1976 — Št. 18
„URADNE OBJAVE"
217
8.	Vzgoja in izobraževanje
Na obalnem območju odpade velik delež zaposlenih na žene, saj je znašal leta 1975 okoli 41 %. Zaradi tega so potrebe po otroškem varstvu še toliko večje.
	Število	Število	' *	—
	predšolskih	otrok	
Leto	otrok	v varstvu	%
1971	6.135	1.140	18,5
1973	6.165	2.006	32,5
1975	6.170	2.289	37,0
Zmogljivosti vzgojno varstvenih zavodov še niso zadostne, saj je marca 1973 čakalo na sprejem v vrtec 1.019 otrok, v Kopru 390, v Seme deli 383, v Škofijah 18, v Bertokih 44, v Luciji 42 in v Piranu 142.
V	zadnjih letih je bilo odprith v vrtcih 1.153 mest za otroke. Čeprav s tem niso krile potrebe, pa je že pri teh novih mestih primanjkovalo 11 otroških sester, 44 vzgojiteljic in 3 varuške. Pri tem niso upoštevane male šole, ki bodo postopoma preraščale v celoletne male šole. Konec leta 1975 je bilo zajetih v varstvo 37 % vseh predšolskih otrok.
V	osnovne šole so bili vključeni tako rekoč vsi otroci ustrezne starostne stopnje. Učni uspeh se je v osnovnih šolah postopno zboljševal. Tako je izdelalo v šolskem letu 1970-71 94,6 %, 1971—72 95,92 %, v šolskem letu 1972—73 pa 96,59 %. Vzporedno s tem upade osip. V šolskem letu 1971—72 je znaša! še 29,33 % v šolskem letu 1972—73 pa 28,73 %.
V	osnovnih šolah na Obali dela 435 učiteljev. Od teh jih je 335 ali 77 % v rednem delovnem razmerju, 59 ali 14 % za določen čas in 32 ali 7 % v civilnopravnem razmerju.
Na razredni stopnji je bila strokovna usposobljenost učiteljev veliko boljša, kot na predmetni stopnji, kjer ni bilo strokovno zasedenih poprečno 44,6 %; najslabše je bilo pri matematiki. Ede od vzrokov je vsekakor pomanjkanje stanovanj.
Šole obalnega območja uporabljajo 36 stavb z 261 učilnicami, vseh oddelkov pa je bilo 286. Faktor zasedenosti je znaša! 1,49, skoraj v celoti imajo dvoizmenski pouk osnovne šole: Janka Premrla-Vojka, Pinka Tomažiča in osnovne šole Semedela, Marezige, Prade, Škofije in Piran. Enoizmenski pouk imajo vse osnovne šole z italijanskim učnim jezikom in osnovne šole Sečovlje, Lucija in Cračišče.
De! sredstev za osnovno dejavnost šol je bi! namenjen za materialne izdatke. Ta sredstva niso zadoščala za sprotno investicijsko vzdrževanje, temveč le za najnujnejše izdatke za kurjavo, razsvetljavo, amortizacijo opreme itd. Z novim načinom zbiranja sredstev za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb nastajajo tudi pri zbiranju sredstev za investicije v šolstvu bistvene spremembe.
Srednje šolstvo na Obali se je razvijalo v zadnjih 10 letih zelo hitro tako glede odpiranja novih smeri kot tudi glede večanja števila vpisnih mest. Konec obdobja 1971—1975 se je vključilo v srednje šole 88 % učencev, ki so uspešno končali 8. razred osnovne šole, poleg tega pa tudi precej učencev s kraškega področja.
Glede na to, da šolski in internatski prostori ne ustrezajo niti po številu niti po kvaliteti, je že v pripravi načrt o razvoju srednjega šolstva na obalnem območju.
V	Ljubljani in Mariboru je študiralo z obalnega območja prek 13 % generacije v starosti od 19 do 24 let, kar je bilo nad republiškim poprečjem. Problem pa je v tem, da se mnogi študenti po končanem študiju ne vračajo na Obalo.
Zaradi hitrega gospodarskega in družbenega razvoja pa se na Obah vse bolj občuti pomanjkanje kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Zaradi tega si prizadevamo, da bi organizirali redni visokošolski študij na obali.
9 Zdravstveno varstvo
koprska zdravstvena regija obsega obalno območje in Kras. Deloma težijo na to področje tudi prebivalci drugih zdravstvenih regij (goriš a, ljubljanska in nekatera območja občin Buj in Buzet).
Število delavskih zavarovancev stalno narašča. Na Obah tmamo 50 % aktivnih delavskih in 7,3 % kmečkih zavarovancev, ob naras-^anju števila prebivalstva po letni stopnji 2,2 % v letu 1975 oscga *tevi)o okoli 30.000.
Zaradi spremenjenega načina življenja in dela, drugačne sestave prebivalstva in večje zdravstvene prosvetljenosti se spreminja tudi zdravstveno stanje prebivalstva. Upada število bolnikov s pljučno tuberkulozo, upada umrljivost dojenčkov, otrok in mladine, rahlo upadajo tudi luetična obolenja in druge nalezljive bolezni. Nasprotno pa je vsako leto več rakavih obolenj inr diabetesa ter obolenj srca in ožilja pa tudi obolenj diha! in kosti.
Na območju cele zdravstvene regije deluje medobčinski zavod za socialno medicino in higieno Koper. Zavod ima tudi ambulanto za pomorce, spremlja tudi kontaminacijo morja.
Preventivno dejavnost organizirajo tudi zdravstveni domovi. Osnovno zdravstveno varstvo izvaja 39 zdravnikov, 12 zobozdravnikov in 13 farmacevtov, nadalje 144 delavcev z višjo in srednjo izobrazo in 49 delavcev z nižjo izobrazbo. Po republiških normativih primanjkuje na Obali 12 zdravnikov in 23 medicinskih sester.
Zaradi pomanjkanja ustreznih zdravstvenih prostorov je zdravstveni službi delo otežkočeno, že v letu 197*2 smo začeli solidarnostno zbirati sredstva za izgradnjo nove bolnice v Izoli, ki se že gradi.
Pomemben korak k ustvarjanju pogojev večje socialne varnosti kmečkega prebivalstva je bila združitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
Čeprav so se delno zboljšali pogoji zdravstvenega varstva, obstajajo še vedno slabe funkcionalne povezanosti med osnovno, specialistično in bolnišnično zdravstveno službo.
10.	Kulturna dejavnost
Kultura v širšem smislu je skupek celotnega človekovega ustvarjalnega delovanja in rezultatov ustvarjalnega dela, v kulturo v ožjem smislu uvrščamo knjižnice, gledališča, koncerte, muzeje in galerije, arhive, varstvo kulturnih spomenikov, kinematografijo, radio in televizijo.
Obalno območje se je razvijalo na samosvoj način. V kulturno življenje Slovenije se je vključilo kasneje kot drugi predeli. Upoštevati pa je treba, da tu živi italijanska narodnostna skupnost ter da se sem dosel-juje prebivalstvo z zelo različno kulturno in izobrazbeno ravnijo.
V tem obdobju so se oblikovale samoupravne interesne skupnosti. Te so samoupravno oblikovale program kulturne dejavnosti z zajetjem kulturnega življenja, pomembnega za poglabljanje kulture delovnih ljudi. Povečali so se tudi napori za tesnejšo povezanost med posameznimi nosilci združenega dela in kulturno dejavnostjo.
Na Obali so številne kulturne institucije ožjega in širšega pomena. Najbolj številne in razširjene so knjižnice. V zadnjem času se je zaradi modernega načina življenja ter drugačnega sistema izobraževanja in informiranja vloga knjižnic začela spreminjati, med drugim vse bolj prevladuje težnja po sposojanju knjig z znastveno tehničnega področja. Knjižnice na obali imajo okoli 218.000 knjig in prek 100.000 bralcev.
Knjige si je sposojalo veliko občanov, vendar spadamo s približno tremi izsposojemmi knjigami na prebivalca med manj razvita slovenska področja.
Prostori knjižnic na Obali so večinoma neustrezni, še posebno je pereče vprašanje osrednje knjižnice v Kopru. Potujoča knjižnica—bibliobus pa je že dosedaj pokazala, da odigrava pomembno vlogo pri prbliževanju knjige občanom oz. delovnemu človeku.
Pokrajinski muzej Koper je v zadnjem obdobju raziskoval novejšo zgodovino istrskih Slovencev ter nadaljeval izkopavanja v zvezi z naseljenostjo tega območja od bronaste dobe naprej.
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran je raziskoval udeležbo slovenskega kapitala v pomorstvu, razširjenost pomorskega poklica na Slovenskem, povezanost morja z zaledjem in drugo. Na področju etnografije pa je začel raziskovati solinarstvo, ribištvo, pomorsko vozarstvo in drugo.
Založba »Lipa« se je v zadnjem času začela usmerjati na izdajanje de! s primorsko tematiko in ostalih domačih avtorjev. Zanimiva novost so Pesniški listi.
Revija »Obala« se je afirmirala. Objavljala je dela avtorjev z najrazličnejših področij družbeno gospodarskega in kulturnega ustvarjanja. Pripravlja se koncept enotne primorske revije.
Na Obali sta uspešno delovala Pokrajinski arhiv K oper za območje petih južnoprimorskih občin in Mestni arhiv Piran za občino Piran.
Mestna galerija Piran, Galerija Loža v Kopru in Galerija Meduza v Kopru so se združile v obalni zavod za galerijsko dejavnost. Kulturno dejavnost pa je še nadalje razvijala Forma viva.
Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran je uspešno opravlja! naloge v zvezi z evidenco in registracijo kuturnih spomenikov in izdelavo spomeniške topografije.
218.	„URADNE OBJAVE"	29. oktober 1976- Št. 18
Zavod za pospeševanje turizma Portorož je nadaljevat poletne prireditve.
V	kinematografih je 2.298 sedežev; to je približno 2$ prebivalcev na en sedež. Obisk kino predstav je bi! relativno velik, obisk narašča, v Sloveniji pa je opazna težnja delnega upadanja. Repertoar je vse preveč komercialen, z izjemo filmskega gledališča. Atelje animiranega filma je dosege! že vidne uspeW^.'P^seben pomen te institucije je v tem, da omogoča aktivno udeležbo mladim ustvarjalcem.
Na Obali pride 293 radijskih sprejemnikov na 1000 prebivalcev, kar je nekoliko nad republiško ravnijo, TV sprejemnikov pa 106 (v SRS 146), samo v zadnjih petih letih se kaže rast za 43 %.
V	vsaki občini deluje po en pevski zbor oz. oktet: italijanski pevski zbor v okviru italijanske skupnosti v Izoli, Kopru in Piranu, pevski zbor v Luki Koper in zbori na podeželju. Godbe na pihala, društvo harmonikarjev v Semedeli, v okviru italijanske skupnosti v Kopru pa tambu-raški orkester, so dejavniki, ki sodelujejo pri širjenju kulture.
Poseben pomen za glasbeno vzgojo ima Glasbena šola v Kopru. V glasbeno vzgojo se vključuje tudi Društvo prijateljev glasbe, ki je uspešno organiziralo razne koncerte, na katerih so nastopali vidni slovenski in tudi tuji umetniki.
Delavska univerza ima s svojo razvejano dejavnostjo pomembno kulturno vlogo na Obali, zlasti na področju družbeno ekonomskega izobraževanja in izobraževanja ob delu.
Velike zahteve po razvoju kulturnih dejavnosti se postavljajo glede na turizem, ki se bo vedno manj zadovoljeval le z naravnimi lepotami in bo vedno bolj zahteval tudi čim kvalitetnejšo kulturo.
11.	Telesnokultuma dejavnost
$ hitrim razvojem se spreminja tudi način življenja ljudi. Zato dobiva telesna kultura vse večji pomen, tako glede množičnosti kot glede rekreacijske dejavnosti, vse bolj se pojavlja tudi vprašanje smotrne aktivnosti vedno večji pomen. Približno 10.000 občanov je vključenih v raznih društvih.
Z ustanovitvijo Obalne temeljne telesno-kulturne skupnosti se kvalitetno spreminja odnos do telesne kulture. Čeprav je telesna kultura delovala v pomanjkanju finančnih sredstev in v razmerah, ko ni na razpolago telesnokultumih objektov (Obala je pod poprečjem Slovenije), narasla množičnost športnega udejstvovanja zlasti delovnih ljudi. Povečala se je tudi aktivnost športnih društev po šolah.
Vidne uspehe so že dosegli veslaški klub »Argo« in odbojkarski klub iz Izole, TVD Partizan iz Kopra, jadralni klub »Jadro« iz opra ter jadralni klub »Pirat« v Piranu. V teh društvih in klubih deluje okoli 140 organizatorjev in vaditeljev
V	rekreativno dejavnost, ki se širi, je vključenih okoli 10 % delavcev, pri čemer so imele sindikalne športne igre pomembno vlogo.
Pomanjaknje objektov in prostora za telesnokultumo aktivnost je velik problem Obale. Postopoma pa se stanje zboljšuje tudi s tem, da so že urbanizaciji prostora predvideni objekti in prostor za telesnokultumo udejstvovanje občanov in delovnih ljudi.
12.	Prostorska komponenta razvoja
V	preteklem obdobju se prostorsko planiranje ni uveljavilo kot sestavni de! kompleksnega družbenega planiranja. Odnosi med ekonomskimi, socialnimi in prostorksimi aspekti niso bili razčiščeni. Tudi izdelovalci pripravljalnih dokumentov in predlogov niso dosegli določenega nivoja medsebojnega sodelovanja in koordinacije v vsebini, operativi, organizaciji in metodologiji.
Značilno za obalni prostor je, da živi v urbaniziranih predelih že 66 % prebivalcev in da ima 56 naselij, to je okoli 50 %, manj kot po 100 prebivalcev. Zazidava obalnega pasu se je v glavnem odvijala po seprejetem načelu, da se gradi v povezavi med mesti in da se tako ustvarja obalno somestje. V izdelavi je inventarizacija in kategorizacija kmetijskih in gozdnih površin ter razmejitev med temi in zazidalnimi zemljišči.
Z urejanjem in asfaltiranjem cest, z izgradnjo višinskega vodovoda, elektrifikacijo in telefonsko povezavo se zmanjšuje razlika med mesti in podeželjem in približuje vas mestu.
Proces upadanja kmečkega prebivalstva se je že naprej nadaljeval, čeprav v manjši meri kot v prejšnjem obdobju. Zaradi boljše prometne povezanosti se je povečal tip in obseg mešanih naselij z neagrarnim in agrarnim prebivalstvom, zlasti v neposrednem zaledju urbaniziranega območja. To je sprožilo tudi večjo gradbeno aktivnost na podeželju (obnavljanje hiš in gospodarskih poslopij kot tudi gradnja novih stanovanjskih hiš).
V	tem obdobju je bi! sprejet urbanistični in sanacijski načrt mesta Koper, izdelana sta novelacija urbanističnega načrta Pirana in v pri-
pravi je urbanistični načrt Izote, v izdeiavi pa je prostorski načrt za potrebe kmetijstva.
Pokazala so se večja nasprotja med temi dokumenti kot tudi med praktično uporabo prostora in urbanističnim programom obalnega območja. To zahteva, da se izdela tudi novelacija urbanističnega programa obalnega območja.
V	tem času je bil izdelan koordinacijski reginoalni prostorksi plan »Gornji Jadran«, ki zajema tudi celotno obalno območje.
Načrtovanje je bilo zasnovano tako, da je bilo omogočeno optimalno izkoriščanje komparativnih prednosti ob optimalni izrabi prostora. Hortikulturni ureditvi, zlasti ožjega obalnega pasa, pa je bilo posvečeno premalo pozornosti.
Osnovni poseg v prostor predstavlja izgradnja infrastrukturnih objektov. Na tem področju je bi! dosežen znaten napredek zlasti pri oskrbi z vodo in pri urejanju kanalizacije. Največji zaostanek pa je pri izvajanju rekonstrukcije obalne ceste, kar hromi promet za izredno pomembni prometnici. Prometu je bi! izročen samo en objekt, po programu, pa bi morali biti še zgrajeni tudi priključek Koper, nadvoz Semedela in odsek do Kopra.
!V. KLJUČN! PROBLEM!
!N STRATEŠK! C!LJ! RAZVOJA 1976—1980
Oblikovanje ciljev družbeno-ekonomskega razvoja obalnega območja za obdobje 1976—1980 izhaja iz določi! nove ustave, družbenih dogovorov, stališč družbenopolitičnih dejavnikov na obalnem območju, dosežene ravni razvoja in problemov, ki jih je dosedanji razvoj navrgel, ter iz uresničevanja take razvojne politike, ki bo zagotavlja! nadaljnjo afirmacijo delovnega človeka in vsestranski razvoj njegove osebnosti.
Pri vsebinskem opredeljevanju izhodišč gospodarskega razvoja je primarnega pomena samoupravni položaj delovnega človeka kot edinega odločujočega subjekta. Zato je samoupravni položaj delovnega človeka temeljno izhodišče plana. Od stopnje neposrednega odločanja o vsebinskih procesih razvoja je odvisno tudi, koliko bo srednjeročni plan razvoja za obdobje 1976—1980 resnično izraz volje in hotenj delovnih ljudi.
1.	Nadaljnje uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov
Z novo ustavo smo v Jugoslaviji stopili na pot revolucionarnih sprememb v družbeno-ekonomski ureditvi, ki uveljavlja delovnega človeka kot osnovni subjekt združevanja in povezovanja dela in sredstev ter odločanja o pogojih in rezultatih dela.
Zato je ena od temeljnih nalog srednjeročnega plana za obdobje 1976—1970, da v organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih na obalnem območju razvijamo samoupravne odnose, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter prakso samoupravnega sistema planiranja.
V	skladu z zakonom o združenem delu bodo delovni ljudje v organizacijah združenega dela preverili sedanjo organiziranost po temeljnih organizacijah in si prizadevali uveljavljati vsebino »delavske male ustave« kot stalen proces. Organizacije združenega dela bodo preučile ustreznost samoupravne organiziranosti. Nove investicije v novo tehnologijo bodo terjale stalno preverjanje samoupravne organiziranisti, da bodo delovni ljudje dejansko odločali o pogojih in rezultatih dela. Komunalno gospodarstvo, cestni in zemljiški skladi so že začeli s pripravami, da se organizirajo na novih samoupravnih osnovah, priprave pa je potrebno pospešiti, da se nova samoupravna organiziranost čim-prej izpelje.
V	krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje skupne potrebe in interese, kot so stroške, socialno in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, telesna kultura in rekreacija, komunalne dejavnosti, varstvo okolja, varstvo interesov potrošnikov, splošni ljudski odpor in samozaščita ter druga področja skupnega življenja in dela. To so cilji, da bi jih dosegli, je potrebna skupna aktivnost ter ureditev sistema financiranja krajevne skupnosti. Z »Družbenim dogovorom« o usklajevanju meri! za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov za območje občin Izola, Koper, Piran in Sežana« je opredeljen eden izmed instrumentov financiranja krajevne skupnosti. V obdobju 1976—1980 pa je potrebno opredeliti in utrditi še druge instrumente za financiranje potreb krajevne skupnosti. Z družbenim dogovrom pa bodo opredeljene manj razvite krajevne skupnosti ter politiko za hitrejši razvoj le-teh.
2.	Nadaljnji vzpon gospodarske rasti
V	obdobju 1971—1975 je gospodarska rast na obalnem območju postopoma upadala in je bila na republiškem poprečju oz. celo pod
2p oktober 1976 - št. 18
„URADNE OBJAVE"
2!9
njim. To je bi!a posledica gospodarske strukture in upadanja rea!nih investicij v poslovna, zlasti v osnovna sredstva, kakor tudi razdrobljenosti na gospodarskem m negospodarskem področju. Premaio je biia prisotna težnja po združevanju sredstev za investicijska viagan ja (industrija, trgovina, gostinstvo) in po integraciji znanja oz. koristni izrabi obstoječih intelektualnih potencialov na obalnem območju, v obalnem območju obstajajo realne možnosti, da se doseže ponovni vzpon gospodarske rasti.
a)	Pomorsko gospodarstvo in industrija
Obdobje 1976—1980 mora postati prelom in prinesti dokončno orientacijo za razvoj pomorskega gospodarstva. Dosedanji razvoj slovenskega gospodarstva ni poteka! skladno s funkcionalnim povezovanjem s pomorstvom. Prihodnji razvoj bo moral upoštevati ta element v razvoju, saj bo tako Slovenija kot celota izkoristila prednosti, ki jih daje morje. Osnovna zasnova prihodnjega razvoja gospodarstva na obalnem območju temelji na spoznanju, da ne smemo več odlašati z odločitvami o razvoju maritimizacije gospodarstva in družbenih služb. Vsako odlašanje bi imelo daljnosežne vplive tudi na mednarodnih tokovih blaga. Geografska lega pa daje Sloveniji možnost, da izkoristi komparativne prednosti ter tako poveča celotno družbeno produktivnost dela. Pomorsko gospodarstvo z industrijo opredeljujemo kot prioritetno področje razvoja.
V	obdobju 1976—1980 je potrebno etapno realizirati luško industrijski koncept, kot je opredeljen in je zanj z urbanističnim načrtom rezerviranih 1.600 ha površine. V razvoju luške infrastrukture in $u-perstrukture bodo imeli terminali za les, razsute tovore in kemikalije, kontejnerski termina! in drugi objekti osrednje mesto. Program samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet opredeljuje v samoupravnem sporazumu temeljne smeri razvoja luških kapacitet.
Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin pa v samoupravnem sporazumu o osnovah plana za energetiko predvideva tudi pričetek gradnje rafinerije v Kopru.
V	razvoju luško-industrijskega kompleksa je programiran tudi razvoj »Sermina« in v okviru tega razvoj rafinerije s sodobno tehnologijo, ki ne onesnažuje okolja. Na razvoj rafinerije je vezana proizvodnja aromatov, ki je vitalnega pomena tudi za Slovenijo in njeno preskrbljenost s surovinami. Bazna kemija na podlagi proizvodnih programov Iplasa pa bo dobila nov zagon ravno z novo rafinerijo.
V	konceptu razvoja pomorskega gospodarstva do sedaj nista imela pravega mesta, razvoj ribištva in druga predelava na podlagi izkoriščanja surovin, ki jih morje nudi. V svetu ravno v tej smeri izredno hitro napredujejo. Z uvajanjem nove tehnologije bo na področju morskega ribištva dosežen kontinuiran ulov ter omogočen lov tudi na Sredozemlju in Atlantiku. Z obnovitvijo starih ladij pa se bo poveča! ulov predvsem bele ribe. Riba je pomemben vir prehrane in zlasti zaradi proteinov pomembna za izboljševanje strukture prehrane.
V	obdobju 1976—1980 je potrebno začeti proučevati razsolje-vanje morske vode, v kombinaciji z novim načinom pridobivanja morske soli v kompleksno izrabo toplotne energije. Pri tem se bo potrebno povezati tudi z drugimi republikami. Raziskovalna samoupravna interesna skupnost pa bo to nalogo vključila v svojprogram.
Kovinsko predelovalna industrija se je že dosedaj uveljavila na domačem in zahtevnih tujih tržiščih (Tomos, Mehanotehnika). Uvajanje sodobne tehnologije in novih programov, večja opremljenost delovnih mest z manjšo stopnjo zaposlovanja pa je pot za večjo produktivnost dela, bolj konkurenčen nastop na tujih tržiščih in večjo
akumulativnost. h) Gostinstvo in turizem
Ugodna lega in klima, kulturna in zgodovinska značilnost ter za centralno Evropo najbližji izhod na morje omogočajo nadaljnji razvoj turistične dejavnosti na Slovenski obali. V turizmu si je treba bolj prizadevati, da se dopolnijo obstoječe kapacitete in kapacitete v gradnji ter izpelje sanacija starih mestnih jeder. Razvijati je treba kompletno turistično ponudbo tudi s kvalitetnejšo organizacijo kulturnih prireditev in rekreativnih dejavnosti.
Sedanja stopnja razvoja turističnih zmogljivosti (število postelj, ampingpv, počitniških domov), izgradnja Bernardina in bodoče na-ožbe v Marino v Izoli narekujejo nadaljnjo projektno obdelavo ideje Povezave Jadran—Kras—Alpe.	,
e) Kmetijstvo in ribištvo	, i c/
'soka stopnja deagrarizacije na obalnem območju (le še oko i <* ^ečkega prebivalstva, ter možnosti, ki jih daje vpliv mediteranske stavljajo v ospredje potrebo po večji skrbi za nadaljnji r<*z\oj ""etijske dejavnosti. Zato je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi omilili
deagrarizacijo. Obalno območje se vključuje v širše družbene napore z načrtovanjem večje proizvodnje hrane. Zato kmetijstvo in ribištvo prištevamo med prioritetne dejavnosti, tijstvo in ribištvo prištevamo med prioritetne dejavnosti.
Smotrn izkoriščanje kmetijskih površin, projektna obdelava Sečoveljske doline, melioracije pri Vanganelu, razvijanje kooperacije z individualnimi kmetijskimi proizvajalci ter razvoj mešanih kmetij so cilji, ki bodo vplivali na to, da bo kmetijska dejavnost dobila pomemb-nejše mesto v družbenoekonomskih naporih. Razvoj kmetijstva in znižana stopnja deagrarizacije bosta prispevala k gospodarskemu aktiviranju notranjosti obalnega območja. Intcnzifikacija razvoja zasebnega kmetijstva bo pri tem nujno potrebno podpreti z ustreznimi ukrepi
V	skladu z zelenim planom bodo investicijske naložbe usmerjene predvsem v vinogradništvo in sadjarstvo. Z naložbami bo pridobljenih 422 ha novih vinogradov (od tega 177 ha v kooperaciji z zasebnim sektorjem). Povečane bodo tudi predelovalne kletne kapacitete,
V	načrtih hitrejšega razvoja kmetijske proizvodnje igra kmetijska pospeševalna služba izredno pomembno vlogo. Poleg osnovne razvojne službe je potrebna tudi specializirana kmetijska pospeševalna služba, da bo na podlagi programa dela, ki ga bodo sprejeli koristniki in sofinancerji, čimbolj učinkovito izvajala naloge. Poleg uvajanja sodobne tehnologije tudi pri individualnih kmetijskih proizvajalcih — nekooperantih bo morala specializirana kmetijska pospeševalna služba svetovati glede izbora kmetijske mehanizacije na obalnem območju. Pri svojem delu se bo povezovala s kmetijskim veterinarskim zavodom v Novi Gorici. Pripravljen bo osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi skupne kmetijske pospeševalne službe za obalno območje, o katerem bodo razpravljali koristniki in sofinancerji.
V	naporih, da bo v prihodnje ustvarjena skrbna zemljiška politika, ter pri aktiviranju obalnega zaledja imajo izredno pomembno vlogo kmetijske zemljiške skupnosti Izola, Koper in Piran, ki so že ustanovile skupno strokovno službo.
Na področju razvoja ribištva mora nastopiti delovna organizacija Delamaris iz Izole, kot nosilec programske naloge. Program Delamarisa ima družbeno podporo, zlasti na področju ulova in predelave rib.
Uspešen razvoj kmetijstva na obalnem območju bo odvisen tudi od sodobnejše in učinkovitejše organizacije agroživilskega kompleksa, ki se bo povezoval v širšem prostoru.
d)	Infrastruktura
Doseženi in načrtovani gospodarski razvoj zahtevata, da se v obdobju 1976—1980 rekonstruira obalna cesta po sprejetem programu, ker sedanje stanje zavira razvoj obalnega območja kot celote. Z izgradnjo izogibališč in uvajanjem snopnega sistema se bo propustnost železnice povečala toliko, da bo skupaj z rekonstruirano obalno cesto zadostila potrebam blagovnih in potniških tokov.
Ena izmed osnovnih strateških nalog v razvoju obalnega območja je preskrba s pitno in tehnološko vodo. Rižanski vodovod bo tudi v prihodnje skrbno načrtoval nove zmogljivosti z izgradnjo U. etape višinskega vodovoda. Projektno pa se vključuje v izgradnjo brkinskih zajetij kot dolgoročne naloge pri oskrbovanju obalnega območja s pitno vodo.
Izgradnja bolnice v Izoli se je že začela, v obdobju 1976—1980 bo zgrajena 1. etapa (kirurgija, poliklinika). Sredstva dotekajo namensko na osnovi solidarnostnega zbiranja ter soudeležbe zdravstvene skupnosti SR Slovenije.
Razvoj PTT prometa bo z modernizacijo zadostil potrebam prebivalstva tudi s postavitvijo rajonskih centra! v novih zazidalnih kompleksih.
Komunalno gospodarstvo ima zahtevne naloge: odpravljanje najbolj kritičnih točk na področju kanalizacije, postavitev kolektorja za čiščenje voda ter izpeljava kanalizacije v morje, tako da bodo zaščitene obalne vode pred onesnaževanjem.
e)	Spreminjanje gospodarske strukture
Opredeljeni strateški cilji bodo spreminjali gospodarsko strukturo obalnega območja, da bo bolj zagotavljala realno rast življenjskega in družbenega standarda delovnih ljudi in občanov.
Sekundarni sektor, v katerem je nidustrija vodilna, bo poveča! svoj delež v ustvarjanju družbenega proizvoda. Z modernizacijo in uvajanjem novih programov na osnovi nove tehnologije bosta kovinskopredelovalna in prehrambena industrija, ob notranjih stabilizacijskih naporih, prebrodli težave ter dosegli bolj akumulativno proizvodnjo. V kemični industrij pa se Iplas v Kopru razvija v pomembnega proizvajalca; realizacija njegovih investicijskih programov ga vključuje tudi v mednarodno blagovno menjavo.
220	„URADNE OBJAVE"_______________29. oktober 1976- St. i8
Malo gospodarstvo žeima pomembno vlogo, v prihodnje pa bo njegova v!oga še pomembnejša kot dopo!ni!na dejavnost gospodarskim vejam, z!asti industriji in turizmu. Brez razvijanja ma!ega gospodarstva ne bo možno doseči dinamične in skladne družbeno gospodarske rasti na obalnem območju. Na podlagi začrtane srednjeročne politike razvoja malega gospodarstva bodo skupščine občin Izola, Koper in Piran sprejele ukrepe v skadu z družbenim dogovorm o razvoju malega gospodarstva v SR Sloveniji.
Bolj uravnotežen odnos med sekundarnim in terciarnim šektorjem v ustvarjanju družbenega proizvoda bo pomeni! tudi večjo socialno varnost delovnih ljudi na obalnem območju.
V	obdobju do leta 1980 se bo gospodarstvo, zlasti industrija ter pomorski in luški promet aktivno z drugimi dejavniki, vključilo v iskanje ekonomskih poti za realizacijo svobodne industrijske cone v Sežani.
3.	Oblikovanje sredstev za razširjeno reprodukcijo
Ugodnejša delitev družbenega proizvoda v korist gospodarstva, racionalnejše obračanje sredstev v organizacijah združenega dela, integracijska gibanja ter predvideni ukrepi na področju kreditne in monetarne politike so elementi, ki bodo vplivali na oblikovanje sredstev za gospodarske naložbe. Za gospodarske naložbe na obalnem območju bodo organizacije združenega dela, da bi realizirale lastne razvejane cilje, usmerile napore v kvalitetativne spremembe na področju gospodarjenja. Povečanje učinkovitosti poslovanja z obstoječimi materialnimi sredstvi (znižanje zalog, povečanje koeficientov obračanja) bodo dosegle, če bodo smotrno iskale možnosti raciona!ncga povezovanja tudi z drugimi organizacijami združenega dela. Pomembno vlogo bo odigralo samoupravno povezovanje med proizvodnjo in trgovino.
Racionalno zaposlovanje spričo dejstva, da je na obalnem območju možnost dotoka delovnih ljudi manjša in uvajanje sodobne tehnologije bosta povečevala produktivnost in tudi njen delež v ustvarjanju družbenega proizvoda. Povečevanje osebnih dohodkov pod nivojem povečevanja produktivnosti bo prisotno tudi v obdobju 1976—1980.
Takšna prizadevanja so skladna s stabilizacijskimi cilji, gospodarstvo si z lastnimi napori povečuje sredstva za razširjeno reprodukcijo.
V	okviru oblikovanja sredstev za razširjeno reprodukcijo imata izvoz in uvoz zelo pomembno vlogo. Gospodarstvo obalnega območja se intenzivno povezuje z državami v razvoju z višjimi oblikami menjave (Tomos, Delamaris, Scrmin, Splošna plovba, Luka), na drugi strani pa ima pomemben izvozni kana! na razvita zapadnoevropska tržišča. Prizadevali si bomo, da bo maloobmejna blagovna menjava z Italijo doživela v blagovnih listah spremembo, tako da bodo !e-te prilagojene gospodarski strukturi obmejnega gospodarstva. Prehod od uvoženih na domače surovine bo v precejšnji meri prispeval k zmanjševanju uvoza (Delamaris, Tomos). Z regionalno diverzifikacijo in zlasti večjo Usmeritvijo zunanjetrgovinske aktivnosti v države v razvoju si obalno gospoarstvo zagotavlja surovinsko osnovo in tržišča za povečano gospodarsko aktivnost ter se vključuje v realizacijo ciljev naše celotne družbe, da doseže pozitivne učinke v plačilni bilanci.
V	prizadevanjih za povečevanje učinkov dela z izboljševanjem tehnologije proizvodnje in dela ima obalna raziskovalna skupnost izreden pomen. V primerjavi z dosedanjo precejšnjo zaostalostjo na tem področju ima na Obali odgovorno nalogo, da utrdi tudi raziskovalno-ino-vaci jsko dejavnost v sodelovanju s komisijo za inventivno dejavnost pri Medobčinskem odboru Gospodarske zbornice v Kopru.
V	tem okviru je za obalno območje pomembno, da se opredelimo tudi za računalniški center, ki bo obdeloval podatke tako za potrebe gospodarstva kot negospodarstva.
Ti napori pomenijo izrabo obstoječih možnosti in so istočasno pomemben prispevek k stabilizaciji s povečevanjem lastnih učinkov dela.
4.	Skladnejši razvoj socialnega področja
Med temeljnimi cilji, ki jih sprejemamo z družbeno ekonomskim razvojem, je odprava nekaterih najbolj perečih problemov, ki so nastali zaradi relativnega zaostajanja socialne sfere za gospodarsko. Ta razkorak je tolikšen, da zavira nadaljnji razvoj družbeno ekonomske strukture na obalnem območju.
Da bi odpravili oz. omilili nekatere najbolj pereče probleme s socialnega področja, bodo potrebni napori v dveh smereh: znižati stopnjo zaposlovanja in deagrarizacijc ter povečati materialne naložbe. V obdobju 1971 — 1975 je bjlo v socialno področje investiranih 559 milijonov din ali 4 % družbenega proizvoda. Predvidevamo, da bomo v obdobju 1976—1980 investirali v socialno področje 1.79! milijonov din ali okoli 9 % družbenega proizvoda.
Negospodarske naložbe bodo v obdobju 1976—1980 usmerjene
Predvidoma takole	y 000 ^
—	stanovanjska gradnja	1,000.000
—	gradnja šol in vrtcev	327.000
—	ostalo	463.000
Urejanje vprašanj družbenega standarda posredno zvišuje tudi produktivnost dela. Vlaganje v družbeni standard ne pomeni zgolj izločanje sredstev iz gospodarstva, temveč je vzročno povezano s prizadevanji za večjo produktivnost dela.
S samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov za območje občin Izola, Koper, Piran in Sežana pa so se delovni ljudje v temeljnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih opredelili glede programov samoupravnih interesnih skupnosti in sredstev za financiranje teh programov.
a)	Šolstvo, otroško carstvo
Občani so se na referendumu izrekli za samoprispevek in s tem hitrejše reševanje problemov osnovnih šol in otroškega varstva. Program predvideva izgradnjo 4 novih šol in 7 vrtcev ter dograditev 6 osnovnih šol in 3 vrtcev. Na obalnem območju je zaposlenih 41 % žensk. Podatek kaže, kako nujna je rešitev tako perečega problema, kot je pomanjkanje vrtcev in osnovnih šol. Prizadevali se bomo za organizacijo celodnevne šole in celotne male šole v čimvečjem obsegu.
b)	Srednje šole
V	obdobju 1976—1980 je potrebo izpolniti mrežo srednjih šol v skladu z zahtevami usmerjenega izobraževanja. V tem planskem obdobju bo zgrajen dom za učence v Kopru.
c)	Visokošolski študij
V	skladu s potrebami po strokovnih kadrih je na obalnem območju začeto načrtno organiziranje študija na višjih in visokih šolah z odpiranjem nekaterih oddelkov višjih in visokih šol, kot so oddelek fakultete za strojništvo iz Ljubljane, oddelek pedagoške akademije, načrtovani oddelek ekonomske fakultete in drugih smeri, predvsem za potrebe pomorskega gospodarstva.
Z odpiranjem nekaterih oddelkov višjih in visok'h šol dobiva obalno območje pomembno funkcijo, ki bo močno vplivala na nadaljnji razvoj. Potrebno pa bo razviti tudi ustrezne povezave med oddelki višjega in visokošolskega študija z ustreznimi srednjimi šolami.
Primanjkljaj strokovnih kadrov resno zavira nadaljnji razvoj, zato je potrebno, da se naslonimo na lastne sile in ob pomoči ljubljanske in mariborske univerze postavimo temelje bodočemu razvoju specializiranih smeri razvoja visokošolskega študija na Obali.
Pri strokovnem in družbeno ekonomskem usposabljanju kadrov, pri čemer je izobraževanje ob delu zlasti pomembno, nosijo delavske univerze izredno pomembne družbene naloge. Zato je treba napore te ustanove vsestransko podpreti.
d)	Stanovanjska gradnja
Pomanjkanje stanovanj je dobilo takšen obseg, da je v obdobju 1976—1980 nujno zgraditi 10 stanovanj na 1000 prebivalcev ali okoli 3.500 stanovanj. S takšnim tempom gradnje bi do leta 1980 ublažili stanovanjski problem. Večjo skrb pa bo potrebno posvetiti tudi reševanju stanovanjskih problemov na podeželju.
Da bi realizirali takšno dinamiko gradnje stanovanj, je potrebno v stanovanjskem gospodarstvu preiti na stroškovne stanarine, odprodajo starega stanovanjskega fonda in na usmerjeno stanovanjsko gradnjo ter pritegniti sredsta organizacij združenega dela in povečati prispevek od bruto osebnih dohodkov od 6 na 7 %.
e)	Pdročje zdravstva
Na tem področju bodo napori usmerjeni predvsem \ izgradnjo prve etaže nove bolnišnice v Izoli. Srcdstvaza izgradnjo se zbirajo že od leta 1972. Stroški za prvo fazo prve etape, v kateri bo zgrajena kirurgija s polikliniko, bodo znašali predvidoma 178 milijonov din.
V	obdobju do leta 1980 je potrebno preventivni zdravstveni negi in organiziranju službe za nego bolnikov na domu posvetiti posebno pozornost. Preučiti je potrebno tudi potrebo po funkcionalni in organizacijski povezavi celotne zdravstvene službe.
f)	Področje kulture
Nadaljnji razvoj kulture na Obali bo teke! vzporedno s celotnim Razvojem obalnega območja in s povečanjem izobrazbene oz. celotne kulturne ravni prebivalstva.
Kulturne ustanove si bodo prizadevale za večjo pestrost in mn^ižičn^ namembnost svoje dejavnosti. V ta namen se bodo tesneje povleč * krajevnimi skupnostmi in z organizacijami združenega dela. /
g) Področje telesne kulture
Politika na področju telesne kulture bo težila k množičnosti za te potrebe bomo na podlag, družbenega dogovora zgradili športnorekreacijski center v Kopru, ki bo služil tudi za kulturno-zabavne prireditve, športne objekte v Luciji, plavalne bazene ter prostore za potrebe rekreacije v krajevnih skupnostih. Razvrstitev prioritetnih športov in organizirana podpora amaterskim dejavnostim bodo ukrepi, ki bodo poleg objektov in prostorov za rekreativno dejavnost v krajevnih skupnostih prinesli razmah telesnokultume dejavnosti.
f) Socialno skrbstvo
V	obdobju 1976—1980 bomo zgradili dom za ostarele ljudi, prav tako pa bomo uredili delavnico za usposabljanje prizadetih občanov.
i) Področje pokojninsko-invalidskega zavarovanja
Naše območje bo vključeno v republiški program, ki je v izdelavi.
5.	Nadaljnji razvoj občin
Temeljni cilji razvoja gospodarskega in socialnega področja omogočajo nadaljnji celovit razvoj obalnih občin, posamezno in obale kot celote. Realizacija dohodka kot družbene kategorije ter družbenoekonomska uveljavitev krajevnih skupnosti zagotavljata hitrejši razvoj občin ob povečanju učinkov dela in sredstev v organizacijah združenega dela ne glede na njihovo lokacijo.
Obalno območje ima stične točke na področju družbenoekonomskega razvoja s sosednjimi občinami, zlasti z občino Sežana. To je pripeljalo do tesnejše povezave, ki jo bo potrebno v obdobju ! 976— ! 980 še poglobiti. V družbenem planu za obdobje ! 976-1980 bodo opredeljeni skupni interesi na področju kovinskopredelovalne industrije, industrije gradbenega materiala, kmetijstva, obrti, infrastrukture, šolstva in drugod. Ker je ustanovljen medobčinski svet za obalno kra-ško regijo, bo te skupne cilje lažje uresničiti.
6.	Varstvo okolja
Zaščita in izboljšanje kvalitete okolja na obalnem območju ima v prihodnjem planskem obdobju pomembno mesto. Novelacija urbanističnega programa, ki je pred nami. mora upoštevati preventivne ukrepe za zaščito okolja, kajti ta vprašanja imajo dolgoročni infrastrukturni pomen.
7.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
V	srednjeročnem obdobju bo krepitev vseh dejavnikov za splošno ljudsko obrambo med osrednjimi nalogami. V ta namen bodo zagotovljena materialna sredstva.
8.	Politika regionalnega razvoja
Med pomembnimi dejavniki za skladnejši in učinkovitejši družbe-no-ekonomski razvoj obalnega območja je dolgoročnejše gospodarjenje s prostorom. Zato je potrebna novelacija urbanističnega programa za obalno območje, s katero morajo biti usklajene zahteve družbenogospodarskega razvoja in naravnega ravnotežja ter zdravega in humanega okolja. Osnovna opredelitev namenske uporabe površin bo izdelana v letu 1976 ter bo sestavni del družbenega plana za obdobje 1976—1980.
Z realizacijo temeljnih ciljev družbeno-ekonomskega razvoja obalnega območja bomo dosegli ponovni vzpon gospodarske rasti, ki se bo kazala v višji poprečni stopnji rasti družbenega proizvda, v nižji stopnji rasti zaposlovanja, v spreminjanju gospodarske strukture, ugodnejši kvalifikacijski strukturi zaposlenih, kar bo pripeljalo do odpravljanja razkoraka med razvojem gospodarske in razvojem socialne sfere. Višja raven gospodarske in družbene razvitosti bo istočasno osnova za hitrejše reševanje še preostalih problemov na gospodarskem in socialnem področju.
V PROJEKCIJA RAZVOJA ZA OBDOBJE J976—1980
A SPLOŠNA ZASNOVA DRUŽBENEGA RAZVOJA
Zasnova družbeno-ekonomskega razvoja obalnega območja temelji na:
" dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije
1976—1980,
" konceptih razvojne politike družbe do leta 1980 oz. 1985,
" družbenem dogovoru o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov ter obsegu in strukturi skupne Porabe, družbenem dogovoru o kadrovski politiki ter družbenem ogovoru o usmerjeni stanovanjski gradnji,
zasnovi dolgoročnega koncepta razvoja obalnega območja o !eta 1985.
5
»Izhodiščih za sestavo družbenega plana razvoja obalnega območja v letih 1976—1980«,
cilji, ki so jih temeljne organizacije združenega dela opredelile v minimalnih kazalcih razvoja za obdobje 1976—1980,
prvihzasnovahsrednjeročnihplanovl976—1980samoupravnih interesnih skupnosti na obalnem območju,
nekaterih kazalcih razvoja krajevnih skupnosti ter na stališčih družbenopolitičnih organizacij v obalno-kraški regiji.
B. PROJEKCIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA PO SEKTORJIH IN DEJAVNOSTIH
1.	Temeljna izhodišča gospodarskega razvoja
Dosedanji razvojni procesi v gospodarstvu so nekdaj zaostalo obalno območje uvrstili med razvita območja v Sloveniji. Razvojni procesi so navrgli nekatere probleme: neustrezna gospodarska struktura, neugodna kvalifikacijska struktura strokovnega kadra, visoka stopnja zaposlovanja ob slabši opremljenosti delovnih mest, dokajšnja odvisnost proizvodnje od uvoza surovin in zaradi tega vpliv zunanje inflacije na pogoje gospodarjenja, ki je zmanjševala učinke poslovanja, in drugo, kar vse je v obdobju 1971—1975 povzročilo relativno stagnacijo v gospodarski rasti.
Tendence v preteklem razvoju so analizirane v 11. in 111. poglavju. Ko projiciramo razvoj v prihodnje, nastaja vsebinski problem, kajti s kategorijami (zaposlenost, investicije, družbeni proizvod idr.) le merimo procese.
Organizcije združenega dela na obalnem območju s^v opredeljevanju lastnih temeljnih ciljev za obdobje 1976—1980 iskale poti za realizacijo kvalitativnih razvojnih procesov. Z vidika tržnih možnosti so prilagodile proizvodne programe, v katere so vnesle tudi strukturne spremembe, ter novemu obsegu proizvodnje prilagodile strukturo investicij. Na podlagi uvajanja sodobne tehnologije hitreje naraščajo investicije v delovrfe priprave. Cilj takšne razvojne politike je hitrejša povečava opremljenosti delovnih mest, ob nižji stopnji zaposlovanja, ter hitrejša rast produktivnosti dela. Večja produktivnost dela bo omogočila organizacijam združenega dela tudi bolj konkurenčen nastop na razvitih svetovnih tržiščih. Največje organizacije združenega dela s področja industrije (Tomos, Delamaris, Mehanotehnika) so si že dosedaj utrle pot na zahtevna zahodnoevropska tržišča. V zadnjih letih iščejo večje delovne organizacije, kot npr. Tomos, Delamaris, Luka, Splošna plovba, možnost orgniziranja višjih oblik menjave s partnerji v državah v razvoju.
Tomos je z organiziranjem mešane družbe Tomos—Gana prišel najdlje, saj je že stekla proizvodnja mopedov in koles v Gani. Sodobnejša tehnologija in boljša tehnična struktura investicij pa bo v obdobju 1976—1980 navezavo gospodarskih stikov z državami v razvoju še okrepila.
Gospodarstvo obalnega območja načrtuje, da bo do leta 1980 izravnalo oziroma doseglo pozitivno območno trgovinsko bilanco s pomoč-jo:
—	večje usmeritve zunanjetrgovinske menjave v države v razvoju,
—	poglabljanja maloobmejne blagovne menjavez Italijo, pri čemer je potrebno realizirati pobude in predloge obmejnega gospodarstva, da se vsebina blagovnih list prilagodi sedanji gospodarski strukturi, v brezcarinsko listo C—izvoz in D — uvoz pa vključi tudi indstrijska kooperacija,
—	novih investicij (Delamaris, Tomos) za večjo izrabo domačih surovin.
To bo pripeljalo do naslednjih pozitivnih odnosov, ko bo izvoz narašča! poprečno letno za 11 %, uvoz pa za 8 %.
Takšna orientacija gospodarstva je realna ter upošteva tudi širše družbene interese.
Načrtovani razvoj do leta 1980 bo spreminja! tudi gospodarsko strukturo. V sedanji gospodarski strukturi je terciarni sektor zastopan z največjim deležem v družbenem proizvodu. Srednjeročni plan za obdobje 1976—1980 pa na podlagi programov organizacij združenega dela postavlja cilj. da bo sekundarni sektor poveča! delež v družbenem proizvodu od 37 % v letu 1975 na okoli 38.5 % v letu 1980. Nove investicije v rafinerijo surove nafte, predelovalne kapacitete Delamarisa, Iplasa in Tomosa, Meh^notehnike, Luke so le ključne v tem sektorju gospodarstva.
Nov vzpon gospodarske rasti, kot enega izmed temeljnih strateških ciljev razvoja obalnega območja do leta 1980, bopio dosegli le z naporom celotnega gospodarstva in negospodarstva.
Program delovne organizacije Delamaris iz Izole se vključuje v povečanje proizvodnje prehrane (večji ulov in povečane predelovalne
222
„URADNE OBJAVE"
29. oktober !976 - St. 18
kapacitete za ribje konzerve in druge instante), zato je njen program potrebno družbeno podpreti/Prizadevali si bomo, da bo ribištvo vključeno v zeleni plan.
Ob rafineriji nafte v Kopru se načrtuje tudi proizvodnja določenih aromatov (orto-ksilen, meta-ksilen, toluen) kot pomembnih surovin, ki jih potrebuje razvoj petrokemije v Sloveniji; rafinerija pomeni tudi neposredno ekonomsko sodelovanje z državami v razvoju. Razvojni programi Iplasa so že usklajeni z bodočo rafinerijo.
Na podlagi prizadevanja gospodarstva, da doseže ponovni vzpon, organizacije združenega dela v medsebojnem koordiniranju razvojnih naporov iščejo pota, da bi se v obdobju 1976—1980 hitreje razvijale. Ti napori se kažejo v opredeljevanju ciljev v povezavah: Sermin — Luka — Splošna plovba, Tomos — Cimos (fazna realizacija programa izvenkrmnih motorjev, črpalk, stabilnih motorjev in specialnih voizl), Mehanotehnika — Tomos — Iplas — Lama (glede livarne in orodjarne). V okviru obrtne storitvene dejavnosti opredeljuje Center Koper z drugimi obrtnimi organizacijami združenega dela možnosti povezovanja dela in sredstev, da bi v čimvečji meri izpolnili potrebe obalnega območja po storitvenih dejavnostih. Storitvena obrt postaja že v sedanji gospodarski strukturi ozko grlo, ki ga je potrebno z načrtnim razvojem v obdobju 1976—1980 omiliti, če že ne odpraviti.
Tako na področju industrije kot obrti je potrebno v srednjeročnem planu 1976—1980 izkoristiti možnosti, ki jih daje povezovanje z
ustreznim gospodarstvom v občini Sežana. Poleg povezovanja med organizacijami združenega dela s področja kmetijstva in trgovine ter-poleg opredeljevanja skupnih razvojnih ciljev, obstajajo realne možnosti povezovanja tudi z organizacijami združenega dela na področju občine Sežana.
V srednjeročnem obdobju je potrebno uveljaviti načela ustave glede samoupravnega povezovanja proizvodnje s trgovino. Samoupravno povezovanje dela in sredstev teh gospodarskih dejavnosti bo pomenilo istočasno rušenje klasičnih odnosov. Proces razširjene reprodukcije bo potekal bolj nemoteno, ker bo v skupnem interesu tako proizvodnje kot plasmanske funkcije, da se sredstva obračajo čimbolj racionalno, investicije pa usmerjajo na tiste točke, ki bodo gospodarsko učinkovite. Prve korake v tej smeri je napravi! Tomos; nujno je, da razreševanje tega vprašanja dobi svoje mesto tudi v srednjeročnih planih v ostalih organizacijah združenega dela.
a)	Zaposlovanje
Temeljni cilj politike zaposlovanja v prihodnjem petletnem obdobju mora biti smotrno zaposlovanje novih delavcev. Obalno območje lahko zaposluje vse ljudi iz naravnega prirastka prebivalstva (okoli
1,5	% leno). To pa pomeni, da je potrebno razliko do dejanskih potreb kriti s prilivom od drugod. Zato so se nosilci načrtovanja dogovorili, da letna stopnja zaposlovanja ne sme presegati 3 %.
					Stopnja rasti	
				Indeks	v % 1975—80	
Zaposleni	1975	1976	1980	1980—75	Obala	SRS
1. Gospodarstvo	24.278	25.082	28.020	115,4	2,9	
2. Negospodarstvo	5.050	5.200	5.700	113	2,3	3.4
3. Skupaj	29.328	30.282	33.720	115	2,9	2,9
4. Zasebni sektor	796	818	910	115	- —	—
SKUPAJ (3 plus 4)	30.124	31.100	34.636	115	—	—
Na področju gospodarstva bo stopnja zaposlovanja rastla za 2,9 % letno. V drugi anketi minimuma kazalcev je zlasti industrija načrtovala visoko stopnjo rasti zaposlovanja. V usklajevalnem postopku pa je bilo dogovorjeno, da zlasti Tomos Koper in Mehanotehnika Izola precej znižata načrtovana predvidevanja.
Glede na izkoriščene možnosti dnevne migracije iz sosednjih občin, bo potrebe pri načrtovani stopnji zaposlovanja priliv okoli 2.300 delavcev iz drugih krajev SR Slovenije in iz drugih republik.
Že sedanje težave zaradi stanovanj, zdravstvenih storitev, otroškega varstva in drugo opozarjajo, da mora biti rast zaposlovanja racionalna.
Število zaposlenih v družbenem sektorju se bo od 29.328 v letu 1975 povečalo na 33.720 v letu 1980.
Zlasti večje organizacije združenega dela v industriji ne bi smele povečevati števila zaposlenih v prvi polovici planskega obdobja, razen v primerih, kot o terjajo nove investicije (Iplas).
Politiko zaposlovanja usklajujemo tudi z gibanji zaposlovanja v SR Sloveniji, kjer bo predvidoma naraščalo število zaposlenih z letno stopnjo rasti 2,9%. Na obalnem območju imamo te možnosti, ker so tudi načrtovane nove investicije predvsem kapitalno intenzivne, kar pomeni, da bodo šle predvsem v povečevanje opremljenosti delovnih mest. Takšna politika je nujna, ker je delna rezerva delovne sile le v ženskah, če se reši varstvo otrok v širšem obsegu.
Na področju negospodarstva je nujno z ukrepi doseči, da bo zaposlovanje raslo počasneje (2,5 %) kot na področju gospodarstva.
Načrtovalci dajejo poudarek spreminjanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Načrtujejo tudi sredstva za izpopolnjevanje ob delu in tako ustvarjajo možnosti za dvig znanja kot najpomembnejšega faktorja pri povečevanju produktivnosti dela in realiziranju sprejetih razvojnih ciljev.
b)	Energija
Razvoj gospodarstva, predvsem industrije, in rast števila prebivalstva, bosta pospešila pr ast potreb po različnih vrstah energije.
Potrošnja		1975	1980	Indeks
Električna energija	MWh	134.400	175.000	130
Goriva	ton	99.300	131.800	133
od tega bencin	ton	59.000	77.500	131
Industrija obalnega območja ni intenzivni potrošnik energije: gospodarstvo potroši okoli 60 % vse električne energije, gospodinjstva pa 40%.
Elektro Koper ima program distribucijske mreže, ki krije potrebe gospodarstva. TOZD elektro Koper si prizadeva, da bi čimbolj zadostila potrebam po elektrifikaciji podeželja in pri tem sodeluje s krajevnimi skupnostmi.
Potrošnja goriv, v okviru katerih zavzema bencin največji delež, terja povečanje ustreznih kapacitet, zlasti skladiščnih.
c)	Investicije
Gospodarstvo načrtuje investicije za rekonstrukcije obstoječih ter postavitev novih kapacitet.
Temeljni cilji investicijske politike so:
—	uveljavitev pomorskega gospodarstva (pomorski, luški promet in drugo),
—	pričetek gradnje rafinerije v Kopru,
—	realizacija projekta za anhidrid ftalne kisline v Iplasu,
—	saniranje obstoječe industrije (Tomos, Mehanotehnika, Delamaris): izpopolnitev obstoječe tehnologije ter usmeritev investicij v nove proizvodne programe,
—	dokončanje Bernardina in portoroškega turističnega kompleksa.
—	naložbe v kmetijstvQ ter
—	zlasti naložbe v prometno infrastrukturo (cesto, železnico, PTT. letališče Sečovlje).
Načrtovane naložbe kažejo na bolj ekspanzivno investicijsko politiko, kot smo jo imeli v preteklem petletnem obdobju.
29. oktober 1976 — Št 18
v ooo
Naložbe
1971—1975
De!ež v DP
1976—1980 1971—1975 1976—1980
Indeks deleža v DP
Gospodarske
a)	osnovna
b)	obratna sredstva
3.250.000
2.360.000 890.000
10,539.318
9,455.651
1,083.667
23.0
16.0 6,5
54.0
49.0 5,0
235
306
77
Investicije v Luko in Iplas v Kopru ter Splošno plovbo Piran povzročajo, da odpade na obe občini glavni delež gospodarskih investicij v osnovna sredstva.
Z vidika usmerjanja investicij je potrebno, da organizacije združenega dela Delamaris, Mehanotehnika, Tomos pripravijo sanacijske programe, ki bodo osnova za dokončno opredelitev investicij.
Od Celotnih naložb v osnovna sredstva v višini 9,6 milijarde dinarjev je zagotovljenih le 4,3 milijarde dinarjev.
Gospodarstvo računa na 3,7 milijarde dinarjev bančnih posojil. Načrtovane investicije niso v skladu z materialnimi možnostmi. Po presoji možnosti za uskladitev virov financiranja med organizacijami združenega dela in bankami bodo dokončno določene investicije. Ta uskladitev mora biti opravljena do oktobra 1976.
Pri usklajevanju je med drugim potrebno dati prednost tisti industriji, ki se vključuje v izvoz izdelkov in v proizvodnjo hrane.
2.	Sektorske projekcije
Spričo nezadovoljive gospodarske strukture glede akumulativnosti kakor tudi spričo nezadostnega izkoriščanja komparativnih prednosti, ki jih dajejo geopolitična lega in klimatske razmere, bo potrebno v prihodnjem obdobju te elemente v največji meri izkoristiti.
Poleg delovnih naporov, čimbolj racionalnega izkoriščanja obstoječih možnosti, združevanja dela in sredstev na osnovi programov bodo potrebne znatne naložbe v posamezna gospodarska področja.
Sektor gospodarstva	Družbeni proizvod 1976	1980		Delež v 1976	% 1980	Število zaposlenih 1976	1980		Delež v 1976	% 1980
Primarni	152.977	206.746	4.75	4,54	1.424	1.608	5,79	5,78
Sekundarni	1.178.233	1,753.250	36,63	38,48	11.734	13.039	47,68	46.85
Terciarni	1,886.211	2,595.135	58,62	56,98	11.453	13.184	46,53	47,37
Skupaj	3,217.421	4,555.131	100	100	24.611	27.831	100	100
Glavni delež mvesnctj odpade na promet, in sicer 44 %; sledita industrija ter gostinstvo in turizem.
Naložbe so usmerjene tako, da bi se povečeval delež sekundarnega sektorja v ustvarjanju družbenega proizvoda.
		Naložbe 1976—1980		v uuu
		Osnovna sredstva	%	Delež v DP
Primarni		172.281	L8	19
Sekundarni		2.358.364	24,9	27
Terciarni		6,925.006	73,3	64
Obala		9.455.651	100	100
Nabava ladjevja in nadaljnja gradnja Luke Koper zavzemata velik delež v celotnih gospodarskih investicijah v osnovna sredstva. Lokacija investicij v osnovna sredstva pa je naslednja: občina Izola	7,7 %				
	občina Koper		42,5 %	
	občina Piran		49,8 %	
Obala	100 %
Eden izmed ciljev v prihodnjem petletnem obdobju je spreminjanje gospodarske strukture. Sekundarni sektor povečuje delež v ustvarjanju družbenega proizvoda od 36,6% v letu 1975 na 38,5% v letu 1980. Zniža pa se delež zaposlenih v tem sektorju: od 47,7 % na 46,9 % v letu 1980.
Večje uravnoteženje sekundarnega in terciarnega sektorja pri ustvarjanju družbenega proizvoda daje osnovo, da bo ekonomika Slovenske obale manj občutljiva za dogajanja v svetu.
Primarni sektor obdrži skoraj isti delež v ustvarjanju družbenega proizvoda v letu 1980 kot v letu 1975, to je 4,54 %. V tem obdobju bo primarni sektor že odigra! de! vloge pri gospodarskem aktiviranju obalnega zaledja.
Gospodarski položaj sektorjev bodo opredeljevali tudi drugi procesi. kot so spreminjanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, povezovanje dela in sredstev na podlagi programov ter notranji napori za učinkovitejše izkoriščanje obstoječih materialnih možnosti.
Dinamična rast gospodarskih sektorjev bo zagotovljena le ob
— uveljavljanju in izkoriščanju kvalitetnih iaktorjev,
" večji izvozni usmerjenosti,
^ povezovanju organizacij združenega dela na osnovi programov.
3.	Primarni sektor
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, vodno gospodarstvo, proizvodnja soli in pridobivanje kamna so gospodarske panoge na obalnem območju, ki spadajo v primarni sektor. Pripisujemo jim poseben družbeni pomen, saj bomo le tako uresničili zamisel, da čimveč hrane pridelamo doma.
Panoge primarnega sektorja potrebujejo v primerjavi z drugimi mnogo več površin, da bi ustvarile enak družbeni proizvod. Obseg površin za kmetijsko proizvodnjo se zmanjšuje na eni strani zaradi pozidave in infrastrukturnih objektov, na drugi strani pa zato, ker ima sodobna kmetijska proizvodnja zaradi novih tehnologij mnogo strožje zahteve glede !e-teh.
V družbenem proizvodu gospodarstva Obale ima primarni sektor razmeroma majhen delež. V obravnavanem planskem obdobju se bo njegov delež v družbenem proizvodu še zmanjšal, četudi bo absolutna vrednost zrasla. Primarni sektor je ime! leta 1975 4.6 % deleža, leta 1980 pa bo po predvidevanjih gospodarskih organizacij njegov delež v družbenem proizvodu 4.0 %. Predvidevajo, da se bo družbeni proizvod povečeval od leta 1975 do 1980 (po ocenah leta 1975) po 8,3 % letno.
Poprečno število zaposlenih v družbenem sektorju kmetijstva pa bo naraščalo za 3,0 % letno. Hitrejše naraščanje družbenega proizvoda kakor zaposlovanja, bo posledica na eni strani izboljšanja in modernizacije proizvodnje, na drugi strani pa povečanja produktivnosti dela.
224
„URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 - Št 18
Važnejši kazalci razvoja kmetijstva na oba!i so:	v 000
Kazalci	1975	1976	1980	Indeks	Pop. 1. stop.
Poprečno število zaposlenih	1.389	1.424	1.608	116	3,0
Celotni dohodek	701.594	760.387	1,030.060	147	8,0
Bruto dohodek	138.354	152.977	206.746	149	8,3
Amortizacija	19.084	21.510	32.084	168	10,9
Bruto OD	79.940	89.541	115.920	145	7,7
Poslovni skladi	11.565	13.763	20.500	177	12,1
Stopnje rasti važnejših kazalcev razvoja v obravnavanem planskem
obdobju, ločeno po občinah,	so razvidne iz tabele:		stopnja rasti	v %
Kazalci	Obala	Izola	Koper	Piran
Poprečno število zaposlenih	3,0	3,2	3,0	2,7
Celotni dohodek	8,0	10,9	7,1	13,8
Bruto dohodek	8,3	8,7	8,0	11,3
Amortizacija	10,9	8,7	11,1	10,9
Bruto OD	7,7	11,3	6,5	13,9
Poslovni skladi	12,1	10,5	13,1	35,1
Podatki kažejo, da so predvidevanja o izboljševanju stanja kmetijstva v občini Piran najboljša, kar je tudi razumljivo glede na nadaljnji razvoj Kmetijske zadruge Lucija, kit)o še pospešen z njenim povezovanjem z ostalimi organizacijami združenega dela agroživilskega kompleksa na obali.
Da bi gospodarske organizacije lahko dosegle zastavljene cilje, predvidevajo vrsto ukrepov, med katerimi so najpomembnejši naslednji:
—	uvajanje novih tehnologij v proizvodnjo,
—	pridobivanje novih za intenzivno kmetijsko proizvodnjo sposobnih površin z agromelioracijami, še posebej s hidromelioraciiami,
—	aktiviranje zasebnega sektorja,
—	investicijska izgradnja v družbenem kot zasebnem sektorju,
—	povezovanje organizacij agroživilskega kompleksa na Obali in
—	izpopolnitev organizacije odkupa kmetijskih pridelkov.
S hidro in agromelioracijami, ki sicer v večini primerov v tem petletnem obdobju ne bodo zaključene, bomo v Vanganelski dolini. Sečoveljski dolini, srednjem delu doline Dragonje, dolini Drnice, dolini Ccreja, dolini Pradisioda in Strunjanski dolini, usposobili zemljišča za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Najobsežnejši projekt je hidromelioracija Sečoveljske doline, ki bo zajemala 600 ha površin: druga večja tovrstna investicija pa bo v Vanganelski dolini. Z melioracijami pridobljena zemljišča so pomembna za kmetijstvo predvsem zato, ker je na njih n.ogoče organizirati večje obdelovalne table, zaradi dolinskega značaja uporabljati sodobnejšo mehanizacijo, zaradi zajezitev namakati in s tem doseči višje pridelke na enoto površine.
Na površinah, predvidenih za agromelioracijo, ho v večini primerov razvil proizvodnjo družbeni, pa tudi zasebni sektor.
Družbeni sektor bo še naprej pospešeno uvaja! nove tehnologije predvsem v vinogradniško in sadjarsko proizvodnjo.
Fizični obseg sadjarske in vinogradniške proizvodnje družbenega sektorja se bo v tem planskem obdobju povečal, kot kaže tabela:
	Sedanje	Obnova	Stanje*
	stanje	! 976—! 980	1980
sadovnjaki	22!	343	438
vinogradi	444	427	865
Skupaj	665	770	1.303
x
upoštevano krčenje starih nasadov
V	tem planskem obdobju predvidevajo vse tri kmetijske organizacije, še posebej intenzivno Agraria Koper, da bodo pospeševale razvoj proizvodnje v zasebnem sektorju. V ta namen so se koristniki in financerji pospeševalne službe dogovorili, da službo, ki je bila v letošnjem letu organizirana pri Agrarii, razširijo za potrebe celotnega obalnega območja. Z aktivnostjo pospeševalne službe bodo kmetijske organizacije ob pomoči ukrepov iz zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč, zakona o združevanju kmetov, dolgoročne in srednjeročne koncepcije razvoja, spremenile dosedanjo prakso v odnosu do zasebnega kmetijstva. Razvijale bodo organizirano blagovno proizvodnjo na dohodkovni osnovi. Pri delu s stroji bodo dajaie prednost skupni rabi, podpirale skupinsko obnovo ter usmerjanja kmetij. V te cilje bodo vključena sredstva hranilnokreditnih služb, kmetijskega sklada, občin, kmetov, krediti bank ter kmetijskih organizacij. Občinske skupščine pa bodo z letnimi plani sprejemale ukrepe za realizacijo srednjeročne kmetijske politike.
Kmetijske zemljiške skupnosti bodo ob pomoči njihovih skupnih strokovnih služb z delom in sredstvi reševale enotno zemljiško politiko na obalnem območju, da bi čimbolj pripomogle k organiziranju večjih proizvodnih enot ne le v družbenem, pač pa tudi zasebnem sektorju.
S predvidenimi napori se ne bo povečal le fizični obseg zasebne kmetijske proizvodnje, pač pa tudi njena kvaliteta; s tem se bo izboljševal materialni položaj kmetov.
Fizični obseg zasebne proizvodnje se bo v največji meri povečal v vinogradništvu in zelenjadarstvu, nekoliko manj v sadjarstvu. V obdobju 1976-1980 je predvidena obnova v organizirani kmetijski proizvodnji zasebnega sektorja 177 ha vinogradov in 30 ha sadovnjakov; letno bo na razpolago okoli $000 ton zelenjave.
V	tem planskem obdobju je predvideno povečanje obsega oljčnih nasadov in rekonstrukcija že obstoječih.
Organizirana zasebna proizvodnja se bo razvijala v začrtani smeri le. če bo vzporedno z že navedenim bistveno izpopolnjen odkup kmetijskih pridelkov in promet z njimi, na drugi strani pa zagotovljena sprotna preskrba z vSem reprodukcijskim materialom. Kmetijska zadruga Izola predvideva gradnji centra za oskrbo kmetovalcev in gradnjo skladiščnih prostorov ter prostorov za odkup kmetijskih pridelkov.
Kljub vsemu pa ugotavljamo, da so predvidevanja o večjih pridelkih v zasebnem sektorju po \ečini bolje dodelana kakor program, kako zagotoviti čim uspešnejšo oskrbo ž reprodukcijskim materialom in čimboljši odkup pridelkov. Agraria Koper predvideva, da bo organizirala drevesničarsko proizvodnjo, saj je oskrba s sadilnim materialom danes zelo pomanjkljiva.
Temeljne organizacije agroživilskega kompleksa na obali in tovrstne organizacije na širšem območju bodo v tem petletnem obdobju preučile možnosti za koordinacijo med proizvodnjo in predelavo. V ta namen je prišlo do prvih dogovorov med OZD Delamaris Izola in kmetijskimi organizacijami na obali o proizvodnji zelenjave za predelovalno industrijo. Tovrstne dogovore bo treba pospešiti in vnesti v program pospeševalne službe proizvodne usmeritve, ki bodo izhajale iz teh dogovorov.
V	primarnem sektorju ima velik pomen na obali tudi ribištvo, katerega nadaljnji razvoj bo pospešila obnovitev in razširitev ribiške flote. S tem bo mogoče razširiti lov tudi izven Jadrana in obenem izboljšati asortiman ulova.
Proizvodnja soli se bo nadalje razvijala v glavnem v sečoveljskih solinah, ki jih nameravajo modernizirati, da bodo pridobivanje soli tehnološko izpopolnili. Hidro projekt zajema poleg že opisanih hidromelioracij predvsem še urejevanje hudournikov in vodotokov.
Pridobivanje v kamnolomih ne bo doživljalo večjih sprememb, le novo odprt v Kubedu-Grižah.
29. oktober !976 — št 18
„URADNE OBJAVE"
225
[z doslej navedenih programskih usmeritev izhaja investicijska iz gradnja, predvidena za tri obdobja. V ta namen bodo investicijska sredstva, potrebna za obravnavano plansko obdobje, namenjena predvsem za:
Investicije	Obata	Izota	Koper	v uuu Piran
nasadi	31.133	1.016	19.017	11.100
rastlinjaki	500	—	—	500
ribogojnica	1.000	—	—	1.000
sktadišča — tope	25.147	8.942	14.005	2.200
kmetijska oprema	18.317	962	16.355	1.000
nakup in pripr.zemtj.	6.362	—	6.162	200
metioracija	13.500	—	—	13.500
Skupaj	95.959	10.920	55.539	29.500
Za kmetijske investicije potrebna sredstva bodo izvirata iz:
v 000
Namen investicije	Skupaj	Sredstva TOZD	Sredstva DO	Drugih virov
nasadi	31.133	10.380	356	20.397
rasttinjaki	500	450	—	50
ribogojnica	1.000	400	—	600
sktadišča — tope	25.147	7.202	2.221	15.724
kmetijska oprema	18.317	7.620	962	9.735
nakup in pripr. zemtj.	6.362	2.779	—	3.583
metioracija	13.500	—	—	13.500
Skupaj	95.959	28.831	3.539	63.589
Napori za reševanje začrtane kmetijske potitike, predvidena investicijska vtaganja ter izvajanje kmetijskega prostorskega načrta so osnova za izpotnitev tega načrta.
4.	Sekundarni sektor
Načrtovani citji razvoja sekundarnega sektorja, ki ga tvorijo industrija, gradbeništvo in proizvodna obrt, bodo pripomogli, da bo sekundarni sektor poveča! de!ež v ustvarjenem družbenem proizvodu gospodarstva od 37 % v !etu 1975 na 38,5% v !etu 1980.
Najpomembnejši predstavnik sekundarnega sektorja je industrija. V zadnjih ietih pa so z!asti večje organizacije združenega de!a, kot Tomos, Mehanotehnika in Detamaris (v de!u u!ova in prede!ave rib) ter Cimos zaš!e v gospodarske težave, ki so med drugim posiedica manj akumu!ativnih programov. !z teh raz!ogov je tudi potožaj sekundarnega sektorja v gospodarski strukturi v neugodnem gospodarskem potožaju.
ačrtovani programi bodo od!oči!no pripomogh, da se bo gospodar-s ! potožaj industrije in s tem sekundarnega sektorja v obdobju do !eta ! 980 izbo! jšat. De!amaris, Mehanotehnika ter Tomos načrtujejo v prvi azi sanacijske programe, ki bodo v prvi vrsti sanirati težaven gospodar-s i po!ožaj in ustvariti sotidno osnovo za nadatjnjo ekspanzijo v razvoju.
V tem okviru ima še poseben pomen utov in predetava rib z vidika vktjučevanja obatnega območja v povečevanje proizvodnje hrane. Natožbe na podtagi teh sanacijskih programov, kot izhodišča za nadatjnjo reatizacijo načrtovanih programov, imajo vetik pomen pri doseganju pozitivnih gibanj na področju zunanjetrgovinske menjave. Detamaris, Mehanotehnika in Tomos načrtujejo skupno letno rast izvoza za 23,8 %, uvoz pa naj bi se v obdobju 1976-80 tetno zmanjševat po stopnji 2,3 %. Pomembno vtogo pri tem ima Tomos — TOZD Tovarna motorjev Koper, ker izvaža industrijske proizvode višje stopnje predetave.
Načrtovane natožbe v sekundarnem-sektorju pa pomenijo tudi: reatizacijo programov, ki uvetjavtjajo primerjatne prednosti ter zadovotjevanje potreb na domačem in inozemskih tržiščih;
začetek gradnje prve faze (5 mitijonov ton) rafinerije v tetu 1979, potem ko bodo končane tehnične, ekonomske in ekološke študije; rafinerija, ki bo pričeta obratovati teta 1983, je predvsem pomembna za razvoj petrokemije v Stoveniji in za povečanje izvoza;
podporo družbenim prizadevanjem, da se z učinkovitejšim izkoriščanjem obstoječih materiatnih možnosti poveča cetotna družbena produktivnost deta;
—	izbotjšanje akumutativnega potožaja sekundarnega sektorja;
—	učinkovitejšo gradnjo stanovanj;
—	natožbe v proizvodni obrti se vktjučujejo tudi v dopotnjevanje proizvodnje ostatim gospodarskim panogam;
—	za učinkovitost natožb pa bo potrebno večje usktajevanje programov ztasti v kovinsko-predetovatni, kemični in tudi prehrambeni industriji ter koordinacija detovnih procesov v širšem jugoslovanskem prostoru.
Načrtovane natožbe pomenijo kvalitetne spremembe v sekundarnem sektorju, ki jih bo možno realizirati z napori detovnih tjudi in z izbotjševanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih.
a) Industrija
Je voditna gospodarska panoga, a je v zadnjih petih tetih retativno stagnirata. Vse večje organizacije združenega deta (Detamaris, Mehanotehnika, Cimos, Tomos) so bite v statnih gospodarskih težavah. To jim je onemogočalo, da bi z investicijsko dejavnostjo uvajate sodobno tehnotogijo ter dosegate botj akumutativno proizvodnjo.
Odločnejši korak industrije k načrtovanju botj ekspanzivne investicijske potitike tudi na podtagi nekaterih sanacijskih programov je umesten. Izgradnia obrata za proizvodnjo anhidrid ftatne kistine v Iptasu, ki se programsko navezuje na surovine iz bodoče rafinerije, rekonstrukcija kapacitet za predetavo in utov rib ter proizvodnjo in-stantov v Detamarisu, izgradnja obrata za proizvodnjo izvenkrmnih motorjev, črpatk in drugih agregatov v Tomosu, rekonstrukcije v Mehanotehniki, rekonstrukcija obrata mavčnih izdetkov v Gabrovici ter natožbe za pridobivanje morske šoti ter proizvodnjo začimb v Drogi Portorož — vse to bo pospeševato rast družbenega proizvoda v sekundarnem sektorju. Na podtagi načrtovanega programa natožb, ki jih je potrebno usktaditi tudi z banko, bo industrija iz dosedanje relativne stagnacije prešta v ponovno gospodarsko rast.
Indeksi gibanja družbenega produkta in zapostemh v industriji in gospodarstvu obatnega območja za obdobje 1975-1980:
	DP	Izota zapostenih	Koper DP	zapostenih	DP	Piran zapostenih	DP	Obata zapostenih
industrija Gospodarstvo	!74 !67	109 111	160	113 160	113,4	157 149	114 123,3	165 158	111 114,8
Dinamika gibanja družbenega proizvoda in zaposlenih v m ^ kažeta ugodnejšo stiko v primerjavi s cetotnimi gospodars irm g' a J na obati. Po posameznih občinah se ta gibanja detno raztikujcjo.
Načrtovani citji so osnovni strateški citji razvojnih g! anj na dročju industrije, od katerih bo odvisna dinamika rasti ne s^rno ^ ^ darnega sektorja, temveč tudi cetotncga gospodarstva obatnega
močja. Iz tabete 2 in tabete 5 a je razvidno, da je v mdustnjt zapostenih največje števito detavcev, po ustvarjenem družbenem proizvodu pa je takoj za prometno panogo. Takšne rezuttate je možno načrtovati predvsem na podtagi povečevanja produktivnosti deta.
V obdobju 1976-80 kaže največjo rast družbenega proizvoda kemična industrija (nositec je Iptas Koper z indeksom 813) po zaslugi
226
„URADNE OBJAVE"
29. oktober !976 - Št. 18
rea!izacije projekta za anhidrid fta!ne kisline. Sìedita ji kovinskopredelovalna industrija ter prehrambena industrija. V kovinskopredelovalni industriji bo potrebno posvetiti posebno pozornost ne !e sanacijskim programom v Tomosu in Mehanotehniki, ampak tudi Cimosu v Kopru. V Cimosu je potrebno vložiti napore, tudi s pomočjo zunanjih dejavnikov. za samoupravno in gospodarsko ureditev njegovega položaja. V okvir teh prizadevanj sodi vprašanje skupnega načrtovanja programskih usmeritev med Cimosom in Tomosom.
Ponovna gospodarska rast v industriji obalnega območja bo odvisna tudi od usklajevanja investicijskih na!ožb v orodjarnah, hvarnah in vzdrževalni službi. V tem okviru je potrebno koordinirati naložbe med organizacijami združenega dela Tomos. Cimos. Iplas. Lama. Mehano-tehnika in 2. oktober. V lesnopredelovalni industriji, ki ima osnove za nadaljnji razvoj prav zaradi lokacije ob Luki. je potrebno delovati v okviru Slovenijalesa, da pride do ustreznejše samoupravne organiziranosti in koordiniranja v programih proizvodnje med Stilom. Trople-som in Opremo iz !zole. Industrija načrtuje skoraj eno petino (tabela ! 3 ) vseh gospodarskih naložb v osnovna sredstva na obalnem območju. Glavni delež industrijskih naložb odpade na opremo, kar pomeni, da je temeljni cilj investicijske politike večja opremljenost delovnih mest s sodobnejšo tehnologijo. Od tega bo v veliki meri odvisno, ali bo obalno območje doseglo cilj. da bo delež produktivnosti v stopnji rasti družbenega proizvoda znašal 69 % (v SRS 57 %). Zato je vsekakor potrebno industriji posvetiti posebno pozornost.
Strukturo financiranja naložb je potrebno dokončno uskladiti tudi z banko, po drugi strani pa zagotoviti večji delež sredstev prat iz združevanje !e-teh med organizacijami združenega dela.
Posebno mesto ima naložba Delamarisa v mešano jugoslovansko-poljsko podjetje za atlantski ribolov. Ta investicija je odvisna tudi od poteka dogovorov s Poljsko, zato je vgrajena v družbeni plan obalnega območja variantno.
Glede na to. da je ulov in predelava rib pomemben vir hrane, je nujna pri realizaciji naložb v Delamarisu, tudi širša družbena podpora.
b)	Gradbeništvo
Gradbeništvo je odvisno od splošnega socialno-ekonomskega razvoja regije. Na obalnem območju delujejo tri tukajšnja gradbena podjetja (Stavbenik, Invest-biro in Studio) ter pet iz drugih regij (Gradis, SGP Primorje, SGP Gorica, IMP in Slovenija ceste). Tukajšnja podjetja imajo zaposlenih okrog 950 ljudi, podjetja od drugod pa nekaj več kot 1000. Gradbeno tržišče na obalnem območju je izredno zanimivo tudi za izvenregijske organizacije združenega dela. Glavni vzrok so ugodne klimatske in druge razmere za delo, kar bo še naprej privabljalo gradbena podjetja iz drugih regij in povečevalo konkurenco.
Gradbena podjetja predvidevajo v srednjeročnem obdobju takle razvoj:
Tabela 1 — Nekateri važnejši kazalci o razvoju gradbeništva na obalnem območju:	v Q00
	1975	1976	Indeks Povprečna 1980	1975—80	st. rasti		
Povprečno število zaposlenih	1.818	1.908	2.141	118	3,4
Celotni dohodek	719.233	783.517	1.048.404	146	7,9
Bruto dohodek	256.235	269.395	401.166	157	9,4
Amortizacija	7.915	9.009	13.988	177	12,1
Bruto OD	142.733	151.270	229.106	161	10.0
Poslovni skladi	35.661	42.536	68.95!	193	14,1
Izdatki za družbeni standard	11.824	14.158	19.937	169	!L!
Izvoz	—	5.000	10.000	—	—
Uvoz	—	—	—	—	—
Po predvidevanjih organizacij združenega dela s področja gradbeništva bo znašala poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda 9.4%. Glede na velike možnosti, ki jih daje tej panogi gospodarstva intenzivna investicijska politika v srednjeročnem obdobju, je ta stopnja rasti dopustna. V primerjavi s predvideno poprečno stopnjo rasti gospodarstva na obali (9,6%) je nekoliko visoka, višja pa je tudi od predvidene poprečne stopnje rasti te panoge v Sloveniji (7.7%).
Poprečna stopnja zaposlovanja bo v gradbeništvu obale 3,4 %, kar je nekoliko več od predvidenega zaposlovanja celotnega gospodarstva na obali (2,9%) in od predvidene stopnje rasti gradbeništva v SR Sloveniji (2,6%).
Intenzivna investicijska dejavnost, ki jo predvideva srednjeročni program, daje gradbeništvu in gradbeni industriji velike razvojne možnosti. Na obalnem območju je v srednjeročnem obdobju predvidenih za 12 milijard dinarjev gospodarskih in negospodarskih naložb. Nekatere važnejše so: začetek gradnje rafinerije nafte, novi turistični objekti, izgradnja železniške postaje in potniškega terminala, rekonstrukcija obalne ceste po programu skupnosti za ceste, nadaljevanje gradnje nove bolnišnice, gradnja in rekonstrukcija novih šol, vzgojno-varstvenih zavodov in dijaškega doma. gradnja višinskega vodovoda in novih stanovanj — vse to bo teklo po programu, za katerega smo se odločili na referendumu.
Surovinska baza za proizvodnjo gradbenih elementov je slaba, zato bo potrebno zgraditi apnenico in pospeševati razvoj industrije montažnih gradbenih elementov.
Gradbeništvo razpolaga z večjimi tehnološkimi rezervami kot druge dejavnosti Rezultat tega je stalno napredovanj montažne in industrijske gradnje, ki bi morala prispevati k zniževanju visokih stroškov v tej dejavnosti.
Zaradi povečanja obsega de! bodo gradbene TOZD v srednjeročnem obdobju povečale porabo cementa za 12.834 ton. opečnih izdel-
kov za 78 tisoč kosov NF in prefabriciranih elementov na bazi cementa za 2820.
Tabela 2 — Investicije gradbeništva na Obali:
Investicije	Gospo- darstvo	V obratna sredstva	Delež inv. v DP pan	Delež invest, v mv. Obale
Vse v obdobju 1976—80	135.947	55.993	11.2 %	1.8 %
Lastna sredstva	88.240	21.200		
Posojila domačih bank	44.557	34.793		
Druga posojila	3.150	—		
Predvidenih 135 milijonov dinarjev investicij namenjajo gospodarske organizacije za: izgradnjo skladišč, izgradnjo in rekonstrukcijo kamnolomov, izgradnjo in modernizacijo servisnih delavnic, nakup gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, izgradnjo poslovnih prostorov in nakup opreme.
Glavni predstavnik gradbeništva na obali je Stavbenik, ki ima največ zaposlenih in ustvari največ družbenega produkta. Zaradi vse večjih potreb po gradbenih delih naj organizacije združenega dela čimbolj koordinirajo delo. Glavni nosilec sodelovanja, povezovanja ter usklajevanja programov dela temeljnih organizacij združenega dela gradbeništva na obali, bo mora! postati Stavbenik. Preučiti bo potrebno možnosti za organiziranje skupnosti gradbenih organizacij združenega dela. Prav tako se bo gradbeništvo moralo povezovati in sporazumevati
S stanovanjsko skupnostjo (v sk)adu z družbenim dogovorom o racio-natizaciji gradnje in obt.kovanju cen v stanovanjski gradnji), z zemt.i-škimi in krajevnimi skupnostmi, projektanti, urbanisti, bankami itd.
Le tako deio bo privedio do večje učittkovitosti. racionatizacije in kvaiitete gradenj ter zniževanja stroškov, ki povzročajo visoke cene
stanovanj.
c)	Obrt — proizvodna in storitvena
Razvojne možnosti obrti so bi!e že v preteklosti zeio ugodne, ukrepi, ki naj bi pospeševali njen razvoj, pa premaio učinkoviti. V družbenem sektorju je na obainem območju 2 1 obrtnih podjetij z okrog $00 zapo-
sienimi. Potrebe po več in kvaiitetnejših storitvah so velike in bodo zaradi zastavljenih razvojnih ciljev vedno večje, še zlasti zaradi:
naraščanja števila prebivalstva in s tem porabnikov obrtniških izdelkov in storitev,
—	povečanja stanovanjske izgradnje,
—	naraščanja osebnega in družbenega standarda,
večjih potreb gospodarskih dejavnosti po specialnih obrtniških storitvah in dopolnjevanja industrije s proizvodi, ki za industrijsko proizvodnjo niso primerni,
—	naraščanja turističnega prometa.
Organizacije združenega dela družbenega sektorja predvidevajo v srednjeročnem obdobju naslednji razvoj:
Tabela 1 — Nekateri važnejši kazalci razvoja obrti
	 v 000					
	1974	1975	1976	1980	Stopnja rasti
Poprečno število zaposlenih	1.412	1.498	1.515	1.882	4.6
Celotni dohodek	286.940	376.273	393.462	570.914	8,6
Bruto dohodek	99.987	133.309	144.188	219.501	10.5
Amortizacija	7.790	8.643	10.871	15.167	11,8
Bruto OD	60.414	79.491	88.139	122.104	8,9
Poslovni skladi	10.895	15.184	17.650	29.53!	14,2
Izdatki za družb, standard	9.366	12.903	14.055	20.915	10,1
Izvoz	7.591	555	6.000	10.000	
Uvoz	5.045	6.660	7.060	15.130	17,8
v 000
			Delež	Delež
	Gospo-	V obratna inv. v DP		v inv.
Investicije	darske	sredstva	panoge	Obale
Vse v obdobju 1976—80	97.497	31.911	15,07 %	1,2! %
Lastna sredstva	46.675	24.211		
Domača posojila	49.296	7.700		
Skupna vlaganja drugih OZD 1.526		—		
Obrt	Indeks družbeni produkt zaposleni		Poprečna stopnja rasti družbeni produkt zaposleni
Obala	165	124	10,5	4,4
Izola	146	117	7,9	3,2
Koper	159	120	9,7	3,7
Piran	242	18!	19,3	12,6
Gospodarstvo Obala	18!	12!	12,6	3,9
Družbeni produkt obrti je rastel na obali nekoliko počasneje kot družbeni produkt celotnega gospodarstva. To je bila posledica zaostajanja obrtnih storitev po obsegu in po kvaliteti. Počasnejša rast družbenega produkta pa ni predvidena v obdobju do leta 1980. Družbeni produkt gospodarstva na obali bo po predvidevanjih organizacij združenega dela narašča! s poprečno letno stopnjo 9,6 %, družbeni produkt obrti pa s poprečno letno stopnjo 10,5 %.
Proizvodna obrt, ki je po funkciji dopolnilo drugim gospodarskim panogam, ne sledi dovolj potrebam gospodarstva po obrtnih storitvah. Zato si tudi večje organizacije združenega dela (zlasti s področja industrije) same organizirajo maloserijsko proizvodnjo mnogokrat tudi v primerih, ko je to neekonomično. Zato morajo proizvodna obrt in organizacije združenega dela drugih gospodarskih dejavnosti poenotiti interese ter se dogovoriti za delitev dela, pri čemer mora svojo vlogo odigrati predvsem gospodarska zbornica.
Nosilci razvoja posameznih obrtnih dejavnosti bodo:
—	za vzdrževanje stanovanj in gradbenih objektov: (enter, Enotnost, Steklo. Komunalno podjetje Piran in Slikoplast:
—	za vzdrževanje avtomobilov in kmetijske mehanizacije: Trgoas-to. Slovenija avto m Center in TOZD Servisne delavnice Kombinata Agraria Koper:
—	za vzdrževanje gospodinjskih strojev, elektronike in akustičnih aparatov: Elmont, Elcktromchauika: poleg teh naj to dejavnost pospešujejo tudi proizvajalci sami:
—	za osebne in druge obrtne storitve: organizacije združenega c a ferske stroke v Izoli. Kopru m Piranu. TOZD pralnica in čistdmea Lucija in Kcmotcks;
za zasebni sektor: ONPZ Galeb Izola.
Tabela 2 — Prtmerjava gibanja družbenega produkta m zaposlen! v
proizvodni obrti:
Glavni proizvodi, ki jih proizvajajo OZD s področja proizvodne obrti, so: kosovno pohištvo, kovinske konstrukcije, papirna embalaža, pralna in čistilna sredstva, dimne rozete in drugi izdelki kovinske galanterije. Zaradi potreb gospodarskih dejavnosti po proizvodih, ki niso primerni za industrijsko proizvodnjo, bi morale OZD proizvodne obrti predvideti tudi proizvodnjo takih izdelkov.
Organizacije združenega dela proizvodne obrti nameravajo v srednjeročnem obdobju z 69.430 milijoni dinarjev investicij predvsem povečati delovne prostore, modernizirati in obnoviti stroje in naprave ter zgraditi upravno poslopje. Za uvajanje nove proizvodnje niso namenili investicijskih sredstev
V preteklem obdobju se je obseg obrtnih storitev stalno zmanjševal. Razvoj so zavirali predvsem manjkajoča sposobna delovna sila. ustrezna kreditna politika, slaba opremljenost delovnih mest: družba pa s svojimi ukrepi ni aktivno usmerjala razvoja obrti.
Družbeni sektor pokriva le okoli polovico potreb po storitvah, zlasti tistih, ki so prebivalstvu potrebne. Zaradi slabih možnosti za razvoj družbenega sektorja obrti-šE ie razvila zasebna obrt. Zasebni obrtniki (teh je na obalnem območju 737) zaposlujejo 445 delavcev. Za zasebni sektor obrti je značilna tudi slaba razdeljenost posameznih strok. Veliko pomanjkanje je vidno v čevljarski, krojaški, mizarski, vodnoinšta-latcrski in clektrikarski stroki.
Obstoječe slabo stanje na področju obrti bo možno odpraviti z nekaterimi ukrepi:
—	v stanovanjskih naseljih je treba zagotoviti poslovne prostore za storitveno obrt:
__ proizvodni obrti je treba določiti obsežnejše lokacije v obrtnih
conah:
—	z vsemi olajšavami in ukrepi je treba pospeševat) stontveno obrt zasebnega sektorja:
228
—	organizirati je treba knjigovodske centre za vodenje poslovnih knjig zasebnim obrtnikom in manjšim organizacijam združenega dela;
—	zaradi uspešnejšega preganjanja šušmarjev je treba okrepiti inšpekcijske službe ter zaostriti kaznovalno politiko.
Tabela 3 — Primerjava gibanja družbenega produkta in zaposlenih v družbenem sektorju proizvodne in storitvene obrti na obalnem območju-	vOOO
Družbeni produkt	^
	1974	1973	1976	1980	deks
Proizv. obrt	38.246	77.717	89.461	143.561	185
Storit, obrt	41.741	55.592	54.727	75.940	137
Gosp. Obale		2.882.994	3.379.239	5.206.878	18!
					
		Zaposleni			
	1974	1975	1976	1980	!nd.
Proizv. obrt	884	878	88!	1.107	126
Storit, obrt	368	620	634	773	125
Gosp. Obale	* *	23.636	24.630	28.675	121
Potrebe po obrtnih storitvah so velike, zato je stopnja rasti družbenega produkta za 6.3 % letno občutno prenizka, glede na stopnjo rasti družbenega produkta gospodarstva, predvsem pa glede na povečanje števila prebivalstva; v letu ! 9X0 bo na obalnem območju 73.000 prebivalcev. Ob vseh prizadevanjih organizacij združenega dela storitvene obrti za uspešno delo bodo morale predvsem občine in poslovne banke s stimulativno davčno ter kreditno politiko pomagati hitreje razvijati zlasti deficitarne storitvene obrti.
V	srednjeročnem obdobju namenjajo organizacije združenega dela storitvene obrti 61.878 milijonov dinarjev investicij v glavnem za gradbene objekte, ker so obstoječi prostori premajhni in dotrajani. Več sredstev bi morali investirati v opremo in delovne priprave.
Veliko razdrobljenost, ki prevladuje na področju obrti bo treba v srednjeročnem obdobju odptaviti / večjo povezavo med organizacijami združenega dela in z boljšo organizacijo. Z boljšo organizacijo, boljšo povezavo ter primernejšimi delovnimi prostori in sodobnejšo opremo bodo organizacije združenega dela dosegale boljše poslovne rezultate. Z razširit\ ijo materialne podlage bo obrt lahko smeleje načrtovala zadovoljevanje potreb gospodarstva in občanov.
5.	Terciarni sektor
Terciarni sektor ima \odilno mesto po deležu*ustvarjenega družbenega produkta. Po letu 1 933 sta se začela hitro razvijati luški in pomorski promet kot najpomembnejša deja\nika terciarnega sektorja. Zaradi lege slovenske obale m zaradi klimatskih razmer sta sc začeli hitro razvijati tudi gostinstvo s turizmom in trgovina. V okviru terciarnega sektorja sta še obrt (storitvena) in komunala.
Razvoj luškega in pomorskega prometa daje osnove razvoju pomorskega gospodarstva v Sloveniji. Slovenska obala je na križišču mednarodnih transportnih tokov, kar daje možnosti za večjo ekspanzijo v razvoju pomorskega gospodarstva.
Terciarni sektor zavzema prvo mesto tako po deležu ustvarjenega družbenega proizvoda kakor tudi po deležu zaposlenih. V strukturi terciarnega sektorja je promet vodilni, svoj delež pa povečujeta gostinstvo in turizem z izgradnjo Bernardina.
Terciarni sektor bo povečeval družbeninroizvod po poprečni letni stopnji 9.2%. kar je pod poprečjem rastWnj obalnem območju.
V	obdobju 1976-80 sc bo v okviru terciarnega sektorja začel razvijati navtični turizem z izgradnjo marine v Izoli in športno rekreacijske cone v Luciji. Ne samo z vidika gostinstva, turizma m trgovine, temveč še zlasti s športnorekreativnega in kulturnega vidika je potrebno začeti gradnjo športnorekreacijskega objekta v Kopru, ki bo služi! tudi gospodarskim in kulturnim aktivnostim. V tem okviru je potrebno v večjem obsegu razviti sejemske aktivnosti tudi v smeri specializacije posameznih prireditev. Lega ob meji. sodelovanje jadranskih luk in navtika so nekatera pota za programsko usmeritev OZD Primorska razstavlja (na podlagi dogovorov v okvtru Gospodarske zbornice Slovenije).
29. oktober 1976 - Št 18
Programsko usmeritev in vire financiranja pa bo opredeli! družbeni dogovor za gradnjo športnorekreacijskega centra v Kopru.
a.	Trgovina
Trgovinska dejavnost je zelo razvejana. Na prvem mestu je špedicija; sledijo prodaja nafte in njenih derivatov, zunanjetrgovinska dejavnost in prodaja prehrambenih proizvodov.
Na obseg povečevanja blagovnega prometa vplivajo:
—	razvoj gospodarstva, zlasti turizma.
—	bližina meje (maloobmejna menjava).
—	gravitacija zaledja zlasti na mesto Koper.
Na obalnem območju je mnogo dislociranih obratov s področja trgovine. Poleg tega imamo trgovino dokaj razdrobljeno; zato moramo doseči večjo učinkovitost poslovanja z ustreznimi oblikami organiziranja združenega dela; strniti moramo delo in sredstva na širšem območju.
Indeksi gibanja in poprečne stopnje rasti DP. zaposlenih in bruto OD trgovine na obalnem območju v obdobju 1975-1980:
	DP	Zaposleni	Bruto OD
Trgovina	145	11!	143
Poprečna stopnja rasti	7.7	2.1	7.4
Družbeni proizvod trgovine bo nekoliko pod poprečjem rasti družbenega proizvoda na obali ter nad republiško stopnjo, ki znaša 6.1 % letno. Tudi poprečna rast števila zaposlenih (za 2.1 % letno) je pod obalnim poprečjem, pa tudi pod republiškim (4.4%). Republiško poprečje vključuje tudi gostinsko dejavnost.
Trgovina načrtuje skoraj 4 % vseh gospodarskih naložb na obali ali 419 milijonov dinarjev. Od tega je zagotovljenih 272 milijonov, v okviru katerih je le 4M milijonov sredstev iz združevanja sredstev med OZD (tabela ! 2). Trgovina računa na ! 20 milijonov dinarjev posojil iz domačih bank. Takšna struktura naložb terja ne samo usklajevanje med OZD s področja trgovine in bank. temveč tudi usklajevanje naložb OZD v posamezne objekte. Nekatere naložbe, kot sta samopostrežna trgovina (Jestvina Koper in Emona iz Ljubljane za območje Semedele in Žusterne) in blagovnica v Portorožu (Nanos. Emona in drugi), terjajo uskladitev naložb med zainteresiranimi OZD.
Druge naložbe, ki jih trgovina načrtuje, gredo za rekonstrukcijo obstoječih objektov, kot so skladišča (Agraria. Jestvina. Soča. Nanos) ter za gradnjo marketov v Izoli. Portorožu. Luciji in Kopru (Emona Ljubljana — TOZD Trgovina Koper) s površinami od 400 do 600 k v. m. Adriacommerce. Intereuropa. Trgoavto načrtujejo tudi ureditev poslovnih prostorov. Istra benz pa bencinske servise. Med investicijskimi naložbami je tudi kino dvorana z okoli 2X0 sedeži, ki jo načrtuje Globus film Koper.
TrgovinaTiaj pri lociranju prodajnih kapacitet nujno računa tudi na notranjost obalnega območja, da bi približala prodajo krajanom, zlasti v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih, kot so Raven-Padna. Gradin. Gračišče in nekatere druge. Trgovske organizacije združenega dela so sc zato dolžne pri opredeljevanju lokacije prodajnih kapacitet povezati s krajevntmi skupnostmi. Začeta usklajevanja naložb med OZD trgo-\ ine je pptrebno v nadaljn ji fazi dokončno opredeliti tudi na relaciji do banke in krajevne skupnosti.
Indeksi gibanja amortizacije in poslovnih skladov trgovine na obalnem območju v obdobju 1973-19X0:
	Amorti-	Poslovni	Sredstva za
	tizacija	skladi;	reprezent.
Trgovina	137	132	134
Poprečna stopnja v %	9.4	8.7	9.0
Trgovina načrtuje, da bi z 9 % letno rastjo sredstev za reprodukcijo prigospodarila okoli 169 milijonov dinarjev v celotnem planskem obdobju (tabclq 6). Ta sredstva pa ji ne omogočajo, da bi povečala lastni delež v investicijskih naložbah.
\ obdobju ! 976-X0 po predvidevanjih trgovitle ne bo prišlo do večjih sprememb v strukturi fizičnega obsega prometa. Nafta in derivati
..URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 — Št 18
^URADNE OBJAVE"
bodo na prvem mestu, siedi jo tehniški izdelki (tudi gospodiniska oprema) in prehrambeni proizvodi. Na podlagi presoje OZD trgovine je organizirana specializirana prodajalna opreme za ribolov v Izoli ob pristanišču za jahte (marini),
b.	Gostinstvo in turizem
Obmorska lega regije je že do sedaj dajala s svojo mediteransko klimo in gravitacijo Srednje Evrope na severni Jadran osnove za razvoi gostinsko-turistične dejavnosti. Poleg prirodnih danosti je vključevala še zgodovinske in kulturne značilnosti obalnega območja.
Dosežena stopnja razvoja receptivnih kapacitet terja od organizacij združenega dela v gostinstvu in turizmu, da načrtujejo svoj razvoj za kompleksno gostinsko-turistično ponudbo. To pa pomeni, da morajo programi gostinskih in turističnih organizacij temeljito zajeti tako primarne (ležišča, sedeži) kot zlasti sekundarne naprave (prometne povezave, športnorekreacijski objekti in drugo). Na področju športnorekreacijskih objektov pa smo sploh v velikem zaostanku.
V obdobju 1976-80 mora gostinsko-turistična dejavnost bolj valorizirati prirodna bogastva z vidika turizma in rekreacije. Doslej niso bile izkoriščene možnosti razvoja kmečkega pa tudi zdraviliškega in delavskega turizma. Z ustanovitvijo marine v Izoli ter njenim programom se odpira perspektiva za razvoj navtičnega turizma. Načrtovanje razvoja gostinstva in turizma na obalnem območju se mora vključevati v nadaljnjo projektno obdelavo povezave Jadran-Alpe.
Planirane naložbe v gostinstvo in turizem so rezultat usklajevanja investicij med organizacijami združenega dela, razen načrtovanega hotela v Portorožu ter predvidevajo:
—	dokončno izgradnjo Bernardtna,
—	izgradnjo 1. faze pristanišča za jahte v Izoli,
—	razširitev in obnovo obstoječih kapacitet ter turističnih infrastruktur ter razširitev hotelskih kapacitet (programi TOZD v OZD Turistično-hotelsko podjetje Portorož),
—	asanacijski načrt mestnega jedra Pirana,
—	preučitev izgradnje hotela v piranskih vratih in hotelskega kompleksa v Seči,
—	izgradnjo in povečapje turističnih kapacitet v Fiesi,
—	preureditev bungalovov in izgradnjo novih (hote! Adria),
—	izgradnjo bungalovov, povečanje restavracijskih kapacitet ter novo recepcijo (Transturist, TOZD Strunjan),
—	preučitev vprašanja izgradnje obrata družbene prehrane v Kopru (več OZD v Kopru).
Osnovni cilj naložb je enotno načrtovanje razvoja sodobne kompleksne gostinsko-turistične ponudbe. Pomemben cilj je tudi racionalno povezovanje dela in sredstev organizacij združenega dela za hitrejši razvoj navtičnega, delavskega in kmečkega turizma.
Indeks gibanja amortizacije in skladov na obalnem območju v obdobju 1976-1980:
	Amortizacija	Poslovni skladi
Gostinstvo in turizem	187	213
Gospodarstvo Obale	170	174
Amortizacija in skladi se bodo povečevali hitreje kot v gospodarstvu. Z združevanjem dela in sredstev bo gostinstvo vsekakor dosegalo boljše rezultate.
Indeks gibanja DP, zaposlenih in bruto OD v gostinstvu in turizmu na obalnem območju v obdobju 1976-1980:
	DP	Zaposleni	OD bruto
Gostinstvo in turizem	138	127	171
Poprečna stopnja rasti v %	6,6	4,9	11,3
Načrtovane naložbe in prizadevanja za boljšo organizacijo poslovanja in kvalitetno postrežbo bodo pripomogle k rasti družbenega proizvoda po stopnji 6,6%. Predvsem zaradi otvoritve Bernardina se je povečalo število zaposlenih, kar povzroča visoko letno rast zaposlenih (4,9 % letno).
c.	Promet
Promet je dejavnost, ki ima v družbenem produktu obalnega območja najvišji delež (31 %); sledi mu industrija (25 %). V nadaljnjem razvoju pripisujemo prometu poseben pomen, četudi bo leta 1980 po predvidevanjih organizacij združenega dela zamenja! mesto z industrijo. V prometu obalnega območja so najvidnejši predvsem luški promet, pomorski promet in z njima povezan cestni promet.
Industrija, vezana na morje, se bo v večji meri šele začela razvijati. Zato je zaostajanje prometa za industrijo po deležu v družbenem proizvodu bolj navidezno kakor dejansko. Promet obalnega območja je pomemben s širšega slovenskega vidika, saj le po njem in po industriji, ki je vezana na morje, pripisujemo Sloveniji pomorsko usmeritev: Zaradi ponovnega odprtja Sueškega prekopa bo pfomet obalnega območja pridobi! na pomenu. V preteklem obdobju je bila prometna infrastruktura, predvsem cestna, zapostavljena. Ceste so največje ozko grlo ne le za razvoj te panoge, pač pa tudi za razvoj obalnega območja.
V prometu, ki ga sestavljajo luški, pomorski, cestni in PTT promet, bo ime! pomorski promet največji delež v družbenem proizvodu panoge. V obravnavanem planskem obdobju bo po predvidevanjih organizacij združenega dela stopnja rasti družbenega proizvoda 10.5 %, število zaposlenih pa 3,5 %.
Važnejši kazalci razvoja prometa na obalnem območju so:
Kazalci	1975	1976	1980	Indeks	Poprečna st. rasti
Poprečno število zaposlenih	4.403	4.654	5.245	119	3,5
Celotni dohodek	1,069.913	2,204.542	3,013.136	153	8,9
Bruto dohodek	887.923	989.130	1,489.334	165	10,5
Amortizacija	312.610	332.598	525.370	168	10,9
Bruto OD	344.639	382.328	498.693	145	7,7
Poslovni skladi	40.931	46.933	78.159	191	13,8
Po predvidevanjih organizacij združenega dela bodo torej najhitreje naraščali poslovni skladi, saj bo njihova stopnja rasti znašala 13,8 r. To je treba pripisati večji storilnosti dela, počasnejšemu naraščanju osebnih dohodkov v primerjavi z družbenim proizvodom in akumula-tivnosti panoge.
Promet je izredno pomemben, ker ustvarja visok devizni priliv zaradi izvoznih storitev: to kaže tabela:
Izvoz storitev v 000 din
Poprečna
stopnja rasti
Delež v %
1980
Delež v %
! 975—80
Izvoz stontev
2,120.086
2,597.779
Promet Obala skupaj
1,399.846
1,695.428
230
„URADNE OBJAVE"
29. oktober !976 - St. !8
Da bi organizacije združenega de!a dosegle zastavljene cilje, predvidevajo vrsto ukrepov, od katerih so najvažnejši:
— hitrejši razvoj luškega prometa, katerega povečanje kaže tabc!a:
v 000 ton
Vrsta blaga		1975	1980
generalno blago		1.775	2.500
razsuto blago		—	1.000
nafta in derivati		700	800
Skupaj		2.475	4.300
Luka Koper se v skladu z razvojnimi programi postopno vključuje v sodobne ob!ike prevoza b!aga, kot sta kontejnerski in ro-ro promet. Da bi pridobljene tokove še naprej razvijali in si pridobivali nove ter tako omogočili slovenskemu gospodarstvu uspešnejše vključevanje v mednarodno menjavo, je nujno, da se Luka usposobi za sodobne načine transporta blaga. V jugoslovanskem gospodarstvu je proces kon-tejncrizacije v precejšnjem zaostanku glede na druge dežele. V tej fazi je smotrno, da se luke usposobijo za pretovor kontejnerjev in drugih
V investicijah za osnovna sredstva so zajete predvsem i
težkih tovorov v obsegu, ki zagotavlja ekonomsko izrabo opreme. Tako zgrajeni terminali bodo služili za povezavo z zbirnim transkonti-nentalnim terminalom v Sredozemlju;
—	nabava tovornih ladij za pomorski promet, tako da se bo nosilnost povečala od sedanjih 352.000 ton na 627.000 ton v letu 1980;
—	povečala se bosta cestni in železniški tovorni promet;
—	dela za izgradnjo obalne ceste ter potniškega terminala, železniške in avtobusne postaje pri Slavčku;
—	modernizacija in razširitev PTT uslug.
Skupne investicijske naložbe v promet za obdobje ! 976-80 bodo po
predvidevanjih znašale:		Investicije v 000 din
	V osnovna V obratna	
Občina	sredstva	sredstva
Izola			
Koper	1,191.885	71.749
Piran	3.307.135	21.200
Skupaj	4,499.020	92.949
/esticijcza:	v 000 din
	Vrednost	Od tega sredstev	
Investicije 1976—80	investicij	TOZD	DO	druga
luška dejavnost	810.000	129.468	8.530	672.002
pomorski promet	3,280.528	—	547.760	2,732.768
cestni promet	198.300	1981300	*—	—
PTT promet	137.978	— /	87.930	50.048
Skupaj	4,426.806	327.768	644.220	3,454.818
Glavne investicije luške dejavnosti bodo šle za povečanje operativne obale, luško infrastrukturo ter terminale. Investicije pomorskega prometa pa bodo dane za nabavo ladij (tovornih linijskth ladij in dveh tankerjev).
Promet se bo moral razvijati po navedenih smereh, da bi mogli zagotoviti nemoten razvoi z njim povezanih panog, zlasti industrije.
d)	Storitvena obrt (obdelana v sekundarnem sektorju pri proizvodni obrti)
^c) Komunala
Kazalci	1975
Poprečno število zaposlenih	389
Celotni dohodek	61.596
Bruto dohodek	42.248
Amortizacija	7.180
Bruto OD	23.535
Poslovni skladi	2.682
Družbeni proizvod bo v planskem obdobju naraščal po letni stopnji 8,4 %, to je znatno hitreje kot poprečno števifo zaposlenih, ki bo naraščalo po letni stopnji 2,7 %. To je treba pripisati največ storilnosti dela, predvsem zaradi izboljševanja organizacije dela in opremljenosti delovnih mest. V tem petletnem obdobju hi bilo treba, poleg samoupravne organiziranosti komunalnih dejavnosti v samoupravnih interesnih skupnostih, z četi združevati delo in sredstva v eni od oblik organiziranosti združenega dela.
Cilj razvoja komunalnega gospodarstva je v čim večji meri izboljšati oskrbo potrošnikov s komunalnimi storitvami. Načrti krajevnih skupnosti v mestih kakor tudi na podeželju vsebujejo vedno več nalog komunalnega gospodarstva.
Organizacije združenega dela s področja komunalnih dejavnosti bodo pri bodočih načrtih in njihovi realizaciji tesno sodelovale in usklajevale delo s krajevnimi skupnostmi, skupnostmi.
Važnejši kazalci razvoja komunalnega gospodarstva (po predvidevanjih organizacij združenega dela) so:
v 000 din
Poprečna
1976	1980	Indeks	st. rasti
402	445	114	2.7
79.666	98.14!	159	9.7
47.408	63.247	150	8,4
9.889	11.306	157	9.4
26.363	36.603	156	9,3
1.990	2.933	109	L7
Komunalne storitve bodo boljše predvsem zaradi:
—	izboljšanja vodne preskrbe na obali, preprečevanja onesnaževanja in zaradi čiščenja morja, izgradnje objektov za čiščenje odpadnih voda na obali.
—	urejanja uličnih zbiralnikov v Izoli,
—	izgradnje kanalov v Piranu,
investicij v stroje in priprave za oprav Ijanje komunalnih storitev, ureditve vprašanja odlaganja in uničevanja trdih odpadkov za celotno obalno območje.
29. oktober 1976 -Št. 18
«URADNE OBJAVE"
Za reaiizacijo navedenega programa bodo potrebna viaganja v:
v 000 din
Občina	Osnovna sredstva	Obratna sredstva
Izota Koper Piran	30.360 546.347 45.750	2.500 750 3.000
Skupaj Višinski vodovod	622.457 55.153X	6.250
C- 3 Ì VI	677.610	6.250
* Dejanski stroški bodo višji zaradi povečanja din.		cen, t. j. 101.732.000
Viri sredstev za navedene investicije so:		v 000 din
Namen investicij	Sredstva Sredstva 1976—80	TOZD	Sredstva	Druga DO	sredstva
Oskrba z vodo Kanatizacija Čiščenje odp. voda Stroji, oprema	486.949	— * 56.206	16.376 10.000	3.195 69.302	23.735	20.088	466.861 —	39.830 6.805 45.567
Skupaj Višinski vodovod /	622.457	43.306 55.153	20.088	559.063 —	55.153
Skupaj	677.610	43.306	20.088	614.216
V	občini !zo!a bodo natožbe v komunatno dejavnost usmerjene predvsem v nabavo strojev in izgradnjo 2300m kanatskega omrežja, gtavnega kotektorja ter petih utičnih zbiratnikov.
V	občini Koper bo največ sredstev namenjenih za ureditev kanatiza-cije. in sicer 93 % sredstev, ki jih bo v tem pettetnem obdobju da! za investicije Komuna!ni servis Koper. Ostata sredstva so namenjena predvsem obnovitvi strojnega parka.
G!avnc na!ožbe v komuna!o občine Piran bodo namenjene izgradnji 7200 m betonskih kanatov, gradnji proizvodnogospodarske stavbe in usedatnikov z gnitišči ter nabavi strojev in voznega parka.
Organizacije združenega deta komunatne dejavnosti morajo zgraditi skupen objekt za odtaganje in uničevanje smeti na obatnem območju.
Občina tzota rešuje komunatne zadeve tudi z družbenim dogovorom o samoprispevku.
V	tem obdobju se bodo začete tudi priprave za raziskovanje razsot-jevanja morske vode za vire pitne vode.
Na stovenski obati je preskrba z vodo potrebna posebne pozornosti. Poraba vode v ptaniranem obdobju je izračunana s pomočjo posebne študije. Ob upoštevanju.
—	da bo prebivatstvo v obdobju 1976-80 naraščato na obati po stopnji 2.3 %.
—	da se bo dnevna poraba vode na statnega prebivatca povečata od sedanjih ! 35 na 150!.
—	da se bo tetna poraba vode na dctavca v industriji povečata od sedanjih !!6na 140 kub. m.
—	da se bo števito zapostenih povečato od 30 ! 24 na 34 636,
—	da se bo gtede na načrtovana vtagan ja predvsem v nove tunsttcnc
druge gospodarske objekte povečata konica porabe vode (dnevna.
tedenska, mesečna ter ceto sezonska konica),
—	da se bo poraba vode povečata tudi na podežetiu (ob postopnem
dograjevanju višinskega vodovoda), bo poprečna kotičina P^^cne '"de v ptaniranem obdobju rasta po 7,6 <%, sicer bo že teta 19H0 pn-manjktjaj vode znašat prek ! 30 ! na sekundo. Zato prudtaga	'
vodovod v ptaniranem obdobju nastednje investicije za \o no preš r bo:
Vrsta investicij
v 000 din
tnvesticijska
vrednost
t. Povečanje vodovodnih zmog!jivosti	410.000
2.	Dograditev obstoječega sistema	7!.200
3.	Obnova dotrajanih objektov in naprav	3.000
Skupaj sredstva za preskrbo z vodo	484.200
Za to investicijo ima Rižanski vodovod zagotovtjenih 20,500.000 dinarjev sredstev, za kritje ostatiti stroškov pa predtaga uvetjavitev stroškovne cene. ki bo pripomogta k večji reproduktivni sposobnosti podjetja, poteg tega pa računa na vse možne načine zagotavljanja sredstev za razširjeno reprodukcijo.
Višinski vodovod
V sktop probtematike vodne preskrbe na obati spada prav gotovo tudi izgradnja višinskega vodovoda. V tetih ! 974-75 je bita dograjena !. etapa, ki zagotavtja vodo občanom v Ospu, Gabrovici. Stcpanih. Pobegih, Cežarjih in btižnjih zasetkih ter občanom v Dvorih in Matiji.
Načrtovana !!. etapa izgradnje vktjučujc vse primarne objekte in naprave ter razdetitno vodovodno omrežje za nastednje cone:
a)	cona Cezarji—Pridvor, v katero so vktjučeni: črpatišče v Ccžar-iih. ttačni cevovod z rezervoariem !()()() kub m do Sv. Antona, nckai povratnih cevovodov in razdetitno omrežje ter rezervoarji za vast in nase!ja Pobegi. Cežarji. Kocjančiči. Kortina, Dotane, Pridvor. Turki. Gregoriči, Tomažiči. Ccrej. Bonini, Vangane! v skupni vrednosti t4,596.000 dinarjev;
b)	cona Koper—Potjane. v katero so vktjučeni: črpatišče Bošama-rin, ttačni cevovod od Šatare do Potjan. rezervoar na Potjanah. povratni cevovodi ter razdetitno vodovodno omrežje s pripadajočimi rezervoarji za vasi in nasetja Bošamarin, Grunjan, Šmarje, Grintovec. Gažon, Paderna. Sergaši, Pomjan. Ditici. Fieroga. Manžan v skupni vrednosti 20,030.000 dinarjev;
c)	cona Matija, kjer v drugi etapi niso potrebni primarni, temveč samo sekundarni objekti, t. j. razdetitno omrežje in rezervoarji za drugo, tretjo in četrto ttačno cono Parecaga za nasetja Dvori. Medošc, Paštjun, Drago. Stame. Krog — Krožera — Sečovtje. Nožed in druge zasetke v skupni vrednosti !4.762.000 dinarjev;
d)	cona Črni kat, kjer niso potrebni v drugi etapi primarni objekti, temveč te razdetitno vodo\odno omrežje s potrebnimi rezervoarji, in to za odcep Gabrovica—Cmi kat. za odcep Stepani — Štrotci — Katinara in za odcep sta**e Gabrovke v skupni vrednosti 3,180.000 dinarjev;
e)	cona Pridvor—Marezige (samo gravitacijski cevovod od Sv. Antona do Marezig) v skupni vrednosti 2.385.000 dinarjev.
Rekapitutacija !!. etape
a)	cona Cežarji—Pridvor
b)	cona Koper—Potjane
c)	cona Matija
d)	cona Cmi kat
e)	cona Pridvor—Marezige Skupaj po cenah iz oktobra !974 Predvidene podražitve, izdetava tehnične dokumentacije, gradbeni in tehnični nadzor in odškodnine Vsega
14.596.000	dinarjev
20.030.000	dinarjev !4,762.000 dinarjev
3.!80.000 dinarjev 2,585.000 dinarjev
55.153.000	dinarjev
46.579.000 dinarjev !01,732.000 dinarjev
til. etapa ni predmet tega programa; vanjo spada cetotna preskrbo-
vala cona Popetre — G radi n — Gračišče, de) cone Potjan s cevovodom od Potjan do Brecev in de! cone Matija s ttačnim cevovodom od Bresta do Matije in dovodnim cevovodom od Bresta do Dvorov.
Ta etapa je nakazana samo programsko in ni še dokončno dodetana.
Samo primarne naprave te etape bodo po ocenah state okrogto 2!.886.000 dinarjev.
Financiranje izgradnje višinskega vodovoda:
Sredst\a za gradnjo 11. etape višinskega vodovoda bi zbirati po na-
stednjem predtogu:
a) 80% od l % prispevka od bruto OD vseh zapostenih na obati. kar bi tetno znašato ki bi znašat tetno
c) sredstva po posebnih dogovorih Skupaj
5-tetni dotok teh sredstev bi znaša!
9,300.000 dinarjev
2.000.	000 dinarjev
3.000.	000 dinarjev
14.300.000	dinarjev
71.500.000	dinarjev
232
..URADNE OBJAVE"
29. oktober !976 - Št. !8
Razliko do ocenjenih vrednosti hi bi!o mogoče nadomestiti z namenskim prispevkom vseh porabnikov vode (ne nazadnje) tudi z javnim posoji!om. ki bi pospešilo ter pocenilo gradnjo, a je potrebno zanj še pred razpisom zagotoviti Sposobnost vračanja iz virov pod a), b), c).
6.	Gibanje osebnih dohodkov
Novi položaj delovnega človeka v združenem delu, ko se v organizaciji združenega dela neposredno zavzema, da bi v procesu razširjene reprodukcije dosega! čimboljše rezultate dela, mora prispevati tudi k povečanju življenjskega in družbenega standarda.
V družbeni plan je vgrajena dogovorjena politika stalne rasti realnega življenjskega standarda. Ta cilj mora biti usklajen s povečevanjem storilnosti dela v vseh sredinah.
Občina	Družbeni proizvod na zaposlenega Indeks	Poprečna 80-73	st. rasti		Osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu Indeks	Poprečna 80-73	st. ras:i	
Izola	152	8,7	148	8,3
Koper	14!	7,1	109	5,2
Piran	123	4.2	! 19	3,3
Obala skupaj	138	6.6	13!	5.5 /
Računano na podlagi bruto OD na zaposlenega.
Osebni dohodki na zaposlenega se bodo na obalnem območju povečevali s poprečno stopnjo rasti 3.3% (v Sloveniji 3.0%). kar je pod poprečno rastjo produktivnosti dela (h.6 % ). Pri povečevanju produk-,ti\nosti dela je potrebno upoštevati nov objekt in sicer Bernardin, ki prispeva velik delež k družbenemu proizvodu.
Poprečni realni neto osebni dohodki na zaposlenega pa se bodo povečali od 3392 dinarjev v letu 1973 na 4332 dinarjev v letu 1980 ali za 34%.
Poprečna rast osebnih dohodkov na zaposlenega po občinah bo naslednja: Izola 8.3%. Koper 3.2%. Piran 3.3%.
Med gospodarskimi panogami so precejšnje razlike glede rasti osebnih dohodkov tudi zaradi porasta produktivnosti dela:
Patjoga	Družbeni produkt na zaposlenega v gosp. Indeks 80-73	Osebni dohodek na zaposlenega v gosp. Indeks 80-73
Industria	148	146
Kmetijsko	129	125
Gradbeništvo	133	136
Promet	139	121
Trgovina	122	120
Gostinsko in turizem	10!	123
Obrt	13!	126
Komunala	131	136
Industrija je pred drugimi panogami tako glede rasti družbenega proiz\oda na zaposlenega (produktivnost) kot glede rasti osebnih dohodkov na zaposlenega Najbolj odstopa gostinstvo, ki bo povečevalo produktivnost s jioprečno stopnjo rasti 0.2 %, osebne dohodke na zaposlenega pa s poprečno stopnjo rasti 4.6%.
7.	Delitev družbenega proizvoda
Realizacija temeljnih razvojnih ciljev na obalnem območju bo prispevala k hitre jši rasti dtužbenega proizvoda (9.6% letno) kot v Sloveniji (6, ! % letno).
DP obalnega območja v letih 1973 in 1980 ter indeks in poprečna stopnja rasti:	^
	1973	1980	Ind.	Popr. let. st. rasti
Celotno gospodarstvo	3,092.066	4.806.017	13$	9,2
— družbeni sektor	2,882.994	4,333.13!	138	9,6
— privatni sektor	209.072	230.886	120	3,7
Poprečna letna rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva bo znašala 9,2%, v zasebnem sektorju pa 3,7%. Zasebni sektor je znaša! v letu 1973 6,8 %, v letu 1980 pa se bo njegov delež v družbenem proizvodu zniža! in bo znaša! 3,2 %.
Položaj gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda
V	prihodnjem obdobju bo v skladu z načeli nove ustave in sprejetimi stališči na X. kongresu ZKJ narašča! delež družbenega proizvoda, ki bo ostaja! gospodarstvu.
S povečevanjem materialne osnove bo gospodarstvo lažje uresničevalo razvojne koncepte življenjskega in družbenega standarda.
Na povečevanje materialne osnove imajo neposreden vpliv tudi organizacije združenega dela. Z racionalnejšim gospodarjenjem, ki se kaže v povečevanju rentabilnosti in produktivnosti za 6,6%, ho gospodarstvo samo zboljševalo rezultate, kar bo ugodno vplivalo tudi na delitev družbenega proizvoda med družbo in gospodarstvom.
Kvalitetni procesi znotraj gospodarstva obalnega območja (pri tem bodo integracijski procesi ter usklajevanje programov in njihovo dopolnjevanje med organizacijami združenega dela igrali pomembno vlogo) bodo prispevali k večji udeležbi gospodarstva v delitvi družbenega proizvoda.
Delitev družbenega proizvoda med družbo in gospodarstvom kaže tabela 7. Delež gospodariva obalnega območja v delitvi družbenega proizvoda se bo poveča! od 60,8 % v letu 1973 na 62.2 % v letu 1980. V okviru tega deleža se bodo sredstva za razširjeno reprodukcijo povečala od 26,6 % v letu ! 973 na 28,8 % v letu ! 980. Zniža! pa se bo delež neto osebnih dohodkov v družbenem proizvodu
Takšna gibanja, če upoštevamo, da bo produktivnost dela naraščala hitreje od osebnih dohodkov, ustrezajo stabilizacijskim ciljem.
Osebni dohodki in samoupravno dogovorjene obveznosti
V	delitvi družbenega proizvoda bo prišlo tudi do sprememb v deležu, ki ga imajo v njem samoupravno dogovorjene obveznosti. V letu 1973 znaša delež prispevkov iz osebnih dohodkov v družbenem proizvodu 15,2 %, v letu 1980 pa se bodo samoupravno dogovorjene obveznosti znižale na 14.8% in bodo v letu 1980 znašale 673.013 tisoč dinarje\.
8.	Razvoj občin in sodelovanje s sosednjimi občinami
Poleg planske obdelave razvojnih procesov za obalno območje kot celote so podani prikazi v obliki tabel za vse najpomembnejše gospodarske kategorije tudi po občinah.
Družbenoekonomski razvoj obalnega območja s prioritetnim ciljem v razvoju pomorskega gospodarstva z industrijo in turizmom omogoča tudi razvoj posamezne občine.
Indeksi in poprečne stopnje rasti DP in zaposlenih po občinah:
	Družbeni proizvod Indeks	Poprečna 1980-73 st. rasti %		Zaposleni Indeks	Poprečna 1980-73 st. rasti %	
Izola	167	10,8	11!	2,2
Koper	160	9,9	113	2,3
Piran	149	8.3	123	4.2
Obala	138	9,6	113	2.9
Najvišjo slopnjo rasti družbenega proizvoda ima občina Izola (]0.8%) oh istočasni najniiji stopnji rasti zaposiovanja (2.2%).
Osnovne usmeritve razvoja po občinah .zv,rajo ,z usmeritev razvo.a organizacij združenega deta. Ktjučn, razvojni citji. za katere se bodo morale občinske skupsčme zavzemati, da bodo realizirani na gospodar skem področju, so naslednji:	" ^
a)	občina !zo!a:
—	realizacija razvojnega programa De!amahsa z usmeritvijo na ulov in predelavo nb; uvajanje sodobne tehnologije ulova mora dobiti svoje mesto v zelenem planu; ulov rib je pomemben vir prehrane
—	programska in ekonomska utrditev Mehanotehnike
—	nadaljnji razvoj ladjedelnice;
—	razvoj marine;
—	programska povezava organizacij združenega dela;
b)	občina Koper:
—	začetek gradnje rafinerije Sermin z nadaljnjim razvojem petrokemije in energetike;
—	razvoj Luke m njeno vključevanje v sodobne transportne tokove;
—	modernizacija kapacitet v gospodarstvu;
—	integracija gospodarstva;
c)	občina Piran:
—	dokončna izgradnja Bernardina;
—	realizacija programa Splošne plovbe;
—	razvoj solin in proizvodnje začimb;
—	povezovanje gostinstva z ostalim gostinstvom na obalnem območju in z gostinskimi organizacijami zunaj obalnega območja.
Sodelovanje z drugimi občinami
Obalne občine se povezujejo zlasti z ohčino Sežana, s katero imajo stične točke tako na gospodarskem kot negospodarskem področju. V letu 1975 je bi! ustanovljen medobčinski svet obalno-kraških občin. Tako je dana osnova za tesnejše obravnavanje skupnih zadev in za enotnejše opredelitve. Takšna potreba se je kazala zlasti na področju kompleksnega načrtovanja.
Povezovanje gospodarstva in negospodarstva med obalno-kraškimi občinami se kaže zlasti na področjih:
—	industrije: povezovanje in usklajevanje programov v kovinskopredelovalni industriji.
—	kmetijstva: povezovanje obstoječih organizacij zaradi usmerjanja razvoja v oskrbovanje regije s kmetijskimi pridelki.
—	terciarne dejavnosti: povezava gostinstva zaradi nudenja kompleksnejše turistične ponudbe (morje — Lipica — Škocjanske jame).
—	infrastrukture: oskrba z vodo. vprašanje vodne akumulacije v Brkinih, cestna povezava in suhozemni terminal.
—	šolstva: oddelki srednjih šol v Sežani,
—	zdravstva: zdravstveni dom, lekarniška služba, bolnišnica in drugo.
Obalne občine se bodo povezovale tudi s sosednjima občinama Buzet in Umag. zlasti pri prostorskem planiranju.
C. PROJEKCIJA SOCIALNEGA RAZVOJA
Iz globalne ocene dosedanjega razvoja izhaja, da so teme!ini problemi sedanjega stanja in obenem strateški cilji bodočega razvoja, v socialni sferi zlasti:
—	uskladrtev družbenega razvoja, tako da bo socialna sfera močneje prispevala h gospodarskemu razvoju.
—	poudarek na izobraževanju in s tem izboljšanje kadrovske strukture.
—	povečanje sredstev za stanovanjsko gradnjo.
Doseči bo treba, da se bodo delovni ljudje zavestno opredeljevali za tako delitev dohodka in osebnega dohodka, ki bo zadovoljevala njihove interese in potrebe na posameznih ravneh življenja in dela (vendar na osnovi delovnih uspehov in solidarnosti).
E Temeljna izhodišča socialnega razvoja
Dosedanji neusklajeni razvoj med gospodarskim in negospodars *m področjem je povzroči! velike probleme.
Za predvideni dinamični razvoj obalnega območja postaja vse bolj Pomembno hitro povečanje obsega in k\a!itcte storitev \seh tistt družbenih dejavnosti, ki omogočajo razreševanje števdmh nalog na Področju socialne politike ter oblikujejo pogoje dela m žtvljenja delovnih ljudi, s čimer posredno in neposredno vplivajo tudi na po\ ecanjc Produktivnosti dela. Pričakujemo večjo učinkovitost strokovnega m raziskovalnega dela. vzgojnoizobraževalnega in zdravstvenega e a ter drugih družbenih dejavnosti. Povečati bo treba tudi obseg m \a ' ' storitev ter skladno s tem tudi zmogljivosti, da bi tako zagotovt ' ctm bolj skladne možnosti za družbeno reprodukcijo.
Visoka stopnja doseljevanja in deagrarizacije, ki sta bili že do sedaj največji v Sloveniji, še močneje pritiskata na potrebe po razvoju področij družbenega standarda.
a)	Razčlenitev osnovnih strateških ciljev socialnega razvoja in vloge samoupravne organiziranosti ljudi.
Integralni razvoj obalnega območja zahteva poglobljeno obravnavanje razvoja družbenih dejavnosti na vseh ravneh tako v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih kot tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Delavci v gospodarstvu bodo sprejemali take programe družbenih dejavnosti, ki bodo zagotavljali planirano raven družbenega standarda. Skladno s tem bodo pri delitvi dohodka izločali sredstva za te namene. Samoupravne interesne skupnosti pa bodo morale poskrbeti, da bodo storitve in dobrine s področja njihovega dela enakopravno dostopne vsem delovnim ljudem.
Pomembno vlogo pri poglabljanju odnosov med gospodarsko in socialno sfero bodo imeli delegati. Potrebno bo ustvariti tak informativni sistem, da bodo delegati in vsi občani dobro informirani o delovanju in rezultatih dela na vseh področjih.
V	splošni politiki socialnega razvoja je treba doseči ravnotežje med osebnim in družbenim standardom. S povečevanjem osebnega standarda nastajajo večje potrebe zlasti na področjih izobraževanja, varstva otrok, zdravstva in stanovanj. Zaradi tega bo treba poleg sredstev, ki se določajo za izgradnjo bolnišnice ter poleg samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in vrtcev, povečati sredstva za izobraževanje na vseh ravneh in za stanovanjsko graditev.
b)	Projekcija demografskega razvoja 1976-1980
V	obdobju 1961-197! je prebivalstvo obalnega območja naraslo za 16 %. Najbolj je naraslo v ol^jini Koper, in sicer za ! 9 %; v občini Izola je naraslo za 15%, v občini Piran za 7%. Tako je znašal odstotek posameznih občin v skupnem številu prebivalstva:
občina Koper	60,9%
občina Izola	17,8%
občina Piran	21.3%
V	tekočem petletnem obdobju se je povečalo število prebivalstva za 9,2% in je po predvidevanjih konec leta 1975 doseglo 63.680 oseb. Poprečna stopnja rasti je znašala 1.7%.
Za obdobje 1976-1980 računamo zaradi novih spodbud v razvoju gospodarstva na nekoliko hitrejšo rast prebivalstva, in sicer po poprečni stopnji 2,3 %. Tako bo število prebivalcev konec leta ! 980 znašalo 71.380 ali za 12% več kot leta 1975. Tako povečanje je tudi v skladu s policentričnim sistemom razvoja republike, po katerem naj bi obalno območje leta 1985 štelo okoli 80.000 prebivalcev.
Prebivalstva v starosti 15 do 64 let je bilo 69.6%. Pričakujemo, da bo v letu ! 980 ta delež znašal 69.4 %. Najbolj se povečuje prebivalstvo v starosti od 40 do 49 let. Relativno je padel delež otrok do 9. leta starosti. V planiranem obdobju se bo to gibanje ustavilo.
Kmečko prebivalstvo, ki je štelo leta 197! 6642 oseb, stalno upada. Če bi upoštevali stopnjo nazadovanja 6,48 % iz prehodnih desetih let. bi imeli leta 1980 še okoli 3600 kmečkih prebivalcev. Vendar bodo ukrepi, kot so pospeševanje zasebnega kmetijstva, izvajanje zelenega plana, investiranje v vzorne kmetije, prilagojena davčna politika idr., upočasnili stopnjo upadanja. To je potrebno tudi zaradi narodnoobrambnega, turističnega in drugih vidikov.
Aktivnega prebivalstva bo v letu 1980 okoli 34.250 ali 48 % celotnega prebivalstva. Delovnega prebivalstva pq bo okrog 33.500 (ob približno 750 brezposelnih).
Dnevna migracija bo ostala približno na sedanji ravni. t. j. pri 8% celotnega prebivalstva v mestih.
Racionalnejše zaposlovanje mora biti v prihodnjem obdobju ena od bistvenih prvin splošne družbene politike in še posebej gospodarske politike.
c)	Delež skupne in splošne porabe v družbenem proizvodu
Osnovno vodilo za planirano petletno razdobje glede udeležbe
skupne porabe v družbenem proizvodu je v tem, da se bo družbeni standard povečeval hitreje kot osebna poraba oziroma da se bo uskladil z rastjo družbenega proizvoda. Krepitev družbenega standarda, zasnovanega na širši solidarnosti delovnih ljudi, bo prispevala k hitrejšemu zmanjševanju socialnih razlik.
Ključni problem nadaljnjega družbenega razvoja obalnega območja je vprašanje izboljšanja izobraževanja na vseh ravneh tako po kvantiteti kot po kvaliteti. Zaradi tega bo treba na to področje usmeriti nekoliko več sredstev kot doslej.
Spremenjeni sistem oblikovanja sredstev za skupno porabo, po katerem delovni ljudje v procesu svobodne menjave dela v skladu z območ-
234
„URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 - Št 18
mm družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi ter po načelu solidarnosti združujejo sredstva za pokrivanje skupnih potreb na področju družbenega standarda, bo poveča! delež združenih sredstev za skupno porabo.
Na osnqyi opredeljenih izhodišč je osnovni instrument za oblikovanje skupne in splošne porabe rast družbenega standarda. Zaradi tega dinamika financiranja splošne porabe ne sme presegati dinamike rasti družbenega proizvoda. Realna stopnja rasti družbenega proizvoda znaša 9,6% na leto ali skupno za petletno obdobje $8,1 %.
V skladu z druzLcnim dogovorom o usklajevanju meri! za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov ter o obsegu in strukturi skupne porabe bodo sredstva za skupno porabo naraščala nekoliko počasneje kot družbeni proizvod.
Na osnovi teh meri! dobimo planirana sredstva za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti, in sicer 938,682.000 dinarjev v letu 1980 (609,930.000 dinarjev v letu 1975).
Družbeni proizvod bo naraščal poprečno na leto po 9,6 %, sredstva za skupno porabo pa poprečno po 9,0 %.
Na področju družbenih dejavnosti so predvidene investicije v naslednjih zneskih:
Samoupravna interesna skupnost
—	otroško varstvo
—	izobraževanje
—	domovi za učence
—	srednje šole
—	kultura
—	telesna	kultura
—	telesna kultura
—	socialno skrbstvo
v 000 din Celotna investicija
70.000 86.344
93.000
78.000
35.000 28.350 28.350 36.100
Skupaj '	790.933
Sredstva za investicije v otroškem varstvu so zagotovljena iz samoprispevka, iz sredstev za neposredno otroško varstvo in prispevkov TOZD v občini Piran.
Investicije v osnovnem šolstvu bodo krite iz sredstev samoprispevka in iz drugih sredstev (investicijska sredstva SIS, amortizacija).
Izgradnja doma za učence v Kopru jc v programu Izobraževalne skupnosti Slovenije in bo predvidoma zgrajen že do leta 1978.
Srednje šolstvo financira Izobraževalna skupnost Slovenije. Program investicij še ni sprejet.
Sredstva za investicije na področju kulture in telesne kulture še niso zagotovljena. Prav tako so le d^lno zagotovljena sredstva za investicije na področju socialnega skrbstva.
Največje investicije planira zdravstvo. Po predlogu samoupravnega sporazuma o osnovah plana zdravstvene skupnosti obalnih občin bo skupnost zagotovila 160.651 milijonov dinarjev za splošno bolnišnico. Del sredstev bo doteka! še iz drugih virov, vendar vse investicije še niso pokrite.
Programi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti bodo dokončno usklajeni do 30. septembra 1976.
Splošna poraba se bo večala v skladu z rastjo družbenega proizvoda, to je po poprečni stopnji 9,5 %. Tako se bo splošna poraba povečala za 57,4 % in sicer:
od 84.571.540 dinarjev v letu 1975
na 133.115.604 dinarjev v letu 1980.
Tako bo celotna skupna in splošna poraba z investicijami vred in vključno tudi z osebnimi dohodki znašala v družbenem proizvodu 14,58%.
Če bo v celotnem procesu samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja upoštevana nakazana globalna projekcija temeljnih kazalcev razvoja kot izhodišče pri oblikovanju politike razvoja na področju porabe v prihodnjem obdobju in če bodo v teh okvirih opredeljeni konkretni programi in plani, se bo materialna baza družbenih dejavnosti le izboljšala; to bo obenem tudi znatno prispevalo k stabilizaciji materialnih odnosov v družbi.
d)	Stanovanjska gradnja
Ustavne spremembe, resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj ter zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu — vse to je prineslo nove kvalitete v stanovanjsko gospodarstvo; bistvo vsega je samoupravno dogovarjanje vseh dejavnikov na stanovanjskem področju.
V planiranem srednjeročnem obdobju bo treba uresničevati dve temeljni nalogi ki sta v teku:
—	razvoj in utrditev samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva v okviru obalne samoupravne stanovanjske skupnosti in
—	nadaljevanje družbene akcije za pospešitev stanovanjske graditve.
Samoupravna organiziranost stanovanjskega gospodarstva bo morala gradnjo preorientirati v usmerjeno graditev in skrbeti za gospodarjenje z družbenim stanovanjskim skladom, krepiti bo morala svoj samoupravni vpliv tako v komunalnem gospodarstvu kakor tudi v razvoju industrije gradbenega materiala.
Obalna samoupravna stanovanjska skupnost, ki jo sestavljajo delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela, bo vodila stanovanjsko politiko na širših družbenih osnovah in bo tako skladno reševala stanovanjske probleme na celotnem obalnem območju. Pomembno vlogo bo še naprej imela samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki bo reševala stanovanjske probleme določenih socialnih kategorij občanov, kot so delavci z nižjimi dohodki, stari ljudje, borci NOB, upokojenci in nezaposleni uživalci invalidnin.
Pri ostalih kategorijah interesentov za stanovanja bo treba bolj razviti oblike kreditiranja in družbene pomoči pri reševanju stanovanjskih vprašanj, kar bo omogočilo večjo racionalnost pri izrabi prostora, stavbnih zemljišč in družbenih sredstev ter omogočilo zmanjšanje socialnih razlik, ki nastajajo pri pridobivanju stanovanja. V tem okviru bo treba uvesti premiranje stanovanjskega varčevanja, da bi spodbudili tudi večje vlaganje občanov v stanovanjsko graditev.
Družbeno usmerjena stanovanjska graditev bo postala prevladujoča oblika stanovanjske gradnje in se bo odvijala na treh kompleksih: Semedela—Žusterna, Izola in Lucija. Po potrebi bodo vključeni v program družbeno usmerjene stanovanjske graditve še drugi kompleksi pozidave.
Pri reševanju stanovanjskih problemov bodo morali konstruktivno sodelovati tako urbanisti in projektanti kot komunalna in gradbena podjetja ter njihovi kooperanti, seveda v skladu s sklenjenim družbenim dogovorom. Vprašanju organiziranosti in povezovanja vseh udeležencev v stanovanjski graditvi bo treba nameniti posebno skrb, ker bo od tega v znatni meri odvisna ekspeditivnost, racionalnost in relativna pocenitev stanovanjske gradnje.
Zdaj se izvaja srednjeročni program stanovanjske graditve za obdobje 1972-1976. ki ga je sprejel obalni svet. Zaradi kombinirane stanovanjske graditve bo treba v letu 1976 sprejeti nov samoupravni sporazum in družbeni dogovor o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o delitvi teh sredstev na sredstva za družbeno pomoč, združena sredstva in sredstva, s katerimi razpolagajo organizacije združenega dela same. Obalna samoupravna stanovanjska skupnost mora dati pobudo in speljati organizacijo za sprejem teh dokumentov.
Na osnovi sprejetih izhodišč, ki izhajajo iz velikega stanovanjskega primanjkljaja, predvidenega družbenoekonomskega razvoja obalnega območja in povečanja števila prebivalcev, je potrebno graditi letno 10 stanovanj na 1000 prebivalcev. V skladu s tem načelom bomo zgradili v planiranem srednjeročnem obdobju 3500 stanovanj. V strukturi stanovanj se bo zmanjšalo število posebnih sob, garsonjer in manjših stanovanj, povečalo pa se bo število trisobnih stanovanj. Na osnovi tega se bo poprečna stanovanjska površipa na enega prebivalca povečala za 4 %.
Glede na to, da zdaj potrebujemo 2000 stanovanj in da bomo potrebovali v petletnem obdobju zaradi naraščanja števila zaposlenih še 2500 stanovanj (torej skupno 4500 stanovanj), bo konec leta 1980 še vedno manjkalo 1000 stanovanj.
Cilj, da bi do leta 1985 odpravili stanovanjski primanjkljaj, je uresničljiv, vendar bo treba sprejeti vse ukrepe za realizacijo planirane graditve. Bistveni element teh ukrepov je ta, da bomo z novim samoupravnim sporazumom izločali za stanovanjsko graditev 7 % od bruto osebnih dohodkov.
Za predvideni obseg stanovanjske graditve bomo potrebovali okoli 1000 milijonov dinarjev. Organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti bodo izločile za stanovanjsko graditev 650 milijonov dinarjev ali 65 %. Ta sredstva ho treba obogatiti zlasti z zasebnimi sredstvi in drugimi dopolnilnimi viri.
Pri gradnji stanovanj bo treba upoštevati širše družbene potrebe stanovalcev; to se pravi, da stanovanje ni samo bivalni prostor, temveč vsebuje tudi druge prvine za urejene življenjske razmere. Sem vsekakor sodijo urejeno okolje, urejene ceste, preskrba z vodo in energijo ter druge socialne, kulturne in telesnokulturnc dobrine. To morajo
29. oktober 1976
upoštevati tudi vs, načrtovale, ki sodelujejo pri načrtovanju novih sosesk. Soseska mora b.ti harmon.čno zaokrožena celota k ustrJ^ vsem normalnim zahtevam stanovalcev.	'
Obalna samoupravna stanovanjska skupnost gospodari z 10 112 stanovanj.. Pereč problem je dotrajani del stanovanjskega fonda kar 4837 ali 48% pred letom 1900 zgrajenih stanovanj. V planiranem obdobju bi morati temeljito popraviti okoli 400 stanovanj in 65 stanovanj. ki so nepnmerna za bivanje, popolnoma rekonstruirati ali porušiti.
V skladu s samoupravnimi načeli o upravljanju stanovanjskega fonda bomo morah doseč, večjo iniciativo hišnih svetov in zborov stanovalcev. da se bo povečala njihova vloga v upravljanju stanovanjskih zgradb. V skladu s tem morajo razpolagati tudi z določenimi sredstvi da bodo odgovorno izvajali naloge v okviru svojih pravic in dolžnosti Tudi v družbeno-sociatnem pomenu bodo morali hišni sveti izvajati določene naloge, saj bodo glede na svojo funkcijo posegali na področje družbenih odnosov med ljudmi.
Redno in zlasti investicijsko vzdrževanje zahteva posebno ob stanju, kakršno je v obalnih mestih, velika sredstva, ki jih sedanja višina stanarin ne zagotavlja. Zaradi tega bo treba postopno uvajati stroškovne stanarine, kar bo omogočalo normalno vzdrževanje in reprodukcijo stanovanjskega sklada, hkrati pa bo izpopolnjen sistem solidarnosti za socialno varnost tistih stanovalcev, ki imajo najnižje osebne ali skupne družinske dohodke.
Pereč je tudi problem duševno ali telesno prizadetih predšolskih otrok, ki jih je na obali po oceni okrog 40; zanje nimamo posebnih oddelkov v vzgojnovarstvenih zavodih.
Močno primanjkuje tudi otroških ig.išč, ki pa so najcenejši in največ uporabljani objekti pri varstvu in vzgoji otrok.
V	obalnih občinah so že nekaj let vključeni v malo šolo otroci pred vstopom v šolo. 64 % otrok je bilo vključenih v celoletne male šole v okviru vzgojnovarstvenih zavodov, 36 % otrok pa v male šole s skrčenim programom (90 do 100 ur) bodisi pri osnovnih šolah ali pri VVZ.
Na obali dela v vzgojnovarstvenih zavodih 145 strokovnih delavcev, in sicer 63 vzgojiteljic, 14 medicinskih sester in 68 varušk. Zasedba delovnih mest ni povsem ustrezna. Stanje se bo spremenilo šele leta 1977, ko bo predvidoma končalo vzgojiteljsko šolo 32 učenk.
V	prihodnjem obdobju se bodo potrebe po družbenem varstvu otrok še povečale, saj je stopnja zaposlovanja žensk veliko močnejša kot stopnja naraščanja zaposlovanja vseh delavcev. Poleg tega število rojstev od 1969. leta naprej spet narašča (indeks 1974-1969 je 127, stopnja rasti pa 4,9%) in lahko pričakujemo, da bo leta 1980 na obali okrog 7900 predšolskih otrok.
Zaradi velikih potreb po objektih otroškega varstva bo skupnost vložila znatna sredstva v obnovo in zidavo vrtcev.
Program investicij:
2.	Projekcija osnovnih in vejnih družbenih dejavnosti
Sprejem nove ustave je prinesel tudi nov način financiranja skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se bo v planiranem obdobju dosledno uveljavil. Pri tem je dana tudi jasna razmejitev med sredstvi za splošne družbene potrebe, ki se zbirajo na osnovi davkov v občinskih proračunih. in sredstvi iz prispevkov, ki se zbirajo na samoupravni podlagi za financiranje skupnih potreb. Ta področja so: izobraževanje, kultura, telesna kultura, otroško, zdravstveno in socialno varstvo.
V prihodnje bo na področju skupne porabe izključena vloga države, odločujočo vlogo pa bo dobilo sporazumno dogovarjanje delovnih ljudi, ki bodo v temeljnih organizacijah združenega dela odločali o tem, katere potrebe in kakšne je treba najprej uresničevati in kako. Delovni ljudje se bodo sami sporazumevali tudi o tem. v kakšni meri in kakšnem obsegu je možno te potrebe zadovoljiti. Novi sistem financiranja skupnih potreb bo vsekakor omogoči! uveljavitev svobodne menjave dela med delavci na področju družbenih služb in delavci v gospodarstvu.
Učinkovitost vsebinsko novega načina financiranja bo odvisna od tega, v kolikšni meri bo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela dana dejanska možnost presoje programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ter s tem povezanih materialnih obveznosti. Zaradi tega morajo posamezne samoupravne interesne skupnosti predložiti v razpravo take programe, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela dobili čim boljšo sliko o razmerah in nalogah posameznih družbenih področij in se bodo na tej osnovi odločali o višini prispevka, ki ga bodo dajali za zadovoljevanje skupnih potreb. To bodo potrdili s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
a)	Otroško varstvo
Cilj družbenega varstva otrok je. da omogočimo vsakemu otroku v skladu z našimi družbenimi smotri in možnostmi pravilen in popoln osebnostni razvoj. Družbeno varstvo otrok je sestavni de! družbenoekonomskega razvoja in ne le oblika pomoči družinam pri vzgoji in vzdrževanju otrok.
Spričo visokega deleža zaposlenega prebivalstva in naraščajočega deleža žensk med zaposlenimi postajajo ta stališča in spoznanja še posebej aktualna.
Na obali so štirje samostojni vzgojnovarstveni zavodi z 9 enotami, 1 enot pa je pri osnovnih šolah. Od skupno 6493 predšolskih otrok jih je v vzgojnovarstvenih zavodih 2274 ali 34.6 % vseh. To je sicer v primerjavi z republiko Slovenijo, kjer je v družbenem varstvu le 19,6 % otrok, Precej, vendar pa je glede na to, da je obala območje zelo intenzivnega zaposlovanja, še vedno premalo. Največji delež predšolskih otrok ima v vzgojnovarstvenih zavodih občina Izola, in sicer 4! %, me tem o imata občini Koper in Piran v družbenem varstvu okrog 33 ^ otro Potrebe pa še vedno niso krite, saj čaka na sprejem v vrtec 1337 predšolskih otrok, kar je 20% vseh predšolskih otrok, tn od tega samo v Semedeli 600. Čeprav je bilo v zadnjih dveh letih odprt.h v vrtc.h pre-cej novih mest, se je število otrok, ki čakajo na sprejem, poveča o za 200.
Posebno občutno je na obali pomanjkanje mest v jaslih ^ starosti od 3 mesecev do 2 let. Teh mest je samo 108. kar je komaj okrog 6,3 % otrok v tej starosti.
L Občina Izola
—	adaptacija stare stavbe v VVZ Izola	80 mest
—	zidava novega vrtca v zgornjem delu mesta Izola	170 mest
—	! oddelek za predšolsko varstvo pri osnovni šoli
v Dvorih	20 mest
Skupaj v občini Izola	270 mest
V občini Izola bo leta 1980 po oceni 1500 predšolskih otrok. V družbeno varstvo jih bo vključenih 750 ali 50%.
H. Občina Koper
—	vrtec pri osnovni šoli z italijanskim učnim
jezikom Koper	28	mest
—	vrtec v Semedeli	240	mest
—	jasli pri starem vrtcu v Semedeli	40	mest
—	vrtec v Olmu	80	mest
—	vrtec pri osnovni šoli Hrvatini—Ankaran	60	mest
—	predšolski oddelek pri osnovni šoli Vanganel	20	mest
—	vrtec pri osnovni šoli Prade v Pobegih	80	mest
—	vrtec pri osnovni šoli Prade—Bertoki	80	mest
—	predšolski oddelek pri osnovni šoli Marezige	20	mest
—	vrtec pri osnovni šoli Dekani	20	mest
—	vrtec pri osnovni šoli Rižana	40	mest
Skupaj v občini Koper	708 mest
Vseh predšolskih otrok bo ob koncu planskega obdobja v občini Koper 4700; v vzgojnovarstvenih zavodih pa jih bo 1890 ali okrog 40% vseh.
MI. Občina Piran
—	vrtec v Portorožu	100 mest
—	I. etapa vrtca v Luciji	120 mest
—	jasli pri vrtcu v Luciji	24 mest
—	vrtec v Sečovljah	80 mest
—	II. etapa vrtca v Luciji	80 mest
Skupaj v občini Piran	404 mest
V občini Piran bo leta 1980 približno 1670 predšolskih otrok. V vzgojnovarstvenih zavodih jih bo 792 ali 47,3 %.
Skupaj bo torej na obali do leta 1980 1282 novih mest v vrtcih. Zate naložbe bi potrebovali okrog 64 milijonov dinarjev.
Tako bo vključenih v družbeno varstvo 3430 predšolskih otrok ali
43,5	%. Potrebe s tem ne bodo povsem krite, saj bo novih mest manj, kot je že zdaj prosilcev za sprejem v vrtec.
b)	Vzgoja in izobraževanje
Osnovne io/f
Osnovna šola je temelj celotnega nadaljnjega izobraževanja in vzgoje, zato je nujno, da jo organiziramo v skladu z materialnimi in kadrovskimi možnostmi čimbolj ustrezno.
Na tem področju smo pred pomembnimi nalogami. Gre predvsem za uvajanje celodnevne šole, celoletne male šole, za postopno zboljše-
236
„URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 - št. 18
vanje izobrazbene sestave učiteljev, za odpravljanje zaostajanja osebnih dohodkov, za zboljšanje materialnega stanja šol idr.
Namen male šole je priprava otrok na šolo in delna izravnava razlik, ki nastanejo v predšolskem obdobju zaradi različnih kulturnih in socialnih sredin, v katerih živijo otroci.
V	malo šolo so vključeni vsi otroci, ki so pred vstopom v šolo (1027). 64 % jih je v oddelkih v rednem varstvu, 36 % pa v dodatno organiziranih oddelkih, ki imajo skrajšan program (90 do 120 ur). Leta 1980 bo v dodatno organiziranih oddelkih le še 15 % vseh otrok, vendar pa bodo imeli tudi ti program z do 120 urami.
Na obali je 31 osnovnih šol ( 18 centralnih in 13 podružničnih) s 7 !04 učenci. Leta 1980 bo po predvidevanjih 32 šol z 8400 učenci (povečanje za 19 %). Samo 1,4 % učencev ima kombiniran pouk. Prek 1000 učencev se vozi v šolo z avtobusi, kar gotovo močno otežuje njihovo šolsko delo.
V	oddelku je poprečno 22,8 učencev, leta 1980 pa jih bo nekoliko več — 23,4.
Oddelke osnovne šole pri delavski univerzi obiskuje 220 odraslih. Leta 1980 to število ne bo bistveno večje.
V	oddelkih podaljšanega bivanja je 11,2 % vseh učencev, leta 1980 pa jih bo 17,9%. Poleg tega pa bo po predvidevanjih v petletnem obdobju vključenih v celodnevno šolo 11,5 % vseh učencev. Skupaj bo torej v odelkih podaljšanega bivanja in v celodnevni šoli okrog 29,4 % vseh učencev.
V	glasbenih šolah se je število učencev doslej zelo hitro večalo (indeks 1975-74 je 119). Zaradi pomanjkanja prostorov naj bi število učencev v prihodnjih petih letih naraslo le za 4,5 % (na približno 700), število učiteljev pa za 11 %.
Na obali imamo tri šole za razvojno motene obroke.
V	vzgojnem zavodu Elvire Vatovec je bilo v šolskem letu 1974-75 206 otrok; od tega 125 z obale. V prihodnjih petih letih bodo lahko zaradi novih učilnic povečali število učencev na 250.
V	Zavodu za korekcijo govora in sluha v Portorožu je v šolskem letu 1974-75 58 otrok. To število se že nekaj let domala ne spreminja. Do leta 1980 predvidevajo precejšnje povečanje — na 80 otrok. V tem planskem obdobju bi bilo treba rešiti novo lokacijo in izgradnjo novih prostorov s soudeležbo republiških sredstev.
V	posebni osnovni šoli pri Ortopedski bolnišnici Valdoltra se šolajo šoloobvezni otroci, ki se zdravijo v bolnišnici. V glavnem so to otroci iz drugih predelov Slovenije. Na šoli je že nekaj let okrog 87 otrok, v prihodnjih petih letih pa je predvideno majhno povečanje.
Na osnovnih šolah na obali dela 446 učiteljev. Kljub naporom, da bi odpravili kadrovski primanjkljaj, jc stanje še vedno precej kritično. V šolskem letu 1974-75 manjkajo: 3 razredni učitelji, 4 učitelji za podaljšano bivanje, 11 učiteljev za matematiko in fiziko, 7 učiteljev za slovenski jezik, 7 učiteljev za glasbeni pouk, 8 učiteljev za telesno vzgojo, 6 učiteljev za zgodovino in zemljepis, 5 učiteljev za italijanski jezik in 3 učitelji za angleški jezik in biologijo — torej skupaj 54 učiteljev.
Da bi krili te potrebe ter zagotovili učitelje za 48 novih oddelkov, za oddelke celodnevne šole in nove oddelke podaljšanega bivanja, bi morali zaposliti 138 novih učiteljev (indeks 1980-75 je 130).
Za razredne učitelje bodo potrebe v glavnem pokrite z diplomanti oddelka pedagoške akademije za razredni pouk v Kopru. Na predmetni stopnji potrebe še ne bodo povsem krite, čeprav obalna izobraževalna skupne 3t štipendira prek 50 študentov v Ljubljani in Mariboru.
Osnovne šole obalnega območja uporabljajo 36 stavb z 261 učilnicami.
Šolskega prostora je premalo, saj je izpienski količnik 1,50, na nekaterih Šolhh pa bodo morali uvesti že tretjo izmeno (Semedela). Poleg tega veliko šolskih prostorov ne ustreza pedagoškim in zdravstvenim normativom.
Slaba Je tudi opremljenost, saj je kar v 21 % učilnic oprema dotrajana in zastarela. Program investicij v osnovnošolske objekte je bi! sprejet ob uvedbi samoprispevka. Predvidena je zidava oziroma obnova ali preureditev tehle šolskih objektov:
—	dograditev učilnic pri osnovni šoli v Izoli in ureditev igrišč,
—	zidava šole v Dvorih nad Izolo,
—	zidava L etape osnovne šole v Dekanih,
—	zidava osnovne šole v Škofijah,
—	zidava telovadnic pri osnovni šoli Hrvatini.
—	zidava osnovne šole Za gradom,
—	ureditev osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom v Bertokih in Semedeli,
—	ureditev dodatnih prostorov pri osnovni šoli Marezige,
—	popravila na osnovnih šolah v Gračišču, Pradah in Šmarjah,
—	zidava L faze na osnovni šoli Piran,
—	dozidava kuhinje in jedilnice na osnovni šoli v Sečovljah;
—	zidava novih učilnic in drugth prostorov v vzgojnem zavodu Elvire Vatovec,
—	sofinanciranje obnove in preureditev glasbene šole v Kopru. Za te investicije bi potrebovali skupaj 86.344.000 dinarjev.
Viri sredstev pa bodo:
dinarjev
—	iz samoprispevka
—	investicijska sredstva obalne izobraževalne skupnosti
—	drugi viri (krediti, amortizacija, prispevki OZD)
Skupaj
58,926.581
14.533.000 12,884.419
86.344.000
Sredn/e io/e
Na obali je 11 srednjih šol. Od teh so 4 za učence v gospodarstvu, 3 tehnične oziroma druge strokovne šole in 4 gimnazije, 4 šole so z italijanskim učnim jezikom. Skupaj je bilo v šolskem letu 1974-75 na vseh srednjih šolah 3442 učencev; od teh 1029 ali 29 % iz drugih občin (samo s Krasa pa 735 ali 21 %). Na gimnazijah je h % vseh učencev (v SRS 25 %), na 4-!etnih strokovnih šolah 39 % (republiško poprečje 28 %) in na poklicnih 33 % (republiško poprečje 4*7 %). Leta 1975 se je število učencev povečalo za 6 %. Po predvidevanjih pa bo v prihodnjih letih stopnja rasti veliko manjša — le okrog 2 % na leto.
V	obdobju do leta 1980 bo prišlo do reforme srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Bistvena sprememba bo v poenotenju programa prvih dveh let sedanjih srednjih šol, kar bo omogočilo načrtnejše usmerjanje v določene poklice, in tesnejša povezanost z združenim delom v drugi fazi usmerjenega izobraževanja. Pri izdelavi konkretnega načrta (mreže) razvoja šol usmerjenega izobraževanja bo treba odstraniti neskladja, ki so nastala v dosedanjem razvoju srednjih šol.
Spričo hitrega razvoja srednjih šol in neurejenega sistema zbiranja sredstev za gradnjo teh šol so nastale velike potrebe po investicijah.
V	naslednjem obdobju bi bile potrebne predvsem tele nove zidave, dozidave in preureditve:
—	dokončna ureditev gimnazije z italijanskim učnim jezikom v Kopru,
—	dozidava novih učilnic in delavnice na PKAŠ,
—	dograditev novega trakta na EAŠC,
—	preureditev prostorov na poklicni šoli z italijanskim učnim jezikom v Izoli,
—	preureditev stavbe na ekonomski šoli z italijanskim učnim jezikom v Izoli,
—	dozidava učilnic in telovadnice na gostinskem šolskem centru v !zoli,
—	preureditev učilnic na srednji zdravstveni šoli Piran,
—	preureditev stavbe gimnazije v Piranu,
—	dograditev novih učilnic in telovadnice na tehniški pomorski, strojni in elektro šoli v Piranu.
Za vse navedene investicije bi morali zagotoviti 78 milijonov dinarjev.
Program investicij bo sprejet v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Drenov/ za učence
Približno petina učencev srednjih šol na obali je iz drugih občin. Večina stanuje v domovih za učence.
V	domove za učence smo v vsem povojnem obdobju premalo vlagali. Zato so domala vsi dotrajani oziroma imajo premalo mest.
V	najslabšem stanju je dom za učence v Kopru. Po planu Izobraževalne skupnosti Slovenije bo zgrajen nov dom s 480 ležišči do leta 1978. V naslednjih letih bi bilo potrebno zgraditi še dom pomorskega centra z okrog 200 ležišči, dom gostinskega šolskega centra, v okviru splošne bolnišnice v Izoli pa dom za medicinske sestre z okrog 160 ležišči. Za te naložbe bi potrebovali okrog 93 milijonov dinarjev. Poleg sredstev Izobraževalne skupnosti Slovenije bo treba zbrati tudi sredstva iz drugih virov.
.M«/// /M
Na obalnem območju kot tudi na območju vse južne Primorske najbolj primanjkuje delavcev z višjo in visoko izobrazbo s področja ekonomije, prava, strojništva, pomorstva, zdravstva in šolstva.
V skladu s temi potrebami se razvijajo in se bodo razvijale tudi v prihodnjem obdobju nekatere smeri visokošolskega izobraževanja na obali.
Na višji pomorski šoli v Piranu (na navtičnem in ladijskem strojnem oddelku) se bo v prihodnjih letih vpisovalo približno enako število
29. oktober 1976 — Št. 18
„URADNE OBJAVE"
študentov kot doslej. !e da se bo vpisalo sorazmerno več študentov iz
Slovenije.
Na šoli se bo razvil še pomorskogospodarski oddelek kot tretii redni oddelek te šole. $e naprej pa bo ostal za to smer študij ob delu
- Na oddelek Pedagoške akademije iz Ljubljane za razredni pouk v Kopru se bo vp.sovalo vsako leto okrog 20 slušateljev. Na oddelku ho .rganiz.ran tud. stud.j ob delu za razredni pouk in za matemat.ko in fiziko. Treba b. b.lo preuctt. možnosti za organiziranje rednega studi.. ,udi za matemat.ko m f.z.ko. V skladu s preobrazbo srednješolskega in visokošolskega štud.ja v usmerjeno izobraževanje se bo oddelek na ustrezen način povezal s sedanjo pedagoško gimnazijo in vzgojiteljsko šolo.
- Oddelek fakultete za strojništvo bo ostal v prihodnjem obdobju približno v sedanjem obsegu. Glede na zahteve usmerjenega izobraževanja se bo tesneje povezal z ustreznimi srednjimi šolami. V pedagoški proces na oddelku se bodo postopno vključevali tudi učitelji z obalnega območja.
— Zaradi velikih potreb po (diplomiranih) ekonomistih in (diplo-miranih) pravnikih bomo poskušati organizirati v prihodnjih !etih na obali redni študij teh smeri.
Pomembno mesto pri družbenem izobraževanju, pri izobraževanju ob delu za pridobitev kvalifikacije oziroma ustrezne izobrazbe kot tudi pri drugih vrstah izobraževanja ima obalna delavska univerza.
Štipendiranje je eden najpomembnejših elementov kadrovske politike, saj z njim najuspešneje odpravljamo socialne razlike med študirajočo mladino ter usmerjamo učence in študente v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela.
Po samoupravnem sporazumu o štipendiranju učencev in študentov združujejd vsi delavci sredstva v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov na ravni obale. V letu 1975 so tako združili nekaj več kot 700 milijonov dinarjev. !z združenih sredstev prejema štipendijo v celoti 880 učencev in študentov, poleg tega pa še socialno razliko 432 učencev in študentov. Zanimanje za štipendije iz združenih sredstev je izredno veliko, zaradi česar sredstva, zbrana na obali, ne zadoščajo in prejemamo približno tretjino sredstev iz solidarnostnega priliva.
V	prihodnjem obdobju bo treba doseči, da bo čimveč učencev in študentov prejemalo kadrovske štipendije (t. j. iz OZD in SIS). Iz združenih sredstev naj bi prejemali štipendijo le tisti, za katere združeno delo še ni zainteresirano, vendar predvidevamo, da bodo taki poklici v bodoče na obali potrebni.
c)	Kultura
Kultura je bistvena sestavina socialistične samoupravne družbe, ustvarjalnosti delovnih ljudi, njihovega vsestranskega napredka in splošnega družbenega razvoja.
Zaradi skromne kulturne dediščine in relativnega zaostajanja kulture za razvojem gospodarstva in tudi nekaterih družbenih dejavnosti, kultura na obali še vedno ni dosegla tistega mesta, ki bi ga morala.
Povezanost kulturnih ustanov prek samoupravne interesne skupnosti ter načrtovani gospodarski in družbeni razvoj bosta ustvarila ugodnejše razmere za skladnejši in hitrejši razvoj kulture na obali.
Kulturna dejavnost je na obali organizirana v okviru amaterskih kulturnih skupin in poklicnih ustanov. Nosilci amaterske dejavnosti so: DPD Svoboda v Izoli. Zveza kulturnoprosvetnih organizacij v Kopru in KUD Karel Pahor v Piranu. Poklicno kulturno dejavnost pa opravljajo: Ljudska knjižnica v Izoli. Mestna knjižnica v Piranu. Osrednja knjižnica v Kopru, Pokrajinski arhiv v Kopru. Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu, Obalni galerijski zavod in Pokrajinski muzej v Kopru.
V	naslednjem obdobju bo potrebno težiti k večji pestrosti in množičnosti amaterske dejavnosti, k njeni hitrejši in kvalitetnejši rasti; Se posebno skrb bo treba nameniti širjenju te dejavnosti na podeželje in v organizacije združenega dela. Prav tako bo potrebno tesnejše sodelovanje med nosilci amaterske dejavnosti, poklicnimi kulturnimi ustanovami fn šolami.
Temeljna naloga na področju knjižničarstva je oblikovanje teh ustanov kot kulturnih centrov in s tem preseganje vloge knjtžmc kot zgolj ustanov za sposojanje knjig. §e naprej bo potrebno širiti knjtžmcarsko dejavnost na podeželje in v organizacije združenega dela ter tesneje sodelovati z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami.
Pokrajinski muzej v Kopru bo preučeval kulturo in zgodovtno ar heologija, umetnostna zgodovina, etnologija in zgodovina) na o močju obalnih občin ter postavil zbirke, ki bodo pomembne za s<rst, slovenski kulturni prostor. Skrbel bo tudi za populartzacjo svoje dejavnosti in s tem razvija! kulturne potrebe delovnih ljudi, omors
muzej Sergej Mašera bo nadaljeval delo na področju arheologije, etnologije in zgodovine pomorstva.
Obalni zavod za galerijsko dejavnost bo poenoti! galerijsko dejavnost na obali in poskrbe! za večjo dostopnost te dejavnosti delovnim ljudem.
okrajinski arhiv bo nadaljeval konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva.
Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran bo nadaljeval inventarizacijo kulturnih spomenikov, praktično in pravno varstvo ter popularizacijo kulturnih spomenikov.
Založba Lipa bo preraščala v zahodnoslovensko založniško institucijo.
Revija »Obala« bo še naprej razvijala sodelovanje z drugimi primorskimi revijami. Usmerila se ho bolj na obravnavanje pomorske problematike.
Pri organiziranju gostovanj gledaliških, glasbenih in drugih skupin bo treba poenotiti programe. Pri oblikovanju kinematografske politike pa bo treba zagotoviti večji družbeni vpliv.
Kadrovsko problematiko v kulturi bo treba reševati z načrtnim štipendiranjem in z reševanjem stanovanjske in druge problematike.
V planiranem petletnem obdobju bi morali za potrebe kulture poskrbeti predvsem za:
—	ureditev prostorov vseh treh knjižnic,
—	usposobitev arhivskih prostorov v Kopru,
—	adaptacijo gledališke dvorane v Kopru,
—	adaptacijo kulturnega doma v !zo!i,
—	ureditev prostorov za potrebe amaterske dejavnosti v Piranu,
—	zagotovitev prostorov za Medobčinski zavod za spomeniško varstvo v Piranu,
—	ureditev razstavnega prostora v Izoli,
—	ureditev stavbe Besenghi v Izoli za kulturne potrebe,
—	ureditev prostorov v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu.
—	izgradnjo kino dvorane v Piranu,
—	izgradnjo večnamenske dvorane v Kopru,
—	najnujnejša dela, adaptacije in rekonstrukcije kulturnih domov na podeželju.
Za naložbe v navedene kulturne objekte bi potrebovali 35 milijonov dinarjev. Viri sredstev še niso zagotovljeni.
d)	Telesna kultura
Telesna kultura je pomemben dejavnik hitrejšega in skladnejšega družbenoekonomskega razvoja. Pozitivno vpliva na razvijanje delovnih sposobnosti ljudi, na dvig zdravstvene ravni, obrambno pripravljenost prebivalstva ter na zbliževanje med narodi.
Z razvojem družbe, z industrializacijo in urbanizacijo se hitro spreminja način življenja. S tem nastajajo drugačne potrebe in tudi drugačne možnosti za razvoj telesne kulture, ki mora postati vse bolj množična in vse bolj povezana z združenim delom.
Razvoj telesne kulture je močno zaostal za razvojem gospodarstva in tudi za razvojem drugih družbenih dejavnosti tako na obali kot v vsej Sloveniji. Posebno nezadovoljivo je stanje v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Na obalnem območju se razvija veliko športnih panog, in sicer: plavanje, jadranje, veslanje, vaterpolo, nogomet, rokomgt, košarka, atletika, karate, namizni tenis, gimnastika, odbojka, kegljanje, balinanje, strelstvo, tenis, judo, planinstvo, šah, podvodne dejavnosti, go-kart, avto-moto šport ter občasno boksin lokostrelstvo.
Med najbolj množične športne igre spadajo nogomet in rokomet ter morski športi. Med temi pa stp na prvem mestu veslanje in jadranje. Morski športi spadajo po kvaliteti na prvo mesto in jim bo treba dati zaradi klimatskih in geografskih razmer tudi v bodoče prednost.
Na Obali deluje skupaj s šolskimi športnimi društvi 78 telesnokul-turnih organizacij, leta 1980 pa jih bo 95 ali za 22 % več. Število se bo povečalo predvsem zaradi ustanavljanja športnih društev v krajevnih skupnostih in šolskih športnih društev.
Število tekmovanj bo spričo večjega števila osnovnih telesnokultur-nih organizacij močno narastlo. Treba je tudi upoštevati, da so tekmovanja najmočnejši motiv za aktivno ukvarjanje s športom. Zato bo skupnost še naprej podpirala vrhunski šport ter mu omogočala nastope na kvalitetnih domačih in mednarodnih prireditvah.
Največjo skrb pa bo telesnokultuma skupnost namenila množičnim telesnokultumim dejavnostim, saj se ukvarja s to dejavnostjo le okrog 20 % zaposlenih, medtem ko je republiško poprečje prek 30 %. Zato se bo tudi močno povečalo število aktivnih članov telesnokultumih organizacij, in sicer od okrog 5.000 na 7.400 ali za 47 %.
238
„URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 - Št 18
V	te!esnoku!tumih organizacijah de!a 48 strokovnih deìavcev, a od teh samo en pokhcni trener. V prihodnje bo treba nameniti temu pro-b!emu večjo skrb. Po predvidevanju se bo število strokovnih delavcev do leta 1980 povečalo za prek 50 %, stalno pa bodo zaposleni štirje strokovni delavci.
Na Obali je zelo pereče vprašanje športnih objektov. Skupna športna površina je npr. v Sloveniji 2,34 kvad. m na prebivalca, na Obali pa le 1,59 kvad. m. Zato bo treba nameniti razvoju mreže športnih objektov na Obali v prihodnjem obdobju posebno skrb.
Spričo zaostajanja za drugimi območji Slovenije in naraščajočih potreb ter zanimanja za telesno kulturo je treba nameniti naložbam v telesnokultume objekte še posebno skrb. Potrebni bi bili predvsem tile objekti:
—	atletska steza na stadionu v Izoli,
—	delavski športno rekreacijski center Arigoni v Izoli,
—	rokometno igrišče v športnem parku v Izoli,
—	TRIM kabinet v telovadnici Partizana v Izoli,
—	zimska veslarna v Izoli,
—	strelišče za' vojaško in malokalibrsko puško v Izoli,
—	športnorekreacijski center na Bonifiki v Kopru,
—	pokrit plavalni bazen pri novi osnovni šoli v Semedeli,
—	rokometna igrišča priosnovnih šolah Gračišče, Šmarje, Prade, Marezige, Hrvatini in Dekani,
—	nogometno igrišče v Vanganelu,
—	športni stadion v Piranu (dokončna izgradnja, atletske naprave in drugo),
—	rokometno in košarkaško igrišče v Ravnu,
—	odprti bazen pred Mehanotehniko v Piranu,
—	izgradnja prostorov v okviru športnorekreacijskega centra v Luciji za jadralce in veslače (sofinanciranje),
—	nogometno igrišče v Strunjanu (rekonstrukcija),
—	TRIM kabinet in centralna kurjava v telovadnici Partizana v Piranu.
Za te naložbe bi potrebovali 28,350.000 dinarjev. Viri sredstev še niso zagotovljeni.
e)	Socialno skrbstvo
Naloga socialnega skrbstva je, da zagotavlja socialno varnost tistim posameznikom, družinam ali skupinam občanov, ki jim zaradi različnih vzrokov ni zagotovljena v zadostni meri. Vse bolj pa socialno skrbstvena funkcija prerašča v celoten sistem dejavnosti, ki naj omogočijo enakovredno vključevanje vseh ljudi v delovne in medčloveške odnose.
Hiter razvoj obalnega območja, neusklajen razvoj gospodarskega in
socialnega področja, migracija in naglo večanje števila prebivalstva, hitro spreminjanje socialne strukture, deagrarizacija, pomanjkanje stanovanj in drugo — vse to povzroča številne socialne probleme.
S poglobljenim analitičnim delom bo potrebno raziskovati vzroke raznih socialnih pojavov. Prizadevati si bo treba za dovolj zgodnje odkrivanje in pravočasno preprečevanje socialnih problemov.
Naloge socialnega skrbstva so predvsem: skrb za otroke, za katere ne skrbijo starši, skrb za osebnostno neprilagojene mladoletnike, pomoč pri zaposlovanju nekaterih kategorij odraslih, delo z asocialnimi in antisocialnimi skupinami ljudi, skrb za umsko prizadete in duševno manj razvite osebe, preventivna in kurativna dejavnost v zvezi z alkoholizmom, varstvo ostarelih ljudi in druge dejavnosti za usposabljanje občanov za živi jen ie in delo.
Leta 1975 je bilo v vzgojnih zavodih 62 otrok, v vzgojno-poboljše-valnih zavodih 14, v posebnih šolah 134. Rejencev je bilo 50, 34 učencem je skupnost regresirala prehrano, na letovanju pa je bilo 165 otrok.
Denarno pomoč je prejemalo 667 občanov ter 69 socialno šibkih kmečkih družin.
V	zavodih za odrasle je bilo 234 občanov, v tujih družinah pa 4. Na območju skupnosti je bilo 210 zdravljenih alkoholikov.
Do leta 1980 se bo zlasti povečalo število otrok, za katere skrbi skupnost, medtem ko bodo druge dejavnosti ostale v glavnem na isti ravni, kot so sedaj.
Na obalnem območju potrebuje pomoč socialnoskrbstvene sužbe najmanj 5 % prebivalcev (republiško poprečje 4,2 %). Delež ljudi, ki potrebujejo * neinstitucionirane oblike socialnega dela, pa je najmanj 4-krat večji.
V	obdobju 1976—1980 bo skupnost socialnega skrbstva investirala v tele objekte:
—	dom upokojencev s 150 posteljami,
—	delavnico pod posebnimi pogoji za umsko manj razvite odrasle osebe,
—	mladinsko sprejemališče v okviru novega doma za učence v Kopru,
—	ureditev prostora za skupnost socialnega skrbstva.
Viri sredstev:
—	za dom upokojencev se bo zbralo do leta 1980 od pokojninskea prispevka za stanovanjsko izgradnjo pri SPIZ 16 milijonov dinarjev; obalna samoupra\na stanovanjska skupnost naj bi dala 17 milijonov dinarjev kredita;
—	za adaptacijo delavnice pod posebnimi pogoji bo treba zbrati 2,5 milijona dinarjev; po predlogu skupnosti socialnega skrbstva naj bi zbrali ta sredstva s posebnim prispevkom iz osebnega dohodka;
—	za sofinanciranje mladinskega sprejemališča bo potrebno zagotoviti 600.000 dinarjev; sredstva naj bi zagotovili s posebnim prispevkom.
f)	Zdravstvo
Zdravstveno varstvo je sestavni de! družbene reprodukcije in važen dejavnik produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti naroda. Zato sodi med bistvene elemente življenjske ravni delovnih ljudi in občanov.
Koprska zdravstvena regija obsega obalno območje in Kras. Deloma pa težijo k tej regiji tudi prebivalci goriškega in ljubljanskega območja ter območja Buj, Umaga in Buzeta.
Kljub sorazmerno visoki ravni in velikemu obsegu zdravstvenih storitev imamo v zdravstvu vrsto problemov, ki jih bo treba reševati v prihodnjem planskem obdobju.
Zaradi spreminjanja načina življenja in sestave prebivalstva (starostne, izobrazbene, socialne) se spreminja tudi zdravstveno stanje prebivalstva. Upadajo npr. pljučna tuberkuloza, nalezljive bolezni in umrljivost otrok ter mladine, naraščajo pa rakova obolenja, bolezni srca in ožilja, diabetes, psihonevroze in alkoholizem. Naraščajo tudi poškodbe in še posebej poškodbe v cestnem prometu.
Zdravstveno varstvo v obalni regiji izvajajo Zavod za socialno medicino in higieno Koper, Obalni zdravstveni dom Koper, Splošna bolnica Koper, Ortopedska bolnica Valdoltra in Mladinsko zdravilišče Debeli rtič.
Preventivno epidemiološko zdravstveno varstvo izvaja za celotno zdravstveno regijo Zavod za socialno medicino in higieno Koper. Na zavodu dela 45 strokovnih delavcev, do leta 1980 pa se jih bo zaposlilo še 9.
Z osnovno zdravstveno varstvo skrbi Obalni zdravstveni dom. ki ima enote v Izoli, Kopru in Piranu ter v drugih krajih na Obali. Osnovno zdravstveno varstvo izvaja 109 strokovnih delavcev. Število zdravnikov bo treba povečati, ker je sedanje razmerje med zdravniki splošne medicine in zdravniki specialisti nepravilno. Do leta 1980 se bo število strokovnih delavcev povečalo za 110, od tega za 17 delavcev z visoko izobrazbo.
Za bolnišnično zdravstveno varstvo skrbijo Splošna bolnica Koper. Ortopedska bolnica Valdoltra in Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, ki ima zaradi manjšega otroškega oddelka tudi status bolnice. Na Obali je skupaj 18 bolnišničnih enot, kar kaže na veliko razdrobljenost bolnišničnega zdravstvenega varstva na tem območju.
V	obeh bolnišnicah je 884 postelj, leta 1980 pa jih bo po predvidevanjih 974 ali za 10 % več. Leta 1974 je bilo v bolnišnicah 18.313 bolnikov, čez pet let pa se bo to število povečalo za 31 %.
V	bolnišnicah dela skupaj 390 strokovnih delavcev. Do leta 1980 pa se jih bo zaposlilo še 133.
V	naslednjem obdobju si bo skupnost zdravstvenega varstva prizadevala zlasti za:
odpravo razlik v možnostih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva med delavci in kmeti.
za okrepitev preventivnega zdravstvenea varstva aktivnih zavarovancev ter za čimboljšo zaščito delovnih ljudi na delovnem mestu, — posebno skrb za zdravstveno varstvo borcev NOV,
okrepitev preventivnega, sistematičnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine,
sistematično odkrivanje kroničnih obolenj prebivalstva in za
d.spanzersko spremljanje le-teh,
večje sodelovanje in povezavo med patronažno službo, službo splošne medicine in socialno službo,
bomo dosegi, večjo kakovost zdravstven.h storitev in zmanjšali p casa ob čakanju na zdravstvene storitve.
v nastedniem ptanskem obdobju pìanira skupnost tete investicije:
—	Ortopedska boinica Vaidoitra: diagnostični center, posebna šoia
in boinišntčnt pavdjon. obnova boinišničnih objektov, rekreacijski objekt. p!aia za bolnike, medicinska oprema;	^
- Mtadinsko zdraviiišče Debeii rtič: bazen, nov pavdjon, oprema.
ozelenitev;
—	Obaini zdravstveni dom Koper: ambuianta spiošne medicine nov zdravstveni dom v Portorožu, ambuiante na Škofijah in v Semede-!i sanacija zdravstvenega doma v Izoli;
—	Spiošna boinia Koper: nova boinica, adaptacija, oprema;
—	Zavod za sociaino medicino in higieno oper: nova gradnja;
—	Obalne lekarne Koper: adaptacije.
Za te naložbe bo treba zagotoviti 364.139 milijonov dinarjev.
Po predvidevanjih zdravstvenih delovnih organizacij naj bi sredstva
dotekala iz teh virov:
—	lastna sredstva zdravstvenih	v OM din
delovnih organizacij	24.944
—	sredstva zdravstvene skupnosti	303.475
—	drugi viri	35.720
Skupaj	364.139
Za investicije bodo predvidoma na razpolago sredstva za Splošno bolnico Koper: 160.651 milijonov dinarjev iz sredstev Regionalne zdravstvene skupnosti, 50.000 milijonov dinarjev iz sredstev za solidarnostne, vzajemne in skupne naloge v SR Sloveniji, okrog 30.000 milijonov dinarjev iz drugih virov. Nadalje: 13.500 milijonov dinarjev za B program, 9.000 milijonov dinarjev iz zasebnega sektorja in pokojnin ter okrog 25.000 milijonov dinarjev iz lastnih sredstev zdravstvenih delovnih organizacij; skupaj torej okrog 235.000 milijonov dinarjev.
Vsa druga sredstva še niso zagotovljena.
3.	Krajevne skupnosti
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, bodo samostojno odločali ali soodločali prek svojih delegacij o vseh vprašanjih, ki se tičejo življenja in razvoja v krajevni skupnosti.
Na osnovi ustave delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnostnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora, upravljanje stanovanj prek zbora stanovalcev, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, javno obveščanje, telesna kultura ter rekreacija, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje potreb občanov ter potreb družin in gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela. Zaradi tega sprejemajo krajevne skupnosti srednjeročne plane, s katerimi nakazujejo potrebe po posameznih dejavnostih in jih usklajujejo na raznih ravneh.
Ko bodo ustanovljene še samoupravne komunalne skupnosti, bodo krajevne skupnosti večino zadev reševale prek svojih delegacij v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi tega bo potrebna še večja iniciativa krajevne skupnosti, dobro preučeni programi in sodelovanje z lastnimi sredstvi in sredstvi občanov.
Za realizacijo večjih programov, kot je višinski vodovod, bodo zainteresirane krajevne skupnosti morale osnovati posebno enoto v okviru samoupravne komunalne skupnosti ali pa se medsebojno povezati v posebno skupnost. Za izgradnjo višinskega vodovoda sta predvidena dva glavna vira sredstev. Prvi vir so sredstva, ki bi jih na osnovi družbenega dogovora združevale organizacije združenega dela; teh sredstev bo predvidoma okoli 45 milijonov dinarjev. Drugi vir so sredstva krajevnih skupnosti oziroma zainteresiranih občanov (v denarju in delu). Od teh dveh virov bo ovisen obseg de! na višinskem vodovodu v planiranem srednjeročnem obdobju.
Vrtci in šole se bodo gradili po programih samoupravnih interesnih skupnosti iz sredstev samoprispevka in po projektih, ki jih bodo os\o pie tudi prizadete krajevne skupnosti.
Za financiranje krajevnih skupnosti bodo v glavnem trije v m src štev: sredstva organizacij združenega dela kot prispevek za raz\oj krajevnih skupnosti na podlagi družbenega dogovora o usklajevanju Meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov, lastna sredstva krajevnih skupnosti in občanov ter sredstva iz proračunov.
Proračuni bodo zagotovili normalno funkcioniranje krajevnih skupnosti, to je sredstva za osebne in materialne izdatke za poslovanje krajevne skupnosti in za potrebe ljudske obrambe in družbene smozaščite.
Pri tem je treba opozoriti, da so sedanji stroški za funkcioniranje organov krajevnih skupnosti in za oblike neposrednega odločanja delovnih ljudi in občanov izredno majhni. V prihodnje bodo občinske skuppščine zagotovile več sredstev za uresničevanje tistih nalog krajevne skupnosti, brez katerih je nemogoče njeno enakopravno vključevanje v funkcioniranje družbenopolitičnega sistema. Sem sodijo zlasti pogoji za delo delegacij krajevne skupnosti, sklicevanje zborov občanov, organiziranje javnih razprav in podobno. Za vse večje krajevne skupnosti bo treba namestiti tajnike s polnim delovnim časom.
Nekatere krajevne skupnosti, kot na primer Žusterna, Gračišče, Pobegi, sploh nimajo nobenega prostora. Tudi v drugih krajevnih skupnostih so prostori večinoma slabi in slabo opremljeni; nimajo sejnih dvoran ali dvoran za kulturne prireditve. V tem petletnem obdobju bi morale občinske skupščine poskrbeti, da bodo imele vse krajevne skupnosti primerne delovne prostore.
Obseg investicij v raznih družbenih dejavnostih, ki jih bodo izvajale krajevne skupnosti za potrebe občanov in družin, bo odvisen od sredstev, ki jih bodo odvajale organizacije združenega dela za potrebe krajevnih skupnosti, in sredstev krajevnih skupnosti oziroma prebivalcev v krajevnih skupnostih. Računamo na skupne prispevke organizacij združenega dela v petletnem obdobju v višini 20 milijonov dinarjev in v isti višini na sredstva krajevnih skupnosti in prebivalcev v denarju in prostovoljnem delu. Tako bi imeli skupno za investicije v petih letih 40 milijonov dinarjev ali poprečno na eno krajevno skupnost brez višinskega vodovoda 1,5 milijona dinarjev. To je poprečno 300.000 dinarjev na leto.
$ prostovoljnimi prispevki v denarju, materialu in delu se bodo urejevali zlasti manjši krajevni problemi, kot so krajevne ceste, postajališča, otroška in športna igrišča, javna razsvetljava, zelenice, hortikulturna ureditev in podobno.
Krajevne skupnosti niso uskladile programov s programi samoupravnih interesnih skupnosti, ker le te še nimajo sprejetih samoupravnih sporazumov o osnovah plana. Ta naloga bo realizirana do 30. septembra 1976.
Pomembna naloga, ki je pred krajevnimi skupnostmi in drugimi nosilci načrtovanja, je priprava družbenega dogovora o financiranju razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti. Osnutek družbenega dogovora bo pripravljen do 31. 12. 1976.
D. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Pomembno področje uveljavljanja samoupravnih odnosov je uresničevanje zasnove ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite je sestavni de! celotnega družbeno-ekonomskega razvoja občine, krajevnih skupnostih, temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov na obalnem območju.
Treba bo nadaljevati s podružbljanjem ljudske obrambe, tako da bo vsak delovni človek in občan uresničeval svoje dolžnosti in pravice, s čimer se bo krepila obrambna sposobnost naše družbe.
V	okviru priprav s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo izvajali predvsem naslednje naloge:
__ organiziranje, opremljanje in urjenje enot in štabov teritorialne
obrambe, enot milice in narodne zaščite,
_____ organiziranje, opremljanje in urjenje enot in štabov civilne zaščite ter službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje,
— utrditev sistema vzgoje mladine in prebivalstva,
__ dopolnitev priprav civilnega sektorja s posebnim poudarkom na
delu krajevnih skupnosti.
V	letu 1976 bo ustanovljena obalna skupnost za varstvo pred požarom kot pomembna institucija civilne zaščite.
Izhajajoč iz načel družbene samozaščite in varnostnih razmer bodo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in občine Izola, Koper, Piran ter Obalna skupnost izobli-
240
URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 — Št 18

kovale sistem zaščitnih kriterijev, načrtov, ukrepov in na!og za varovanje ustavnega reda, !judi in premoženja in oiganizirale delovne ljudi in občane za izvrševanje teh nalog.
E. PROSTORSKA PROJEKCIJA RAZVOJA
V procesu družbenega planiranja je prostorski vidik razvoja poleg gospodarskega in socialnega bistveni de! celotnega družbenega planiranja. Vsa družbeno ekonomska dogajanja se kažejo tudi v prostoru; zaradi tega morajo vsi nosilci planiranja poznati značilnosti prostora, njegove primerjalne prednosti in možnosti ter procese v njem.
Vsaka družba mora svoj razvoj v prostoru usmerjati zlasti z zemljiško, stanovanjsko in komunalno politiko in ne nazadnje s svojo splošno socialno in gospodarsko politiko. Osnove za uporabo in opremljanje prostora so načela nove ustave, po katerih ima vsak občan pravico do enakih pogojev za življenje, šolanje in delo ter družbeni položaj ne glede na to, kjer dela in kje prebiva.
Načrtovalci vseh vidikov družbenega planiranja na Obali bodo morali v prihodnje tesno sodelovati in doseči popolno vsebinsko, operativno in metodološko koordinacijo. Zaradi tega bo treba poiskati novo organizacijsko obliko, ki bo zagotavljala uspešno izvajanje integralnega planiranja.
Razreševanju te naloge se bosta morala posvetiti v prvi vrsti planska služba Obalne skupnosti in Invest-biro.
Prostor ni samo osnovni element v strukturi družbenega planiranja, ampak je zaviralni ali pospeševalni dejavnik srednjeročnih planov temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenega plana obalnega območja v celoti.
Da bi postalo prostorsko načrtovanje čimbolj uspešno, bodo načrtovalci preučevali razvojne tokove in ugotavljali njihove pozitivne in negativne učinke, ki se kažejo v prostoru. Za obalno območje je značilen obalni pas, kjer se nenehno koncentrirajo dejavnosti in prebivalstvo, in zaledje s procesom razseljevanja prebivalstva. To bi lahko preprečili tako. da bi ob novelaciji urbanističnega programa začrtali smer policentričnega razvoja znotraj obalne regije in po tej usmerjali nadaljnji razvoj v prostoru. Zato bo osnovno vodilo v prostorskem planiranju prizadevanje, da se zmanjšujejo razlike med mesti in podeželjem.
1.	Temeljna izhodišča prostorskega razvoja in samoupravna organiziranost ljudi
Temeljni cilji razvoja in novi objekti, ki bodo posegali v prostor, so podani v smernicah gospodarskeg ain socialnega vidika razvoja. Širši značaj v opremljanju prostora pa imajo infrastruktura, voda, odplake in energetski prenosni sistem.
Temeljni cilji razvoja in novi objekti, ki bodo posegali v prostor, so podani v smernicah gospodarskega in socialnega vidika razvoja. Širši značaj v opremljanju prostora pa imajo infrastruktura, voda, odplake in energetski prenosni sistem.
Vsekakor moramo ugotoviti, da svojstva obalnega prostora pospeševalno vplivajo na razvoj pomorskega gospodarstva z ustrezno industrijo in na razvoj turizma. Zato se bo tudi v bodoče ta prostor razvijal v tej smeri, s tem da se bo prostor med Ankaranom in Lazaretom ter Izolo in Dragonjo opremlja! za turistično dejavnost.
S širšega vidika je treba pri opremljanju obalnega prostora upoštevati policentrični urbani sistem, na osnovi katerega se bodo obalna mesta razvijala v somestje. ki bo postalo regionalno razvojno središče in z določenimi storitvami in dobrinami oskrbovalo tudi širše zaledje. V tem smislu so tudi nakazane razvojne smeri v zdravstvu, šolstvu, kulturi, trgovini, servisih in podobnih dejavnostih.
Pomembnost prostora se vidi tudi v tem. da je to izredno dragocen prostor tudi za Slovenijo v celoti, saj je to njen edini izhod na morje. Obmorski položaj daje še posebne komparativne prednosti za razvoj pomorstva, industrije, energetike in za stik različnih prometnih sistemov pa tudi za turistične in rekreacijske možnosti za vso Slovenijo.
Pri prostorskem planiranju bomo izhajali iz inventarizacije in kategorizacije kmetijskih in gozdnih površin. Zaradi posebne vrednosti kmetijskih zemljišč, zlasti na urbaniziranem območju, ker so tu najboljša kmetijska zemljišča, je opredelitev namembnosti uporabe zeml-
jišč v kmetijske namene v prostorskem planu obalnega območja izredno pomembna za nadaljnji razvoj kmetijstva. Gozd bo tudi pridobival na gospodarskem pomenu.
Razporeditev strnjenih naselij v obalnem prostoru je prirodno in zgodovinsko pogojena in bo tudi v planskem obdobju ostala; menjala pa se bo funkcija naselij. Zaradi tega je vprašanje medsebojnega komuniciranja v naselitveni mreži, kot na primer promet, eden izmed bistvenih elementov nadaljnjega razvoja podeželja in njegovega vključevanja v celotni organizem regionalnega prostora.
Prostorski vidik integralnega družbenega razvoja bo vprihodnjem obdobju v večji meri vključen v samoupravni sistem odločanja, tako da se bodo delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih že ob nstajanju prostorskih dokumentov opredeljevali za najbolj smotrne rešitve.
Pomembni porabniki prostora so stanovanja in komunalne naprave. Stanovanjsko področje je že povezano v samoupravni sistem, ki bo v bodoče močno pozitivno vpliva! na racinalno izrabo prostora. Tudi na področju komunalnih dejavnosti se bodo samoupravno povezali tako koristniki komunalnih storitev kot izvajalci, kar bo dalo novo kvaliteto v opremljanju prostora s komunalnimi napravami.
Med drugim bomo zaradi večje učinkovitosti poseganja v prostor oblikovali interesne skupnosti za komunalne dejavnosti, za ceste, za urejanje mestnih zemljišč in druge.
2.	Fizična komponenta razvoja
Izraba prostora je v veliki meri odvisna od fizičnih komponent prostora. Te so zlasti:
—	Zaradi močne razgibanosti terena je dolin malo, zato pa je toliko večji pritisk različnih porabnikov prostora nanje. Pomorska usmeritev obalnega območja zahteva, da zagotovimo dovolj površin za proizvodnjo, ki je vezana na morje, najpomembnejši je luški kompleks z rafinerijo. Stanovanjsko izgradnjo pa je treba v zasnovanih jedrih zgostiti do dopustne meje, obenem pa izkoristiti v te namene manj kvalitetna zemljišča.
Industrijo, ki ni vezana na morje, locirati v zaledje, da bi v čim večji meri varovali kvalitetna kmetijska zemljišča, ki jih je ob obali največ, obenem pa omogočili oživiti zaledje, kar je pomembno tudi iz narodnoobrambnih razlogov.
—	Obseg kmetijskih zemljišč se bo še nadalje zmanjševal, a je treba zagotoviti, da izključno na račun manj kvalitetnih. Za kmetijsko proizvodnjo bo pridobljenih z agromelioracijami, to je predvsem hidromelioracijami, več zemljišč, ki danes za intezivno kmetijsko proizvodnjo še niso primerna (Vanganelska dolina, Sečoveljska dolina, dolina Drnice, dolina Cereja in dolina Pradisiola).
—	Ugodna klima omogoča razvoj turizma in ohranja mediteranski ambient območja.
—	Geopolitični položaj Obale je izredno ugoden za razvoj pomorskega gospodarstva, zlasti ob utrjevanju ekonomskih vezi s prekomorskimi državami.
Najbolj je omejena prostorska zmogljivost urbaniziranega dela obalnega območja. Ta je odvisna od fizičnih faktorjev, ki odrejajo optimalne možnosti zazidave. S tem v zvezi je treba uveljavljati gostejši sistem zazidave.
Obalna mesta imajo zaradi lege ob morju, ugodnih komunikacijskih, toda premalo prepustnih, povezav in zaradi svoje lege ob najbolj odprti meji v Evropi še poseben prostorski pomen v širšem merilu. Vs ti prostorski faktorji imajo poseben vpliv na družbeno-ekonomski razvoj tega območja in na ustvarjanje visokega družbenega proizvoda na prebivalca.
Zaradi ohranitve prirodnega okolja bo potrebno zaščitit obstoječe gozdove in zelene površine ter rekreacijske in kmetijske površine — zlasti tisti, ki so potrebne za preskrbo prebivalstva. V tem smislu bo potrebno revalorizirati nižinske predele ob rekah Rižana, Badaševica in Dragonja. Potrebno pa bo regulirati hudourniške vode in jih speljati v kanale, da ne bodo ob večjih deževjih povzročale škode zaradi stihijskega pretoka po kmetijskih površinah.
3.	Uporaba in varovanje prostora
Globalno je uporaba prostora opredeljena na dolgoročni osnovi. V planskem petletnem obdobju bo prišlo do večjih posegov v prostor na področju stanovanjske in komunalne graditve, na področju turizma in
2$, oktober 1976 — Š t 18
-URADNE OBJAVE"
v [uškoindustrijskem kompteksu, kjer bo z reatizacijo projekta opre-(ičtjena namembnost industrijske cone.	^
Srednjeročni piani krajevnih skupnosti boij konkretizirajo uporabo prostora z vsemi komponentami, ziasti infrastrukturnimi. Tam, kjer [judje živijo in deiajo, tudi najiaže vpiivajo na smotrno uporabo prostora.
Pri uporabi prostora bo treba uskiajevati zahteve družbeno-gospo-darskega razvoja in tehnoioškega napredka z interesi in zahtevami, da se ohrani in izboijša naravno ravnotežje ter zdravo in humano okoije. Zaradi tega sodijo v okvir uporabe prostora tudi varstveni ukrepi v prostoru, kot so:
—	varstvo narave in zaščita oko!ja s posebnim ozirom na morje in morsko oba!o,
—	varstvo pred onesnaženjem rek, zelenega okotja in ozračja,
—	varstvo pokrajine in zgodovinskih značilnosti ter prirodnih
znamenitosti.
Naše naravne danosti in možnosti, ki jih imamo kot močno recep-tivno območje, bomo !ahko uporabili v vsestransko korist, če bomo imeli poleg zaščite okolja negovana polja in gozdove, bogato floro in favno ter vsestransko skladne in primerno locirane turistične in druge objekte.
Posebno pa je potencirano vprašanje zaščite morja pred onesnaženjem. Vodna interesna skupnost je po zakonu dolžna uvesti potrebne ukrepe. za zavarovanje morja pred onesnaženjem s škodljivimi snovmi, za kar bo morala biti primerno opremljena. Kot primarno je treba upoštevati zaščito pred izlitjem nafte in mineralnih olj v morje.
Med druge ukrepe spada tudi vzgoja prebivalstva in turistov glede vzdrževanja snage in čistoče ter glede odnosa do živali in rastlin.
Po ustavi je ena temeljnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter njihovih asociacij, da zagotavljajo pogoje za ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednot. Zaradi tega bo morala samoupravna interesa skupnsot za varstvo okolja težišče svojega dela prenesti v organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Skupščina Obalne skupnosti pa bo v sporazumu z občinskimi skupščinami sprejela enotne smernice za varstvo okolja.
K ohranjevanju stopnje čistoče morja bodo znatno pripomogle skupne čistilne naprave v Piranu, !zoli in Kopru.
(e hočemo stanje v okolju izboljšati ali vzpostaviti prvotno stanje ali preprečiti nadaljnje onesnaževanje, moramo v to nekaj vlagati. Zato mora biti ekonomska analiza za potrebe čistega okolja sestavni de! vsakega investicijskega programa za objekte, ki so potencialni povzročitelji onesnaženja.
Pri današnji stopnji ekonomskega razvoja in urbanizacije obalnega območja bi morali izločati za varstvene namene okoli 1,5 % družbenega proizvoda. To bi znašalo v planskem petletnem obdobju okoli 300 milijonov dinarjev.
Posebnega družbenega pomena je ohranitev naravnega stanja zraka. !^od družbenim nadzorstvom bodo vsi viri, ki onesnažujejo zrak, zato bodo vse organizacije združenega dela vnesle v svoje splošne akte določbe glede varstva zraka. V ta namen bo tudi sestavljen kataster virov onesnaževanja zraka.
4 Projekcija razvoja prostorske infrastrukture
Planirani gospodarsko-socialni razvoj in razporeditev dejavnosti v obalnem prostoru zahtevata primerno povezovalno mrežo vseh komunikacijskih sredstev tako navzven kot v notranjosti prostora.
Najbolj nujna je rekonstrukcija obalne ceste po sprejetem programu skupnosti za ceste SRS. Povezovalno cestno mrežo s podeželjem je treba modernizirati do take mere, da bodo vsa večja naselja povezana z mesti po asfaltirani cesti.
Železnica bo^ celoti elektrificirana z napajalno postajo v Rižani, zgrajena bodo izogibališča za tovorni promet ter zgrajena tir in železniška potniška postaja.
Letališče v Sečovljah bo v celoti usposobljeno za športne in turistične potrebe.
Tako kot vse ostale dejavnosti, je tudi razvoj telekomunikacijskega omrežja, konkretno PTT storitev, izrednega pomena za nemoteno Poslovanje organizacij združenega dela in za normalno odvijanje družbenega življenja. Obstoječo centralo bo treba razširiti in postavi rajonske centrale zlasti v novih zazidalnih kompleksih. Izboljšati je tre a Indi telefonsko povezavo s podeželjem in zagotoviti, da bo vsaka kra jevna skupnost imela na svojem sedežu dobro telefonsko povezavo.
Elektroenergetsko omrežje je treba ojačati zlasti na podeželju, a o ludi podeželskemu prebivalstvu omogočena uporaba sodobni gospodinjskih in ostalih električnih naprav.
241
Urejanje morske obale teče vzporedno z gradnjo objektov ob obali. Tako bo de! med Slavnikom in Rudo urejen z rekonstrukcijo obalne ceste; notranji del izolskega zaliva bo usposobljen za marino; z izgradnjo Bernardina bo znaten de! obale med Piranom in Portorožem vključen v turizem in rekreacijo; z izgradnjo športnih centrov v Luciji in Kopru se bo del obale začel urejati tudi za športne namene. V Kopru bo v zvezi s tem rešeno vprašanje toka Badaševice. Dokončna prestavitev Badaševice bo omogočila rešitev pomembnih vprašanj: mikrolokacija objektov v industrijski coni, urejevanje bonifike in potniškega terminala ter drugo.
5. Razvoj urbanizacije
Osnovni cilj v urbaniziranju je ustvaritev takšnih razvojnih pogojev, ki bodo sloneli na komparativnih prednostih obalnega območja. Pri tem je treba zlasti vključevati prednosti, ki jih nudijo morje, luka, klima in geopolitična lega.
Celotno obalno območje se mora izgrajevati v skladu z urbanističnim programom, urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnim redom. Stara mestna jedra Koper, Izola in Piran imajo svoje sanacijske načrte. Urbanistični program bo noveliran in usklajen s stanjem v prostoru ter z razvojnimi programi.
Usmerjanje fizičnega razvoja mest je stvar urbanističnega planiranja. Na Obali, kjer je ves proces urbanizacije zelo zgoščen na ozek obalni pas v dolžini komaj 20 km in izhaja iz štirih žarišč, pa problematika tudi čisto fizičnega razvoja presega občinske meje; bodisi ko gre za urbano infrastrukturo in komunalne naprave, bodisi ko gre za razporeditev dejavnosti v prostoru, je mogoče stvari locirati v prostor in dimenzionirati le, če jih obravnavamo v celoti. Celotno zaledje je gravitacijsko izrazito navezano na obalna mesta.
Stopnja urbanizacije, to je odnos med mestnim in celotnim prebivalstvom znaša okoli 60 % in se bo še nadalje povečevala: na okoli 70 % v letu 1980.
Poleg urbanizacije se vedno bolj širi prikrita urbanizacija, to je proces koncentracije nekmečkega ptebivalstva na obrobnem delu urbanega območja. Razlogi za to so zlasti stanovanjska stiska, predraga gradnja v mestnih predelih, želja po dodatnem zaslužku in podobno. V skladu s tem se pojavlja vedno več mešanih kmetij.
V!. PROJEKCMA BRUTO !NVEST!CM TER BfLANCA MATERfALNfH CfLJEV !N SREDSTEV RAZVOJA
Projekcija bruto investicij v gospodarstvo in negospodarstvo ter investicij v infrastrukturo je eno od poglavitnih izhodišč za materialne dimenzije tega plana.
V tem obdobju se bo začela tudi izgradnja rafinerije v Kopru.
Projekcija investicij po področjih kaže celotno razvojno politiko na obalnem območju. Njena temeljna značilnost je skladnejši razvoj gospodarske in socialne sfere, nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva turizma ter izboljševanje delovnih ip življenjskih razmer.
Na podlagi projekcij prihodnjega razvoja posameznih sektorjev gospodarstva, družbenih dejavnosti ter infrastrukture in na podlagi projekcije investicij v osnovna sredstva je možno postaviti naslednjo okvirno bilanco ciljev in sredstev v srednjeročnem planskem obdobju:
Bilanca ciljev in sredstev 1976—1980	^ din
struktura
Investicije po namenu skupaj	11,701.737	100
a) Investicije v gospodarstvo skupaj	9,455.681	80,8
— kmetijstvo in ribištvo	420.574	3,6
— industrija	1,876.627	16,0
— gradbeništvo	135.947	1,2
— promet	4,499.020	38,4
— trgovina	419.388	3,6
— gostinstvo in turizem	1,384.141	11,8
— obrt	97.497	0,8
— komunala	622.457	5,3
b) Investicije v negospodarstvo skupaj	1,790.933	15,3
— stanovanjska gradnja	1,000.000	8,5
— izobraževanje — osnovno	86.344	0,7
domovi za učence	93.000	0,8
srednje šole	78.000	0,7
— otroško varstvo	70.000	0,6
— kultura	35.000	0,3
242
URADNE OBJAVE"
29. oktober 1976 - Št 18
— telesna kultura	28.350	0,2
— zdravstvo	364.139	3,1
— socialno skrbstvo	36.100	0,3
Investicije v infrastrukturo skupaj /esticije po virih financiranja	455.153	3,9
Investicije v gospodarstvo skupaj	9,455.651	100
— lastna sredstva gospodarstva	2,398.178	25,3
— domača vlaganja	594.887	6,3
— tuja vlaganja	328.545	3,5
— domača posojila	4,535.402	50,4
— tuja posojila	1,598.639	16,3
Investicije v negospodarstvo skupaj	1,790.933	100
— stanovanjski prispevek	566.400	31,6
— sklad skupne porabe OZD	238.000	13,3
— samoprispevek občanov	78.000	4,4
— solidarnostni prispevek	217.125	12,1
— drugo (SIS, občani, banke)	691.408	38,6
Gospodarske investicije bo gospodarstvo financiralo: iz lastnih sted-stev v višini 24,9 %, z domačimi v!aganji v višini 6,2 % ter s tujimi vlaganji v višini 3,4 %.
Veiik de!ež investicij odpade na domača posojila. in sicer 49,5 %. Pomemben de!ež posoji! gre na račun Splošne p!ovbe Piran, ki že ima podpisano pogodbo o izdelavi in dobavi novih ladij.
Viri za negospodarske investiciie pa so iz rednega dotoka, samoprispevka, solidarnostnega prispevka in sklada skupne porabe organizacij združenega dela. Na ostale vire odpade okoli 40 % sredstev, ki jih bodo zbrale samoupravne interesne skupnosti, občani in banka. Tako bodo v obdobju 1976—1980 z viri pokrite planirane investicije v socialno sfero.
V!!. RAZVOJNA POHTfKA !N UKREP!
Temeljna težnja v planu razvoja do leta 1980 je, da planirajo vsi osnovni nosilci družbeno-ekonomskega razvoja in da postane ta srednjeročni plan in vsa aktivnost delovnih ljudi ob njem eno od temeljnih sredstev za uveljavljanje položaja delovnega človeka v združenem delu in v celotnem samoupravnem sistemu.
Vsi nosilci planiranja morajo imeti svoje srednjeročne plane in morajo po njih usmerjati enostavno in razširjeno reprodukcijo, kakor tudi celoten razvoj skupne in splošne porabe. Celotno financiranje razširjene reprodukcije ter skupne in splošne porabe lahko poteka samo na osnovi sprejetih srednjeročnih planov.
V	bankah mora priti vse bolj do izraza interes upravljalcev, ki bodo uravnavali kreditno politiko v skladu s tem srednjeročnim planom in iz njega izhajajočimi sporazumi in dogovori. Prav tako bo prišlo do preobrazbe bank v skladu z določili nove ustave in zakona.
Zagotavljati bo treba periodične kompleksne bilančne preglede razvoja skupne in splošne porabe ter virov financiranja. To bo omogočalo temeljnim organizacijam združenega dela in občanom pregled tako nad celotno skupno in splošno porabo kakor tudi nad finančnimi računi in osnovnimi usmeritvami razvoja posameznih skupnosti. Tako bodo delovni ljudje lahko ocenili ne samo posamezne vrste skupne porabe, temveč celotno skupno in splošno porabo in s tem povezan položaj organizacije združenega dela in svoj lastni položaj.
V	skladu s principi samoupravnega planiranja in spremljanja realizacije plana bo potrebno izoblikovati informacijski sistem, ki bo ustrezal novim nalogam in zahtevam. Tak informacijski sistem mora zagotoviti učinkovitost analitičnega spremljanja in prispevati tudi k vsem drugim prizadevanjem za hitrejši razvoj.
Realizacija srednjeročnega plana bo doživljala tudi različne zunanje in notranje vplive, ki jih bodo prinesli novi dosežki in nova dogajanja na tehnološkem, ekonomskem, političnem, organizacijskem in drugih področjih. Kolikor se bo razvoj odmika! od planirane usmeritve m bodo nastopili nepričakovani elementi in faktorji razvoja, bodo nosilci planiranja predlagali popravke družbenega plana. Zaradi tega bo treba pripraviti ustrezno metodologijo in sistem spremljanja, ki bo omogoča! pravočasno ukrepanje v skladu s permanentnim planiranjem.
Zagotoviti bo potrebno spremljanje izvajanja plana na vseh ravneh in v skladu s tem tudi spremljanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; šele na tej osnovi bo mogoče uspešno analizirati odstopanja.
S tem družbenim planom kot najširšim družbenim dogovorom prevzemajo vsi nosilci gospodarske in družbene aktivnosti odgovornost, da
v okviru svoje dejavnosti zagotavljajo uresničevanje ciljev in nalog, ki izhajajo iz njega. Nadalje je treba razvijati sistem samoupravnega planiranja kot nujen element učinkovitega samoupravljanja na vseh področjih združenega dela (zlasti tam, kjer nosilci še nimajo izdelanih programov) in na teh osnovah krepita zavestno usmeritev naporov delovnih ljudi za uresničevanje svojih lastnih in širših dogovorjenih ciljev razvoja.
Nadaljnje samoupravo organiziranje v temeljnih organizacijah združenega dela in poglabljanje medsebojnih odnosov ter družbenoekonomsko uveljavljanje krajevnih skupnosti je naloga, ki pomeni istočasno zagotovilo, da bodo samoupravno sprejeti planski cilji realizirani.
Poleg že vgrajenih stabilizacijskih elementov in nekaterih začrtanih integracij je pred organizacijami združenega dela s področja kmetijstva in trgovine, ki se povezujejo, tudi naloga, da usklajujejo svoje programe s prehrambeno industrijo in ustvarjajo pogoje za organiziranje agroživilskega kompleksa.
Pomembna naloga, katere realizacija bo učinkovito vplivala na izvršitev planskih nalog, je samoupravno povezovanje proizvodnje in trgovine na enotnem jugoslovanskem tržišču.
Gonilna sila pri realizaciji temeljnih ciljev plana so samoupravno organizirani delovni ljudje, oboroženi z znanjem. Izvajanje kadrovske politike na podlagi sprejetega družbenega dogovora o kadrovski in štipendijski politiki bo v organizacijah združenega dela in drugih skupnostih zelo hitro oboroževala delavce v združenem delu z znanjem; s tem se bo izboljševala kadrovska struktura zaposlenih. Obvladovanje moderne tehnologije, ki jo v obdobju 1976—1980 uvajamo z modernizacijo kapacitet, pa je osnovna zahteva za učinkovito delovanje teh naprav tako v tehničnem kot ekonomskem smislu.
Dosledno prizadevanje za uveljavitev pomorskega gospodarstva v slovenskem in širšem jugoslovanskem prostoru istočasno pomeni uveljavljanje komparativnih prednosti in enakopravno opredelitev v ekonomskem sistemu. Povezovanje in skupno načrtovanje razvoja severno jadrasnkih luk pa je eden izmed dolgoročnih elementov razvoja pomorskega gospodarstva.
Obmejni položaj zahteva, da z ukrepi zmanjšamo stopnjo deagrari-zacije in aktiviramo zaledje z gospodarskimi posegi, kar je še zlasti pomembno iz obrambnih razlogov. Budno je treba spremljati dogajanja na sosednjih območjih; vsi organi morajo istočasno uvajati potrebne ukrepe za utrjevanje obrambne sposobnosti prebivalstva in njegove samozaščite od krajevne skupnosti in temeljne organizacije ter samoupravnih interesnih skupnosti navzgor.
Uresničevanje ciljev družbenega plana obalnega območja bo možno ob povezovanju s sosednjimi območji, zlasti še z občino Sežana.
Nosilci planiranja se bodo prek delegatskega sistema tvorno vključili v izgrajevanje sistema družbene reprodukcije in s tem aktivno prispevali tudi k realizaciji ciljev in nalog tega plana.
Angažiranje družbenopolitičnih organizacij, zlasti Socialistične zveze delovnih ljudi kot najširše fronte pri ustvarjanju družbenopolitične klime za izvajanje nalog, ki izhajajo iz samoupravno sprejetega in usklajenega družbenega plana, bo postalo neprestan mobilizacijski faktor.
Skupščine družbenopolitičnih skupnosti na obalnem območju ter njihovi izvršni sveti bodo organizirani tako, da bodo tekoče spremljali izvajanje planiranih ciljev, ugotavljali odstopanja, predlagali ukrepe, ki bodo sprejeti po delegatskem postopku, ter skrbeli za kontinuiran sistem planiranja.
Družbeni plan obalnega območja za obdobje 1976—1980 je temeljno izhodišče za sprejemanje letnih planov občin, ki bodo dejansko postali instrument za izvajanje srednjeročne politike na obalnem območju.
Glede na to. da niso usklajeni:
—	programi skupne porabe glede na materialne možnosti in
—	gospodarske investicije glede na \jre financiranja,
je potrebno, da tako samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti kakor tudi organizacije združenega dela s področja gospodarstva uskladijo programe oziroma vire financiranja investicij do konca septembra 1976. Šele po uskladitvah bodo dokončno opredeljeni cilji razvoja obalnega območja.
Pri izpolnjevanju ciljev tega družbenega plana bo treba povečati učinkovitost samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in odpravljati elemente, ki ovirajo večje in hitrejše povezovanje ljudi pri reševanju prostorske problematike. V ta krog problemov se bodo morale vključiti in se temu primerno organizirati samoupravne interesne skupnosti
29, oktober 1976 - Št 18
„URADNE OBJAVE"
243
_zlasti stanovanjske, komunalne, zemljiška, cestna, vodnogosoodar ska. energetska skupnost ter skupnost za varstvo okolja in zraka Da hi uspešno izvedli te in druge naloge, ki so povezane z integralnim planiranjem in združujejo ekonomski, socialni in prostorski vidik planiranja, se bodo morali temu primerno čimpreje organizirati tudi načrtovalci. Zaradi tega je potrebno pospešeno pripravljat, ustanovitev obalnega razvojnega centra.
Za boljšo oskrbo obalnega območja z živili, predvsem s kmetijskimi proizvodi, bo Skupščina Obalne skupnosti poskrbela za organiziranje poslovne skupnosti kmetijskih, živilsko-predelovalnih in trgovinskih organizacij. V ta namen bo za uspešno zadovoljevanje potreb potrošnikov z ukrepi podprla ustrezne programe organizacij združenega dela s tega področja in zagotavljala upoštevanje predlogov, ki jih bodo dali delegati potrošnikov prek krajevnih skupnosti ali delegati ustreznih organizacij potrošnikov.
V smislu kontinuiranega načrtovanja bo Skupščina Obalne skupnosti spremljala med drugimi gibanji tudi dinamiko rasti družbenega proizvoda. Ta kazalec je pomemben tudi z vidika rasti sredstev za skupno porabo.
Dinamika rasti družbenega produkta je načrtovana takole:
1976	1977	1978	1979	1980
Družbeni produkt 8,3	8,3	9,6	10,2	10,8
V skladu s temi stopnjami bomo spremljali letno realizacijo plana glede na realno stopnjo rasti družbenega produkta.
Na podlagi temeljne usmeritve razvoja malega gospodarstva bodo skupščine občin Izola, Koper, Piran sprejele iz svoje pristojnosti konkretne ukrepe (vprašanje lokacij, davčna politika, evidenca idr.) za pospešitev razvoja drobnega gospodarstva.
§t.: 30-3-74
Koper, 20. julija 1976	Skupščina Obalne skupnosti
Koper Predsednik BRANKO FURLAN, 1. r.
v
/
!
/


244
\





-



'
..	*	i
.

- '

















„URADNE OBJAVE"	29. oktober 1976 -St. 18



.'Z.',.'-;.*.-'




' ^





^ '

.. '















*