Posavska književna dediščina in njeno vključevanje v turizem Antologija posavskih literatov Literarno ustvarjanje v Posavju od reformacije do današnjih dni Urednica Jasna Potočnik Topler Marec 2021 Naslov Posavska književna dediščina in njeno vključevanje v turizem Title Posavje Literary Heritage and Its integration into Tourism Podnaslov Antologija posavskih literatov. Literarno ustvarjanje v Posavju od Subtitle reformacije do današnjih dni Anthology of Posavje Writers and Poets. Literary Creativity in Posavje from Reformation to the Present Day Urednica Jasna Potočnik Topler Editor (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem) Avtorice Mojca Bračun Authors (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, študentka smeri: Turizem, UN) Nuša Cesar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, smer: Turizem, MAG) Mojca Strašek Dodig (Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Brežicah) Ana Kovačič (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, študentka smeri: Slovenistika, UN) Nika Kramžar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, študentka smeri: Turizem, VS) Mojca Bračun (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, študentka smeri: Turizem, VS) Maruša Nartnik (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, študentka smeri: Zgodovina, MAG) Miša Podberšič (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, študentka smeri: Turizem, VS) Jasna Potočnik Topler (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem) Lara Praznik (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, študentka smeri: Turizem, UN) Martina Senekovič (Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, študentka smeri Turizem, MAG) Zala Virant (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, študentka smeri: Sociologija, UN) Klara Zevnik (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, študentka smeri: Slovenistika, UN) Jezikovni pregled Anja Benko (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) in Shelagh Language editing Hedges (lektura angleškega povzetka). Tehnični urednik Jan Perša Technical editor (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Jan Perša Cover designer (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafične priloge Graphics material Urednica in avtorice Grafične na ovitku Cover graphics Plakati urednice in avtoric. Založnik Univerza v Mariboru Publihed by Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj Univerza v Mariboru Co-published by Fakulteta za turziem Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija https://www.ft.um.si, ft@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Vrsta publiakcije Publication type E-knjiga Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/557 Izdano Published Maribor, marec 2021 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Besedilo / Text / University of Maribor, University Press © urednica in avtorice, 2021 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Vsa gradiva tretjih oseb so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 821.163.6-82(0.034.2) POSAVSKA književna dediščina in njeno vključevanje v turizem [Elektronski vir] : antologija posavskih literatov : literarno ustvarjanje v Posavju od reformacije do današnjih dni / urednica Jasna Potočnik Topler ; [avtorice Mojca Bračun ... et al.]. - 1. izd. - E-knjiga. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2021 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/557 ISBN 978-961-286-451-4 (pdf) doi: 10.18690/978-961-286-451-4 COBISS.SI-ID 57594627 ISBN 978-961-286-451-4 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-451-4 Cena Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika prof. dr. Zdravko Kačič, For publisher rektor Univerze v Mariboru Citiranje Potočnik Topler, J. (ur.). (2021). Posavska književna dediščina Attribution in njeno vključevanje v turizem: antologija posavskih literatov: literarno ustvarjanje v Posavju od reformacije do današnjih dni. Maribor: Univerzitetna založba. doi: 10.18690/978-961-286-451-4 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Kazalo Spremna beseda urednice ........................................................................................... 1 Spremna beseda avtoric ............................................................................................. 5 Literarni turizem ........................................................................................................ 7 Literarni turizem v Sloveniji .............................................................................................................. 8 Literarne poti ...................................................................................................................................... 10 Primerjalna analiza dobrih praks literarnega turizma v Sloveniji in tujini ............................... 10 Prakse literarnega turizma v Sloveniji....................................................................... 13 Prežihova bajta na Koroškem ......................................................................................................... 13 Osrednji literarni muzej .................................................................................................................... 15 Prakse literarnega turizma po svetu ......................................................................... 17 Književna mesta po svetu ......................................................................................... 19 Bredevoort Boekenstad, Nizozemska ............................................................................................ 19 Redu, Belgija ....................................................................................................................................... 19 Urueña, Španija .................................................................................................................................. 20 Literarne Poti...................................................................................................................................... 20 Management in marketing literarnih destinacij ............................................................................ 20 Velika Britanija ................................................................................................................................... 20 Črna Gora ........................................................................................................................................... 22 Francija .............................................................................................................................................. 23 Irska .............................................................................................................................................. 24 Družbena omrežja .................................................................................................... 27 Marketing preko družbenih omrežij ............................................................................................... 29 Literatura .................................................................................................................. 31 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Spremna beseda urednice JASNA POTOČNIK TOPLER Posavska književna dediščina in njeno vključevanje v turizem O projektu in vključevanju literarne dediščine v turizem Monografija z naslovom Posavska književna dediščina in njeno vključevanje v turizem prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. V projektu so sodelovale magistrske in dodiplomske študentke: Mojca Bračun (smer Turizem, UN), Nuša Cesar (smer Turizem, MAG), Ana Kovačič (smer Slovenistika, UN), Nika Kramžar (smer Turizem, VS), Maruša Nartnik (smer Zgodovina, MAG), Miša Podberšič (smer Turizem, VS), Lara Praznik (smer Turizem, UN), Martina Senekovič (smer Turizem, MAG), Zala Virant (smer Sociologija, UN) in Klara Zevnik (smer Slovenistika, UN). Vanj sva bili vključeni še mag. Mojca Strašek Dodig, strokovna sodelavka Društva 1824 iz Brežic, in dr. Jasna Potočnik Topler, vodja in pedagoška mentorica. 2 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM Projekti ŠIPK (okrajšava pomeni ʻštudentski inovativni projekti za družbeno koristʼ) omogočajo projektno raziskovanje in učenje. Ob tem velja izpostaviti, da projektnega učenja ni mogoče enačiti s problemskim učenjem – pri prvem so poleg iskanja inovativnih rešitev izjemno pomembni organizacija, vodenje časovnic in pisanje poročil, pri drugem, tj. problemskem učenju, ki je prav tako aktivna strategija poučevanja, ki študentu ali skupini študentov omogoča, da prevzamejo pobudo in so sami odgovorni za proces učenja (Silva idr., 2018), ta organizacijski vidik ni v ospredju, pomembna je rešitev problema, ne pa na primer natančno vodenje evidenc in poročanje. DeFillippi (2001, 1), ki sicer povzema Smitha in Doddsa (1997), pravi, da se »projektno učenje nanaša na teorijo in prakso uporabe realnih delovnih nalog v časovno omejenih projektih, in sicer z namenom doseganja zastavljenih ciljev ter s spodbujanjem individualnega in skupinskega učenja«. Kokotsaki in sodelavci (2016) pa pri projektnem učenju izpostavljajo osredotočenost na študenta, ki je gotovo pomembna tudi pri študentskih inovativnih projektih za družbeno korist. V nadaljevanju predstavljamo izsledke, ugotovitve in del rezultatov projektnega in raziskovalnega dela v okviru projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival. Namen naše raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, ki smo ga poimenovali Slomškov literarni festival. Pridevnik Slomškov smo dodali, ker je prizorišče literarnega festivala Slomškov dom z okolico, ki predstavlja dragoceno arhitekturno dediščino Brežic – gre za poslopje stare šole. Nenazadnje pa je bil Slomšek ob ostalih svojih vlogah tudi pesnik in pomemben kulturnik. Ker imajo Brežice zaradi svoje lege in zgodovinskih okoliščin izrazit multikulturni značaj, smo skušali v projektno analizo posavskega književnega ustvarjanja vključiti čim več avtorjev. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah smiselno, saj sodi kraj po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si) med turistično najbolj obiskane slovenske občine, ki imajo bogato kulturno in, kot smo ugotovili ter potrdili skozi naš projekt, tudi literarno dediščino, ki jo je zavoljo njenega ohranjanja, krepitve lokalne identitete, nadgraditve in obogatitve turistične ponudbe dobro aktivneje predstavljati tudi turistom in obiskovalcem kraja. Ugotovili smo, da imajo posavski ustvarjalci (pretekli in sedanji) zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma in je med drugim skladno s Strategijo trajnostne rasti Spremna beseda urednice 3 . slovenskega turizma 2017–2021, ki izpostavlja prav produkt Mesta in kulture. Operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenije 2018–2020 predvideva razvoj literarnega turizma kot enega od trajnostnih orodij, ki pripomore k dodatni ponudbi za določen segment turistov, hkrati pa pomaga razbremeniti najbolj obiskane znamenitosti. Poleg oblikovanja novega turističnega produkta med pomembne rezultate projekta prištevamo vzpostavitev stikov z brežiškimi kulturnimi institucijami in s kulturnimi društvi, navezovanje stikov z dejavnimi posavskimi književnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, z izobraževalnimi ustanovami in s širšo lokalno skupnostjo. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta prištevamo nastanek svojevrstne antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih delih. Med projektom se je porodila tudi ideja o starem mestnem jedru Brežic kot o muzeju na prostem, saj je omenjeni kraj del Združenja zgodovinskih mest (www.pmb.si). Slomškov literarni festival je zasnovan tako, da se lahko v prihodnje povezuje z drugimi kulturno-turističnimi proizvodi (na primer s festivalom Brežice – moje mesto) ali se trži kot samostojni turistični produkt v redni turistični ponudbi Brežic, za lokalno skupnost pa predstavlja predvsem nov sklop kakovostnih prireditev, ki pomenijo ustrezno vsebinsko nadgradnjo prireditev brežiškega Slomškovega doma in ponujajo možnost za spoznavanje pestre literarne ustvarjalnosti Brežic in Posavja ter zgodovine in multikulturne identitete kraja. Ko pišemo o vključevanju književnosti in književne dediščine v turizem, imamo v mislih literarni turizem, ki v Sloveniji kljub bogati literarni dediščini še ni tako razvit, kot bi lahko bil, če bi bila literarna dediščina ustrezno ovrednotena za njegove potrebe in bi se vanj s premislekom ter ustreznim načrtovanjem tudi vključevala. Termin literarni turizem je v teoriji turizma dodobra uveljavljen in nekoliko poenostavljeno pomeni obliko kulturnega in dediščinskega turizma, ki se udejanja skozi obiskovanje krajev, ki so povezani s književnimi liki, z avtorji, z njihovimi deli ali z obiskovanjem krajev zaradi lastnega književnega ustvarjanja. 4 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM Slovenska raznovrstna literarna dediščina govori v prid temu, da bi jo bilo smiselno bolj vključiti v turizem in turistično ponudbo. Čeprav je zagotovo v prvi vrsti zanimiva za slovenske obiskovalce in turiste, je za tujce lahko dragoceni vir informacij o naši kulturi. Seveda je ob načrtovanju in snovanju literarnih znamenitosti ključno tudi literarno-turistično ponudbo prilagoditi različnim segmentom obiskovalcev in turistov. Literatura DeFillippi, R. J. (2001). Introduction: Project-Based Learning, Reflective Practices and Learning. Management Learning, 32, 1, 5–10. Kokotsaki, D., Menzies, V., in Wiggins, A. (2016). Project-based learning: A review of the literature. Improving Schools, 19, 3, 267–277. https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1365480216659733, 8. 9. 2020. Silva, A. B. D., Bispo, A. C. K. d. A., Rodriguez, D. G., in Vasquez, F. I. F. (2018). Problem-based learning: A proposal for structuring PBL and its implications for learning among students in an undergraduate management degree program. Revista de Gestão, 25, 2, 160–177. https://doi.org/10.1108/REGE- 03-2018-030, 8. 9. 2020. Smith, B., in Dodds, R. (1997). Developing Managers Through Project-based Learning. Aldershot/Vermont: Gower. Posavski muzej Brežice. www.pmb.si. https://www.pmb.si/aktualni-dogodki-in-prireditve/posvet-o-razvoju-mesta-brezice, 9. 9. 2020. Statistični urad Republike Slovenije. www.stat.si. https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8412, 9. 9. 2020. POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Spremna beseda avtoric AVTORICE Pričujoča antologija posavskih literatov je nastala v okviru projekta ŠIPK – Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki ga financirajo Javni štipendijski, razvojni in preživninski sklad Republike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropski socialni sklad. ŠPIK omogoča, da študenti pridobijo praktične izkušnje že v času študija. Skozi vodenje, usmerjanje in svetovanje mentorjev ustvarjajo rešitve za izzive v lokalni in regionalni skupnosti. Zanj so potrebne kreativnost, inovativnost in sodelovanje. Projekt Slomškov literarni festival se osredotoča na raziskovanje in promocijo kulture v posavski regiji. V štirih mesecih raziskovanja smo sodelavke projekta odkrile, da nas obkroža veliko število različnih ustvarjalcev. Pri našem delu smo bile pozorne na tiste nekoliko manj znane, vendar vseeno kakovostne literate, ki so ustvarjali v različnih obdobjih. V naslovu projekta je Anton Martin Slomšek kot avtor, ki je s svojim delovanjem pomembno vplival na naš kulturni prostor, in avtor, čigar dediščino promovira partnersko društvo projekta Društvo 1824. Cilj našega projekta je bil (med drugim) predstaviti bogato literarno dediščino Brežic in Posavja, saj je literatura pomemben del kulturnega turizma, ki privablja mnoge obiskovalce. Menimo, da je pomembno, da našo bogato kulturno dediščino spoznajo tako lokalni 6 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM ljudje kot turisti. Med samim delom smo se vedno znova srečevale z avtorji, ki pišejo o domovini, naših krajih, življenju. Vesele smo, da smo odkrile mnogo mladih avtorjev in avtoric, ki nadaljujejo delo svojih predhodnikov. Kultura je za vsak narod zelo pomembna, čeprav je nekaterim manj blizu. Krepi narodno zavest, spodbuja ustvarjalnost in človeški razvoj. Brez udejstvovanja v njej se danes ne bi mogli ponašati z razvito, moderno, demokratično državo. Če citiramo angleškega aktivista Marcusa Garveya: »Ljudje brez zavedanja o lastni pretekli zgodovini, izvorih in kulturi so kot drevesa brez korenin.« Kulturna produkcija literature nam omogoča preprosto preganjanje dolgčasa, hkrati pa globlji osebni razvoj in kritično razmišljanje o trenutnih razmerah v družbi. Slovenci poznamo celo množico odličnih umetnikov. V antologiji v ospredje postavljamo posavske besedne ustvarjalce. POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Literarni turizem Literarni turizem je oblika kulturnega turizma, katerega prednost ni, da privablja turiste z največjo denarno močjo. Prvotno je namenjen turistom, ki imajo željo, da se dodatno kulturno in vzgojno izobražujejo ter ob tem dopolnjujejo svoj seznam obiskanih hiš kulturnih in drugih umetniških ustvarjalcev. Poglavitneje se literarni turizem kot oblika kulturnega turizma osredotoča na hiše oziroma ostale objekte, v katerih so ustvarjalci ustvarjali določena besedila. Ravno tako se ta oblika turizma osredinja na izmišljena ali tako rekoč s pomočjo domišljije ustvarjena besedila kot tudi na avtorje, ki so besedila zapisali. Danes morda najbolj poznane skupine turistov, ki obiskujejo rojstne hiše avtorjev, njihove muzeje ipd., so šolarji, saj se na podlagi tovrstnega turizma dodatno izobražujejo. Seveda so v tej smeri prisotne vse skupine turistov, sem uvrščamo tudi pionirski, mladinski in seniorski turizem (turizem starejših). Tako danes med ene od najbolj znanih literarnih turističnih točk sodijo hiše Shakespeara, James Joyca, grob Thomas Hardya. Velika Britanija je kot država z največjimi knjižnimi uspešnicami: J. R. R. Tolkien s trilogijo Gospodar prstanov in Hobit ter J. K. Rowling s sago Harry Pot er ipd. Turističnih točk v svetu kulturnega turizma je več kot dovolj in tako jih najdemo tudi v Sloveniji, ki je osrednja točka našega projekta. S poudarkom na Posavju smo se odločili izvesti raziskavo na področju literarnega kot tudi knjigarniškega turizma (angl. book store tourism) na območju Brežic, Krškega, Sevnice, Bizeljskega in okolice. Pri tem smo za temeljno točko oziroma za osrednji lik izbrale Antona Martina Slomška, 8 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM odgovornega za množični navdih v svetu literarnih ustvarjalcev, in ostale (znane kot manj znane) avtorje, ki so v svetovnem merilu pripomogli k razvoju literarnega turizma v Posavju, v Sloveniji in po svetu, saj so mnogi ustvarjali v zamejstvu in tujini ter s tem blagodejno vplivali na kulturni in narodni razvoj ter posledično na razvoj kulturnega turizma kot sprejemanja narodnih manjšin s svetu. Seveda pri tem ne smemo izključiti socialnodružbenega vidika, zato se raziskava nanaša na vidik družbe s perspektive migracij in narodnih manjšin ter na to, kako te pripomorejo oz. škodujejo kulturnemu razvoju in turizmu. Nenazadnje smo s pomočjo anketnega vprašalnika in raziskovalne metodologije izvedli končni projekt, s pomočjo katerega smo raziskali številna raziskovalna vprašanja, kot so vpliv priseljencev na kulturni turizem, moč literarnega turizma, v kolikšni meri je ta prisoten, poglavitne razloge za organizacijo literarnih dogodkov, kot so literarni večeri, bralni krožki v knjižnicah, literarni festivali ipd. Glavno smernico so nam predstavljale že dotedanje raziskave na področju tovrstnega turizma in vpliv A. M. Slomška nanj, zato smo se pri delu osredotočali na nadaljevanje raziskav s tega področja in se pri tem opirali na že pokojne in še vedno delujoče literarne ustvarjalce v regiji Posavje, ki so, ali menijo, da so, s svojim delom koristili družbi na družbenem kulturno-sociološkem in vzgojno-izobraževalnem področju. Med raziskovanjem je svet zajela pandemija koronavirusa, zato smo del raziskav namenili družbenim omrežjem in virtualnemu razvoju turizma, saj nam je to predstavljalo alternativno rešitev za zaključek našega projekta Slomškov literarni festival. Literarni turizem v Sloveniji Kulturni turizem je pomemben del gospodarskega in družbenega razvoja vsake države, zato je pomembno, da se tudi pri nas zavemo osrednjega pomena, ki ga ima literarni turizem kot njegova podvrsta. Slednjemu dajejo dodatno težo in pomen še nacionalno-afirmativna, vzgojno-izobraževalna in turistična vloga. Za kulturni turizem je zelo pomembno zavedanje, da cena potovanja nima največje vloge pri izbiri destinacije turistov. Tako literarni turist daje prednost znanju in preučevanju krajev, povezanih z literati. Ponekod obstajajo osrednji literarni muzeji, ki so neke vrste izkaznica narodnostne identitete. Slovenci, ki tovrstnega muzeja sicer še nimamo, smo se v preteklosti kot narod konstituirali tudi s pomočjo književnosti, zato bi tovrsten muzej lahko zasidral to konstrukcijo naše identitete, ki Literarni turizem 9. je pomembna za slovensko kulturo, in bi zaradi svoje edinstvenosti spodbudil zanimanje tudi pri tujcih oz. tujih turistih. Ko govorimo o literarnih muzejih, velja spomniti, da jih poznamo vsi. Najpogostejši in najpreprostejši literarni muzej je rojstna ali spominska hiša. Te po navadi ustanovijo v hiši avtorja ali avtorice, kjer poskušajo prikazati okolje, v katerem je ustvarjal in živel ta ustvarjalec. Literarni muzej kot literarnozgodovinski arhiv, ki ga imenujemo arhiv, knjižnica ali muzej, omogoča hrambo in vzdrževanje knjig, rokopisov in drugih predmetov, ki so povezani z literarno dejavnostjo. Primer takšne vrste literarnega muzeja pri nas je Narodna in univerzitetna knjižnica. Poznamo pa tudi druge vrste literarnih muzejev (v nadaljevanju LM), kot so: LM kot zbirka več rojstnih hiš, LM kot prostor za kulturne dogodke, LM kot literarne poti ter virtualni oz. spletni LM. Največkrat pa gre za preplet več LM. Obstaja več definicij turizma. Eno izmed njih je oblikovala tudi Zupan Sosičeva (2018), ki je na podlagi ugotovitev podala »zasilno« definicijo kulturnega turizma: »Kulturni turizem je del turizma, ki pregleduje, občuduje in raziskuje kulturno dediščino tako, da si želi videti čim več “kulturnih predmetov” in si pridobiti čim več kulturnih izkušenj: glede na tip turista to lahko počne primarno ali sekundarno; v prvem primeru je za turista kulturni turizem edina oblika turizma, v drugem pa je le del njegovega potovanja.« Kot primer dobre prakse lahko navedemo na primer Trubarjevo hišo literature, ki je prva literarna hiša v Sloveniji, namenjena informiranju in promociji slovenskih knjig. Je prostor, kjer potekajo stalni in aktualni literarni dogodki, ki zadovoljijo različne kulturne okusu, in služi kot promotor knjig Slovencem in tujcem (Zupan Sosič, 2018). Omeniti velja še raziskavo o uporabi slovenskega jezika, ki je potekala v okviru ZRC SAZU, v sklopu česar so izvedli tudi spletno anketo o slovenskem literarnem muzeju. Želeli so pridobiti ustrezne strokovne in idejne podlage za ustanovitev slovenskega literarnega muzeja, s čimer bi poskrbeli za promocijo slovenske kulture, literature in umetnosti v okviru gospodarske dejavnosti. Jezik, kultura in književnost so področja, ki zanimajo tako Slovence kot tujce. Literarni muzej bi ta tri področja povezal in spodbudili njihovo širjenje. Zanimanje za literarno ustvarjanje je eden od pokazateljev zanimanja za lastni jezik. 10 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM »Idejo o potrebi po vzpostavitvi literarnega muzeja je v spletni raziskavo podprlo 2184 anketirancev (67 %), odklonilo jo je 245 (8 %) vprašanih, 809 (25 %) pa jih ne ve, kako bi se odločili, saj niso dovolj poučeni, kakšne bi bile prednosti literarnega muzeja, ali pa ne zaupajo v to, da bi bil ta muzej res dovolj zanimiv za različne obiskovalce. Na konkretni predlog o umestitvi literarnega muzeja v turistično ponudbo se je pritrdilno odzvalo 99 % vprašanih. Da je toliko ljudi pritrdilo temu, sledi iz poznavanja tradicije domačih in tujih razmer, saj morajo biti muzeji izvori promocije za čim več uporabnikov« (Ahačič, 2017, 32). Literarne poti V Sloveniji ima večina kanoniziranih avtorjev in avtoric svoje literarne poti, ki vodijo po dogajališčih literarnih del, po predelih, kjer so ustvarjalci živeli ali delovali, po krajih, ki so na kakršen koli način zaznamovali avtorjevo delo. Tako poznamo v Sloveniji veliko literarnih poti, med katerimi so bolj znane Cankarjeva literarna pot, Gregorčičeva spominska pot, Popotovanje od Litije do Čateža, Slovenska pisateljska pot idr. V Posavju je poznana Slomškova romarska pot, ki je pešpot v štirih odsekih. Prvi del poteka od Bizeljskega do Olimja, naslednja etapa je od Olimja do Kalobja, tretja vodi do Rifnika in Sloma ter četrta do Nove Cerkve. Dolga je 70 km in povprečno traja 28 ur. Kraji, po katerih poteka, so povezani z življenjem in delovanjem Antona Martina Slomška. Primerjalna analiza dobrih praks literarnega turizma v Sloveniji in tujini Literarni turizem vključuje potovanje do cilja zaradi zanimanja za literarno povezanost z destinacijo. Določeno območje postane turistična destinacija, ker ga avtor uporabi kot ozadje za roman, turisti pa želijo zaradi njih obiskati pomembne kraje ali zgradbe. Takšni primeri so: (1) kraj Verona v Italiji, kamor sta bila v literarnem delu postavljena Romeo in Julija, kjer lahko turisti obiščejo Julijin balkon (it.) Casa di Giuliet a ali njen grob v grobnici samostana San Francesco, (2) severna obala Long Islanda blizu New Yorka v Ameriki, ki je bila navdihnjena za roman Scotta Fitzgeralda The Great Gatsby, in (3) Brönte v Angliji, kjer so zgradbe in podeželje v romanih Wuthering Heights povezani s številnimi vasmi in podeželjem v West Yorkshire Moors (Agarwal in Shaw, 2017, 16). Literarni turizem je še posebej donosen v Veliki Britaniji, o čemer priča vrednost Stratford-upon-Avona, ki je rojstno mesto Wil iama Shakespeara. Leta 2013 so turisti tam porabili okrog 152 Literarni turizem 11. milijonov funtov, od tega je šlo 13 milijonov funtov v lokalno gospodarstvo (prav tam, 44). V naslednjem poglavju so predstavljene prakse literarnega turizma v Sloveniji in po svetu. Z ozirom nanje, predvsem na tiste v tujini, so v opise primerov zajeti tudi predlogi in aplikacije na razvoj literarnega turizma v Sloveniji. Od konca leta 2020 je sicer v slovenskem jeziku na voljo tudi monografija o literarnem turizmu z naslovom Literarni turizem in priložnosti za njegov razvoj v Sloveniji: Louis Adamič – pisatelj z zgodbo, ki povezuje Slovenijo, Balkan in Združene države Amerike avtorice dr. Jasne Potočnik Topler. 12 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Prakse literarnega turizma v Sloveniji Prežihova bajta na Koroškem Prežihova bajta je etnografski spominski muzej (notranjost je prikazana na sliki 1) in je del Koroškega pokrajinskega muzeja. Stoji na Preškem vrhu nad Kotljami. Leta 1911 je stavbo kupila družina Kuhar, 1979. pa je bila spremenjena v spominsko hišo. V njej so razstavljeni Prežihovi biografski in literarni fragmenti, ki obiskovalcem omogočajo nadaljevanje njegovih literarnih del in pripovedovanje zgodb iz pisateljeve mladosti. Blizu bajte stoji bronast kip pisatelja, ki ga je oblikoval akademski kipar Stojan Batič (Potočnik Topler, 2016, 132). Pred leti je Občina Ravne na Koroškem kupila skedenj, ki je del Prežihove bajte. Muzej je oblikoval koncept za razširitev muzejskih vsebin, saj sami muzejski prostori niso dopuščali širjenja novih vsebin, ki bi bile povezane z življenjem in delom pisatelja. Koroški pokrajinski muzej skuša v poletnih mesecih, posebej okrog 10. avgusta, ko je pisateljev rojstni dan, obogatiti kulturno življenje na Prežihovi bajti. Leta 2015 so npr. priredili že 13. tradicionalno srečanje na njenem dvorišču. Vsako leto izberejo osrednjo temo, prav tako so na prireditve vabljeni avtorji in raziskovalci, ki spregovorijo o življenju in delih Prežihovega Voranca. 14 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM Leta 2015 je muzej za javnost odprl notranjost kravperške kašče, ki se nahaja na obrobju Prežihove bajte. Istega leta so ob koči postavili tudi kmečki vrt, kakršen je bil značilen za čas, ko je v koči živela družina Kuhar. Muzej kot javni zavod je omejen s finančnimi sredstvi, prav tako se dohodek ne sme uporabiti za nadaljnjo promocijo lokacije, temveč le za realizacijo vsebinskih projektov. Muzejski načrti za prihodnost med drugim zajemajo prenovitev skednja, ki bi mu bile dane nove vsebine, povezane s Prežihom. Ta prostor bi tudi omogočal vključitev programov skozi vse leto, saj je bila leta 2015 bajta še vedno vezana na termin 1. 5.–15. 10. (Potočnik Topler, 2016, 134). V prihodnje bi se lahko v okviru Prežihove bajte načrtovali projekti, kot so oblikovanje kulturne vasi na Preškem Vrhu, in sicer kot platforma za predstavitev tradicije in domačega narečja turistom. Ostali predlogi zajemajo prireditev otroškega festivala s taborom, postavitev spominske trgovinice, postavitev Prežihovega gledališča, vključitev dodatnih točk v turo, ki jih je opisal Prežih. Koroška, ki je imenovana tudi Dežela kralja Matjaža, bi lahko bila poimenovana tudi Prežihova dežela. Prav tako bi lahko bil omogočen obisk raznih atrakcij delno z avtom, deloma s kolesi ali peš (prav tam, 135). Slika 1: Prežihovova bajta. Vir: Fotografirala Jasna Potočnik Topler. Literarni turizem 15. Osrednji literarni muzej V Sloveniji bi lahko na podlagi obstoječe literarne dediščine oblikovali več tipov literarnega muzeja, saj ima ta termin več pomenov in združuje različne tipe muzejev ter literarnih dejavnosti. Zupan Sosičeva (2018, 122) predlaga sedemčlansko tipologijo literarnih muzejev oziroma dejavnosti: 1) literarni muzej kot rojstna (spominska) hiša; 2) literarni muzej kot zbirka več rojstnih hiš; 3) literarni muzej kot literarnozgodovinski muzej; 4) literarni muzej kot prostor za literarne (kulturne) dogodke; 5) literarni muzej kot literarne poti; 6) literarni muzej kot virtualni ali spletni muzej; 7) literarni muzej kot veččlenski preplet različnih muzejev v vlogi pospeševalca literarnega (kulturnega) turizma. Da bi literarni muzej prispeval k boljši turistični ponudbi Slovenije, bi bil najprimernejši tip literarni muzej kot veččlenski preplet različnih muzejev v vlogi pospeševalca literarnega (kulturnega) turizma. To pomeni, da bi se v njem razstavljali pomembni rokopisi, izdaje knjig, predmeti iz rojstnih hiš posameznih avtorjev, organizirale bi se spletne razstave, prav tako bi se na spletu promovirala celotna slovenska književnost v novem muzeju ter potekalo bi obveščanje o literarnih poteh ali dogodkih. V tem muzeju bi uporabniki našli osnovne literarne informacije, ki bi jih nadgradili z ogledi ostalih muzejev po Sloveniji, in dobili ostale kulturne ideje (na primer ogled predstave). Služil bi kot povezava preko slovenskih meja (prav tam, 126–127). 16 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Prakse literarnega turizma po svetu Literarni turizem ima izjemen pomen za destinacije, zato ga številne turistične in vladne organizacije po vsem svetu štejejo za zelo donosnega. V ta namen so razvili posebne strategije, ki so namenjene izkoriščanju gospodarskega potenciala trga literarnega turizma. Za primer vzemimo Mestni svet v Belfastu, ki je leta 2009 odobril prvo strategijo literarnega turizma in namenil 158.000 funtov za oživitev literarne dediščine mesta in za promocijo likov, pisateljev, pesnikov in dramatikov na svetovnem prizorišču. To je vključevalo razvoj literarnih ogledov in poti, literarni vodnik, implementacijo literarne aplikacije za mobilne naprave, povečanje literarnih dogodkov in programiranje ter učinkovito e-trženje literarnega turizma. Sedaj Belfast Literary Guide vodi obiskovalce po mestu, kjer so živeli, hodili in delali najboljši pisatelji. To so Seamus Heaney (eden najboljših svetovnih pesnikov), John Keats, E. M. Fortster, Anthony Trollope in Kate O'Brien. Pomen literarnega turizma za Veliko Britanijo je velik, saj jo med drugim National Geoghraphic uvršča med prvih 5 literarnih mest (Agarwal in Shaw, 2017, 25). V tabeli 1 prikazujemo literarna mesta, ki jih je med prvih 5 uvrstil National Geographic (2015). 18 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM Tabela 1: Lestvicah najboljših petih literarnih mest po reviji National Geographic Destinacija Opis Znani avtorji, ki so ustvarjali tu, so: Sir Arthur Conan 1. Edinburg, Škotska Doyle, J. K. Rowling, Robbie Burns, Sir Walter Scott, Robert Louis Stevenson, Ian Rankin in Alexander McCall Smith. Avtorji, ki so črpali navdih v Dublinu, so: Yeats, Heaney, James Joyce in Jonathan Swift. Ključne atrakcije so: James Joyce Tower and House, 2. Dublin, Irska Dublin Writers Museum in National Library of Ireland. Dublinski Literary Pub Crawl predstavlja igralce in pisatelje, ki turiste vodijo skozi nekatera najbolj znana literarna preganjanja v mestu. London je bil rojstni kraj ali dom največjih avtorjev vseh 3. London, Anglija časov, kot so: Charles Dickens, Geoffrey Chaucer, John Milton, John Keats in HG Wel s. Pariz ima bogato in raznoliko literarno zgodovino, ki jo predstavljajo francoski pisatelji, kot so: Victor Hugo, Voltaire in Alexander Dumas, in ameriški pisatelji, kot so: 4. Pariz, Francija Gertrude Stein, Ernest Hemingway in F. Scott Fitzgerald. Ponaša se z znanimi stojnicami knjig – Les Bouquinistes", ki obkrožajo Seno, in literarnimi kavarnami, kot je les Deux Magots, ki sta jo obiskovala tudi Hemingway in Camus. Literarna zgodovina Sankt Peterburga se kaže v delih Leva 5. Sankt Peterburg, Rusija Tolstoja, Antona Čehova, Aleksandra Puškina in Fjodora Dostojevskega (v stanovanju, kjer je napisal roman Bratje Karamazovi, je muzej, posvečen njegovemu življenju). Vir: Agarwal in Shaw, 2017, 1–5. POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Književna mesta po svetu Bredevoort Boekenstad, Nizozemska Mesto Bredevoort Boekenstad na Nizozemskem je literarno razvito podobno kot Hay-on-Wye v Veliki Britaniji, saj sloni na prodajalcih starih knjig iz druge roke. Mesto je bilo za »mesto knjige« razglašeno leta 1993. Ta dogodek je pospremil velik sejem knjig, kjer je bilo predstavljenih 160 prodajalcev knjig, obiskalo ga je 12.000– 15.000 ljudi. Prireditveni program je vključeval razstavo, vrednotenje knjig, razstave knjigoveških in literarnih jedkanic (črnih risb). Sledilo je branje poezije, večerna predavanja, gledališke predstave in literarna branja. Sedaj poteka vsako tretjo soboto v mesecu specializirana knjižna tržnica (Agarwal in Shaw, 2017, 112). Redu, Belgija Redu je eno največjih evropskih knjižnih mest in prvo mesto v Belgiji ter Evropi. Razvoj prodajaln s knjigami je spremljal razvoj pomožnega maloprodajnega knjižnega sektorja, ki med drugim vključuje 2 starinski trgovini in številne galerije. Vas je dosegla veliko pokritost in je prepričana, da je najuspešnejša vas v državi in vodilna turistična atrakcija v regiji Lukseburg/Arden. Tam so razvili program kulturnih prireditev – ena največjih letnih prireditev je Nuit du Livre, kjer je mesto knjig odprto vso noč in vsebuje uprizorjen zabavni program (Agarwal in Shaw, 113). 20 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM Urueña, Španija Kot prvo knjižno mesto v Španiji ima kraj Urueña 12 knjigarn, ki prodajajo stare in tiskane knjige. V njih se odvijajo različne dejavnosti, kot je v El Rincón Escrito, Alejandría Bookshop, tako imenovani Muzej vina, ki temelji na znanstveni in fikcijski literaturi o vinu, Alcuino Caligrafía, ki organizira tečaje kaligrafije drugih kultur, knjigarna El 7, ki je specializirana za svet bikoborbe in tako dalje. Mesto je zasnovano kot e-izobraževalni center, ki sestoji iz 1200 kvadratnih metrov prostora s knjižnico, z delavnicami, vrtom, razstavno in s sejno dvorano ter stalno razstavo » Med vrsticami. Zgodovina knjig«. Vas prav tako organizira javna branja, tečaje kaligrafije, ilustriranje in tečaj vezave knjig. Na svetovni dan knjige (23. april) ali ob prazniku mesta se tam odvije praznovanje s konferencami, z okroglimi mizami, s pripovedovanjem zgodb (ang. storytel ing), z origami delavnicami in s koncerti (Agarwal in Shaw, 2017, 114). Literarne Poti Z literarnimi potmi povezujejo kraje, ki so navdihnili ali nastopali v delih znanih pisateljev oziroma imajo povezavo z njihovim življenjem. The Southern Literary Trail je primer regionalne iniciative, ki povezuje mesta v ameriških južnih zveznih državah Alabame, Georgie in Mississippija. Pot ponuja zgodbe, karakterje in prizorišča velikih ameriških pisateljev, kot so Tennesse Williams, Richard Wright, William Faulkner in Eudora Welty. Literarne poti še ponekod vključujejo skupek zgodovinskih, ekranskih (angl. screen) in literarnih pomenov (Agarwal in Shaw, 2017, 115). Management in marketing literarnih destinacij Organizacije kot glavno vodilo pri načrtovanju uporabljajo za marketing destinacij lokacijo knjige. Nekaj primerov predstavljamo v nadaljevanju. Velika Britanija Organizacije v Veliki Britaniji uporabljajo ključna literarna dela za trženje destinacije. Organizacija The Great Western Railway je izdala slogan (angl.) » Uncover Britain's World of Literature« ali » Odkrij svet književnosti Britanije«, ki temelji na številnih avtorjih in določenih destinacijah. Vključuje pesniške ture po jugozahodni Angliji do razstav, ki so obeležile 400-letnico Shakespearove smrti in otroškega pisatelja Roalda Dahla Književna mesta po svetu 21. (Agarwal in Shaw, 192). Ideje literarnih poti so se vedno uporabljale za izboljšanje trženja določenih destinacij. Identificirane so bile tako imenovane biografske poti, ki so jih razvili literarni skladi in društva, literarne krajinske poti, ki jih razvijajo mešane interesne skupine, in splošne literarne poti, ki jih oblikujejo lokalne oblasti in civilna društva (Agarwal in Shaw, 189–190). The British Tourist Authority je v letih 1990, 1993 in 1997 izdala knjižice z naslovom Literary Tourism, ki so delovale kot lokacijski vodniki do tistih krajev, ki se navezujejo na avtorja ali njegovo delo. Visit England je s trženjsko kampanjo uvedel Literary Inspired Weekends (Agarwal in Shaw, str. 192). Veliko vlogo imajo tudi spletne kampanje trženja, ki potekajo v obliki tematiziranih krajev in avtorjev; primeri: 1) angl. Readings at Charles Dickens’s Birthplace Museum – » Branja v muzeju rojstne hiše Charlesa Dickensa«; 2) angl. Retrace the Footsteps of John Keats in Winchester – » Sledite stopinjam Johna Keatsa v Winchestru«; 3) angl. Live the Sense and Sensibilities of Jane Austen’s Bath – » Živite Razsodnost in rahločutnost Jane Austen v Bathu«; 4) angl. Poetry of the Lakes – » Poezija jezer« (od avtorja Williama Wordswortha v Windermeru); 5) angl. Uncover the mysterious world of Sherlock Holmes – » Odkrij skrivnostni svet Sherlocka Holmesa« (od avtorja Connana Doyla v Londonu); 6) angl. A Famous Five adventure – » Pustolovščina slavnih 5« (od avtorice Enid Blayton v kraju Corfe Castle); 7) angl. Picture Mr Darcy coming out of the lake – » Predstavljaj si gospoda Darcya, ki prihaja iz jezera« (od avtorice Jane Austen v kraju Lyme House) (Agarwal in Shaw, 193). Literarni turizem se je v Veliki Britaniji razvil v močno komercialno industrijo, kjer so mesta, povezana z avtorji in njihovimi deli, uporabljena za trženje različnih destinacij. Obstajajo izstopajoči vidiki literarnih krajev, zato jih je lažje tržiti in ustvariti blagovno znamko. Po navadi so to kraji, ki imajo možne povezave z življenjem pisatelja, to je na primer Stratford-upon-Avon, kjer je živel in ustvarjal William Shakespeare (Agarwal in Shaw, 193). Shakespearjevo rojstno mesto je mednarodni literarni kraj, ki ga letno obišče 5 milijonov obiskovalcev. Večjo skupino atrakcij sestavlja ključni literarni in dediščinski produkt: Shakespearjeva hiša (slika 3) in vrtovi, ki se pri VisitEngland nanašajo na izobraževanje in učenje, zbirke, kampanje 22 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM in dosežke. Največja sprememba se navezuje na strategijo marketinškega razvoja pod sloganom » Shakespearjeva Anglija«. V sklopu tega sodelujejo partnerji iz javno-zasebnega sektorja. Kot del nove strategije se je povečala prepoznana vloga digitalnega marketinga in družbenih medijev. V navezi s tem so oblikovali Shakespearjev blog. Shakespearjeva fundacija (angl. Shakespeare's Trust) ima vodilno vlogo na področju digitalnih medijev, ki delujejo preko Facebooka, Twitterja, YouTuba in Flickrja. Leta 2012 je fundacija razvila svojo prvo aplikacijo (za iphone), ki se imenuje Eye Shakespeare. Prav tako so oblikovali žepni vodič » Shakespeare’s Stratford-upon-Avon«. Nova destinacijska marketinška organizacija » Shakespeare’s England« je zadolžena za razvoj usklajene kampanje na turističnem trgu, sploh pa na tisto, kar je vezano na produkte literature in dediščine (Agarwal in Shaw, 2017, 206). Slika 2: Hiša, v kateri se je rodil Wil iam Shakespeare (Stratford-upon-Avon). Vir: Shakespeare's birthplace, Stratford-upon-Avon, Warwickshire, England (CC-BY) avtorja: Adama Annfielda z Wikipedie.org. Črna Gora Literarni turizem in pripovedovanje zgodb imata pomembno vlogo v vsebini trženja destinacij in trajnostnega razvoja turizma, saj pripomoreta h krepitvi identitete destinacije in zmanjšujeta sezonski turizem. Književna mesta po svetu 23. Podoba Črne gore je bila predmet rokopisov in zapiskov več pisateljev, med drugim tudi iz Rusije, ki so potovali po državi in širšemu občinstvu predstavili svoja spoznanja o njej, o njeni zgodovini in o Cetinju kot kraljevi prestolnici, in sicer v obliki potopisne literature. Ti zapisi sedaj predstavljajo možnosti za ustvarjanje produktov, prilagojenih po meri, oziroma posameznim segmentom. Turisti Cetinje dojemajo kot izletniško destinacijo, zato bi morala turistična organizacija izkoristiti priložnosti za posebne turistične izkušnje literarnega turizma in zgodbarjenja, na katerem bi uporabili nove tehnologije, sodobne medije, sodelovali na tekmovanju za najboljšo destinacijo in se potegovali za naziv Evropska prestolnica kulture. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti skupne aktivne povezave s turistično industrijo, z lokalnimi prebivalci in podobno. Čeprav imata Črna gora in Cetinje bogate kulturne in zgodovinske vire, jih je treba kombinirati s potopisno literaturo in s pripovedovanjem oziroma zgodbarjenjem, saj je to eden od načinov za ohranjanje dediščine (Vitić Ćetković, Jovanović, Potočnik Topler, 2020, 94). Francija Uporaba literarnega turizma se učinkovito kaže kot orodje za prikaz značilnosti kulturnega in dediščinskega turizma v Franciji. Ugotovitve kažejo, da literarni kraji privabljajo obiskovalce zaradi posebnega pomena ali čustvenih vrednosti, ki jim jih ljudje pripisujejo. Te izhajajo iz občudovanja do avtorja in njegovega dela ali do neke globlje interpretacije. Lokalna skupnost za promocijo in privabljanje obiskovalcev uporablja literarno povezavo. Večina ljudi uživa ob obisku, saj jim daje občutek, da so imeli nekaj stika s pisateljem in z okoljem, v katerem je živel. Mesta, ki imajo pristne povezave s pisatelji ali z drugimi kulturnimi umetniki, lahko to izkoristijo za učinkovito in uspešno privabljanje njegovih obiskovalcev (Herbert, 1996, 84). V Bretaniji v Franciji je bila narejena študija primera uspešnega mestnega literarnega turizma. V knjigi The Yel ow Dog (avtor: G. Simenon) je dovolj krajevnih imen in podrobnosti, da lahko obiskovalci raziskujejo obmorsko in pristaniško mesto v zahodnem delu: kraj Concarneau se je kot letovišče razvil že leta 1930, ko je bil napisan omenjeni roman. Mesto je zdaj del aktivnega in dokumentiranega destinacijskega trženja in menedžmenta na ravneh javnega in zasebnega upravljanja (Mansfield, 2015, 20). Uspešna in prepoznavna literarno-turistična dejavnost, ki je 24 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM povezana s tem detektivskim romanom, je vsakoletni festival » Le Chien Jaune – Festival du Polar de Concarneau«, Rumeni pes – detektivski roman. Spodbuda za ustvarjanje aktivnosti festivala je izhajala iz majhne skupine navdušencev, ki so jim skupna vprašanja o pomenu, kulturnem kapitalu, identiteti, avtentičnosti, užitku in turističnem znanju (prav tam, 22). Leta 1985 je bil v kraju Concarneau ustanovljen strokovni sejem za pomorsko literaturo, imenovan » Book & Sea«, ki je nastal iz regionalne agende, ki je hotela proslaviti Bretanijo in obenem imeti gospodarski učinek. Festival se odvija okrog 20. aprila in ustvarja v mestu veliko povpraševanje po hotelih in restavracijah. Še bolj osupljiv je festival, ki je že od leta 1993 dalje organiziran v visoki sezoni – konec julija in se imenuje Festival fikcijske detektivke Rumeni pes. Podatki kažejo, da se število obiskovalcev izrazito povečuje (Mansfield, 2015, 183). Irska Center Jamesa Joycea (na sliki 4) je muzej, ki je namenjen promociji irskega pisatelja Jamesa Joycea. Z njim upravlja družba z omejeno odgovornostjo in s statusom dobrodelne organizacije, in sicer ob podpori Ministrstva za umetnost, dediščino in Gaeltacht. V njem organizirajo izobraževanja, predavanja, delavnice, razstave, bralna srečanja in podobne aktivnosti. Na voljo so tudi vodenja po krajih, ki so povezani s pisateljevim življenjem (Jurinčič, 2016, 251). Center za promocijo uporablja moderne multimedijske predstavitve na svetovnem spletu. Dodano vrednost mu dodajajo spletne razstave, ki prikazujejo, s čim se ukvarjajo in kako ustvarjajo programe. Promocijo Centra Jamesa Joycea bi lahko navezali na primer Slovenije, saj bi se lahko naši ponudniki zgledovali po tujih. Lokacije bi predstavljali multimedijsko in literaturo povezovali z drugimi področji. Interaktivne vsebine ima za zdaj v promocijo vključen le Zavod za kulturno dediščino Žirovnica, ki predstavlja pot kulturne dediščine. Zaradi majhnosti države bi morali slovenski ponudniki tudi bolj poskrbeti za prevode v tuje jezike. Prav tako je ena od možnosti povezovanje slovenskih ponudnikov za regijsko povezovanje s ponudniki iz sosednjih držav in s tem oblikovanje literarnih destinacij (Jurinčič, 2016, 256). Književna mesta po svetu 25. Slika 3: Zunanjost centra Jamesa Joycea Vir: James Joyce Centre at 35 Great George's Street, Dublin (javna domena), avtorja Pointillist z Wikipedie.org. 26 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Družbena omrežja Družbena omrežja so postlala ena najbolj priljubljenih aktivnosti, predvsem med mlajšimi generacijami. Ker se internet in tehnologija nenehno razvijata, so dostopna vsakemu, z njimi pa se srečujemo že v vsakdanjem življenju. Z razvojem medmrežja nastajajo nova socialna omrežja, ki so lahko precej dobičkonosna, tudi za uporabnika, če to zna preusmeriti sebi v prid. Kljub nastajanju novih omrežij se v večini primerov poslužujemo tistim, ki so priljubljena in ki jih uporabljajo naši prijatelji (Ploj, 2013, 4). Prvotni namen družbenih omrežij je, kot že samo ime pove, druženje, povezovanje med ljudmi. Čeprav se med seboj razlikujejo, vsa omogočajo neko objavo podatkov in stike med uporabniki, ko so na primer forumi in klepeti (prav tam). Ploj (2013, 15) je navedel kategorije družbenih omrežij, ki jih je zapisal Safko: − družbeno povezovanje na spletu, − založništvo, − deljenje fotografij, − avdio, − video, 28 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM − mikrobloging, − prenosi v živo, − virtualni svetovi, − igranje iger, − iskanje, − RSS, − mobilna telefonija, − agregatorji, − delovne aplikacije, − interpersonalnost. Prvo omrežje, ki je bilo nekoliko bolj prepoznavno, je nastalo leta 1997 na naslovu SixDegrees.com, kjer so uporabniki lahko ustvarjali profile in si sestavili seznam prijateljev. Na tej dejavnosti je temeljila tudi njihova promocija – torej združevanje ljudi in pošiljanje sporočil. Portal je dosegel čez dva milijona uporabnikov, vendar se je njegova kariera zaključila po treh letih (prav tam, 16). Slika 4: Razvoj socialnih omrežij Vir: Researchgate.com, 2020. Družbena omrežja 29. Marketing preko družbenih omrežij Več kot 4 milijarde ljudi uporablja družbena omrežja – bodisi za povezovanje s prijatelji, spremljanje novic ali za odkrivanje novih izdelkov. Ravno oglasi in ostale objave so tiste, ki so ključne za pridobivanje strank. Z razvojem tehnologije in interneta ta omrežja postajajo vse pomembnejša za poslovanje (Lampe, 2020). Poleg promocije je pomembno tudi to, kdo je naša ciljna skupina. Tako se lahko določi primerno družbeno omrežje. V spodnji tabeli so zapisana najbolj priljubljena omrežja in za kaj jih je primerno uporabiti, kot je v svojem članku zapisala Lampetova (2020). Tabela 2: Družbena omrežja in njihova uporaba za trženje Družbeno omrežje Število dnevnih uporabnikov Uporaba − Ohranjanje zvestobe obstoječe baze strank in povečevanje baze kupcev. FACEBOOK 1,5 milijarde − Težko je doseči novo občinstvo. − Najbolj uspešno trženje na področju industrije, mode, zdravja in velnesa, nepremičnin, novic. − Predstavitev z vizualnimi elementi. − Predstavitev relevantnih zgodb v INSTAGRAM 500 milijonov dejanskem času dogajanja. − Najuspešnejše trženje na področju turizma, mode, hrane, umetnosti. − Deljenje hitrih zgodb. − Hitro doseganje milenijcev in generacije SNAPCHAT 186 milijonov Z. − Najuspešnejše trženje na področju prehrane, koncertov, športa. − Spodbujanje odprte komunikacije med TWITTER 100 milijonov uporabniki. − Najuspešnejše trženje na področju novic, maloprodaje, financ. − Predstavljanje prednosti izdelka/storitve z videom. YOUTUBE 30 milijonov − Vsebinski marketing. − Najuspešnejše trženje na področju lepote, športa, izobraževanja. 30 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM Družbeno omrežje Število dnevnih uporabnikov Uporaba − Vodilni v oblikovanju poslovnih vezi. − Odnosi z javnostjo, dvig LINKEDIN 104 milijonov prepoznavnosti. − Najuspešnejše trženje na področju tehnologije, programerstva, upravljanja s človeškimi viri. Vir: Pointout.si, 2020. Druge prednosti promocije preko spleta so tudi naslednje (Ninjaoutreach, 2019): − nekatere vidike spletne promocije je mogoče avtomatizirati – to pomeni, da manj ljudi lahko izvede načrt promocije blagovne znamke, ki običajno potrebuje večjo ekipo; − zaradi tehnologije označevanja so rezultati spletne promocije bolj merljivi v primerjavi z metodami brez povezave, kot so panoji in tiskani oglasi; − spletna promocija je dobrodošla alternativa za manjša podjetja in t. i. start up podjetja, ki ne morejo tekmovati s podjetji, ki imajo večje oglaševalske proračune. POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Literatura Agarwal, S., in Shaw, G. (2017). Heritage, screen and literary tourism. Channel View Publications. Ahačič, K. (2017). Ciljni raziskovalni projekt Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov (raziskovalno poročilo). Ljubljana. Amadeo, K. (2020). Immigration's Ef ect on the Economy and You: Its Pros and Cons. The Balance. Pridobljeno iz: https://www.thebalance.com/how-immigration-impacts-the-economy-4125413, 12. 5. 2020. Ašanin, G. S., in Mikuš Kos, A. (1998). Psihosocialna pomoč beguncem v Sloveniji. V M. Pagon in A. Mikuš Kos (ur.), Begunci v Sloveniji (65–79). Ljubljana: Visoka policijska-varnostna šola Ljubljana. Bacon, R. (2017). 10 Immigrants Who Became Famous Artists. Sleek. Pridobljeno iz: https://www.sleek-mag.com/article/immigrants-artists/, 12. 5. 2020. Brown, C., Christian, D., in Craig, B. (2013): Big History: Between Nothing and Everything. New York: McGraw-Hill Education. Center za izobraževanje in kulturo Trebnje (b. d.). Pridobljeno iz: https://ciktrebnje.si/, 20. 7. 2020. Cof, K., in Juhart, I. (2016). Beg mišic. Časopis za kritiko znanosti, letnik 44, številka 264, str. 181–193. Pridobljeno iz: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DNSD4ENG, 18. 7. 2020. Drobnjak, B., in Senegačnik J. (2002). Obča geografija. Učbenik za geografijo za 1 letnik gimnazij in srednjih tehniških oz. strokovnih šol. Ljubljana: Modrijan. Društvo Slovenija Rusija (b. d.). Pridobljeno iz: http://drustvo-sloru.si/language/sl/o-nas/o-drustvu/, 18. 7. 2020. Engels, P. (2014). It's Not Love, It's Just Paris. New York: Grove Press. Evropski parlament (b. d.). Priseljevanje v Evropo. Pridobljeno iz: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20170629STO78632/priseljeva nje-v-evropo, 12. 5. 2020. Glasba in etnične manjšine (b. d.). Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturne dinamike v Sloveniji po 1991. Pridobljeno iz: http://gem.ff.uni-lj.si/opis-projekta/, 20. 7. 2020. Gouzi, C. (2019). Migration and artistic identities. Encyclopédie pour une histoire nouvel e de l'Europe. Pridobljeno iz: https://ehne.fr/en/article/european-art/migration-and-artistic-identities/migration-and-artistic-identities, 14. 5. 2020. Haralambos, H., in Holborn M. (2005). Sociologija, teme in pogledi. DZS: Ljubljana. 32 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM Herbert, D. T. (1996). Artistic and literary places in France as tourist attractions. Tourism management, 17 (2), 77–85 . Josipovič, D. (2006). Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni. ZRC: Ljubljana. Jurinčič, N. (2016). Literarni turizem in kulturne geografije krajev: Študija primera – center Jamesa Joycea in Dublin. Pridobljeno iz: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TPF3QHNE/30822747-82c2-4ea2-9c97-e858c8fda39f/PDF, 11. 5. 2020. Kalc, A., Klemeničič, M., in Mlekuž, J. (2015). Zgodovina migracij. Ljubljana: ARS Humana. Pridobljeno iz: https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174372936, 14. 5. 2020. Kitajska restavracije (b. d.). Pridobljeno iz: https://www.kitajska-restavracija.com/, 21. 7. 2020. Klinc, M. (2017). Jezikovna in ekonomska integracija odraslih priseljencev na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta v Ljubljani. Koroški pokrajinski muzej. (2020). Prežihova bajta – spominski muzej Prežihovega Voranca. Pridobljeno iz: https://www.kpm.si/razstave/prezihova-bajta-spominski-muzej-prezihovega-voranca/, 22. 7. 2020. Ljudska univerza Krško (b. d.). Pridobljeno iz: https://www.lukrsko.si/, 20. 7. 2020. Mansfield, C. (2015). Researching literary tourism. Shadows. Mardorossian, C. (2002). From Literature of Exile to Migrant Literature. Modern Language Studies, Vol. 32, No. 2 (15–33). Pridobljeno iz: https://www.jstor.org/stable/pdf/3252040.pdf, 14. 5. 2020. Mariborart. (b. d.). 49. Anton Martin Slomšek. Pridobljeno iz: www.mariborart.si/ikonografija?p_p_id=articledisplaydata_WAR_artportlet_INSTANCE_ k6d2gTajndir&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=colu mn-2&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=2&p_r_p_564233524_articleUrl=49-anton-martin-slomsek, 24. 7. 2020. Medica, K. (2010). Sodobni integracijski procesi in kontroverznosti krožnih migracij. V Rožac Darovec (ur.), Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo (str. 37–56). Koper: Univerza na Primorskem. Mihajlović, N. V: Delo (2017). Kako je biti Rus v Sloveniji. Pridobljeno iz: https://www.delo.si/ozadja/rusom-je-v-sloveniji-lepo-a-ne-racunajo-na-velike-posle.html, 18. 7. 2020. Mladinski center Brežice (b. d.). Pridobljeno iz: http://www.mc-brezice.si/, 20. 7. 2020. Qayyum, S. (5. 4. 2020). Stratford upon Avon – Recal ing my visit to the birth place of Wil iam Shakespeare. Travel Blog. Pridobljeno iz: https://medium.com/a-dream-destination/published-dec-23-2007-94233f29502e, 22. 7. 2020. Pečar, J. (1998). Sodobne migracije in kriminologija . Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 49/1 (3–12). Pettinger, T. (2019). Pros and cons of Immigration. Economics.help. Pridobljeno iz: https://www.economicshelp.org/blog/152453/economics/pros-and-cons-of-immigration/, 25. 5. 2020. Pišek, M. V: Dnevnik (2017). Ni umetnosti brez priseljencev. Pridobljeno iz: https://www.dnevnik.si/1042763365, 25. 5. 2020. Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., in Berle Lakota, T. (2009). Uvod v sociologijo. Ljubljana: DZS. Potočnik Topler, J. (2016). Literary tourism in Slovenia: The case of Prežihov Voranc cot age. Brežice: Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru. Potočnik Topler, J. (2016). Literary tourism in Slovenia: The case of the Prežihov Voranc cottage. Informatologia, 49. Praznik, Andrej. Slom – Slomškova romarska pot . V: Družina.si. Pridobljeno iz: https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/B4124AA6476D43D7C12572C00027966E? OpenDocument, 24. 7. 2020. Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani (b. d.). Pridobljeno iz: http://svn.rs.gov.ru/sl, 18. 7. 2020. Russeth, A. (2017). Protesting Trump, Wel esley’s Davis Museum Wil Remove From View Works Made or Donated by Immigrants to the United States. ARTnews. Pridobljeno iz: https://www.artnews.com/art-news/news/protesting-trump-wel esleys-davis-museum-will-remove-from-view-works-made-or-donated-by-immigrants-to-the-united-states-7781/, 1. 6. 2020. Slovenska biografija. (b. d.). Slomšek, Anton Martin. Pridobljeno iz: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi584693/, 24. 7. 2020. Literatura 33. Spletni slovar slovenskega knjižnega jezika – FRAN. Pridobljeno iz: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=%2A, 16. 7. 2020. Statistični urad Republike Slovenije (b. d.). Pridobljeno iz: https://pxweb.stat.si/sistat, 14. 5. 2020. Travel Notes. (2020). James Joyce Cultural Centre. Pridobljeno iz: http://ttnotes.com/james-joyce-cultural-centre.html, 22. 7. 2020. Večgeneracijski center Posavje (b. d.). Pridobljeno iz: https://www.vgc-posavje.si/, 20. 7. 2020. Vesela dRuščina (b. d.). Pridobljeno iz: http://ruskasola.si/zgodovina/, 18. 7. 2020. Vezjak, B. (2018). Stereotipizirana medijska retorika o strahu: sozičje namesto sožitja. V: M. L. Khatib. (ur.), Sožitje med kulturami – Poti do medkulturnega dialoga IV. Maribor: Založba Pivec. Vitić Ćetković, A., Jovanović, I., in Potočnik Topler, J. (2020). Literary Tourism: The Role of Russian 19th Century Travel Literature in the Positioning of the Smal est European Royal Capital – Cetinje. Annales: Series Historia et Sociologia, 30 (1), 81. Ward, J. (2016). Music and Migration. Sounds in Europe, 11. Pridobljeno iz: https://www.emc-imc.org/fileadmin/user_upload/Publications/Sounds11WEB.pdf, 1. 6. 2020. Wilkins, C. (2. 6. 2018 ). Hay Festival Journal, Wednesday, 30 May 2018, Day 4: Magic, Myths and Camping by Felipe Restrepo Pombo~ the British Council Writer in Residence at Hay Festival. Pridobljeno iz: https://clivewilkins.com/2018/06/02/hay-festival-journal-wednesday-30-may-2018-day-4-magic-myths-and-camping-by-felipe-restrepo-pombo-the-british-council-writer-in-residence-at-hay-festival/, 22. 7. 2020. Yelp (b. d.). Pridobljeno iz: https://www.yelp.com/about, 21. 7. 2020. ZA Medkulturno sobivanje (b. d.). Pridobljeno iz: http://www.medkulturnost.si/o-projektu-2/, 18. 7. 2020. Zavrnik, B. (1996). Anton Martin Slomšek. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Zidar, R. (2019). Naš skupni dom: povezanost migracij in razvoja v Sloveniji. Ljubljana: Slovenska Karitas. Zupan Sosič, A. (2018). Osrednji literarni muzej kot pospeševalec literarnega turizma v Sloveniji. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 34 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI J. Potočnik Topler (ur.) Uvod v antologijo V okviru projekta Slomškov literarni festival in v sodelovanju z Društvom 1824 smo raziskovali bogato literarno zapuščino regije Posavje. V izhodišču si niti predstavljati nismo mogli, da bomo odkrili toliko pomembnih osebnosti. Nekatere med njimi, ki so močno krojile razvoj slovenskega jezika, so prihajale ravno iz posavskih koncev. Med prvimi sta bila tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič, ki sta slovenski jezik sistematizirala in ga postavila ob bok drugim evropskim jezikom. Adam Bohorič je v Zimskih uricah povzdignil slovanski jezik na območju Kranjske, Koroške in Štajerske. Zapisal je: » Prav nič namreč ne dvomim, da bo tej moji preprosti, vendar resnični pripovedi sleherni redoljub pritegnil in z menoj vred potrdil, da je slovanski narod treba imeti za zelo starega in po številu zelo močnega, domala po vsem svetu razširjenega, da ga ne smemo šteti za kaj vem kako zanikrnega, ampak da ga je po pravici treba prištevati med najbolj spoštovane, ter je poznavanje njegovega jezika prav tako potrebno kakor katerega koli drugega. « Glavni namen našega projekta je bil odkriti bogato literarno zapuščino Posavja. Raziskovalnega dela smo se lotili tako, da smo se tedensko dobivali na literarnih popoldnevih, na katerih je vsak predstavil izbranega literata, ki prihaja s tega področja, ga na kratko opisal, predstavil njegova dela in interpretiral odlomek iz 36 POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM določenega dela izbranega avtorja. Tekom projekta, ki je trajal štiri mesece (od aprila do julija 2020), se je nabralo veliko število književnikov, ki jih bomo predstavili znotraj antologije. Slednja zajema kratek avtorjev življenjepis in odlomek iz njegovega literarnega opusa – pri njihovi izbiri smo iskali tiste, ki čim bolje prikazujejo ustvarjalni jezik literata ali opisujejo lepote narave in življenje v Posavju. Obdobju reformacije, ki je začetno obdobje naše antologije, je sledilo mnogo literarnih ustvarjalcev, ki so ohranjali bogastvo slovenskega jezika in opevali lepote Posavja. Med njimi je bil lavantinski škof Anton Martin Slomšek, ki je kot kaplan v letih 1825–1827 služboval na Bizeljskem. Predstavljal je močno osebnost, ki je ljudi učila spoštovanja do sočloveka, vere, slovenskega jezika in slovenske dežele. Ljudi je učil in jim skušal zanetiti gorečnost do slovenskega jezika ter jih svaril pred nevarnostjo ponemčevanja. Takole je zapisal: »Ne bodi vas sram, da ste Slovenci; to naj bo naša čast; in naj nas naši sosedi le zaničujejo, oni ne vedo, kaj delajo. Ravno oni, ki nas zasramujejo, so tudi pred nekolkimi leti bili, kakor smo mi; ponemščili so se, zapravili nebeški dar slovenskiga jezika, ino zdaj ravno zatoliko manj veljajo, za kolikor manj jezikov znajo. Ravno tak bi tudi vi ino vaši otroci v kratkih letah za eniga človeka manj veljali, ako bi slovenje marnvati kar več ne znali; kar bi bilo za vašo žlahto velika izguba in greh.« Lik Antona Martina Slomška, ki se je vse svoje življenje boril za obstoj slovenskega jezika in je svoj pečat pustil tudi v Posavju, je tako simbolno postal osrednji lik našega projekta. Antologija, ki sledi, predstavlja pomembno delo, saj gre za prvo sistematično predstavitev literarnih ustvarjalcev regije Posavje, ki omenjene literate predstavlja širši publiki in jih s tem rešuje pred pozabo. V prilogah sledi kratka predstavitev avtorjev po književnih obdobjih. POSAVSKA KNJIŽEVNA DEDIŠČINA IN NJENO VKLJUČEVANJE V TURIZEM: ANTOLOGIJA POSAVSKIH LITERATOV. LITERARNO USTVARJANJE V POSAVJU OD REFORMACIJE DO DANAŠNJIH DNI JASNA POTOČNIK TOPLER Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, Brežice, Slovenija. E-pošta: jasna.potocnik1@um.si Povzetek Monografija prinaša del izsledkov projekta ŠIPK – Slomškov literarni festival, ki ga je leta 2020 Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvedla skupaj z Društvom 1824 iz Brežic. Namen raziskave je bil analizirati in ovrednotiti literarno dediščino Posavja in Brežic od protestantizma do danes ter jo vključiti v turistično ponudbo z novim turističnim proizvodom, imenovanim Slomškov literarni festival. Skozi raziskovanje se je potrdilo, da je oblikovanje dodatnega turističnega proizvoda s področja kulturnega turizma v Brežicah potrebno, saj sodi kraj med turistično najbolj obiskane slovenske občine. Ugotovitve so pokazale, da imajo posavski ustvarjalci zajeten in pester opus, ki ga je mogoče vključiti v festivalsko dogajanje v kraju, hkrati pa tudi v razstave in koncertne dogodke po drugih posavskih mestih. Tovrstno vključevanje literarne dediščine v turistično ponudbo sodi med aktualne trende na področju kulturnega turizma. K zelo pomembnemu rezultatu našega projekta, ki ga Ključne besede: turizem, velja dodatno izpostaviti, prištevamo nastanek svojevrstne literarna antologije posavske književnosti, ki je del te monografije, saj je dediščina, skozi raziskovanje, prebiranje in analize nastal obsežen seznam Posavje, Brežice, ustvarjalk in ustvarjalcev, podatkov o njih samih in o njihovih festival, delih. muzej. DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-451-4 ISBN 978-961-286-451-4 POSAVJE LITERARY HERITAGE AND ITS INTEGRATION INTO TOURISM: ANTHOLOGY OF POSAVJE WRITERS AND POETS. LITERARY CREATIVITY IN POSAVJE FROM REFORMATION TO THE PRESENT DAY JASNA POTOČNIK TOPLER University of Maribor, Faculty of Tourism, Brežice, Slovenia. E-mail: jasna.potocnik1@um.si Abstract The monograph brings part of the results of the project ŠIPK - Slomšek Literary Festival, which, in 2020, was carried out by the Faculty of Tourism of the University of Maribor, together with the non-profit Association 1824 from Brežice. The purpose of the research was to analyse and evaluate the literary heritage of the Posavje Region and Brežice from Protestantism to the present day, and to include it in the tourist offer with a new tourist product called Slomšek Literary Festival. The research confirmed that the creation of an additional cultural tourist product in Brežice is necessary, as the place is one of the most visited Slovenian municipalities. The findings showed that Posavje writers and poets have a large and varied opus, which can be included in Festival events, as well as in exhibitions and Keywords: concert events in other Posavje towns. This kind of inclusion of tourism, literary heritage in the tourist offer is one of the current trends literary heritage, of Cultural Tourism. A very important result of the project, Posavje, which should be further emphasised, is the creation of a unique Brežice, anthology of Posavje literature, which is a par t of this festival, museum. monograph. https://doi.org/10.18690/978-961-286-451-4 DOI 978-961-286-451-4 ISBN Document Outline Spremna beseda urednice Spremna beseda avtoric Literarni turizem Literarni turizem v Sloveniji Literarne poti Primerjalna analiza dobrih praks literarnega turizma v Sloveniji in tujini Prakse literarnega turizma v Sloveniji Prežihova bajta na Koroškem Osrednji literarni muzej Prakse literarnega turizma po svetu Književna mesta po svetu Bredevoort Boekenstad, Nizozemska Redu, Belgija Urueña, Španija Literarne Poti Management in marketing literarnih destinacij Velika Britanija Črna Gora Francija Irska Družbena omrežja Marketing preko družbenih omrežij Literatura