Leto 1902.
449
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LX. — Izdan in razposlan dne 22. junija 1902.
Vsebina: Št. 124. Ukaz, s katerim se izdajejo na podstavi §. 24 poštnega zakona z dne 5. novembra 1837. 1. nova določila o oddaji poštnih pošiljatev.
134.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 10. junija 1902. L,
s katerim se izdajejo na podstavi §. 24 poštnega zakona z dne 5. novembra 1837. I. nova določila o oddaji poštnih pošiljatev.
Naslednja določila o oddaji poštnih pošiljatev stopijo v moč 1. dne oktobra 1902. 1. S tem časom izgubé dosedanji predpisi o tem predmetu svojo veljavo, ako se ne opirajo na pogodbe in dogovore z drugimi državami ali poštnimi upravami.
§• 1.
Poštni okraj; poštni kraj, zunanji okraj.
Poštna oblastva določijo poštni okraj kakega poštnega urada in ustanovijo po krajnih in prometnih razmerah, kateri njega del naj tvori poštni kraj, to je krajni vročilni okraj; ostali del poštnega okraja je zunanji okraj poštnega urada. Ako se uredi služba selskih pismonoš in ako se ustanové poštna oddajališča v zunanjem okraju, določijo obseg vro-čilnega okrožja teh zavodov tudi poštna oblastva.
§• 2.
Vročevanje.
I.	A. V poštnem kraju.
V poštnem kraju se vročujejo prejemnikom v hišo navadna in priporočena pisma, poštni nalogi in paketi .do 1 */* kilograma teže.
Ali in v katerem obsegu se vročujejo tudi drugi paketi, pisma z napovedano vrednostjo in denarni zneski za poštne nakaznice in plačilne nakaznice poštno-hranilničnega urada, se določi s posebnimi odredbami.
Poštna uprava ni dolžna vročevati poštne po-šiljatve, ki podležč kakemu carinskemu, punceval-nemu, užitninskemu ali dohodarstvenemu ravnanju; ali in v katerem obsegu se prevzema vročevanje takih, poštnih pošiljatev, določujejo posebni predpisi.
V tistih primerih, v katerih se ne opravi vročitev, mora poštna uprava dati prejemnika obvestiti (avizirati), da je došla pošiljatev. Plačilne nakaznice, pri katerih se zahteva, da se prinese posebno potrdilo, na primer: potrebnost, vdovstvo, se vedno samo avizirajo.
B. V zunanjem okraju.
1.	V okraju sclskega pismonoše. Izven poštnega kraja stanujočim prejemnikom se prinašajo, če je urejena služba selskega pismonoše :
a)	navadne in priporočene pisemske pošiljatve;
h) paketi brez napovedane vrednosti ali z napo vedano vrednostjo do vštetih 1000 K, ako so posamezno ali skupaj po obsegu ali teži taki, da selski pismonoša ni čez mero obremenjen z odpravo, in kolikor jih more po obratilih, ki so pri rokah, odpravljati varovano. Katere pošiljatve je odnašali ob večji obremenitvi, določi poštni urad, pri čemer bodi odločilna vsebina pošiljatve, kolikor se more povzeti iz napovedi vsebine;
(fllovenlifh.)
103
c)	pisma z napovedano vrednostjo do vštetih 1000 K;
d)	poštni nalogi;
e)	poštne nakaznice z denarnimi zneski vred;
f)	plačilne nakaznice z denarnimi zneski vred do vštetih 1000 K izvzemši tiste, pri katerih je zahtevano, da se prinese kako posebno potrdilo.
Vročevanje poštnih pošiljatev, ki so podvržene kakemu carinskemu, puncevalnemu, užitninskemu ali dohodarstvenemu ravnanju, je odvisno od istega pogoja kakor vročevanje takih pošiljatev v poštnih krajih.
O dohodu takih pošiljatev, ki se po spredaj stoječem ne morejo vročiti, se obvestijo prejemniki. V primerih, omenjenih pod b), se pošiljatve, ki so ostale na poštnem uradu in po katere ni prišel med tem adresat, odnesejo ob prihodnjem ali kakem poznejšem oddajnem potu, ako to dovoljuje skupna teža pošiljatev, ki so pripravljene za dotično oddajno pot.
Poštno oblastvo sme vročevanje ob posebnih povodih ali za določene kraje omejiti ali ustaviti, ali za določene kraje trajno ali začasno prevzeti v večjem obsegu.
2.	V krajih s poštnim oddajališčem se navadne pisemske pošiljatve in avizi o drugih poši-ljatvah odnašajo po opravitelju poštnega oddajališča ali pa so pri njem pripravljene, da se lahko pride ponje. Poštna uprava lahko prevzame vročevanje tudi v večjem obsegu; razširjena vročevalna služba se uravna s posebnimi predpisi.
3.	V ostalem zunanjem okraju skrbi pošta po možnosti za to, da dobijo prejemniki navadne pisemske pošiljatve in obvestila o drugih pošiljatvah.
II.	Število vsakdanjih vročilnih obhodov in čas v katerem je vročiti došle pošiljatve, ustanovi po potrebi poštna uprava. Gledé omejitev, nastopajočih v vročevalni službi ob nedeljah in praznikih, veljajo posebni predpisi.
Ako se kaka potrjena poštna pošiljatev ali denarni znesek h kaki poštni ali plačilni nakaznici ali aviso ni mogel izročiti na prvem vročilnem obhodu, je vročitev ponoviti na katerem poznejših vročilnih obhodov, ako se more pošiljatev- itd., kakor je 'pričakovati, oddati na tem obhodu. Ako se to ne more zgoditi ali ako se pošiljatev itd. tudi ob drugem vročilnem poskusu ne more oddati ali ako je postala sploh nevročljiva (§. 12), je upravičenega prejemnika obvestiti z listkom, da leži tam. Listek
je oddati kaki v §. 3 pod II oznamenjenih oseb, da ga izroči upravičenemu prejemniku, ali ga vložiti v nabiralnik, ki je pribit na njegovem stanovališču, ali ga pritrditi na vrata stanovališča.
Navadne pisemske pošiljatve je, ako je bil prvi vročilni poskus brez uspeha, po potrebi dati seboj vročujočemu slu, da jih vnovič poskusi vročiti.
III.	Kolikor poštna uprava ne opravlja vroče-vanja, se mora priti po pošiljatve in po zneske za poštne in plačilne nakaznice.
IV.	Vsakemu je dano na voljo, odreči se vro-čevanju svojih poštnih pošiljatev in si pridržati, da hodi ponje po pogojih, obseženih v §. 4.
V.	Za vročevanje poštnih pošiljatev, in pa za obveščanje mora prejemnik plačevati naslednje pristojbine :
1. Y poštnem kraju.
a)	Vročnine:
Za poštno nakaznico ali plačilno nakaznico do 10 K z denarnim zneskom vred...............3 h
Za poštno nakaznico ali plačilno nakaznico čez 10 K z denarnim zneskom vred . .	5 h
Za pismo z napovedano vrednostjo do
1000 K.........................................5	h
Za pismo z napovedano vrednostjo čez 1000 K........................................10	h
Za paket: aa) na Dunaju:
do vštetega 1kg..........................10	h
čez 1 </, do vštetih 5 kg................20	h
čez b kg.................................30	h
bb) v drugih poštnih krajih, kjer je uvedeno vročevanje paketov brez ozira na težo pošiljatev :
do vštetih 5 kg..........................10	h
čez 5 kg.................................20	h
cc) v drugih poštnih krajih:
do vštetega 11/g kg.......................5	h
in kolikor se čez to v posameznih poštnih krajih vročujejo omejeno gledé teže:
čez l1/, do vštetih 5 kg.................10	h
čez 5 kg.................................20	h
Ako spada več paketov k eni poštni spremnici, se pobira za najtežji paket redna vročnina, za vsak nadaljnji paket pa najmanjša, na dotičnem kraju za vročevanje paketov ustanovljena pristojbina.
Poštnine prostim oblastvom in uradom ni treba plačevati nikake pristojbine za vročevanje pisem z napovedano vrednostjo (glej tudi §. 9).
b)	Obvestilna pristojbina.
Za vročitev obvestila o pismu z napovedano vrednostjo ali o paketu se pobira pristojbina 3 h. Za obveščanje več k eni poštni spremnici spadajočih paketov se pobira samo navadna obvestilna pristojbina.
Poštnine prostim oblastvom in uradom ni plačevati nikake obvestilne pristojbine.
2. Y okraju selskega pismonoše.
a) Vročnina:
Za poštno nakaznico z denarnim
zneskom vred............................10	h
Za plačilno nakaznico z denarnim zneskom vred do	vštetih	1000	K	.	. . .	10	h
Za pismo z	napovedano vrednostjo	.	10	h
Za paket...........................15h
b) Obvestilna pristojbina:
Za obvestilo pisma z napovedano vrednostjo ali paketa........................ 3 h
3. Y krajih s poštnim oddajališeem
je pobirati za obvestilo pisma z napovedano vrednostjo ali paketa 3 h obvestilne pristojbine.
Vročnine in obvestilne pristojbine se pobirajo samo za resnično opravljeno vročitev ali obvestilo. Za tako vročitev se šteje tudi, ako upravičeni prejemnik (§. 3, I) iz katerega koli vzroka ne prevzame takoj pošiljatve (denarnega zneska), ki jo je prinesel poštni sel, in pride pozneje na poštni urad po njo. Ako se paket, o katerem je prinesel selski pismonoša obvestilo, pozneje vroči (I. B. 1., 3. odstavek), mora prejemnik k plačani obvestilni pristojbini doplačati samo dopolnitev do vročnine.
VI. Gledé vročevanja ekspresnih pošiljatev in telegrafskih poštnih nakaznic in pa prilog k poštnim nalogom veljajo posebna določila; prav tako o vro-čevanju pošiljatev z živimi živalimi.
§• 3.
Prejemniki.
I. 1. Vročitev se opravi po navadi adresalu samemu ali njegovemu pooblaščencu.
Za prejemno pravico ob poštnih pošiljatvah na trgovinski sodniji vpisanim firmam (posameznim firmam in trgovinskim družbam) ter pridobitnim in gospodarskim zadrugam so vobče merodajna določila, ki so vpisana v vpisnike in naznanjena po listih, določenih za to. Poštne pošiljatve ne v vpisnike vpisanim firmam, in pa društvom, družbam, ravnateljstvom, odborom, pisarnicam, opraviliščem, komitejem i. e., na kojih napisu prejemnik ni oznamenjen z imenom, se izročajo tisti osebi, ki je znana pošti kakor imetnik, upravičen zastopnik, ravnatelj, predstojnik itd. ali se brezdvomno izkaže kakor tak.
Ako je na naslovu kake poštne pošiljatve za adresate imenovanih več oseb. ne da bi veljala določila za firme, se lahko vročitev opravi vsaki imenovanih oseb.
Kdor hoče kakega tretjega pooblastiti za sprejemanje zanj dohajajočih poštnih pošiljatev, mora izdati pismeno pooblastilo in v njem natančno ozna-meniti vrste pošiljatev, katere sprejemati imej upravičenec pravico. Podpis pooblastilca pod pooblastilom mora biti sodno ali notarsko poverjen, ako njegova pravilnost ni povsem brez dvoma.
Za poštna pooblastila oddaja poštna uprava obrazce brezplačno. Pooblastila, ki so izdana brez uporabe poštnega obrazca, se tudi sprejemajo, če bistveno ustrezajo vsebini obrazca. Poštna pooblastila s pogoji in pridržki se ne sprejemajo.
Poštno pooblastilo je oddati na pristojnem oddajnem poštnem uradu.
Poštni uradi so dolžni se prevzemaje kako pooblastilo vestno prepričati, ali ima pooblastilec pravico izdati pooblastilo. Pooblastilom, kijih izdajajo na trgovinski sodniji vpisane firme in zadruge, mora biti za prilogo priložen vpisnikov izpisek, ki imenuje osebe, katere imajo pravico podpisavati firmo. Pri jurističnih osebah, kakor javnih ali zasebnih združbah, ustanovah itd,, je primerno dokazati pravico zastopanja pooblastilca, ako treba predloživši oblastveno potrdilo.
2.	Ako je adresat v konkurzu, velja za vročevanje zanj dohajajočih poštnih pošiljatev §. S9 kon-kurznega reda z dne 25. decembra 1868. 1. (drž. zak. št. 1 za 1. 1869); za vročevanje pošiljatev, ki so naslovljene na podjetja, nahajajoča se v prisilni upravi, veljajo zadevna določila eksekucijskega reda z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 79). Za vročevanje oskrbovancem, varovancem itd. so merodajni zaukazi, ki jih gledé tega ukrene sodnija.
II.	1. Ako se po I. upravičeni prejemnik ne najde v njegovem stanovališču, v prodajalnici itd.;
ali ako se vročevalnemu slu ne dovoli pristop do njega, se vročijo paketi brez napovedane vrednosti ali k njim spadajoče poštne spremnice kakemu odraslemu rodbinskemu udu, kakemu drugemu do-mačincu ali kakemu služabniku upravičenega prejemnika, ali kakemu njegovemu nameščencu ali uslužbencu, ki je navzoč v njegovi prodajalnici (pisarnici), če so te osebe vročevalcu znâne in pripravljene prevzeti kaj in če razen tega upravičeni prejemnik ni ugovarjal zoper tako vročitev. Ako se ne najde nikdo. kateremu bi se torej mogla stvar vročiti, se sme vročiti po pravkar navedenih pogojih stanodajniku ali hišniku. Ako je za stanovališče ali bivališče naveden kak hotel, gostilnica, borza ali kako učilišče, se lahko v takem primeru stvar iz roči gostilničarju, računskemu natakarju ali vratarju"
Priporočena pisma in paketi z napovedano vrednostjo ali povzetjem do vštetih 100 K ali pripadajoča obvestila se lahko po pogojih, navedenih v prejšnjem odstavku, vročijo kakemu odraslemu rodbinskemu udu upravičenega prejemnika, in ako gre za pošiljatve odvetnikom ali notarjem, kakemu nameščencu, ki je navzoč v pisarnici; ako je za stanovališče ali bivališče naveden kak hotel, gostilnica, borza ali kako učilišče, se smejo v takih primerih vročiti gostilničarju, računskemu natakarju ali vratarju. Ob večji vrednosti ali večjem povzetem znesku se mora stvar vročiti po I. upravičenemu prejemniku samemu.
Pisma z napovedano vrednostjo do vštetih 100 K in denarni zneski k poštnim in plačilnim nakaznicam do zneska vštetih 100 K ali pripadajoča obvestila se lahko vročijo kakemu odraslemu rodbinskemu udu upravičenega prejemnika s pogoji, povedanimi v prvem odstavku; ob večji vrednosti ali večjem znesku se mora vročiti po I. upravičenemu prejemniku samemu.
Priporočene pisemske pošiljatve, pošiljatve z napovedano vrednostjo, denarni zneski za poštne in plačilne nakaznice ali pripadajoča obvestila se morajo vročevati vedno' adresatu samemu, če je po-šiljač na pošiljatev zapisal zaznamek „lastnoročno“, „v roke adresatu“ ali kak enak zaznamek. Ob po-šiljatvah s povratnico (izplačilnim potrdilom) se sme stvar vročiti samo po I. upravičenemu prejemniku.
2.	Za navadne pisemske pošiljatve zadošča vobče njih oddaja v startovališču, povedanem na naslovu, v prodajalnici, uradu itd., v katerem ima po I. upravičeni prejemnik opravilo. Ako je na sta-novališču itd. pripravljen nabiralnik za pisma, vloži vročujoči sel navadne frankirane pisemske pošiljatve v nabiralnik, kolikor to dovoljuje njegova kakovost in ni drugih dogovorov. Ako se vročitev tako ne more opraviti, je dopustna vročitev stanodajniku ali
hišniku, če so te osebe pripravljene kaj prevzeti, in upravičeni prejemnik ni ugovarjal proti temu. Ako je na naslovu navedena kaka gostilnica za stanovališče, se dopušča navadne pisemske pošiljatve vročiti gostilničarju tudi tedaj, kadar adresat še ni došel.
/
3.	Če je adresat umrl, se smejo priporočene pisemske pošiljatve izročiti po določilih pod 1, drugi odstavek, toda samo rodbinskim udom, navadne pisemske pošiljatve po določilih pod 2; izvzete so uradne pisemske pošiljatve.
III.	Bolnikom in oskrbovancem v javnih bolnicah in oskrbovališčih namenjene poštne pošiljatve se smejo izročiti predstojniku bolnice itd., njegovemu namestniku ali kaki drugi za to določeni osebi, če vročujočemu slu ni dovoljen dostop k bolniku itd. Naročilo predstojnikovo se mora izdati pismeno in se mora položiti na poštnem uradu.
Pošiljatve osebam, ki so v zaporu, se pošljejo načelniku sodnije, preiskovalnemu sodniku, upravitelju kaznilnice, da se izročč prejemniku, če je to morda dopustno.
IV.	Vojaškim osebam v staležu moštva, moštvu c. kr. varnostne in prodajalniške straže in pa gojencem vzgojevališč, penzionatov, v, samostanih stanujočim osebam se vročujejo poštne pošiljatve na podstavi posebnega dogovora, sklenjenega s pristojnimi oblastvi ali predstojniki vzgojevališč itd., osebam, katerim naročč to oblastva itd.
V.	Za vročevanje sodnijskili rešitev strankam in razpisov, namenjenih strankam na podstavi zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih, so posebna določila.
VI.	Gledé oddaje poštnih .pošiljatev poštnine prostim ’ oblastvom in uradom se pokazuje na §. 9.
§. 4.
Pridržek, da se hodi po poštne pošiljatve
(8- 2, IV).
I., A. Adresati v poštnem kraju ali v okraju selskih pismonoš si pridržujejo, da hodijo po poštne pošiljatve.
1.	Ako se hoče kdo posluževati pravice, hoditi po svoje poštne pošiljatve ali pošiljati ponje, mora to izreči v pismeni izjavi v obliki, ki jo predpisuje poštna uprava, in to izjavo izročiti na pristop
nem oddajnem poštnem uradu. Obrazce te izjave daje brezplačno poštna uprava.
Zapoveritev podpisa veljajo isti predpisi kakor za poštna pooblastila.
Pridržek, da se bode hodilo po pošiljatve, se laliko razteza na vse ali samo na posamezne vrste poštnih pošiljatev. Ako se nanaša pridržek na priporočene pisemske pošiljatve, pisma z napovedano vrednostjo, pakete, poštne in plačilne nakaznice, se mora hoditi tudi po izročilnice, poštne spremnice in nakaznice, in prejemnik si jih ne more dati vroče-vati po vročujočem slu.
Pridržek, da se bo pošiljalo na pošto po stvari, velja tudi za take pošiljatve, ki jih dobiva oseba, katera je izdala izjavo, da bo pošiljala ponje, kakor pooblaščenec itd. (§. 3, I). Isto velja za navadne pisemske pošiljatve, če je imenovana gostilnica za stanovališče in si je gostilničar pridržal pošiljati po pošiljatve.
2.	Poštna uprava ni odgovorna za pravilno vročevanje, če je prejemnik izjavil, da bo sam hodil po poštne pošiljatve, dohajajoče zanj, ali da bo pošiljal ponje. Tudi ni pošta dolžna preskušati izkaznico tistega, ki se zglasi, da je prišel ponje. Na predlog prejemnika se lahko sklene med njim in pošto o vrsti izkaznice poseben dogovor; s takim dogovorom pa poštna uprava sploh ne prevzame poroštva in tudi ne za primer, da se po pomoti ni ravnalo po dogovorjenem postopku.
Poštna uprava si pridržuje določiti načine postopanja, ki lahko obvelja v primerih takih dogovorov.
Dogovor se mora pismeno predlagati pri načelniku poštnega urada.
3.	Pri priporočenih pismih, pismih z napovedano vrednostjo in pri paketih se izroči tistemu, ki pride ponje, najprej samo izročilnica ali poštna spremnica, pri poštnih in plačilnih nakaznicah samo nakaznica brez nakazanega zneska.
4.	Pošiljatve se izročajo v urah, v katerih je služba pri okencu. V tem času s poštami prihajajoče navadne pisemske pošiljatve morajo biti najkasneje pol ure po prihodu pripravljene, da se oddado tistemu, ki pride ponje; iz prometnih ozirov se lahko ta čas podaljša.
5.	Prejemnik mora za hranitev pošiljatev in zato, da so pripravljene, ko pride kdo ponje, plačati na mesec 2 K pristojbine (predalnina) brez razlike, ali se pridržek, da se bo hodilo po poši-
ljatve, razteza na vse prihajajoče pošiljatve ali samo na določene vrste. Hranijo in pripravijo se pošiljatve v nalašč zato urejenih predalih, izročajo pa se ob poštnem okencu.
Poštna uprava lahko postavi za navadne pisemske pošiljatve tudi predale za pisma, ki so od zunaj s ključem dostopni tistim, ki prihajajo po pisma (predali s ključavnicami, letter boxes). Ti predali se lahko izpraznujejo, dokler je prostor pred okencem, v katerem so postavljeni predali s ključavnico, odprt za občinstvo. Ako pridejo take pisemske pošiljatve, za katere je treba plačati poštnino ali druge pristojbine itd., ali ki se zaradi njihovega velikega obsega ne morejo vzprejeti v predal, se tisti, ki prihajajo ponje, obvestijo s karto, položeno v predal; pošiljatve same se izročajo ob poštnem okencu v urah, ob katerih je tam služba. Ako se razteza pridržek pošiljanja po pošiljatve tudi na potrjene pošiljatve, se tudi njih dohod naznani s karto, položeno v predal; za pošiljanje po obvestila (avisi) in pošiljatve same veljajo obča določila. Izgubo ključa mora posestnik predala takoj naznaniti poštnemu uradu. Raba predala se potem opusti, in ključavnica se izmenja na stroške posestnika predala. Ni pa dovoljeno, da bi posestnik predala ali njegovi ljudje sami nabavili nove ključe.
V poštnih krajih, v katerih je uvedeno dostavljanje paketov brez ozira na težo paketov, mora prejemnik, ki si je pridržal pošiljati po pakete, plačati na mesto predalnine skladnino. Ta znaša, brez ozira na to, ali se razteza pridržek le na pakete same, ali razen tega tudi na druge pošiljatve ali posamezne njihove vrste, na Dunaju 10 K, v drugih poštnih krajih 6 K na mesec. Vrhu tega mora prejemnik za vsak paket-, po katerega ni prišel v 48 urah, ko je dobil obvestilo, plačati pristojbino ležnine, in sicer za pošiljatve do vštetih 5 kilogramov 3 h, za težje pošiljatve 5 h za dan in za kos.
Predalnine in skladnine je plačati naprej vsaj za en mesec. Ako se izreče pridržek pošiljanja po pošiljatve v teku koledarskega meseca, se pobere najprej pristojbina do konca meseca. Pošta potrdi prejem predalnine in skladnine. Od pridržka odstopiti je dovoljeno vsak čas ; prav tako ima poštna uprava vsak čas pravico, odpovedati prepustilev predala. Naprej plačane pristojbine se v takih primerih vrnejo po deležu.
Ako se pridržuje samo hoditi po časnike, do-bivane potom naročnine, tedaj ni plačevati predalnine. Prav tako ni plačevati predalnine ali skladnine, če hočejo osebe, ki niso podale izjave, da
bodo hodile po pošiljatve, v posameznih primerih na pošti prevzeti svoje pošiljatve.
B. Adresati izven poštnega kraja in izven okraja selskega pismonoše si pridržujejo hoditi po poštne pošiljatve (§. 2, I B, 2. in 3.).
1.	Pridržek pošiljanja po pošiljatve se lahko ustno ali pismeno izjavi na poštnem uradu ali poštnem oddajališču. Na takih pismenih izjavah gledé pošiljanja po pošiljatve ni treba poveriti podpisa.
2.	Pri potrjenih pošiljatvah se izročajo najprej samo obvestila tistemu, ki pride ponje (prim. A, 3), pošiljatve same itd. se izročajo na poštnem uradu.
3.	Za to, da se pošiljatve hranijo in imajo pripravljene ni plačevati nikake pristojbine.
II.	Vročitev, oziroma obvestilo se opravi ne gledé na podano izjavo prejemnikovo:
1.	ako zahteva pošiljač ekspresno vročitev in ako adresat ni ukrenil kaj posebnega;
2.	če gre za sodnijske rešitve ali če gre za pokaz poštnih nalogov;
3.	če gre za priporočene pisemske pošiljatve, nakaznice in pošiljatve z napovedano vrednostjo, na katere je pošiljač napisal zaznamek „v roke adresatu“.
§. 5.
ltok zn vzetje pošiljatev, ki so aviziraue in ki so se pridržale, da se pride ponje.
I.	Rok, da se vzamejo pošiljatve, ki so avizi-rane in ki so se pridržale, da se pride ponje, in pri takih poštnih in plačilnih nakaznicah, da se potegne nakazani denarni znesek, znaša sedem dni, in sicer:
a)	po prihodu pošiljatve, ako si je prejemnik pridržal, da pride ponjo ;
b)	po vročitvi obvestila, ako je prejemnika obvestil sel poštnega urada;
c)	po prihodu obvestila na poštnem oddajališču, če obvestilo posreduje oddajališče; in
d)	po izročitvi obvestila na poštnem uradu, ako je pošiljatev namerjena na adresata izven krajnega vročilnega okraja in okraja selskega pismonoše ter izven vročilnega področja poštnega oddajališča.
Dan prihoda pošiljatve, vročitve obvestila itd. se ne všteje v rok, v katerem je priti ponjo; prav tako ne pridejo v poštev nedelje in občni prazniki.
II.	Poštni upravi se pridržuje pravica, skrajšati ta čas, ako se preveč nakopičijo paketi, po katere je treba priti na pošto; taka odredba se razglasi z lepakom na poštnem uradu.
III.	Adresat je dolžen vrniti obvestilo, tudi če ne pošlje po pošiljatev itd. na pošto.
§. 6.
Poste »•estan/c-pošiljatve.
I.	Pošiljatve z zaznamkom „poste restante*, „ostane na pošti“ se hranijo na oddajni pošti v časih, oznamenjenih pod II, in se vročijo adresatu, če se zglasi in na zahtevo izkaže. Gledé izkaza
glej §• 8.
Pošiljatve se izročajo, kadar so določene službene ure ob okencu.
II.	Čas hranitve znaša:
1.	pri pošiljatvah z živimi živalimi dva dneva (to je dvakrat 24 ur) po prihodu;
2.	pri pošiljatvah s povzetjem sedem dni po prihodu, pri tem nedelje in občni prazniki ne pri-deje v poštev;
3.	pri drugih pošiljatvah en mesec po prihodu.
Pri rokih, navedenih pod 2 in 3, se ne šteje dan prihoda pošiljatve.
Ako je pri pošiljatvah paketov z živimi živa limi, oznamenjenih „poste restante“, prejemnik znan, se poskusi vročitev po preteku prvih 24 ur časa hranitve.
III.	Za hrambo ni plačati pristojbine.
Ako si dadö osebe, ki prebivajo v poštnem kraju, redno poste restante pošiljati pošiljatve paketov, pisma z napovedano vrednostjo ali poštne nakaznice z namenom, da se izognejo določilom o plačilu vročnin ali predalnin, se pridržuje poštni upravi pravica se ne ozirati na ta zaznamek in take pošiljatve vročevati adresatu.
IV. Prejemniki poste restante predanih poši-ljatev lahko zahtevajo tudi njih vročitev v kako določeno stanovališče ; za take pošiljatve veljajo občni predpisi o vročevanju.
§■ 7.
Prejeinno potrdilo.
I.	Prejem priporočenih pisemskih pošiljatev, pisem z napovedano vrednostjo, paketov, nadalje zneskov za poštne in plačilne nakaznice in pa prilog k poštnim nalogom mora prejemnik (§. 3) potrditi s svojim podpisom in z datumom prejema.
Ako v §. 8 ni kaj drugega določenega, se mora dati prejemno potrdilo ob izročitvi pošiljatve ali denarnega zneska v navzočnosti izročajočega poštnega uslužbenca.
II.	V tistih primerih, v katerih vroči sel poštnega urada samo obvestilo (obveščanje v poštnem kraju in v okraju selskega pismonoše, §. 2, I. A in B, 1), mora prejemnik slu potrditi njega prejem, ne kraté potrdila o pošiljatvi (nakazanem znesku) sami, omenjenega v prejšnji točki.
III.	Pri pošiljatvah proti povratnici mora prejemnik podpisati vedno tudi povratnico, pri poštnih nakaznicah proti izplačilnemu potrdilu tudi to potrdilo.
IV.	Če pošiljatve ne prevzame adresat sam, mora biti to razvidno iz oblike prejemnega potrdila. Prevzemnik mora torej v takih primerih podpisu svojega imena dostaviti pristavek, s katerim je natančno izraženo razmerje, v katerem je k adresatu, na primer za A pooblaščenec, hišnik i. e.
V.	Osebe, ki ne znajo ali ne morejo pisati, podpišejo z ročnim znamenjem, ki ga mora poveriti kaka poštnemu uslužbencu znana zanesljiva in neudeležena oseba. Isto je potrebno, če se prejem potrdi s črkami, ki so neznane poštnemu uslužbencu.
VI.	'Prejemno potrdilo se mora pisati s tinto ali s tintnim pisalom.
§• 8.
Ravnanje ob izročitvi, dokaz istosti.
I. Potrjene poštne pošiljatve.
1. Ob izročitvi potrjenih poštnih pošiljatev in denarnih zneskov k poštnim in plačilnim nakazni-1
cam mora prejemnik, ako pod 2. tega paragrafa ni določenega kaj drugega, dokazati istost, če njegova oseba ni znana vročujočemu slu ali poštnemu uslužbencu, ki pošiljatev izroči ob poštnem okencu.
Istotako je ravnati tudi izročevaje obvestila prejemniku v tistih primerih, v katerih jih vroča sel poštnega urada (obveščanje v poštnem kraju in v okraju selskega pismonoše, §. 2, I. A in B, 1.).
2.	a) če so se obvestila v poštnem kraju ih v okraju selskega pismonoše (§. 2, I, A in B, 1.) vročila po slu poštnega urada tako, kakor je povedano v točki 1, nadalje če so se s pridržkom, da se pride na pošto ponje, v primerih §. 4, I., A (pridržek prejemnikov v poštnem kraju in v okraju selskega pismonoše) obvestila izročila tistemu, ki je prišel ponje, se izročijo pošiljatve in denarni zneski k poštnim in plačilnim nakaznicam, po katere se rnaj pride, tistemu, ki se zglasi, da je prišel ponje, in ki odda z imenom prejemnika podpisano obvestilo (izročilnico, poštno spremnico, poštno nakaznico, plačilno nakaznico). Pošta v teh primerih ni dolžna preskušati podpis na izročilnici itd. gledé njgove pristnosti.
b) Ako se je obvestilo vročilo drugače nego po slu poštnega urada, in se pridrži pošiljanje ponj v primerih §. 4, I, B (pridržek prejemnikov izven poštnega kraja in okraja selskega pismonoše), se pošiljatev ali denarni znesek, ako prejemnik ne pride sam ponj, izroči prinosniku z njegovim imenom podpisane izročilnice itd. samo tedaj, kadar je pristnost podpisa verojetno potrjena.
II.	Navadne pisemske pošiljatve.
Pri navadnih pisemskih pošiljatvah po navadi ni potreben dokaz istosti. Prav tako pri navadnih poste restante pisemskih pošiljatvah brez osebnega naslova po navadi ni treba dokaza pravice do prejema.
Poštnim uslužbencem pa je na voljo dano tudi vročivši ali izročivši take pisemske pošiljatve zahtevati od prejemnikov dokaz, če jim niso znani in če so utemeljeni dvomi zoper njihovo istost ali pravico popraševati po teh pošiljatvah.
III.	Istost se dokaže:
a)	predloživši ali izročivši izkazno listino;
b)	s tem, da poštnemu uslužbencu znana zanesljiva oseba s podpisom potrdi istost prejemnika z adresatom.
§•9.
Oddaja poštnih pošiljatev poštnine prostim oblastvom in uradom.
Občni oddajni predpisi veljajo tudi za poši-ljatve, prihajajoče za poštnine prosta oblastva in urade, z nastopnimi izpremembami :
1.	V poštnih krajih morajo po uradne poštnine proste pisemske pošiljatve in pakete brez napovedane vrednosti hoditi na poštni urad organi adresnih oblastev itd. ; vendar se vročujejo ekspresne pošiljatve in, ako prejemajoče oblastvo ni ukrenilo kaj drugega, tudi frankirane pisemske pošiljatve.
2.	Kolikor je v poštnih krajih prevzela pošta vročevanje paketov in denarnih zneskov k poštnim in plačilnim nakaznicam, se ti predmeti vročujejo poštnine prostim oblastvom samo na njihovo zahtevo. Vročevaje te predmete se pobirajo v §. 2, V. ustanovljene vročnine.
3.	Zato da se pošiljatve hranijo in imajo pripravljene, kadar pride kdo ponje, ni plačevati pristojbine.
4.	Posebni zaukazi uravnavajo ravnanje, po katerem je oddajati poštne pošiljatve poštnine prostim oblastvom itd.
§■ 10.
Odbitev sprejema.
I.	Vsakemu je dano na voljo, odbiti sprejem zanj došlih poštnih pošiljatev, ne da bi povedal kak razlog.
Uradni dopisi se ne smejo zavračati; ako se odbije sprejem takega dopisa, mora oddajni poštni urad po predpisih, obstoječih gledé tega. odrediti prisilno vročitev in pobrati poštne pristojbine ter v ta namen spraviti pošiljatev na zato poklicano mesto, ako za posebne vrste takih pošiljatev ni zaukazano kako drugo ravnanje. Za izrečno odbitev sprejema se tudi šteje, ako se skuša adresat namenoma odtegniti vročitvi.
II.	Odbitev sprejema se mora praviloma takoj izjaviti, ko se pošiljatev vroči ali ko se pride ponjo.
Navadne pisemske pošiljatve, ki so bile že vročene ali vzete s pošte, izvzemši dopisnice, se
lahko vrnejo pozneje in se ž njimi ravna, kakor da se ne dajo vročiti, ako so se vrnile brez neopravičene zamude in so predmeti razen tega ostali povsem nepoškodovani. Z istimi pogoji se sme odbiti tudi sprejem drugih poštnih pošiljatev še pozneje, če jih ni prevzel adresat sam ali sicer po §. 3, I. upravičeni prejemnik; izvzete so pošiljatve s poštnim povzetjem, če se je povzetje že odkazalo na kr..j predaje.
Gledé dodatne zavrnitve pošiljatev, ki jih je pomotoma odprla kaka oseba z istim imenom kakor odresat, glej §. 12, IX.
III.	Če se odreče prejemno potrdilo in pa podpis povratnice ali izplačilnega potrdila, velja to za odbitev sprejema samega. Za odbitev velja tudi,'če se po §. 3, I. upravičeni prejemnik brani plačati pošiljatve držeče se pristojbine in druge zneske, ako po obstoječih predpisih v takih primerih ni dopustno plačilo pristojbin odkazati pošiljaču.
IV.	Izjavo, da se sprejem odbije, naj prejemnik napiše na pošiljatvi sami, pri paketih na poštni spremnici. Ako on to odkloni, ali ako gre za dopisnice, za katere je treba plačati poštnino, naj poštni uslužbenec napiše zaznamek in ga podpiše.
V.	Plačane pristojbine, izvzemši obvestilne pristojbine, daje poštni urad nazaj.
§- 11.
Pošiljanje poštnih pošiljatev za kom.
I.	Ako je prejemnik izpremenil svoje bivališče ali stanovališče in ako je znano njegovo novo bivališče ali stanovališče, se pošiljajo navadne in priporočene pisemske pošiljatve in poštne nakaznice za njim, ako ni on ali pošiljač določil kaj drugega. Isto velja gledé poštnih nalogov s prilogami vred, ako pošiljač ni zahteval, naj se takoj vrnejo ali pošljejo naprej kaki drugi z imenom oznamenjeni osebi. Telegrafske poštne nakaznice se pošiljajo* po pošti za adresatom.
Paketi in pisma z napovedano vrednostjo se pošiljajo samo na zahtevo pošiljača ali prejemnika za njim.
Ako kdo na poštnem uradu ustno zahteva, da bi se pošiljale stvari za njim, se predloži predlagatelju obrazec v pismeno izpolnitev, da se zagotovi izvršitev takega predloga.
II.	Ako se pošiljajo za kom pisma z napovedano vrednostjo in paketi, se pribije poštnina za težo in vrednost od namenišča do namenišča, za nefrankirane take pošiljatve obstoječi pribitek poštnine 12 h pa se ne pobira, če se pošljejo za kom. Za druge pošiljatve se ne nastavlja nova poštnina. Priporočnine, pristojbine za poštne nakaznice in poštne naloge, provizija za pošiljatve s povzetjem in pa pristojbina 1 K 20 h za nujne pakete se ne nastavljajo še enkrat, če se pošljejo za kom. Vroč-nine (obvestilne pristojbine) in skladarine se pripišejo, predno se pošlje kaj za kom.
Ako gredo navadna in priporočena pisma čez področje krajevne takse predajnega kraja in ako še niso frankirana po daljavni taksi, se nastavi znesek poštnine, ki manjka do daljavne takse, brez pribitka, ako so bila po krajevni taksi pravilno frankirana. Ako sploh niso bila frankirana ali nezadostno, se taksirajo tako, kakor da bi bila že prvotno naslovljena na novo namenišče.
III.	Poštne pošiljatve, ki so že vročene ali vzete s pošte, se samo z okolnostimi, povedanimi v §. 10, II prevzamejo nazaj, da se pošljejo za adresatom po spredaj stoječih določilih.
§. 12.
Ravnanje z nevrocnimi poštnimi pošiljat-vami na nameniščn.
I.	Poštne pošiljatve je smatrati za nevročne :
1.	ako se prejemnika ne more najti na name-nišču in ako ni moči ali ni dopustno jih poslati za njim po predpisih v §. 11 ;
2.	ako se odbije sprejem (§. 10);
3.	ako se avizirane pošiljatve ali pošiljatve, gledé katerih se je pridržalo, da se pride ponje (s povzetjem ali brez povzetja) ali pri poštnih in plačilnih nakaznicah denarni zneski ne prevzamejo v rokih, navedenih v §. 5 ;
4.	ako se poste mtanfe-pošiljatve ali denarni zneski k takim poštnim ali plačilnim nakaznicam ne vzamejo s pošte v rokih, navedenih v §. 6 ;
5.	ako je adresat umrl in se pošiljatev ne more vročiti' po §. 3, II, 3.
Ako se pošlje pošiljatev za kom, se računijo roki k 3 in 4 znova od dneva, katerega dojde na novo namenišče.	'
II.	1. O nevročnih paketih se pošlje takoj, ko nastopi nevročnost, naznanilo predajnemu poštnemu uradu, da vpraša pošiljača za ukrep, kako je dalje ravnati s paketom. Naznanila nevročnosti pa ni pošiljati:
a)	ako je zahteval pošiljač s kakim zaznamkom na sprednji strani poštne spremnice in v napisu paketa, naj se takoj pošlje nazaj, po prvem brezuspešnem vročilnem poskusu ali po preteku omenjene skladovne dobe, ali ako je v naprej predpisal, naj se vroči kakemu drugemu prejemniku v istem ali v kakem drugem kraju;
b)	ako paketa tudi drugemu prejemniku, ki ga je pošiljač morda že v najprej imenoval za primer nevročnosti, ni moči vročiti, ali ako je tudi za drugega prejemnika potekla predpisana skladovna doba;
c)	ako se je treba bati, da se vsebina pošiljatve pokvari, predno pride nova odredba pošiljača. V tem primeru in pa tudi tedaj, kadar po mnenju namembnega poštnega urada preti nevarnost, da se vsebina pokvari, predno pride že odpravljeno naznanilo nevročnosti nazaj, ali če je že prišlo nazaj, da se pokvari v času, ko se pošlje nazaj ali naprej, kakor je morda zahteval pošiljač, tédaj se mora pošiljatev prodati za račun pošiljača ali po okol-nostih uničiti.
2.	O pismu z napovedano vrednostjo se izda naznanilo nevročnosti samo tedaj, kadar se prejemnik ne more zanesljivo spoznati zaradi nezadostnega naslova in je pošiljač imenovan na pošiljatvi.
3.	Nastala nevročnost in nje vzrok se naznan pošiljaču s poročilnim pismom. Na njem naj tud napiše svojo odredbo, kako je dalje ravnati s paketom. Sporočilno pismo je v sedmih dneh vrniti predajnemu poštnemu uradu.
4.	Za odpravo vsakega naznanila nevročnosti in za odpravo odgovora, ki ga je dati, mora pošiljač plačati predajnemu poštnemu uradu 25 h pristojbine. Če ne plača te pristojbine, se mu ne izroči sporočilno pismo o nevročnosti njegove pošiljatve.
Če se na namenišču pokaže, da se več pošiljatev, ki jih je isti pošiljač za istega prejemnika oddal hkratu na pošto, ne dâ vročiti, se izda za vse pošiljatve samo eno naznanilo nevročnosti, za katero je plačati navadno pristojbine 25 h.
(^InvoninCh )
104
Poštnine prosta oblastva, uradi in organi ne plačajo nikake pristojbine.
III.	1. Za paket, o katerem se je naznanilo, da se ne dâ vročiti, lahko dä pošiljač popolnih ali popraviti naslov ali lahko ukrene, da naj se še enkrat poskusi vročitev prvotnemu prejemniku ali naj se vroči kaki drugi osebi, in če je vročitev brezvspešna tudi v tem primeru, kaki tretji osebi, ali pa da naj se paket vrne njemu samemu.
Pri tem ni nikake razlike, ali stanujejo dalje imenovane osebe na prvotnem namenišču ali v kakem drugem kraju, kamor je, če tako pride, poslati paket naprej.
Ako se paket ne more vročiti osebam, ki jih je imenoval pošiljač na podstavi naznanila nevročnosti, se pošlje brez ovinkov nazaj tja, kjer se je predal; naznanilo nevročnosti se ne izda več.
2.	Pri pismih z napovedano vrednostjo sme pošiljač naslov dati samo popolnih ali popraviti, da se vročijo prvotnemu prejemniku ali pa pošljejo nazaj.
t
3.	Pošiljač lahko pošiljatev, popustivši jo, prepusti poštni upravi, vendar ostane v tem primeru dolžen plačati nastale poštne pristojbine in druge upravi za pošiljatev narasle stroške, kolikor se ne založijo s prodajo paketa. Paket se mora prodati na dražbi.
Kak prebitek se pošlje pošiljaču na njegove stroške.
IV.	Ako odbije pošiljač plačilo pristojbine 25 h, se kaki njegovi odredbi gledé pošiljatve ne ugodi, temveč se pošiljatev pošlje nazaj na kraj predaje.
Isto naj se zgodi, če pošiljač ne poda svoje izjave na oddajni pošti v sedmih dneh, ko je dobil naznanilo.
V.	Ko se je odpravilo naznanilo nevročnosti, se lahko ustreže predlogu prejemnika, naj se mu paketi pozneje izročč ali pošljejo za njim, dokler namembnemu poštnemu uradu ni došla kaka drugačna odredba pošiljača. Da se je kak paket izročil ali poslal za kom po odpravi naznanila nevročnosti, se sporoči predajnemu poštnemu uradu, ki mora o tem obvestiti pošiljača, ako mu je že izročil spo-
ročilno pismo ali je pošiljač poštnemu uradu že vrnil sporočilno pismo s svojo izjavo; v prvem primeru mu je tudi pristaviti, da mu ni treba več odgovarjati na sporočilno pismo.
Pošiljaču se v tem primeru na zahtevo vrne pobrana pristojbina 25 h, ako je svojo izjavo že izročil poštnemu uradu in se poznejša izročitev ali pošiljanje za adresatom ne ujema s to izjavo.
VI.	Vse druge poštne pošiljatve je nemudoma poslati nazaj tja, kjer so se predale, če se spoznajo za nevročne.
VII.	Z odpravo naznanila nevročnosti o ne-vročnih paketih in z vrnitvijo drugačnih nevročnili poštnih pošiljatev se lahko počaka primerno dobo, vendar ne dalje nego sedem dni po nastopu nevročnosti, ako se z razlogom domneva, da se bo pošiljatev mogla vročiti v tem času, in če se dâ pregledati, da se s takim odlogom ne provzroči pokvara vsebine pošiljatve.
Za poštne naloge in ekspresne pošiljatve, in pa v primerih, v katerih se skrajša skladovna doba (§. 5, II.), ne velja to določilo.
VIII.	V vseh poprej omenjenih primerih je vzrok, zakaj se pošilja nazaj, zaznamovati na po-šiljatvi, na poštni ali plačilni nakaznici, pri paketih tudi na poštni spremnici; prav tako je na sprem-nici povedati vzrok, če se je pošiljatev prodala.
IX.	Predmeti, ki se naj pošljejo nazaj, se ne smejo odpreti. Izjema nastopi samo, ako jih je treba odpreti po carinskih, puncevalnih in užitninskih predpisih, in pa pri tistih pošiljatvah, ki jih je potoma odprla kaka oseba, ki ima isto ime kakor prejemnik. Pri pošiljatvah te vrste je kolikor moči delati na to, da osehe, ki so jih pomotoma odprle, to potrdijo s podpisom svojega imena na pošiljatvi ali na poštni spremnici.
X.	Pri pismih z napovedano vrednostjo in paketih, ki jih je poslati nazaj, je plačati poštnino od teže in vrednosti tudi za pošiljatev nazaj; pribitek poštnine 12 h pa se ne pobira za pošiljatev nazaj. Pri drugih predmetih se ne nastavlja nova poštnina. Priporočnine, pristojbine za poštne nakaznice in poštne naloge, in pa provizija za pošiljatve s povzetjem se ne računijo še enkrat, ako se pošljejo nazaj. Pač pa se za nujne pakete, ki jih je poslati
nazaj, nastavi še enkrat 1 K 20 h pristojbine, ako je pošiljač izrečno zahteval, da je paket tudi nazaj poslati .nujno“.
8- 13.
Ravnanje z nevrocnimi poštnimi pošiljat-vami na kraju predaje.
I.	Po §. 12nevročne in zaradi tega na kraj predaje nazaj poslane pošiljatve se dajo pošiljaču nazaj. Ako stanuje pošiljač v vročilnem okraju kake druge pošte nego tiste, na kateri je predal pošiljatev, je pošiljatev poslati drugi pošti, da jo izroči pošiljaču. S tem nadaljnjim pošiljanjem pošiljaču ne narase več stroškov; samo pri nevročnih pisemskih pošiljatvah, ki so bile prvotno frankirane po krajevni taksi, se pobira dopolnilna poštnina (§. 11, IL), če se pošiljajo v kraje izven področja, v katerem velja krajevna taksa.
Ako preti vsebina se pokvariti, predno jo je moči dati nazaj pošiljaču, se sme pošiljatev na račun pošiljača takoj prodati in, ako treba, uničiti.
II.	Kadar se nazaj došla pošiljatev izroči pošiljaču, se ravna po predpisih, obstoječih za oddajanje pošiljatev prejemniku.
III.	Ako pošiljač odbije sprejem ali v 14 dneh po izročitvi obvestila ne pride po pošiljatev ali po denarni znesek, se smejo predmeti prodati ali porabiti v prid poštne blagajnice. Pisma in za prodajo ne pripravne reči se uničijo. Pošiljač ostane tudi potem, če odkloni vzeti pošiljatev nazaj, dolžen plačati zneske poštnine itd., ki se drže pošiljatve.
IV.	Ako je pošiljač neznan, se hranijo navadne pisemske pošiljatve tri mesece, druge reči en mesec na oddajnem poštnem uradu in so pripravljene, da se dadö nazaj pošiljaču, ki se morda oglasi. Ako se pošiljač ne oglasi v tem času, se vpošlje pošiljatev poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki je nadrejeno predajnemu poštnemu uradu.
Pošiljatve, ki ležč na predajnem poštnem uradu na razpolaganje neznanemu pošiljaču in ki so vpo-slane poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu v nadaljnje ravnanje, se naznanijo s spiskom, ki je vsakemu na vpogled razobešen na predajnem poštnem uradu.
Pri poštnem in telegrafskem ravnateljstvu se odpirajo došle pošiljatve.
Uradniki, katerim je naročeno odpiranje, morajo določiti:
a)	ali obsegajo navadna pisma predmete vrednosti ;
b)	ali se morejo navadna pisma z vrednostnimi
vložki in potrjene pošiljatve vročiti pošiljaču.
Dalje naj omenjeni uradniki ne pregledujejo vsebine pošiljatev.
V.	Navadne pisemske pošiljatve, v katerih se ne najdejo predmeti vrednosti, ko se odprö, se uničijo.
Navadne pisemske pošiljatve, ki obsegajo vrednostne vložke, in potrjene pošiljatve se potem, ko so se odprle, zopet zapro s službenim pečatom ali pečatovo znamko.
Ako se je, ko se je pošiljatev odprla, izvedel pošiljač, se mu pošiljatve pošljejo po pristojnem poštnem uradu. Ako se pošiljač pri tem ni mogel izvedeti, se javno pozove, prevzeti nevročne predmete v enem letu, računaje od dne, katerega izide razglas.
Javni poziv naj oznameni pošiljatev po predmetu, poštnem uradu in dnevu predaje, prejemniku in namenišču, in se oznani z enkratnim natisom v deželnem listu.
Med tem ležč pošiljatve na nevarnost pošiljača.
VI.	Ako ostane javni poziv brez uspeha, zapadejo predmeti v prid pošti.
§• 14.
Poizvedovanja o poštnih pošiljatvah.
I. Pošiljač priporočene pisemske pošiljatve, pisma z napovedano vrednostjo, paketa ali poštne nakaznice ima pravico zahtevati uradno poizvedovanje o pošiljatvi s popraševalnim pismom. Zahteva se lahko stavi tudi na kaki drugi pošti nego tisti, na kateri se je predala pošiljatev.
. Poizvedovalna pristojbina znaša 25 h. Plačati jo je naprej, pač pa se vrne, ako se pokaže, da se je poizvedovanje provzročilo po krivdi pošte. Pri pošiljatvah proti povratnici ali izplačnemu potrdilu se poizveduje brezplačno, če povratnica ali izplačilno potrdilo ni došlo nazaj v primernem času.
Poštnine prostim oblastvom in uradom ni treba plačevati poizvedovalne pristojbine.
Ako se je poizvedovanje provzroeilo s tem, da ni došla nazaj povratnica ali izplačilno potrdilo, ali da je adresat pismeno zanikal sprejem pošiljatve, se od njega zahteva novo prejemno potrdilo ; ako se prejemnik brani dati to potrdilo, je dodeli poštni urad na podstavi oddajnice itd.
II.	O navadnih pisemskih pošiljatvah se lahko poizveduje na zahtevo pošiljača ali adresata s po-
praševalno polo. Za taka poizvedovanja je plačati 25 h pristojbine še le pozneje in samo v tistih primerih, v katerih se ustanovi, da se je pošiljate v pravilno izročila prejemniku.
III.	Če se stavi zahteva za poizvedovanje o kaki poštni pošiljatvi neposredno pri poštnem in telegrafskem ravnateljstvu, se plača poizvedovalna pristojbina tudi še le pozneje in samo tedaj, kadar se pokaže, da se je pošiljatev pravilno vročila prejemniku.
Call s. r.