Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 24. februara 1935. Štev. 8. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D. na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. Položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Različnost mišlenja. Kelko glav, teliko misli, pravi pergovor. Istina je. Ne je mogoče najti niti dva človeka med vsemi milijoni lüdi, ki živijo na zemli, da bi vednako mislila. Tüdi je ne mogoče najti niti dva človeka na sveti, šteriva bi si po zvünešnjosti bila ščista vednakiva. Pa tüdi če bi zbüdili vse lüdi, ki že jezere let spijo v hladnoj zemli, Bog zna, kelko milijard bi jih bilo, niti dva ne bi najšli vednakiva. Na konci sveta se bomo videli. Kak nezgrüntano velki more biti, da je vsakšemi človeki posebi določo zvünešnjo formo i denok se ne zmešao, da bi samo dvema vednako dao. Dobro je tak, kak si je Stvoriteo Zamislo. Ta nevednakost, različnost je ravno lepota sveta. To dela svet lepi, zanimivi. Če bi vsi lüdje bili vednaki po zvünešnjosti, oh kak püsto bi bilo. Zdaj pa pri vsakšem človeki najdeš nekaj posebnoga, po šterom ločiš ednoga od drügoga, Jožeka od Vaneka. Zvünešnjoj nevednakosti spodobna je človeška notrašnjost. Tüdi človeča notrašnjost je tak med sebov različna, da ne najdeš niti dva človeka na celom sveti, ki bi bila vsikdar v vsem edne misli. Zato: kelko glav. teliko misli. Inači ne more biti. Če ideš po sveti, najdeš vse mogoče rože. Na mrzlom severi rastejo inačiše kak pri nas. V jüžnoj Italiji ali v vročoj Afriki, Indiji, Australiji pa inačiše. Pa če rožo od tam prineseš k nam i jo tü posadiš, se prinas pomali spremeni i bo začela inači cvesti. Nega tistoga zraka, tistoga sunca. Hvala Bogi, da je tak, da mamo najrazličnejše rože i rastline. Kak püsto bi bilo, če bi vseširom samo edna roža rasla. Pa tüdi če bi ešče tak lepa bila, bi se je navolili gledati. Tak je dobro, da je človek tüdi po svojoj notrašnjosti, po svojem mišlenji ne vednaki med sebov. Če bi vsi vednaki bili i vsi vsikdar edno mislili, to si več nanč pogovarjati ne bi mogli, ar nieden nikaj novoga ne bi mogeo povedati. Različno je mišlenje lüdi zato, ka vsakši človek živi svoje živlenje, tüdi notrašnje. To notrašnje živlenje raste, se razvija. Malo dete malo zna, malo razmi. Pa ide v šole, več zna. Lehko pa tüdi živi med takšimi lüdmi, v takšoj drüžbi, da ga ščista spremeni. Düša človekova je kak vosek. Vsakši pogled, vsakša reč napravi na njoj nekši vtis. Kem mlajši je človek, mehkejša je düša, bole se vse pozna. Tak se vsakša düša pod vnogimi različnimi Vtisi po svoje razvija, raste. Iz nje nastane poseben človek, različen od vseh drügi lüdi. Če bi to različno mišlenje lüdi bilo ščista slobodno, prosto, da ga nihče ne bi nikak ovirao, bi vsakši človek svoje mislo, svoje šteo naprej spraviti, v svoj kraj bi vlekeo i tak bi med nami v človečoj drüžbi nastanolo jako razburkano živlenje. Ne bi mogli sküpno, v drüžbi živeti. Vsakši bi mogeo ščista sam za sebe živeti. Nego človek je drüžabno bitje, stvorenje. To se pravi, on ne more živeti ščista sam za sebe, nego potrebüje tüdi drüge lüdi. Navezani smo eden na ovoga. 1 da zdaj lehko živimo sküpno, v drüžbi, je Bog dao zakone, šteri vse človečanstvo naj ravnajo k sküpnomi živlenji tak, da vsakši za sebe lehko dosegne svoj cio — večno živlenje. Tej boži zakoni ali boža vola je pa za vse Vednaka, vsem Sküpna. Nje se moramo vsi držati. Samo tak bomo sküpno lepo v miri živeli, če nam bo boža vola vsem vodnica. Inači bo vsakši na svoj kraj vlekeo i nega na sveti nikoga, šteri bi nas mogeo vküp držati, da se ne spokolemo. Tüdi nam nema nišče pravice zapovedavati, da se naj tak ravnamo, kak on želi. Zakaj bi pa ravno njegovo prav bilo. Nego da je tü za vse lüdi nekaj stalnoga, nespremenlivoga — večni boži zakoni, nas ma nekak pravico k tomi siliti, da se ravnamo po njih. Od toga drügoč. Najvekši zrakoplov na sveti vničen. Amerikansko bojno brodovje je 13. febr. melo velke vaje na Tihom morji. Pri tej vajaj je sodelüvao zrakoplov „Macon“, šteri je bio najvekši na sveti i je plavao v zraki visiko nad ladjam!. Naednok so pa na ladjaj opazili znamenje SOS (rešite naše düše), šteroga je dala „Macon“. Ladje so taki hitele na kraj nesreče. Prve ladje so šče videle, kak se je ,,Macon“ začno nagibati, potom pa s strašnov naglicov kapati v morje. Grozen tresk se je čüo daleč naokoli, gda je spadno v morje i začno je goreti. 81 lüdi je bilo na „Maconi“ i vse, zvün dvej so rešili. Ka je vzrok nesreče, se šče ne ve. Morilce Ivana Vrhovnika so dobili. Lüdje so sumili, da je morilec negdi v bližini 13. febr. so ljutomerski orožniki zaprli Ivana Budjo, sosida pok. Vrhovnika i klepar-skoga pomočnika Vincenca Kolbla, ki je že od mladü stanüvao pri Budjevih v Stročjoj vesi. Kolbl je star 25 let, Ivan Budja pa 36 let. Doma je v Stročjoj vesi, a je v Dol. Lendavi oženjeni. Pred par leti je že bio kaštigani zavolo vmora Rudolfa Ozmeca v Stročjoj vesi. Tri leta je bio zapreti v Maribori. Zdaj je pa Budja bujo Vrhovnika, Kolbl je pa Budji pomagao klati Vrhovnikovo ženo tak da jo je po glavi kukeo, dokeč je ne mislo, ka je že mrtva. Včinola sta to strašno delo, ar sta mislila, da ma Vrhovnik dosta penez. Bodočnost! Vsaki človik se vüpa v bodočnosti, štera bi naj njemi kaj bogšega prinesla v svojem časi, ar se je že vse navolo toga velkoga obečavanja, ka naj trpi, ka že bo, ar pride čas itd. Gvüšno pride čas ednok. More priti, ali za ništernoga človeka pa pride v drügom oblačili stráj, šteri de ga pa ešče nadale sagao, kak ga je dozdaj sagao i se njemi je strašno slabo godilo. To je, da se nešternih lüdi kaput pofárba v drügo fárbo, da naj se toga tak ne bojijo i njemi pa nasedajo bliže, šteri so se od njega vkraj vzéli. Tak se godi v našoj krajini, da se kakše spravišče godi, ali zabava voli itd. Deva se z edne žepke v drügo žepko ednoga istoga gospodara láč, i tak je vse ostalo po stárom capáši. Nikaj se je nej spreobrnolo. Bunda je edna tista, kak je bila. To je pa, drági brat, vse tvoja krivda. Ti ščeš, ka bi ti naj kaj bogše šlo, ali ne presodiš nadale i ne zabéraš takše lüdi, šteri bi ti bili na pomoč v tvojoj nevoli, nego nasedeš raznim špekulantom z pofárbanimi kaputi, šteri ti ponüdijo kupico krüha i falaček vina i se pelaš na motori, kak tele na smrt, za štero odáš sebé svojo držino i si zmožen bujti za to malenkost ešče svojo drágo mater i mrziš zato na svojo drago domovino, štera ti je dala živlenje. To je žalostno od tebe i tvoja tožba či tak delaš i ne presodiš je spodobna grahi, šteroga na steno mečes i se ne zgrabi gori. Zato či si zvoliš kamen, boš meo kamen. Či si pa zvoliš krüh, pa boš meo krüh. Moreš poznati lüdi, šteri ščejo na ednoj svojoj roki prstan zamenjavati z ednoga prsta na drügoga. Prstan se ne spremeni na roki. Zato pa dobro Pogledni, koga boš volo. Što de tisti. Čidi prijatel je? Kakšo kožo ma? Dali je zgrabljiva, ali nej? Tak od toga dobro premišlenoga ti pride tvoja bodočnost. Če boš odločen ne pozvešen, pijan, od kupice krüha, ar vse tisto bo kesnej na tvojem hrbti zgorelo. Či ne nasedeš raznim špekulantom prilikancom, šteri dobro znajo tolažiti samo tebé i s tolažbov pripelati prek tvojega plavojočega trüda punoga morja po mosti 2 kukoršča na bogši svet, a istinsko včiniti pa za tebe nikaj ne. Sebé samo znájo dobro bogatiti i razprosterati svoje mreže z ribičami, naj zmotijo vodo i tak ležej lovijo siromaške ribice. To ti napišem, dobro prečti i daj drügim v čtenjé. Odloči se. Kakši bodeš ti, takša bode tvoja bodočnost. Višnji Bog je tebé stvoro, a brezi tébe te pa zveličati nemre, či ti neščeš. Sam boš si kriv, če se pogibiš. Tvoj trpeči brat Nemeš Vince, kmet Tešanovci. Politični pregled. Kak poročajo drüge novine bo nosilec vladne vsedržavne liste pri novih volitvah gosp. Jevtič. Po razpüsti narodne sküpščine je v vsoj državi postalo jako Živahno gibanje. Vodijo se zlasti pogajanja z opozicijov. Voditel Hrvatov dr. Maček je izjavo, ka tüdi nastopi pri bodočih volitvah. Bodoče volitve se smatrajo za velki notranje politični dogodek. Rimska Stolica je v zadnjih dnevaj sklenola konkordat s Španskov državov, šteri bo v kratkom podpisani. Španska vlada je sprejela zahtevo sv.. Stolice, ka trbe zakon o verstvih spremeniti tak, ka ne bodo trpele pravice katoličanov. Ne pozabite na volilne imenike! Volilni imeniki so razgrnjen v občinskih uradi. Vsakši lehko pogledne, če je napisani v volilnom imeniki, če pa ne zapisani, lehko zahtevle, ka se ga vpiše. Pogoj za vpis v volilni imenik je doba bivanja v občini; ta doba je podukšana zdaj na edno leto. Kak piše dnevno časopisje Vlada v vodstvi stranke JNS mišlenje, dn člani vodstva JNS ne bodo kan-didirali pri poslanskih volitvah. Vodstvo bo pa priporočilo vsem poslaneca in pristašom JNS, naj v kem vekšem števili prijavijo svoje kandidature i naj sprosijo predsednika vlade g. Jevtiča, da jih vzeme na svojo listo. Misijoni. Stiska nemških misijonarov. Nemški misijonarje so odposlali na vse prijatele misijonov prošnje, naj njim pomagajo, ar so v velikoj denarnoj stiski. Bojati se je, da bodo morali zavolo stiske zapüstiti s svoje postojanke. Iz semenišča v Burgos-i v Španiji je odpotüvalo pa 5 misijonarov v Kolumbijo (Jüžna Amerika). Na polsko ruskoj meji je ne-nadno vmro vrhovni prestojnik misijonske drüžbe iz Schent-a, p. Daems. — Pokojni je bio od leta 1895 na Kitajskom goreči misijonari je postao tüdi apoštolski prefekt. Leta 1930. je bio izvoljeni za vrhovnoga predstojnika svoje drüžbe. P. Daems je že dvakrat prepotüvao skoro celi svet, da bi pregledno misijonske postaje svoje drüžbe. Bela žena ga je pokosila ravno te, gda se je vračao s svoje vizitacije. Afrika. V Jüžnoj Afriki majo čarovniki (comprnjacje) klüb vladnoj prepovedi velko moč nad domačini. Zgodi se, da se vršijo vmori na nasvet čarovnikov. Tak se je zgodilo, da je nekomi vmrlo več domačih. Mož je šo čarovnika pitat, ka je tomi zrok. Odgovoro njemi je, da sta kriva nekši mož i žena. Ar se je bojao za svoje živlenje, je zbežao, a zvedo je, da njemi je mrla tüdi že žena. Prestrašeni je šo pitat ešče drügoga čarovnika. Tudi te njemi je odgovoro, kak prvi. Te si je küpo revolvo, bujo moža i ženo, od šterih sta čarovnika pravila, ka sta kriviva smrti domačih. — Težko je delo misijonarov, šteri se z vsemi sredstvi trüdijo, ka bi ztr-gali domačine iz rok comprnjakov. Indija. V Zakonodajni svet v Madrasi je bio na mesto Pannir Sel-vama, šteri je postano znotrašnji minister, pa postavleni katoličanec Sada-nam Gounder. Za razširjenje katoličanske vere v Indiji je velke važnosti, da zavzemeje katoličani čimveč odličnih mest. Kitajska. Komunisti delajo ešče izda velke neprilike misijonarom. Tak so morale sestre sv. Jožefa iz misijona Juančova bežati, ar se njim je bližala armada 20 jezero komunistov. Nevarnost grozi tüdi španskim dominikan-com. Tam je bio junija 1934. leta bujti mladi dühovnik, eden je pa ešče izda v ujetništvi. Že več mesecov trpijo od komunistov nemški misijonari presv. Srca v Kweičov-i. 'Bojijo se za 4 misijonare, ar ne vejo če so ne spadnoli v roke trdečih*. — Tüdi kraji, gde delüjeta naša vrla misijonara, naš rojak g. Kerec i g. Geder, so v velkoj nevarnosti. V zadnjem časi je Kitajska vláda odločno sklenola, da zatre komunistično nadlego. Daj Bog, da bi bila to istina i da bi se zgodilo! V Mandžuriji je ves, štera je vsa katoličanska. 8 katoliških drüžin jo je ustanovilo pred 130 leti. Dnes ma 2000 prebivalcov. Cela ves je podobna samostani. Obdana je z zidom, v sredi ma cerkev, v šteroj se slüž vsakši den sv. meša, večer pa večernice. Stanovalci majo malo posadko vojakov, štera jih brani pred ropari. 2 NOVINE 24. februara 1935. NEDELA. 2. predpostna nedela. Vam je dano razmiti skrivnosti bože- ga kralestva, drügim pa v prilikaj, je pravo Jezus svojim vučenikom. V. Naj se dviga, Gospod, moja molitev. O. Kak kadilo pred tvojim licom. Molimo. O Bog, ki vidiš, ka v niedno svoje delo ne zavüpamo, daj milostno, ka bomo po varstvi vučitela narodov varni pred vsemi nevolami. Po Gospodi Jezuši Kristuši. O. Amen. * B e r i 1 o iz pisma svetoga apoštola Pavla Končanom (2. Kor. 11, 19—33; 12, 1 9). Bratje! Radi Ponašate nespametne, ar ste pametni. Prenašate najmre, če vas što osüžnjüje, če vas što grize, če vam što jemle, če se što povišüje, če vas što v obraz bije. V nečast pravim: smo bili pač slabotni! V kom si pa što kaj vüpa — v nespameti gučim — si tüdi jaz vüpam: So Hebrejci ? Jaz sem tüdi. So Izraela? Jaz tüdi. So zarod Abrahamov? Jaz tüdi. So slüžabniki Kristušovi? v nespameti gučim — jaz šče bole: s trüdi prek mere, z vozov prek mere, z ranami v izobilji, s smrtnov nevarnostjov pogostoma. Od židovov sem jih petkrat dobo po edno menje kak štirideset. Trikrat sem bio šibani, ednok kamenüvani, trikrat se je z menov ladja razbila, edno noč i eden den sem prebio na globokom morji. Vnogokrat sem bio na poti, v nevarnosti na rekaj, v nevarnosti pred razbojniki, v nevarnosti pred rojaki, v nevarnosti pred neverniki, v nevarnosti v mesti, v nevarnosti v samoti, v nevarnosti na morji, v nevarnosti med lažnivimi brati; v trüdi i napori, v pogostom pomenkanji, v lakoti i žeji, v pogostih postih, v mrazi i nagoti. Brez toga, ka me po vrhi šče zadene, mam vsakdanešnji opravek, skrb za vse cerkve. Što je slaboten i bi jaz ne bil slaboten ? Što se pohüj-šüje i bi mene ne peklo? Če se trbe hvaliti, se bom hvalo s svojimi slabostmi. Bog i Oča Gospoda Jezuša, ki je hvaljen vekomaj, zna, da ne lažem. V Damaski je dao namestnik krala Areta damaško mesto zastražiti, da bi me zgrabo, ali spüstili so me v koši skozi okno po zidi i sem vujšeo njegovim rokam. Hvaliti se trbe. Ne hasni nikaj, prišeo bom pa do prikazni i razodetjih Gospovih. Znam za človeka v Kristuši, ki je bio pred štirinajstimi leti — ali v teli, ne vem, ali izven tela, ne vem, Bog zna — zamaknjen v trétjo nebo. I znam, da je bio tisti človek — ali v teli, ali izven tela, ne vem, Bog zna — zamaknjen v raj i je čüo skrivnostne reči, štere je človeki ne dopüščeno povedati. S takšim se bom hvalo, s sebom pa se ne bom hvalo, zvün s slabostmi. Zakaj, če bi se tüdi šteo pohvaliti, bi ne bio nespameten, ar bi gučao istino; ali zdržüjem se, da bi ne mislo što od mene več, kak na meni vidi ali od mene čüje; i da bi se zavolo velikih razodetij ne prevzeo, mi je bio dani trn v meso, angel šatanov, da me bije. Zavolo njega sem trikrat proso Gospoda, da bi od mene odstopo; ali pravo mi je: „Zadosta ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti spopolnüje.„ Z veseljom se bom teda rajši hvalo s svojimi slabostmi, da bi prišla na mene moč Kristušova. * Evangelium sv. Lukača vu VIII. táli. Vu onom vremeni: Gda bi se vnožina velika vküp spravila i z varašov bi šetüvali k Jezuši, pravo je po priliki: Vö je šo sejač sejat seme svoje; i gda bi sejao, ništerno seme je spadnolo kre poti i zakláčeno je; i ftice nebeske so je pozobale. I drügo je spadnolo med trnje i vküp zraščeno trnje zadavilo je njé. I drügo je spadnolo vu dobro zemlo; i zidoče stokrat teliko sada je prineslo. Eta govoréči, kričao je: ki ma vüha na poslüšanje, naj poslüša. Pitali so ga pa vučenicke njegovi, kakša je bila tá prilika? Šterim je on pravo: Vam je dáno znati Skrivnost Králestva Božega, drügim pa po prilikaj: da vidoči ne vidijo i poslüšajoči ne razmijo. Jeste pa eta prilika: seme je reč Boža. Šteri pa so kre poti, oni so, ki poslüšajo, potemtoga pride vrag i vzeme rejč z njihovoga srca, naj se vervajoči ne zveličajo. A šteri se na pečini, oni so, ki gda čüjejo, z radostjov gori primejo reč i tej korenja nemajo: šteri do časa verjejo i vu vremeni sküšavanja odstopijo. Štero je pa med trnje spadnolo, oni so: ki so čüli i od skrblivosti i bogástva i sládnosti žitka idoči zadávlejo se i ne prinašajo sada. Štero je pa vu dobro zemlo spadnolo: oni so, šteri vu dobrom i najbogšem srci poslüšajoči rejč obdržijo i sad prinašajo vu trplivosti. * S predpostnim časom se začne vüzemska doba cerkvenoga leta, je pa Zednim predprivava poštnoga časa. Gospod zove delavce v svoj vinograd, ta prilika se nam šte na prvo predpostno nedelo. Stopimo tüdi mi v njegove gorice i bodimo skrbni delavci večnoga zveličanja, da bo naš najem gvüšen. Drügo predpostno nedelo štemo: Gospod seja seme. Odpri njemi svoje srcé, ka na dobro zemlo spadne i prinese svoj sad. Tretjo predpostno nedelo Gospod oznanja svoje trplenje. Vzemimo svoj križ i hodimo za njim, ar to je pot zveličanja. Pripravlajmo svoja srca v tom časi na pravo pokoro. — Pokora i pokora je potrebna sveti, če ščemo bokše čase ! GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Lendava. G. dekan so že odpelali skoro vse svoje reči. Slama je šče ostala. Pa bo lekaj k odaji. —-Na težkoj fari z 10.000 düš dvoje narodnosti sta tak pa ostala samo dva düšniva pastira. Razmi se, da je ta fara za dva daleč pretežka. Da bi štirje dühovniki meli zadosta dela. Veronavuk se v šolaj ne more včiti redno. Vsakši den so kakši betežniki, ki,potrebüjejo dühovniške i bože tolažbe. Blüzi pa je poštni čas. Za te čas vüpamo, da nam višešnja cerkvena oblast dodeli pomoč, da lehko redno opravimo vüzemsko spovedavanje. Volitve. Glasno na vulicaj se šče toti ne guči dosta. Tembole se pa prijatelje i znanci med sebov pogovarjajo od volitev, štere se nam bližajo. Vsakši se spitavle, što bo vzeo na svoje rame slüžbo poslanca. Vej se jih ponüja več, ali zdaj smo že malo bole čedni gratali, ka si dobro premislimo, komi zavüpamo svoje verstvo, svoje drüžine, svojo vero, svoje zveličanje. Senje. V soboto, 10. februara je bilo senje. Lüdje so nezadovolni odhajali. Ne bilo küpcov. Naš g. provizor Bakan so že skoro dva tjedna prehlajeni, da komaj gučijo. Pa zdaj že malo na bolše ide. Naj li friško ozdravijo, ar jih že tüdi deca v šoli težko čakajo, ka so že tak dugo ne mela verenavuka. Smrt. Preminoči tjeden smo pokopali Novak Ivana, siromaka, šteri je stanüvao v samotnoj kučici ob središkoj cesti. Občina Lendava ga je zdržavala. Gda njemi stražnik prineso podporo, ga je najšeo mrtvoga. Ne ve se, ali je zmrzno, ali od slabosti vmro. Miši i podgani so siromaka mrtvoga preci oglodale. Zovemo dobre premožnejše düše, naj za siromake majo smileno srce. Ivani pa: večni pokoj ! Mladožencom v opomini Preminočo nedelo je Lendava doživela velko senzacijo. Večer ob petih se je najmre z motorom pripelao neki gospod s svojov mladov zvoljenkov, da bi se zdala. Kak je že ob takših prilikaj navada, se je tüdi zdaj zbralo vnogo lüdi v cerkvi, da bi bilo navzoče pri zdavanji. A na velko začüdenje vsej se je gospod seo nazaj v motor i se odpelao na njeni dom brez zdavanja. Ne je meo najmre vredi zdravniškoga spričevala. Te neprijetni slüčaj naj bo v opomin vsem dečkom, ki se mislijo ženiti, da si pravočasno poskrbijo potrebno spričevalo i si tak prišparajo nepotreben špot i izdatke. Črensovci. V zadnjoj številki naših Novin je bilo objavleno, da se Prosvetno drüštvo pripravla na igro „Mlinarjev Janezˮ. Pa v Beltincih dne 24. februara, kak je bilo objavleno nemo mogli igrati, ar je dvorana kde smo nameravali igrati prenisika i ne odgovarja našemi odri, šteroga smo dali samo za to igro napraviti. Igrali pa bomo dne 3. marca v Našem domi v Črensovcih ob 3 vöri popoldne- vi. — „Mlinarjev Janez“ je narodno zgodovinska igra. Godi se za časa vladanja zadnjega celskoga grofa Urha, leta 1456. Je puna slovenske düše. Lübezen do rodne grüde se lepo vidi v njoj. Slovenska narodna pesem najde v njoj prvo mesto i Višek lepote. Nastopi 32 igralcov. Dečki i dekle v narodnih nošaj. Vsi prijatelje lepe igre i slovensko narodne pesmi naj ne zamüdijo te igre. Tüdi iz sosednih far pridite. Nede Vam Žao 1 Volitve. Kda se je zvedilo, ka je razpüščena narodna skupščina, je zavladalo pri nas velko veselje. Hvaležni smo gosp. min. predsedniki za te velki stopaj, ar nam je s tem dana možnost, da volimo v bodoči parlament lüdi, ki do delali v istini za nas. Želeti bi bilo, ka bi bilo, ka bi bile volitve tajne, če pa to ne, pa ka bar ne bi bilo nikšega pritiska s strani oblasti, kak pri zadnjih volitvaj. Občni zbor. V nedelo dne 17. t. m. ob 11 vöri se je vršila v máloj dvorani Našega Doma v Črensovcih ustanovna sküpščina društva Rdečega križa. Drüštvi je pristopilo 33 rednih i 10 podporno članov. V odbor so izvoljeni: Horvat Anton predsednik občine za predsednika, Križnam Josip šol. upravitelj v Dol. Bistrici za podpredsednika. V odbor so izvoljeni: Grašanovič Deziderij, Leban Anton, Plešovnik Frideriki Tomac Josip in Škrbinc Frančiška, za nadzorni odbor pa Kolenko Jožef, Zver Jožef i Bauer Šamuel. Novoustanovlenomi drűštvi Želemo obilno uspeha. Gda so nešterni iedni... V nedelo dne 17. t. m. je nastopila dolnje-bistrička mladina pod okriljom gasilno čete v Našem domi v Črensovcih z igrov „Dve nevestiˮ. Igra kak petje je dobro izpadnolo. Posebno smo se pa nasmejali „Mihi“ v osebi Godina Štefana, ki je izvrstno rešo svojo vlogo. Čestitamo ! Po končanoj igri so se igralci vračali veseli proti domi. Mimogredoč B... gostilne so si šteli privoščiti vsaki nešterno kupico vina, ka njim tüdi nišče nemre zameriti. Te je pa prišlo do nesoglasja. Predsednik drüštva, pod šterim imenom so igrali je izjavlao, ka nesmijo notri, da bi mogli iti v Š.., gostilno. Edni pa bi vseedno radi šli. Po tom so se ločili. Gasilci so mogli iti s svojim predsednikom domou a ostali igralci so si pa s svojim voditelom privoščili v mirnoj i poštenoj drüžbi par kupic vina pa se tak vrnoli domo. Škoda dá gotovi lüdje nemrejo zadržati pri sebi svoji politični rogličkov, nego je ob vsakšoj priliki pokažejo. Streljačka drüžina v Črensovcih priredi dne 3. marca t. 1. v gostilni Bauer Šamuela drüžabni večer. Na sporedi bo licitacija, šaljiva pošta itd. Igrala bo prvovrstna žižkovska godba. Za najbolša vina i jedila bo kak lansko leto gotovo pripravljeno. Tak lepi drüžabni večer si lehko vsaki privošči. Dol. Bistrica. Pri nas bi skoro prišlo 12. t. m, do vekše nesreče. Pri izsekavanji leda okoli mlina se je led vdro i v Müro je spadno Kolenko Jožef naš bivši župan i Kolenko Janoš. K sreči je bilo poleg več lüdi, šteri so jiva potegnoli iz mrle kopeli. Med njimi je bio najbole siguren Kreslinov Markec. Lipa. Pri nas so zadnjo nedelo meli dečki velke račune. Prišlo je k nam do 40 Odrančarov, šteri so se spoprijali z našimi dečki. K sreči so nej nikoga smrtno ranili. Odrančari so mogli pelati biks. Ropoča. Na veke so zatisnoli svoje trüdne oči k sladkomi spanji Miholič Ivan z Ropoče. Pokojni so bili dober krščenik i duga leta naš veren širiteo. Bili so tüdi več let župan. Po kratkom betegüvanji so se odselili od nas 9. februara. Naj njim bo smileni Jezuš plačnik za njihove trüde, štere so meli pri širjenji naših listov. Naj počivajo v miri. Sreski kmetijski odbor je meo v tork dne 12. februara 1935. svojo redno letno sküpščine na sreskom načelstvi v D. Lendavi. Sküpščine so se vdeležili vsi člani. Predsednik kmetij- skoga odbora g. Litrop Štefan pozdravi vse navzoče i v dalšem govori obsodi grdi zločin na našega pokojnoga krala Aleksandra I. Zedinila, šteromi vsi navzoči vskliknejo trikratni „Slavaˮ. Po lepom nagovori mladomi krali Petri II. zakličejo navzoči trikratni „Živijoˮ. Predsednik preide na dnevni red. Zahvali se odhajajočemi člani i večletnomi predsedniki našega kmetijskoga odbora g. Mikuži, ravnateli banovinske kmetijske šole v Rakičani za njegovo desetletno požrtvovalno i plodonosno delo za povzdigo kmetijstva v našem srezi i njemi izroči krasno diplomo sreskoga kmetijskoga odbora. Sreski načelnik g. dr. Kartin se pridrüži izvajanji predsednika i obžalüje, da že zdaj nemre pripeti na slavlencova prsa zaslüžnoga odlikovanja, za štero se je g. ravnateo predlagao na pristojnom mesti i vüpa, da bo mogeo to napraviti naskori. Gospod inž. Mikuž se zahvali obema govornikoma i vsem članom za krasno diplomo i želi sr. kmet odbori dosta uspeha. Sreski kmetijski referent g. Janko Lipovec poda nato v svojem skrbno sestavlenom referati vse veliko delo, ki ga je meo sreski kmetijski odbor dolnjelendavskoga okraja leta 1934. Njegovo poročilo, ki obsega vse panoge kmetijstva so poslüšali navzoči z najvekšim zanimanjom i priznanjom. Sreski živinozdravnik g. Sok poda zdaj kak blagajnik svoje letno poročilo. Izvolita se dva člana, ki bodeta pregledala vse blagajniške knige i račune i od toga Poročala na prišestnom zasedanji. Proračun za leto 1935. je sledeči: izdatki za to leto so se jako znižali i so predvideni na Din 67.800, dohodki istotak. Občine prispevajo 75% iz občinskoga kmetijskoga sklada v zneski Din 64.588 50. Najvekši znesek prispeva občina Beltinci, ki sama da Din 15.000. Drüge občine plačujejo od 3000—7000 Din letno. Gda se proračun soglasno sprejme i nihče ne stavi nikših predlogov, zaklüči predsednik redno skupščino sreskoga kmetijskoga odbora. Kratke novosti. Jubilej Majke Bože Bistričke. Letos se proslavi 250 letnica v bistričkoj cerkvi, kak je bil postavleni kejp Majke Bože Bistričke. Proslava bo meseca julija. Najstarejši püšpek. V začetki toga leta je mro v Novoj Zelandiji nadpüšpek Redoud v 95 leti starosti. Za dühovnika je bio posvečeni pred 71 leti, a pred 61 leti za püšpeka. Kak nadpüšpek je preživo 48 let. Tak dugo püšpekovanje ne pomli cerkvena zgodovina. Kak püšpek je bil 21 krat v Rimi. Slüžo je pod 5 petimi papi. Najvekše cerkve na sveti. V cerkvi sv. Petra v Rimi lehko stoji 54.000 vernikov, v milanskoj katedrali 37.000, v pariškoj katedrali 21.000, v pizanskoj stolnici 13.000, v cerkvi sv. Marka 7000. Zdaj se zida katedrala v Liverpoli na Angleškom, štera bo pa malo meša, kak cerkev sv. Petra. Sküpina nemških oficerov je mela te dni v polskoj varaši razgovor s poljskimi višišimi oficeri., Višino 23 jezero je dosegno te dni eden sovjetski balon v Moskvi. Na Kitajskom strelijo vsako žensko, štera se ne odpove vživanji strašnoga čemera opija. Pri volitvaj v turški parlament bo kandidiralo za poslance tüdi 16 žensk. Moč leda. Štiri centimetre debeli led lehko nosi žmečavo srednježmetnoga posameznoga moža. Osem centimetrov debeli led nosi že korakajočo infanterijo, edenajst do šestnajst cm, zadostüje za lehko topništvo. Pri debelosti 40 cm pa led vzdrži najžmetnejša bremena. V Toulousu na Francoskom so zgradili leteči čun (vodno letalo) šteroga krila merijo 50 m, 32 m je dugi i 9 m visiki. Žene ga šest mo- 24. februara 1935. NOVINE 3 torov, vsakši po 850 konjskih sil, s povprečno hitrostjo 230 km na vöro. S sebov lehko nosi 24000 litrov bencina. V njem je napravlenih 12 razkošnih kabin za 70 popotnikov. Dva vlaka petroleja v ognji. V ednom kraji v Rumuniji sta vküp vdarila dva vlaka, šteriva sta vozila petroli. Sünek je bio tak močen, ka se je več vagonov prevrglo i ka se je petroli sam vüžgao i začno teči po poli. Na pomoč je prišlo vojaštvo, štero je okoli začnolo kopati jarke i delati nasipe. Sošolec sv. Berndardke vmro. V Quebecu v Kanadi je vmro redovnik Leonard, šteri je v dečinskih letih hodo v školo s sv. Bernardkov Soubirous. Bio je 95 let star i že 65 let dühovnik. Na Madjarskom je 3 milijone štercov. Italija pripravla svoj bojni pohod proti Abesiniji. V te namen je oborožila 250.000 vojakov. V ednoj vesi na Francoskom sta najšla pošteniva francoskiva kmeta na svojoj njivi za 22.000 funtov zlata, štero je zgübilo edno letalo, da je letelo iz Pariza v London. Ar sta izročila najdeno zlato oblastem, sta za svojo poštenost dobila 110.000 frankov. Bila sta prle siromaka, zdaj sta pa postanola bogata. Hauptmann obsojeni na smrt. Morilca Lindberghovoga deteta, Haupt-manna, so v tork zajtra ob 4. obsodili na smrt na električnom stoli. Hauptmann je obsodbo mirno poslüšao, bio je pa jako potreti. Izvršitev obsodbe bo v prvom tjedni po 19. marci. Vinska razstava in sejem v Ljutomeru Kakor je bilo že objavljeno, priredi Vinarska podružnica v Ljutomeru dne 12. marca t. 1. vinski sejem in razstavo vina v gostilni g. Resnika v v Ljutomeru. Vabijo se bližnji in daljni prijatelji naših vinskih goric, da to prireditev posetijo. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko—ormož-kega, gornjeradgonskega in štrigov-skega okoliša. Otvoritev bo ob 9. uri dopoldne. Vsi vinogradniki iz navedenih okolišev se vabijo, da razstavijo svoja vina, nova in stara. S tem koristijo sebi in naši vinoreji. Dosedanje vinske razstave v Ljutomeru so bile vedno dobro obiskane, tako od strani vinogradnikov, kakor tudi kupcev in vseh prijateljev dobre vinske kapljice. Kupci in drugi interesenti najdejo na razstavi bogato zalogo vzorcev vina in običajno tudi lastnike teh vzorcev. Ljutomer je svetovno znan po svojem izbornem vinu. Tudi letošnja vinska razstava bo nudila na izbiro dovolj dobrih in najbolših vin. Kljub slabi lanski vinski letini še je vina vseh vrst na ponudbo. Mnogo vinogradnikov je že prijavilo svojo udeležbo. Oni vinogradniki, ki se še niso prijaviti, a želijo razstaviti svoje vino, naj se prijavijo pismeno ali ustmeno v pisarni mestne občine Ljutomer, Vsaj do 7. marca t.l., da lahko damo pravočasno tiskati katalog. Istotam se bodo sprejemali tudi vzorci vina, ki se naj pošljejo vsaj do 10. marca t.1. in sicer od vsake sorte po 3 buteljke, ali 2 slatinščaka. Kdor nima steklenic, jih dobi v omenjeni pisarni, kjer se bodo lahko tudi polne buteljke za prazne zamenjale. Za najboljša vina bodo dobili lastniki priznanice, a pre-videne so tudi diplome domačega izdelka. Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce in gostilničarje, da se naj na tej razstavi sami prepričajo o izvrstni kakovosti ljutomerčana in zelo ugodnih cenah. Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Rože na oknaj v Slovenskoj krajini Dosta tüji obiskovalcov naše lepe Slovenske krajine se večkrat čüdi našim deklinam za tiste lepo cveteče rože, štere kinčijo okna naših siromaških, dosta ešče s slamov pokritih a belo poštrijanih hiš i lepo vrejüvanih ogračekov. Dostakrat sem čüo na svoja lastna vüha, kak so ništerni pravični obiskovalci sodili naše lüdstvo: „Te lüdje morejo biti jako merni i pošteni, ve pa že njüvi domovi kažejo Odzvüna vse te znake. Narod šteri ma lübezen do nedužni rožic, je goji i z njimi živi, ma vso prvle imenüvane lastnosti i poleg toga tüdi sposobnost za včenje i je na visikoj stubi narodne zavednosti, s šterov je očuvao skoro jezero let svoj mili domači materinski jezik; pa se je ešče skoro vsaki navčo dva sosedniva jezikaˮ. Vse to mi tem gospodom potrdimo za istino. Povemo pa tüdi to, ka mi ne smo brezi falinge i tiste naše falinge večkrat sami povemo i je po najšoj najbolšoj voli ščemo popraviti. Kak pa na naših njivaj raste med žitom koukoj, grahor, slak itd, tak je tüdi med nami krajinčani prvle povedanomi nekaj podobnoga i to podobno mi plivémo i moremo pleti. To je naša kratka i javna spoved. Zdaj pa poslühnimo tüdi drügo plat zvona i zaednok to plat zvona razdelimo na dva dela: Prvič poglejmo, ka pišejo ništerne novine v našoj banovini od nas; i drügič, ka gučijo ništerni gospodje od nas. Nej je ešče dugo od toga, ka so nekše novine pisale od nas — i to takši gospodje, ki so najmenje pozvani, zato ka nas v ednom meseci nemrejo spoznati — ka prej mi živimo samo v hišaj iz blata i vküper z živinov. Jemo pa prej samo kukoričen krüj. Ne tajimo, ka jemo tüdi takši krüj. S svojimi krvavimi žüli smo si ga pridelali na svojoj lüblenoj zemlici. — Pri gospodaj, šterim se pa to tak poniževalno vidi iz zdravstvenoga tala ali bole moderno higijeničnoga je mogoče dvoje: prvič je to, ka si ne so nikdar probali s krvavimi žüli pridelati falaček krüja. Drügič je pa mogoče, ka so živeli v svojoj mladosti ešče v vekšem siromaštvi, kak mi i ne so meli niti kukoričnoga krüja. Takši lüdje, če se dokopajo do malo višišega stana, preradi pozabijo na svoje siromaštvo i se nenamenoma norčüjejo sirmakov. Za takše mamo mi jako pameten nasvet. Naj spostüjejo pri svoji tovarišaj na višji mestaj — če so tisti tüdi toga mišlenja, ka kukaričen krüj zdravji škoduje — ka naj oblast prepovej pridelovanje kukarice. Siromakom pa naj se zozidajo lepe vile ali pa samo čedne hišice z velkimi oknami na državne stroške, ka de te samo živina v hišaj iz blata. — Nesramna laž je, ka bi pri nas lüdje i živina živeli vküper v ednom Prostori. Vsaka naša najsirmaškejša hiša ma, če ne dve, pa konči edno sobo; za živino je pa posebi štala i livovje. Če se prej te pameten nasvet vresniči, te v našoj krajini nede nikšega betega več i državni ali banovinski motori bodo tüdi menje trpeli i s tem v zvezi našo porcijo zmenša. Drügi pa javno spitavlejo, če je to istino, ka smo mi krajinčani „idijoti“. — Po našem domačem jeziki bi se to pravilo „norciˮ. To sta mi že dva različniva gospoda pripovedavala i teva nesta rojeniva v našoj krajini. Mata pa v sebi čüteče smileno srce za našega sirmaka. Tisti gospodje, šteri pa majo nos za idijote ali norce, pa že več let jejo tisti krüj, ka so ga idijotje ali norci pridelali i se mi za istino bojimo, ka se z njimi ne bo kaj hüjšega zgodilo od idijotov ali norcov. Mi pa ne ločimo domačina i prišleka, liki trdimo, ka smo vsi, šteri živimo na toj zemlici sinovje Slovenske krajine i med seboj bratje, kak voskejše domovine Jugoslavije. Tak je to logično, ka smo vsi idijotje ali norci, samo s tov razlikov, ka mi pametni norci ali idijotje mučimo i stem desedm nespametnim idijotom ali norcom odgovorimo. — Pribijemo pa ešče starinsko kuražu Slovenske krajine. „Šteri pes laja, tisti ne vjeˮ. Zato se ga ne bojimo. Pridenemo ešče to, ka so to jako, jako redke prikazni i te redke prikazni se bodo stisnite v kot med štiri stene i tam odnet gledale, kak lepo cvetejo rožice med nami idijoti. Tak drage dekline. Malo predaleč smo zaveslali od naši rožic. Pa smo tak dobili edno novo vganko: Štere pa nanč edna ne bo pravilno rešila, če ne bo pred rešitev dala reči „Pametnaˮ. Prle, kak si bomo ogledali posamično rože, moremo znati, ka ništerne razmnožüjemo s semenom, drüge s poteknjenci — to je odvežemo mali poganjak i ga posadimo v zemlo. Tretje pa množino s čebulicami (lü-kom) ali gomelj. Poleg toga mamo rože, štere lübijo vlažno zemlo, drüge süho, ene sunce, drüge senco. Ene gojmo na oknaj drüge v ogračekaj. Ništerne se ovijajo (süčejo) po drevji ali se primejo stene. Ništerne gojimo okoli gredic, ka je lepšajo, drüge pa vežemo i z nji delamo püšlece. Tisti rož, štere si pridelamo s semena, je največ. Zato moremo znati, kak je potrebno seme posejati, ka bo dobro sklilo. Seme ne sme priti pregloboko v zemlo. Nikdar ne bole globoko kak je dvakratna debelost semena. Tisto seme pa, štero je jako drogno — kak ga ma ništeren posiliživ ne smemo spraviti v zemlo, liki ga samo posejamo na gredico i z blanjov ali motikov samo zemlo malo pritežimo, ka se seme zemle prime, ovači nam ne sklije. Dokeč ne začne seme kliti, more meti ednako vlago i biti zosenčeno. Preveč mokrote pri klitji škoduje. Če se toga ne držimo, nam seme ne sklije i se po nepotrebnom čemerimo na drügoga po svojoj lastnoj krivdi. Večina tej rože, štere si prireja-mo iz semena, moremo male rastlinice z dvemi-tremi listi pikirati. To je rožico vö zmeknoti, njoj koren malo odtrgati i jo na novo presaditi. To pa zato, ka inači rastiramo v glavni ali velki koren, nadzemelska rastlinica pa v rasti zaostaja. Pikiramo v takšem časi, gda je oblačno, ali pa deževno vreme. V oblačnom vremeni ešče pikirane rožice s papirom pokrijemo po dnevi, ka nam preveč ne povejnejo. S podtaknjenci razmnožüjemo največ muškatline i to navadno meseca julija. Mlade pogange tistoga leta odrežemo z ostrim nožom — jako je napačno, če trgamo z nojeti, zato, ka napravimo velko rano roži i tüdi na potaknjenci i tak se nam navadno ne prime. — Pri potaknjenci na spodnjem deli odrežemo dva spodnja lista tak, ka od listnoga pecla ostane pri steblici polovico cm. Tak pripravlene potaknjence posadimo v dobro kompostno zemlo. Dobimo navadno na drvotani ali pa v šümi, kda že duga leta prne v zemli kakši stari pen. Dostakrat se dobi tüdi takšo kompostno zemlo v votloj staroj vrbi ali pa v kakšem drügom votlom drevi. Sadimo pa tak globoko, ka samo tistivi dve oki, kde smo tiste odrezali prideta v zemlo. (Dale) Pošta. Balažic Marta, a Lousseau par Viglain, Francija. Vaš slovar smo naročili i plačali, Javili so nam že, da so Vam ga poslali. — Marica Šprager, Bijeljina. Novine je naročo i plačao brat Ferdinand. Plačane so za celo leto 1935. — Jank Karol, Skakovci 2. Za 1. 1935. ešče mate plačati 10 D. Od poslanih 25 Din je bilo 5 zračunano na 1. 1934., ar je bilo tam ešče teliko duga. — Lutar Štefan, Gorica. Novine Žmanc Karo-line so prišle nazaj, prosim da nam javite njeni novi naslov. — Kozar Jurij, Martinje. Pošlite nam kuverto, ki jo je pisala domo Kuhar Alojzija, da vemo za njeni pravi naslov, ar so Novine prišle nazaj. RAZPIS SLUŽBE. OBČINA LENDAVA, srez dolnjelendavski razpisuje pragmatični mesti občinskega delovodje in občinskega blagajnika. Šolska Izobrazba: Popolna Srednja ali tej enaka Strokovna šola z zaključim izpitom. Varščina za blagajnika Din 2500.—. Za delovodje tudi pogoj najmanj triletna praksa v upravni službi, popolna samostojnost v občinskih postiti, za blagajnika zmožnost bilanciranja in uvežbanost v upravni praksi. Začetna mesečna plača 1500.— Din. Pravilne kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v „Slüžbenom listuˮ. OBČINA LENDAVA, 16. II. 1935. I. 1069|34. DRAŽBENI OKLIC. Dne 28. februarja 1935. dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črenšovci vl. št. 302 B 12 cenilna vrednost 2.070 Din, vrednost pritikline 25 Din, najmanjši ponudek 1.371.50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 7. februarja 1935. Bistrički Ferko: Smrt. Suho roko je stegnil proti njim. Sključeni prsti so mu trepetali, kakor da bi prosil za življenje. »Ne". Zopet se je sklonil nadgrobom, tipal črno steno, zemljo. Hotel je vstati. Toda življenske moči so mu bile izpite ... Stroji še brnijo, še pojejo strahotno pesem, toda on je obnemogel. Sedemnajst let so pili njegovo kri. In sedaj ga nerabnega vržejo proč. „Ne tu!“ Bled, shujšan obraz je obrnil zopet k možem brez srca. Usta so se mu razširila za smeh, toda gübe v licih so govorile nasprotno. Črna halja mu je zdrknila z namen. Telo brez mesa odeto v kožo, živ mrlič. In še je prosil za življenje. Možje pa so stali z lopatami, da bi vrgli na njega zemljo. „Ne tu! Tujini sem dal življenje. Tako je bilo sojeno. Taka je bila božja volja. Kaj sem jaz mogel nasprotovali! O domovina, ona me zopet sprejme, svojega sina, izgubljenega sina. Domovina! Slišite vi možje, domovina. Ne tu!ˮ Molk. Niti ganili se niso. Nemo so strmeli v njega. Ko končaš ne smeš več hrepeneli, ne več želeti. Molče so dali lopate na rame in odšli. Brez besede. On pa se je skušal dvigniti. Videl je pred seboj. Poleg pa je bil grob, grob v tujini. Še je hotel na pot. Dolga je bila, to je vedel. Toda cilj hrepenenja je bil tako mamljiv, da je pozabil, da ni več človek, da je mrlič. Ti domovina, ti zemlja sveta. Poljubil bi te, stisnil na svoje srce in te ne izpustil nikdar več. Omahnil je, ter se zgrudil ob grobu. Obraz je obrnil v zemljo in jokat. Toda solz ni bilo na njegovih vdrtih licih ... Bridko spoznanje ... Počasi, kakor v sanjah je iskat rob groba. Otipal ga je s proti in se nato potegnil bližje. Še je imel toliko moči. Nato je počasi, rahlo padal v grob, dokler ga ni objel mrak. Ko sem prišel mimo sem ga slišal. Obe roki sem videl stegnjene iz mraka. „Vrži name zemljo prijatelj. Končal sem. In reči vsakomur kdor te bo vprašal po meni, da sem ljubil domovino se v grobu, ko nisem imel več srca in ne življenja v sebi. Reči! In tedaj sem ljubil gorkeje, kakor kedaj prej. Da pa se v življenju nisem vrnil, je bilo tako sojeno ... Vrži...ˮ Zagrebel sem mrliča in zrahljal zemljo na njegovem grobu. Ko pa sem čez eno leto zopet prišel mimo po veliki cesti, sem videl na grobu spomenik. Slika je bila vzidana in spoznal sem mrliča; brat moj je bil... Paris 4 NOVINE 24. februara 1935. Zdravstvo. Čtenje pri vožnji i hoji našim očem jako škodi; što šte v vagoni, naj bo pripravleni, ka se njemi oči pokvarijo. če mamo vüstnice spokane jih namažimo z vaselinom, ali s kakšov drügov mastjov, v šteroj se nahaja borova kislina. Mast ne sme meti v sebi nikšega parfüma, ar te povzroča mozolčeke. Hrana pri vekšem krvnom pritiski ne sme vsebovati nikaj živalskih beljakovin i ne kühinjske soli. Zato jejmo samo sadje, kompot, šalato, zelenjavo, redkev, orehe, krumple, riž, krüh, cuker, med, rastlinsko mast itd. Ogiblimo se pa mesa, rib, mleka, kisilaka i belic. Srcé odrasloga človeka je približno tak velko kak pesnica. Povprečno je 13 em dugo, 4 em široko i 6.5 em globoko (debelo). Težko je pri odraslom moški okoli 330 gramov, pri ženski okoli 270 gramov. Proti düšlivomi kašli priporočajo ležanje na prostom, večkrat po cele tjedne, poleti na prostom, pozimi v zakürjenoj hiži pri odprtom okni. če bi se hranili samo z bilicami bi morao odraseo človek pojesti na den 33 bilic, ka bi melo telo zadosta. Nohetje na naših rokaj zrastejo na leto za pet centimetrov. Normalni krvni pritisk je po dr. Sallerji takši: pri moškaj od 21. do 35. leta 100 do 144 milimetrov, pri ženskaj od 21. do 35. leta 100 do 138; pri moškaj i ženskaj od 37. do 47. leta do 158; pri moškaj od 60. do 70. leta do 137, pri ženskaj od 60. do 70. leta se more celo ešče pritisk do 215 mm označiti kak normalen. Pri nervoznosti priporočajo vzgajanje k miri. Prisilimo se, ka obvladamo sami sebe. Mira se lehko privčimo, kak vsakšoj drügoj stvari, skrbimo za to, ka po vsakšem napori ali vznemirjenji pride bogato odmerjeni čas počinka. V te namen idemo v postelo i dosežemo s tem, ka pride umetno prisiljenomi miri , nor- malni mir. Pripomoček k tomi je baldrijanova tinktura, ki jo vzememo 8 do 10 kaplic na 30 do 60 minut, teliko časa, ka nastopi pomirjenje, baldrian je ne strupen. Zdravlenje z lükom je med lüstvom že davno doma; rabijo ga zlasti proti pütam (bulam), izvinjenosti itd. V te namen dobro zdrüzgamo lepi i sočnati lük z nekaj soli namažemo to kašo na platneni robec i ga s flanelom ali ovojom privežemo na mesto, ki nas boli. Obkladek leži par vör, nato ga nadomestimo z novim. Bolečine lekar hitro ponehajo. Na mesta, gde nega kože, obkladkov ne devlimo! Kutine — zdravilno sredstvo. Že v starih časaj so uporabljali kutine kak zdravilno sredstvo. Vsebüjejo zlasti dosta čreslovinske kisline i pektina. Sodelüvanje čreslovinske kisline, štera vleče vküp, a ne draži, s sestavnimi deli bežečega rastlinskoga slüža dela kutine posebno sposobne za zdravlenje vnete slüzne kože želodca i goltanca. Prekühane kutine ali njih sok uporablamo z vodov ali brez nje pri vnetji vrata i pri bronhijalnih katarih zvezanimi z težkočami v prsaj. Seme kutine i topla voda nam data jako dober brezbarven slüz; skühamo 5 gramov zdrüzganih kutininih zrn v osminki litra vode i zavžijemo to po jedilnih žlicah, lehko tüdi s sleznim sirupom zmešano, pri želočnih i goltaničnih kataraj, pri kašli, hripavosti itd. Namazani kutinin sok dobro dene za vnetje kože i razpokane ustnice. Posebno v časih pomladanskoga i jesenskoga prehlajenja nam zdravilna moč kutine dobro slüži. Pes prenašabetege.Tüdi zdrav pes more povzročil različne betege. Te naš najlübši prijateo je žalibog jako nesnajžen, čisto v nasprotji z mačkov. Mačka je v hrani jako zbirčna, pes pa nikaj. Če je ne vzorno z dresiran, ide za svojim naravnim na-gonom i požre, vse, ka misli ka je užitno. V velkim užitkom voha po najgrših stvareh i najbole gnüsnih krajih. I te njegov nesnajžni nos pride v stik z nami, dotikamo se ga i nešterni ga ešče küšüjejo. Na te način morejo nevarne klice rastlinske i živalske nravi priti v človeške telo i morejo v njem povzročil nalezlive betege. To je nikak ne prehrano, liki je ugotovitev navadnih dejstev. Pes je ne samo nesnajžen, liki ga nadlegüje cela vrsta betegov, zato moramo biti jako previdni, čeravno ga mamo radi. PREKOSNICE. Cestar i glühi kmet. Cestar opomina kmeta, ki je vozo po robi ceste, ka je prepovedano. A te se za to nikaj ne briga. Cestar ga šče gori zapisati, kmet pa ne meo table. Zato ga pita cestar: Stari: Kde pa mate tablo ? Kmet: Ja ja, ejno hajsanjo mo tržili. Cestar drügoč, tablo gde mate? Kmet: Nešče se zabrejati. Cestar je bio že slabe vole, zato se zdere nad kmetom: Stari! Tablo, tablo, kde mate? Kmet: Aha, kobili mo par küpivali ! Zdaj je že cestar vido, ka nikaj z njim ne opravi, pa si je zgučao: Idi, ka si nimak! Tinek pride k materi i lübeznivo pita: „Istina, mati, ka slabo delo moremo z dobrim povrnoti?ˮ Mati: ja istina, moj sinek. Tinek: Te mi pa dajte dinar,ka sam vam dnes vrnje pojo v kühnji. Gospa kanarčka nazaj odnese k trgovci z izgovorom, ka nikaj nešče füčkati. „Ja, gospa to je strašno gizdava ftica, nej ste jo vöplačali, zato pa na porgo nešče füčkatiˮ, odgovori trgovec. Mali Kohn ob prvim pride domo iz šole. Oča ga pitajo : „No sinek moj, kak se ti je kaj dopadnolo v šoli?ˮ „Eh ajtek, švindlarija je vsepovsedik, ešče v šoli norijo lüdi. Na dveraj je vönapisano, ka I. (prvi) razred, pa te mesto kanapejov, so lesene stolice. Mala Lenčika pravi mamici: „Mamica, žmite malo!ˮ „Zakaj?ˮ pitajo mamica. — „Ajtek so pravili, ka gda mamica samo zožmijo, te mo vsi dosta penez herbaliˮ, odgovori Lenčika. Gospodarstvo. Svinjska küga. Te beteg povzročajo klice, štere ešče do dnes ne poznamo. Glavni krivec odpira pot vnogim drügim, šteri potem povzročajo tifusi spodoben beteg, plüčnico, rane v krvajicaj, zagiftanje krvi i drügo. Če neščemo poleg sebe ešče sosede i celo ves v nesrečo spraviti moremo včasi javiti župani beteg. Te pa na Sresko načelstvo, štero pošle svojega živinozdravnika, ka ugotovi beteg i vse potrebno napravi, ka se ne bo naprej širo. Za te beteg živinozdravnika ne trbe plačati. Gospodar pa se more držati živinozdravnikov!!! zapovedi. Takšim Svinjam naj dvori samo edna peršona i ne sme iti z grünta i tüdi drüge lüdi ne püstiti k Svinjam. Če pa fnore kama iti, si more roke razküžiti v sublimatovoj ali karbolovoj vodi. Za betežne svinje župan ne sme dati potnoga lista (pa-šoša). Včasi se dogodi, ka na kügi zbetežana svinja navidezno ozdravi, začne pravilno hoditi, jesti i piti; nemro se pa nikaj skrmiti. Takša svinja je za razširjenje küge najbole nevarna, ar ona bacile trosi s svojim blatom i scalinov. Če pa jo damo cepiti proti rdečici, se küga za par dni ponovi i svinja gvüšno pogine. Zato vsi tisti, šteri date cepiti proti rdečici, odgovarjajte na živinozdravnikova pitanja istino, ka nete to pravili okoli, ka ceplenje nikaj ne vala. j Tüdi proti kügi že mamo pomoč, čiravno ne poznamo njenoga povzročitev. Samo kak si naj sirmaški kmet pomaga v tej žmetni časaj, či je pa cepivo tak drago, ka samo za edno svinjo košta 50 Din. Toga siromak kmet nemro zmočti i to ne je samo njegovo premoženje, liki tüdi narodovo i državno. Zakaj ne bi tű držáva skočila na pomoč, če se ide tüdi v njeno dobrobit. Kelkokrat se zato kmet spitavle, zakaj se tű ne pomaga i naštevle, tomi i onomi drűštvi, pa se je telko pa telko dalo podpore. To je Zdrava miseo preprostoga kmetskoga človeka, ki ešče pridene, ka to ne dobro gospodárstvo, štero prinaša velko škodo kmeti i državi. Če se bomo šteli obvarvati svinjske küge, moremo misliti na obvezno ceplenje proti njej. To je pa izvedlivo samo s pomočjov naših oblasti. Pred dvema letoma se je na Štajerskom Pojavila küga, štera je segala do Müre. V začetki se ne polagala nikša pažnja na beteg i se je tak razširilo, ka so bili celi kraji zapreti. Tü je banovina Vidla, ka brez njene podpore nega pomoči i je dala na razpolago vse raz-položlive peneze za cepivo. Uspeh je bio viden. Komaj par tednov po ob-veznom ceplenji, je beteg začeo po-jemati i nesreča je bila pri kraji. Samo to je ne prav, ka pomoč pride navadno prekesno, gda je že večina živine vničena. Zginjene svinje pa se ne smejo 'doma zakopati ali pa za kakši Sosedov plot zavlečti, ka je te psirazvle-čejo po celoj vesi. Vsaka ves ma svoj mrlinšček (mrtovinšček), na šterom se crknjena stvar zakopa. Püc pa je tüdi plačan od občine i more priti i poginjeno živino zakopati. Razmi se pa samo po sebi, ka on nemro zavohati, kde kaj pogine, če se njemi ne prijavi. Pa si moremo mi zato, če pa dostakrat mamo takše občinske može, ka sami, šteri bi ravno najbole mogli na to paziti, zakrivajo beteg i pravijo verti, samo tiho bodi, ka nas te zaprejo, pa ne bomo mogli nikaj odati. Ravno tak je s cigani. Tem se pogi-njena svinja na ednom konci vesi naznani i jo nesejo na drügi konec. Tam jo razrežejo i drobovje püstijo psom, šteri je vlačijo semtam i tak beteg prenašajo domo na svoji nogaj i na svojem gobci. Naopačno je tržiti svinje te, če je že v hlevi polovico betežna. Gvüšno so že tüdi ostale oküžene. Če se Skrivoma odájo svinje i% betežne štale pri novom gospodari za par dni zbeteža jo vse. Te pozove živinozdravnika, te ugotovi kügo i te tajenje več ne pomaga. Peneze bote mogli dati nazaj, ki ste svinjo Odali, čiravno ste je že med tem časom ponücali. V takšem slüčaji pride največkrát do tožbe i morete plačati ešče stroške. Poleg toga pa ešče pride kazen po zakona od poprijetni betegov. Na te način se začne rüšiti tüdi najbole trdno gospodárstvo. Če je pa že beteg v hiši j se je z cepivom rešilo večino svinj i če so tüdi vse poginole, se pa more vsaki vert natenko ravnati po navodili živinozdravnika, kak more razküžiti hleve i vse orodje (šker), ka se beteg ponovno ne prikaže. CENE. Cena zrnji ide gor. Za našo prekmursko pšenico že zahtevajo v Ljubljani 160 — 165 Din. Banka Baruch 15, Rue Lafavette, odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned.Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—14 Boljševizem je delo židovov v Rusiji. Židov je bio tüdi gospodar vojske. Imenüvao se je Trocki. On je bio vseruski komisar za vojsko i mornarico. Vnogokrat so povdarjali, ka je „Čekaˮ čistoruska ustanova, v šteroj so židovje ne meli nikšega vodilnoga, vpliva. Čeka ali izredna komisija za pobijanje protirevolucije je bila ustanovlena 7. decembra 1917. Židovom ide prva čast, da so si „Čeko“ zmislili, da so jo organizirali i da so njeno krvoločno dejanje vodili: V predsedstvi petrograjske „Čekeˮ, štera je prva začnola vršiti svojo žalostno slüžbo, je bila več kak polovica židovov. Po vseh krajih so bili voditelje „Čekeˮ Židovje. Ve je dobro znana židovska Meissel-Kedrov, štera se je proslavio kak čekistinja v severnoj Rusiji i je bila znana kak „obešalaˮ. Gda je Lenin zbetežao i je že čakao na smrt, je v Rusiji vdarila vö strašna borba za vrhovno Vodstvo. Te je nazadnje Stalin strmoglavo svoje nasprotnike i ustanovo svojo lastno diktaturo v stranki i v državi. Židovje sami priznavajo dnes, — da če bi židovje potegnoli vküp, Stalin ne bi mogeo zmagati i bi ešče Rusija dnes bila pod diktaturov kakšega židova. Vodstvo „trojkeˮ i zavolo Leninovoga betega prevzela drüga trojka, v šteroj sta bila dva židova i Stalin, ki je bio Georgijec. V to trojko je bio imenüvan ešče tretji židov, tak je iz trojke nastala „četvorkaˮ. Stalin je zastopao najostrejši centralizem, a ovi so pa podpirali miseo demokracije. Tak je nastao boj, šteri je segao v vekše globine. Nasproti sta si stopila dva različniva bolševiškiva tipa — Trocki i njegova židovska straža, šteri spadajo med teoretike revolucije — i pa Stalin, šteri je praktičen revolucionar. Pet let je trpela borba med temi, a po petih letaj je zmagao Stalin s pomočjo židovov. Kak je to napravo? Posrečilo se njemi je, da je oslabo moč „Politbirojaˮ i ojačo ZK. Poleg toga je ZK nekša tajna policijska organizacija, šteroj je dao ime Central- na kontrolna komisija (ZKK). S temi špijonskimi odbori je rešo komunistično stranko i s tem tüdi bolševiško moč v državi. Proti židovom se je borio z židovi. Ar — kak priznava zgodovinar te dobe Aleksandrov — so bili najbogši i najbole ne vsmileni člani teh „čistilnih odborovˮ kak tüdi vrhovnoga ZZK pálik Židovje. Nazadnje je po toj zmagi leta 1927. ščista preosnovao strankino vodstvo, tak ka njemi je bilo na reč pokorno vse. „Kontrole komisijeˮ so postanole najvišiša ustanova. Židovje so pribežali iz raznih ustanov, štere so bile pod Leninom vsemočne, v nove Stalinove zapovedavajoče komunistične ustanove. V tom je bila razlika med Lenivov dobov i med Stalinovov. I takša je bila tak Stalinova narodna „zmagaˮ nad židovi — marksisti. Ž njim se začne tüdi takzvana Gosplána t. j. doba velkih industrijskih snovanj, kolektiviziranja poledelstva i ustanovitve velkih državnih podjetji. To je pa vodo židov i samo židov! Zdaj se je začnolo tüdi poži- denje lüdskih komisarov. Včasih po Stalinovoj zmagi 1. 1927. je bio med narodnimi komisari samo eden židov, 1. 1931 je že med 15 komisari 6 židovov i samo štirje Rusi. Židovje so bili najbole zastopani v komunističnoj stranki. Na 10 jezero Rusov, je prišlo 100 komunistov, a na 10 jezero židovov pa 190 komunistov. Istotak je bilo največ židovka v komunističnoj stranki. Med komunističnov mladinov so na prvom mesti židovje. Med brezbožniki, to je tistimi, ki so boj napovedali Bogi, je 400 jezer židovov, to je vsaki 13 židov je brezbožnik. Brezbožnike so vodili židovje, da so lehko besneli proti drügim veram, predvsem proti katoličanskoj i da so židovsko lehko pri miri püstili. Komunistična revolucija v Rusiji je tak ne zmaga demokratičnih Rusov nad samov vladov carske Rusije, nego je zmaga židovov nad krščanskimi Rusi. — Če pri tom mislimo malo na komunizem, šteroga smo preživeli na Vogrskom, najdemo isto sliko. Voditelje so bili Židovje. (Konec.) Novine izhajajo vsaki četrtek sa pritestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.