KMETOVALEC.
Gospodarski list s podobami.
Uradno glasilo c. kr. kmetijske tg^ družbe Y0jY0dstYa kranjskega.
Creduje Gustav Pire, tajnik družbe.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu, ter velja po pošti prejeman 2 gold. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. - Inserat (oznanilo) v ,,Kmetovalcu" stane enkrat objavljen na celi strani 16 gold., na strani 8 gold, na »/„ strani 4 gold., na \8 strani 2 gold. in na Vle strani 1 gold. Pri dvakratnem objavljenji 10°/o in pri trikratnem objavljenji 20% ceneje. Za večje inserate in priloge plača se po dogovoru. — Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano,
Salendrove ulice štev. 5.
Stev. 3.	V Ljubljani, 15. februarija 1887.	Leto IV.
Obseg: Naše sadjarstvo v prihodnji spomladi. — Od kod naj dobimo mlado sadno drevje? — Skrbimo za spomladansko setev? — Vzorn načrt govejega hleva. — Gospodarske novice - Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržna poročila. — Inserati.
Naše sadjarstvo v prihodnji spomladi.
Pretečeno leto prineslo je kranjskim ter štajarskim sadjarjem nepričakovano obilo dohodkov. — Nasledek temu je in bode rastoče veselje do sadjarstva. Splošno je zanimanje za to prevažno stroko kmetijstva in prihodnjo spomlad posadili bodo naši pridni gospodarji na tisoče drevja, zlasti jablan. Mi jim prav damo, kajti sadjarstvo bode za naše pokrajine skoraj gotovo obdržalo to vrednost, ki nam jo obeta. Ees je, da imajo glavni kupci našega sadja, to so Nemci, sami doma dovelj sadnega drevja, a na naši strani stoji bolje podnebje. katero nam z večo sigurnostjo jamči dobre sadne letine In če tudi ne bodemo zamogli prodati enkrat pridelke dobre letine, ostane nam še vedno pravilno sušenje sadja, pri katerem se cent svežega sadja še vedno vsaj toliko izplača kot se je lansko leto povprečno dobivalo za sveže sadje, to je, 3—4 gold. za novi cent. Važno je, da se za ta slučaj pripravimo, ter učimo pravilno sadje sušiti in pa da se precej povsod tam umne sušilnico narede. Sicer pa o tem prihodnjič še kaj več.
Prihodnjo spomlad bode pa delo naših gospodarjev glede sadjarstva največ v tem obstalo, da bodo sadna drevesa sadili in divjake požlahnovali. Tu je pa treba previden biti. kajti splošno zavzimanje za sadjarstvo po celi srednji Evropi (nam so največ jabolka in hruške na mari) bode im^lo nasledke, da se bode pridelalo neizmerno veliko sadja, kar vse bode provzročilo veliko konkurenco. Le dobri pridelki dali se bodo z dobičkom v denar spraviti, zato pa sadimo in cepimo le taka plemena jabolk in brušek, ki so za našo zemljo in podnebje primerna in ki imajo trgovinsko vrednost. Sadjarstvo v veliki meri, katero imamo mi na mislih, se pri nas z majhnimi izjemami ne bode pečalo s finimi hruškami, zato bodemo sadili hruškovo drevje
le za pridelovanje mošta. Jabolko je pa naš glavni sad in tu naj pametni gospodar desetkrat premisli, predno se odloči za sorto. Lastnosti dobrega jabolka za naše razmere so: Rodovitnost, lepa oblika in barva, trpežnost in vinsko kisli okus. Sadili bodemo toraj iz-ključljivo jablane kislih zimskih sort, ki so nam znane kot rodovitne in zdrave. Sladko jabolko, če je celo zgodno, nima nikake vrednosti, za sušenje je popolnem za nič.
Danes rečemo le toliko, kedor noče tujih jabelčnih plemen saditi, ta naj poinnožuje pri nas udomačena in domača jabelčna plemena, kakor „.čebularj e" tudi „hle b Čar je" imenovane, „mašanckarje" pri Ljubljani, „gambo vce" imenovane, in v gorkejih krajih, zlasti na Dolenjskem pa „dolenjsko voščen k o".
O drugih, našim krajem primernih sortah in o načinu, kako to spomlad do mladega drevja priti, govorimo v drugih člankih tega lista, sedaj dostavimo le še svet in svarilo: Ne sadite preveč jabolčnih plemen na svoje vrte in sadovnjake zadovolite se z dvema ali tremi, kajti kupci plačali Vam bodo Vaše blago le tedaj dobro, če jim bodete zamogli ponuditi od ene in tiste dobre sorte najmanj po celi vagon Zmešane šare ali niti ne bodo vzeli ali pa jo bodo slabo plačali. Tega načela držijo naj se tudi cele srenje. Dolenjci pak naj si zapomnijo, da je prihodnost dolenjskega sadjarstva iskati v obilnem nasadu „dolenjske voščenke".
Od kod naj dobimo mlado sadno drevje?
V članku „Naše sadjarstvo v prihodnji spomladi" povedali smo, kaka naj bode namer našega sadjarstva prihodnjo spomlad. Rabili bodemo tedaj mnogo sadnega drevja, zlasti visokodebelnatih jablan. Od kod pa dobiti sadno drevje? Žalibog , nimsno sedaj ra v.<tm
Kranjskem poštene drevesnice, iz katere bi bilo mogoče dobiti dovolj in pa dobrega drevja, kajti drevesnice na Slapu ni več, kmetijska družba bode pa iz svoje velike drevesnice zamogla prvo drevje še le leta 1889. oddajati. Odvisni smo toraj od posestnikov drevesnic zunaj dežele, od katerih smo prisiljeni letos drevje kupovati. Drevje, ki: ga prodajajo v Ljubljani pred Frančiškani, ni vredno, da bi ga na ogenj pometali, kajti vse z majhnimi izjemami je le malovredno poletno sadje, zlasti jablane. Te jablane so neke poletne vrste, ki imajo le to dobro lastnost, da lepo in čvrsto rastejo, njih sad je pa malo vreden. Zunaj tega je pa to drevje pri Škofji Loki v najboljši zemlji izgojeno, zato pa v slabeji zemlji slabo raste in to tem slabeje, ker je nepravilno izgojeno in za to slabo ukoreničeno. Mi svarimo naše gospodarje pred nakupom tega drevja, ker si s tem zamorejo veliko škodovati. V drevesnicah zunaj dežele plačati moramo jablane res po 40—60 kr., a prepričani smemo biti, da dobimo pošteno blago. — j Tako drevo, če je pravilno vsajeno, donašalo nam bode toliko koristi kot druzih slabih deset skupaj. Tudi vožnja stane precej, a zmanjša se toliko bolj, kolikor več drevja naročimo. Zato priporočamo prav toplo skupno naročitev. Naše sadjarje pozivljemo glede na njih lastno korist, da se drže teh nasvetov. Pristaviti nam je še, da ne zanikujemo, da sploh na Kranjskem ni dobiti sadnega drevja. O, da! pa jako malo, tako, da to vse niti v poštev ne pride in da moramo izvan dežele naročevati, čeravno to deželi ni nič kaj koristno in častno. Letošnja sadna letina naj nam bode pa v spodbudo, da si ustanovimo okrajne in občinske drevesnice ter postanemo nekoliko bolj požrtovalni nasproti dobrim šolskim vrtom.
Skrbimo za spomladansko setev!
Spisal V. Rohrmaim.
. Sedaj je čas, da se preskrbimo s potrebnimi semeni za spomladansko setev.
Seme, ki smo doma pridelali, je umno takoj po žetvi odbrati in posebno skrbno hraniti, da ostane zdravo. Pri slabi hranitvi se rado pokvari ter zgubi moč in kaljivost. Zaveden poljedelec odbere si za setev vselej najlepše in najtežje seme, ki je popolnoma zdravo in dobro dozorelo; on ga skrbno očisti vsega plevel-nega semena, dobro vedoč, da se mu to malo delo nad vse dobro splačuje; vsaj mu prihrani marsikaj denarja za pletev in ob enem povekša in zboljša letni pridelek.
Veliko poljedelcev pa je, ki semena nič ne odbirajo za setev, ampak tako zasejejo kakoršno ravno izmlatijo ali kakoršno ravno preostaja!
Veliko poljedelcev pa je tudi, ki še dandanes iz nevednosti navadno najboljši pridelek prodajo in si pridržijo le slabo, revno seme, katero vrhu vsega še s plevelom vred zasejajo.
Taki ljudje, ki tako nespametno ravnajo, gotovo ne smejo tarnati, če dobijo slabše pridelke mimo skrbnih poljedelcev. Kajti v enakih okoliščinah zamorejo iz
revnega semena vzrasti le slabotne rastlince, ki so podvržene vsem nezgodam slabe letine. Slabotne rastline pa rode tudi zopet le revno seme. Nasprotno pa obeta in daje seme tem lepše pridelke, čem boljše je, kakor nas starodavni pregovor: „Kakoršna setev, taka žetev" dobro poduči in kakor nas tudi vsakdanja skušnja v obilici in povsod uči. Le dobro seme daje krepke in močne rastline, ki zoperstajajo vsim škodljivim naravnim vpljivim in dajejo bogate in dobre pridelke.
Največje važnosti in glavni pogoj za vspešno pridelovanje rastlin je razun umnega obdelovanja in pripravljanje zemlje za setev toraj tudi ta, da sejemo vselej le najboljše, zdravo in čisto seme. Po tem vodilu ravnati se moramo tudi, kedar seme kupujemo. Tudi tu nam mora biti največja skrb, da dobimo dobro seme, zanesljivo blago. Osobito velike pozornosti pa je treba, kedar si naročujemo seme iz druzih krajev ali kedar menjavamo semena; kajti tu nam je gledati vrhu vsega nevedenega tudi na to. da dobimo pravo seme ali boljše rečeno seme prave sorte. Le tako bode dajalo v naših razmerah, v naši zemlji in v našem podnebji lepe pridelke in prave dohodke.
Tegadel več skrbnosti pri izbiranji semena in več pozornosti pri naročevanji semena iz tujih krajev!
Vzorni načrt govejega hleva.
Pri današnjem kmetijstvu, v katerem je reja goveje živine prva, zavzima torej najvažnejše mesto v vsem kmetijstvu. prizadeva si kmetovalec, da bi dobil od nje največjo in najbolj trpežno korist.
K različnim faktorjem, kateri se morajo pri tem jemati v poštev in se je v polni meri na nje ozirati, če se hoče omenjeni smoter (namen) doseči, spada neovržljivo tudi primerno prebivališče za živino.
Ker pa se ravno pri tej točki tolikrat pregreši in se večkrat malo gleda na to, da se napravljajo praktični hlevi, na drugi strani pa zopet mnogo denarja potroši za drage, ali kakor se žal! zelo pogostoma zgodi, za nepraktične stavbe, zdelo se je stavbinskemu odboru c. kr. kmetijske družbe na Dunaji primerno, da objavi posebno tudi vzorni načrt za goveje hleve ter mu doda potrebna pojasnila.
Pri sestavi teh načrtov je v prvi vrsti veljalo načelo, da se kmetovalcem predočijo samo taki načrti, v katerih bi mogli ob zidanji novih hlevov in ob njihovi adaptaciji (prirejanji) dobiti potrebnega pouka, kako morejo z najmanjšimi stroški solidno (trdno) in praktično zidati.
Splošni del.
Izmed splošnih načel pri gradnji hlevov se bode tu posebno oziralo na:
1.	Ležo in mer hleva;
2.	prostorne razmere hleva;
3.	svitlobo, zrak in gorkoto v hlevu;
4.	sestavo hleva.
1. Leža in mer hleva.
Hlev ne sme biti od drugih gospodarskih poslopij preveč oddaljen ter mora tako stati, da ga je lahko iz hiše ali iz stanovanja dotičnega uradnika ali družinske sobe pregledati. Pred vsem pa mora prostor, kjer se ima zidati hlev, biti suh. Če bi se zidalo na mokrih tleh, bi ne trpelo samo poslopje škode, marveč v nevarnosti bi bilo tudi zdravje živine, če pa se tej veliki oviri ni mogoče izogniti, skrbeti je za to, da se tlom temeljito odvzame mokrina, kar se more v vseh slučajih doseči z drenažo (cevbo) in se tudi v vseh slučajih dobro
Sprednja stran hleva naj bode zavarovana pred vetrovi ter obrnjena proti severu ali severovzhodu, ker je v tem slednjem slučaji hlev poleti hladnejši in mrčesi menj nadlegujejo živino.
2. Prostorne razmere hleva.
Te ne smejo biti preveč potratne, ker bi se drugače stavbeni stroški bistveno povišali, kajti hlev ima biti samo tako obširen, da živina pripravno stoji in počiva, se pripravno in z malim trudom krmi in oskrbuje ter se lahko pregleda. Kako veliko naj bode prostorišče, pokaže se iz potrebovane temeljne podstave, katero je lahko preračuniti iz naslednjih podatkov.
Po velikosti živali se preračuni širokost staje, in sicer:
za vole od . . . 140—155 centimetrov; ,, krave od . . 110—125 „ „ mlado živino od 90—100 „ dolgost staje (odštevši jasli):
za vole od . . . 240—290 centimetrov; „ krave od . . 230—250 ., mlado živino od 190—220 „ „ odstavljeno tele 1'40—1'80 □ metra.
Sirokost jasli znaša 45—55 centimetrov.
Sirokost hodnika, po katerem se krma prinaša pri jednovrstni staji živine, če stoji z glavami od stene oddaljena, znaša 80 — 90 centimetrov, ona hodnika pri dvovrstni staji živine, ko si stoji z glavami nasproti, pa znaša 130—180 centimetrov.
Sirokost hodnika za odvažanje gnoja se ima pri jedno- in dvovrstnih hlevih, če ima ta hodnik samo ta namen, ali če ima biti ob jednem hodnik za dovažvanje krme in odvažvanje gnoja, preračuniti s 100, 140 do 170 centimetri.
Hlev mora imeti tudi primerno visokost, da je dosti prostora za zrak, kajti v nasprotnem slučaji, to je pri zelo nizkih prostorih se zrak kmalu pokvari, kar na zdravje živine in na nje razvoj sploh škodljivo vpliva. Visokost mora vsaj 3-80—4 30 centimetrov znašati.
Velikost shrambe za krmo ravna se po številu živine. Za vsako glavo dorasle živine računi se 0'4—0'6 kvadratnega metra prostora v shrambi za krmo. če se v shrambo za krmo vozi z vozom, mora se za ta prevoz potrebni prostor posebe preračuniti.
Velikost gnojišča ravna se tudi po številu živine, potem po množini krme in stelje ter po dobi, v kateri gnoj leži na gnojišči. Računi se za glavo odrasle živine, če je gnoj 1-20 metra visoko nakopičen, 4—8 kvadratnih metrov prostora na gnojišči.
3. Svitloba, zrak iu toplota v hlevu.
Pri vsakem hlevu se zahteva, da ima potrebno svit-lobo; ta se dobiva s tem, da se napravi zadostno število oken primerne velikosti. Da živali za življenje in dober razvoj potrebujejo svitlobe, dokazalo se je že večkrat s praktičnimi poskusi. Svitloba ima velik vpliv na dihanje in tako na življenjski proces živali. V temi se dihanje vrši počasneje, nego pri svitlobi. Čim več svitlobe, tem več se izloči ogljenčeve kisline v zraku, ki ga izdihavajo živali; ker je vsa menja snovi (prebavljanje, presnov-ljanje krme) z dihanjem v najožji zvezi, vpliva svitloba na živalsko menjo snovi pospeševalno in torej vzbudljivo na vse organsko delovanje. Za pravilno in zdravo orga-nično delovanje živalskega telesa pa je ta vzbudljivi in oživljajoči vpliv svitlobe vsekako potreben.
Zdrav zrak je tudi nepogojno potreben za dober razvoj živine. Oskrbovati se jej mora vedno čist, mnogo kisleca sodržujoč zrak od zunaj, kar se deloma doseže z odpiranjem vrat in oken, deloma s prevetrovanjem (prezračevanjem); to ima namen, da more odteči iz hlevov zrak, katerega so izdihale živali, kateri je torej že porabljen ter ima v sebi mnogo ogljenčeve kisline. Množina s kislecem napolnjenega zraku, katero mora dobiti vsaka glava odrasle živine vsako uro znaša 40—69 kubičnih metrov, kar je jednako 2 y2kratni obnovitvi zraku v jedni uri.
Zrak se more potem še pokvariti s plinovi, kateri nastajajo pri raztvorbi gnoja v hlevu, posebno amonijaka, katerega spoznamo po žgočem duhu. To se vender more s tem preprečiti, da kot dodatek k stelji za vsako glavo dorasle živine vsak dan raztresemo 1—l'/2 kilograma gipsa (mavca), vsled česar se amonijak zveže; tako se dobi dobro redilo za posejane rastline, in zrak v hlevu se bistveno očisti.
Razen svitlobe in zraku mora biti v hlevu tudi primerna toplota. Toplina v hlevu ima osobito na živalsko menjo snovi velik vpliv. Ob prehudi gorkoti v hlevu postane zrak nečist in soparičen in živina se slabo počuti; posebno je nemirna in se slabo razvija. To se pa pozna posebno dobro pri mladi živini in pri zmolz-nih kravah, katere v tem slučaji dajejo menj mleka. Če pa je zelo malo gorkote, pa živina zmrzuje, potrebuje torej več klaje, da dobi potrebno telesno gorkoto; torej se v ta namen porabi več krme in korist iz krmljenja je manjša. Hlevna toplina naj se ohrani pri 10—12 stopinjah R. Da se taka gorkota v hlevih napravi, treba jih je ob gorkem letnem času po potrebi prezračevati ter skozi okna sileče solnčne žarke odvračati s tem, da se napravijo jalouzije, rouleaux, slamnate mreže itd.; tako se živina ob jednem ubrani nadlegujočih muh. Po zimi
pa naj se pusti samo toliko prezračevalnih iukenj odma-šenih, da toplina ne pade pod 10—12 stopinj R.; če pa je treba, se časih zapro tudi vse prezračevalne odprtine.
Pri napravi hleva se hočemo ozirati na:
A.	stene;
B.	strop;
C.	tla z odvodnimi kanali gnojnice, gnojnične jame in gnojiščem vred;
D.	streho;
E.	okna, vrata in prezračevalne naprave, konečno
F.	naprave za krmljenje.
Samo ob sebi so umeje, da tu ni mogoče za vse slučaje najboljše sestave stavbe podati, ker je zavisna od različnih krajevnih razmer, poglavito pa od lažje ali težje dobave in od izvolitve materijah.
A. Stene.
Za napravo sten rabijo se najrazličnejše materijalije, na pr. les kot hlodovi, deske, stebri, kateri je malo trpežen, zelo nevaren, da se ga prime ogenj, torej se sploh ne more priporočati; dalje kamenje, kot lomljeno in rezano kamenje, na zraku posušena ali žgana opeka; te slednje materijalije so najbolj razširjene. Tako se rabi tudi ilovica, ilnata opeka, beton in pesek.
Da se prepreči, da se temeljna mokrina ne vzdiguje po zidovih, loči se iz kamenja ali opeke napravljeni temelj z ločilno sklado — iz klinkerja, smolne lepnice ali asfalta — od gorenje gradnje, kakor se razvidi iz pod. a.
Pod■ a.
Ločilna sklada proti vzdigujoči se temeljni mokrini.
V podporo strehe zadostujejo v večji ali manjši oddaljenosti stoječi stebri, kateri, eventualno z opasili zvezani in iz dobrega materijala narejeni, jedini nosijo streho ; deli zidu med stebri pa imajo samo popolniti steno ter napraviti gostost toplote v hlevu, torej se morajo narediti iz prav lahkega materijala (celo iz zrakaprostih opek). Ta vrsta stene je razmerno najcenejša.
B. Strop.
Dandanes se ne redko pri novih stavbah hlevov ali pri njih priredbi napravi lesen strop. To pa je vendar drago, če se jemlje v poštev njegova kratka trpežnost in kolika je nevarnost, da se ga prime ogenj; in če še dalje pomislimo, kako se slabo shrani surova krma (seno, slama itd.) nad takim stropom, kajti vsled skozi puhteče soparice itd. se mora mnogo krme pokvariti.
Dandanes, ko za obokane strope ni več treba močnega obzidja, kakor se je to prej godilo, marveč moremo hlev med traverzi ali pri manjši razpetini (4—6 metrov) med železniškimi šinami obokati, so oboki med traverzi ali med železniškimi šinami sploh najcenejši strop; dalje
se tudi lahko in hitro izdela in omogoči se s tem tudi priprosta, izvrstna hlevna prevetrovalna naprava.
Pri globokih hlevih, pri katerih je treba podpor, da pomagajo nositi strop, naj bodo te kolikor mogoče tanke, torej je najbolje, da se napravijo iz železa.
Samo ob sebi se umeje, da je volitev materijala za strop zavisna od krajevnih razmer in od cen stavbenega materijala.
C. Tla, gnojnico odvodni kanali, gnojnic na jama in g n o j i š č e.
Kot splošno načelo se mora tu postaviti, da morajo biti tla, in pod temi se umejo tla, kjer stoji živina, hodnik, kjer se donaša krma in hodnik, kjer se odvaža gnoj, dalje gnojnico odvodni kanali, gnojnična jama in gnojišče morajo biti nepromočno izdelana, da se more vsa gnojnica zbirati. Če se gnojnica izgubi v tla, morejo nastati zdravju škodljiva izhlapovanja iz puščajočih tal, vsled česar nastajajo v hlevu mnoge bolezni.
Za napravo tal v hlevu je najboljši beton, sestoječ iz zmesi razkosanega kamenja vseh vrst, prodnega in navadnega peska ter cementa. Ugodna zmes pri uporabi dobrega cementa je: jeden del cementa, dva dela ostrega peska in dva dela razkosanega kamenja, čegar največji kosi pa ne smejo biti bolj debeli nego pest. Jednaka, a cenejša masa je tako zvani apnenični beton, sestoječ iz zmesi prodnega kamenja, peska, premogovega pepela in male količine hidravličnega apna. Dalje se uporabljajo umetna kamenja, imenovana klinker, katera so bila dejana v hidravlično apno in katerih luknjice so se s tem tudi zalile, dalje dobro žgane opeke kot stoječ, boljše pa kot dvojni ležeč tlak iz opeke, ker so v slednjem slučaji poprave cenejše. Pri uporabi lesa se more samo jelka, borovec in mecesen kot hlodovi 5—8 centimetrov debeli ali kot dvojna tla 3—4 centimetre debele deske jemati v poštev. Les se more uporabljati samo tam, kjer se more primerno po ceni oskrbeti. Tla, kjer stoji živina' imajo na zadaj pada (visijo) 4—fi centimetrov, da se more gnojnica dobro odtekati.
Za stebri se mora napraviti plitev gnojničen žleb, ki ima sprejemati gnojnico, katera se steka v nepremo-čen kanal (pod. b in c), kateri ima omrežje ter ima ocl-
		
		P
	M^-Jpi	
£		f>
<S		^ i
Pod. b.	Pod. c.
Zidan, z deskami pokrit Zidan, s kamenjem pokrit ali z ilo-gnojnični kanal.	vieo obdan gnojnični kanal (presek
pod. e po črti a).
vajati gnojnico v gnojnično jamo. Tla kanala morajo biti podobni kupi, ker potem more tudi najmanjša količina gnojnice neovirano odteči.
Če se gnojnični kanal pokrije z deskami, morajo dobiti slednje primerno široke špranje, kakor to kaže podoba d.
1. in 4., tab. A. in iz pod. 2. in 5., tab. B. se natančneje razvidi.	(Dalje prihodnjič.)
Pod. d.
Špranje v deskah za pokritje gnojniGnega kanala.
Da skozi gnojnični kanal ne vleče zrak v hlev, napravi se zračna zaklopnica (syphon), kateri se z najboljšim vspehom zunaj hleva, a vender v najbližji bližini hlevnega zidu nastavi in se more vselej lahko do njega priti, da se očisti. V ta namen se gnojnični kanal na dolgost 50 centimetrov za 20 ali več centimetrov zglo-boči; da se lahko do njega pride, se zgoraj postavi samo lahko se odpirajoč lesen pokrov. Na notranji strani pokrova se hlod, in sicer pravokotno proti meri kanalovi primeri, kateri hlod ob zaprtji pokrova zavzima vso širo-kost kanalovo ter seza do blizu 10—15 centimetrov daleč od kanalovih tla. Zrak se s tem popolnoma zapre; odtekanje gnojnice pa nima nobene ovire, kajti kanal se mora tako s primernim padom (da visi) napraviti, da more gnojnica hitro v grebenično jamo. Pod. e pojas-nuje to zapiranje zraka.
ii
Zatvorniea gnojni6nega kanala iz hlodov proti notri sileCemu zraku Pod. f. predočuje zračno zaklopnico iz litega železa na kraji iztoka gnojnice v kanal; ta zaklopnica se z uspehom rabi.
Pod, f.
Omrežje gnojničnega kanala s syphonom.
O napravi gnojišča in gnojnične posode naj omenimo le toliko, da prvo ne sme biti pregloboko, ker se drugače težje odvaža gnoj. Tla gnojišča ne smejo prav nič puščati, da se zabrani, da se gnojnica, najboljši del gnoja ne izgubi v tla. Torej naj se na tleh napravi tlak iz ilovice, na katero se potem položi ne drag kamenit tlak. Stranske stene se mora tudi obzidati z lomljenim kamenjem ter naj so okolo 50 centimetrov visoko na ravnoležjem dvora. Tla dobijo na jedno ali na dve strani pad (da visijo), k gnojnični jami, katera se ima na naj-globokejšem kraji gnojišča tudi nepremočena napraviti. Da se skozi gnojni kup kapljajoča gnojnica (ob dežji ali močnem škropljenji gnoja) ne more zajeziti, naj se za odtek gnojnice v posodi za gnojnico napravijo luknje. Na posodo za gnojnico naj se postavijo stranišča, da se zbirajo človeški odpadki. Okolo gnojišča naj se napravi žleb, da se dnevna voda odvrača od gnojišča. Iz pod.
Gospodarske novice.
*	Umrl je 5. t. m. gospod Anton Wester, župan in posestnik na Bledu ter dolgoletni ud c. kr. kmetijske družbe kranjske. Rajnki bil je jako vnet in napredovalen kmetovalec.
*	V prospeli kmetijstva na Kranjskem sklenil je kranjski deželni zbor v zadnjem zasedanji veliko dobrega Visokorodni deželni glavar in predsednik c. kr. kmetijske družbe grof T h um je v svojem govoru ob priliki sklepa deželnega odbora sledeče omenjal glede kmetijstva: V prospeli živinoreje dovolil je visoki zbor kmetijski družbi podporo za razstavo goveje živine v oddaljenih krajih — najprej v Bohinji in v
: Metliki in remuneracijo za živinoztravnika v radolji-škem okraji. Na deželnem posestvu Grm na Dolenj-. skem se bo napravila gozdna drevesnica, iz katere bodo sčasom posestniki za pogozdovanje svojih zemljišč gozdne sadike dobivali. Določilo se je tudi tistim krajem, katerim je trtna uš vinograde pokončala, iz deželnega zaklada pomagati, oziroma jih z ameriškimi trtami preskrbeti. Tudi zaradi preiskave in osuševanje kotli nskili dolin na Notranjskem, dalje za pogozdovanje krasa je visoki zbor ukrenil, kar je spoznal za potrebno in primerno. Postav se je šest sklenilo, mej temi je že davno zaželjena postava razdelbi skupnih zemljišč jako važna in pričakovati je, da se bo ta postava za zemljišne posestnike plodonosno izkazala. Postavna novela za obdelovanji Ljubljanskega barja se je nekaj dopolnila.
*	V živinozdravnišnici c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani zdravili so tekom 1. 1886 sto in dve (102) živali. Od teh so eno pobili, ena je poginila in sto so jih ozdravili.
*	Prva kranjska mlekarska zadruga v Ljubljani imela je 12. t. m. svoj izvanredni občni zbor. Delovanje zadruge v prvem mesecu (januvarija) obstanka bilo je povoljno. Družniki oddali so zadrugi v tem mesecu 21.855 litrov mleka. Mleko se je deloma sveže ali posneto prodajalo; izdelovalo se je nadalje fino namizno surovo maslo in pa sir po ementalskem načinu. Zadruga ima sedaj v zalogi uže nad 2000 kilogramov sira. Ob sv Juriji preseli se zadruga v druge izdatno večje in primernejše prostore.
*	Goriška c. kr. kmetijska družba izdajala bode svoj „Gospodarski list" od meseca februar,ja naprej po dvakrat na mesec. List izhajal bode na pol poli, udje družbe dobivali ga bodo brezplačno in ravno tako tudi naročniki „Soče". Posebej naročen stane pa na leto 1 gold. 20 kr. Vrednik „Gosp. listu" je gosp. E. Kramar, volja slovenskemu oddelku kmetijske šole v Gorici.
*	Sulie bosniške in srbske cešplje letos posebno močno prodajajo v Ameriko Dosedaj je teh češpelj prišlo preko 400 vagonov na Reko in od tam so jih
poslali čez morje uže 59.000 metričnih centov. To naj , bode tudi nam v spodbudo, treba je pa se ve da su- j šenje pri nas poprej umneje urediti, da bodemo za-mogli tekmovati z drugimi deželami, zlasti z Rosnijo in Srbijo, katerim narava sama veliko pomaga.
*	Denarno stanje postojinske kmetijske poddruž-niee je jako ugodno. Poddružnica imela je konec leta 1886. v gotovini premoženja 361 gold. 5 kr., zraven tega pa še dva bika žlaliuega plemena, katera sta v oskrbi poddružničnik udov. H takem vspeliu pripomore 1 največ točno izvrševanje predsedniškega posla, katerega v Postojni nad vse natančno, vestno in marljivo izvršuje preč. gosp. kanonik in dekan J. Hofstetter. Naj posnemajo postojnsko poddružuico nekatere druge, katere imajo še več udov, pa dosto manj ali pa nič denarja, zraven pa še nič ne delajo.
*	Redni občni zbor c. kr. kmetijske družbe koroške bode 16. marca t. 1. v Celovci. Na dnevnem redu je med drugimi stvarmi tudi predlog glavnega odbora o ustanovitvi deželne zavarovalnice proti škodi po ognju in toči.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 9. Če z vse gorovje med Vačami pod sv. Goro, skoz sv. Lampret do Zagorja in po Savski dolini se je preteklo leto prešičev starih in mladih polotil krč tako dobro v prednjih kot v zadnjih nogah.
Žival je v prvo jela težko se prestopati in noge v kolenih kljukasto držati, ter zarad tega rada polež-kovala. Potem pa so noge v kolenih trde postale, prednje se v kljuko zvile, da je žival kar po kolenih hodila. Kedar je žival tako prijelo, je potem skor vedno ležala, in le težko jo je bilo h koritu spraviti, iz katerega je švedrasto stoječa, ali pa na kolenih kleče jedla.
Pri zaklani živali videl sem, ko je mesar kračo odrezal, da se je pocedila rumenkasta tekočina iz gležna in okrogla kost je tamkej, kjer jo kitica nitka veže z okroglo globino, nekako vjedena bila, enako, kakor žužek lubadar vje smrekovo lubje. Od zvunaj na koži pa je bilo videti po troje luknjic, kak palec vsaksebi, kakor bi bilo z debelim šilom vbodeno.
Pazi se v mojem hlevu močno na to žival, in jih ob hudi vročini velikokrat z vodo polivamo, kar živali dobro de, tako, da sama prileti, kedar deklo zagleda in da čisto vodo dobi. Pri vsem tem se jih je bolezen vendar-le tudi polotila, kakor pri vstli druzih sosedih.
Prosimo, da nam kaj svetujete. (J. K , župn. na S.)
Odgovor. Iz poročila gosp. župnikovega J. K. se da sklepati, da prešiči bolehajo na tako imenovani bolezni „Khachitis" ali angleški bolezni (Beiirvveiche, Knochenkrankheit), katera bolezen navadno nastane vsled pomanjkanja apnene soli, posebno fosforokislega apna (pliosforsaurer Kalk) v rastlinah ali sploh v živežu, katerega pokladajo prešičem. Nasledek je, da kosti ostanejo mehke, se krive, v členkih začno ote-kati itd., prešiči hirajo, naposled tudi poginejo. Zdrav-
ljenje te bolezni obstoji v tem, da se vzroki bolezni odstranijo.
Starši morajo biti zdravega plemena. Prešiči, kateri imajo to bolezen, naj se ne jemljejo za rejo. Najbolj ozirati se mora pa na živež, ker očividno je, da sedanji ima premalo fosforokislega apna. Zelenjava, jabolka itd. je priporočati, posebno pa moka iz kosti (Knochenmehl), od katere se 4—6 gramov ali pa eno žlico na dan med jed pomeša. Dobro je tudi, da se nekoliko] soli pridene ter sploh nekaj bolj redilnih stvari primeša, kakor na pr. otrobov, mleka itd. Vse, kar prehlajenje prouzročuje, je natančno odstranjevati.
Pavel Skale, mestni živinozdravnik.
Vprašanje 10. Koliko krme je pravilno dati posamezni govedi? (M. U. v N.)
Odgovor. Splošno ravna se množica krme po teži živali. V posameznih slučajih ozirati se je pa še na marsikaj, kakor na toploto hleva, na to, koliko je živina uže od mladega navajena pojesti, na naravo živali, na namen t. j. ali je žival za vprego, molžo, pitanje, potem na zdravje i t. d. Majhne živali razmerno več krme potrebujejo kot velike, one rabijo več ogrevajoče hrane so pa tudi živahnejše. Pri zračunanji potrebne množice krme ozirati se je le na težo, katero bi kaka krma dala, če je popolnem posušena t. j. brez vode. Voda v krmi je sicer zelo važna, a zamoremo je vsaj večinoma nadomesti z napajanjem. Na 100 kilogramov žive vage računaju pri govedi 15 do 3-5, povprečno 2.5 kilograma suhe tvarine v krmo. Če damo živini sena na izbiro, pokazale so izkušnje, da ga goveja živina toliko poje, da pride na vsacih 100 kilogramov žive vage povprečno 3-3 kilogramov ali '/.jo vse žive vage sploh. Sicer hočemo pa o krmljenju pozneje enkrat kaj več pisati.
Vprašanje 11. Na razpolaganje mi je mnogo pre-mogovega pepela iz bližne tovarne, ima li ta pepel kaj vrednost kot gnojilo? (P. S. pri L.)
Odgovor. Premogov pepel iz velikih kurišč nima nikake gnojilne vrednosti, ker so finejši in drobnejši delci v grudo sprejeti ali pa so uže skoz dimnik všli. Iz majhnih kurišč ima pa ta pepel nekoliko vrednosti, a mora biti presejan, ker so nezgoreni premogovi drobci in pa gruda škodljivi. Fizikalno se ve da tak premogov pepel težko zemljo zboljšuje, ker nje veznost zmanjšava, a prednjo toliko tako pripravljenega pepela na njivo zvozimo, da je kaj vspeha pričakovati, moramo poprej natančno stroške prevdariti, ker te so izdatni. Mi menimo, da imate pri Vas še dovelj drugih boljših gnojil na razpolaganje, zato Vam svetujemo da pustite ta pepel.
Vprašanje 12. Kje dobim najceneje do 1000 kostanjev, 1000 orehov, 5000 lešnikov, 10.000 akacij, 20.000 glogolov? (Prof. I. K. v K.)
Odgovor. Akacije in glogole dobiste Vi najceneje (se ve da le dvoletne, k večjem triletne) v osredni gozdnarski drevesnici za Primorsko, če jih pa tam nimajo, pa v osredni gozdnarski drevesnici v Ljubljani. Kostanje smo v svojim času prav ceno dobili od vinar-
skega društva v Dornberku na Goriškem. Orehov (mladih) ima nekaj kmet. družba v Ljubljani. Lešnike dobrih sort dobili bodeste pa najložje iz Nemškega. Priporočamo Vam tvrdko W. Neuinan, katero dobiste med inserati tega lista. 0.1 te tvrdke dobila je kmet. družba v Ljubljani dosedaj najceneje in najboljše divjake. Pustite si določiti ceno loco Vaše postaje in prevdariti Vam bode mogoče, če Vam ugaja.
Morda ima kedo naših č. bralcev kaj tacega drevja naprodaj ?
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 2. februarija 1887.
Seji je predsedoval družbeni predsednik gosp. Gustav grof Thurn, navzoči so bili gg. odborniki: Detelja, Kastelic, Lenarčič, Murnik, Povše, Robič, dr. pl. Wurzbach in tajnik gospod G. Pire.
Tajnik predlaga, da se nastavi predplačilo za „Kmetovalca" za gg. učiteljelje na 1 gold, kar glavni odbor sprejme.
Računsko poročilo poddružnice postojinske vzame se na znanje ter izreče gosp. predsedniku kanoniku Hof-stetterju zahvala za marljivo delovanje.
Gosp. Fr. Pintarju dovoli se na njegovo prošnjo
in na priporočilo novomeške poddružnice prodaja njegovega subvencijskega bika.
Glavni odbor pristopi v imenu kmetijske družbe kot član k deželnemu komiteju mednarodnega kongresa za zdravjeslovje ter imenuje svojim zastopnikom v komiteju tajnika Pirca.
Poročilo izvrševalnega odbora gozdarskega shoda o preložitvi letošnjega shoda vzame glavni odbor na znanje.
Poddružnica boštanjska poroča, da je osnovala posebni sadjarski odsek, z namenom sadjarstvo v svojem kraji z vsemi silami pospeševati. Ravno ta poddružnica tudi prosi, da glavni odbor potrebne korake stori, da se prične na boštanjski ljudski š di vendar enkrat praktični poduk v sadjarstvu. Glavni odbor sklene, poskušati poddružnici ustreči.
Na vabilo c. kr. kmetijske družbe v Gradci pridruži se glavni odbor peticiji na državni zbor, da naj se vlada drži pri sklepanji nove kupčijske pogodbe z Rumunijo sedanje prepovedi uvaževanja goveje živine iz Rumunije v Avstrijo.
Na vprašanje gosp. M. Ambrožiča iz Mojstrane za-stran ustanovitve nove poddružnice v Mojstrani, glavni odbor sklene odgovoriti, da je to mogoče, ako se do-velj udov oglasi.
Po dokončanem dnevnem redu sprejme se več novih udov.
Tržna poročila.
Žito in poljski pridelki.
Tržišče	Povprečna cena dne		Cena velja za	Pšenica		Ječmen	Oves	Turšica	Proso	Ajda	Fižol	■P bi CM ^ fs	Slame 100 kg.	Sena ; 100 kg.
Ljubljana . .	12.	febr.	hI.	6.99	5.20	4.39	2.92	5.04	4.87	4.06	11.—	2.85	3.—	3 —
Kranj . . .	14.			6.82	4.55	4 55	2.92	4.87		4.22			3.75	3.—
		n	»						*		*			
Dunaj . . .	10.	!)	100 kg.	9.85	7.45	8.50	7.30	6.55	5.95	8.25	8.-	—.—	3.80	4 50
Trst . . .	12.	»	n	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	--	—.—	8.25	—.—	3.50	—.—
Budapešt . .	8.	n	J5	9 -	6.80	7,30	7,—	5.80	—.—		•			•
Živina, meso in špeh.
Tržišče
Povprečna cena dne
Cena velja za
Klavna goved
Ipitanaimedla
ai 1
Cena velja za
Prešiči
mladi
pitanii medli
stari
pitani medli
Meso na drobno
(Cena za 1 kg.)
goveje
dobro j ihibn
telečje
dobro slabo'
svinjsko
dobro j dobo
o; •02
Ljubljana Kranj . Celovec Dunaj . Trst . Presburg Steinbruch (pri Budapeštu)
29. febr. 14. „ 27. jan. i 7. febr.
7- „ 7. „
100 kg. mes. vage
100 kg. žive vage
■
51.75 54 —
41.50
48.—
42
100 kg.
100 kg.
45.-
46.50
43,—
44.25
64
41
54
58
»ar INSERATE
sprejema ,,Kmetovalec" po ceni zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčenj inserati imajo najboljši vspeli. kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalce" za objavljonja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Vrbove sadike
prodaja „Weidenculturstation (les H, Ritter voh Manner", Post Frohnleiten, Steiermark. Vse sadike izvirajo od J. A. Krahe-ja v Renski Pruski ter so od vrst, katere največ in najboljšega pridelka dajo: Dobiti je sledeče vrste: I. S. aniygdalina canescens (viridis), II. S. amygdalina vitelliua, III. S. amygdalina latifolia. IV. S. purpurea & viminalis aurea (rubra). Št. I— III so 30%!. dolge, tisuč jih stane 2 gld, št. IV pa 2 gld. 50 kr. Kdor kupi nad 9 tisuč prvih treh sort dobi 10%, kdor pa nad 20 tisuč pa 20% odbitka. Zavoj zaračuni se po vrednosti.
(f^if* Navod, kako vrbe izgojevati, v nemškem jeziku spisan, dobi se zastonj in franko.	(5 — 2)
Mokriška grajšoina,
(pošta Jesenice na Savi) prodaja:
Semenski oves: 100 • • ■
17—2)
15 gld. 12
krOHipir* Najboljše vrste kakor : Eatly Ver-
Vrbove sadike:
mont, Magnum bonum, Gripple castle 100 klg......... . . . 6-8 gld.
Semensko ajdo: Škotsko, srebrno sivo 100 klg. 8 „
Salix viminalis . . .	k
purpurea „ ,, „ amygdalina . .	& '
FiŽOl (ovijač) 1 hektoliter.......12 gld.
Prodaja sadnega drevja.
Kneza Sclrvvarzenberga ravnateljstvo grajščin v Protivin-u na Češkem (postaja Cesarja Frana Josipa železnice in Protivinsko-Rakovnicke železnice)
ponuja izvrstno ukoreničeno sadno drevje, najboljših plemen in vrst iz svojih vrlo priporočenih drevesnic po nižje zaznamovani ceni. Ceno je razumeti se zavojem vred za drevje postavljeno na postajo Protivinsko. Neznanim naročnikom pošilja se proti povzetju ali pa naj se denar naprej pošlje.
Visokodebelnato požlalmeno drevje: 5000 jablan a 40 kr.; 6000 hruškovih dreves a 40 kr.; 6000 češnevih dreves a 30 kr., 1000 visenj a 30 kr. Kdor vzame 100 dreves naenkrat dobi jih 5%, kdor pa 200 dreves pa 10% ceneje. Jabolčne divjake, dvoletne, presajene, močno ukoreničeoe, pripravne za požlahtnit za 1000 komadov 15 gld. Gozdno drevje: Lipo z velikim listjem a 30 kr.; divji kostanj, močna revesa po 40 kr.; javor po 30 kr.; beli trn (glogol) dvoleten za 1000 komadov 15 gld.
Sadike za živo mejo: Sadike osladja (Spiraa opuli-folia) triletne a 1000 komadov po 15 gld.; sadike panele (Siraphoricorpus zaremosus) triletne a 1000 komadov po 15 gld.; češminjeve sadike, dvoletne a 1000 komadov 15 gld.	(20—1)
(Ponatis se ne plača.)
Oves „Triiimf"
(11-2)
prodaja Gabrijel Jelovšek na Vrhniki mernik po 2 gld Kedor ga več skupaj kupi, dobi ga po 1 gld. 50 kr.
Sadno drevje
za prihodnjo spomlad je naprodaj na Loboziški grajščini na Češkem
po slede'-nih cenah: 800 visokodebelnatih hruškovih dreves a 50 kr. ;»U0	„	jablan . . . . a 40 „
200	„	češplovih dreves a 25 „
200	„	orehovih dreves a 30 „
Naprodaj jn tudi 1^00 različnih gozdnih dreves, kakor kostanjev, akacij, javorov, jelš po prav nizki ceni. Oddati' je tudi več sto pritličnih sadnih dreves vsili plemen ter na boljših in najnovejših vrst.
Vse to drevje je iz drevesnice s zelo slabo zemljo, za to pa je dobro za vsako le^o in zemljo.
Cena velji za drevje postavljeno na kolodvor v Lobozicah.
Kneza Sctazenkrp ravnateljstvo iraj ščiti
v Lobozicali.
Naslov: Fiirstlieh Sclnvarzenberg'sche Domaine-Direction in Lobositz a/E.	(19—1)
Oves „Triumf" <21
proda oskrbništvo grajščine Križ pri Kamniku
mernik po 2 gld. Več skupaj mernik po 1 gold. 50 kr.
»Ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15.
V pismi c. ti
(Salendrove ulice št. 5)
dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige:
Dr J. Bleiweis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr.
Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ n „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. Adolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
W. Schleiclier: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Kant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr.
Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr
B^Sf* Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošto.
HT Deteljno seme. tu
„ Najfinejšo seme prave francoske lucerne (nemške detelje) in čez vse fino debelo-zrnato seme štajerske 1'udece detelje. To seme prodaja podpisani popolno čisto, izvrstno kaljivo in pa
brez predenine (Žide)!
Mojo deteljno seme je preiskano od c, kr. preiskovalne postaje na Dunaji ter jo prodajam v zavojih, ki so od tega c. kr urada zapečačini in s spričevalom potrjeni. C. kr. preiskovalna postaja na Dunaji tako strogo postopa, da ne da spričevala ako v zavoju le jedno z me predenice najde. Ona n.ojemu izvrstnemu semenu je sledeča:
100 klg. in več zaračunam 1 klg. lucerne 86 kr., štajerske detelje pa 67 kr..
1 /li.li .li, JIH l>1/w	1
(18-1)
pod 100 klg. doli do 25 klg-	i	n 92
T. ^ " » 1° •• „ 1 „ „ 100 „ j, Kar je pod 10 klg. ne oddajem o l c. kr. preiskovalne postaje zapečačeno.
Trgovina se semenom:
72 r 78 ,;
1 s IžfUttiii-. Wien (Dunaj), I. Weiliburggasse 17.

K


h
H


Lekarna Trnkoczy.
zraven rotovža v Ljubljani
na velikom mclnein trg-u.
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczjjevih tirm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajarskem) ena pa v Ljubljani P. u. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila, s prvo pošto dobi, da naslov tnko-le napravi:
ttjT* Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. " š^JJ
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem trganje po udih, bolečine v križn ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 steklenica "0 kr., tiieat 4 gld. 50 kr	(t o— 1)
Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
Kričistilne kroljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji čleveškega. telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljicah 11 21 kr.: jeden zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Mitrijiiceliskc kaplicc za o želodec, o
kterim se ima na tisuče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten.vspeh pri veh boleznih v.želodcu in so neprekosljivo sredstvo ztipcr: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca. zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., ■1 tiieat 2 gld.. 5 tnoatov samo 8 gld.
g^P Svarilo!
NUR ECHT bti I Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-,„„'..,,..„ Tr.mmmJ rijaceljske kaplice dobivajo samo v Al 01HLKLR TRNKOCZVS ieJkani? Trnk6czy-ja zraven rotovža na LA.BACh 1 StUCK 20« j velikem .Mestnem trgu v Ljubljani.
Planinski zeliščni sirup kranjski
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj. kripavost. vratohol, jetiko. prsne in pljučne bolečine: 1 »teki. 56 kr.. 1 tncat 5 ti. Samo ta sirup za 56 kr. je pravi.
Zdravila za živino.
Štupa za
z1v1i10.
. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, plučnih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje iskrene, dobrega 50 kr..
konje.
1 __
Sdjnfimarff
debele, okrogle in
Krave dobe mnogo mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 5 zamotkov % rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretego žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrpnjenji v boku. v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd s kratka pri vseh unanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld.. "i stekl z rabilnim navodom vred samo 4 gld.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkocija v Ljubljani fKšr* zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošilja,


I
& & & & &
& &
& & & & & & &

Carbolineum Avenarius
iz tovarne za Carbolineum v Amstetten-u na Dolenjeavstrijskem.
AVENARIUS & SCHRANZHOFER.
Naročila je pošiljati na glavno zalogo: Avenarius & Schranzhofer in Wien, III. Hauptstrasse 84.
Ctirl»olineiim je najboljše sredstvo proti trhlenobi in gnjilobi lesa ter zadobi les s carbolineumam namazan lepo kostanjevo barvo. Lesena (s šintelni krita) streha s carbolineumam namazana zadobi nevmejeno trpežnost, ravno tako lesene stavbe ter ograje in koli v vodi, v zemlji ali pa na zraku. Mazanje zamore vsak dninar izvršiti.
Steklenica o kilogramov težka stane s poštnino vred 1 gld. 80 kr.	(14—1)
Anton Reissenzahn
tovarna gospodarskih strojev in livarna železa v Bobni pri Pragi.
Ta tovarna priporoča svoje prav cene izdelke, ter jamči za njih dobro sestavo in trpežnost. V zalogi ima: mnogovrstne pluge, brane, valjarje vsake sestave, stroje za sejat vsih sistemov, senene grablje za vprega ti, stroje za košnjo žita in trave, mlatilne stroje na roko, na gepeij in na par, lokomobile, stroje za čistenje žita, stroje za drobljenje in rezanje krme, sploh vse gospodarske stroje in oprave.
Cenike s podobami pošilja se na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.	(10—2)
Od danes naprej dajenco, dokler zaloge neizpraznemo
odeje za konje
po 1 gld. o O kr.
Odeje so čudovito velike, debele, široke in trpežne, imajo barvan rob, so 190 cm. dolge in 130 cm. široke. Te odeje imamo v dveh bažah, L baže stane jedna odeja gld. 1.50, II. baže pa gld. 1.75.
Fijakarska odeja
iz rumene tkanine,
s 6 progami v različnih barvah, 195 cm. dolga in 130 cm. široka a gld. 2.80 in 195 cm. dolga in 155 em. široka, dvojno močn« in debela, posebno fina a gld. 3.25. Za izvoščeke (fijakarje) posebno priporočljivo. Naročila je pošiljati na trgovino
'ZUR MONARCHIE"
WIEN III., Hintere Zollamtsstrasse 9. K.
Opomba: Paziti je na natančni naslov, ker so vsa druga podobna oglasila le posnetki.	(8—2)
Klenert & Geiger
i. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice ^TT v Gro<l(ti. —I-
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za pritlikovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (16—t)	za drevorede itd.
Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsih vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko.
g
tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt
tt W. Neumann, Leutersdorf, sachs. O.-L., tt
posestnik kmetije ln drevesnice,	^
♦♦ lastnik državne kolajne za kmetijske zasluge, kakor tudi	♦♦
♦J mnogih družili odlike vanj domačih in ptujih vrtnarskih in	TT
++	kmetijskih razstav.	(17—1)	ZZ
Uttttttttttttttttttttttttttttttttttti*
Moj najnovejši cenik, ki obsega 58 strani in ki ima najnižje cene je ravnokar izšel. V njem so zaznamovane cene za najboljša semena žit novih in starih vrst, deteljna, travna in zelenjadna semena,
semenski krninpir. ki ga imam 128 vrst.
nekatere vrste krompirja so v ceniku naslikane,
gozdnarsko seme, gozdnarske sadike in rastline za živo mejo, posebno beli trn (gloffol),
if* divjake in podlage za sadno drevje in vrtnice,
sadno in lepotično drevje, lepotično grmovje ter drevesa za drevorede.
S polivalo Nj. Vel. cesarja priznana:
Gozdna cvetica
(Waldbouq;u.et),
katera naredi v sobah okrepčalen gozdni zrak poln ocona.
,.Gozdno cvetico" od lekarnarja. Ghrillanija priporočajo prvi učenjaki zdravilstva.
,,Gozdna cvetica" narejena je iz mladih jegličnih vršičkov in iz dobroduhtečih gozdnih cvetov. Ona razkazuje in zboljša zrak. oživi dihala, zato je neobhodno potrebna v otročjih, bolniških in sploh v sobah. V kopelji upljiva jako dobro ,,gozdna cvetica'- na čutnice in na kožo ter je ravno tako dobra v vodi za vmivanje. „Ghillanijeva gozdna cvetica" je zaradi njenega dobrega duha bolja mimo vsih druzih razkuževalnih sredstev, je dobra za parfimovanje sob in žepnih rut. — Velika steklenica stane na Dunaji I gld., majhna pa 60 kr.	(6—2)
Glavna zaloga in tovarna:
G. lettendorfer, lien-Hernals, Veronikagasse 32.
V Ljubljani dobiti je ,.gozdno cvetico" pri sjosp. lekarnarju Gabriel Piccoli-ju, v Kranji pa pri gosp. lekarnarju Karolu Šavnikn.