ARHIVI XVII 1994 17. prnkaC za prakso 03 Problematika v /vezi s prevzemanjem arhivskega gradiva gospodarskih organizacij ALEKSANDRA P4VŠIČ-A VI.OST Trenutno šc veljavni Zakon o naravni in knhurni dediščini daje arliivorr. pravno podlago za prcvzci na m c arhivskega gradiva gospodarski n oigani^acij v .65 in 66. členu. .Ph" daloča, da mora pravna oseba sodeiovati z arhivom pr1 ugolavljar i, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva, 'iri'gi pa, da mora' gospodarsk<> organizacija izročiti arhivsko gradivo a rh1 vi i v desetih letin od nastanka. Sodelovan e pri določanju arhivskega gradiva jc prišlo najbolj v poštev pr izdelali pisnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva, ki ga jc arhiv na osne vi Pravilnika o odbiranju in zre čanju nrlnvskcg.. gradiva ?rhivu dolžan d^i vsa-' komu imetniku posebej, Pred izdelavo navodil smo zato poslali vsem valorizinmi.n gospodarskim organizacijam .zahtevo, naj lzdetajr sezname vse dokumentacije, ki naMaja pij rjibovem delu. Odziv j j? bil žele majhen, zato smo večini uslvar ilcev poslali tjpsko navodilo za odbiranje. I.c pri podjetjih, ki so imela /c od piej potrjene al! vsaj v osnutku izdelane vnaprejšnje izločitvene sezname 31 i pa sezname dokumcnlac.ijc kot priloge pravilnikov o arhiviranju, smo izdelali navodilo za vsako posebej. Večina ustvarjalcev c tako odbirala arhivsko gradivo pa tipskem navodilu. Pri ti*m niso imeli večjih težav, razen pri felinieni in tehnološki dokumentaciji, k: je od ustvarjalen do ustvarjalca različna in zanj specifična. P ukazalo seje, daje pr' tovrstni dokunicn-lačni1 mimo sodclovanic strokovnih dclavccv podjetja, tako pri določanju kot pn odbiranju arhivskega gradi 'a. 'lam, kjer so nam bih to dokumentacijo pripravljeni izro-iitt, jc bilo sodelovanje tclmiciiih profilov zadovoliivo. Gradivo so odbmli oni, tudi z dogovarjanjem o kriteriji h odbiranja n-sme imeli težav. Glavm problem pa jc, da so gospodarske organizacije pri izročaniu tehnične, plasti pa tehnološke dokumentacije, dokaj zadržane. Pri tem ne pomagajo vdiko niti naša zagotovila o čnvaijii poslovne lajnosli oziroma spoštovanj 11 morebitne zapore pr dajanjn grnciiva v uporabo. Zale te dokumentacije pri marsikaterem podjetju, ki ie odbiranje že opra vilo, nismo dobili Kot vzrok za to pojiavad: navajajo, da taka dokjimeutac.ja ne obstoja a" pa, dajo šc vedno potreba i cjn pri proizvodnji. Določanje in odbiranje arhivskega gradiva pn tehnični dokiimcntaeiji postane pronlenialično zl;isli ob stečaju podjetja, ke oslanc ponavadi zaposlenih le nekaj ljudi med kater m. n- teh nič m h strokovnjakov. Odbinirjc splošne dokumentacije se potem še nekako opravi, pti tehnični pa se odbiranje ustavi m tudi dc!avci arniva pri tem ne 1 , > ■ znamo ponud:ii prave pomoči. Tako sme v našem arhivu Initli iudi že primer, da smo pri manjšem podjetju v tak: situaciji prevzeli tehnično dokumentacijo v cclol. Seveda jc lo lahko le izicnia, ki v primeru velikih orgauzacij nc pride v postev. Prcvzci n arhivskega gradiva vsaj za določeno obdobji- smo na območju našega arhiva op:a\ ili pn o0% ustvarjalcev gospodarstva Glede na zakonsko določbo, da se arhivsko grudi -'o izroča v zaokroženih eclotah, srn" pr podjcjjilf k. so odbiranje opravila v oscmdcic ih letih, z* tako celoto smatrr.li gradivo i? obdobja enovite delov ne organizacije ozromn pred formiranjem TOZD (odbralo sc je torej gradijo do srede sedemdesetih lel). Organizacije, k t so iidbirale arhivsko gradi ro v zadnjih letih, so se drža i c zvtkorske določenega roka, nekatere, a redke, pa io izročile gradivo celo preko leg? datuma vse do ponovne registracije v devetdesetih letih. Ob tem monur» opozo'iti na slabosti oziroma negativne posle dicc KMctnega roka za pzrocanjo arhivskega gradiva, ki ga predvideva predlog novega zakona o arhivskem gradivi; Dej .tvc jc, da bo ob uveljavitvi tega zakona na terenu šc vedno tudi arhivsko gradivo, nastalo v času družbene lasi Bine (vs;ij za čas od leta 1983-92; pri tistih, ki z odbiranjem sploh šc niso začeli, pa za ves povojni Čas). V prehodilif- določbah novega za kona jf sicer določeno, da jic tudi to gradivo javna lastnina države m naj bi -a torej arhivi prevzeli Toda, čc se bo izročite držal 30-lct-nega roka za izroeanjc, je velikn verjetnost, da sc bo to gradivo izgubila preden be prišlo v arhiv V zadnjih nekaj Iclui seje za ni d i zakonskih in drugih sprememb pri nekaterih podjetjih odbiranje oziroma izročanje arhivskega gradiva pov sem zaustavilo. Gre za primere, ko je bil na pre-možcnic podjetja vložen zahtevek za denacionalizacijo, pa tudi za primere, ko je zamdi reorgan zanj (nastajanje več novih samostojnih podje lij "z prejšnjih sest avl i en: h organizaeu) prišlo do sporov pr1 Jcliivi prej skupnega premoženja Tretu vzrok x lastninjenje podjetij. Dokler le zadeve nc zaključijo, nočejo ničesar izročili, ko se zadeva zaključi, pa pride dnigi problem. Imeli smo primere, kc so zaradi nesoglasij pn delitvi premožen j a ali pa v borbi za preživetje podje*'a prodali stavbo, v kater je bil arhiv in jc bilfi potem lako rekoč čez noč treba prostor izprazivii in dcikiimcntaei > razdelit'. Takrat seje v nagliei seveda tudi vel-ko izločalo in če smo hoteli pni i do arhivskega gradiva, smo morali grobo odhi/ati kar na kraju samem in sproti odvažati. V takih 94 Iz prakse zí1 prakso arhivi xvi) 1994 primerih je iluzorno pričakovati, da bo odbrano gradivo kompletno, saj napisi na laäciklin vedno nc ustrezajc vsebini. Ko smo kasneje v arhivu gradivo urejali in popisoval smo ugotovili, da marsikaj manika. Glede zakonske do übe, dir je treba gradivo izročati v kompletnih celotah, je po naših dosedar ib i/kusrnah nasploh mogoče ugotovili, da sc v večini primerov to ne zgodi 'zrok za to/c na eni strani v tem, dr. jl gradivo pomanjkljivo ohranjeno, ker ga zanid prostorskih problemov arhiva nismo sproti prevzemal Ku zdaj prevzemamo za ves Čas pc 2. svetovni vojni, so marsikje velike vrzc'i zlasti v začct/iih obdobjih poslovanja posameznega ustvarjalca Vzrok za to so večkratne selitve, poplave, včasih pa tudi samovoljna ur če vam a Celo v zadi.-cm času .smo imeli primer, da so v nekem podjetju kljub vsem potrebnim napotkom za varstvo arhivskega graciiva, zažgali vse gradivo dmžbeno-politič.nh organizacij v podjetju Cd a v času družbenega prevrata ne bi p-išlo do prepirov m medsebojnih obtoževanj). Drugi vzrok da gradivo nc pride v arhiv v kompletnih celotah, je v tem, da določene zvrsti arhivskega gradiva ustvarjalec še pogoiito potrebuje pri poslovanju in h zato na njegovo željo pustimo pri njem tudi po končanem odbiranju. To seveda v prevzemrem zapis n ku posebej navedemo Z izročanjem arhivskega gradiva v izvirniku nimamo težav, smo pa Eirlidi že prej omcnjeiih vrzel' v gradivu vc'ikckrat zelo zadovoljni, čc dobimo vsaj fotokapije Kar se tiic uracnorii izročenega arhivskega gradiva, je situacija od prnncra do primera različna. Le v neke primerih ie bilo arhivsko gradi o povsem urejeno in natančno popisano, ,iecr pa gre za manjše ali večje približke idealnemu staniu. Zlasti zadnje čase smo pri prevzemanju arhi 'skega gradiva vse manj zahtevni, take da prihaja v arhiv večiroma lc grobo odbrane gia-di\o, izdelava prevzemnega seznama in tehnično opremljen' : pa se sploh opravi šele v arhivu. V to nas silijfl razmere na terenu, saj iinajo tako rekoč p>' vseh piodjctj h borbo za preživetjv zvezi s tem tudi kadrovske težave, tako da ni ljudi ki bi to dele ] sliko natančne oprav-ii. Dela vo, odgovorn za arhivsko grad.vo, se tudi pogosto menjai : Zaradi krčenja števila zaposlenih se je žc tudi zgodilo, da se ic delavec zamenjal siedi postopka odbiranja. V takem primeru je pokem potreseno usposobiti novega delavca. Glede na vse te bo v prihodnosti treba nameniti v arhivu kar precej časa za unjai *e tako prevzetega gradi va. Za teli učno opremljanje arhivskega gradi a ponudimo podjetjem pred pridelkom odbiranja arhivske škatle. Kadar poteka pdbiMOjc normalno, pride tako gradivo v arhiv žo tehnično opremljeno, v ostalih primeri.1 ga oprembamo v arhivu, Lc r;dkc utegnejo podJetja pr odbiranju odstranjevati tudi kovinske sponke ipd. O sestavi prevzemnega zapisnika in seznama se dogovarjamo za vsak primer posebej, se pa večkrat zeclata v arhivu kot nri izročitelju Pri tem so največje težave z ugotavljanjem prejšnjih nazivov ustvarjalca Na upravi podjetja tega ponavadi ni maje zbrannga, ugotavljanje po gradi u ■je zamudno, če dokumentacija ni ohranjena v celoti pa sploh otežkočeno. Za doslej prevzeto gradivo nihče ni dal zapore za uporabo oz:roma oznake zaupno za posa mezne zvrsti donumentaeijc. Opozoriti moram Še na problem, k. se je zaradi neurejene pravne zakonodaje pojavljal ah stečajih podjetij. Gre za vprašanje, kdu na; prevzame operativno trajno gradivo, k. nima značaja arhivskega gradiva, čc likvidiran- podjetje nima pralnega naslednika, Da b zaščitil :nteresc tam zaposlenih delavcev, smo kar v nekaj primerih nrevzeli v arhiv tudi tuno dokumentac:jo. Praksa nekaterih drugih arhivov, da te gradi /o prevzame obema, pri ras ni p išla v poštjv, saj ir.iajo tam prestorjke pro blcmc že za lastno dokumenta :¡i). Poleg tega tud ni pravne podlage, da bi jih v to ahko prisilili. V predlogu novega zakona o arhivskem gradivu jc določeno, da mora za to poskrbeti organ, ki 'odi postopek prenehanja delovne organizacije Verjetno pa bo prob'om, kam s tem pa tudi z oslu I m gradivom, ki mu še niso potekli reki hranjenja še vedno prisoten. Prostori likvidiranega podjetja sc morajo namreč ponavadi izpraznit , nove pa je težko najti. Mogoče ima zakonodajalce v mislili, da bi se to gradivo hranilo v prostori!i sodiSČ, saj prav ta ponavadi vodijo stečajni postopek, toda vedeti moramo, da so količine tega gradiva kar precejšnje Kaže sc torej potreba po t.i. ' prehodnih s'cladiséih". Najšibkejša točka sedanjega zakona je majhna al skoraj nikakršna možnost prisile k izročanm arhivskega graoiva, čc ustvarjalec ali imet ik tčgif i>( pripravPcn storiti Predlog novega zakona daje rahlo jpanje na bolje, ko uvaja ¡nspekc¡jski nadzor. Nicgova učinkovitost pa bo odvisna predvsem od 1: 'rostí ukrepanj a 'n višine kazni, sicer utcync tudi to zvodene Í Res pa jc, da bo p^ sprejetju novega zakona teh problemov bistveno manj, ker bo manj podjetij, ki bodo dolžna izročal arhivsko gradr o arhivu. Za koncc lahko rečem, da sc mi večina določb o izročanju arhivskega gradiva v sedanjem zakonu ir, pravi¡nikti ne zdi slaba. Dcistvo p, Si. 2/82) - Predlog Zakona o arhivskem gradivu in arhivih prva obravnava {Poročevalec drzavnej;a ¿bora Pepnblike Slovenije št. 34, Ljubljana, 16. september I >94) calendario scolastico PER LE ICUfll t 0E1 CIRC0L3 OrO»TTICO*3I t ¡,.k anno scolastiqo 1932 331 A. xi ■ i ■ rw i«» Tf u Kclcdíirü prazničnimi 111 firoitimi dnc/i v Šolskem keln 1932-1931 Pokrajinski arhiv !\o\n Gorica, So* s ko nudzoniiŠivo Tolmin, t.c. Sfi