GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 30. DECEMBRA 1955 LETO II ŠTEV. 97 Okrajni ljudski odbor KONFERENCA OBČINSKIH PREDSEDNIKOV SVETOV ZA SPLOŠNO UPRAVO IN PRORAČUN (Izvleček iz zapisnika) Na konferenco so hili vabljeni ni organ, ki je pri Okrajnem | menjava teh zemljišč In podob-V*i predsedniki občinskih svetov j ljudskem odboru, t. j. Tajništvo *e splošno upravo. za notranje zadeve okraja. Upra- vonferenoo je vodil Jenko Ma- va s področja notranjih zadev se tijan, predsednik Sveta z notra- v smislu sedanjih predpisov dedje zadeve in splošno upravo jansko neha na okraju tako, da OhO. i uprave $ področja teh pristojno- Dnevni red: ! stl na občinah sploh nimamo, ODLOČBA O PRENOSU KOMUNALNIH FINANČNO SAMOSTOJNIH* ZAVODOV, PODJETIJ IN USTANOV NA OBČINE ,, Na osnovi 5. in e. toč. 64 Č4. opravlja komandir milice tudi Zakona o ljudskih odborih (Or posle upravnega organa občine l. LRS št 19-52) v zvezi a na področju same občine. Da pa splošnim zakonom o ureditvi Gsrs\s£ nsr.t- rsssjS izvajanje komandir milice, mika- kjfibljani &k tipu *• skupne ■ 7 on rvhnn Vn —... * T T !.. 1-11. no, prodaje splošnega ljudskega premoženja na dražbi. Prav tako delo matičarjev, proračun in po- ! E>rav tako izvajati sklepe občine 1 nrtetninn. *■ k uk -k ________ , __ .....................dobno. Vse te stvari ureja odde-1 sveta za splošno upravo v 1. Pristojnosti in delo svetov ker tudi "nekih posebnih kompe- lek ali odsek za splošne zadeve skladu z navodili višjega organa, “ J e®a °dbora in Svete splošno upravo. ! tene s področja notranjih zadev občine. O tem, kaj ima s tega konkretno notranje uprave ali z ene itn komunalne z*- Dredsednik Sveta za notranje občine nimajo. Zadeve s tega področja konkretno delati Svet “ruSin državnih organov. V pri- . . 1 nabmočju občine z izvajanjem ta- pogrebni zavod »Zale«, Javna svetov za splošno upravo izrazili : opravlja in ureja notranja postaj, ena od ten j,; .... h sklepov počakati na prista- razsvetljava, »Snaga«, Javna “teljo, da se skliče konferenca,; uprava. centru občine. Osebje teh postaj [ie,k okrajnega načelnika Tajniš- : tehtnica in Javno kopališče, ha kateri bi predsedniki občin- ! Zadeve, ki so bile že doslej v je osebje tajništva za notranje 1 f,va za nStranje zadeve. Ta od-j II. komunali« a podjetja: ®kih svetov med seboj izmenjali pristojnosti občin, so n. pr. na- zadeve okraja, ne pa občim. Te dosedanje izkušnje dela. Tak slednje: izdajanje odlokov v zve- postaje so podrejene tajništvu Razgovor bi bil v pomoč občin- zi z urejanjem krajevnega reda za notranje zadeve okraja. Predam svetom za splošno upravo ln miru ter varnosti prometa, sodnik občine ima do neke mere Dhi njihovem delu. Ta svet nam- zadeve požarne varnosti, PLZ pravico s to milico razpolagati. povezuje na občinah delo s Itd., skratka z Zakonom o pri- ; Razpolaganje s to milico je do-bodročja notranjih zadev ln de- 1 stojnostih občinskih ln okrajnih ** 8 Področja splošne uprave in ljudskih odbore. se na občine Proračuna. | pravzaprav s področja notranjih Mislim, da je imcdatdiva, ki je j zadev ne prenaša nič novega, bila dana s strani predsednikov Občine s tega področja torej nl-•vetov dobra in jo je treba po- ‘ majo nekih posebnih novih prl-zdravitL Tako prakso medseboj- st oj n osti, razen tistih, ld so Jih hega izmenjavanja izkušenj bo imele že doslej. Zaradi tega na treba obdržati tudi v bodoče, če- občinah niso potrebni posebni Prav ne pogosto. Prebojnosti ob-; oddelki ali odseki za posle no-^inskih ljudskih odborov na po-! tranje uprave. Ti bi bili sicer ( loči oz. ugotovi, ali je sklep v \ Električna cestna železnic* skladu z zakonitimi predpisi viš-j ega organa ali ne. Delo sveta za splošno upravo Mestna plinarna, »Labod« -« javna pralnica. . - - III. komunalna ustanova: občine je, ne oziraje se na to. Zoološki vrt. , da nLma svojega upravnega or- j Omenjene gospodarske org*-ločeno v statutu občine (samo v | gana za notranje zadeve na tem 1 nizacije pridejo v uristoimc^ določenih primerih). Predsednik področju, zelo široko in vseka- občinskih ljudskih odborov^! s? rsrs i ,rF ^ - ln se ne sme smatrati za šefa te dročju. Lahko rečemo, da ima ' miličniške postaje. To poudar- j svet za splošne zadeve občine jam zaradi tega, ker so se na ne- približno isto vlogo kot jo tma I. finančno samostojni zavodfc a) Mestna kanalizacija. Mestni katerih občinah že pojavljale pristojni svet okraja na svojem vodovod. Mestna vrtnarija, tendence, da so se posamezni; območju, s to razliko, da ima isvna razsvetljava, »Snaga«, predsedniki svetov za splošne svet za splošne zadeve okraja , V?1 ,lca’ ^avna kopališča zadeve smatrali tudi za šefe teh ; širše območje, svet za splošne * občini Ljubijana-Ccnter. dročju notranje uprave ln sploš- potrebni, če bi imele občine postaj. Komandirji mJJičnIških. zadeve občine pa ožje. Zato je nth zadev so urejene z zakonom,' svojo občinsko milico, kakor je' postaj v občinah opravljajo oz. I pravilno, da svet za splošne za- *h sicer z zveznim in republi- bilo prvotno mišljeno, ker bi imajo nekakšno vlogo upravnega j deve občine razpravlja in skle- *kijn zakonom o pristojnosti Imele tako v svoji pristojnosti s organa za področje občine. To °krajnih in občinskih ljudskih tem tudi posle notranjih zadev je treba razumeti tako, da ima °dborov. S področja pristojnosti oz. notranje uprave, seveda za ta komandir poseben položaj v hotranjih zadev oz. notranje področje občine. Na tem pod roč- odnosih do organov občine. Ti deve: hprave, bi povedal nekaj stvari ju gre za enotno službo notranje komandirji imajo do teh orga- j razpravlja pa o vseh vprašajih, ki se tičejo dela na območju občine. Po vsebini so to naslednje za- “»»»J *»«" ------—” -------------------- ---------------- ““ —• razpravlja o problematiki s •lede nalog in vloge postaje ml- uprave, ki Je še vedno v verti- nov tudi neke dolžnosti. Oni de- I področja zaščite državljanov I Uana-Center. *l!oc na nhi^lTinh iroir^, ♦ ,,/« « kalni nevezanosti — okrai — re- lansko onravliaizi m Hr*Hn no- ________n. . . . J ... .* III. krunims Ljubi jana-Ccnter. b) Mesini pogrebni Zavod »Zale« k občini Ljubljan*-Bežigrad. II. komunalna podjetja: a) Električna cestna železnic* k občini Ljnbljana-Siika. b) Mestna plimama in »Labod« — javna pralnica k občini IJub- na občinah, kakor tudi o kalni povezanosti — okraj jansko opravljajo oz. držijo po- lil. komunalna ustanova: Zoo- — vyw Micin, iv aivtn vuvu u ...* --------- ------•» * - | •»—-ijv pv' j razpravlja o problematiki s! uawuuva. lw- ;°Ei in delu matičarjev in sod- publika, federacija —, ki pa so- ; vezavo med sveti za splošne za- ! področja zaščite socialistične JoSki VTt k občini Ljubljana- n,kov za prekrške. časno opravlja upravne posle deve in milico na področju ob- Dbčlnski ljudski odbori oorav- tudl za področje občine. Jasno 1 čine. Komandirja milice lahko časno opravlja upravne posle deve in mitioo na področju ob-' imovine, ■ , • ** .v. i;uumj uuuun uprav- tudi za področje občine. Jasno čine. Komandirja milice lahko , razpravlja o problematiki svoje prlistojnosti neposred- Je- da 86 mora služba notranjih pokliče predsednik občine na področja družbenega reda On in — 1 ne« ,/4 nav l-VHainll onnlrn la« — — —.4 /vrtan _ — 1 1 • , ® * in posredno. Neposredno na zadev izvajati enako lm po enot- j opravljanje neke dolžnosti, ln ljudskega odbora, po-Ju^dno preko sveta ln upravnega “rttona. Pretežno večino zadev oz. na nih principih. Omenil sem že, da so občine s čena s statutom občine. Pred sed' področja notranjih zadev (bolj- nik Sveta za splošne zadeve lah- £?: ' d k f jznn^l n" v'gosp od a r s t vu" pa tudi klasičnega kriminala, Se splošnih zadev) imele že do- ko komandirja milice vabi na ' drSja’ tti^nslcv‘ p^lcmatlke" s pristojnoetml notranje sleJ določene pristojnosti ln da seje sveta, ve opravlja poseben uprav- V«. Predsednik Okrajnega ljud. odb. Ljubljana dr. Dermastja Marijan 1. r. janje odlokov, sklepov, odločb itd na območju občine poslužuje komandirja milice. To je tista po- razpravlja o vprašanjih s po- sebnosi, po čemer se loči' svet dročja Javnega reda ln miru, za splošne zadeve občine od sve- n. pr. pijančevanja, morale, be- , ta za notranje zadeve in splošne račenja. potepuštva itd., ! upravo okraja In če hočete so prav s tega področja že izda- Komandir milice je dolžan po — __________ iale najrazličnejše odloke, nalogu predsednika sveta prl- ^— upravni posli na občini bi bili praviti gradivo za sejo sveta za • torej potrebni samo v zvezi z iz- splošne zadeve. i razoiavlla n immšnniih - ™ UL I / T------------™ — RAZPIS dajanjem važnil, odlokov s tega Komandir milice daje lahko d roči a arome tnT'■ L‘ka 8vetanl «Plo*ne za- tA VU STO vi. P(>d™eja’ n- ^ Parava odloka poročilo na seji sveta, seveda če 'M ^ Problematike deve občme in ostalimi sveti ob- MLSTO JAVNEGA PRAVO- 0 pokopališčih itd. Take odloke to od njega zahteva svet. I rešule vnrašania « ncdroAla “ ’ ^ ‘™aj° VS1 svt>)e UI>ravne mf,pmjiRA01'0 h”. mori:1 p:;rriu ?arat za' X«—mI,te dnjP L I DIJANA seje avet* odloke pa bo moral razna mnenja s področja notra- sredno odgovorna za materialne zadeve občine ima de! upravne- Na osnovi 40. člena Splošnega sPreJeti) občinski ljudski odbor njih zadev, ki spadajo v pri stoj- --—----------* - **kona o ureditvi občin ln nai svoji seji. I nost tega sveta. , r»jev rampieuje Personalna r!r“f,a svar' katef° M [ad °b-1 Predvsem pa Je važno to, da Jetija pri OLO I«iubljana P® Je- kakšno je delo komandir milice Izvršuje z milt- ^lo javnega pravobranilca 0>Cin B|r‘du opravljanja poslov co vse odloke in vse akte, odloč- "1 °LO Ljubljana. ■ g " “ lgH Pri m in organizacijske pogoje gasil- ga organa in to je splošni odde-stva v občini. Poleg tega skrbi i lek oz. odsek občine, občina tudi za PLZ. j g področja dela oz. nalog sve- O vseh teh vprašanjih raz- ta za splošne zadeve občine ne pravlja obč.na., Ce ta vprašanje W mo£i4 konkretno našteti _________ fjrS: Sp,°Sne, UpraVe' Pri i *" »»veda tudi sklepe' in za- pogledamo maio pobtiže, vidimo, I ^,sW !n ^eh n^ lu naT^ roailoi morajo imeli sodniški cir„f jT'oi"-. "izacib-°nd?ninistra* 1 občinske8® ljudskega da občina dejansko r«*pravlja j tme# ti sveti Določene stra- Odvetniški izpit ter morajo ^ f i odboTa in »veta za splošne zade- po vsebini o vseh vprašanjih, e 1 ri ieniL rTJi&ienTL ^ bTw praviln° Okovane proš- ma p^iro^, d^poinitoihttoč ! T ToJe dejansko neka Izjema ’ k«««rih razpravlja okraj za svo- ' pruk;i pokazalo, kaj mora reše- ^d**bijans ^cila delovrnh ' -,7 dar ,dolIan opravlja« in izvajati ' »kraj upravo, t. J. tajništvo za zadev, ki tem jih že p7ej Personalna komisija OLO politika, razlastitve zemljišč za- podaliianem‘hn"k h organ77 ,V I tadrve- medttim ko ga niL To so predvsem stvari v * ' zemljišč, za-, podaljšanem smislu bosede | občina nema, temveč se za leva- | zvozi % «*teaaiza«jo delovni« mest občine, funkcioniranj em administracije, razpravljati o tluktuacijl uslužbenstva, o cenenosti občinskega aparata itd. Tudi vprašanja plačilne politike občine ne bi smel zanemariti, pri tem mislim predvsem na pravilno določanje dopolnilnih plač, funkcijskih dodatkov in nagrad. Prav tako mora razpravljati ta svet budi o volilnih imenikih, vprašanjih razlastitve, zamenjave zemljišč, vprašanjih la'stni,ne itd. Cisto jasno ni. ali naj svet za splošne zadeve razpravlja tudi o proračunu. Ponekod delajo tako, da najprej razpravlja o njem svet za splošne zadeve, potem proračunska komisija. V Šiški so n. pr. takole naredili: Proračun je pregledala komisija za proračun in svet za splošne zadeve, kot poročevalec na seji pa je bil predsednik sveta za splošne zadeve. To je po mojem mnenju stvar okusa, ni nobena škoda, niti nepravilno, če je poročevalec na seji ljudskega odbora predsednik sveta za splošno upravo ali pa predsednik komisije za proračun Nadalje je tipična stvar, ki •pada v pristojnost sveta za splošno upravo občine, skrb za strokovni dvig kadrov v občini. Prav tako je stvar sveta za splošno upravo tudi vprašanje mehanizacije administracije in poenostavljenje administracije občin. Stvar sveta za splošno upravo je tudi registracija prebivalstva. Dalje se mora ta svet bavnti s problemi v zvezi s preimenovanjem naselij, ulic itd. Ne bo pa se vtikal svet za splošne zadeve na primer v Izdajanje dovoljenj za zborovanja, javne shode, veselice in zabave itd., ker vse to spada v pristojnost uprave občine. Mislim, da sem s tem naštel glavne pristojnosti •veta za splošne zadeve občine. Hočem pa pri tem poudariti, kar sem rekel že prej, da bo samo delo pokazalo, o katerih stvareh bo moral še razpravljati svet za splošne zadeve občin. Rad bi povedal še nekaj glede matičarjev. Matičarji so dejansko uslužbenci občine. Nastavlja in razrešuje matičarje občina, vendar v soglasju s tajništvom za notranje zadeve. To velja vse še po starih predpisih. Področje dela matičarjev se do danes Se ni nič spremenilo. Odnos matičarja do občine, do tajništva za notranje zadeve in splošne uprave okraja ostane nespremenjen. Matičarji na občinah opravljajo zelo važne naloge In so nekaki državni matičarji. Vprašanje matičarjev Je enotno urejeno za vso državo. Nadzorni organ matičarske službe je tajništvo za notranje zadeve okraja. Okraj ima celo posebno Inšpekcijo, ki vrši inšpekcijo matičarske službe po ob-čkiah. Teritorij dela matičarjev je določen in ga občina v nobenem primeru ne sme spreminjaš!. Matičar poleg svojih poslov vrši lahko še druge posle, senreda s pristankom tajništva za notranje zadeve okraja. Tajništvo za notranje zadeve okraja lsfcko matičarju naloži še druge kakor prijave in odjave, * pe sprejemanje konkretnih lio* državljanov, ki spadajo v peslročje dela notranjih zadev, i To bi bile na kratko vloga in naloge matičarjev oz. njihov odam do organov občine. Ne občinah imamo poleg ma-fManjev še občinske sodnike za prekrške. Tl vodijo upravno ka-|BWkt postopek na L stopnji. tUjtimvo delo je urejeno z zakonom o prekrških In zakonom o 8**s*oijnioetili občinskih in okraj-ltih tjodsklh odborov. Kakšen paj bo odnos sveta za splošne St dere občine do sodnika za prekrške občine? Odnos mora biti po mojem mnenju tak, da mora sodnik za prekrške poročati na seji sveta na zahtevo sveta o delu. Ker je svet za splošne zadeve pravzaprav odgovoren za javni red in mir v občini, bi po mojem mnenju svet za splošne zadeve lahko tudi usmerjal kaznovalno politiko. Sodnik za prekrške na občini je prva instanca, druga — pritožbena — pa je senat za prekrške na okraju. To bi bilo nekaj osnovnih vprašanj v zvezi z delom svetov za splošne zadeve občin. Po referatu je bila razprava, ki so se je udeležili skoraj vsi občinski predsedniki svetov. Tov. Marijan Jenko je predsednikom svetov pojasnjeval še nekatere stvari, ki jih ni zajel v referatu. Informiral )e predsednike. da je Svet za notranje zadeve in splošno upravo OLO Ljubljana imenoval posebno komisijo, ki bo pregledala začasno sistemizacijo delovnih mest uslužbencev OLO Ljubljana in občin Studi) sistemizacije uprave občin je v tem obdobju zelo potreben in je to ena izmed nalog Sveta za splošne zadeve. Posebno je tovariš Jenko opozoril predsednike svetov, da morajo gledati na to, da bo administracija občin dobro poslovala. To delo bo lahko z uspehom opravil prav svet za splošne zadeve, če sveti teh nalog ne bodo izvrševali, potem dejansko ne bodo imeli dela. Prav tako naj sveti za splošne zadeve razpravljajo tudi o proračunih. ! Nadalje je bilo pojasnjeno, da 1 lahko sveti za splošne zadeve vabijo na svoje seje komandirja milice. Treba pa je vedeti, da ni komandir milice noben komandant sveta. Svet bo povabil komandirja milice na sejo, kadar bo razpravljal o vprašanjih s področja poslov notranje uprave. Treba pa je dostavljati zapisnike sej svetov komandirjem, če bodo sveti hoteli, da bodo organi milice lahko izvrševali sklepe sveta. Komandirji milice imajo nalogo, da s sveti, odnosno z ljudskim odborom najtesneje sodelujejo. Komandirji milice so na vabilo predsednika sveta za splošne zadeve občine dolžni prisostvovati sejam sveta, pri-, pravljati gradivo za sejo, stav-ijati svoje predloge in tudi poročati o njihovem delu. Na konferenci je bil ugotovljen primer, da je komandir milice odbornik. To pa ni pravilno. Komandir milice ne more biti voljen član. Organi sodstva, notranje uprave in javnega tožilstva ne morejo biti voljeni člani. Sestav sveta za splošne zadeve občin naj ne bi bil sestavljen tako, da bi v njem zastopan po en odbornik gasilstva, PLZ, in kakšne družbene organizacije. To je delegatski sistem, katerega pa se je treba izogibati, V svetu morajo biti taki državljani, ki lahko s svojimi Izkušnjami in znanjem dejansko pomagajo svetu k uspešnemu izvrševanju nalog. S tem pa ni rečeno, da je treba predstavnike družbenih organizacij ignorirati. Tudi član prostovoljne -gasilske čete je lahko član Sveta, če je delaven. Komandir milice pa ne more biti v svetu za splošne zadeve. On je le organ za Izvrševanje sklepov, odlokov In zaključkov sveta ali ljudskega odbora. Zato je dobro, če je navzoč na sejah sveta, da se-seznani z vsemi problemi. Ce je ponekod sestav sveta slab, je treba izvoliti yanj de- j lavne člane. Ker se je ugotovil primer, da so nekje povabili na sejo sveta člana, ki je zastopnik PLZ, le takrat, kadar so se obravnavala vprašanja PLZ, je bilo poji .tjeno, da jg taka prak a a-pačna. Ako je predstavnik PLZ član sveta, mora biti vabljen na vsako sejo sveta. Ako svet rešuje nek problem, ki ga ne more rešiti, ker nima na razpolago zadostnega gradiva, je najbolje sestaviti komisijo, ki naj zbere material, pregleda dejansko stanje, nato pa pride s poročilom pred svet. kateremu lahko dS svoj predlog. Ta pa nato zavzame določeno stališče; s tem bo doseženo, da bo še večji krog ljudi sodeloval pri delu sveta. Na konferenci so se razčistila vprašanja, ki doslej nekaterim predsednikom občinskih svetov še niso bila dovolj jasna. Konferenca je dala pobudo za nadaljnje delo občinskim svetom. Končala je s sklepom, da se predsedniki občinskih svetov čez nekaj mesecev zopet sestanejo in takrat pregledajo rezultate dela in da sl bodo ponovno izmenjali nove Izkušnje, ki si jih bodo pridobili v tem času pri delu« činski ljudski odbori OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA ODREDBA Na podlagi čl. 33 Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. L FLRJ št. 26-54) točke III-5 priloge I-A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-55) izdaja oddelek za gospodarske zadeve ObLO Ljubljana - Šiška po sklepu seje Sveita za go-spodarstvo z dne 16. XII. 1955, da se sadno drevje obvaruje preed uničenjem po nevarnem škodljivcu — ameriškem kaparju, ki je na območju občine že razširjen naslednjo ODREDBO o zatiranju kaparja na območju občine Ljubljana - Šiška I. I Vsak lastnik, zakupnik ali uživalec zasebnega ali družbenega zemljišča, na katerem Je kakršenkoli nasad sadnega drevja, to je na vrtovih, njivah, travnikih, ozarah, ob cestah, železnicah In drugod mo- | ra obvezno opravit! naslednje zatiralne ukrepe: 1. Odstraniti mora s svojega ! nasada vsa sadna drevesa, ki so popolnoma ali na pol suha, nadalje drevesa, ki so močno rsikava ali napadena od zalubnl-kov, vrtnih zavrtačev, kaparjev posebno od ameriškega, ali krvavih uši. Prav tako mora odstraniti Iz nasada vse suhe, napol suhe ln odmirajoče veje in Širclje; 2. s krošnje mora Iztrebiti pregoste ln križajoče se veje,, (tlom soglašali. ki j- določen pod točko Ul., jih Izvede občinski ljudski od-no predpisanih zimskih škropiv ! bor na njihov račun. (Rumesan 1—2*/», Rumesanovo olje 2-3%, Kresan 2'/., Parafin KrfUcl d{flo511'tc bo_ do kaznovani po 60. čl. Temeljnega zakona o varstvu rastlin *,, i pred boleznimi in škodljivci z , “ -“"J- 4V«, žvepleno-apnena brozga 15— 20%). HI. je do 15. marca 1956 pa mora biti vse drevje očiščeno in razkuženo. IV. Ce pod točko I. navedeni lastniki ne izvršijo ukrepov naznačenih pod točko I. in II. v času, VI. Ta odredba velja od dneva objave v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Načelnik Odd. za gospodarske zadeve: Miloš Skallč, 1. r. OBČINA DOMŽALE 4. seja Občinskega ljudskega odbora Seja Je bila dne 2. decembra in jo je vodil predsednik ObLO Avbelj Franc. Seja je potekala po naslednjem dnevnem redu: 1. Pregled sklepov zadnje seje. 2. Pregled gospodarstva občine Domžale. 3. Sprejem predlogov ln odlokov, ki so jih obravnavali sveti ljudskega odbora. 4. Imenovanje komisije za reševanje pritožb proti odmeri davkov kmetom, obrtnikom ln ostalim. 5. Vpeljava kontrole nad poslovanjem krajevnih uradov. 6. Ramo. 1. Tajnik ObLO je poročal, da Je večina sklepov s'prejšnje seje izvršenih, ostali pa so v izvrševanju. Odborniki so s poro- z debel ln debelih vej po odstraniti mah. lišaje, sta.ro skorjo In drevesne gobe: 3. odstraniti mora s starikavih dreves prekomerno visoke vrhove, ki so za Izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevaiml. II. Ko je opravil dela navedena v točkah T. L—3.. mora vse preostalo drevie poškroptil z enim Izmed učinkovitih oduvos- 2. Pod drugo točko dnevnega reda Je podal šef odseka za gospodarstvo Pregled gospodarstva občine Domžale Iz OLO Ljubljana je prispelo gradivo o gospodarskem udejstvovanju podjetij na vseh področjih gesp' larstva. Podatki, k) «e nnnnt-''« na reaVzacljo 1951 in r-’Pin 1955