IZ POGOVORA DIREKTORJA JELOVICE ZA RADIO ŽIRI POTREBNA BO VELIKO VEČJA UČINKOVITOST GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA Radio Žiri, ki se vse bolj uveljavlja v celotnem prostoru škofjeloške občine, njegov glas pa je slišati tudi na vsem področju Sorškega polja tja do Ljubljane, je v zadnjem času poleg najbolj popularnih čestitk poslušalcev veliko več začel delati tudi na aktualnih temah. Te pa so brez dvoma povezane pogosto tudi z gospodarstvom. In pred časom so kar precej minut namenili tudi Jelovici, točneje pogovoru z direktorjem Matjažem Čepinom. Ker verjetno prav takrat povečini le niste poslušali radio Žiri, vam ta pogovor oziroma poudarke iz njega objavljamo v glasilu. Iz kratke predstavitve bi ve- klem 1989 letu pa je direktor Ijalo povzeti le to, da je Jelovica ob svojih 21 poslovalnicah že po vsej Jugoslaviji uspelaorganizirati kar 17 predstavništev, ki skoraj vsa dobro delajo in predstavljajo kar pomemben dejavnik pri prodaji stavbnega pohištva. Na vprašanje novinarke Jelke Mlakar o poslovanju v prete- odgovoril: »Za poslovanje v 1989 je potrebno vedeti, da so bile razmere za gospodarstvo nenormalne. Inflacija je namreč bila tako strahovito velika, da o nekih rezultatih poslovanja preprosto ni moč govoriti. Kljub vsemu pa smo uspeli izdelati neke izračune, ki kažejo denimo na to, da smo v preteklem letu prodali na domačem trgu za 10 odstotkov manj stavbega pohištva. Če pa gledamo z našimi merili moram povedati, da se obseg proizvodnje ni zmanjšal, celo rahlo se je povečal. Seveda pa ta izpad na eni strani in večja proizvodnja na drugi pomeni, da smo delali druge stvari, med katerimi velja omeniti povečano primarno proizvodnjo. Kakšne so številke je v tem trenutku težko reči (sredi februarja), pa tudi zaključni račun bo ob lanski inflaciji verjetno malo primerljiv. Zato upamo, da bo ob realnejši stopnji inflacije letos PtlF III lil 1 1 F J I e "in® V letnem načrtu Jelovice so tudi kar precejšnje količine montažnih objektov. Poleg izvoza, kamor naj bi šlo v tem letu vsaj za 17 000 m2 montažnih hiš je seveda nekaj načrtovanega tudi za domači trg. Približno 9000 m2 naj bi pokupili doma, od tega naj bi bilo vsaj tretjino večnamenskih montažnih objektov. Prepričani so namreč, da bodo domači poslovni ljudje spoznali, da so taki objekti kot je na sliki in ki je kot veste na dvorišču Jelovice vsekakor najcenejša in najhitrejša gradnja poslovnih prostorov. ll.A MAREC 1990 IZ VSEBINE - prve hiše za Sovjetsko zvezo - sindikat naj bi imel drugačno vlogo - občni zbor gasilcev - kako bomo volili - letos bo 35 let lelovice izigra SPOMINI OB 8. MARCU Stara hruška še stoji kraj hiše, medlo sonce njeno senco riše, a oh njeni korenini v travi belo zvončki so vzcveteli davi. Ko je mati soncu okno odprla, drobno belo cvetje je uzrla, veter nežno je zavel z doline in prinesel daljne ji spomine. Vsako leto njeni zvončki beli jo spominjajo na dan veseli. Ko za praznik njen ročice male polno belih zvončkov so nabrale. Zdaj za praznik ni na mizi cvetja in pod oknom ni več smeha, petja. Zdaj le nema pisma govorijo, da ji zdravja, sreče vsi želijo. Zdaj ob oknu spet sedi sanjavo, trudna roka ji podpira glavo, a v naročju siva muca drema, saj tako samotno je obema. Kakor veter suho listje nosi -daleč od drevesa ga natrosi, lak otroci so odšli po svetu na vse konce, kakor listje v vetru. Štefka KENDA lažje ocenjevati neke poslovne rezultate. - In kaj ste se lansko leto naučili uporabnega za letos? »Že na začetku preteklega leta je postalo jasno, da bo trg igral veliko vlogo, zato smo se pričeli preusmerjati bolj v to, kaj tržišče potrebuje. Določene aktivnosti smo že izvedli ali jih izvajamo, določene pa bomo v letošnjem letu.« - Posamezni elementi načrtov so bili verjetno kdaj prej že v načrtih Jelovice. Mar pomeni to, da se je ta podjetniška miselnost dokončno vrnila in da bo šel razvoj sedaj po tej poti? »Lahko bi tako rekel. Jasno je, da so nekatere naloge v vsakem poslovnem svetu in sistemu stalne, določene pa so enkratne. Vendar pa smo bili dosedaj vsaj na nekaterih področjih premalo učinkoviti in dosledni. Vendar sedaj razmere zahtevajo, da bo potrebno doslednejše iz- vajanje določenih nalog.« - Kje je po vašem mnenju šibka točka Jelovice? »Tako kot drugi imamo tudi mi svoje šibke točke, ker, če jih ne bi imeli, bi bili v raju, v ta pravem, ne pa v Jugoslaviji. Resno rečeno - mislim, da smo se v preteklosti še premalo usmerjali v tržišče in eden od velikih problemov je seveda ta, da se mora ta miselnost, če hočete tržna miselnost, spreminjati v glavah. Nasledja stvar pa je, da bodo pri nas morali vsi zaposleni misliti po podjetniško. To je taka globalna ugotovitev. Druga pa je seveda da smo premalo dosledni na izvajanju posameznih nalog, da smo v posameznih primerih kadrovsko preslabi, da ne znamo svojega znanja in novih proizvodov pravočasno ponuditi na tržišču in tudi bi rekel iz tega naslova pridobiti dohodek in tako naprej.« KAKO DO BOLJŠEGA GOSPODARJENJA V JELOVICI Za boljše rezultate, ki naj bi Jelovico pripeljali iz krize, bo vsekakor potrebno marsikaj. In kaj je tisto? - selekcionirati bo potrebno število poslovalnic, po potrebi pa bo odprto še kakšno prodajno predstavništvo, saj ta oblika prodaje kaže precejšnje uspehe. - intenzivneje bo potrebno delati na gradbeni operativk Prepričani smo, da bi kar 25 odstotkov svojih zmogljivosti morali prodati prav gradbeni operativk - intenzivno je treba delati na analizi konkurence, zelo veliko dajemo in še bomo dajali za reklamo in propagando, še bolj bomo skušali agresivno delovati na tržišču s ciljem povečati našo maloprodajo na domačem trgu. - kot novost bo letos tudi selekcija kupcev na njihovo plačilno sposobnost. - selekcionirati bo potrebno naš izvoz. Ugotavljamo namreč, da je marsikateri izdelek na področju stavbnega pohištva predrag, saj so vhodne surovine v primerjavi z iztržkom močno prevelike. Ta problem takega izvoza bo potrebno kaj kmalu rešiti. - montažne hiše bomo intenzivno usmerjali v izvoz. Tu smo določene rezultate v preteklem letu že dosegli in upam, da bo to letos pri-meslo še večji izvoz. Seveda pa ne mislimo zanemariti domači trg. - pri tem ko bomo našo proizvodnjo prilagajali tržišču, bomo poizkusili svojo proizvodnjo čim bolj izkoristiti tudi s programom ta-koimenovane izven tipske in maloserijske proizvodnje. posebno pozornost bomo letos namenili tudi področju nabave, še posebej lesa. Razmere namreč kažejo, da bomo tudi pri dobaviteljih lahko dosegli določene bonitete. V preteklosti smo pač morali hočeš nočeš sprejeti vse njihove pogoje, kar nas je v veliki meri spravljalo v podrejeni položaj. Računamo, da bo sedaj drugače. - inventivno bomo razvijali tudi nove proizvode, ko pa bodo narejeni bomo seveda promociji teh izdelkov posvetili veliko mero pozornosti. - izredno zaostajamo na področju računalništva. Zato bo v tem letu imela računalniška obdelava podatkov predvsem po poslovalnicah prednostno nalogo. - zaposlovanje bomo skušali znižati (število zaposlenih), nekatere bomo če ho potrebno premeščali in preusmerili, okrepiti pa se bomo morali z nekaterimi strokovnimi kadri, ki nam zelo primankujejo. - celovito bomo pristopili k novemu projektu domače montažne hiše. Razvili smo tip hiše za ZR Nemčijo, za ZDA, domača hiša pa je ostala nerazvita in lahko bi rekli zastarela. - na področju investicij bomo vlagali le v opremo, del amortizacije pa bomo ohranili za obratna sredstva. - morda najpomembnejša naloga pa nas še čaka. To je izdelava nove vizije podjetja. Svet okoli nas se je v letu dni strahovito spremenil in srednjeročni načrti in drugi dokumenti, ki so bili rezultat neke dogovorne ekonomije, nimajo nobene vrednosti več. V viziji Jelovice pa bomo morali zapisati predvsem usmeritev v izvoz. Za zunanji trg bo morala Jelovica namesto sedanjih 10 odstotkov svoje proizvodnje namenjati najmanj 30 odstotkov. (iz intervjuja direktorja M. Cepina za radio Žiri) ZA ZDA ŠE SOVJETSKA ZVEZA Konec lanskega leta je Jelovica s prvimi 30 hišami osvojila še Sovjetsko tržišče. Čeprav v tem trenutku ne moremo reči, da je to bil nek izjemno velik poseg na ta trg saj je bilo zgrajeno (postavljeno) 30 hiš v vrednosti 1 milijon dinarjev, je po drugi strani tudi res, da so te hiše v marsičem testne in tudi reklamne hiše v tej resnično veliki deželi. Trenutno namreč vse kaže, da bodo prav te hiše vspodbudile še druge kupce, ki so bili kar se da zadovoljni s hišami in njihovim izgledom. Pri tem pa je treba poudariti, da so bile to tipske hiše Jelovice in tako niti ni bilo potrebno kaj posebej spreminjati v proizvodnji. Morda le še podatek, dva. Hiše stojijo v mestu Kazan, ki je 800 km oddaljen od Moskve. Do kupca, ki je kemijski kombinat Orhsintez, smo prišli precej slučajno. Pri potresu v Armeniji smo namreč ponudili svojo pomoč pri obnovi. Vendar tam predvsem zaradi znanih jugoslovanskih »poslovnih potez« ni bilo dela za Jelovico. Pač pa so nas spoznali drugi in tako je prišlo do tega prvega posla. Povedati moramo, da je tega kupca pripeljala zagrebška Kemikalija, ki dobro sodeluje z Sovjeti. Denar, ki smo ga dobili je takoimenovani barterski (blago za blago) ne pa kliring, ki kot je znano še kako slabi naše gospodarstvo. T.T. EKONOMSKA PROPAGANDA V LETU 1990 V ZNAKU 35 LETNICE Visoka stopnja inflacije v letu 1989 je tudi naši službi povzročila veliko dodatnega dela in stroškov. Operativna dela zaradi mesečnega spreminjanja cen, analizo tržnih cen, stalnega spreminjanja prodajnih pogojev in zato mesečnega obveščanja kupcev preko medijev ekonomske propagande (EP) so nam vzela veliko več časa kot v državah s stabilnim gospodarstvom. Zal nam je zato manj časa in sredstev ostalo za perspektivno razvojne programe in posodabljanje poslovanja. Upajmo, da bo v letu 1990 bolj umirjena gospodarska politika in da nam bodo dali možnost tržnega gospodarstva. Prioritetna naloga raziskave in analize trga bo računalniška obdelava podatkov (statističnih, tržnih ...) in izdelava preglednic. Računalniški izračun cen in izpis cenikov izdelkov in storitev, ki jih nudi Jelovica. Formiranje banke podatkov za pospeševanje prodaje in izvajanje distribucije ekonomske propagande. Ob 35 - letnici Jelovice bomo naše podjetje poskušali še bolje predstaviti preko sredstev javnega obveščanja in v drugih oblikah, ki se jih bomo posluževali pri pospeševanju prodaje ne le v okviru Jugoslavije temveč tudi v svetu. Image Jelovice, novi razširjeni prodajni programi, novi distribucijski kanali naj bi bili osnova oz. glavna vsebina ekonomskih sporočil. S spremenjenim oz. novim prospektnim materialom bomo poskušali slediti spremembam proizvodnega oz. prodajnega programa, zato v letu 1990 ne bi smeli imeti težav z izdelavo eksponatov V Sovjetski zvezi že stoji 30 hiš Jelovice. Koliko jih še bo ali kam vse bodo šli izdelki ali pa samo stene, ki naj bi tudi postale izvozni izdelek, na obratu montažni objekti nočejo niti omeniti. Pravijo, da imajo veliko konkretnih dogovorov vendar dokler ne bodo »zaprmej« podpisani o tem raje ne bodo govorili. Tolikokrat se je namreč že potem vse skupaj povsem obrnilo na glavo, da so postali kar vražjeverni. Marinka Berčič, vodja marketinga v prototipni delavnici, ki so nujno potrebni za fotografiranje, sejme in prodajna mesta. Tudi sejemsko dejavnost nameravamo še izboljšati s kvalitetnejšimi izdelki, filmi, anketami, informacijskimi dnevi itd., ter jo razširiti v inozemstvo. Nadaljevati urejanje razstavnih prostorov v poslovalnicah in predstavništvih oz. jih dopolnjevati z novimi izdelki. Na osnovi prodajne politike Jelovice, da zmanjšamo distribucijska mesta in povečamo število predstavništev, bodo razstavni prostori imeli še pomembnejšo funkcijo, saj ne bo skladiščnih izdelkov. Organizirati razne akcijske prodaje za nove izdelke oz. izdelke s počasnim obračanjem zalog. Organizirati informativno -izobraževalno oz. posveto- PLAN SEJMOV V LETU 1990 S SODELOVANJEM JELOVICE valne dneve za prodajalce, arhitekte, projektante, GO. Zasledovati razvoj SP in MO doma in na tujem ter analizirati potrebe trga. Slediti programu EVROPA 92 in pridobiti blagovno znamko. Vse te obsežne naloge naše službe pa bo mogoče realizirati le s polno kadrovsko zasedbo, ki je navedena v planu za leto 1990 in posodobitvijo del s planiranimi delovnimi pripomočki. Naziv sejma ALPE ADRIA SEJEM KMET. IN GOZDARSTVA SOLAR MEDNARODNI SEJEM MEDN. KMET. ŽIVIL. SEJEM MEDN. OBRTNI SEJEM JESEN. ZAGREBŠKI VELESEJEM Kraj Čas trajanja Ljubljana 26.-31.3. 90 Kranj 13.-19. 4. 90 Ljubljana 22. - 25. 5. 90 Kranj 10. - 19. 8. 90 GOR. RADGONA 18.-26. 8. 90 Celje 7. - 16. 9. 90 Zagreb 17.-23.9.90 Na jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu Jelovica razstavlja že kar več kot desetletje. Ta sejem je zagotovo najpomembnejši za seznanitev domačega tržišča z najnovejšimi izdelki. Tako bo tudi letos jeseni Jelovica med več sto razstavljalci na tem sejmu. PROIZVODNJA V JANUARJU Ob začetku leta smo nove planirane cilje za leto 1990 v proizvodnji dosegli 92%. Primarna proizvodnja za planom zaostaja za 2%, proizvodnja stavbnega pohištva za 12%, proizvodnja montažnih objektov pa nižje postavljeni plan za leto 1990 (v primerjavi z letom 1989) presega za 18%. Montaža in servis SP in MO za 16% (oz. + 433 NU) plan presega. Na nivoju podjetja za laskoletnimi doseženimi rezultati zaostajamo za 5%. IZVOZ: Čeprav prodaje montažnih objektov za mesec januar nismo planirali, smo jih izvozili v SZ za 1,7 mio din in s tem je indeks dosežene prodaje (izvoz) glede na plan 237. Zaloge so se s takšno prodajo znižale, v primerjavi z januarjem 1989 so nižje za 20%. Sedanje zaloge bi zadoščale za 2,5 mesečno januarsko prodajo (poudariti pa je treba še enkrat, da je bila januarska prodaja zelo dobra). KAKO TRŽNO GOSPODARITI ALI: KAJ VSE JE POTREBNO ZA DOBRO PROPAGANDO Theodore Levitt je že pred tremi desetletji razglasil potrošnika za kralja in okregal podjetja, kjer jim potrošnikove potrebe niso prva skrb. Dejal je, da imajo podjetja, ki o svojem trgu vedo več kot tekmeci, boljše možnosti za preživetje. Pri nas še vedno prevladuje mnenje, da je naloga trženja, kako se znebiti zaloge izdelkov, v resnici pa bi morali razmisliti, kako izdelati to, kar trg potrebuje. V tem desetletju to načelo trženja najbolj upoštevajo Japonci, ki imajo pri vsem, od kamer do avtomobilov, pred očmi predvsem izbirčne potrošnike. Evropejci in Američani so počasnejši. Danes vodilne firme same opravljajo tržne raziskave in nobena poslovna šola ni brez oddelka za trženje. Kaj se že dobro prodaja in kaj je še potrebno izboljšati oz. dopolniti so vprašanja raziskave trga, na katera odgovarjajo oddelki za tržne raziskave v okviru podjetja ali raziskovalne institucije. Zdrava presoja in izkušnje so še vedno podlaga za dobro trženje. Dr. Patrick Bar-vvise meni, da trženje odgovarja na dve osnovni vprašanji: Ali tisto, kar prodajate, ljudje hočejo kupiti? In kakšna je vaša primerjalna prednost? Na uspešno prodajo vpliva izdelek, cena, dobavni rok, prodajno mesto in promocija (predstavitev). Trženje je vse težje, zato mo- ramo biti tržniki vse bolj zviti. V naših gospodarskih razmerah je položaj še težji zaradi nizke kupne moči, ki omejuje razvoj kvalitetnih izdelkov. Ti so dosegljivi le določenemu sloju ljudi pri nas, potrebujemo jih pa za izvoz na zahtevna Z-evropska tržišča. Slaba aku-mulativnost v podjetju zavira tehnološki razvoj. Sukce-sivne nabave izdelkov zaradi galopirajoče inflacije in neugodni stanovanjski krediti povečujejo dokumentacijo in stroške poslovanja. Zaostajanje v razvoju računalništva onemogoča ažurnost podatkov, ki služijo kot osnova za nadaljnje tržne odločitve. (Veliko preveč ročnih, zamudnih obdelav!) Na razpolago so le statistični podatki, medtem ko manjka podatkov s trga. Pravih raziskovalnih institucij pri nas ni, v podjetjih pa delavce v trženju prištevamo k režijskim delavcem katerih obseg je treba zmanjšati. Ni pravih komercialistov v osebi raziskovalcev trga, ki bi dali podjetju zadosti podatkov o potrošniku. Podatek, kaj trenutno dobro prodajamo je šele delno vodilo za to, kaj bo potrošnik zahteval jutri. S testiranjem novih izdelkov na poskusnih trgih bi zmanjšali tveganje vpeljave novega izdelka. Zavedati bi se tudi morali, da vsak novo razviti izdelek ne bo zaživel na trgu. Splošno znano je, da devet desetin novih izdelkov spodleti. V preteklosti si je vsak novi izdelek, ki je bil tehnološko nov, zlahka ustvaril prevladujoči položaj. Danes pa se je zaradi intenzivnega tehnološkega razvoja skrajšala časovna prednost zmagovitega izdelka. Ne smemo zaspati na lovorikah prejšnjih zmag! Tekmeci že čez nekaj mesecev pošljejo na trg izdelke, ki posnemajo vodilno znamko. Trgi se delijo na vse manjše podtrge. Za vsak segment trga pa je treba izdelati novi izdelek, kar se v zadnjem času vedno bolj odraža tudi pri nas. Do potrošnika je vse težja pot. Ljudje so po službah. Najbolj gledani oz. poslušani termini na TV in RA pa so bistveno dražji. Vedno več je sredstev javnega obveščanja (TV, RA, video, revije in časopisi), tako da je ponudba zelo razdrobljena in vedno bolj obsežna za pokrivanje jugoslovanskega trga. Delež sredstev, ki jih namenjamo za ekonomsko propagando od realizacije pa je zanemarljiv, medtem ko tržno usmerjena gospodarstva temu področju odmerjajo znatno večji delež. Čas in denar pa sta potrebna za kvalitetno oglaševanje. Na koncu mojih razmišljanj ob članku - Koliko gre zaupati trženju? Le še nekaj o podobi podjetja. Podjetja se nekdaj sploh niso ukvarjala s svojo podobo. Z napisom nad vhodom je bilo vse povedano. Sedaj pa spreminjamo celostno podobo od imena, zaščitnega znaka, embalaže izdelkov, prodajno - razstavnih prostorov do pristopa prodajalcev in načina dajanja informacij, samo da bi bila bolj všeč kupcem, delavcem in vlagateljem kapitala. Verjetno se boste strinjali, da se kot potrošniki še ne počutimo »kralje« pri izbiri dobrin za zadovoljitev svojih potreb, pa naj bo to asortiment in kvaliteta izdelkov kot način, kako nas postrežejo. Mi smo zaradi kupcev, ne pa kupec zaradi nas! » Marinka Berčič MLADI SE BODO SAMI BORILI ZA SVOJO PRIHODNOST Osnovna organizacija ZSMS v našem podjetju bo v dosedanji organiziranosti in sestavi delovala še do konca tega leta. Na programski konferenci so mladi pregledali delo v preteklem letu in si zastavili še okvirni program za delo v letošnjem letu. Poleg vsakoletnih aktivnosti pa se bodo mladi v prvi vrsti vključevali v prizadevanja celotne družbe za premagovanje krize, usmerjeno v reševanje socialne problematike posameznika, njegove celovite vključitve v družbeno skupnost ter vprašanjem ekologije, ne kot nujnega zla, apak kot načina preživetja. Ker je že kot rečeno ZSMS v Jelovici sklenila delovati po usmeritvah, ki so jih mladi že predhodno sprejeli na nivoju občine Škofja Loka je vsekakor zanimivo pogledati nekatere od njih: Gospodarstvo: Zavzemali se bomo za takšno gospodarstvo, ki bo uspešno, sposobno dajati prave rezultate in bo omogočalo takšno ustvar- janje dohodka, ki bo vodilo v progresivni razvoj in ki bo motiviralo zaposlene. S tem v zvezi, da bi uresničili zgoraj povedano, bomo z vsemi sredstvi dosledno podprli Markovičev sistem izhoda iz gospodarske krize in bomo enkrat za vselej rekli ne odgovorni in drugi administrativni ekonomiji, smo proti slehernemu politične- mu in drugemu vmešavanju v gospodarstvo, v zaposlovanje (kadrovsko politiko), podpiramo dominacijo naše valute, prehod na konvertibilni YUD, na nov bančni, monetarni in fiksalni sistem razdeljevanja in porabe denarja. Zaposlovanje: Smo za dosledno ukinitev vseh oblik sive ekonomije in proti politiki enakih in tistih na robu preživetja. Zaposluje se na podlgai potreb podjetij in drugih institucij, z javnimi razpisi, z upoštevanjem znanja in sposobnosti posameznika kot edinega veljavnega merila odločanja; smo za uvedbo trga delovne sile, proti monopolu na delovno mesto, ki naj prispeva k boljšemu delu, za deljen delovni čas. Izobraževanje: Izobražuje- mo za potrebe združenega dela in ne obratno, zavzemamo se za sodobne metode izobraževanja, smo za ukinitev sedanjega sistema srednjega usmerjenega izobraževanja, za dokončno prestrukturiranje višjega in visokega šolstva; znanje mora dobiti svojo ceno in veljavo v družbi. Kmetijstvo: Tej panogi našega gospodarstva, ki je bila vsa leta povojnega razvoja zapostavljena hočemo vrniti v družbi tisto mesto, ki ji tudi pripada. Predvsem si prizadevamo za to, da mladi ne bi odhajali s kmetij, da bi imeli zagotovljen kruh za preživljanje, dobro socialno varstvo; smo za nadaljnje posodabljanje kmetijstva, za uvajanje novih metod - vendar pri tem za vračanje k zdravemu načinu življenja in zdravi pridelavi hrane. Enkrat za vselej bi radi rešili neskladje med višinskim in nižinskim kmetom. Stanovanjska politika: Predvsem si razčistiti, kako ob zdajšnjih cenah in ob znani inflaciji, ob rednih dohodkih si še privoščiti svoje stano- vanje, nadalje rešiti problematiko solidarnostnih stanovanj, vprašanje ekonomske stanarine in njene upravičenosti v vseh apsektih in kaj bo nastalo z ukinitvijo stanovanjskih skupnosti po novem letu. Ekologija: Trajna sanacija za človeka škodljivih virov onesnaževanja zraka, vode, zemlje; ne bomo se zadovoljili zgolj le z verbalnim zaklinjanjem »za čisto okolje«, temveč s konkretnimi akcijami - vse dotlej, dokler problemov ne bomo docela reši- li: RUŽV, LTH, naslednja stopnja plinifikacije vv Škofji Loki, vprašanja izgradnje malih hidroelektrarn in druga vprašanja. Promet in zveze: Še vedno ostaja nerazrešeno vprašanje t.i. Poljanske obvoznice od Škofje Loke do Poljan (pri reševanju tega problema bomo dosledno zastopali stališče, da je konec stalnemu opozarjanju in iskanju novih - neuspešnih variant in pod-variant rešitve problema, ampak da je potrebno problematiko nemudoma rešiti. Kulturna politika in ohranjanje naravne in kulturne dediščine: Prizadevali si bomo, da bo Škofja Loka, kot 1000-letno zgodovinsko mesto s svojo lego in neokrnjenostjo, s svojim starim mestnim središčem prišla pod zaščito UNESCA in s tem OZN, da pa bomo lahko dosegli ta cilj si bomo prizadevali in si izbojevali tudi ekološko (ne samo etnografsko in zgodovinsko) neokrnjeno in čisto mesto. PRED NAMI SO VOLITVE Z odlokom predsednika skupščine SR Slovenije so bile razpisane splošne volitve delegatov družbenopolitičnih skupnosti ter volitve Predsedstva SR Slovenije. Volili bomo: 8. aprila: - predsedstvo predsedstva SRS - člane predsedstva SRS - zbor občin SRS - družbenopolitični zbor skupščine SRS 12. aprila: - zbor združenega dela občinske in republiške skupščine 22. aprila: 2. krog volitev v zbor občin skupščine SRS - 2. krog volitev predsednika predsedstva ŠRS - zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični, zbor občinske skupščine 22. aprila bodo predvidoma tudi volitve v Zvezni zbor Skupščine SFRJ. Zakon o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, 42/89) urejuje celoten postopek volitev in odpoklica delegatov. 1. Skladno z navedenim zakonom lahko predlaga kandidate vsak (delovni ljudje in občani v podjetjih, KS, skupine ljudi, politične in druge organizacije itd.) Kandidat je lahko vsak, ki ima pasivno volilno pravico. Nihče pa ne more biti kandidat za delegata v dveh ali več zborih iste skupščine. Kdor predlaga kandidata, mora predložiti njegovo pisno soglasje. 2. Na zborih volivcev se določajo kandidati, - to pomeni, da ljudje na zborih dajejo podporo predlaganim kandidatom. Da bi se posameznik uvrstil na glasovnico, mora dobiti na vseh zborih volivcev v volilni enoti skupaj najmanj naslednje število glasov: - za zbor združenega dela občinske skupščine in zbor KS - namanj 30 glasov - za družbeno politični zbor občinske skupščine - najmanj 50 glasov - za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovfenije - najmanj 100 glasov - za Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije -najmanj 200 glasov. 3. Zakon je prinesel novost določanje kandidatov s podpisovanjem. Kandidat se uvrsti direktno na glasovnico za volitve (mimo zborov volivcev), če se ob njegovem pismenem soglasju ustreznemu organu predloži še določeno število obrazcev za dajanje podpore kandidatu s podpisovanjem. Število obrazcev mora biti enako, kot mora dobiti kandidat podpore na zborih volivcev. Vsak občan lahko da na takem obrazcu podporo samo za eno funkcijo, to pomeni, da lahko hkrati podpiše več obrazcev za različne zbore različnih skupščin. Za isti zbor iste skupščine pa lahko da podporo samo enkrat. Podpisovanje obrazcev poteka pod nadzorstvom upravnega organa za notranje zadeve in kadrovskih podjetij, ki vodijo evidenco, zaradi preprečitve zlorabe. VOLITVE V JELOVICI V podjetju Jelovica bomo torej volili 12. aprila. Volili bomo: 1. delegata v zbor združenega dela Skupščine občine Škofja Loka delavci obratov Kranj, Cerklje in Predvor pa 1 delegata v zbor združenega dela Skupščine občine Kranj 2. 2 delegata v zbor združenega dela republiške skupščine. Izvoljeni delegati v zborih skupščine bodo stalni - poslanci. V ZZD občine Škofja Loka ima Jelovica skupaj z Gradisom 1. delegatsko mesto. V ZZD občine Kranj imajo obrati Jelovice Kranj, Predvor in Cerklje z GG Kranj 1 delegatsko mesto. V ZZD SR Slovenije Jelovica spada v 8. volilno enoto, ki obsega območje Kranja, Škofje Loke in Tržiča in imajo vsi skupaj 2 delegatski mesti. Ker so pred nami prvič svobodne volitve, ker bo možno izbirati med večjim števi-lomn kandidatov in ker bodo izvoljeni delegati stalni - poslanci, naj se spremeni tudi naš odnos do volitev, saj bodo delegati, katere bomo izvolili, v veliki meri odločali o našem življenju in usodi. Vida Gaber PRODAJA V JANUARJU Za 18 odstotkov skupno preseganje plana prodaje za januar je kazalec optimističnega začetka leta. Poslovalnice so v okviru lastne trgovske mreže presegle mesečni plan za 13%. Verjetno so predvsem vplačani avansi zaradi nesortira-nosti na koncu lanskega leta tisti, ki so januarsko realizacijo poslovalnic glede na plan presegli za 3,6 mio din. Kljub temu je na tabeli 5 poslovalnic, ki za planom zaostajajo za 35% in več (Zagreb za 41%, Crikvenica za 35%, Zadar za 43%, Šibenik za 45%, Niš za 51%). Udeležba v mesečni realizaciji teh poslovalnic je 67%. Ostale poslovalnice so zato plan toliko bolj presegle. Konstantno dobra Škofja Loka za 49%, potem Kragujevac za 55%, Banja Luka za 63%, Split za 29%, Dečani za 139%, omeniti pa velja tudi poslovalnico Skopje, ki ta mesec kar z 72% presega plan. Teh 6 dobrih poslovalnic je ustvarilo 52% vse realizacije poslovalnic. IZ OBČNEGA ZBORA SINDIKATA SINDIKAT NAI BI POSTAL RESNIČNO DELAVSKI Občni zbori sindikata se običajno sklicujejo vsaki dve leti in tako bi potemtakem moral biti tudi v lelovici šele prihodnje leto. Vendar pa so razmere v naši družbi s tem, ko je partija dopustila ustanovitev vrste strank, bistveno spremenile razmere v tej stanovski organizaciji delavcev. Sindikata, ki naj bi bil podaljšana roka partije tako naj ne bi bilo več, postal naj bi neodvisen. Kako bo to doseženo tokratni občni zbor ni odgovoril, pač pa je bilo povedano kaj je tisto, za kar naj bi se sindikat odslej zavzemal. Na kratko je to orisal gost na občnem zboru - Sandi Bartol, predsednik občinskega sveta ZS Škofja Loka. Sindikat naj bi se boril predvsem za višje plače, za boljše delovne pogoje, bo aktivno spremljal predloge in odnose do različnih racionalizacij, strukturnihl predvsem za višje plače, za boljše delovne pogoje, bo aktivno spremljal predloge in odnose do različnih racionalizacij, strukturnih sprememb ali organizacijskih sprememb, ki bodo vplivale na pravice delavcev. Zahteval naj bi zagotovitev pogojev za čim višji standard delavcev, uveljavljal naj bi najrazličnejše metode pritiska delavcev na vodenje in upravljanje tovarne, to pa pomeni tudi pravico do organiziranja in vodenja stavk. Torej še enkrat na kratko rečeno -zaščita delavcev bo osrednja naloga tega novega sindikata. Ker je vse to seveda šele zapisano in ker bodo spomladanske volitve šele pokazale, kdo bo tisti, ki se bo v širšem prostoru na najrazličnejših političnih nivojih boril tudi za delavce in ker se bodo o svoji bodoči organiziranosti morali delavci verjetno še enkrat izjasnjevati po komgresu sindikata, raje poglejmo kaj je sindikat delal v lelovici v tem letu dni, ko ga je vodil Rafko Belčič. Kratek povzetek njegovega poročila. Izvršni odbor sindikata je imel 8 rednih in 2 izredni seji. Za začetek bom začel z opisovanjem tistih aktivnosti, ki so bile pomembne za celotni kolektiv: . - da so bile seje 10 00 ZS sklepčne smo morali najprej izvoliti namestnike članov 10, - sodelovanje sindikata pri reševanju posledic pri prekinitvah dela, - sodelovanje pri zahtevi uveljavljanja sindikalne liste (OD in ostale pravice delavca, - sodelovanje in priprave pri evidentiranju članov za samoupravne organe DO, - sodelovanje pri sprejemanju programov za izboljšanje gospodarstva - doseganje plana, - sodelovanje pri pravilniku o regresiranju in letovanju, - veliko pozornosti je bilo potrebno pri pripravi na referendum, ob sprejemanju pravilnika za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo, - vključevanje sindikata pri disciplinskih postopkih, - sodelovanje sindikata pri kadrovanju vodij področij (pomočnikov direktorja), - aktivnosti sindikata pri odločitvah o sestopu iz SOZD oz. ukinitvi le-tega, - vključevanje sindikata v razpravah in pripravah na referendum za sprejegn Statuta podjetja v družbeni lastnini »Jelovica«, kateri je začel veljati s 1/1-1990. V tem statutu je od vseh DPO ostal le sindikat. - predsedniki ali namestniki 00 ZS Jelovice je bil redno prisoten na sejah DS - razširjenih kolegijih itd., ter se je vključeval v razprave in dialoge. Praktično je bil sindikat povsod, navzoč. - Sindikat je vodil tudi akcijo pri podpisovanju Temeljne liste Slovenije 1989. Za 1350 članski kolektiv je udeležba na občnem zboru ponavadi kar premajhna. Morda bo v prihodnje drugače, saj bo sindikat postal prava stanovska organizacija in verjetno bodo delavci povsem drugače gledali na njegovo delovanje. Morda bo potem na naslednjem občnem zboru obrat družbene prehrane premajhen za vse prisotne. Rafo Belčič je bil verjetno predsednik z najkrajšim mandatom. Pa vseeno je v tem času dobro vodil 10 sindikata, kar je pokazalo tudi poročilo o opravljenem delu. Skromno darilce je bilo torej skupna zahvala za opravljeno delo. Delegatom je razmere v Jelovici in prihodnost na kratko pojasnil novi pomočnik direktorja Marjan Lončarič. SINDIKAT NAJ BI POSTAL RESNIČNO DELAVSKI Poleg teh aktivnosti in prizadevanj pa je sindikat mislil tudi na pomoč in razvedrilo zaposlenih in sicer: - obiski žena na domu, katere so na bolniškem ali porodniškem dopustu, za 8. marec in novo leto, - nakup 95 kom vstopnic za plavalni bazen članom kolektiva, s pomočjo agencij ODISEJ in ALPETOUR smo organizirali enodnevni izlet v Škocjanske jame dne 24/6-1989 - 40 delavcev, - dvodnevni izlet v San Marino 26. in 27/5-1989 katerega se je udeležilo 82 delavcev in njihovih družinskih članov, - na Kornate smo organizirali tri dnevni izlet v dneh od 21. do 24/9-1989. Ker je oktet Jelovica praznoval 20-letnico delovanja ga je DO »Jelovica« počastila s tem izletom. Na Kornatih pa nam je oktet pripravil lep kulturni večer. - na obratu Gorenja vas so si organizirali v okviru sindikata 3-dnevni izlet v Pulo v naš dom. Udeležilo se je približno 40 delavcev. - delavci iz obrata Sovodenj pa so si ogledali zanimivo- sti Primorske. - V mesecu juniju 1989 smo omogočili vsem zaposlenim, ki imajo šoloobvezne otroke, nakup učbenikov pri Državni založbi Slovenije. Dana je bila možnost plačila v 3 obrokih. - Za potrebe ozimnice pa smo nabavili v oktobru 15 ton jabolk, 650 kg rdeče pese, 4 tone krompirja. Nabavili smo tudi svinjske polovice in sicer 6 ton. - V mesecu januarju 1900 smo ugodili željam zaposlenih po nabavi perutnine, katero smo naročili čez 8 ton v Perutninskem kombinatu Pivka. Z njim smo se uspeli dogovoriti za obročno odplačevanje (3 obroki). - Ob praznovanju 20 letnice delovanja okteta Jelovica je tudi sindikat Jelovice prispeval skromna darila (žgana keramika). - Zadnja organizirana akcija sindikata v tem obdobju je bila krvodajalska akcija v Škofji Loki, katere se je udeležilo veliko zaposlenih. Tudi za športne dejavnosti je sindikat prispeval nekaj sredstev, kakor tudi socialne pomoči v obliki denarja ali ozimnice. Dodamo naj še to, da je bil na občnem zboru izvoljen nov izvršilni odbor sindikata v Jelovici, ki ga sestavlja kar 32 članov in 28 namestnikov. Obveljal je namreč princip, da ima vsaka enota svojega predstavnika v tem izvršilnem odboru, da bo lahko tako obravnavan primer vsake take enote, če bo to seveda potrebno. Na občnem zboru sindikata pa se je delavcem prvič predstavil tudi Marjan Lončarič, pomočnik direktorja za organizacijo, informacijski sistem in splošne zadeve, ki je podal tudi svoj pogled na bodočnost Jelovice. »Čeprav gospodarska situacija jii najboljša, moramo na letošnje leto gledati optimistično ter si s kvalitetnejšim delom prislužiti tudi boljše plače. Sedaj že lahko odkrito priznamo, da hodimo v službo zato, da zaslužimo. Gospodarska situacija, ki bo v letošnjem letu prisotna, bo borba za obstoj podjetij. Podjetja se zelo hitro pojavljajo pred stečajnimi postopki. 60 dni blokiran žiro račun pomeni stečaj podjetja. Tega si v Jelovici ne smemo dovoliti. V vodstvu podjetja je dogovorjeno, da se vsak vodilni delavec maksimalno angaži- ra na svojem področju, vse v cilju boljšega gospodarjenja' podjetja. Tako v sindikatu kot v podjetjih bomo morali zastopati menedžersko funkcijo. Tako sindikat kot vodstvo podjetja si želimo, da koletivne pogodbe, ki jih bo prinesel nov zakon o delovnih razmerjih, zagotovijo človeka - delavca vredno življenje. Veliko se govori o ekonomskih in tehnoloških viških. Strategije razvoja ekonomskih in tehnoloških viškov v Jelovici ne bo, dokler ne bomo znotraj Jelovice izkoristili vse možnosti, kot so dokup let za delavce, ki so nekaj let pred upokojitvijo, prekvalifikacije delavcev in ostalo. Želim, je dejal tov. Lončarič, da v naslednjem letu trenutno nastale težave rešujemo na človeški bazi, zlasti pa na podlagi kvalitetnega dela, da pripeljemo 1158 članski kolektiv v boljše vode, boljše gospodarjenje. Vsi skupaj, sindikat, delavci ter vodstvo podjetja, se bomo morali boriti za gospodarsko učinkovitost, za boljši in hitrejši razvoj podjetja, kar je tudi cilj OOZS podjetja, zapisan v programu za letošnje leto.« D.M. PODJETJE V DRUŽBENI LASTI - SKRB NAS VSEH KJE VSE SO NASE NOTRANJE REZERVE Priljubljene fraze o »notranjih rezervah« se običajno poslužujemo v primerih, ko nam voda v grlo teče. Vendar pa so bili ukrepi za dejansko izkoriščanje takih rezerv vedno kratkotrajni in se ni zasledovalo izvajanja niti pozitivnih učinkov določenih ukrepov predpisanih s strani vodstev ali raznih organov. Zanesljivo pa je teh rezerv v DO ogromno. Če glavne rezerve, ki se nahajajo v slabem izkoriščanju delovnega časa in s tem v zvezi sredstev za delo izpustim, naštejem le nekaj manj pomembnih, sem mnenja, da bi se že ob izkoriščanju slednjih precej oddaljili od rdečih številk. Sicer pa si poglejmo nekaj primerov z našega obrata v Starem dvoru. Prav verjetno je, da bi ugotovitve veljale tudi za druge obrate. KURJAVA Najbolj elegantno oz. enostavno je priklopiti plinsko napeljavo ali mazut in se naprej vse dela samo. Ne dosti manj enostavno je doziranje žagovine, kjer pa je že potrebna kombinacija z drugimi lesnimi ostanki in mora kurjač opraviti malo več fizičnega dela. Največ dela pa da seveda kurjava z ostalimi lesnimi ostanki od drv, furnirskih ostankov, raznih letev itd. Cena kurjave z domačimi ostanki je takorekoč zastonj proti ceni plina. Dogaja pa se, da pri določenih kurjačih prav ti ostanki ostanejo, ker je pač lepše kuriti na plin. Tako se dogaja, da neki kurjač v določenem obdobju za isto plačo in pod enakimi pogoji pokuri 50 zabojev raznih ostankovt drugi pa še enkrat toliko. Če bi se nekdo potrudil z izračunom, koliko je prihranil kurjač, ki je pokuril 100 namesto 50 zabojev drv, bi gotovo prišel do kar čedne vsotice. Naslednja zadeva, ki zelo vpliva na porabo goriv je izkoriščanje grelnih naprav v prostorih, kjer se dogaja, da včasih ogrevamo tudi Karavanke s tem, ko naprave za vračanje že ogretega zraka usmerimo na prosto, ko namesto, da bi priprli radiatorje odpremo vsa okna in vrata, ko po končanem delu puščamo okna ali vrata odprta, ko nam odsesovalne naprave delujejo v prazno in odvajajo toploto na prosto itd. Tudi na te načine izgubljamo. KOMPRIMIRAN ZRAK Je verjetno najdražja oblika pogonske energije pri nas, kar se pa še poveča, če nam napeljave puščajo na vseh koncih. Še posebej pa je vprašljiva ekonomika takrat, ko kompresorji obratujejo zaradi enega samega človeka, ki se je odločil, da bo de- PODJETJE V DRUŽBENI LASTI - SKRB NAS VSEH lal popoldne ali med prazniki. Izračun bi pokazal, da ne dela koristi ampak škodo. ELEKTRIKA Tudi elektrika je zelo drag vir energije, posebno pa, če jo pretvarjamo v toplotno energijo. Dogaja se pa tudi tukaj, da velikokrat stotine KW obratujejo v prazno, predvsem pri odsesovalnih napravah in na strojih, če na stotine žarnic, ki velikokrat svetijo same sebi sploh zanemarimo. Kot sem pa že omenil odsesovalne naprave pri bi se lahko bolj koristno uporabilo. Kadar govorimo o odpadkih, je potrebno misliti samo na tako vrsto le-teh, ki niso primerni za kurjavo, ali za ponovno rabo. Kontejnerji, ki so nameščeni po podjetju so torej namenjeni izključno za take odpadke, vendar se dogaja, da vanje mečemo tudi razne morale, ter kartonažno embalažo s čimer dosežemo, da je kontejner prenapolnjen, vendar ne materiala ampak lukenj. Komunalci pa zaračunavajo odvoze zelo drago Ne boste verjeli. Tale posnetek je star vsaj dve leti. Vendar če bi ga napravili danes ne bi bil nič drugačen. Morda bi bilo dvorišče na obratu montažni objekti le še bolj zašarje-no. Pa je res potrebno, da je tako? obratovanju v prazno poleg trošenja elektrike odvajajo iz prostorov tudi toploto, ki je tudi energija. Izračun porabe energije in stroškov recimo za brusilko Carstens, ki ima instaliranih cca 80 KW moči in mora ob tem obratovati še najmanj toliko KW za celoten sistem odsesovanja ter za povrh še razsvetljavo in odvajanje toplote bi pokazal, da opravljamo uslugo na tem stroju v svojo škodo. Seveda pa to ne velja v rednem delovnem času. PORABA MATERIALOV IN DRUGIH PRIVILEGIJEV Kdor pozna cene surovin ve kaj leži po dvoriščih, ob stenah in vsepovsod v obliki plohov, moralov, letev, itd. Nič drugega pa ni z raznimi kovinskimi še uporabnimi deli, ki bi se lahko uporabili kot novi. Tudi v zabojih za drva se najde marsikaj, kar ne glede koliko je v kontejnerjih materiala. Z bolj smotrnim odlaganjem smeti v kontejnerje, bi se dali stroški odvoza najmanj prepoloviti, potrebno je le, da se naredi kakšen korak več in ostanke odloži tam kamor so predvideni - drva med drva, papir med papir, steklo med steklo itd. Kakšne posebne racionalnosti okoli zmanjševanja stroškov pa ni tudi v strokovnih službah, kjer je okoli nabave vsemogočih pisarniških materialov in pripomočkov, še večja anarhija kot v proizvodnji, saj ni nobenega nadzora nad nabavo, vsemogočih računalnikov, pisal, fasciklov (katerih je na tisoče izprazniti in uporabiti), skratka ni čutiti, da bi okoli financ karkoli škripalo. Omenjene stvari so vsaka zase malenkost, vendar velika količina teh predstavlja kar omembe vreden strošek, ki se pa z dobro voljo da prepoloviti. Med take in podobne nepotrebne stroške bi se dalo še naštevati od racionalne uporabe službenih vozil, nepremišljenih naložbah, neizkoriščenih delovnih in pomožnih prostorih, nepotrebnih administrativnih ukrepih, izvajanjem določenih zunanjih uslug itd., kar pa odstopam v premislek kakšnemu, ki je za to bolj pristojen. A.K. pripis uredništva: Ker je tole razmišljanje tov. Kužnika še kako umestno in pač opozarja na to, da bi bila plačilna kuverta lahko debelejša, bi bili veseli, če bi tudi ostali delavci s svojimi predlogi sodelovali pri iskanju in odpravljanju napak, ki dražijo proizvodnjo in zmanjšujejo akumulacijo. Pišite nam. KAKO PRITI DO HIŠE? Tole precej aktualno vprašanje so ta mesec slišali ničkoli-kokrat v prodajni službi montažnih hiš za domači trg. Banka je namreč načelno obljubila, da bo bodočim kupcem hiš pomagala s posojili. Konec februarja pa iz dogovora ni bilo nič. Namesto, da bi banka pomagala za četrtino vrednosti hiše z odplačilnim rokom 10 let in z manj kot desetletnimi obrestmi je prišel od tam enostavno odklonilen odgovor. Jelovica je bodočim kupcem je povedano, da je banka interesentom obljubljala (po zagotovilu banke) da posojila bodo. Sedaj jih pa ni. Tako je seveda še kako aktualno vprašanje, kako priti do hiše? Kot kaže je to vsem tistim, ki upravljajo banko v tem trenutku še bolj malo mar in prav lahko bi rekli, da so v našem bančnem sistemu še naprej »navajeni« delati po starem. Če banka nima prav preveč trdnih nog se pač odreče svojim komitentom. Pa mislite da je v tujini tudi tako. Tam banke predvsem mladim družinam še kako pomagajo do novih stanovanj, do hiš. Poznajo takoimenovana hipotekarna posojila, kar je najpreproste- lastnik tvoje hiše tako dolgo, da odplačaš zadnji obrok. Ce le zamudiš en obrok se ti že lahko zgodi, da bo tvoja hiša prodana kar čez noč. Zato tam mladi še kako pazijo na svoje službe in delajo kar se da pridno. Da se jim je ne bi kaj zgodilo. ,Pri nas pa tudi pridni mladi nimajo nobenih možnosti. In kaj naj rečemo? Morda le to, da bo po novi zakonodaji kaj kmalu mogoče imeti tudi privatne banke ali pa se bodo tuje banke stegnile preko meja. Skoraj prepričan sem, da bodo te sedaj »suhe« banke še kako hitro našle denar za kupce montažnih hiš. J.Č. BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI Zaradi velike inflacije, ki je bila v preteklem letu smo v januarju popravili članarino na 70 din, kar je imelo za posledico, da se je približno 100 delavcev izpisalo. Nismo pa računali, da se bo inflacija v letošnjem letu ustavila. Tako je trenutno v blagajno vzajemne pomoči včlanjeno 643 naših delavcev. Posojila je v letu 1989 preje- lo 626 članov. Ker smo sedaj skrajšali čas vračanja posojila, se to že pozna in se bo sedaj denar hitreje vračal v blagajno, zaradi zaradi tega pa bo tudi čakanje na posojilo krajše. Sicer pa še naprej velja povabilo: včlanite se v blagajno vzajemne pomoči. Mira Ažbe GASILCI IMELI VSAKOLETNI OBČNI ZBOR ŠE VEČ ZNANJA ZA BOJ PROTI RDEČEMU PETELINU Nedavni katastrofalni požar v Medveškem Colorju je ponovno opozorilo, kašne so lahko katastrofe v delovnih kolektivih, če jih prizadene požar. Zato vsekakor aktivnosti, ki jih izvajajo gasilci v Jelovici zaslužijo posebno pozornost, saj so doslej največkrat izredno uspešno uspeli obvarovati to skupno lastnino, ki večini seveda predstavlja delo in seveda kruh za življenje. Seznam opravljenih del v preteklem letu in seveda tudi načrti za prihodnje so seveda tudi za to zanimivi za vse delavce. Ob pregledu dela v letu 89 lahko ugotovimo, da smo tudi zadnje leto večino nalog uspeli uresničiti. Že takoj v začetku leta, to je v zimskih mesecih smo uspešno organizirali predavanje iz prve pomoči, ki ga je pripravila dr. Selanova. Tovrstno znanje smo ob tej priliki dobro obnovili, kar je posebej pomembno za mlade gasilce. Želo zanimivo predavanje pa je pripravil tudi tov. Lotrič iz Čentra na Trati, na katerem smo osvežili teoretično znanje pri gašenju različnih možnih požarih. Ostala predavanja tekom leta pa so pripravili naši gasilski častniki. Gasilske vaje - mokre in suhe so bile uspešno po planu izvedene. Bilo jih je precej in tudi z udeležbo na njih smo lahko zadovoljni. Opravili smo eno sektorsko vajo, štiri meddruštvene vaje, štiri mokre vaje, štiri praktične suhe vaje, pet predavanj, eno vajo na nivoju OGZ, ter sodelovali tudi na gašenju treh požarov izven našega podjetja. Uspešno smo sodelovali tudi na občinskem tekmovanju s člansko, žensko in desetino veteranov. Vsako leto izvajamo tudi protipožarno preventivna predavanja za naše delavce. Letos je bilo na teh predavanjih prisotnih 535 delavcev. Lanskoletno sodelovanje z OGZ, GD Trata in ostalimi gasilskimi društvi našega sektorja je bilo dobro. S strani OGZ je bilo organiziranih več meddruštvenih in sektorskih vaj po podjetjih na Trati. Te vaje so koristne, saj se gasilci seznanijo z razmerami za gašenje tudi po drugih podjetjih, kar je nujno za uspešno intervencijo v slučaju požara kjerkoli v našem sektorju. Seveda smo uspešno nadaljevali tudi sodelovanje z gasilci gasilskih enot na naših dislociranih obratih - Sovodenj, Gorenja vas, Preddvor in Kranj. Na področju delovnih akcij smo se gasilci že večkrat izkazali. Pomladi smo skupaj z drugimi sekcijami v podjetju urejali zunanjo okolico tovarne. Planirali in urejali smo teren, zasadili lipe itd. Preventivno smo odstranjevali lesni prah z ventilacijskih naprav in drugje, saj večje količine tega prahu pomenijo stalno nevarnost tako za eksplozijo kot požar. V letu 1989 smo registrirali 16 požarov, za požar, ki je nastal’v hali vratnih kril na stroju za brazdanje vratnih kril dne 22. 11. 1989 smo na pomoč morali poklicati tudi gasilce GD Trata, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Ostali požari so bili bolj začetnega požara, vendar pa bi lahko prešli tudi v večje požare, kar potrjuje naše težnje, da sta strokovno usposabljanje gasilcev in delavcev na področju protipožarne preventive opravičena, potrebna in koristna. Priznanje za dolgoletno delo je prejel tudi Anton Kužnik. Se večje pa je dobil s strani gasilcev samih. Za naslednje obdobje so ga namreč izvoli za svojega predsednika. Za uspešno izvedene naloge se moramo med drugim zahvaliti tudi vodstvu našega podjetja, s katerim vsa leta dobro sodelujemo. Odobrili so nam finančna sredstva za najnujnejšo gasilsko opremo in seveda tudi za gasilsko ekskurzijo in ostale potrebe. Prepričani smo, da je naše delo dovolj kvalitetno, da lahko tudi v bodoče računamo na finančno podporo. Naša ocena delovanja našega društva v lanskem letu je dobra in prepričan sem, da smo storili vse potrebno za požarno varnost zaposlenih v našem podjetju. rali tekmovanje za prehodni pokal. Ponovno bomo poskušali sestaviti mladinsko desetino, katere člani bodo naši štipendisti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da prav na ta način pridobimo veliko novih sposobnih članov društva, predvsem pa ti postanejo delavci, ki se dobro zavedajo požarnih nevarnosti na svojih delovnih mestih in v kritičnih situacijah znajo pravilno in odgovorno ukrepati kljub svoji mladosti. Na občnem zboru smo izvolili tudi novega predsednika našega društva. To, večkrat IN KAKO BO V LETU 1990? Plan, ki smo si ga zastavili za letošnje leto je v osnovnih točkah podoben vsakoletnemu planu: redne vaje, predavanja, sodelovanje na občinskem tekmovanju in na ostalih tekmovanjih oz. prireditvah na območju občine. Naša glavna naloga letos je izobraževanje! Že v preteklem letu smo si zastavili nalogo, da bodo vsi člani društva, ki še nimajo osnovnega izpita za gasilca le-tega imeli možnost opraviti. Žal pa nas je čas prehitel in tako bomo šele sedaj začeli s tem tečajem. Naš cilj je usposobiti dve močni operativni desetini, ki bosta sposobni posredovati ob vsakem času in v vsaki situaciji. Pri tem seveda ne bomo pozabili na članice in veterane. Organizirali bomo tudi srečanje gasilcev z vseh naših obratov in pri tem organizi- naporno dolžnost, je prevzel Anton Kužnik. Tudi letos smo podelili priznanja za dolgoletno članstvo v gasilski organizaciji. Za 10 letno sodelovanje sta priznanje dobila Danica Potočnik in Pajazit Cakiči, Miha Boncelj pa je član gasilske organizacje že 30 let. Poleg teh priznanj smo letos pripravili tudi predloge za občinska priznanja, katera so prejeli naslednji: - občinsko priznanje II. stopnje: Janez Križnar in Anton Škerlak - občinsko priznanje I. stopnje: Leopold Čanžek, Franc Košir in Anton Kužnik. V letu 89 je Jože Plantan dopolnil 50 let starosti in tako smo mu ob tem življenjskem jubileju podelili spominsko knjigo. Danica M. TUDI TO JE JELOVICA ALI NAŠA KRIŽEVA POT Zadnji čas se z demokratizacijo v naši družbi odpirajo marsikateri tabuji. Morda bi bilo dobro, če bi to storili tudi v Je-lovici. Niso namreč tako osamljeni primeri v novejši zgodovini Je-lovice, ko si določeni ljudje kujejo svojo popularnost na račun dela, ki ga je opravil drugi. Nekdo, ki ni seznanjen z daljšo zgodovino lelovice bi ob pregledu današnjega stanja in tolmačenja, lahko dobil vtis oz. vcepljeno prepričanje, da se je vsaka pa tudi sedanja vodstvena garnitura borila samo z napakami, katere so zagrešile prejšnje garniture. S temi trditvami nimam namena omalovaževati sedanjih zahtevnih pogojev gospodarjenja, vendar se pa tudi ne strinjam s tem, da o bivših kreatorjih Jelovice znamo govoriti v glavnem le takrat, ko obujamo spomine kaj kdo ni naredil, kaj bi moral narediti, kaj je »zafural«, kaj ukradel, itd. Vprašati se, od kod izhaja »bivši« sloves Jelovice katere začetki so bili leta 1947 v nekaj barakah na sedanjem Starem dvoru, pa je tisto, kjer bi bilo o tem le potrebno izreči kakšno dobro besedo tudi takim, katerim smo za prizadevanja pokazali vrata, ali pa skoraj ploskali, ko so odšli iz DO. Vsi vemo, da nas v sedanji situaciji v veliki meri rešuje razvejana trgovska mreža, ne vemo pa vsi, da smo tiste-. mu, ki jo je vpeljal pokazali vrata zato, ker se je obnašal nemoralno, ko je delal po 16 ur dnevno in ima obenem tudi levji delež zaslug pri uvedbi finaliziranih programov. Razveljavljanje zaslug prednamcev je bolezen vladajočih in je obenem tudi bližnjica do večje popularnosti brez pretiranega naprezanja. Te vrste lastnosti določenih ljudi, se enako negativno odražajo tudi na ostalih področjih, saj se enostavno ne znajo sprijazniti z dejstvom, da niso prav v vsem najbolj pametni in zato trdovratno uveljavljajo svoje že zato, da ne bi slučajno obveljala zamisel podrejenega, če pa že mora, jo je potrebno toliko preurediti, da se avtorstvo porazdeli, ali izgubi. Zelo redko se primeri, da bi se kdo od tistih, ki so na določenih stolčkih zmotil in priznal določene kvalitete, ki jih je predhodnik vpeljal. Ne - običajno je bilo vse skupaj tik pred razsulom in se sedaj rešuje kar se rešiti da. Če bi bilo temu pa res tako, bi za vsakim od 8 glavnih direktorjev in njihovim štabom ostala le luknja, ne pa kolikor toliko spodobna firma. K takemu razmišljanju nehote pridemo tudi na področju inovacij, katere so bile svoj čas nekoliko bolj na površju kot sedaj. Odgovor zakaj je tako lahko najdemo že v zgornjih vrsticah. Smrt za inovacije je zavist - vendar ne tiste revščine, ki so jo inovatorji plasirali, ampak za to, ker se določenih smešno enostavnih stvari ni spomnila »taprava« oseba. Te stvari so take, da jih vzpodbujamo takrat, ko jih ni, ko se pa zadeva le rodi običajno ni več aktualna, ali pa z majhno spremembo takoj ob porodu, dobi novega avtorja. Križeva pot se pa prične ob vpeljavi v proizvodnjo, kjer se poiskuša vse mogoče, da stvar ne zaživi in tudi ne, če jo avtor ni v stanju sam zagovarjati in dokazati prednosti. Recimo, da bi v Jelovici izdelali takole optimirno linijo, ali drugo napravo, ki bi zahtevala toliko friziranja kot v sedanjem primeru, bi avtorja in izvajalce že davno nagradili z brco. Vendar, če je to narejeno zunaj posebno še če malo diši po nemško, potem ni problemov. Problemov tudi ni, ko likvidiramo težke račune zunanjih izvajalcev določenih del. Zelo pa pretehtamo zadevo kadar se kaj naredi v domači režiji in celo po domači pameti. Poznamo primere, ko so zunanji izvajalci za polno ceno stvari naredili polovično in so lastne »šlam-parije« dobili še enkrat plačane. Nasprotno pa za stvari narejene doma nikoli ne pozabimo kdo jih je naredil samo takrat, ko nam uspe dokazati, da bi bile lahko še boljše, kar je pa vedno mogoče, če vemo, da so iznajditelji motorjev pričeli z ener- gijo na drva, premog, nafto, bencin, elektriko do sončne energije in krog še ni zaključen. Anton K. JERNEJA NI VEČ MED NAMI Življenje je neizprosno. Smrt pa še bolj. O teh dveh resnicah verjetno ne kaže izgubljati besed. Ker pa je smrt tokrat istrgala sredi dela Jerneja Fojkarja, delavca obrata montažnih objektov je seveda ta kruta resnica precej bližje. To je v svojem poslovilnem govoru ob odprtem grobu svojega sodelavca povedal tudi Rafko Belčič. Spoštovani Jernej Bliža se nova pomlad, na obzorju se zaznavajo bolj veseli časi za slovenskega delovnega človeka, življenja se bodo ra-dovali sedanji in bodoči rodovi. Zato je toliko bolj vsem nam nerazumljivo, da se je tako hitro tvoje življenje prevesilo iz mirne jeseni v nepovratno večnost, kjer boš sicer našel mir, a srečevali se ne bomo več, da bi se skupaj veselili sadov tvojega dela. Za te sadove si se pa ravno ti kot predstavnik malega slovenskega človeka veliko žrtvoval. Zato bi si bolj kot mnogi izmed nas ravno ti zaslužil, da bi svojo jesen življenja užival še spodobno število let. Danes tukaj prisotni sodelavci, tovariši, prijatelji in znanci lahko le žalostni in nemi ugotovimo, kako lahko nemila usoda pohodi človekove iluzije. Tvoj rod, Jernej, poteka iz skromne delavsko-kmečke družine iz Papirnice pri Škofji Loki. Časi tvojega otroštva so bili skopi, težki in neusmiljeni. Slabe gmotne razmere so te napotile v najbolj zgodnjih letih odraščanja iskat kruh v Jelovico. Bila so to leta razvoja Jelovice. Zadovoljen si bil tudi s skromnim zaslužkom, ki ti je lajšal neveselo mladost. Pri delu si se prizadeval, nabiral si si praktično znanje, zato si uspeval tudi pri zahtevnih opravilih v delovnem procesu. Več let si bil na montaži po domovini in tujini. Z delom svojih pridnih rok si si zgradil dom zase in družino, kar je tudi splošno značilno za slovenskega človeka - proletarca. Tvoja bolezen, o kateri si raje molčal kot pripovedoval, te je končno prisilila, da si si poiskal delo v skladiščni službi, ki si jo kljub zahtevnosti dosledno opravljal vse do usodnega in za nas tragičnega trenutka. Sredi dela si odšel v večnost, od koder ni vrnitve. Toda našel si mir in pokoj. Jernej, vsekakor spadaš med pionirje Jelovice, za katero si se tri desetletja in pol nesebično žrtvoval. Bil si jelovčan, vrasel v kolektiv in v lesarstvo. Bil si optimist, veselil si se časov zasluženega pokoja, ko bi mirno užival sadove svojih žuljavih rok in minulega dela. Jelovčani te ne bomo pozabili, tvojim žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. Mirno počivaj v zemlji slovenski, za katero si se skozi našo Jelovico tudi prizadeval. KULTURNE DEJAVNOSTI V JELOVICI Z veseljem lahko ugotavljamo, da smo se letošnje leto precej popravili z obiski kulturnih prireditev. Kljub mesečnim ali celo tedenskim podražitvam, ki so prav tako aktualne tudi pri cenah vstopnic, nam je uspelo povečati število kar stalnih obiskovalcev. Tudi ponudba prireditev je bila zelo raznolika, od glasbenih gledaliških, opernih do plesnih prireditev. Najbolj širok program je imel seveda Cankarjev dom. Obisk predstav v Cankarjevem domu je toliko bolj ugoden, ker ima večina predstav za skupine izven Ljubljane od 20 do 40% popusta, tako da lažje pridemo do cenejših vstopnic. Letošnjo sezono smo si v Cankarjevem domu ogledali dve baletni predstavi. Ena predstava je bila v izvedbi ljubljanskega baleta s koreografijo Bigit Culberg in gostovanje novozelandskega kraljevega baleta s predstavo »Sluga dveh gospodov«. Za Slovenjio je bil največji dogodek opera Boris Godunov v izvedbi opere in baleta iz Ljubljane. Zelo slikovit je bil ogled tradicionalne korejske opere z razkošnimi kostimi in eksotičnimi učinki ob spremljanju tradicionalnih ljudskih glasbil. Vsako leto je v Cankarjevem domu tudi predstavitev mode za naslednjo sezono. Tako je bila v aprilu revija pričesk in mode slovenskih butikov »FIGARO« in v jeseni kot vsako leto »MODNI BAZAR« s predstavitvijo mode za plašče. Že kar nekaj mesecev pa je v Cankarjevem domu izredno uspešna komedija »Ob letu osorej« v odlični izvedbi dveh znanih igralcev Polone Vetrih in Iva Bana, ki pa je še vedno razprodana. Nam je uspelo dobiti še kar precejšnje število vstopnic in mislim, da smo se vsi, ki smo si predstavo ogledali, dobro razvedrili. Ker je še vedno veliko zanimanje, imamo za naslednje leto še rezervacijo. Za konec letošnjega leta se nas je nekaj ogledalo še opereto »Vesela vdova« gostovanja mariborskega gledališča. Loški oder nam je letošnje leto ponudil samo dve predstavi. Zadnja je bila predstava loških amaterjev s predstavo »Kliči M za umor«. V Prešernovem gledališču v Kranju imamo samo 24 abonmajskih izkaznic. V jeseni, ko je bil vpis abonmaja, se marsikdo ni odločil zaradi cene. Sedaj, ko sta dve predstavi že bili, cena, ki smo jo plačali, ni več niti za eno predstavo. Zato je škoda, da se ni več naših delavcev odločilo za abonma, saj ima Prešernovo gledališče v Kranju vsako leto tri svoje predstave in tri predstave gostujočih ansamblov. Organizirali smo tudi ogled koncerta MPZ »Srečko Kosovel«, škofjeloškega okteta in koncert pevskega zbora Lubnik. Z gotovostjo lahko trdimo, da so še vedno najpri-vlačnejše plesne prireditve, ki nam jo je letos pripravila plesna šola »Kazina« iz Ljubljane z državnim prvenstvom v standardnih plesih na »Podnu« v Škofji Loki. Z res precejšnjim številom naših delavcev na tej plesni prireditvi smo za letošnje leto zaključili z ogledi organiziranih predstav. Ferdin Dana ŽAGE DELAJO Z »VSO PARO« Žaga na Starem .Dvoru za niča na Starem Dvoru zaradi 42% presega plan. Obratova- pomanjkanja svežega žagala je dvoizmensko, zaradi po- nega lesa plan dosega le večanih zalog hlodovine 82%. Žaga na Sovodnju za (4700 m3, lanska povprečna 28% presega plan zaradi zaloga je bila 3100 m3), se precej povečanih storitev bo ta trend v prihodnje še razreza hlodovine, nadaljeval. Istočasno sušil- POVEST O JARI KAČI... Ali kako si zamišljamo volitve Vsaka oblast se skoraj vedno formira iz bivše opozicije, katera dobi pravo barvo šele, ko z vsemi razpoložljivimi sredstvi opravi z trenutnimi oblastniki. Nova oblast in kasnejši oblastniki postanejo tisti opoziciisti, ki se najdejo ob pravem času na pravi strani. Osnovni namen vsakega razgledanega opoziciista je priti do primernega mesta ob koritu. Prioriteto oz. motive posameznih skupin pa bi lahko razdelili v sledeče skupine: a) na tiste, ki so prej kot vsi ostali opazili simptome obolelosti trenutnih oblastnikov, kateri so vedno zelo karakteristični in se kažejo v vse izrazitejšem odaljevanju od začrtanih smernic v smeri lastnih koristi ter koristi svojcev, prijateljev in prisklednikov. Bolezen prehaja v naslednje faze z vse bolj predrznim izkoriščanjem položaja in se iz začetne demokracije prelevi v ropanje in teror sodržavljanov. V tem stadiju pa te stvari opazijo tudi pripadniki naslednjih skupin potencialnih kandidatov za oblast. b) To so recimo tisti, ki imajo vsega preveč in bi to investirali v to, da bi imeli vse. c) So tisti, ki imajo ravno prav, kar pa je svojevrsten dolgčas, ker se nič ne dogaja. d) So tisti, ki nimajo nič in se jim zdi, da tega ob kakršnem koli prevratu ne morejo izgubiti. Če ostanemo le pri teh skupinah je zmaga skupina a, ki ima podporo tudi v skupinah b, c in d, kjer je zadnja običajno najštevilnejša. Ob skupni zmagi nad dotedanjo oblastjo, do katere se pride predvsem z dokazovanjem vseh slabosti prejšnje oblasti in še predvsem z razveljavitvijo kakšrnih koli ev. dobrih stvari, ki so bile slučajno narejene, se pa najdejo liderji skupine d, kateri se proslavijo s tem, da svojim pripadnikom pridobijo dobrine bivših oblastnikov, kot tudi soborcev iz skupine a, b in tudi c. Med temi dogajanji se že pojavljajo nove opozicije katere vrh tvorijo prekaljeni iz prejšnjih skupin, katerim ni uspelo med dogajanji priti na pravi konec korita. Ce bi se najdla kakšna pametna duša in bi preštela člane stare oblasti in temu dodala tudi seštevek članov skupin a + b + c + d bi se seštevek nikakor ne ujemal s številom polnoletnih državljanov, ampak bi manjkalo najmanj 50% ljudi. Če bi ta pametna duša brskala naprej bi ugotovila, da so to ljudje, ki živijo od svojega dela in so kar zadovoljni. Po zaslugi sposobnosti liderjev iz prejšnjih naštetih skupin, pa se ti ljudje zaradi ljubega miru formalno le opredelijo za določeno skupino oz. dopustijo, da v njihovem imenu govorijo drugi do takrat, ko se pričnejo ponovno kazati znaki obolelosti novih oblastnikov in se zgodba ponovi. NN SOVODENJ NAJUSPEŠNEJŠI Le proizvodnja sestavnih delov v Sovodnju je januarja dosegla in močno presegla planirane cilje. Povečana proizvodnja okenskih kril ROTO (za 51% oz. + 727 kom) in1 za 40% več kril za okna Termoton predstavljajo za 30% presežen plan obrata. Proizvodnja oken programa SU je v tekočem mesecu zaostala za 7%, proizvodnja letev in dopolnilnega programa za 8%, proizvodnja v Gorenji vasi za 1%, proizvodnja v Preddvoru za 15% (proizvodnja podbojev je potekala po planu, ni pa bila realizirana v planiranem obsegu proizvodna palet, lamel). Na koncu ostaneta še proizvodnja notranjih in garažnih vrat, ki izkazujeta kar precejšnje odstopanje v negativno smer. Zaradi precejšnjih zalog se je proizvodnja vhodnih in garažnih vrat začasno zaustavila, proizvodnja notranjih kril zaradi manjše proizvodnje luže-nih kril in kril za pleskanje zaostaja za planom 25%. V času izdaje novemberske izdaje glasila JELOVICA so se zaposlili: ČEBAŠEK UROŠ v proizvodnji MO TOČAKOVIČ DRAGAN v službi AOP SLABE JANJA, dipl. ing. kot pripravnica v razvoju izdelkov S ZAJC ZDRAVKO v obratu Sovodenj PAVLIN SEBASTJAN v proizvodnji MO ANDREUZZI JANEZ v obratu Gorenja vas BUH CIRIL v obratu Gorenja vas STANONIK ROMAN v obratu Gorenja vas GAŠPIRC DAMIJAN v obratu Preddvor STARE ROMAN v skladišču ŽL POTOČNIK VILJEM v obratu Gorenja vas LIKAR BOGDAN v obratu Sovodenj FRANKO IVAN v obratu Kranj POTOČNIK ROBERT v obratu Sovodenj TIMOSEK JANEZ v skladišču ŽL ČEHIČINDIR v skladišču ŽL BERCKO MATJAŽ v proizvodnji MI ŠUBIC ŠUBIC MIROSLAV v prirezovalnici KREK PETER dipl. ing. novi vodja službe AOP LONČARIČ MARJAN dipl. org. pomočnik direktorja pri vodenju DO za organizacijo, informacijske sisteme in splošne zadeve ZLOPAŠA ANTE, v prodajnem inž za SP TOMAŽIN ALEKSANDER v skladišču ŽL KALAN DUŠAN v proizvodnji notranjih vrat TOVORNIK MATEJA, pripravnica v predstavništvu CELJE ŠENKIC STOJAN v predstavništvu Reka Od vseh, ki so se zaposlili v tem času, se jih je 17 vrnilo iz odsluže-nja vojaškega roka. SKUPNO VOŠČILO Vsem, ki ste do izzida te številke glasila Jelovica proslavljali rojstni dan, rojstvo svojega otroka ali sklenili zakonsko zvezo - iskreno čestitamo. uredništvo V istem obdobju so zapustili Jelovico: ZARADI UPOKOJITVE CANKAR SLAVKO iz obrata Gorenja vas FILIPIČ ANTON iz obrata Gorenja vas KECMAN MOMČILO iz poslovalnice Banja Luka Z delom so prenehali tudi: TRALJAŠIČ MIRSAD iz obrata oblog SLIPAC OŽENITA iz SPS PERCAN MIRJANA poslovalnica Pula JALEN FOJKAR JANKA iz službe AOP BENKIČ OLGA iz obrata družbene prehrane DEVIČ DARINKA iz prirezovalnice PIVK NATAŠA iz računovodske službe ZAKOTNIK SAŠA iz obrata vrat PAGON JANEZ iz obrata Sovodenj STANONIK JANEZ iz obrata oken ŠIPOŠ IVAN poslovalnica Stara Pa-zova KARNIČAR MATEVŽ iz obrata Preddvor JUSTIN JOŽICA iz prirezovalnice MASNEC MIROSLAVA iz prirezovalnice GREGORC ROMAN iz obrata vrat OSTERMAN ROMAN iz obrata Preddvor PIVK JANEZ iz obrata oken HAFNER BOGDAN dipl. oec. vodja tržnega področja MILINOVIČ DRAGAN vodja poslovalnice Valjevo EKAR JOSIP iz energetike POLUTARKO MARKO iz obrata Preddvor BOGUNIČ LEO vodja službe AOP HRENKO IVAN dipl, ing. iz tehnološke priprave dela SPASENIČ ZORAN iz poslovalnice Valjevo GRUJIČ LJUBOMIR iz poslovalnice Niš FOJKAR JERNEJ iz skladišča MO KRSMANOVIČ Nina iz poslovalnice Bar KOVAČ DRAGOMIR iz poslovalnice Bar PALADIN VESNA iz poslovalnice Bar POPOVIČ LJUBOMIR iz poslovalnice Bar DŽALOVIČ PETRONIJE iz poslovalnice Bar JOVIČEVIČ VESELIN iz poslovalnice Bar NOSE FRANC iz prirezovalnice KUZMIČ MILAN elektro delavnica NA ODSLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA SO ODŠLI: RIBNIKAR MARKO MOHORIČ MARKO MAREN KAREL NAGLIČ SIMON MUR BRANKO OSREDKART RAJKO ČANČAR JOSIP JEREB MATJAŽ ŠTREMFELJ JANKO ALIČ SIMON ERŽEN BORIS LAMOVŠEK IGOR ČIMŽAR LOJZE MELKIČ MATJAŽ ROBLEK ROMAN ROBLEK MATIJA BERČIČ IZIDOR TROBEC SIMON KOČEVAR ANDREJ ZUPAN MATEJ Pa še to! Pri predstavitvi upokojene sodelavke MARTINE ZUPANEC iz obrata KRANJ (predstavljena je bila v november-ski številki glasila) je prišlo do napake pri opisu vzroka upokojitve. Na napako nas je opozorila tov. Martina, ki je odšla v pokoj s polno delovno dobo, torej ne predčasno, kot je bilo pomotoma napisano. Za napako se ji opravičujemo. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage Anice Delavec, se iskreno zahvaljujemo nekdanjim so- delavcem ža poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta JERNEJA FOJKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem zaposlenim DO Jelovica za izraze sožalja in materialno pomoč. Še posebno se zahvaljujemo članom delovnega kolektiva Montažni objekti za darovano cvetje, moralno in denarno pomoč in vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hči Brigita, sin Darko z družino in sin Marko z zaročenko LETNI KOLEDAR NABIRANJA GOB Vrsta gobe Mesec IV. V. VI. VII. Vlil. IX. X. XI. Mavrah (smrček) o 0 0 Užitni goban (jurček o o 0 0 0 Majniška kolobarnica 0 0 Štorovka 0 o o 0 0 0 0 Lisička 0 0 o 0 0 0 0 Karželj 0 0 0 0 Peščenka 0 0 0 0 Navadni ali travniški kukmak 0 0 0 0 Gozdni kukmak 0 0 0 Zajčki 0 0 0 0 Užitna sirovka 0 0 0 0 Rdeča griva 0 0 0 0 Rumena griva 0 0 0 Bronasti goban 0 0 0 Maslenka 0 o 0 Laška globanja 0 0 0 Rjavi ježek 0 0 0 0 Prava kolobarnica 0 o Sivo rumena štorovka 0 0 0 Zelenkasta gobica 0 o o 0 0 Užitna golobica 0 0 0 0 ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVEDRILO - ZA RAZVED < X s ) r' N < V ' X V V f X X ) s x ' X X v p' X < / S X X / r x X ) k' X X y J 1 b 4 T~ f N X ) < y X ) x ,y x v X v X / X / X ) X V s JO fc •f 9 O •"d M M V lik vpisujte besede, ki tečejo od polja s številko v smeri kazalcev na uri. 1. keks, 2. dobiček, 3. odglasitev, 4. dolžnost, da se kaj stori, 5. glavno mesto Turčije, 6. grški filozof, Platonov učitelj, 7. besedna vrsta v slovnici, 8. inozemstvo, 9. prevajanje, 10. težko železno kladivo. Na označenih poljih dobite mesto na Gorenjskem, kjer je sedež podjetja Jelovice in mesto v Srbiji, kjer je poslovalnica Jelovice. Andrej Kodele OSVAJALEC Aa. .«dl *£, Mii II MAMICA JURČIČEV (MARTINEK) KRAJ BLIZU RA00VUICE DVOJICA PRIMORJU GORSTVO GUGOi . w KANADSKO Olimpijsko m E°' sr E ii SIMF0NUA Er SLAVNI VOJSKO- VODJA NOBELOVEC sr ŽD l. IME M« ssr GORJAČA -NKSOI« MČVHEDEN VČSSR BLIZU PRAGE SL VODORAVNO: 1. vrsta tkanine, 4. Simenonov junak, nezmotljivi inšpektor, 8. sloviti švedski filmski režiser (Ingmar), 9. riba severnih morij, 10. majhna ovčka, 11. antična boginja več prednjeazijskih ljudstev, 13. cvetica, 15. slovenski pesnik in politik, med soustanovitelji OF (Edvard), 17. slovenski zborovodja, zbiralec narodnega blaga, utemeljitelj naše etnomuzikologije (France), 20. jegulja, 22. letovišče na italijanski rivieri (1920 krivična pogodba med SHS in Italijo), 24. velik grški otok v Egejskem morju, 26. slovito letoviško mesto na Floridi, 27.,pokrajinaTv Kanadi, 28. hrvaški glasbeni zgodovinar (Josip), 29. glasbilo pouličnih muzikantov. NAVPIČNO: 1. turistični center pod Durmitorjem, 2. starodavni grški kipar (»Metalec diska«), 3. veliko mesto na Finskem, 4. najvišji vrh zahodnih Julijcev (Poliški Špik), 5. bombažna tkanina, 6. veliko mesto v Argentini ob reki Parana, 7. trščica, 12. knez v 7. stoletju, voditelj močne slovenske plemenske zveze (pridruženi tudi Slovenci v Karantaniji), 14. ograda za živino, 16. ameriški skladatelj popularne orkestralne glasbe (Aaron), 18. francoski avantgardni dramatik španskega rodu (Fernando), 19. pokrajina v srednji Italiji (glavno mesto Firence), 21. koncentracijsko taborišče v fašistični Italiji, 22. južnoameriški ples, 23. nekdaj popularni ameriški pevec (Frankie), 25. več staroperzijskih kraljev. — In za drugih devet prstov? NOVOLETNA KRIŽANKA Uredniški odbor je prejel 70 rešitev novoletne križanke. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrada: tapetarska miza Stane Bernik, Hafnerjevo nas. 2. nagrada: vikend na Pokljuki Andrej Klevišar, SKK 3. nagrada: vikend v Bovcu Franc Kalan, Barbara 5 Pa še bežna pripomba: pri žrebanju upoštevamo le po eno križanko, ki jo pošljete, tako da ima vsak enako število možnosti, kar pomeni: če kdo pošlje več rešitev upoštevamo le eno! Danica M. NESREČE PRI DELU NOVEMBER, DECEMBER 1989 Čeprav smo že krepko v novem letu, pa se vseeno ozrimo še v staro leto nazaj in si oglejmo par nesreč, ki so se pripetile v zadnjih dneh starega leta. Dolžni smo še opise sledečih nesreč: se pripise skladišču stavbnega pohištva na Starem dvoru. 8.11.1989 jo je »zopet« skupil Anton N., ki nato var ja kamione in je pri enem »baje« prav nerodno sestopil ter si pri tem zvil nogo. Še ena nesreča velja za mesec november, ki pa se drugače lahko pohvali z rekordno nizkim številom nesreč, samo dve. Bernarda P. iz prirezovalnice na Starem dvoru je dne 25.11.1989 na novem stroju za dolžinsko optimiranje lesa merila obdelovance, pa se je eden zataknil, Bernarda ga je hotela rešiti, pri tem pa ji je valj stisnil kazalec na levi roki. Mesec december. Za začetek se je nesreča pripetila Leonu M. v obratu oken na Starem dvoru. Dne 4.12.1989 je ploskovno brusil elemente za okna. Eden od elementov mu je zapustil spomin na sredincu leve roke v obliki trna. 11.12. 1989 se preselimo s Starega dvora na obrat Kranj. Tu jo je Vido E. skupil, prav tako s tujkom v prstanec na levi roki. Opravlja dela in naloge pri montaži okovja na polkna. Dne 13.12.1989 se povrnimo zopet v prirezovalnico na St. dvor. Miroslav P. je tega dne nič hudega sluteč zlagal lesene lamele. Prav tako za spomin poškodba mezinca na levi roki. Ko smo že pri prstih pa še zaključimo z njimi. 20.12.1989 je Lojze B. sicer prekaljen mizar tega dne popravljal pol-kna, pri tem pa staknil v sredinec desne roke leseno iver. Zadnja nesreča v lanskem letu pa je bila »usojena« Simonu S. na montaži ostrešja na naših objektih. Dne 21.12.1989 je poravnaval špirovce. Zaradi rahle po-mrznitve mu je spodrsnilo, na srečo se je ujel, kljub temu pa dobil močan udarec po hrbtu in desni strani, prsnega koša, brez hudih posledic ... IN V JANUARJU 1990 V Novem letu boljše bo, bi rekel še večji optimist, na žalost pa se je tudi to leto začelo po starem. Nesreče pri delu nikoli ne počivajo. Pa si jih oglejmo kar po zaporedju: Takoj po praznikih je bil neučakan Boštjan R. z obrata Kranj. Dne 8.1.90 je nastavljal stroj na mere obdelave, pri tem pa bil nepreviden in s palcem na levi roki zadel ob rezilu in nesreča je bila tu. Do kaj lahko pride, če stroj ni popolnoma brezhibno teh nično zaščiten pa je občutil Vinko R. v proizvodnji montažnih objektov. 12.1.90 je žagal les na večlistni krožni žagi pri tem pa mu je pri strani mimo zaščite nazaj ušel eden od odrezkov - krajnikov. Kljub temu, da je stal oh stroju pa ga je ta odrezek zadel v levo roko in v predpasnik. Sedaj pa pride na vrsto najbolj črn dan v januarju. V Jelovici sta se dne 22.1.90 zgodili dve nesreči. Obe nesreči pa' pri paletiranju oken. Ena v obratu oken na Starem dvoru, druga v Gorenji vasi. Na Starem dvoru je Simonu izstreljeno sponko v povezovalno letev odbilo od grče nazaj v sredinec leve roke. Res nesrečen slučaj. Druga nesreča pa se je pripetila Bojanu B. prav tako pri rokovanju s pnevmatsko pištolo. Če je bil pri Simonu zgolj nesrečen slučaj pa pri Bojanu tega ne moremo trdi- ti, kajti sponka iz pištole je šla v njegov prstanec na levi roki še pred obdelovanjem se pravi direktno. Ti dve zadnji nesreči nas že opozarjata, da bo potrebno v najkrajšem času izvesti z »rokoval--ci« teh pištol »obuko«. Zadnja nesreča v mesecu januarju pa gre zopet na račun obrata Kranj. Nesreča, ki jo je dne 23.1.90 doživel Milan H. pa je čista posledica delavčeve neprevidnosti. Kljub temu, da je rezilo pri stroju za izvrtavanje mirovalo pa je Milana ošvrknilo po levi roki. Zares moraš biti neroden, da jo tudi tako stakneš. Bo pa poslej malo bolj pazil. Tako smo opisali vse nesreče v letošnjem prvem mesecu, ki pa je kar v povprečju glede na zadnje tri leta. J.G. HOKEJSKI »SPEKTAKEL« NA KRANJSKEM SEJMIŠČU Nova športna disciplina, ki jo je naš športni referent Jože Habjan uvedel, je vzbudila veliko zanimanje. Noben problem ni bil zbrati dovolj hokejistov za hokejsko tekmo, ki jo je organiziral 3.2. ob 16.30 uri v Kranju. Ekipi, ki so jima nadeli že kar tradicionalni naziv OKNA in VRATA, sta se z obilo dobre volje pomerili na prvi tekmi in še preden je bila tretja tretjina končana, so hokejisti razmišljali tudi o povratni tekmi. Zmago so si priborili hokejisti ekipe VRATA, saj je bilo v njihovi ekipi več že »izku- šenih hokejistov«, pa tudi precej boljšo opremo so imeli. Tudi veliko gledalcev je precej prispevalo k veselemu vzdušju ob dogajanju na ledu. Ob lepili akcijah, veliko zadetkih je bilo tudi precej atraktivnih »prostih padcev«. Končni rezultat je bil 14:6 za ekipo VRATA. Strelci pa so bili naslednji: za ekipo vrat: Matjaž Krajnik (7), Tomaž Hafner (5), Zmago Kužnik (1), Andrej Ahčin (1) za ekipo oken: Janez Ržen (5), Franci Ahčin (1). Danica Miklavčič Kaj bom komu daroval? Sovražniku odpuščanje, prijatelju pozornost, otrokom dober zgled, očetu spoštljivost, materi gredico na vrtu, s katero se bo lahko ponašala, sebi spoštovanje, vsem ljudem ljubezen. (Benjamin Franklin) Nihče drug ni tak, kot si ti. . . Edinstven si, enkraten, čisto izviren m neponovljiv. Ne boš verjel, ampak na vse veke nihče ne bo tak, kot si ti. (Phil Bosmans) UREDNIŠKI ODBOR: slavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Jana Debeljak, Franc Ziherl, Robert Ovsenek, Stanku Žbogar. Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1800 izvodov. Tisk: Tiskarna UMKE, Sp. Pirniče.