Poštnina plačana v gotovini.
Cena 20.— iir
DEMOKRACIJA
Leto V. - Štev. 22
Trst - Gorica 1. junija 1951
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. -stel. 62^tS-Uprava: Trst. uiica;S. Agasasio 1-r s.- t%i. 2-30-89 Goriško uredništvo: Gorica. Riva Piazzutta 18 CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, borica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Slovenskim volivcem!
Gorica, 31. maja 1951.
Upam, da se sleherni slovenski volivec in volivka zavedata položaja, v katerem je naša slovenska manjšina v Italiji,i razcepljena ~v tri glavne dele, namesto da bi šJ.i na volitve složno in samozavestno Kominformisti imajo svoj skrajne komunističen program in se niso nikoli doslej brigali za naše jezikovne in šolske pravice in potrebe Njim so torej narodnost, narodna šola in materin jezik deseta briga! Demokratična fronta Slovencev v Italiji zavrača zadnje čase svoje titovsko očetovstvo in zameri vsakomur, zlasti nam, če kažemo nanjo.
To zavračanje očetovstva utegne imeti dvojen pomen: slepiti slovenske volivce s slovensko narodno zavednostjo in prikriti svojo komunistično usmerjenost. V prvem primeru trdijo frontaši, da so Slovenci, ki so prvi začeli narodno osvobodilno borbo, in zahtevajo zase svetinjo prvoborstva. Motijo se! Borbo pod krvoločno železno peto fašističnega režima je na Primorskem začela narodno zgrajena mladina, ki je zrasla v šoli političnega društva »Edinost« in je sama brez vsakega višjega vodstva nastopila samo z narodnim programom, ki ni imel prav nobene zveze s komunizmom.
Komunisti so takrat Jugoslavije zmerjali in jo psovali in za trpeči slovenski narod v Italiji kot talq se niso nikdar niti zmenili. Ne samo to, ampak zasmehovali so vse slovenske trpine po fašističnih zaporih, češ:
»Vi ste sekta zaslepljencev, ki se ne zaveda, da narodnost niti ne obsUtja; to, -kar vi imenujete »narodnost«, je umetna tvorba buržua-Zije, da z njo slepi in zasužnjuje ljudstvoJ«
Demokratična fronta Slovencev v Italiji lahko ima kot člana katerega od teh začetnih borcev, toda v glavnem je ona le naslednica OF ki so jo vodili komunisti in ki je zasledovala komunistične cilje tei uveljavljala komunističen program' Poleg tega se je borila tudi proti okupatorju. Toda, kaj se je potem zgodilo?... In kaj se še danes godi v domovini?... Ali se bo kdaj ka; izboljšalo pod tem režimom?... Ali more danes DFS trditi, da zavrača komunizem? Vem, da kolikor je i DFS doslednih komunistov, bodo odkrito povedali: DFS komunizma ne zavrača!
DFS kot organizacija, ki je prevzela program in naloge OF na Goriškem in v Italiji sploh, ni začetnica osvobodilnega gibanja in borbe, ker je to gibanje in to borbo začel narod sam, odločno in samozavestno. In z narodom ter za narod, slovenska mladina. To pričajo znani procesi iz Pulja, Trsta in Rima, to pričajo otoki in zapori vzdolž Italije in na morju, to pričajo usmrtitve v Pulju in v Bazovici že leta 1929 in 1930! Gortan < Pulju; Marušič, Bidovec, Valenčič in Miloš v Bazovici!
Prav ta slovenski narod nastopa tudi danes na volitvah, strogo narodno zavestno, za svoje narodne koristi in pravice. Za svojo vero za svoj jezik, za svojo vas, za svoje gospodarske koristi in za svojo narodno čast! Ne sovraži nikogar odločen pa je braniti svoje pravice in svojo čast! Ta narod je naroc\ žuljavih rok, delaven in pošten. Ta narod nadaljuje poslanstvo naših očetov na tej zemlji. Ta narod bo zmagal v znamenju LIPE z GROZDOM in ČEŠNJAMI, v znamenju pridne ČEBELE, v znamenju PLUGA in NAKLA, v znamenju slovenske LIPE!
dr. Avgust SFILIGOJ
Goriški Slovenci
v nedeljo 10. junija 1951 vsi na volišče za naše pravice! - Proti komunizmu
in proti demokristjanom!
Po skoro .tridesetih letih brezpravnega življenja bodo 10. junija st. 1. naši volivci zopet lahko volili v občinske svete in v pokrajinski svet svoje prosto izbrane može.
V	'tem dolgem presledku tridesetih let smo mi Slovenci v Italiji pretrpeli najhujše gorje, kajti Italija je ravnala z nami kot se ravna z navadnimi .kaznjenci, ki so zagrešili krvave zločine, rope in u-more. Hotela nas je izbrisati z naše zemlje, ki nam jo je Bog odka-zal za dom in -za domovino. Po drugi svetovni vojni smo upali, da bodo novi vladarji ravnali z nami po demokratičnih in krščanskih načelih, kakor mora ravnati tisti, ki si nadeja ime demokristjana.
Demokristjani naši najhujši nasprotniki
,Pa smo doživeli in doživljamo izopet drugo razočaranje, kajti italijanska demokristjanska stranka ravna z nami kot vsaka druga italijanska nacionalistična stranka in stremi za tem, da bi nas uničila s prezirom in jemanjem diha naši skupnosti. Z vso očitno krivičnostjo nam je ta zagrizena sovražnica našega rodu izgnala iz slovenskih šol do danes sto petdeset učencev in dijakov, sinov optantov. 2e leta 1947 so predstavniki demokristjanov in Saragaitovih socialistov tekli v Rim, da so preprečili dejansko uvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom, ki bi nam morala dati pravico do dvojezičnosti in sploh spoštovati vse naše pravice, ki nam jih zagotavljata tako mirovna pogodba kakor italijanska ustava in pa mednarodni dogovor o spoštovanju človečanskih pravic, ki ga je italijanska vlada slovesno podpisala v Rimu 4. novembra 1950.
Kako pa Italija ta svoj podpis na mednarodni dogovor spoštuje, vemo na žalost najlepše mi Slovenci v Italiji, 'tako goriški kakor oni iz videmske pokrajine. Medtem ko se moramo goriški Slovenci krčevito upirati očitnemu preziranju in zatiranju vseh naših pravic, ki so do danes samo še na šolskem polju, noče demokristjanska vlada
odpreti niti ene osnovne slovenske šole petdesetim tisočem Slovencev v videmski pokrajini.
Svetovni tisk priznava, da nas demokristjani zatirajo
O očitnih krivicah, ki se nam godijo vedno češče, piše tudi svetovni tisk in tako seznanja svetovno javnost iz mašo težko usodo pod železno peto demokristjanske vlade. Pa se razni »Giornale di Trieste«, »Messaggero Veneto« in vsi večinski italijanski občinski svetovalci iz Gorice hudujejo in krivično znašajo nad našega svetovalca g. Rudija Bratuža, ker je ta svetovni tisk, kot n. pr. »Gazzette de Lausanne« in »Times« prikazal v pravi luči krivice, ki' se nam godijo. In se drznejo sklepati proteste proti »Gazzette de Lausanne« in proti »Times«-u... Človek ne ve ali igra pri tem večo vlogo smelost ali naivnost.
Demokristjani in komunisti roko v roki proti Slovencem...
Kakor znano je 8. maja prinesel »Giornale di Trieste« dopis iz Gradiške, v katerem je jokal, da obsto-
ja nevarnost zmage slovenskega kandidata pri pokrajinskih volitvah »Giornale di Trieste« je zaradi tega pozval Italijane, naj volijo kogar koli od Italijanov, torej tudi kominformista (op. ur.), da bi le 'Slovenec ne zmagal. Zato se nam zdi povsem smešen in tudi neresen nastop raznih demokristjanskih ministrov, ki nastopajo v Gorici s trditvijo, da obstoja komunistična nevarnost. Komunistična nevarnost obstoja za nas Slovence skoro stoodstotno v isti meri kot demokristjanska nevarnost. Prvi so nas zatirali in bi nas še zatirali kot nekomuniste in v smislu našega protikomunizma, drugi nas zatirajo in sovražijo pa kot Slovence, kot narod, ki jim je na potii, ker živi tukaj .trinajst sto let na svoji izemlji, in bi nas radi iztrebili prav tako, kakor nas je hotel iztrebiti fašizem, kateremu so prav demokristjani dovolili novo življenje v Italiji, saj so odkrili, da so prav novi fašisti izvršili razne bombne atentate v Rimu. Proti Slovencem v Gorici pa so jih izvršili morda kaki drugi Italijani, ker tukaj so Italijani vsi skupaj proti nam Slovencem.
Komunisti, to dobro vemo, so naši idejni nasprotniki. Oni so se izkazali proti samostojnosti člove-
ka in proti veri. Ne priznavajo skupnosti družine, ne priznavajo družinske gospodarske enote, ne priznavajo krščanske vere in njenih nravnih vrednot, ne priznavajo demokratičnih svoboščin in človečanskih pravic in ne priznavajo narodnosti kot take. Po načinu u-veljavljanja in ostvaritve njihovih naukov so povsod nasilni in krvoločni in jim je človeško življenje nevredno vsakega spoštovanja, ko gre za dosego njihovih komunističnih ciljev. Sploh smo mi Slovenci njihove metode že prebridko okusili in preizkusili, zato smo jih tudi obsodili kot zločince človeške družbe, s katerimi ni moči niti govoriti več!
...in z njimi še Furlani
Leta 1947 so nas nekateri gospodje od furlanskega ljudskega gibanja (»Movimento Popolare Friula-no«) iz Vidma poiskali in nam obrazložili svoj avtonomistični program ter nas vabili k nekakemu sodelovanju. Mi ,smo se prijaznemu vabilu prijazno 'Odzvali ,in smo z njimi in napram njim ravnali povsem odkritosrčno in popolnoma solidarno. Tako nas ie vabil v Videm senator g. dr. Tessitori in nam (konec na 4. strani)
Amerika za Evropo
Evropa je najmočnejši ameriški zaveznik v svetovnem boju za svobodo
Vojne na Koreji
Pomladanska komunistična ofenziva na Koreji je propadla. Kitajski in severnokorejski naval se je zdrobil spričo posrečene premične obrambne taktike oboroženih sil OZN.
Cim je sovražnik nakazal, da je njegova napadalna sila opešala, so čete OZN 'takoj prešle v protiofenzivo in s hitrimi stranskimi prodori (ki jih je general Van Fleet že uspešno izvajal v teku grške državljanske vojne) zasedel tri važns križišča ob 38. vzporedniku v zaledju obveznih poti, ki se jih sovražnik poslužuje pri svojem umiku. Zaradi tega so pustili komunisti na bojnem polju vse težko o-rožje in se začeli umikati na sever po teže dostopnih gorskih poteh in prelazih.
Vodstvo sil OZN pa kljub temu poudarja, da sovražnik s tem še ni poražen, ker razpolaga v severni Koreji še z znatnimi rezervnimi silami.
»Dokler obstoja svobodni tisk, ki redno obvešča ljudi, ne more nobena politična sila ali nasilna skupina vzpostaviti diktature, kajti noben dobro obveščen in misleč volilec ne bo nikoli glasoval proti svoji lastni svobodi.«
(J. Clifford Kaynor, predsednik »Narodne zveze založnikov«)
Pomanjkanje Kruha na Madžarskem
Po poročilih, ki prihajajo na Dunaj, vlada na Madžarskem pomanjkanje kruha. Je to posledica notranjega gospodarskega pritiska na kmeta, previsoko postavljena zahteva po količini žita, ki ga mora kmet oddati državi.
Da bi zagotovili urejeno prehrambeno preskrbo, so krajevni odbori kmetu natančno predpisali, koliko tega ali drugega žita mora oddati državi. Ljudski komisarji za »vzgojo« državljanov — mi bi rekli agitatorji — pa v ta namen neprestano krožijo po vaseh, ki se doslej še niso vključile v kolhozno zadružno skupnost. Ce izjavi kmeto-valeč, da ne more oddati predpisane količine pridelka, ga obiščejo ljudski kontrolni organi in če naj* dejo pri preiskavi le vrečo žita, ga naznanijo ljudski oblasti.
Predsednik Truman je 24. maja s posebno poslanico zaprosil ameriški kongres, naj sprejme zakon o vzajemnem varnostnem načrtu za vojaško in gospodarsko pomoč drugim narodom sveta. Po predsednikovem predlogu bi- odpadlo 6.250 milijonov dolarjev na vojaško pomoč, 2.250 milijonov dolarjev pa na gospodarsko pomoč.
Predsednik Truman pravi v svoji poslanici med drugim:
»Ta vzajemni varnostni načrt priporočam kot nov važen korak na poti k pravi varnosti in trajnemu miru. Mir, sloneč na kolektivni moči, pomeni težko pot, ki ni brez nevarnosti. Pri tem nam uspeh ni popolnoma zagotovljen, toda vsa* ko drugo pot spremljajo še veliko večje nevarnosti.
Miru ne moremo doseči s popuščanjem. Varnosti ne moremo doseči z izolacijo. Mi se ne bomo predali.«
Predsednik je dejal, da je predlog za to pomoč sestavljen glede na trojno nevarnost, ki prihaja od Sovjetske zveze. Ta nevarnost jf) svetovnega obsega, totalna in po trajanju nedoločena.
V zvezi z'dejstvom, da je velik del pomoči namenjen Evropi, je Truman dejal:
»Za varnost Združenih držav in za zmago svobode v svetu je Evropa kritično področje, ki ga je treba braniti. Evropsko ljudstvo živi na edinstveno strateškem položaju. To ljudstvo je po eni strani zelo zapeljivo plačilo za sovjetski pohlep, po drugi strani pa je naš najmočnejši zaveznik v svetovnem boju za svobodo.«
Skladno s tem načelnim gledanjem je sestavljen tudi predlog za razdelitev pomoči. Od skupne vsote
.500 milijonov dolarjev bo dobila Evropa 6.800 milijonov dolarjev, in sicer 5.240 milijonov dolarjev za vojaško pomoč in 1.650 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč.
V zvezi z vsotami, ki jih je priporočil za Evropo, pravi predsednik Truman v svoji poslanici:
»Glavna stvar pri obrambi svobodne Evrope je, da lahko vztraja na kopnem. Zahodna Evropa ni ločena od celine po velikih oceanih, Zato je treba vse priprave usmerjati na ,to, da bo lahko obdržala svoja ozemlja z dobro oboroženim moštvom na kopnem, z veliko in udarno letalsko silo ter s pomorsko silo, ki bo obvladala bližnje vode ter važne prometne zveze.«
Namen ameriške vojaške pomoči je pomagati, da bo Evropa lahko naglo postavila na noge svojo vojsko, čeprav bo tudi njena proizvodnja v vedno večji meri prispevala k temu.
Ker je evropska gospodarska obnova že znatno napredovala, pri-
poroča predsednik Truman z a ew ropske države bistveno manjšo gospodarsko pomoč, kakor je bila v tekočem finančnem letu
Ko je predsednik govoril, katere države bodo dobile gospodarsko pomoč, je dejal, da vsebujejo njegova priporočila nekaj za Zahodno Nemčijo, gospodarsko pomoč za Avstrijo in Trst, čigar gospodarstvo se mora boriti s posebnimi težavami in nekaj gospodarske pomoči Jugoslaviji za kritje njenih minimalnih potreb proti nevarnosti sovjetskega imperializma. Pri tem moramo poudariti, da je predsednik Truman med drugim izjavil, da je treba ustaliti prilike v Trstu.
V	zvezi s sedanjim položajem, ki narekuje to pomoč, je predsednik Truman podal nekatere važne ugotovitve, ki dokazujejo, kako nerade so se Združene države odločile za pot oboroževanja, in iz katerih posnemamo naslednje:
»Nikdar pa ne smemo pozabiti, da smo, kakor vedno, pripravljeni hoditi po poti miroljubnega reševanja spornih zadev, nadzorstva nad oborožitvijo in zmanjšanja o-borožitve, ter po poti sodelovanja
in uporabljanja vseh človeških sposobnosti za ustvarjanje pravične ter prospevajoče svetovne skupnosti.
Ce bo mogoče zagotoviti mir, bo ameriško ljudstvo rado naložilo del denarja, ki ga .moramo zdaj dati za obrambo, v velik načrt za svetovni gospodarski razvoj.
Ce sovjetski oblastniki ne bi prelivali svojih besed o miru v vojne bobne, če bi o njihovih miroljubnih Izjavah govorila tudi dejanja, bi bilo lahko naše stoletje najlepše stoletje, kar jih pozna človeštvo na naši zemlji. To smo imeli pred očmi pred šestimi leti, ko je šU vojna h koncu. Tega ne smem« nikdar pozabiti. Nikdar -tudi ne smemo obupati ter opustiti . naporov, da bi te misli uresničili,
Edini spopad, ki si ga Združene države želijo, je koristna stara borba proti skupnim sovražnikom človeka — revščini, bolezni, lakoti in nepismenosti.«
S temi svojimi pripombami je obenem tudi temeljito odgovoril vsem onim, ki so odgovorni za sedanje stanje v svetu, a so tako nesramni, da mečejo krivdo na druge.
Upravna volilne v Trstu
Po odredbi ZVU z dne 30. maja bodo upravne volitve na A področju STO-ja dne 7. oktobra (za mesto Trst) in 14. oktobra (za okolico).
Bistro in jasno
Soc. Horner novi avstrijski drl predsednik
Socialistični kandidat Koerner in klerikalni kandidat Gleissner sta imela skoro enake izglede za izvolitev pri nedeljskih predsedniških volitvah v Avstriji. Jeziček na tehtnici so bili glasovi manjših strank, zlasti pa šest sto tisoč glasov novo-nacistične stranke »neodvisnih«.
Izkazalo se je, da je bilo zgrešeno mnenje, da bodo novonaoisti v celoti podprli klerikalnega kandi-
data. Pri »neodvisnih« je namreč organizirana številna skupina nacionalno usmerjenega delavstva, ki je prav gotovo podprla kandidaturo socialista Koernerja in mu s tem omogočila zmago.
Izidi volitev so naslednji: social. Koerner 2,172.806 glasov, klerikalec Gleissner pa 2,004.290 glasov; neveljavnih glasov je bilo 188.031. U-deležencev je torej bilo 4,365.127.
Upravne volitve v Italiji
Upravne volitve v prvi skupini pokrajin severne Italije dne 27, maja so potekle v popolnem redu. Podajamo sliko volivnega izida, čeprav ta še ni popoln, ker bodo volitve v drugi skupini šele 10. junija, v srednji in južni Italiji pa šele jeseni.
Pri pokrajinskih volitvah so demokristjani zmagali sami v 18 o-krožjih, v dveh okrožjih pa v povezavi z republikanci, liberalci in socialdemokrati, medtem ko so socialkomunisti dobili samo 7 okrožij.
Pri občinskih volitvah je zmagala demokratična koalicija v 23 pokrajinskih mestih, socialkomu-nistl pa samo v štirih (Bologna, Pesaro, Saronno in Rovigo). 'Socialkomunisti so izgubili svoje trdnjave: Genova, Imperia, Benetke, Va-rese, Novara, Cremona, Ravenna,
Forli, Ancona in Pavia. V Bologni so zmagali socialkomunisti le z razliko 2000 glasov; k njihovi zmagi so posredno pripomogli fašisti, ki so dobili 7.000 glasov.
Demokristjani so v vseh navedenih občinah dobili manjše število glasov kot pri volitvah 1. 1948, vendar so s pomočjo volivne povezave in z večinskim sistemom zabeležili znaten celotni uspeh. Z de-mokristjanskim številčnim upadom sta se okoristili v glavnem sredinski stranki liberalcev in socialdemokratov. Nevarno so narasli fašisti, ki so dobili veliko število glasov. Socialkomunisti so pa kljub vsemu številčno ohranili vse stare položaje in si marsikje pridobili novih, tako da je razumljivo De Gasperijevo upravičeno svarilo pred resno komunistično nevarnostjo v Italiji.
O	razgovorih, ki jih je imel britanski vojni minister ob priliki svojega obiska v Trstu, je bilo izdano sledeče kratko poročilo:
»Britanski vojni minister Stra-chey, ki je na svojem obisku nadzoroval britanske vojaške naprave v Trstu, je imel razgovore z raznimi odličnimi osebnostmi v Trstu, med katerimi so bili dr. Palutan, grof di Carobbio, odvetnik Forti in profesor Lonza.
Minister je poslušal njihova mnenja, ni pa podal k njim nikake pripombe.«
S tem poročilom so prizadeti u-radni krogi postavili stvari na svoje mesto. Italijani so namreč brez vsake osnove vedeli toliko povedati, kaj vse jim je angleški minister dejal, obljubil itd. Seveda so si vse ito gladko izmislili in navedeno uradno poročilo jih je sramotno postavilo na laž.
Veseli nas, da počasi tudi zavezniki spoznavajo, s kom vse imajo v Trstu opraviti.
Inflacija še vedno na obzorju
Gospodarska komisija za Evropo je priporočila v petem poglavju svojega pravkar objavljenega gospodarskega pregleda za Eviropo raznim evropskim državam, naj u-trde in ojačijo svojo valuto napram dolarju, ker bodo edino na ta način lahko preprečile inflacijo, ki grozi zaradi povečanih oboroževalnih in drugih izdatkov posebno Italiji in Franciji.
Kako se gospodari v Somaliji
Ko so se italijanski politiki tako trdovratno borili za pridobitev italijanskega mandata nad Somalijo, so mnogi trezni posamezniki zmajevali z glavami, ker so predvidevali, da je to za Italijo nepotrebna in predraga stvar. Se doma ni de-iiuiSrup nefep1 B§ ?BU ed 'afieu ščih.
Argentinska atomska bomba v zaporu
Pred meseci je presenetila svet novica, da je Argentina v posesti nove, popolnejše atomske bombe, kot pa je ona, s katero razpolaga? jo Združene države. Vsi resni krogi so že tedaj dvomili o resnični vrednosti izjav, ki jih je podal na osnovi poiročila svojih znanstvenikov sam predsednik Peron.
Sumničenja so se izkazala za u-pravičena. Časopisi poročajo, da so argentinska oblastva aretirala nemškega znanstvenika dr. Richterja, ki je načeloval argentinskim atomskim raziskovanjem. Očitajo mu lažno poročanje in ugotovili so sploh, da razpolaga komaj s površnim znanjem fizike... Tako je doživela argentinska atomska bomba kaj hiter konec.
Partizani sovraštva
V	Berlinu je bil pred kratkim sestanek sveta svetovnega miru. Med raznimi govorniki je govoril tudi moskovski metropolit, oblečen v razkošen plašč poglavarja ruske pravoslavne cerkve, ki je Američane označil za »resnično in živinsko drhal modeme dobe, ki je podla kot kuga«.
Te besede zvenijo zelo ou-dno v ustih krščanskega prelata, ki govori na pacifističnem zborovanju. To ni nobena propaganda ‘za mir, 'temveč propaganda za sovraštvo!
Kdo so atentatorji v Trstu, Gorici id.
Bombni atetati so postali nekakšna moda. Od časa do časa jih imamo v Trstu, imeli smo jih v Gorici, imeli smo jih pred kratkim na Semusija v Libiji in imeli smo jih v Rimu. Do Rima je šlo vse dobro. Za storilci ni bilo nikdar nobenega sledu. Sele ko je šlo za lastno ko-,o, šele takrat so jih odkrili: vsi aretiranci v zvezi z atentati v Rimu so nacionalistični prenapeteži »misini«!
Ali se morda končno le nekdo ne boji, da ne bi marljivo iskanje tudi drugje ne pokazalo s preveliko očitnostjo, da leži tudi drugod ito gnezdo v podobnih krogih in je strah pred neprijetnimi odkritji, ki ne bi bila v korist iredentistični politiki, slavni razlog za nemarlji-vo iskanje?
Desti s tržaškega
DVOLIČNA IGRA
Volivni sporazum, vseh treh slovenskih demokratičnih političnih skupin v Trstu je posebno pri obeh komunističnih partijah izzval raz ne komentarje. Ni zaenkrat naš namen, da se z njimi podrobneje bavimo. Na to se še povrnemo.
V	zvezi z objavljenimi programskimi načeli nas pa za sedaj zanima predvsem gorečnost, s katert skuša ves slovenski in italijanski kominformistični tisk dokazovati da je njihova partija edina, ki se dejansko bori za Svobodno tržaške ozemlje.
Izkustvo nas uči, da je vedn-: nekaj sumljivega v ozadju, kada komunisti nekaj posebno glasnn Zatrjujejo. Vedno se dogaja, da sr v tem primeru njihove besede r navzkrižju z njihovimi nameni.
Zato ne bo odveč, da malce osvežimo naš spomin in ugotovimo, kakšna je bila prav za prav taktika komunistične iMrtije glede STO-ja od ustanovitve do danes. Prostor nam ne dopušča, da odgovorimo izčrpno na to vprašanje. Naj Zaenkrat pribijemo zgolj nekatera neizpodbitna dejstva.
Ustanovitev STO-ja je z vsemi svojimi, v mirovni pogodbi z Italijo vsebovanimi določbami, predstavljala kompromisno rešitev med zmagovitimi silami pri novi ureditvi povojnih razmer V tem delu Evrope.
Bistvo vsakega kompromisa je, da vsaka od sodelujočih strani žrtvuje del svojih koristi. Od dobre volje in od poštenih namenov pogodbenikov pri izvrševanju sklenjenega sporazuma pa zavisi trajnost kompromisa.
Kaj smo pa doživeli? Prvi pogoj Za popolno ostvaritev STO-ja je bilo imenovanje guvernerja. Ce je Sovjetski zvezi zares bilo toliko ležeče na oživotvoritvi STO-ja, kot danes trdi kominformistični tisk, zakaj ni omogočila to imenovanje, ko je bila za to podana široka možnost? V tem primeru bi letos slavi-
lo	Svobodno tržaško ozemlje že četrto obletnico svojega neodvisnega
in samostojnega življenja — brez tujih vojaških enot in brez svoje sedanje razcepljenosti.
Toda nismo še pozabili, kako je odklonila Sovjetska zveza vse šte vilne kandidate, ki so jih predi o-žile zahodne velesile, kar je imelo Za posledico, da so te odklonile njene kandidate. Zakaj pa naj bi prav zahodne velesile, ki so imele Trst vojaško zaseden, morale sprejeti sovjetskega kandidata, bi lahko dokazala kvečjemu kakšna posebno globoka dialektika.
Sovjetska zveza tedaj sploh n: želela, da se razmere v svetu pričenjajo urejevati, kar bi brez vsakega dvoma nastopilo, če bi se nc tej važni točki Evrope Z zaživitvi-jo STO-ja duhovi pomirili. Slo j' je zgolj za polno ohranitev revolucionarnega duha, ki predstavlja osnovo njene evropske in svetovne imperialistične politike. Tudi na to vprašanje se bomo še vrnili.
Zaenkrat bi samo ugotovili, da so se njeni revolucionarni načrti v zahodnem kot v vzhodnem sosedstvu STO-ja popolnoma izjalovili oziroma, da bomo točnejši, vse njene pozicije so se na tej točki temeljito spremenile na njeno škodo. Tedaj je naenkrat odkrila svojo gorečo ljubezen do STO-ja.
Kaj se pa krije prav za prav za to njeno ljubeznijo? Na to vprašanje nam kaj jasno odgovarjajo izjave in številne politične poteze kominformističnih voditeljev v Ita liji in na STO-ju.
Ko je pred poldrugim letom tržaško vprašanje stopilo zopet v o-spredje mednarodnih razgovorov ir postalo predmet neskončnih polemik v časopisju sosednje republike, so si kominformisti v Italiji i* na STO-ju svoje vloge razdelili ž< od samega začetka. Italijanski ko minformisti čisto odkrito zagovar ja jo vrnitev celotnega STO-ja !> liji. Naši' kominformisti so glede tega opreznejši, ker se dobro Za vedajo, da svojega stališča, zarar.l odkritega odpora v lastnih vrstah ne smejo z njimi odprto izenačiti
Vendar pa končni cilj ne more bi ti različen, ker so naši kominformisti z italijansko komunistično partijo organizacijsko ih finančne najožje povezani.
Ce bi jim res šlo ne samo Za po polno ostvaritev, temveč tudi za ohranitev STO-ja, čemu potem stalno ponavljanje kasnejše »boljše rešitve«, »plebiscita« in vrag vedi še kaj vsega.
Določbe mirovne pogodbe so jasne. Ne poznajo ne »boljših rešitev« in tudi ne »plebiscitov«. Točno so določeni vsi pogoji, pod katerimi naj se razvija samostojno in neodvisno življenje našega ozemlja. Jasno je torej, da pri naših ko-minformistih računi niso čisti.
Kominformistične partije imajo samo enega gospodarja, in ta sedi v Moskvi. Ce zastopata KPI in na ša kominformistična partija talci stališči, kot ju imamo priliko o pa zovati, so za to prejeli navodila iz Moskve.
Iz tega pa tudi lahko sklepamc kakšno vrednost za obstoj na šege ozemlja imajo sedanje zahteve Sovjetske zveze, naj se izvršijo določbe mirovne pogodbe z Italijo. Nje ni skrajni cilji ne morejo biti drugačni kot njena navodila njenim eksponentom v Italiji in pri nas.
Ko so SDZ, SKSZ in SNS združile svoje sile za obrambo STO-ja so se dobro zavedale, kakšne nevarnosti grozijo tržaškim Slovencem tudi zaradi le dvolične igre naših kominformistov in njenega dejanskega vodstva v Moskvi. Zato so posebno poudarile, da se ne borijo le za realizacijo vseh določ' mirovne pogodbe glede STO-ja temveč tudi proti vsem poskusom ki bi ogrožali njegov obstoj.
Mirno lahko trdijo, da so edine slovenske politične skupine na našem ozemlju, ki so v tem pogledu zavzemale vedno jasno in brezkompromisno stališče, ki ne dopušča nobenih potvorb in podtikanj.
Njihovo stališče tudi drugačno ne more biti. Vodi jih trdna zavest da zastopajo glede tega želje in koristi vseh tržaških Slovencčv. *
Tuj bis - naša korist
Nekateri naši italijanski someščani se, izgleda, ne bodo nikdar ničesar naučili. Letos jim je celo »Difesa Adriatica«, ki izhaja v Rimu, napisala, da se z žalitvami in zapostavljanji ne dela politike, ki bi žela na dolgi rok trajne uspehe. Poleg tega jim je tudi povedala, da so pravi Italijani že siti tega. kar počenjajo nekateri njihovi sonarodnjaki v Trstu.
Toda tudi ta opomin je bil izrečen zaman. Sovraštvo je nekaterim našim someščanom popolnoma zameglilo oči. Se toliko bolj pa so razburjajo, kadar jih kaj preseneti, posebno če je tisto presenečenje tako, da pobija njihove trditve q slovenski manjvrednosti in nekulturnosti.
Zadnjič so jim dali povod za tako razburjanje naši nedolžni otroci, ki so se tako dobro odrezali pri risarskem natečaju Uprave za gospodarsko obnovo, sedaj so pa zopet v ognju, ker so imeli Slovenci prejšnji teden v Avditoriju kar štiri prireditve, medtem ko so jih imeli Italijani samo tri, in še te so bile navadne propagandne, na pol uradne in slabo obiskane zadeve.
Neznanska krivica! Italijanstvo je zopet v nevarnosti! Za kost je pograbil bojeviti »Giiarnale del Lu-) nedl« v svoji ponedeljski prilogi »Cittadelli« z dne 28. t. m. Po njegovem ne bi smeli zavezniki razpolagati z dvorano tako, kakor zahtevajo kulturne potrebe, temveč bi morali tudi pri tej stvari paziti predvsem na to, da onemogočijo Slovencem primerno kulturno izživljanje, Pisec prihaja do čudovito jasnih matematičnih zaključkov: ■ker imajo Slovenci med 60-občin-skimi svetovalci samo dva zastopnika (komunistični odborniki za I-talijane niso Slovenci! Zapomnite 8i to volivci!), je piscu to obenem dokaz za številčno stanje slovenskega prebivalstva v primerjavi z italijanskim. To sorazmerje bi moralo biti podlaga za postopek do Slovencev. Nekoliko jasneje povedano in prilagojeno na obravnavani primer: Slovenci naj bi Imeli pravico na dvorano samo vsakih 30 dni, ostalih 29 dni pa bi morala ostati dvorana na razpolago Italijanom, pa čeprav bi bila zaprta podobno kot so večino leta zaprte tudi desetine in desetine drugih tržaških dvoran, za katere so Slovenci doslej, vkljub temu, še vedno zaman prosili. To je neprikrit
in jasen smisel obravnavanega protislovenskega članka.
Seveda pa pisec enostavno pozablja, da je bil Avditorij odprt prav zato, da bo na razpolago ti-j stim, ki nimajo dvoran. In med temi smo, na našo lin kakor vidi-j mo tudi piščevo žalost, posebno mi Slovenci. Ni naša krivda, če s ( nam nekdanja italijanska oblastva naše dvorane zaplenila, našo najlepšo dvorano, »Narodni dom«, pa so nam ljudje podobne mentalitete, kakršna odseva iz dotičnega članka, celo zažgali. Tudi mi bi- bil j raje na svojem, kakor pa da g ost a-cimo vsak dan drugje. Toda do danes nam povzročene škode še nihče ni povrnil. Nasprotno! Pred meseci smo izvedeli celo, da so nam prav ljudje istih ozkih nazorov preprečili, da bi nam bila škoda vsaj deloma povrnjena. V zameno za vse smo dobili od časa do časa samo pravico na dostop v Avditorij. Toda še to je preveč za zagrizene nazadnjaške duše, ki mislijo, da bodo z nasiljem strli življenjsko voljo mladega naroda, in to v času, ko ,so se zaradi podobnih napak zrušila že mnoga velika in stara gospodstva. Ali ne bi bilo v samem interesu pametnejše italijanske politike, da pomede s podobnim plevelom med svojimi vrstami?
Potem ko smo štiri leta zaman trkali na vrata katere koli dvorane v Trstu, je izkazana zaposlenost Avditorija najboljši dokaz, kako je posebno Slovencem potrebna dvorana, v kateri bi se lahko primerno izživljali. Prepričani smo, da bo vodstvo Zavezniške čitalnice, ki dvorano upravlja, izpregledalo vso nedemokratičnost in strupeno zagrizenost, ki se skriva za navedenim člankom in ne bo nasedlo spletkam kričaških zaslepljencev.
»Giornale del Lunedl« nam je pa s člankom v svoji prilogi »Cit-tadelli« prav za prav tudi koristil: ko se še ni polegel vtis, ki ga je izzvalo podobno zagrizeno razburjanje zaradi nagrajevanja otroških, risb, je pred svetom razgrnil nov dokaz narodnostne nestrpnosti, ki preveva del naših Italijanskih someščanov. Ne sme -nas motiti, da je članek Izšel v »Cittadelli«. Ze, ponovno smo opazili, da odlagajo gotovi krogi podobne članke v razne »neoficielne« lističe za,to, ker jih je »ram javno priznati očetovstvo nad tako nedemokratičnim, kratkovidnim in nazadnjaškim gledanjem, kakršno jih dejansko pre-
veva. To ve pa tudi svet, ki bo ob takih izpadih vedno laže razumel, kaj bi v teh krajih pomenila ponovna vzpostavitev nekdanje italijanske oblasti in kako bi v takem primeru izgledale slovenske manjšinske pravice.
Drugič pa nam je obravnavani članek koristil tudi zato, ker je znova pribil dejstvo, da so vsi glasovi, ki niso oddani za slovenske liste, za Slovence izgubljeni! Pisec je, podobno kot vse italijansko časopisje, štel kot Italijane vse kominformistične občinske svetovalce, in za italijanske je štel tudi tistih nemalo slovenskih glasov, ki so bili oddani za razne neodvisne liste in celo za same demokrščane, ki so se obračali do slovenskih volivcev kar s slovenskimi volivnimi govori, obljubljajoč pravico, enakopravnost ... ob sv. Nikoli!
Volivci sedaj vidite posledice! Glejte, da ne boste na prihodnjih volitvah ponovili svoje napake in dali našim nasprotnikom možnost ■da opletajo z volivnimi statistikami tako, kakor dela pisec članka v ponedeljski »Cittadelli«, ki dokazuje, da nas je v Trstu samo 3,33 odstotkov!
Poziv
Uredništvo »Demokracije« poziva vse one, ki so vložili prošnjo za sprejem v policijsko službo, pa jim je bila ta zavrnjena, naj se javijo v prostorih uredništva v ulici Machiavelli 22-11 (od 10. do 12. ure).
Obvestilo živinorejcem!
Komisija za potrditev bikov obvešča, da bo v dneh: četrtek 31. maja, torek 5. in četrtek 7. junija pregled za potrditev bikov.
Vsi lastniki bikcev starih najmanj 9 mesecev, ki še niso bili naznanjeni področnemu kmetijskemu nadzorništvu - ulica Ghega št. 6-1.. tel. 86-73 - so naprošeni, da to storijo 'takoj!
DRAMATIČNI KROŽEK v NABREŽINI
priredi v nedeljo dne 10. junija
 ob 20.30 uri --
v nabrežimski kinodvorani veseloigro v treh dejanjih:
Poslednji mož
Spisal F. Ks. Svoboda
Na obilno udeležbo vabi ODBOR
Večer koroške pesmi
V soboto je pevski zbor iz Šmihela na Koroškem obiskal naše mesto in je priredil v koncertni dvorani Auditoriuma svoj večer koroške pesmi. V dobro obiskani dvorani je nastopilo okrog štirideset pevcev mešanega zbora, ki ga vodi pevovodja gospod Miha Sad-jak. Na sporedu so bile samo koroške pesmi v obdelavi Horvata, Hubada, Kramolca, Kernjaka, Marolta in Zvikaršiča.
V prvi polovici sporeda je nastopil najprej mešani zbor, ki razpolaga s prijetnimi, mehkimi glasovi. Posebno nežno se* odražajo soprani, med katerimi se je odlikovala solistka. Skoda, da ni zapel tudi sam ženski zbor kake skladne. Posebno lepo je bila izvajana »Ej vigred je to« in segava Kramolče-va obdelava »Spov ptice po;o«. Soprani so tudi v višini lahkotni, kar se je opazilo posebno pri narodni »Rožic ne bom trgala«. Pevovodja je vse pesmi naštudiral z velikim razumevanjem in pravilnim pojmovanjem.
V drugem delu večera je nastopil samo moški zbor, z izjemo zaključne pesmi. Moški zbor je številčno sicer šibkejši od ženskega, a kljub temu je izvršil svojo nalogo pohvalno. Da so si tenorji pomagali predvsem s »falzetom«, je razumljivo in 'tudi edina rešitev tega problema, ko dobro vemo, da so izraziti tenorji redkost in najtežji problem skoroda vseh pevskih zborov. Pevci so še podaljšali spored s tremi pesmimi in zaključili z »Zima že zapušča nas«.
V splošnem je večer zapustil najboljši vtis. Zdelo se nam je, kot da so nam bratje s Koroške prinesli s seboj kos tiste lepe, zelene pokrajine s. svojimi bogato obra-ščenimi holmi, koder se pretakaj:) bistre vodice in se ponosno leske-čejo čudovita koroška jezera. Ta občutek smo imeli posebno ob smiselni vsebinski povezavi, ki jo ie oskrbel g. Jožef Picej v pristnem koroškem narečju.
Za pester spored so bili pevci deležni obilnega odobravanja.
Ob začetku večera so izročili koroški bratje tržaškim domačinom svoje pozdrave in v viden spomin lepo vezenino, ki predstavlja »Gosposvetski prestol«. Domačini so pa poklonili gostom domače cvetje, ki je zrastlo na bregovih tržaškega ozemlja.
Koroški pevci v Nabrežini
Za zaključek svojega potovanja po našem ozemlju se je slovenski pevski zbor iz Šmihela v Rožu ustavil v nedeljo zvečer v Nabrežini.
Korošce so Nabrežinci sprejeli na trgu, kjer sta jim dve naši dekleti v narodnih nošah poklon lep šopek cvetlic. Nato so se gostk podali v gostilno Grilanc, kjer sc imeli pripravljeno večerjo. Po večerji se je razvila zabava in gostje so nam zapeli nekaj prav lepih na> ših pesmi. Korošcem se je pridružilo k zabavi lepo število Nadre žincev in Tržačanov. G. Stanko Kosmina je v daljšem govoru pozdravil naše goste. Za Slovensko demokratsko zvezo je pozdrave i ročil g. Josip Terčon. Tajnik Na rodnega sveta koroških Slovencev g. Janko Urank se je Nabrežincem zahvalil za lep sprejem in nam je v temperamentnem govoru orisa1 njihov položaj in njihovo borbo za narodni obstanek.
Zabava je trajala do 11.30 zvečer, nakar so se mili gostje ob viharnem pozdravljanju velike množice zavednih Nabrežincev 'Odpeljali domov.
Želeli bi, da bi se enaki obiski večkrat ponavljali.
Izlet k Belopeškim jezerom
Kakor je bilo že javljeno, priredi Slovenska demokratska zveza v Nabrežini v nedeljo dne 17. junija t. 1. enodnevni izlet k Belopeškim jezerom.
Odhod iz Nabrežine bo približno ob 5. uri zjutraj, povratek okoli 22v ure. K jezerom bomo prispeli oko-
li	9. ure, kjer bomo nemoteno lahko uživali planinsko ozračje do približno 4. ure popoldne.
Preskrbljeno je za prvovrstno kosilo .v restavraciji ob jezeru.
Vsi, ki se mislite udeležiti izleta, javite se čimprej pri -naših zaupnikih ali v trgovini Terčon v Nabrežini, tel. 22-522. Vožnja v u-dobnem avtobusu in kosilo stane 1.700 lir za osebo. K jezerom se bomo peljali čez Videm in Ponta-■fel', a vrnili se bomo čez sedlo Ne-vea, Chiusaforte in Videm.
Javite se takoj, da ne bo prepozno!
Slov. demokratska zveza v Nabrežini
Aaron Copland v Trstu
Dne 4. -junija bo nastopil v Verdijevem gledališču v Trstu znani ameriški skladatelj Aaron Copland ki je eden največjih predstavnikov moderne ameriške -glasbe.
Skladatelj se je rodil dne 14. novembra 1900 v kozmopolitski četrti Brooklyna v New Yorku. Najprej je študiral klavir pri Leopoldu Wol£sonu, nato pa še pri Vic-torju Wittgenstainu in Clarencu Adlerju. Pozneje je študiral kompozicijo v Parizu v »Fontainebleauški glasbeni šoli«. Tri leta je bil gojenec slavne Nadje Boulanger, ki je leta 1925 na orglah in v zvezi z newyorškim simfoničnim orkestrom, ki ga je vodil Walter Damr-osh, prvič izvajala »Simfonijo za orgle in orkester« svojega gojenca.
Toda prvič .se je bil Copland predstavil javnosti že prej, in sicer v novembru 1924, s koncertom svojih skladb pod pokroviteljstvom »Zveze skladateljev«. Za svoje glasbeno delovanje v naslednjih dveh letih je prejel nagrado Gug-genheimove ustanove. Od tega časa si redno sledijo njegova nova glasbena dela, od raznih orkestralnih del dn do opere »Drugi hura-gan« v 1. 1937. 'Skladal je tudi spremno glasbo za filme in komorno glasbo.
Spored koncerta v Verdijevem gledališču je naslednji: 1) Uvertura na prostem; 2) Koncert za klarinet in orkester gosli, -harfe in klavirja; 3) Kubanski ples; 4) baletna suita »Pomlad na Apaiaških gorah«.
Dr. E. Pogačnik odpotoval
Med onimi, ki zapuščajo naše mesto, v katerem so pregnani iz domovine poiskali začasno zatočišče, je tudi dr. Edvard Pogačnik, agilen in spo-soben slovenski gospodarski strokovnjak, ki je dne 23, maja odpotoval v Ameriko.
Dr. Edvard Pogačnik je v teku svojega petletnega bivanja v Trstu deloval najprej pri »Glasu Zaveznikov«, nato je bil urednik novic pri radiu Trst II. in -končno je še najbolj sprostil svoje strokovne sposobnosti, ko je bil premeščen k tukajšnjemu ERP odposlanstvu. Ves svoj trud je vložil v populariziranje zamisli tega velikega med-narodega sodelovanja med Slovenci.
V	teku let si je pridobil dr. E. Pogačnik dosti prijateljev tudi med, tržaškimi Slovenci, ki ga bodo -skupno z njegovimi prijatelji iz ožje domovine težko pogrešali.
Na kolodvoru, ko se je vlak premaknil, mu -niso prijatelji voščili samo »srečno pot«, temveč so mu obenem zaželeli tudi čimpre-jšnjj povratek v osvobojeno domovino.
Od srede  do srede.
23. MAJA:	Jugoslavija	zahteva
od Argentine izročitev vojnega zločinca Paveliča. — Angleško javno mnenje je vznemirjeno zaradi perzijskih dogodkov. — Braziljski listi poročajo, da je dal argentinski predsednik Peron zapreti nemškega fizika Richterja, češ, da se je izkazalo, da ni atomski znanstvenik, kakor je zatrjeval. — V Avstriji je nakazana možnost razbitja dosedanje vladne koalicije med socialisti in klerikalci, čemur bi sledila nova vladna koalicija med klerikalci in desničarji. — V krogih OZN se zopet pojavljajo predlogi za prekinitev sovražnosti na Koreji.
24. MAJA:	Predsednik	Truman
je predložil kongresu »načrt za vzajemno pomoč«, ki predvideva izdatke za osem in pol milijarde dolarjev. — Truman je na časnikarski konferenci izjavil, da ima trdno namero, preprečiti novo vojno; prav tako je izjavil, da bo pri prihodnjih predsedniških volitvah verjetno zopet kandidiral. — Na Koreji so sile OZN pri zasledovanju umikajočih se komunistov zopet prekoračile 38. vzporednik in zasedle važno križišče Cunčon. — General Bradley je zaključil svoje pričevanje pred ameriškim senatom; sedaj pride na vrsto zunanji minister Acheson. — Sovjeti ponujajo baje s posredovanjem Švedske premirje na Koreji. — Perzijska vlada je dfela angloperzijski petrolejski družbi šest dni časa, da izvede svojo likvidacijo.
25. MAJA: Zavezniška protiofenziva na Koreji uspešno napreduje preko 38. vzporednika. — Baje so na tihomorskem otoku Eniwetoku že preizkusili vodikovo bombo. — Perzija odklanja nove angleške kompromisne prredloge glede petrolejskih vrelcev. — Anglija je poslala v vzhodno Sredozemlje izbrano brigado padalcev. — V Parizu vztraja sovjetski zastopnik na vprašanja atlantske zveze. — V Trentu je prišlo do spopadov med nemškimi volivnimi zborovalci in italijanskimi demonstranti. — Ob zaključku volivne borbe je italijanska policija zaprla vodilne neofa-šiste.
26. MAJA:	Predsednik Truman
SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO v TRSTU
priredi dne 9. junija 1951 ob 20.30 v Avditoriju Ljud. doma Z V U
Baletni večer
Nastopajo gojenke baletne šole S D D , -ki jo vodi priznana plesna pedagoginja gdč. Amalija De-ste ob sodelovanju operne plesalke gdč. Tatjane Afinktjeve in njenih učenk Kise in Maje Gu-din-Levkovičeve, Ive Rolli-Roli-hove in soloplesalke Anice Zer-jalove.
Spored:
Ivanoviči: Valček - Boccherini: Minuet - N.N.: Češka pjolka - N.N.: Hrvaško narodno kolo - Strauss: Valček - Schumann: Polet - Wald-teufel: Valček - Chopin: Mazurka in Minuet - Čajkovski: Variacije - Delibes: Hindušfci ples iz opere »Lakme« - Čajkovski: Ruska bojarska - Ukrajinski narodni ples »Gopak« - Armenski kavka vški ples - Narodni slovaški ples - Krakovjak - Ruski narodni ples »Trepak« - Dvorak: Slovanski ples št. 9 - Brahms: Ogrska rapsodija.
Vstop samo z vabili, ki jih dobite na -sedežu društva in pri običajnih razprodajaleih. Priskrbite si pravočasno vabila!
Listnica uredništva
Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo dopis »V znamenju -svetega plamena« prihodnjič.
Naša zavarovalnica
UNION
ustanovljena 1.1828 je ena prvih v Evropi
Generalno zastopstvo Trst, ul. Commerciale 3
izjavlja, da je treba ustaliti položaj v Trstu in Avstriji. — Anglija je predložila spor s Perzijo mednarodnemu sodišču v Haagu. — Zedinjene države svetujejo Perziji, naj ne spravlja v nevarnost svetovnega fniru. — Polom kitajske ofenzive na Koreji je očiten; predajajo se tudi večje komunistične, eainice. — Ameriški poslanik v Moskvi Kirk je dospel v Pariz na razgovor z ameriškim namestnikom Jessupom. — Potrjen je obisk nemškega kanclerja Adenauerja v Rimu v prvi polovici junija.
27. MAJA: Socialist Koerner je bil izvoljen za avstrijskega državnega jjredsednika. — Upravne volitve v Italiji so potekle v miru ob nizki volivni udeležbi. — An-gloperzijska petrolejska družba pristaja na rezervirano razpravljanje o podržavljenju podjetja. — IV. ameriška divizija je dospela v Nemčijo. — Po sporazumu med Kitajsko in Tibetom je postal Tibet sestavni del Kitajske s posebno samoupravo.
28. MAJA: Po prvih delnih izidih je nakazati demokristjanski in socialdemokratski uspeh pri upravnih volitvah v severni Italiji. — Sovjetski zastopnik pri OZN Malik demantira vesti o pogajanjih za premirje na Koreji. — Medtem ko se konferenca štirih namestnikov vleče brez vsakega uspeha, so začeli v Parizu konferenco vojaških poveljnikov atlantske zveze pod predsedstvom štabnega šefa a-meriške vojske gen. Collinsa. Kitajci se na Koreji predajajo zaradi lakote; sile OZN napredujejo brez težav in so zasedle Hvačon in Inje.
29. MAJA:	s pomočjo vezanih list so demokristjani pridobili mno-t go občin v severni Italiji, med njimi Genovo in Benetke. — Anglija je dokončno pristala na podržav-Ijenje perzijskih petrolejskih vrelcev, verjetno tudi zaradi tega, ker je mednarodno sodišče odklonilo pritožbo angloperzijske družbe, češ, da ni pristojno reševati pritožbe zasebnih ustanov. — Na Koreji se zaznava zopet upiranje komunističnih čet severno od 38. vzporednika. — Anglija protestira pri egiptski vladi zaradi ovir za plovbo petrolejskih ladij preko Sueškega prekopa.
»Za razliko od Sovjetov želimo in potrebujemo mi močne in samozavestne zaveznike in prijatelje. Nočemo izravnanega sveta, v katerem vsi isto delajo, temveč pester svet, ki pa je enoten pri delu za miroljubne namene.«
(David E. Lilienthal, bivši ameriški vladni upravnik)
Slike l ameriškega poslaništva o Beogradu
Pod naslovom »Dekle z ambasade« je objavila dne 10. marca 1951 'tedenska revija »Colliers« zelo poučen članek, ki ga je napisal ameriški diplomatski kurir Seymour Freidin. Obiskal je Jugoslavijo :n je svoja opazovanja naslonil na c-, pis življenja, ki ga v komunistični prestolici žive uradnice ameriške ambasade. Takih uradnic je samo po beograjskih uradih 35. Kurir je razmere, kakor pravi, »občutil na lastni koži«, ko je za časa svojega bivanja v Beogradu moral neprestano igrati kavalirja za tucate takih deklet, ki ne smejo in si ne upajo same v komunistično družbo.
»Zakaj pa se ameriška dekleta ne družijo z angleško govorečimi Jugoslovani? Po komunističnih deželah Vzhodne Evrope velja za a-meriško diplomatsko osebje nenapisani zakon, da mora biti njihove zasebno življenje popolnoma ločeno od vseh nepotrebnih stikov z domačini... Jugoslavija je komunistična država. Vprašanje varnosti je osnovno vprašanje na tako važnih mestih. Državno tajništvo ne more in ne sme riskirati, da bi u-radnica, ki ima posle s tajno šifro in zaupno pošto, morda bila zapletena v kakšno ljubavno homatijo s kakšnim domačinom, ki je prav lahko tudi tajni agent. Nekaj takega se je nedavno pripetilo. Pri neki drugi ambasadi v Beogradu so odkrili, da je dekle, ki je dela-
lo	na šifri, imelo poznanje z domačinom, ki je policijski agent. — Kakor hitro stopiš v Jugoslavijo, se moraš naučiti, kaj smeš in česa se moraš ogibati. To je eno prvih
navodil, ki jih dobi vsak ameriški uslužbenec, ko pride na službeno mesto.
A tudi Jugoslovani so zelo rezervirani. V nobeni komunistični državi ni priporočljivo, da bi državljani imeli prijatelje med zahodnjaki...«
Moskva - Majestic
Clankar nato opisuje težave, ki jih imajo uradnice s stanovanjem in prehrano. Stanovati morajo namreč v hotelu Moskva, medtem ko dobivajo hrano v hotelu Majestic, ki sta oba rezervirana le za tuje goste.
»To hotelsko življenje mora vsakemu, tudi najmočnejšemu zlomiti vrat... Eden teh hotelov je Moskva, starat . štirinadstropna razpadajoča stavba s sobami velikimi kot skedenj, kjer vladata pozimi mraz, poleti pa vročina. Zgradba je stara, dvigalo je vse obrabljeno in ropotajoče. Povsod je polno stenic in grilov... Ko se je Nancy lani tamkaj naselila, je morala stanovati skupaj s še enim dekletom. Ambasada jima je dala kuhalnik, da sta si pripravljali zajtrk s stvarmi, ki sta jih kupili v prodajalni ambasade... — Majestic je nekoliko oddaljen od Moskve. Tudi ta hotel je pomanjkljiv, toda Nancy je mislila, da je v nebesih, ko se je iz Moskve preselila tja... Sedaj Nancy stanuje skupaj z drugim dekletom v stavbi, ki je ameriška last. Zjutraj pridejo avtomobili po vseh 14 ki so v tej hiši in jih odpeljejo v ambasado. Zvečer jih pa zvozijo nazaj...«
Vaša Prihoda v Trstu
Pretekli četrtek je koncertiral znameniti goslač Vaša Prihoda v Verdijevem gledališču. V živem spominu nam je še njegov lanski koncert v sklopu s tržaško filharmonijo. Na zadnjem koncertu pa je češkega mojstra spremljal pianist Tullio Macoggi.
Prihoda je danes na vrhuncu svoje umetniške kariere. Njegova razvojna pot je v zadnjih dvajsetih letih šla naglo in strmo navzgor. Vse svoje odlike goslača -virtuoza je postavil zvesto v službo absolutni muziki.
Kat 19-letni mladenič je tik po prvi svetovni vojni potoval skozi naše kraje, kjer je koncertiral spotoma v Ljubljani in Trstu, še nepoznan umetnik. Bistri opazovalci so že pri njegovih takratnih nastopih slutili ne samo virtuozne, marveč še druge vrline, s katerimi se lahko ponašajo -le redki njegovi vrstniki goslači.
Ko se je vrnil iz svoje sijajno uspele ameriške turneje zopet v Evropo, se je odločil, da svoje znanje še spopolni in v tem pogledu mu je umetnostni stik z mojstrom prof. Rošejem na Dunaju znatno prispeval k poglobitvi in razširitvi razgleda v bistvo glasbenega u-stvarjanja. Čedalje bolj se je posvečal glasbenemu ustvarjanju in s tem je ovrgel vse domneve nekaterih opazovalcev, češ da gre Prihoda v specifično virtuozno smer, ker je takratna izbira njegovih koncertnih sporedov delala ■na opazovalca tak vtis. Ravno pod
vplivom Rošejeve šole si je mojster Prihoda krepko zarisal jasno pot klasičnega goslača, ki sicer smatra tehniko kot potrebno sredstvo za dosego popolnejših in dovršenih oblik .reprodukcije. V nežni spevnosti tona in s toplino doživlja in poustvarja skladbo ,z vso prepričevalnostjo, ki naveže poslušalca nase.
Na sedanjem koncertu je posvetil veliko skrb Beethovenovim in Schumannovim sonatam. Pri teh se je vestnost umetnika umaknila virtuoznosti v specifično komorno glasbeno doživljanje, zajemajoč iz globine ustvarjanje, da je zaživela skladba pred nami v vsej svežosti in lepoti.
Vso svojo umetniško globino in glasbeno poetsko čustvovanje nam je Prihoda razikriil ob podajanju Corellijevih variacij na temo tako zvane »La follla«, kjer se je drobila prozorna tehnika posebno desne .roke v posameznih zaporedjih lokovih načinov liki pramenom blestečih zrn. Kakor prvi, tako je bil tudi drugi del sporeda vzorno in dovršeno izvajan. Pri tem je tudi glasbeno povprečno občinstvo prišlo na svoj račun, posebno ob Prihodovih lastnih obdelavah Strau-sovega: »Kavalirja z rožo« in Pa-ganinijeve sonatine. V pianistu Ma-coggiju je našel goslač vsega priznanja vrednega, tenkočutnega spremljevalca. Navdušenje poslušalcev je doseglo vrhunec.
Dodal je pet skladb izven sporeda.
Članek pravi, da mora ameriška ambasada sama skrbeti za zabavo. Ona predvaja za svoje osebje tudi filme. V mestu namreč ni mogoče dobiti vstopnic. V Jugoslaviji jih dobijo samo člani delavskih sindikatov... Za stanovanje plačujeta dekleti 104 dolarje .na mesec, kar morajo plačati iz doklade, ki jo dobivajo in ki znaša za Beograd 3.800 dolarjev letno. Beograd smatrajo za eno najtežjih mest v vsej diplomatski službi. Doklade za Italijo so za polovico manjše, za London in Pariz pa so samo ena tretjina beograjske doklade. »Le redko kak dolar ostane, ko je vse tako neznansko drago.« Ameriški uradniki dobijo iste živežne karte kot domačini. Kupijo pa lahko marsikaj še v ambasa-dni zalogi. To jim pride še vedno ceneje, kakor pa če bi morali kupovati na »prostem trgu«, kjer, na primer, zahtevajo dolarjev za pol kg surovega masla,
8 dolarjev za suhega, koščenega piščanca in 3 dolarje za hleb belega kruha.
»V Beogradu so samo štiri trgovine, kjer moreš kaj dobiti, če si diplomatski uradnik. To sta dve trgovini za ročna dela, kjer dekleta ameriške ambasade kupujejo zelo drage vezenine ter dve zastavljava niči (pawn shop), kjer se za grozno visoke cene dobijo dragocenosti, ki jih nekdanji srednji sloji prodajajo, da se morejo nekako preživljati... Obleko morajo vso prinesti s seboj, ko pridejo v Jugoslavijo.«
Clankar nato opisuje, kako dekleta z ambasade dobivajo -od časa do časa po nekaj tednov oddiha, ki ga izkoristijo v Italiji, v Avstriji, v Švici ali.v Franciji, da se tam spet navžijejo »svobodnega zraku;«. Vsake tri mesece dobijo po 10 dni dopusta, da se malo okrepe.
Prvo srečanje s komunistično Jugoslavijo
Ko se je eno teh deklet, že večkrat imenovana Nancy, prvič vozila v Jugoslavijo, se ji — tako pripoveduje clankar — na »Orient Express«-u ni primerilo nič, le bila je vso pot do Beograda lačna. Ko je namreč vlak privozil čez la-ško-jugoslovansko mejo, se je takoj nabasalo vanj toliko ljudi, da so popolnoma zatlačili hodnik. Nihče več ni mogel od svojega sedeža do jedilnega vozu. V mrzli februarski noči je prispela v Beograd, kjer jo je pričakoval uradnik ambasade, ki jo je odpeljal v arktične razmere hotela Moskva.
»Samo par pouličnih luči je gorelo. V sobi sem s strahom gledala sapo svojega lastnega dihanja. Zlezla sem v posteljo oblečena kot sem bila in sem navrh naložila še dva svoja površnika. Nisem mnogo spala. Mnogo pa. sem premišljala o prvih vtisih v komunistični državi.«
Na koncu je clankar vprašal še ambasadorja Allena za mnenje. Takole mu je odgovoril:
»Od vseh 25 mest, kjer sem do sedaj služboval, je Beograd brez dvoma najhujši, v kolikor tiče življenjskih pogojev in morale. To obsega vse: težave prehrane, težave s stanovanjem, težave najti pravo razvedrilo ter neprestana napetost te neznosne ;mrzle vojne'. Dekleta, ki služijo v Beogradu, res niso na ,pik-niku’.«
V	(
Solo končujemo v šolo vpisujemo
Moder gospodar že zvečer, preden gre k počitku, preudari, kaj bo jutri delal. Nekako tak red je potrebe ‘tudi v šolstvu. Ze ko se šolsko leto .končuje, torej pred počitnicami, je treba napraviti načrt za šolanje otrok v prihodnjem šolskem letu in pravočasno poskrbeti za vpis. Za začetek srednješolskih študijev celo zakon odreja vpis in sprejemne izpite kar pred počitnicami, zdaj v juniju. Skrbni starši se morajo torej že zdaj odločiti in 'Ukreniti vse potrebno, če mislijo dati otroke v srednje šole, a tud za one dijake, ki utegnejo imeti kako smolo v spričevalu, je treba kar takoj misliti, kako naj čez počitnice popravijo, da bodo vsaj popravne izpite izdelali in si utrdili temelje za nadaljni študij. Tisti starši pa, ki imajo otroke koma godne za vstop v' ljudsko šolo, je treba tudi že zdaj poiskati in prepričati, da bodo ob času zaupa-svojo deco slovenskim učilnicam Vsak zavedni Slovenec na Trža škem in Goriškem pa je dolžan, čeprav nima lastnih otrok, v svojem okolišu, med znanci in prijatelji pobrigata se, da ne bo noben s1--' venski šestletnik zašel skozi napačna vrata, namreč v italijanske šole, in pa, da bo čim več deset in enajstletnikov (lahko tudi dva najs.tletnih otrok) vstopilo v srednje šole.
Zdaj je torej čas za agitacijo, da ne bo prihodnjo jesen prepoznega tarnanja, če bi padlo število učencev po slovenskih učilnicah.
Za srednje šole je doslej za čuda malo prijav. Ali so nas morda še zopet prehiteli .italijanski agitatorji? Kako lakomno so lansko leto obirali slovenske družine in lovil' slovenske ot.roke za italijanske šole, je znano. Znano je tudi žalostno dejstvo, da so nekaj uspehov dosegli (zlasti med kominformis-.i). To pomeni, da so nekateri slovenski starši nezanesljivi narodnjaki. Kje je vzirok? Nekaj v njih samih, nekaj v nas vseh. Nezavedni starši so se morda, čeprav brez potrebe, zbali italijanskega pritiska, morda napačno gledajo na razvoj bodočnosti Trsta, misleč, da bo njihov otrok laglje dobil zaposlitev z italijanskim spričevalom. Resnica je že danes povsem drugačna: Absolventi s slovenske trgovske šole dobivajo zaposlitev ne samo v Trstu, ampak je celo v notranjosti Italije povpraševanje po njih ker pač znajo slovenski jezik, k' ga potrebujejo tudi italijanske tvrdke za .trgovanje z Jugoslavijo Od učiteljskih abiturientov ni ?e noben Slovenec ostal brezposeln Prazen je tudi strah, da ne bi dobili zaposlitve bodoči akademski poklici sedanjih slovenskih dijakov z obeh višjih gimnazij. Celo mali absolventi nižjih slovenskih strokovnih šol z lahkoto dobivajo za poslitve. Kdor daje slovenske otroke v italijanske šole, ne samo skazi otroku značaj, ampak ga tud: prikrajša za širše zaposlitvene možnosti v (bodočnosti, ker se otrok v italijanskih šolah ne priuči obeh jezikov tega ozemlja.
Vendar ni dovolj samo kritizirat' take nezavedne in nespametne starše, ampak je potrebno, da se v zavedni Slovenci izprašamo, ali smo bili doslej dovolj budni in delavni v obrambi naše krvi. Zlasti velja to vprašanje za nekatere poklicna
vzgojitelje in učitelje, ki se sicer vneto zanimajo za lastno zaposlitev na šolah i>n imajo sto prito U nad urnikom, predstojniki, razda ijami med šolo in stanovanjem, nad starši in nad učečo se mladino, » izven šole niti z mezincem ne ga nejo za zbiranje naraščaja šolam ali za .katero koli prosvetno in na-rodnobrambno delo, čeprav imajo priliko videti dan za dnem dovolj dobrih zgledov raznolike delavnosti pri nekaterih drugih, bolj požrtvovalnih kolegih. Zopet pa poudarjamo, da je slovensko šolstvo in šolanje slovenskih otrok zadeva ne samo prizadetih staršev in šolnikov, marveč vseh Slovencev na Goriškem in Tržaškem, posameznikov in ustanov, združenj in glasnikov javnega mnenja — časopisov-Naš list in njegov krog si, neskromno rečeno, ne more očital i brezbrižnosti. Vseskoz smo posve> čali šolstvu in šolanju slovenske mladine mnogo pozornosti in skušamo storiti tudi na tem polju svojo narodno dolžnost.
Poleg raznih drugih prilik smo lansko poletje v avgustu in septembru v več zaporednih člankih še posebno podrobno Analizirali narodno dolžnost slovenske izobrazbe, njeno praktično koristnost zf kakršno koli bodočnost Trsta in Gorice, opozorili na pedagoško kvarne posledice prostovoljnega potujčevanja v italijanskih šolah, preudarili primernost srednješolskega študija za slovensko mladino, oce nili smo sedanji položaj Trsta in razložili vse razne možnosti razvoja ali sprememb v .zvezi z zaposlitvenimi možnostmi slovenskih izobražencev, ovrgli vse mogoče pomisleke, ugovore -in dvome ter smo končno z zadostnimi dokazi utemeljili sledeče zaključke:
1)	da postane slovenski otrok v italijanski šoli z devetindeve-tdeset-
ods-totno verjetnostjo odpadnik in da v odpadn-ištvu rastejo pohabljeni isnačaji, ki rodijo razočaranje staršem, so v škodo družbi in samim sebi v breme;
2) da ima danes in bo imel še bolj v bodočnosti vsak kandidat s spričevalom slovenskih šol v Trstu ali Gorici povsod širše -možnosti za zaposlitev kakor človek s samo e-nojezično izobrazbo;
3) da bo za bodočnost mladine in za starše same neprimerno koristnejša posest srednješolske ali celo akademske diplome kakor samo ljudskošol-ska izobrazba in da naj torej starši v čim večjem številu vpisujejo otroke v srednje šole, zlasti v nižjo gimnazijo, ker bodo te žrtve bogato poplačane.
Letos -bi dodali le -ugotovitev, da se nam zdi, da je agitacija za vpis v slovenske šole tja in sem pomanjkljiva, enostranska, včasih sterilna, in da marsikateri sicer idealni in požrtvovalni agitatorji ■tudi iz vrst šolnikov pri vsej dobri volji ne najdejo dovolj prepričljivih argumentov, ki bi z njimi dosegli uspeh. Kdor je prebiral v preteklosti naše raznovrstne članke o šolstvu, sodimo, ne bo v zadregi pri agitaciji, kadar debatira s kakimi oklevajočimi in nezavednimi ali brezbrižnimi starši nedoraslih otrok.
Za mnogotere starše bi bilo potrebno spregovoriti tudi o tem, kako maj vodijo svojega študirajočeT ga otroka, da ne -bo v šoli doživel brodoloma. Toda o tem kdaj drugič, ko se bodo po počitnicah šole spet odprle. Trenutno, zdaj takoj je nadvse važna agitacija za vpis v slovenske šole.
Ce je Italijanom dovoljeno zlobno odjedati otroke drugega jezika za svoje šole, bo pač dovoljeno nam Slovencem, da svoje branimo pred potujčevanjem.
POMENKI O PREHRANI
Dr. Bregant Marjan
1) Žito vsebuje razne beljakovine, ki jih označujemo kot klej, poleg tega pa še albumine, globuline, neznatne količine tolšč, ogljikove hidrate, predvsem škrob, soli ter končno 14 odst. vode,
2) Stročnice vsebujejo izmed rastlinskih živil največ beljakovin, ki jih označujemo s skupnim imenom begumin. Ker nimajo kleja, ni mogoče zgnesti iz njih testa. Poleg tolšč vsebujejo mnogo holesterina in lecitina. Ogljikove hidrate predstavlja predvsem škrob.
beljakovinski odstotek poraste. N. pr. fižolova brozga (pure) vsebuje okrog 76 odst. vode in le 4-5 odst. dušikovih snovi. Poleg tega so stročnice težko prebavljive in lahko povzroče črevesne motnje zaradi -razvijanja plinov in zaradi ne-prebavne celuloze.
3)	Krompir je v glavnem sestavljen iz vode in iz -ogljikovih hidratov. Njegova povprečna sestava je: voda 74,92 odst., dušikove snovi 2,00 odst., tolšče 0,15 odst., ogljikovi! hidrati 20,86 odst., nitje 0,98
Sestava nekaterih stročnic:
	Voda	N-snovi	Tolšče Oglj. hidr.		Nitje	Pepel	Kal. v odst.
Grah	13,80	23,35	1,88	52,65	5,56	2,76	329
Fižol	1'1,27	23,66	1,96	56,10	3,88	3,16	329
Leča	12,37	25,99	1,93	52,84	3,92	3,04	341
Stročnice vsebujejo torej celo več beljakovin kot meso. Zaradi tegq so jih visoko cenili kot »ljudsko hrano«. Njihove beljakovinske vrednote veljajo za surove stročnice; kakor jih pri nas pripravljajo pa se napijejo vode, vsled česar pade njihov odstotek beljakovin, medtem ko meso oddaja med kuhanjem vodo ter vsled tega njegov
odst., soli 1,09 odst.
V	splošnem je hranilna vrednost krompirja majhna in prihaja v poštev le, če ga vživamo v velikih količinah. Ker ga večinoma jemo zabeljenega, nam omogoča, da za-vžijemo večje količine tolšč, ki bi jih same težko zavžiii, ker bi nam povzročile prebavne motnje.
(Se nadaljuje)
KULTURA
Mladinski glasbeni praznih
Glasbene šole SPM v Trstu
(nadaljevanje)
Po sebi se razume, da od prvo in drugoletnih začetnikov ne moremo pričakovati popolnosti. Najmanj pa od violinskih začetnikov, ki so že .zaradi ustroja instrumenta po večini podvrženi kolebajoči intonaciji, ki jo lahko povzroči malenkostna razlika prstnega položaja. To vedo vsi, ki so se kdaj .učili violine. Te razlike so -lahko večje ali manjše; često komaj zaznavne. Priznati pa moramo, da so vsi začetniki od lanskih nastopov znatno napredovali. Lokovahje, ki je prav pri začetnikih najtežavnejše in običajno združeno -s hre-ščečnostjo, je bilo čisto, vzorno. To prednost moramo pripisovati novejšemu metodičnemu postopku, ki ga uporablja pedagog - strokovnjak.
V	drugem delu sporeda so. nastopili gojenci od tretjega pa do petega učnega leta. Poleg že omenjenih sedmih violinistov, ki .so nastopili v prvem delu, -so nastopili v drugem še trije: Majcen Sergij, (ki je izvajal K. Sancinovo »Gavo-to« in »Kmečki ples«, je že izven .začetniške stopnje in je od lani lepo napredoval. Zdi se, da ima ve-
selje d-o dirigiranja; je začetnik v tem tečaju, vendar kaže že sedaj dovolj daru ,za to stroko. Harmonikarsko skupino je vodil z metodično usmerjeno in smiselno gesto.
Rames Valte-r, ki je izvajal Ma-zasovo »Etudo s klavirsko spremljavo« od K. Sancina, razpolaga s toplim -tonom, prijetno vibracijo in čisto igro. Ko bo -našel njegov ritmični čut svoje .ravnovesje, bo njegova igra še lepša.
Stanič Anica je zaigrala precej težavno in goslačem znano Raffovo »Kavatino« s primerno interpretacijo. Ko se bo znala bolj umakniti vplivu poslušalcev nase, bo našla njena igra večjo sproščenost ;n njen .ton širši razmah.
Med pianisti so se v tem delu sporeda nekateri še prav posebno izkazali. Tonon Milojka ima dobro klavirsko roko in je pokazala v Burg-mullerjevi »Baladi« in Krau-sovi »Romanci« mnogo smisla za lepo pre-dnašanje in dinamiko.
Lui-n Livija je tehnično dobra. Beethovnovo »Sona-tino« in Pavči-čevo fantazijo »Prišla bo pomlad«, je tehnično -dobro pripravila. Ko bo spoznala slog klasične tvorbe, bo njeno prednašanje posameznih fraz -izrazitejše in oblikovno ja-
sneje opredeljeno.
Senčar Mojca je s Frauhejevim »Mlinom ob vodi« pokazala od lani razveseljiv napredek in lepe ambicije. Pri Kravos Magdi je tehnični in muzikalni napredek otipljiv. Z lahkotno tehniko in temperamentno igro je izvedla W-ilmov: »Ples škratov« in Fleglov »Slovaški ples«. Poleg Maver Antona, ki je poglobljeno predvajal Albenizo-vo »Serenado«, se je predstavila Milič Norka z -dvema preludijema Chopina. Ona stremi za jasnostjo udara in točnostjo nastavka ter daje krepkega poudarka dinamiki, mestoma skoraj premarkantno. Pavletič Dunja se je lotila Chopinovega »Valčka v Des-duru«. Chopin je klavirski lirik in ni lahko zadeti njegovega sloga, ki oči-tuje subtilnost 'in globoko čustvovanje. Pav.letičeva se je dobro prilagodila zahtevam skladbe in rešila dostojno svojo težavno nalogo. Tudi R.u-stja Hadrijan je talentiran. Zelo poglobljeno je izvajal Ramovšev »Largo« in z dobro tehniko in dinamiko izvedel Griegov »Ples škratov«. Izrazito muzikalno nadarjenost je izpričala Maver Anica, ki je vzorno in solidno naštudirala zahtevno Schuttovo »Etude Mi-gnon« in iziuščila vse dinamične odtenke v stopnjujočih se pasažah in pestro prelivajočih modulacijah.
Mala Marjanca Bolkova je čudovit glasbeno nadarjen otrok, ki poseča šele četrti razred osnovne šole in je dovršila komaj četrto leto glasbenega šolanja. Pod vodstvom klavirske pedagoginje prof. Mirce Sancinove je dosegla v tej kratki dobi presenetljive .uspehe.
Njeno izvajanje zelo zahtevnih skladb, kot je Debussyjeva »Arabeska«, Schumannova »Improvizacija« in kapricijozna humoristična skladba Miirce Sancinove: »Komar in muha plešeta«, je podala z u-metnišk-o dovršenostjo, tako v tehničnem kakor tudi v muzikalnem pogledu.
Vsi klavirski gojenci so očitova-
li	enotno šolo in .lahkotno igro. Res je, -da je trajal spored skoro tri .ure, vendar moramo upoštevati dejstvo, -da ni bil to običajen šolski nastop, marveč pestra mladinska glasbena revija te, komaj drugo leto obstoječe glasbene šole, ki je pričela tako rekoč iz nič. Glasbena šola pa razpolaga kljub temu z velikim kapitalom in tega predstavlja sposobnost učnega osebja in nadarjenost gojencev.
Klavirski oddelek je pod nadzorstvom naše priznane pedagoginje in -koncertne pianistke prof. Mirce Sancinove. Violinski in godalni oddelek pa v rokah pedagoga, violinista prof. Karla Sancina. Mario Sa-noin vodi poleg klavirskega oddelka še oddelek za pihala in harmoniko.
Vso glasbeno .revijo je zaključil mladinski godalni orkester pod vodstvom neumornega ravnatelja prof. Karla Sancina. V orkestru so sodelovali gojenci violinskega oddelka od drugega učnega leta dalje in Žorko Makovec iz oddelka za pihala. Čelista sta bila gosta.
Nastop mladinskega godalnega orkestra nas je vse zelo prijetno iznenadil. Vzorna disciplina, stroga ■enotnost v loikovanj-u, skladnost intonacije in dinamično stopnjevanje
so vrline tega upapolnega idealnega združenja. Ni lahko delo, ako pomislimo, koliko truda je bilo -položenega v to plemenito delo, ki pomeni resnično .oranje ledine za postavitev temelja bodočemu orkestralnemu združenju. Led je prebit in prvi uspehi so že tu!
Ne smemo prezreti imen vrlih sodelavcev tega mladinskega orkestra. Sodelavci so gojenci: Stanič Anica, Rames Valter, Majcen Sergij, Biancuzzi Robert, Cunja Lean-der, Pregare Karlo, Milič Vinko, Grmek Pavel, Gabrovec Ondi-na, Milič Ivan, Jež Drago, Starc Janko, Ceccov.ini Nino, Maver Marij in Makovec Zorko.
Mnogoštevilno občinstvo je iskreno pozdravljalo vse nastopajoče. Večer se je zaključil s Handlovim »Maestoso« iz oratorija »Mesija«.
Doživeli smo iep večer, ki ostane v nepozabnem spominu v čast naši pridni mladini, ponos staršem in priznanje učiteljem,
„Obrt Gospe Warren“ v Avditorija
O Georgu Bernardu Shawu smo pisali preteklo zimo o priliki njegove -smrti. Da osvežimo spomin naših čitateljev, naj omenimo, da se je rodil v Dublinu 26. junija 1856, od koder se je preselil leta 1876 v London. Tam je bil v začetku socialistični agitator, pozneje pa je postal umetnostni kritik in jisa-
1	el j. .Svoje pikre spise je zajemal iz višjih krogov in razgaljal z jedkim peresom njihovo gnilobo. Spisal je več romanov, ali ovekovečil
se je s svojimi dramami. Prva njegova dramatska de-la so bila »Prijetne in neprijetne igre«, »Tri igre za Puritane«, toda največje uspehe je žel z dramo »Obrt Gospe Warren«.
Teza drame je: »denar sam ne osreči človeka in marsikateri denar je vse prej kot krvavo zaslužen«. K takim dejanjem sili revščina in žrtev tega pohlepa je gospa Warren. Okoli -teh žrtev se potem vritijo najvišji krogi, ki iščejo slast in zadoščenje svojim strastem -in v ta vrtinec se zaplete celo pastor. Prostor nam ne dovoljuje, da bi širše razglahljali o tej grešni druščini.
Ob skoro zasedeni dvorani Avditorija je bila uprizoritev tega dela predpreteklo sohoto 19. maja, ki je bila podana še precej dobro. SNG je stavilo na preizkušnjo mlajše moči in to mu je v polni meri u-spelo. Mlada Drolčeva je v umerjenem slogu podala izborno svojo vlogo in se potrudila, da ni padla v patos. Prav tako so bile dobre vloge Praeda g. Crnoborija, -barona Croftsa g. Raztresena, kakor tudi vloga pastorja g, Zege. Gospod Lukež se trudi, da -bi se uveljavil tudi v salonskih igrah, ali njegov organ kot njegove kretnje še niso zrele -za take nastope. Najtežjo vlogo gospe Warren je podala gospa Starčeva, ki se je potrudila, da je podala vlogo čim najbolje, ali ni mogla vzdržati do konca in je od dejanja do dejanja padala. Inscenacija je bila posrečena. V splošnem je bila igra glede na o* koliščine dobra.
Leto V. - Stev. 2 2
Desti z Goriškega
Goriški Slovenci
(Nadaljevanje s strani)
prikazal potrebo našega odločnega nastopa. Povedali smo mu o naših spomenicah in zahtevah. On, takratni predsednik tega furlanskega združenja, je naše spomenice in zahteve želel predhodno videti in jih je končno odobril. Svetoval pa nam je ostrejši nastop!... Toda lani se je g. senator Tessitori, poteir, ko je že podal ostavko na mesto predsednika M:P.F., ko strela z jasnega zagnal v senatu v Rimu proti nam Slovencem in proti našim pravicam ter hvalisal vlado, da ravna z nami najvzorneje! Za njim so odpadli še razni drugi voditelji furlanskega gibanja. Izkazalo se je, da so oni bili vedno proti Sloveti, cem! Mesca aprila letos so se zglasili pri nas nekateri Furlani z Goriške. Povedali so nam, da mislijo nastopiti pri volitvah in nas prosili za povezavo, ki smo jo obljubili J Ko pa so bile kandidature že predložene, smo izvedeli prav iz »Gior-nale di Trieste«, da so ti Furlani iz gradiščanskega okrožja izostali, da ne bi škodili italijanstvu v ko7 rist Slovencem!... Nihče od Furlanov se nam ni do sedaj opravičil. In na žalost smo iz Vidma izvedeli ee kaj več!
Italijani in Furlani, prav vsi, nas torej poznaje le, kadar nas potrebujejo v svojo korist in proti našim koristim in pravicam!
Kaj pa DFS ?
Demokratična fronta Slovencev v Italiji je zadnje čase začela trditi, da nima nič kaj opraviti s Titom in z njegovim komunizmom! Ona ne mara očitka, da je komunistična, in trdi, da je le Demokratična fronta Slovencev v Italiji.
Da je DFS ubrala tako pot in si najela tako obleko, je povsem razumljivo spričo predstoječih volitev. Za voiitve torej in do volitev! Mi pa vemo eno, da so 'odločilni elementi vodstva DFS izključno samo komunisti, in sicer titovski komunisti! Zakaj se torej DFS skri-
va v narodne barve in zavrača o-četovstvo Tita in njegovega komunizma? Zato da bi preslepila slovenske volivce!
Res je, da se je v Jugoslaviji marsikaj spremenilo na bolje, kar se tiče zunanje politike, toda v notranji politiki smo tam, kjer smo bili leta 1945. Napovedane spremembe gospodarskega in socialnega značaja sploh so ostale in ostanejo pri obljubah, kajti taki diktatorski režimi padejo s svojim diktatorskim programom ali pa so mevže, ki nimajo nobenega gospodarskega in socialnega programa, in jim gre ie za to, da se ohranijo na vladi tako ali tako! Iz diktatorja postati demokrat, spoštljiv do vseh človečanskih svoboščin, je kratko in malo nemogoče!
Vse obljube, ki so jih titovoi dajali našemu kmetu in delavcu med borbo in po borhi, so se sprevrgle v najbridkejše razočaranje i kmeta i delavca. In danes opazujemo, žalostni in osramočeni zlasti pred italijansko javnostjo, kako naši kmetje in naši delavci bežijo iz domovine Jugoslavije in tvegajo življenje, da le prekoračijo državno mejo! Ko pridejo sem v Italijo, pa hajdi v taborišče... In vendar gredo raje v taborišče kot nazaj v Titov komunistični raj!
Nekateri nas bodo vprašali: »Zakaj pa ste se hoteli z njimi povezati za volitve?« Tem odgovarjamo: »Zato, ker bi povezava veljala le za pokrajinske in ne tudi za občinske volitve. In zato, ker je šlo za skupno štetje glasov in ne tudi za priznanje njihovih doktrin, naukov itd. In ker bi izvoljeni kandidati v pokrajinski svet morali obvezno zastopati obojni organizaciji in vse Slovence na Goriškem! Nič drugega! In k temu nas je silil krivičen volivni zakon, ki so nam ga izopet demokristjanski vladarji pripravili, z namenom da nam onemogočijo zastopstvo v pokrajinskem svetu, kjer gre tudi za naše skupne slovenske koristi!«
Slovenci in Slovenke, volite LIPO z GROZDOM in CESNJO v
Steverjanu, volite ČEBELO v Šo-vodnjah, volite PLUG z NAKLOM v Doberdobu, volite LIPO v Gorici!
Cernu pa? Volite te znake in kandidate pod temi znaki, ker so vsi kandidati povezani med seboj!
Ti izvoljeni kandidati bodo u-pravljal.i slovenske občine in zastopali ter branili koristi Slovencev v pokrajinskem svetu.
Občine bodo upravljali s tem, da bodo vestno, pošteno in pametno odmerjali občinski davek ter skrbeli za izgradnjo splošnih potrebnih poslopij in naprav v občinah: da bo pokrajinski svet nakazoval potrebne zneske tudi slovenskim in ne samo italijanskim odnosno furlanskim občinam; da bodo tudi kmetske podeželske občine deležne državne pomoči v denarju, ne pa samo mesta kot Gorica, ki ima dve sto milijonov primanjkljaja vsake leto, ker upa na vladno pomoč ir| jo tudi prejema! Ti naši kandidati ne morejo obljubljati devete dežele, ker se v ibasni med cedi in jabolka padajo sama v usta. Ne o-bljubljajo devete dežele, ker niso komunisti, ki vse obljubljajo in ničesar ne dajo! Oni so pametni Slovenci in vedo, da bodo storili po svoji moči vse, kar je najnujnejšega, kar je potrehnega in kar je koristnega!
Poleg tega bodo složno zahtevali, da se dejanski uveljavi deželna avtonomija s posebnim statutom, k je že zapisana v ustavi in katero so nam goriški demokristjani leta 1947 preprečili uveljaviti prav za* to, da škodujejo nam Slovencem!
Naši kandidati ne varajo, kakor je res, da nas ni varal g. Rudi Bratuž, občinski svetovalec v Gorici Vsi vidite, kako vneto in vestno se sam poteguje za našo stvar v občinskem svetu na sejah na gradu. On vztraja in ne kloni nikoli! Njegovi nastopi dokazujejo, da lahko tudi ena sama oseba učinkovito zastopa široke sloje naroda in brani njegove koristi, če se zaveda svojega poslanstva iin svojih dolžnosti ter korisiti svojega naroda in javnosti sploh!
Program »Kmečke delavske v Steverjanu
Sli mislimo politično?
K volivni borbi na Goriškem
Vse politične alternative današnjega časa so dediščina 19. stoletja. Predniki so nam jih zapustili, da bi jih rešili. Tudi razne psev-doreligije smo dedovali od 19. s,to-ietja, ki so kulminirale v nacizmu, komunizmu in še v mnogočem podobnem. Po kakšni poti bi človek zopet našel vero v Boga?!
2/ivljenje teče po svojih tirih in piše zgodovino, ki bo nekoč sodila preminule in še živeče generacije. Tako bo izrekla svojo sodbo o naši dobi. Gotovo bo mnogo tega, kar danes smatrajo ljudje kot pravilno in popolno, obsodila kot napačno in ničvredno, ter nasprotno mnogo tega, kar velja danes za napak, bo zgodovina pokazala kot pravilno.
Sodba o našem času bi bila pre-uranjena. Videli smo sicer razcvit in propast nacizma, vidimo zagonetno praznino, ki jo je pustil tam, kjer je popolnoma obvladoval narode. Opazovali smo, kako je marksizem koi prezrel sad naglo razširil svoje seme: na vzhodu je vzklilo dz njega rusko nadvladovanje, oslonjeno na rusko silo; na zahodu pa' poganja znanstveni socializem. Kdo je danes poklican, da poda dokončno sodbo? Mi, ■ ki doživljamo v matičnem narodu marksistični eksperiment, vidimo samo, kako se marksistična elita v razredni borbi bojuje oziroma razdeljuje oblast in plen.
Pri vseh državnih in državotvornih narodih se politične stranke borijo za oblast; pri manjšinah pa je politična borba omejena le na reševanje onega, kar se za manjšino še d A rešiti. Tudi slovenski živelj na STO-ju, na Goriškem in na Koroškem se bori proti — smrti.
Slovenski marksistični publicist Sperans - Kardelj trd! v svoji knjigi (1. 1939), da je borba vsake slovenske manjšine za svoj obstanek, pa naj bo manjšina kje.r koli, povsem njena zadeva in da ji matični narod kvečjemu lahko pomaga. Očita dalje Primorcem, po njegovem, zmotno politiko, ki je bila usmerjena v brezpogojno vključitev slovenske manjšine v Jugoslavijo. Izgleda, da je do danes :a Kardeljeva trditev izgubila precej na vrednosti, kljub tem«, da je sedanje političnu vodstvo matičnega naroda 2 mirovno pogodbo prepustilo primorsko manjšino svoji u-sodl, oziroma borbi za obstoj. V zameno pa je Primorce osrečilo s
stavko, ki se politično izživlja v apoteozi komunizma, ki je izdal jugoslovanske narode, katere je o-peharil za pridobitve osvobodilne borbe in celo za program Osvobodilne fronte.
Naši primorski politiki se do izčrpanosti trudijo, da bi svoje programe prednašali kolikor moči zmerno, prikrito, zamotano in celo nejasno le zato, da ne bi koga »u-darili po glavi«. Zaradi tega pomanjkanja načelnosti in borbenosti se ne smemo čuditi, če se politične stranke ne morejo prav razviti, če nimajo mladinskega prirastka in če celo akademska mladina stoji razdvojena ob strani. Naše narodno življenje pa tako nujno potrebuje strastne mladine! Ne smemo pozabiti, da je v našem političnem vzdušju izginila možnost strastnega političnega izživljanja in tudi zanimanja za javna dogajanja sploh. Tak razvoj pa ne moremo Biti ne smemo brezskrbno opazovati.
Nihče se ne sme iz gnusa do političnih ideologij umakniti v pusto vsakdanjost zasebnega življenja, kajti kaj kmalu mu bodo politična dogajanja dokazala, da je ravnal proti svojemu prepričanju.
Neupravičena je odpoved in nezaupanje do političnih naukov in do političnega delovanja, kakor je
odpoved posledica lastnega idejnega uboštva in popolnega pomanjkanja načelnosti; dalje, če izhaja iz osebnega udobja, češ da je mnogo nujnejšega za reševati, kot se brigati za politična načela.
'Ce bo na polju političnih idej trajala današnja praznina, bodo to praznino pre-j ali alej izpolnile zopet najgorostasnejše ideje. Potem bomo zopet pričakovali čudež, ki naj nas reši.
Samo po sebi se nam postavi vprašanje: ali še sploh mislimo politično? Ali ni enostavnejše, da prepuščamo krojenje naše usode drugim, pa bodisi »vzhodu« ali »zahodu«? Toda naši bistveni problemi na tak način ne bodo nikdar rešeni, kajti toliko »vzhod« kot »zahod« zasleduje le svoje, specifično svoje politične ideje, ki so po večini nam, našemu načinu življenja in našim življenjskim potrebam — tuje.
Naše narodno življenje nam dokazuje, kako učinkovite postanejo politične ideje. Naši predniki, Iq so jih zasmehovali v dunajskem parlamentu, so ustvarili pogoje za osvoboditev leta 1918. Tudi v rimskem parlamentu so se našim veljakom smejali in omalovaževali naše narodne težnje, dokler ni prišlo leto 1945,
Odpoved političnim naukom in političnemu delovanju je upravičena le, če ima narod nepokvarjeno zalogo političnih oblik in če je zgodovinska zavest naroda dovoij močna, da stalno premaguje pojavljajoča se vprašanja.
dr. B.
zveze
Za bodočo občinsko upravo je
»Kmečka delavska zveza« v Steverjanu zastavila sledeči program:
1) Šolsko vprašanje:
a) šolsko poslopje v Steverjanu naj služi samo za šolo in stanovanje učiteljev;
b) v Jazbinah se mora nujno zgraditi šolsko poslopje;
c) odpreti se mora otroški vrtec v Steverjanu in Jazbinah;
č) doseči je treba otvoritev redne zimske kmečke šole.
2) Javne naprave:
a) Pošta: odpreti je treba stari pošitni urad in vzpostaviti vsakdanjo poštno zvezo med Steve-rjanom in Jazbinami;
b) Telefon: vzpostaviti je treba telefonsko zvezo z mestom;
c) Elektrika: nujna je dopolnitev električne napeljave po vseh hišah in napeljava na Jazbine;
č) Voda: dobaviti je treba s pomočjo državne podpore vodo v razne naselbine;
d) Ceste: vzdrževati je treba občinske ceste in dokončno ]-rediti cestno omrežje na Jazbinah, toliko za zvezo s Ste-verjanom kakor za zvezo s Ločnikom. Cesto po Grojni naj bi prevzela deželna uprava, da se s tem razbremenijo občinski stroški.
3) iZgradba cerkve in pokopališča na Jazbinah.
4) Vrnitev občine v njeno poslopje v »Občinski dom«.
5) Ureditev trga pred cerkvijo v Steverjanu.
6) Borba za agrarno reformo.
7) Pristojna državna ustanova naj zgradi v Steverjanu hišo za tovarniške delavce in delavke.
8) Uvedba slovenščine v občinsko upravo.
•J«
Naši kandidati za pokrajinske voiitve v Gorici MSf&tM
Kandidat !. okrožja Josip Filej
Naš kandidat za pokrajinske volitve v Števerjanu - Kaprivi
Matura
Zrelostni izpiti na slovenskem liceju in usposobljenostni izpiti na slovenskem učiteljišču v Gorici bodo v prvi polovici julija.
Za pripustitev k tem izpitom je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 2. junija.
Podrobnosti glede dokumentov in izpitnih taks so razvidne ,z objave na razglasni deski šole v ul. Croce. Tudi tajništvo šole je na razpolago za morebitna pojasnila vsak dan od 10. do 12. ure.
Prosvetni min. v Gorici
V četrtek popoldne je za kratek čas obiskal Gorico prosvetni minister Gonella. Pomudil se je približno eno uro na prefekturi, kjer je sprejel razne predstavnike o-blasti. Ta minister, demokristjan seveda, ima v rokah usodo naših šol. Od njega zahtevamo, naj se
nam popravi krivica, ki se nam godi na šolskem polju.
Vojna škoda
Zakladno ministrstvo je izdalo, ukaz, da se pričnejo izplačevati predujmi na račun vojne škode tudi za obrtniško, industrijsko, trgovsko in kmetijsko orodje.
Tudi letos je g. prefekt prezrl Slovence
Tudi letos je goriški prefekt poklical k sebi samo Italijane in samo z njimi določil v zadevi počitniških kolonij. Da nas Slovence sovražno prezira, je stara stvar, čudimo se le, da imajo nekateri italijanski časopisi pogum trditi, da se nimamo kaj pritoževati, kar zadeva naše pravice in ravnanje z nami. In se hudujejo, ker »Times« seznanja svetovno javnost s težkim in krivičnim položajem, v katerem smo Slovenci pod Italijo!
Remigij Koršič
Kdo moti mirno sožitje v Gorici ?
V četrtek proti večeru je bila, procesija sv. Rešnjega Telesa. Skupine slovenskih vernikov so prepevale nabožne pesmi. To pa je neko Italijanko tako razdražilo, da je kar na ulici začela zmerjati in psovati Slovence. Hotela se je tudi zaleteli proti pevcem, pa jo je prisotni orožnik zadržal.
Na Travniku, pred cerkvijo sv. Ignacija, je v odsotnosti težko obolelega nadškofa mons. Margottija imel verski nagovor mons. Velci, ki je poudaril, da so tu tudi slovenski verniki, ki so se te procesije udeležili. To vest beležimo zato, ker se nekateri italijanski cerkveni predstojniki, posebno oni iz notranjosti, navadno prezirljivo izogibajo imenovati slovenske vernike v Gorici!
Plešivo
V bolnici v Krminu je umrla v nedeljo 27. maja 1951 gdč. Karolina Toroš pok. Franca, stara 79 let. doma iz Plešivega, iz znane družine »Kurtinovih«.
Težko prizadetima sestrama gdč. Ivanki in Pavlini izrekamo iskreno sožalje.
Kandidat II. okrožja dr. Marij Bregant
Goriiim Slovencem
Svobodne volitve so v demokratični državi najvišji izraz državljanskih pravic. Z občinskimi in deželnimi volitvami postavljajo državljani upravitelje občin in dežel. Podobno za Vas goriške Slovence so prihodnje volitve življenjskega pomena. Od teh volitev je odvisno ne samo, komu zaupate goriški Slovenci upravo občinskih in deželnih fondov, ampak po glasovih, ki jih boste dali slovenskim kandidatom, na slovenskih listah, vas bodo šteli in upoštevali. Slovenske šole, nameščanje slovenskih delavcev in uradnikov v [javnih službah, bodočnost in kruh vaših otrok so odvisni od vašega šitevila. Zato je vsak vaš glas, ki se ne odda ali se izgubi za ituje volivne. liste in imena, udarec po slovenskih pravicah do življenja, kruha in obstoja.
Demokratski Slovenci Svobodnega tržaškega ozemlja čutimo z vami goriški bratje. Vaš napredek je naše veselje, vaš neuspeh je naša skrb.
Slovenske Goričanke in Goričani, zavedajte se v tem odločilnem trenutku svoje odgovornosti do svojih otrok in svojega naroda.
Od raznih kandidatov, ki se vam predstavljajo, bodo mogli samo o-| ni odločno zagovarjati vaše pravice in vas braniti krivic, ki so res pravi slovenski, narodno zavedni in demokratični možje.
Zato kot bratje bratom kličemo: pokažite pri prihodnjih volitvah, da ste zrel del slovenskega naroda, ki sicer spoštuje državo, v kateri živi, ali zna braniti tudi svoje življenjske pravice, svoj jezik, svojo čast, ime in obstoj, do česar ima pravico po božjih zakonih in demokratskih načelih.
V Trstu, koncem maja 1951.
SLOV. DEMOKR. ZVEZA za SVOB. TRZ. OZEMLJE
Na znanje učiteljem
Goriško šolsko skrbništvo objavlja, da ije na podlagi ministrske or-redbe podaljšan do 15. junija rok, za predložitev prošnje za poučevanje (»incarichi e supplenze«) na osnovnih šolah.
Dr. Marjan Bregant
zdravnik - kirurg - operater Gorica, ul. Brigata Casale 40
Jazbine
Ker smo prejeli dopis iz Jazbin prepozno, ga bomo obravnavali v prihodnji številki.	,
Seja občinskega sveta
Poročilo o seji obč. sveta, ki smo ga prejeli ob zaključku lista, priobčimo prihodnjič.
Zgovorni urednic: dr. Janko Jei Titica:
■iskarn* »ADRIA«, d. d. v TrJtu
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in parke te nudi najugodneje
Mizarji I kmetovalci f podjetniki •
TEL. PALEA 90441 T
R S T
Viale Sonnino, 2 4
ZA BIRMO
Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri - ex NORBIO, ul. ROMA 19 -Kupujem zlato in dragulje
K čl m greš nocoj?
V gostilno hMAHOS“
kjer točijo pristna domača vina, za. prigrizek pa dobiš, po želji,
topla ali mrzla jedila. -...- - - Cene nizke.
ANTON GULIČ, TRST, ULICA ZANETTI ST. 6
Ob 15. obletnici velikih uspehov
D
100.000 posod »LIQUIGAS«-a bo od 1. maja dalje odpremljenih prav tolikim družinam. Gre za 100.000 posod po 10 kg vsebine, ki jih tvrdka »LIQUIGAS«, d. d.
brezplačno poklanja
prvim 100.000 novih naročnikov. »LIQUIGAS« je edini proizvajalec tekočih plinov.
pohitite
in posvetujte se s koncesionarko
H I S T R I A
v TRSTU, ul. M. D’AZEGLIO 1,2 - tel. 93-733 in z njenimi razdeljevalci v Trstu in na Goriškem.