DELA NAŠIH DRUŠTEV, 169-170
PROF. DR. BOJAN OGORELEC (1945-2013) SLOVENSKI MORSKI GEOLOG
Prof. dr. Bojan Ogorelec (Foto: Arhiv NIB-MBP, GZS)
Julija letos smo se poslovili od kolega in prijatelja prof. dr. Bojana Ogorelca, upokojenega znanstvenega svetnika na Geološkem zavodu Slovenije in izrednega profesorja na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter dolgoletnega glavnega in odgovornega urednika znanstvene revije Geologija. Rodil se je v Celovcu, po zaključenem univerzitetnem šolanju na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani pa se je zaposlil na Geološkem zavodu v Ljubljani, kjer je najprej sodeloval pri nastanku Osnovne geološke karte Jugoslavije. Vseskozi se je zavedal »geološke prostorske omejenosti« slovenskega ozemlja in v težnji po širitvi izobrazbe in izkušenj je že kot študent odšel na prakso v Skandinavijo, kmalu po zaposlitvi na Geološkem zavodu v Ljubljani (1971) pa kot strokovnjak na geološko misijo v Alžirijo. V letih 1973/74 se je izpopolnjeval na prestižni Univerzi v Hei-delbergu, kjer je svoje dolgoletno sodelovanje kronal z doktoratom (1988) na temo mikrofaciesa, geokemijskih lastnosti in diageneze dachteinskega apnenca in glavnega dolomita v JZ Sloveniji. Leta 2000 je v zapletenih razmerah prevzel vodenje, najprej kot vršilec dolžnosti, nato pa 2002 kot direktor, Geološkega zavoda Slovenije in ga uspešno vodil do 2006. Nato se je ponovno posvetil vodenju Oddelka za paleontologijo in petrologijo, ki ga
je vodil s prekinitvijo v času vodenja zavoda od leta 1975 do upokojitve 2009, in raziskovalne programske skupine »Sedimentologija, mineralogija in petrologija«.
Karbonatne kamnine so bile vseskozi Bojanov osrednji raziskovalni interes in na tem področju se je uveljavil kot utemeljitelj sodobne sedimentologije karbonatnih kamnin v Sloveniji. Tako ni naključje, da so mu raziskave recentnih sedimentov Blejskega in Bohinjskega jezera ter predvsem Tržaškega zaliva omogočile neposreden vpogled v sedimentacijske procese karbonatnih okolij. Z raziskavami Sečoveljskih solin in predvsem recentne-ga sedimenta Tržaškega zaliva, ki jih je začel pred več kot tridesetimi leti, je tako postal prvi slovenski morski geolog. V njih je izčrpno opisal porazdelitev recentnega sedimenta zaliva na osnovi granulometričnih in mineraloških podatkov ter na osnovi več dolgih vrtin, izvrtanih v Koprskem in Piranskem zalivu, njegov nastanek v ho-locenu. Kratek, a natančen pregled recentnega sedimenta Tržaškega zaliva v obširni monografiji Geologija Slovenije, katere je bil tudi sourednik, temelji prav na teh izsledkih. Z nadaljnjimi študijami sedimenta celotnega Jadrana pa je potrdil svojo vlogo morskega sedimentolo-ga, ki se uspešno povezuje s strokovnjaki drugih področij (predvsem geokemiki) v multidisciplinarnih raziskavah. Slovenska morska raziskovalna skupnost mu je hvaležna za pomemben prispevek k razvoju področja morske geologije v Sloveniji in upati je, da to pomembno področje, ki ga je začel pokojni B. Ogorelec, ne bo v prihodnosti zamrlo. V plitvem obalnem morju Tržaškega zaliva pa tudi celotnega severnega Jadrana, kjer sta pelagial in bentos pomembno sklopljena, je recentni sediment izrednega pomena in v marsičem uravnava celotne procese. Na koncu in tokrat zares »Ciao, illustro collega«, kot sva se v šali nazivala v pogostih telefonskih razgovorih.
Jadran Faganeli
Odsev dr. B. Ogorelca na predavanju »Sečoveljske soline - geološki laboratorij v naravi: sedimentologija« na mednarodnem znanstvenem sestanku »>Sečoveljske soline kot znanstvenoraziskovalni in izobraževalni bazen« 5. oktobra 2012. (Foto: V. Bernetič)
DELA NAŠIH DRUŠTEV, 169-170
»Morska« bibliografija B. Ogorelca
Faganeli, J., N. Fanuko-Kovačic, M. Lenarčič. A. Malej, M. Mišič, B. Ogorelec, B. Vrišer, A. Vukovič & J. Župan (1981): Zasledovanje vliva začasnega izpusta komunalnih odplak mesta Koper na morje v Koprskem zalivu. Slov. morje zaled., 45, 177-198.
Ogorelec, B., M. Mišič, A. Šercelj, F. Cimerman, J. Faganeli & P. Stegnar (1981): Sediment Sečoveljske soline. Geologija, 24, 179-216.
Ogorelec, B., M. Mišič, F. Cimerman & J. Faganeli (1983): Sédiments quaternaire du forage effectue dans le Baie de Koper, Adriatique du nord, Yougoslavie. Rapp. Comm. int. Explor. Sci. Mer Medit., 28 (4), 251-253.
Ogorelec, B., M. Mišič, J. Faganeli, A. Šercelj, F. Cimerman, T. Dolenec & J. Pezdič (1984): Kvartarni sediment vrtine V-3 v Koprskem zalivu. Slov. morje zaled., 7, 165-186.
Faganeli, J., M. Mišič, B. Ogorelec, T. Dolenec & J. Pezdič (1985): Organic matter in two 41-m boreholes in from the Gulf of Trieste (Northern Adriatic). Rapp. Comm. int. Explor. Sci. Mer Medit., 29 (2), 139-142.
Ogorelec, B. (1985): Sečoveljske soline v očeh geologa. Proteus, 48 (3), 93-98.
Faganeli, J., T. Dolenec, J. Pezdič, B. Ogorelec & M. Mišič (1987): Nutrients in sediment pore water of the Gulf of Trieste (Northern Adriatic). Boll. Oceanol. Teor. Applic., 5, 95-210.
Faganeli, J., B. Ogorelec, M. Mišič, T. Dolenec & J. Pezdič (1987): Organic geochemistry of two 40-m sediment cores from the Gulf of Trieste (Northern Adriatic). Est. Coast. Shelf Sci., 25, 157-167.
Ogorelec, B., M. Mišič, J. Faganeli, P. Stegnar, B. Vrišer & A. Vukovič (1987): Recentni sediment Koprskega zaliva. Geologija, 30, 87-121.
Faganeli, J., R. Planinc, J. Pezdič, B. Smodiš, P. Stegnar & B. Ogorelec (1991): Marine geology of the Gulf
of Trieste (northern Adriatic): Geochemical aspects. Mar. Geol., 99, 93-108.
Faganeli, J., J. Pezdič, B. Ogorelec, G. J. Herndl & T. Dolenec (1991): The role of sedimentary biogeochemis-try in the formation of hypoxia in shallow coastal waters (Gulf of Trieste, northern Adriatic). In: Tyson, R. V. & T. H. Pearson (eds.): Modern and ancient continental shelf anoxia. Geol. Soc. Spec. Publ. 58, London, p. 107-117.
Ogorelec, B., M. Mišič & J. Faganeli (1991): Marine geology of the Gulf of Trieste (northern Adriatic): Sedi-mentological aspects. Mar. Geol., 99, 79-92.
Dolenc, T., J. Veler, J. Pezdič, B. Ogorelec & J. Faganeli (1994): Oxygen and carbon isotopic composition of holocene sediment from the salt marsh of Sečovlje (Gulf of Trieste). IAS Int. Assoc. Sedim. Ischia, p. 160-161.
Faganeli, J., J. Pezdič, B. Ogorelec, M. Mišič & M. Najdek (1994): The origin of sedimentary organic matter in the Adriatic. Cont. Shelf Res., 14, 365-384.
Faganeli, J., J. Pezdič, B. Ogorelec, T. Dolenec & B. Čermelj (1999): Salt works of Sečovlje (Gulf of Trieste, northern Adriatic) - a sedimentological and biogeo-chemical laboratory for evaporitic environments. RMZ - Mater. Geoenvir., 46, 491-499.
Ogorelec, B., M. Mišič & J. Faganeli (2000): Sečoveljske soline - geološki laboratorij v naravi. Annales, Ser. Hist. Nat., 10 (2), 243-252.
Ogrinc, N., J. Faganeli, B. Ogorelec & B. Čermelj (2007): The origin of organic matter in holocene sediments in the Bay of Koper (Gulf of Trieste, northern Adriatic Sea). Geologija, 50, 179-188.
Ogrinc, N., S. Covelli, B. Ogorelec, J. Faganeli & M. Budja (2012): Rekonstrukcija paleokolja Tržaškega zaliva v holocenu z uporabo geokemijskih metod. V: Andrič, M. (ur.): Dolgoročne spremembe okolja. Opera Inst. Arch. Slov., 25, 81-88.