POMURSKI
MURSKA SOBOTA - 6. FEBR 1958 Leto IX — štev. 5 - Cena din 10.—
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Nekaj misli ob občinski konferenci ZK v Gornji Radgoni
MED ČLANI PREMALO NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV
Prejšnji teden so zborovali radgonski komunisti, da so pregledali svoje delo za obdobje od leta 1952. do 1.1. 1958. Zbrani delegati so poslušali poročilo tovarišice Marije Levarjeve, občinskega sekretarja ZK.
Vsekakor je bila vloga komunista v tem obdobju tudi v radgonski občini kaj vidna. Njegovo delovanje se je odražalo v vsem življenju, ponekod boli, ponekod manj. Vsekakor je ljudstvo zaupalo komunistu in mu nalagalo naloge, ki jih je izpolnjeval v lepi meri v prid našemu človeku.
V tem obdobiu so dosegli tudi v radgonski občini lepe uspehe pri razvijanju socialističnih podjetij, pa nai so bila ta obrtnega ali na industrijskega značaja. Seveda so doživljali v tem času tudi nekatere neuspehe. kar velja predvsem za gospodarstvo Anaške doline v letih 1955 in 1954. ko so likvidirali razen ene vse delovne zadruge. Likvidacija teh zadrug je povzročila težke gospodarske posledice, katere so predvsem prizadele kmetovalce-koloniste, ki so ostali povečini brez glavnih osnovnih sredstev. Še danes imamo v tem okolišu nekaj skrajno zanemarjenih gospodarstev, katerih vzroki so alkohol, pa še druge slabe lastnosti.
Druga negativna postavka v gospodarstvu so bile nekatere splošno-kmetijske zadruge, ki so poslovale kaj nespretno, tako da so morale v prisilno likvidacijo, s čimer niso škodovale le svojim članom, pač pa vsej družbi. Delovanje mnogih zadrug je bilo domala izključno v trgovini, kot da bi bile zadruge namenjene le taki vrsti delovanja.
Nerazumljivo je tudi. kako to, da je komaj dobra polovica
kmetovalcev vključena v zadruge in še od teh je večina močnih kmetov, medtem ko ostajajo manjši kmetovalci ob strani. Imovitejši kmetje vidijo in iščejo v zadrugah koristi, ki jih tu-
di imajo z raznimi regresi, subi vencijami itd.
Treba je tudi reči, da je v zadružnih upravnih odborih premalo naprednih kmetovalcev, manjkajo pa tudi žene in zastopniki manjših kmetov. Sta-
rokopitnost in težnje nekaterih večjih kmetov v upravnem odboru tudi ovirajo in onemogočajo razvoj kmetijskih zadrug v smeri socializacije družbenih odnosov na vasi, ovirajo pa tudi, da bi postala razna proizvodna sredstva skupna last, kar bi pomagalo pri izboljševanju
kmetijstva — ne samo večjih kmetov, pač pa tudi manjših. Premajhna je tudi mehanizacija kmetijstva. V občini imajo 13 traktorjev, 26 mlatilnic (od teh je 15 privatnih!) in en kombajn. Podobno je tudi z manjšimi
stroji, razen škropilnic, ki jih je domala dovolj.
Večina strojev je slabo izkoriščena, opravljalci strojev niso plačani po delovnem učinku in tudi nagrajevanje za dobro oskrbovanje strojev ni v navadi. Med zadružniki je še potemtakem vedno premalo zavesti, ki jo bodo morali še vedno oplajati komunisti.
Da bo rasla na vasi socialistična zavest našega kmetovalca, bo moral naš komunist še nadalje delati pri preobrazbi naše vasi. V upravne odbore zadrug je treba vključiti čimveč članov ZK in prav ti naj vodijo v prihodnosti politiko vasi in jo ne smejo prepuščati ljudem, ki so jim osebne koristi pred skupnimi.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Občinski odbor SZDL v M. Soboti poziva vse delovne kolektive na območju Murske Sobote, da se pridružijo vzgledu kolektiva »Pomurski tisk«, ki je na svojem zboru volivcev sklenil opraviti v počastitev skupščinskih volitev 5 prostovoljnih delovnih izmen.
Občinski odbor SZDL v Murski Soboti
Z lanskega občinskega praznika v Radgoni
Potrošniški sveti
tudi na podeželju
(V Soboti ustanovljena občinska Posredovalnica za delo)
Na ločenih sejah obeh zborov so odborniki poslušali poročilo sveta za blagovni promet in pozdravili predlog o reorganizaciji
Predzadnjo sredo je bila v M. Soboti seja Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev, nato pa še skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora.
Ob prazniku
SLOVENSKE KULTURE
Narodni in ljudski čut nam veleva, da se ob prazniku slovenske kulture spomnimo vseh tistih znanih in neznanih duhovnih delavcev iz preteklosti, ki so po svojih močeh in sposobnostih prispevali delež v kulturno zakladnico našega ljudstva, da razmišljamo o kulturnih pojavili o sedanjosti in da iščemo torišče za kulturno prizadevanje v prihodnosti.
Pojem kultura je zelo širok in ga nikakor ne smemo istovetiti z umetniškimi dosežki določene družbe, še manj s samo literarno ustvarjalnostjo, vendar si je književnost, ta širokim ljudskim množicam najdostopnejša vrsta umetnosti, pridobila o celotnem kompleksu duhovnega stremljenja človeštva tako veljavo, da pri literarno tvornem ljudstvu dovolj jasno zrcali njegovo kulturno podobo.
Z nekaterimi zadržki lahko danes trdimo, da slovenska književnost v preteklosti dovolj verno odraža duhovno rast našega človeka in da se je o svojih vrhunskih stvaritvah povzpela do umetniških in moralno — etičnih kvalitet, ki se kljub globoki nacionalni pogojenosti zlivajo o tisti kristalno čisti vir, iz katerega pije vse lepote in spoznanja žejno človeštvo.
Čas, ta kruti in brezobzirni sodnik, ki brez usmiljenja razvrednoti marsikatero vrednoto, ki postavlja vse in vsakogar na zasluženo mesto, ki ohranja poznejšim rodovom, kar je dobro in veliko, slabo in nevredno pa brez sentimentalnosti pokoplje o pozabo, je tudi v slovenski književnosti opravil svoje in tako je cela vrsta literatov, ki so bili morda nekoč celo močno čislani, preživela življenjsko dobo svojih umetnin.
Plamenica Prešernovega genija pa ni dogorela s pesnikovo telesno smrtjo; svetila je sodobnikom o zadušljivem ozračju predmarčne dobe, bila je zvezda vodnica poznejšim rodovom; o njenem soju so se grela srca v najtežjih trenutkih naše zgodovine, o dneh obupne borbe za naš narodni obstoj. Zato je težko proslavljati praznik slovenske kulture in se ne vsaj za trenutek zaustaviti ob človeku, ki je po vrednosti svoje umetniške besede tako vzvišen nad kulturnim prizadevanjem sodobnikov in kasnejših generacij, da so tudi najboljši in najzaslužnejši med njimi rasli o njegovi senci, hkrati pa tako elementarno človeški, da je blizu slehernemu mislečemu in globoko čutečemu.
Prešernova poezija je pognala iz zdrave ljudske tvornosti, iz pereče narodne in družbene problematike; življenjski sok je črpala iz lepote naše zemlje in človeka na njej, strupa pa ji je prililo vsakdanje življenje. Kot mislec je Prešeren doživel hud konflikt z obdajajočim ga okoljem, kot pesnik pa še hujši konflikt v samem sebi. Prešerna misleca označuje revolucionarna ne pomiri jivost genija, ki sredi temne noči sluti zarjo novega dne ter se bori za pravice tlačenega človekovega dostojanstva, kot pesnika pa ga označuje globoka osebno izpovedna lirika človeka, ki doživlja pretresljivo tragedijo ob spoznanju, da ga je življenje kruto opeharilo za osebno srečo.
ii doe komponenti, čeprav je prva perspektivno optimistična in druga stoično pesimistična, se o pesnikovem delu zlivata mnogokrat o oblikovno in vsebinsko dovršeno harmonijo, ki kljub navideznim disonancam učinkuje tako sugestivno, da popolnoma prevzame razum in srce.
Kasnejše literarne generacije so vsaka po svojih močeh prispevale k nacionalnemu in socialnemu osveščanju našega ljudstva, zato je bila napredna slovenska književnost tista družbena sila, ki je odigrala odločilno vlogo pri oblikovanju notranje podobe naše narodne samobitnosti in ki je od Cankarja dalje iskala konkretne rešitve iz socialnega zatiranja ter pripravljala ljudstvo na upor proti tlačiteljem osnovnih človečanskih pravic.
Socialistična revolucija je do dna razburkala in premešala usmrajeno mlakužo našega družbenega življenja. Na dan je bruhnilo ose zdravo, kar se je dušilo o mraku temnega dna, toda tudi ose bolno, kar se je skozi oekooe zaredilo o tej mlakuži. Zamajali so se stebri družbe, ki je bila vredna, da propade, kajti bila je bolna, obsojena na smrt in dušila je zdraoo, mlado rast bodočnosti. Stare, že zarjavele vezi, ki so vezale na znotraj sicer trhlo zgradbo, so marsikje stežka popuščale, toda trgale so se vendarle. Vihar revolucije je tu z večjo, tam z manjšo obzirnostjo rušil malike preteklosti in ljudstvo, ki je zadihalo s polnimi pljuči, je spričo bliskovitih dogodkov odpihnilo s plevami tudi marsikatero kleno zrno. Svoboda je d ljudeh sprostila neslutene ustvarjalne sposobnosti, ki so jih množice pokazale o prvih letih obnove in socialistične graditve. Ko se je prvo navdušenje ob zmagi nad zunanjim in notranjim sovražnikom poleglo, so se pokazale različne slabosti, kajti v novih okoliščinah so se znašli ljudje, ki jih je vzgojila stara družba, ljudje, ki jih je obremenjevala preteklost. Zato je za ves proces socialistične graditve značilna dramatična borba starega z novim, borba, ki je potekala s spremenljivo srditostjo in se je bila zdaj okrog materialnih, lastninskih odnosov, zdaj spet na izrazito idejnem področju.
Kulturno življenje se je od osvoboditve sem močno razmahnilo, predvsem ljudsko prosvetno delo je bilo sila pestro in kvantitetno bogato, čeprav je zaradi zdrave spontanosti šlo premnogokrat v slabo kontrolirano širino, pri čemer je trpela kvaliteta.
Umetniku ustvarjalcu in kulturnemu delavcu sploh je nova doba določila važno mesto pri oblikovanju socialističnega človeka. Razumljivo je, da je naš kulturni svet začel na razvalinah razvrednotenih umetniških in družbenih norm razpravljati o kakovostno novi, v materialistični ideologiji utemeljeni kulturi. To je bil revolucionarni korak, ki je bil podkrepljen s pozitionim stremljenjem, da lahko opraviči svoj obstoj le tista umetnost, ki služi ljudstvu, ki človeka notranje bogati, plemeniti in očišča s tem, da mu kaže neizma-ličeno, vendar umetniško podobo življenja ter ga vodi k vsesplošnemu kulturnemu napredku.
Sadovi tega stremljenja so se kmalu pokazali v vsej umetniški dejavnosti, predvsem v književnosti. Pesniki in pisatelji so nam o kakovostno zelo različnih stvaritvah kazali našega človeka v borbi za svoje socialno in nacionalno osvobojen je, potem pa so prevzeti od veličastnega poleta množic, slikali tega človeka o obnovi in socialistični graditvi. Zdaj pa se je zgodilo nekaj, kar je neprijetno prizadelo vse tiste, ki visoko cenijo besedno umetnost. Idejni premočrtnosti, agitacijskemu učinku in otipljivi tendenci so mnogi pisci žrtvovali umetniško globino, zato je za dobršen del te literature značilna oblikovna, jezikovna, predvsem pa psihološka nedogna-nost in ni potrebno še posebej poudarjati, da taka umetnost ni mogla o polni meri izpolniti tiste vzvišene naloge, ki ji je bila namenjena.
Vzrokov za tako stanje je več; so subjektivne in objektivne narave. Eden glavnih je prav gotovo o primitivno in ozko pojmovani naprednosti o umetnosti, predvsem pri ljudeh, ki sami sicer niso bili produktivni, vendar so si o umetniških zadevah lastili neko mentorstvo ter so zaradi položaja, ki so ga zavzemali v našem javnem življenju, govorili avtoritativno in o marsičem tudi dokončno odločali. Taki ljudje, čeprav je bil njihov namen pošten, so prizadejali nastajajoči socialistični literaturi mnogo škode, saj so zarodke materialistične estetike samovoljno oblikovali o mrtve sheme, v katere so skušali ukleniti pisatelja. Umetniki, ki so v najboljši veri sledili takim vsiljivim sugestijam, so kmalu doživeli dvojno razočaranje. Sami so se znašli na repu dogodkov, njihove umetnine pa niso ogrele ljudi, kajti iz njih je kričal literarni recept ne pa živo življenje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
trgovskega omrežja, ki jo že uspešno uresničujejo; večja trgovska podjetja bodo namreč mnogo lažje nabavljala razne potrebščine, kot so jih doslej majhne trgovine, ki tega niso mogle storiti, čeprav so to narekovale potrebe potrošnikov. Po uresničenju reorganizacije se bodo mnogo lažje uveljavili tudi potrošniški sveti, ki do sedaj niso bili posebno aktivni, zato jih bo potrebno reorganizirati. Ne smemo pa pozabiti niti potrošnikov na podeželju; tudi pri poslovalnicah izven mesta naj bi delovali potrošniški sveti, iz njih pa bo treba delegirati posameznike v potrošniški svet pri upravi trgovskega podjetja.
Na ločenih sejah sta oba zbora razpravljala o predlogu odloka o ustanovitvi Posredovalnice za delo pri ObLO Murska Sobota. Posredovanje dela temelji na načelih družbenega upravljanja in je pomembno ekonomsko politično delovanje. Z novim Zakonom o delovnih razmerjih so večino dosedanjih pristojnosti okrajnih posredoval-nie za delo prevzeli občinski
ljudski odbori, kar je slednjim narekovalo, da ustanovijo svoje posredovalnice za delo. To delovanje je praktično že v pristojnosti občinskih ljudskih odborov in ga bo potrebno le še uzakoniti. S predlogom se je strinjal ves ObLO in ustanovil posredovalnico, ki bo imela odgovorne naloge pri zaposlitvi in strokovnem izobraževanju delavcev. V posredovalnici ne bodo smeli pozabiti na Cigane, saj tudi tisti, ki se čez leto zaposlijo, ostanejo le malo časa na enem delovnem mestu.
Na sejah so razpravljali tudi o odloku o zvišanju pavšalnega plačevanja skočnin in umetnega osemenjevanja. Predlagali so boljši način pobiranja tega pavšalnega prispevka, ki ga bodo v prihodnosti tudi uresničevali.
Za tem so razpravljali še o nekaterih pravnih zadevah občinskega LO, nato pa so odborniki obeh zborov na skupni seji poslušali še poročilo sveta za zdravstvo in poročilo sveta za finance o splošnem ljudskem premoženju, kateremu bo treba posvetiti veliko večjo pozornost.
RUDI ČAČINOVIČ —
KANDIDAT NA GORIČKEM
Na kandidacijski konferenci za volilna okraja Grad in Cankova — bila je 30. januarja v Rogaševcih — so delegati soglasno glasovali za predlog tovariša Alojza Flegarja, ki je v imenu desetih predlagal za kandidata v republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije tovariša Rudija Čačinoviča.
Na tej konferenci je govoril tudi Štefan Antalič o kmetijskih problemih. Po soglasni izvolitvi je govoril tudi tov. Rudi Čačinovič o svojem delu med napredno mladino pred dvajsetimi leti prav v teh krajih, kjer je bil zaradi napredne usmer-
jenosti in aktivnosti tudi aretiran skupno z delavci in kmeti, kar najlepše simbolizira enotnost. Tovariš Čačinovič je obljubil, da bo prišel na vse zbore volivcev, če mu bo le mogoče, če pa ne, pa se bo oglasil ob priložnosti v vaseh in se pomenil z vaščani, kjer se bodo pač srečali. Govoril je tudi o problemih Goričkega, kot je elektrifikacija, uvedba industrije in drugo, kar lahko pomaga napredku teh krajev, in poudaril, da bo letos storjeno, kar je pač največ mogoče. Opozoril je na dejstvo, da v enem letu vsega le ni mogoče narediti.
Naši kandidati
IVAN HORVAT, KANDIDAT V BELTINSKI OBČINI
Pred dnevi so se zbrali v Beltincih izvoljeni delegati na kandidacijski konferenci in razpravljali o kandidatu za volitve poslancev republiškega zbora v volilnem okraju Beltinci. Konference se je udeležilo 39 delegatov iz vseh vasi v občini.
Delegati so se soglasno izrekli za kandidaturo tov. Ivana Horvata, sekretarja OK ZKS Murska Sobota. Tovariš Horvat je domačin, doma iz Srednje Bistrice, zato dobro pozna razmere v svojem volilnem okraju. Delegati so izrazili željo svojih volivcev, ko so ga predlagali za kandidata.
A. H.
JOŠKO SLAVIČ V VIDEMSKI OBČINI
Prejšnji teden je bila pri Vidmu ob Ščavnici kandidacijska konferenca, na kateri je 16 delegatov iz raznih krajev videmske občine izbralo kot kandidata za republiškega ljudskega poslanca JOŠKA SLAVIČA, podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota.
j-m
V	LJUTOMERSKI OBČINI DVA KANDIDATA...
V	četrtek je bila v Ljutomeru kandidacijska konferenca, na kateri so delegati predlagali kot kandidata za republiškega poslanca ALEKSANDRA PIRHERJA, predsednika občinskega odbora SZDL, kot sokandidata pa JANKA KORENA, upravitelja sedemletke v Križevcih pri Ljutomeru. Predvidevajo, da: bodo na zborih volivcev drugega sklica poročali predsedniki krajevnih odborov, prav tako pa je predvideno večje predvolilno zborovanje v Ljutomeru in v Križevcih.
-jm
INŽ. MIRAN MEJAK IN RUDI SVENŠEK ZA ZZP
V	nedeljo je bila kandidacijska konferenca za izbiro kan-
didatov za zvezni zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Jugoslavije. Na tej kandidacijski konferenci so se delegati zedinili za inž. Mirana Mejaka z večino glasov. Druga skupina delegatov je predlagala za kandidata v omenjeni zbor proizvajalcev tovariša Rudolfa Svenška, za katerega je prav tako glasovalo ustrezno število delegatov.	_
MARIJA VILDOVA, KANDID AT ZA RZP V SOBOŠKI OBČINI
V	nedeljo je bila v hotelu »Zvezda« kandidacijska konferenca za predlaganje kandidata za republiški zbor proizvajalcev prve skupine. Kandidati so predlagali in soglasno sprejeli kandidaturo MARIJE VILDOVE iz Murske Sobote.
Štefan Sedonja:
Naš zunanjepolitični pregled
ANKARSKO ZASEDANJE SOVJETSKO -
Zasedanje Bagdadskega pakta v Ankari ni zadovoljilo vseh udeležencev. Objavili so sicer uradno poročilo, ki zelo malo pove. Značilnost zasedanja in uradnega sporočila je slavospev Eisenhowerjevi doktrini in ameriški politiki. Mnogo več še da razbrati iz zaključnih govorov, zlasti pa iz izjav pakistanskega in iraškega predstavnika, ki zvenijo zelo ironično in kažejo, da so nasprotja med posameznimi članicami Bagdadskega pakta ostala še vedno neporavnana.
Združitev Sirije in Egipta v Združeno arabsko državo je tudi Ostale arabske voditelje postavila v neroden položaj. Razumljivo je, da so se bali preveč odkrito sprejemati obveznosti v okviru Bagdadskega pakta. Prebivalcem arabskih držav je vedno bolj jasno, da deluje Bagdadski pakt proti arabski enotnosti, ki jo arabski narodi
želijo čimprej uresničiti.
Za okrepitev Bagdadskega pakta in za njegovo poživitev so ZDA. odobrile 10 milijonov dolarjev, ki jih bodo v državah
Središče mesta Alžir
-članicah uporabili za izboljšanje telekomunikacij med glavnimi mesti držav-članic pakta.
AMERIŠKI ODNOSI
Pred dnevi sta ameriška in sovjetska vlada podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju. ki odpira nove možnosti za medsebojno zbližanje in spoznavanje obeh narodov. Tako bo že letos okrog 500 sovjetskih in ameriških osebnosti z raznih področij kulture in gospodarstva obiskalo eno ali drugo deželo.
V ZDA menijo, da bo zasebno obiskalo Sovjetsko zvezo od 1500 do 2000 ameriških turistov. V skladu s podpisanim sporazumom se bosta obe državi še nadalje razgovarjali o predlogu za izmenjavo med člani ameriškega kongresa in vrhovnega sovjeta SZ. Predvidene so zamenjave strokovnjakov s področja kmetijstva, zdravilstva, znanosti in letalstva. Izmenjava na glasbenem področju bo vse-
bovala tudi obisk filadelfijskega simfoničnega orkestra v Sovjetski zvezi. Predvidena je. tudi izmenjava na področju miroljubne uporabe atomske energije.
Sporazum določa tudi vrsto medsebojnih atletskih in drugih športnih srečanj.
Nezadovolistvo v
FRANCOSKI
ARMADI
Po demonstrativnem odstopu ge-nerela Dufourta s položaja topniškega inšpektorja v francoskem generalnem štabu je prejela francoska vlada tri poslanske interpelacije o »nezadovoljstvu v vojski«.
Po mnenju dobro obveščenih krogov je bivši poveljnik divizijske skupine na bojiščih v Alžiru general Dufourt nasprotoval politiki vojnega ministrstva in je ob odobravanju večjega števila višjih častnikov v generalnem štabu poslal vladi pismo z ostrimi obtožbami proti državnemu sekretarjo za kopenske sile Meta-ycrju, načelniku pehotnih sil genc-rulu Blancu in poveljniku francoskih enot v Nemčiji generalu Colling-nonu. .
Zaradi nesporazumov med gene-ralštabnimi častniki krožijo po Franciji najrazličnejše verzije. Desničarski listi trdijo, da je vmes nesporazum glede »napredovanja višjih častnikov«, medtem ko levičarski tisk piše, da gre za »zlorabe« v zvezi z operacijami v Alžiru.
Iz vseh vetrov
Nesreča španske ladje. Turška ladja "Kayserit" je okrog 100 milj jugozahodno od Bresta trčila v špansko ribiško ladjo "Angelino" in jo preklala na dvoje. Turška ladja je rešila tri člane posadke, medlem ko je deset mornarjev utonilo. Nesreča se je pripetila v času, ko je večina posadke spala.
Trčenje dveh vlakov. Zaradi goste megle sta v londonskem predmestju Degenham trčila dva vlaka. Mrtvih je bilo pet potnikov. Veliko število potnikov so rešili iz razbitih vagonov šele po štirih urah.
Hiša se je porušila. V San Sebastianu se je porušila še nedograjena hiša in pokopala pod seboj 22 oseb, ki so bile takoj mrtve.
Eksplozija min. V kraju Migiondo Di Sondalo se je pripetila nesreča, ki je terjala smrt treh delavcev, medtem ko jih je pet bilo ranjenih. Delavci so pripravljali mine za eksplozijo in jim je ena po nesreči prezgodaj eksplodirala. Tako je po-vzročila tudi eksplozijo ostalih min. Pri tem je plaz skalovja in zemlje zasul osem delavcev, od katerih so jih rešili le pet.
Vojaški odred za Egipt. Švedska vlada je sporočila, da bodo poslali nov odred 500 vojakov, ki sc bo pridružil mednarodnim silam Združenih narodov na Srednjem Vzhodu.
95 ljudi pred sodiščem. V Johannesburgu sodijo 95 ljudi zaradi "poskusa nasilnega prevzema vlade in vzpostavitve ljudske demokracije". Obtoženci so belci, črnci in Azijci, ki so jih zaprli že pred dvema letoma.
Aretacije v Ankari. Turške oblasti so v Ankari aretirale sedem ljudi zaradi eksplozije bombe v ameriškem veleposlaništvu in informacijskem centru v turški prestolnici.
Stavka carinskih uslužbencev. Carinski uslužbenci na pariškem letališču so stavkali 24 ur in zahtevali povečanje osnovnih mesečnih plač od 21.000 na 30.000 frankov.
Poplave v Grčiji. Veliko deževje je bilo na otoku Mitileni. Voda je poplavila okrog 300 hiš. Vse črede ovac so utonile.
Jugoslavija in Avstrija bosta na bližnjih razgovorih na Dunaju in v Beogradu poskušali rešiti vrsto nerešenih problemov, ki ovirajo tesnejše sodelovanje. Med ostalimi vprašanji bodo razpravljali predvsem o obmejnem prometu, o položaju slovenske in hrvaške narodnostne manjšine in o nekaterih gospodarskih vprašanjih.
Zato je zelo nerodna izjava
ZDRUŽITEV
Zunanjepolitični komentar
so pozdravili to zgodovinsko dejanje, v katerem vidijo snaj-oečji dan o zgodovini boja teh narodov za združitev in neodvisnosti. Razumljivo je, da pomeni ta združitev obeh dežel le prvi in najvažnejši korak na poti k združitvi vseh Arabcev in njihovih dežel na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Proglasitev Združene arabske republike je sad večletnega prizadevanja in žrtev. Nova državna tvorba bo znatno vplivala na odstranitev ovir na poti k arabski enotnosti. Vrata za priključitev ostalih dežel so na s ležaj odprta.
Proces združitve obeh dežel je pospešila vrsta činiteljev in ugodnih okoliščin. Ogroženost arabskega sveta pred imperialističnimi silami je ogromno prispevala k tako pospešeni razglasitvi federacije. Med te okoliščine bi lahko prišteli dejstvo. da imata Sirija in Egipt skupno kulturo, zgodovino in jezik. Prav tako sta povezana s tradicionalnim prijateljstvom, ki je bilo v zadnjih letih večkrat potrjeno z zelo prepričljivimi argumenti. Na gospodarskem področju pozi-
tivno vplivajo številne trgovinske pogodbe, ukinjen je omejitev za egiptovski kapital o Siriji in obratno ter ukinitev carin med obema deželama. Tudi armada je že precej časa pod skupnim poveljstvom egiptovskega generala Amerja. Egipčani in Sirijci so bili previdni in so že pred zahodnim napadom na Egipt sklenili pogodbo o skupnem poveljstvu. Tako je v Siriji že doslej bilo večje število egiptovskih vojaških enot, ki so ogromno prispevale k ohranitvi miru v tem delu sveta.
AMERIŠKI SATELIT
Po prvi neuspešni izstrelitvi ameriškega satelita so ameriški znanstveniki napeli vse sile, da bi dohiteli Ruse in nadoknadili zamujeno. Ameriška javnost je obsodila neuspeh in ga pripisala nesposobnosti odgovornih ljudi, ki vodijo o ZDA program za izdelavo raket. Zaradi tega je razumljiv ponos predsednika Eisenlio-roerja, ko je pred dnevi objavil izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita.
Izstrelili so ga z raketnega oporišča Cape Canaverala na Floridi. Za propagando je bilo dobro preskrbljeno. Ameriške radijske in televizijske postaje so takoj objavile, da bodo podaljšale svoje oddaje in programe ter oddajale oso noč, da bi lahko objavljale poročila o umetnem satelitu. Kmalu po j izstrelitvi rakete so uradno razglasili, da so že prestregli prve signale s satelita, ki je dobil ime »Raziskovalec«.
Samo izstrelitev je veljala okrog šest milijonov dolarjev. Skoraj zanesljivo bi lahko trdili, da je en glavnih projektantov rakete Werner von Braun, ki je v drugi svetovni vojni konstruiral nemška raketna izstrelka V-l in V-2. Ameriški umetni satelit je ponovno razgibal ameriško politično življenje, saj so bili Američani zelo potrti zaradi neuspeha rakete jVanguardt. Razpoloženje ameriških množic je bilo naperjeno proti vladi in velikim izdatkom za raketno oborožitev, ki jih ameriški strategi in znanstveniki niso mogli upravičiti z uspehom. Američani niso pozabili, da so njihovi senatorji v kongresu izglasovali v zadnjih sedmih letih milijardo 200 milijonov dolarjev za raketno
oborožitev. Tudi davčni vijak je storil svoje in omogočil ameriški državi, da je nabrala nova sredstva za rakete.
Ameriški umetni satelit kroži okrog zemlje o višini 3200 kilometrov s hitrostjo okrog 29.000 km na uro. Tudi sovjetske radijske -ostaje so sporočile, da so d Taškentu ujeli signale z ameriškega satelita. Kot vse kaže, bodo Rusi kmalu presenetili mednarodno javnost z novim uspehom na področju raketne tehnike in prisilili Američane k ponovnim naporom za dosego raonotež-ja.
PAMETEN PREDLOG
Generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti je v italijanskem parlamentu govoril o zunanji politiki Italije in napadel vlado zaradi dogovorov za raketna oporišča v Italiji. V svojem govoru je zahteval, naj iz Italije in Albanije takoj odstranijo atomsko orožje. Glede atomskih oporišč pa (je zahteval, naj o tem vprašanju odloči ljudstvo z referendumom. Obrazložil je predlog resolucije, hi jo je predložila KP Italije in v kateri se vlada obvezuje, da bo proučila z zainteresiranimi vladami možnosti in pogoje za udeležbo Italije pri evropski coni brez izstrelišč za rakete in skladišč atomskega orožja.
MEDNARODNO GOSPODARSTVO
Zanimiva ugotovitev. V Milanu so
ined 1200 vzorci prehrambenega blaga ugotovili kar 576 primerov potvorb. Tako so na primer kmetice iz
Brianze nosile kilogramske kose margarine v -Milano, tam spremenile ovitek in ga nadomestile z ovitkom »čisto maslo«.
Sovjetska zveza in izvoz. V Moskvi so prvič objavili podrobnejše uradne podatke o izvozu Sovjetske zveze v druge države. Sedanji obseg sovjetske zunanje trgovine (izvoz in uvoz) znaša okrog 30 milijard rubljev ali po uradnem kurzu okrog 7,5 milijard dolarjev. Sovjetska zveza se je pri izvozu uvrstila na šesto mesto na svetu za ZDA, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Kanado in Francijo. Največ svojih izdelkov izvaža Sovjetska zveza na Kitajsko, v Vzhodno Nemčijo, češkoslovaško. Poljsko, Romunijo, Bolgarijo in nekatere druge države.
Tehnična pomoč naši državi. Letos se bo na podlagi tehnične pomoči oz. zuanstveno-tehničnega sodelovanja mudilo okrog 2500 naših ljuui na raznih specializacijah v tujini. Samo s sredstvi Organizacije združenih narodov bodo poslali okrog 500 stažistov. V naši državi pa se bo hkrati mudilo okrog 450 tujih štipendistov in izvedencev. Lani smo prejeli y okviru tehnične pomoči od ZDA 1,5 milijona dolarjev, od OZN 700.000 dolarjev in manjše zneske od Velike Britanije in Francije. Za leto 1958 je OZN odobrila Jugoslaviji 680.000 dolarjev za tehnično pomoč. Ameriška vlada pa bo v te namene prispevala 3,7 milijona dolarjev. Jugoslavija je sklenila mednarodne pogodbe o znanstveno-tehničnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, Poljsko, češkoslovaško, Francijo, Romunijo, Bolgarijo, Italijo, Jemenom, Burmo in Kitajsko. Prav tako je predvidena sklenitev podobnih sporazumov še z Grčijo, Egiptom, Avstrijo in Indonezijo. Mimo tega so klavzule o tehničnem sodelovanju tudi v rednih trgovinskih sporazumih z Indijo, Finsko, Zahodno Nemčijo, Sirijo in Eeintom.
OB PRAZNIKU SLOVENSKE KULTURE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vsa povojna leta razpravljamo o socialistični umetnosti, o Uku suctansucnega cioueKa, o socialistični vzgoji in o so-ciatisticni morati in etiKi. Izkušnje pa so pokazaie, da je življenje mnogo Volj komplicirano kakor najbolj globokoumni itteianu nasveti in da mu delamo snu, ko ga ugnelamo o naprej pripravljene kaiupe, kajti v kalup ugneieno življenje umi e, mrtvo življenje pa ne more biti živa umetnina. 1 eore-tiziranje in ugibanje o liku socialističnega človeka je prišlo mnogokrat ze na mejo neokusnosti. Nič lažjega ni, kot umišljenemu liku naprtiti vse dobre lastnosti, ki jih premore bujna fantazija, l ežko, zelo težko pa bi bilo na osem širnem svetu najti vsaj eno človeško bitje, ki bi bilo temu umišljenemu le malo podobno. In tudi če bi ga našli, bi to bitje ne moglo živeti o nobeni konkretni družbi, tudi o socialistični ne. Trav tako je razpravljanje o socialistični vzgoji že prav moreče, ogromno je najbrž ze stalo in še več dragocenega časa je bilo zgubljenega ob njem, tako da učinkuje samo se močno nevzgojno. Morda ljudje, ki o tem razpravljajo že leta in leta, ne najdejo dovolj komplicirane formulacije za preprosto misel, da nam sodobna vzgoja naj oblikuje svobodnega, poštenega, delavnega, globoko čutečega in za življenje usposobljenega človeka, ki bo cenil samega sebe in spoštoval druge, ki ne bo dovolil, da bi se drugi okoriščali z njegovim trudom in tudi sam ne bo izkoriščal bližnjega, pač pa bo ose svoje sile porabil za to, da bo čim bolje in čim lepše živel ter se ne bo mogel pomiriti s tem, da bi njegov sočlovek živel človeka nevredno življenje. Nekateri govoričijo o socialističnem moralno-etičnem kodeksu, pa pri tem pozabljajo, da take končno veljavne kodekse lahko napišejo le dogmatične ideologije. Če govorimo o negativnih pojavih o našem kulturnem življenju, ne smemo ostati gluhi in slepi za ose, kar smo kljub velikim težavam vendarle dosegli; ne moremo mimo dejstva, da je naša doba približala umetnost preprostemu človeku, ki je bil v preteklosti kulturno zanemarjen, ne smemo mimo umetniških dosežkov posameznikov, ki zaslužijo prav zaradi tega, ker so tako redki, oso pozornost in spoštovanje. Toda resnici na ljubo pa moramo spet priznati, da se tudi redki posamezniki, ki se z občudovanja vredno vztrajnostjo ubadajo s sodobnim življenjem, največkrat ne morejo povzpeti preko bolj ali manj posrečenega registriranja sedanjosti. Ob duhovnem soočenju sodobnikov s Prešernom, Cankarjem in Vorancem, omenil sem pač tri največ je, morajo sodobniki priznati, da imajo mnogo manj poguma, kakor so ga imeli njihovi predniki, ki so poleg tega, da so verno slikali življenje z vsemi dobrimi in slabimi stranmi, pri čemer so prezirali ose nevarnosti, katerim so s tem izpostavili svojo življenjsko eksistenco, kazali tudi pot o bodočnost. Sodobniki pa, seveda tisti, ki se že vnaprej z vsemi štirimi ne otepajo družbene problepiatike, prikazujejo naše življenje pač tako, da lahko ob tem mirno spijo, če so pa že kritični, se znašajo nad negativnimi posamezniki in neradi analizirajo slabosti naše.dobe kot negativne družbene pojave, s čimer bi se morda res komu zamerili, zato bi pa storili socializmu in slovenski kulturi veliko uslugo.
V RADGONSKI OBČINI
DVA KANDIDATA
var, sekretarja občinskega komiteja ZKS, delegati iz Apaške kotline pa za dragega kandidata inženirja agronoinije z državnega posestva Črnci tov. Mileno Milkovič.
Ce bodo volivci na drugih zborih volivcev, ki se bodo pričeli v radgonski občini 15. februarja, kandidaturi potrdili, bo imela radgonska občina vsekakor ženo za republiškega poslanca.
Dogodki na Bližnjem in Srednjem vzhodu so o zadnjih letih zaradi svoje dinamičnosti večkrat pritegnili pozornost svetovnega javnega mnenja. Pred dnevi proglašena združitev Sirije in Egipta ter ustanovitev Združenih arabskih držav pa je zasenčila ose dosedanje dogodke in dokazala, da se Arabci o polni meri zavedajo nevarnosti, ki grozi njihovi neodvisnosti, suverenosti in obstoju.
Predsednika obeh republik sta na svečan način podpisala dokument o združitvi Sirije in Egipta ob vzklikanju in navdušenju množice manifestan-too, ki so burno pozdravili združitev obeh dežel. Posamezni členi deklaracije so zelo zanimivi in predvidevajo podrobnosti o nadaljnjem poslovanju skupne države.
Združena arabska republika bo imela demokratično vlado s predsednikom na čelu. Sporazumeli so se, da bodo imeli enotno vojsko, en parlament in eno zastavo. V 70 dneh bodo o Siriji in Egiptu organizirali plebiscit o združitvi obeh dežel. Politični krogi obeh dežel
Jugoslovansko -
AVSTRIJSKO SODELOVANJE
KO ZMANJKA PACIENTOV
Severna Afrika: »Na pomoč! Saj vendar pulite zdrave zobci«
avstrijskega obrambnega ministra g. Grafa na zborovanja koroške Avstrijske ljudske stranke v Celovcu. Izjavil je, da nikomur ne branijo izselitve. Po njegovem mnenju je Avstriji l'ub in enakopraven partner ter državljan le tisti, ki odobrava Avstrijo in njen demokratični sistem. Kdor pa tega spoštovanja do avstrijske ureditve ni zmožen — je dejal -bo pač imel toliko poguma, da bo dosleden.
Pred mnogo obetajočimi po-gajanji med Jugoslavijo in Ar. stri jo bi avstrijski obrambni minister svojo izjavo na občutljivem obmejnem ozemlju lahko prihranil zase.
OBISK IZ GRČIJE
V Beogradu se je mudil na tridnevnem obisku predsednik grike poslanske zbornice Konstantin Bo-dopulos. Njegov obisk sodi v vrsto obiskov, ki prispevajo k poglobitvi jagoslovansko-grškega prijateljstvi. Med bivanjem v Jugoslaviji je bil gost predsednika Zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča.
G. Konstantin Rodopalos se je rodil leta 1896 v znani atenski družili, ki je dala več znanih politikov, kulturnih in drugih javnih delavcev. Pravne študije je končal v Franeiji. Pred vojno je bil že večkrat izvo-ljen za poslanca. Po vojni je bil ui-nister za narodno obrambo v popu-listični vladi. Predsednik grške poslanske zbornice je že štiri leta.
KRITIKA POSOJILA
Francoski tisk očita te dni vladi, da je prevzela preveč striktne ia stroge obveznosti v zamenjavo za veliko dolarsko posojilo, ki so ga odobrile Franciji ZDA in zahodne finančne organizacije. 
»Monde« piše, da Američani prav gotovo niso dali pomoči zaradi »na-ših lepih oči«; pri tem misli na izjavo francoskega ministrskega predsednika, po kateri posojilo ni veza-no na nobene politične pogoje.
Del pariškega tiska komentira dolarsko pomoč v zneska 655 milijonov dolarjev kot »manifestacijo solidarnosti zahodnih zaveznikov z napori Francije za stabilizacijo svojih financ«. Tega mnenja pa ne deli glasilo KP »Humanite«, ki vidi v sklenjeni pogodbi in posojiln transakcijo za hitro vzpostavitev ameriških raketnih oporišč na francoskih tleh.
Kandidacijske konference v Radgoni se je od 40 delegatov udeležilo 37. Na konferenci je sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Ivan Horvat govoril o pripravah na volitve in o dolžnosti delegatov na terenu glede kandidatov, ki so jih izbrali. Delegati so prišli na konferenco dobro pripravljeni.
Delegati iz Radgone so predlagali za kandidata za republiškega poslanca tov. Marijo Le-
Za zveznega ljudskega poslanca v krajih ob levem bregu Mure
BO KANDIDIRAL
JANEZ HRIBAR
Kakor smo že poročali v zadnji številki našega lista, je državni podsekretar dr. Anton Vratuša zaradi prezaposlenosti odklonil ponujeno kandidaturo za zveznega ljudskega poslanca v krajih ob levem bregu Mure, za zveznega poslanca pa bo kandidiral podpredsednik Zveze nekmetijskih zadrug v Beogradu in član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Janez Hribar.
Janez Hribar je rojen 3. novembra 1909 v Ložu pri Postojni. Pred vo jno je bil kmetovalec. Po odslužitvi vojaškega roka se je posvetil političnemu delu. Takoj ob pričetku vojne je bil interniran v taborišče Medu-rečje pri Ivanjici v Srbiji.
Po kapitulaciji bivše jugoslovanske vojske je odšel v ilegalo, kjer je opravljal važne vojaške in politične dolžnosti; bil je komisar Notranjskega odreda, politični komisar brigade in pomočnik političnega komisarja XIV. divizije, politični komisar Vin.. IX. in VII. korpusa NOV.
Med vojno je bil izvoljen za člana SNOS in AVNOJ, a od n. zasedanja v Jajcu do leta 1945 je bil poslanec v začasni Ljudski skupščini. V prvi povojni slovenski vladi je bil minister za kmetijstvo, za tem pa je stalno opravljal odgovorne funkcije kot član Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije.
Med drugim je bil tudi izbran zn zveznega in republiškega ljudskega poslanca prvega in drugega sklica.
Janez Hribar je narodni heroj in nosilec številnih visokih odlikovanj: Reda narodne osvoboditve, Reda partizanske zvezde I. stopnje, Reda bratstva in enotnosti I. stopnje, Reda za zasluge za narod I. in II. stopnje ter Reda za hrabrost.
Letna konferenca ZKS ljutomerske občine:
ENOTNOST VOLJE in AKCIJE
V petek je bila v sindikalni dvorani ljutomerske občine redna letna konferenca ZKS. Konference se je udeležilo 5? delegatov iz vseh krajev občine, med gosti so bili: organizacijski sekretar OK ZKS MARIJA PRIZMIČEVA, zvezni ljudski poslanec IVAN KREFT, sekretar občinskega komiteja G. Radgona M. LEVARJEVA in drugi. Delegati so soglasno izvolili v novi 17-članski občinski komite ZKS med drugimi tudi dosedanjega sekretarja ALEKSANDRA PIRHERJA.
• • •
Sekretar občinskega komiteja Aleksander Pirher je v svojem poročilu na konferenci obširno analiziral trenutno gospodarsko stanje v občini, delo organov delavskega in družbenega upravljanja ter delo komunistov v javnem življenju.
Prav zadnja leta je močno napredovalo tudi v ljutomerski občini delavsko samoupravljanje, in sicer v podjetjih, kjer so poskrbeli direktor, sindikalno vodstvo in komunisti za primerno politično-ekonomsko vzgojo članov DS in UO. V podjetjih, kjer tega ni bilo, kot na primer v Tovarni usnja, v »Simentalki« in drugod, se organi delavskega samoupravljanja niso uveljavili. V mnogih podjetjih se je pokazalo uveljavljanje organov samoupravljanja tudi v sami proizvodnji. Tako so zvišali v Premogovniku Presika proizvodnjo za 50 odst., v ljutomerski Opekarni pa za 36 odstotkov, prav tako pa v križevskih opekarnah, v ljutomerskem »Mlekoprometu«, v »Konfekciji«, pri »Žici«, v »Agroservisu« in na obeh vinogradniških posestvih. Premalo pa so skrbeli delavski sveti za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev v širšem smi-s 1 u, saj so le v križevskih opekarnah sezidali preti nekaj leti stanovanjski blok. Lani so se odločili zn gradnjo večjega rudarskega doma tudi v Presiki, prav tako pa so pričeli zidati stanovanja pri VG Jeruzalem.
Pri samem uveljavljanju oblasti je zavzemala važno vlogo Zveza komunistov. Nič manjši delež ni prispevala k temu tudi SZDL, saj odloča o marsikateri zadevi pri delu ObLO 292 državljanov, članov SZDL. V samem LO, prav tako tudi v posameznih svetih, je zadovoljivo število članov ZK. Temu primerno je bilo tudi delo svetov pri ljudskem odboru. Prešibko pa je bilo sodelovanje med posameznimi sveti. Tako se je dogodilo, da sta dva sveta razpravljala o eni in isti stvari. Prav tako je bilo premalo stikov med občinskimi sveti in pristojnimi družbenimi organi. Lažje bi bilo namreč odločati na sejah svetov, če bi se člani svetov udeleževali tudi sej delavskih svetov v posameznih podjetjih.
Sekretar Pirher je poudaril tudi delo članov Zveze komunistov v SZDL. Nelogično je namreč — je dejal — da imamo v ravninskem predelu naše občine, kjer so življeniski pogoji kmečkih ljudi povprečno dobri, v nekaterih OO SZDL le po trideset volivcev. Prizadevnost komunistov, funkcionarjev v SZDL pa kažejo naslednji podatki: v OOSZDL Cven se je zmanjšalo število članov v drngi polovici lanskega leta za 18, v Veržeju za 19, v Globoki pa celo za 27. V vseh treh organizacijah so predsedniki osnovnih organizacij člani ZK. Na Kamen-ščaku pa se je v istem razdobju povečalo število članov za 10, v Ljutomeru na I. terenu za 41 itd. V teh in še v nekaterih
drugih organizacijah ni niti predsednik, niti sekretar član ZK. Je pa na območju naše občine tudi precej organizacij SZDL, ki so se okrepile predvsem zaradi prizadevnosti članov ZK (Vučja vas, Radoslavci, Logarovci).
Poročilo ob koncu omenja tudi vprašanje mladine. Tej so posvečale osnovne organizacije ZK premalo skrbi. Mladina je doslej tudi sama nekoliko premalo sodelovala v političnem življenju na vasi in v KZ.
Tudi v nekaterih društvih, predvsem v prosvetnih in gasilskih ni bilo dosedanje delo članov ZK povsem zadovoljivo. Predvsem v gasilstvu pridejo marsikje in marsikdaj do izrazu negativne težnje »veteranov«, ki z neprimernim nastopom odbijajo predvsem mladino. Da je temu tako, je mogoče dokazati tudi s številkami, saj je bilo leta 1955 vključenih v PGD 320 mladincev, mladink in pionirjev, letos januarja pa jih je le 256.
V precej živahni razpravi je sodelovalo več delegatov in gostov. Viktor Pintarič je izrekel nekaj kritičnih pripomb na račun premiranja. Matija Markrab je govoril o delu komunistov v SZDL. Dejal je, da čakajo komunisti prevečkrat napotke za delo od občinskega političnega vodstva. Razen tega so bili komunisti premalo budni pri svojem delu, kar dokazuje kriminal v gospodarstvu, ki so ga zakrivili nekateri člani ZK. F. V r a z je govoril o potrebi organiziranega dela v KZ in poslovni zvezi. Več delegatov, med njimi T. Truden, je govorilo o nekaterih organizacijskih napakah ter o tem, da so bile osnovne organizacije v svojem delu preveč toge.
Organizacijski sekretar OK ZKS, Marija Prizmičeva je v svojem prispevku k razpravi poudarila predvsem potrebo po nenehnem ideološkem izpopolnjevanju članov ZK. Pri tem je treba gledati predvsem na individualni študij. Prav tako je važna individualna vzgoja novih članov.
-jm
Razširjena seja Svela za prosveto in kulturo v Gornji Radgoni
Potovalna knjižnica, pionirske knjižnice
Na pobndo okrajnega sveta za prosveto in kulturo je bila pred dnevi razširjena seja občinskega sveta za prosveto in kulturo, na katero so bili povubljeni tudi zastopniki prosvetnih društev. Sejo je obiskal tudi član Okrajnega sveta, tov. Ante Novak.
Izobraževanje odraslih mora biti bolj sistematično kot doslej. Za čimbolj kvalitetna predavanja je treba pripraviti tudi predavatelje s krajšimi seminarji in posveti. Ni vseeno, kakšne metode se poslužuje predavatelj, tudi ni vseeno, kakšne oblike uporablja. Napraviti bi morali načrt predavanj; za ta predavanja pa naj skrbi za to določeni član društvenega odbora.
Vse naše delovanje moramo spraviti v sklad z letošnjo 90-letnico Prvega slovenskega tabora v Ljutomeru in vse programe prilagoditi temu velikemu dogodku, ki ne bo samo stvar Prlekije, pač pa vse Slovenije.
Posebno pozornost moramo posvetiti našim knjižnicam, zlasti pomagati radgonski knjižnici, ki mora postati izposojevalnica knjig za vso občino v obliki potovalne knjižnice. Izvedli naj bi nabiralno akcijo, posebno v podjetjih, ki bi morala pokazati več smisla za knjižnice. Pri vsaki večji knjižnici bi morali organizirati tudi pionirsko knjižnico, kot je to primer v Soboti.
Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« iz Sobote bo priznalo od 10. do 20. II. popust pri nabavi knjig. Te ugodnosti naj se v čim večji meri posluži-jo naše knjižnice, saj bodo tako najlažje povečale število knjig. In kaj bomo napravili z našimi nedograjenimi zadružnimi domovi, ki jih že razjeda zob časa? Mar naj pustimo, da se bodo
spreminjali v skladišča, kot je to v Stogovcih?
Prav bi bilo, da bi napravili v večjih podjetjih analizo izobrazbene stopnje naših delavcev. Tako bi najlažje spoznali, za kakšne oblike bi se morali odločiti pri izobraževanju odraslih državljanov, posebno delavcev.
MLADINI TEHNIČNO VZGOJO
V	Radgoni je občinski svet za šolstvo imel te dni širši sestanek o tehnični vzgoji otrok in mladine. Sestanka so se udeležili predstavniki organizacij s tehničnega področja, Društva prijateljev mladine, vajenske šole in drugi.
Po poročilu o namenu in pomenu tehnične vzgoje otrok in po razpravi so sklenili, da bodo skušali vključiti v Ljudsko tehniko čimveč pionirjev in mladine, dalje naj bi usposobili čimveč ljudi, ki bodo znali posredovati tehnično vzgojo mladini, poskušali bodo ustanavljati delavnice in tehnične kotičke po šolah. Na koncu so še izvolili občinski odbor za pospeševanje tehnike med mladino.
V	drugem delu sestanka so razpravljali o učnih uspehih v prvem polletju. Natančnejšo
analizo bodo podali na skupnem sestanku s predsedniki šolskih odborov. Sklenili so še, da bodo imeli v teh dneh posvete na sedežih vseh šol v občini. Teh posvetovanj se bodo udeležili predsednik sveta za šolstvo, predsednik občinskega ljudskega odbora, učiteljski kolektiv in predstavnik šolskega odbora. Namen: reševanje raznih perečih vprašanj, na šoli.
Ika
Svojevrsten dogodek v Bodon-cih
OPERETA "Vaška komedija" v izvedbi mladih Ciganov
Po osvoboditvi še menda nismo slišali ali videli ciganske mladine na naših odrih. V zadnjem času pa so se zganili tudi mladi Cigani. V Zenkovcih so se odločili, da bodo v tej zimski sezoni nastopili doma in v sosednjih Bodoncih. Tako hočejo pokazati, da so tudi oni enakovredni člani naše družbe.
Vsak drugi dan prihajajo ciganski mladinci v bodonsko šolo in se pripravljajo za nastop v kulturnem tednu, ki se že bliža. Na Prešernov dan — 8. februarja — bodo prvič nastopili pod vodstvom šolskega upravitelja Jožeta Kamenšeka in pokazali. kaj znajo. Zaigrali bodo opereto »Vaška komedija« ter zapeli nekaj narodnih in Prešernovih pesmi.
Mladi Cigani so se odločili še za gostovanja na drugih odrih, tudi v bližini Sobote, kamor bodo prav gotovo privabili številne gledalce od blizu in daleč.
VZGOJA ŠOLSKIH OTROK
na občnih zborih SZDL
Zadnje dni minulega meseca so v beltinski občini zaključili letne občne zbore v 15 osnovnih organizacijah SZDL. Večina zborov je bila dobro obiskana, zlasti v Beltincih, kjer so se
lahko še prav posebej pohvalili z živahnim delovanjem in večjo politično aktivnostjo kot v preteklosti.
Na svojih dvanajstih sejah je upravni odbor beltinske organizacije SZDL obravnaval številne krajevne probleme, delovanje ostalih družbenih organizacij in društev, posebno še gasilske, katere aktivnost pojema v zadnjem času. Razpravljali so tudi o delovanju kmetijske zadruge in skupaj z njenim vodstvom odpravljali razne pomanjkljivosti. Na seje so vedno vabili tudi zastopnike organizacij in društev, skupno z njimi obravnavali probleme in usmerjali delovanje na vasi. Ta povezava je bila najbolj občutna pri krajevnem odboru, predvsem pri komunalnem urejevanju vasi. Precej koristnih predlogov so posredovali tudi ObLO in predlagali svoje člane v razne svete in komisije. V Beltincih je lani narastlo število članov SZDL za 63, v zadnjih dveh letih pa za 133 novih članov.
Na občnem zboru so razpravljali o gradnji gasilskega doma, ki že ima temelje, a so še vedno izpostavljeni vremenskim nevšečnostim. Na zboru so pre-
dlagali krajevni samoprispevek za dograditev gasilskega doma.
Precej pikrih besed je bilo izrečenih na račun vzgoje šolskih otrok. V živahni razpravi, ki se je razvila o tem vprašanju, so prišli do zaključka, da imajo prav starši največ slabosti pri vzgajanju šolskih otrok.
A. H.
Poglej - zadnji čas je -če si vpisan v volilni imenik!
Prešernov dan v radgonski občini
drugi. Posebne proslave bodo tudi v Apačah in Radencih, v ostalih šolskih središčih pa bodo društva in šole priredile skupne proslave. V Radencih bo izvedla proslavo predvsem mladina. Na prireditvi bodo poleg Prešernovih pesmi peli in recitirali še pesmi nekaterih drugih naših najbolj znanih pesnikov.
Ika
OPOZORILO
Obveščamo, da bomo obvestila in male oglase objavili v »Pomurskem vestniku« takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo.
Podjetja in ustanove pa morajo ob naročilu predati naročilnico podjetja.
Uprava
Seja ObLO Ljutomer:
Vprašanje knjižnic
POROČILO O STANJU V KNJIŽNICAH — ODLOK O ZAZIDALNIH OKOLIŠIH — POROČILO SODNIKA ZA PREKRŠKE
Preteklo sredo je bila v sindikalni dvorani občinskega ljudskega odbora seja LO Ljutomer. Najprej sta zasedala oba zbora ločeno, nato pa sta razpravljala o nekaterih točkah dnevnega reda na skupni seji. Seje se je udeležil tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft.
Občinski zbor je razpravljal najprej o stanju v knjižnicah na območju ljutomerske občine. V ljutomerski občini je skupno 10 knjižnic z 11.500 knjigami. Razen tega je v šolskih strokov-
Z OBČINSKE KONFERENCE ZK V RADGONI
(Nadaljevanje s 1. strani) Radgonska občina ni samo kmetijska, saj imajo tudi vrsto podjetij, ki so obrtnega in industrijskega značaja, pa tudi trgovskega,. V vseh gospodarskih organizacijah je zaposlenih okoli 1800 proizvajalcev, od tega v kmetijstvu nad 800. Žal imajo v Zvezi komunistov zelo malo neposrednih proizvajalcev — delavcev, ki bi mnoga vprašanja prav gotovo drugače razumevali kot pa nekomunisti.
V prvi vrsti bi morali spregovoriti o zavesti našega delavca, ki je marsikje na zelo .nizki stopnji. V tem pogledu imajo največje težave pri Gradbenem podjetju v Gornji Radgoni, Komunalnem podjetju v Gornji Radgoni, Kmetijskem gospodarstvu v Črncih, Pekarni v Apačah. Krojaški delavnici v Gornji Radgoni, pa še kje drugod. Delovna storilnost je v teh podjetjih majhna, dohodki so ma jhni (ki pa jih skušajo povečati z navijanjem cen) in so zato tudi plače potem takšne, ki povzročajo med delavci negodovanje, kot da je tega kriv nekdo drugi, ne pa sami.
Med delavstvom povzročajo večkrat slabo kri tudi majhne in neurejene plače. Tarifni in premijski pravilniki so potreba v večjih podjetjih temeljite revizije. Ponekod je bil visokokvalificirani kader pri nagradah izravnan z delavci brez kvalifikacije, kar je zbudilo nejevoljo pri delavcih. Dolžnost komunistov bo, da se bodo še bolj poglabljali v gospodarska vprašanja in da bo stopilo v njihove vrste kar največ neposrednih proizvajalcev — delavcev.
-ar
nih knjižnicah okrog 6000 knjig in 5000 knjig v pionirskih knjižnicah. Po statističnih podatkih, ki po mnenju odbornikov niso popolnoma verodostojni, je bilo lani kupljenih v vseh knjižnicah 344 novih knjig, prebrali so 2303 knjige, bralo pa je te knjige 15.793 bralcev. Knjižnice so odprte v večjih krajih 3-krat tedensko, v manjših pa le ob nedeljah. Nekatere knjižnice lani niso kupile niti ene nove knjige, kar so odborniki grajali. V glavnem so bile knjige, s katerimi razpolagajo knjižnice, kupljene že pred nekaj leti. Lani so zbrale knjižnice v Prešernovem tednu okrog 40 tisoč dinarjev, 30 tisoč dinarjev pa je prispeval ObLO. Podobno nabiralno akcijo bodo organizirali tudi letos, razen tega bodo sku-
šali to akcijo podaljšati vse do proslave 90- letnice Prvega slovenskega tabora, do 1. junija.
Nekatere knjižnice še vedno nimajo primernih prostorov. Najtežje je v knjižnici Veržej, kjer je nekaj knjig v šolskem hodniku, nekaj pa v gasilskem domu. Odbornik F. Farkaš je predlagal, naj bi ljudski odbor pomagal prosvetnemu društvu v Veržeju, da dobi primerne prostore za knjižnico.
Odborniki občinskega odbora so razpravljali na tej seji tudi o zazidalnih okoliših v posameznih krajih, na skupni seji obeh zborov pa so poslušali poročilo sodnika za prekrške in razpravljali še o nekaterih drugih problemih.
POJASNILO K SESTAVKU:
„Ne dovoljujemo samovolje"
Pod tem naslovom je izšlo v zadnji številki »Pomurskega vestnika« poročilo o skupni seji Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega komiteja Z KS Murska Sobota. Poročilo je zelo pomanjkljivo, saj ni povedalo ničesar o uvodnem referatu: o socialistični izgradnji od zadnjih volitev o zvezno in republiško ljudsko skupščino do danes. Tudi razprave posameznih govornikov so prikazane zelo enostransko in celo netočno, kar je povzročilo nekaj neopravičenih razprav.
Prelistujem zapisnik te seje in ugotavljam, da tovarišica Kristina Vertotova ni zahtevala revizije premijskih pravilnikov, ampak je analizirala kupno moč delavcev. Ugotovila je, da je šel porast osebne potrošnje v korist predvsem vodilnemu kadru, ki ima poleg boljših plač tudi še premije. Delavci želijo, da premije zajamejo tudi proizvajalce, katerih učinek dela se da meriti in vpliva na večjo proizvodnjo.
Sama sem govorila o nekih subjektivnih težavah v naših gospodarskih organizacijah.
Mislim, da bi bilo mnogo manj težav in nepravilnosti, če bi bila večja skrb za izobraževanje članov kolektivov. Politično delo se podcenjuje. Tu je tudi vzrok, da nastajajo težave pri proizvodnih planih kmetijskih in vinogradniških posestev. Posledice se kažejo pri delitvi dobička in so o njih govorili predstavniki VG Radgona in V G Ljutomer na občnem zboru sindikata kmetijskih delavcev v Ljutomeru. Tudi v tovarni perila »Mura«, kjer so zaposlene predvsem žene, je treba proizvajalke navajati k temu, da bodo sodelovale pri upravljanju in odločanju v svojem kolektivu. Grajala sem določeni postopek neke tovarišice. o oceno odnosov med direktorjem in delavkami pa se nisem spuščala.
Tudi pri ostalih tovariših bi bile potrebne dopolnitve, vendar za danes dovolj. Tovariša Sireča bi želela opozoriti, da je tako poročanje škodljivo. Naši državljani niso bili seznanjeni z bistvom razprave, katero je vodila enotna skrb za človeka. Novinar bi se mo-
POMURSKI GRAFIČARJI ŽE TEKMUJEJO
Že zadnjič smo poročali, da je delovni kolektiv ČZP »Pomurski tisk« napovedal tekmovanje vsem delovnim kolektivom pomurskih podjetij v skladu s svojo, na zboru volivcev sprejeto obveznostjo, da bo v počastitev skupščinskih volitev 'Opravil prostovoljno pet delovnih izmen.
Grafičarji, uslužbenci in novinarji »Pomurskega tiska« so že pričeli tekmovati — v vseh oddelkih, kjer je bilo mogoče organizirati nedeljsko delo. Skupno so opravili okrog 260 delovnih ur, s tekmovanjem pa bodo nadaljevali vse tako dolgo, dokler ne bodo izpolnili dane obljube.
Tekmovanje se je v »Pomurskem tisku« pričelo tudi na športnem področju. Tekmujejo igralci namiznega tenisa in ša-histi, pa tudi kegljači se pripravljajo na prvo srečanje. Po internem šahovskem turnirju nameravajo igralci na gostovanje k vrstnikom Vinogradniškega posestva pri Jeruzalemu in v tekmovanju z njimi ponovno pomeriti svoje šahovske moči.
ral zavedati svoje napredne naloge, ki jo izvršuje le s prenašanjem konstruktivnih razprav in hotenj, ki jih tudi na tej seji ni bilo malo. Smatram, da taka praksa zasluži grajo.
Marija Prizmič
Kakor vsako leto, bodo tudi letos v radgonski občini dostojno proslavili Prešernov dan. Vsa prosvetna društva in »Svobode« že nekaj časa pripravljajo kulturne programe.
V Radgoni bo proslava že večer poprej v kulturnem domu. Na sporedu bodo recitacije Prešernovih pesmi, nastopil bo oktet »Svobode«, mladina in
POMURSKI VESTNIK, 6. febr. 1958
3
Enajst občin - sto drobnih problemov

Kratke izjave predsednikov občinskih odborov SZDL
Vsem predsednikom občinskih odborov SZDL smo zastavili troje vprašanj:
ALI SO SE POJAVILE KAKRŠNEKOLI OBLIKE SODELOVANJA MED VAŠKIMI ODBORI SZDL IN KRAJEVNIMI ODBORI, KAJ MENITE O LETNIH SKUPŠČINAH VAŠKIH ODB. SZDL, IN KATERE SO GLAVNE NALOGE VAŠKIH ODBOROV SZDL V LETOŠNJEM LETU.
Iz odgovorov predsednikov je mogoče ugotoviti, da so se vaški odbori SZDL zanimali za vse drobne in tudi »velike« probleme svojega kraja. Če se je čutil krajevni odbor prešibkega, mu je priskočil na pomoč odbor SZDL, pa naj je šlo za popravilo ceste, za gradnjo gasilskega doma ali za elektrifikacijo.
Aleksander Pirher, preds. obč. odb. SZDL Ljutomer:
„Lani boljše kot prejšnja leta“
Večina odborov osnovnih organizacij SZDL se je živo zanimala za delo krajevnih odborov in jim nudila tudi pomoč. O delu KO so razpravljali odboji SZDL na svojih sejah in s člani na množičnih sestankih. Krajevnim odborom so pomagali mobilizirati ljudi za posamezne delovne akcije.
Letne skupščine so izvedle prvi polovici januarja letos. Zanimivo je, da so skupščine iz osnovne organizacije SZDL v leta v leto boljše, škrbpeje pripravljene, tako vsebinsko kot
organizacijsko. Zelo dobre so bile letne skupščine v Radoslav-cih, Ljutomeru II. teren, v Preslici, Logarovcih, Vučji vasi in v Veržeju. Največ so razpravljali ljudje na letnih skupščinah o letošnjih nalogah — volitvah republiških in zveznih poslancev. Že sedaj napovedujejo posamezni vaški odbori glede volilnih rezultatov tekmovanje, ker hočejo doseči prvo mesto, kot pri volitvah v občinske ljudske odbore. Izmed važnih nalog SZDL je tudi priprava na proslavo 90-letnice Prvega slovenskega tabora, ki bo 1. jun. v Ljutomeru. Ker bo to osrednja prireditev v okrajnem merilu,
bo treba zagotoviti na proslavi čimvečjo udeležbo. Prav tako pa bo treba organizirati v zimskih mesecih koristna predavanja in pomagati KZ glede sodelovanja s kmetovalci.
Marija Levarjeva, preds. obč. odb. SZDL G. Radgona:
„lsti ljudje v krajevnih odborih in osnovnih odborih SZDL -  pomanjkljivost"
Vaški odbori SZDL v več kot polovici primerov zelo dobro sodelujejo s krajevnimi odbori. Negativno za vaške odbore SZDL je bilo to, da tam, kjer so bili ti odbori, niso znali pripraviti k delu nedelavnih krajevnih odborov, ali pa so celo dopustih, da je prišlo do takih dejanj kot v Lomanoših. Da so člani krajevnih odborov SZDL istočasno tudi člani krajevnih odborov, smatram za pomanjkljivost. Tako prevladuje med ljudmi mnenje, da so sposobni delati le nekateri volivci.
Odbori osnovnih organizacij so si pridobili ime, saj so marsi-
kje predlagali volivci, naj ostane tudi letos še naprej stari odbor. Mogoče bi bilo prav, če bi se mandat osnovnih odborov, SZDL podaljšal na 2 leti.
In glavne naloge letos: doseči čimvečjo udeležbo članov SZDL pri volitvah ljudskih poslancev. Predvsem naj bi ljudje v tem času razpravljali o predlogu obč. odb. SZDL, da bi naj kandidirala 2 kandidata. Razen tega bo treba letos poskrbeti predvsem za pridobivanje novih članov v SZDL. Odbori SZDL bodo morali pomagati tudi mladinskim aktivom in občinskemu komiteju pri vzgoji mladine.
Jože Vild, predsednik obč. odb. SZDL Mareka Sobota:
Opravljeno delo, ki ga ni mogoče vrednotiti samo v denarje
V vsako vas krajevni odbor — ta misel je bila zaznavna že leto nazaj v večini vaških organizacij SZDL. Izkušnje so že pokazale, da je tako delo najuspešnejše, zato je novi ObLO
ugodil tej želji, domala zahtevi volivcev, kar pa je bila tudi zahteva vaških vodstev SZDL.
Mislim, da že to dovolj pona-zoruje sodelovanje vaških vodstev SZDL s krajevnimi odbori,
ki so v preteklem letu opravili po naših vaseh tolikšno delo, da ga ni mogoče vrednotiti samo v denarju. Vaška vodstva SZDL so že doslej imela nešteto skupnih razgovorov s kraj. odbori, kar pa bo v bodoče gotovo že uspešnejše. Imeli pa smo tudi primer vasi, kjer je krajevni odbor popolnoma zasenčil vaško vodstvo SZDL, ker tega skorajda ni bilo.
*
Z nekaterimi izjemami — boljši od lanskih. Urejenost osnovnih organizacij SZDL je v zadnjih letih vidno napredovala, kar je osnovno; k razgibanim letnim zborom pa je pripomoglo tudi politično delo v lanski jeseni, ki ni nehalo z volitvami LO. Na volitvah novih vodstev SZDL je glasovalo 93,8 % članstva.
*
To, kar že nekaj let nazaj: vključevati Socialistično zvezo v gospodarska dogajanja komune, zaposliti jo na vseh družbenih področjih. Blizu 300 novih članov SZDL v začetku tega leta govori, govori tudi to, da le s takim delom rasteta ugled in veljava organizacije.
Milan Frančeškin, preds. obč. odb. SZDL, Lendava:
„Skupno in sporazumno delojodi še večji uspeh"
Vse delo je odvisno od sodelovanja osnovnih organizacij SZDL in krajevnih odborov. Kazno je, da je prav zaradi tega sodelovanja doseglo več osnovnih odborov SZDL pomembne uspehe. Kot primer dobrega sodelovanja moram omeniti Turnišče. To sodelovanje je prišlo v tem kraju še predvsem do izraza sedaj, ko gradijo v Turnišču tovarno čevljev. Enako dobro sodelujeta tudi oba odbora v Veliki Polani. Tu se ob vsaki važnejši krajevni akciji sestanejo predstavniki krajevnega odbora SZDL in vseh ostalih organizacij in društev. Tudi elektrifikacija je v marsikaterem kraju lendavske občine dala osnovnim organizacijam SZDL precej dela. Praksa kaže, da je treba dati krajevnim odborom primerno materialno podlago. V lendavski občini smo odobrili lani za krajevne odbore 600 tisoč dinarjev. Vrednost del, ki so jih opravili s temi 600 tisočaki, pa znaša 3,5 milijona dinarjev.
Letos bodo morali odbori SZDL predvsem pridobiti čim-več novih članov v Socialistično zvezo. Razen tega: sami odbori SZDL najdejo med letom skupno z krajevnimi odbori dovolj
dela in če je neka akcija za kraj življenjske važnosti, jo oba foruma tudi dobro opravita.
Ivan Drobec, preds. obč. odb.
SZDL Videm ob Ščavnici:
SKUPKI PROBLEMI - SKUPKE SEJE
Vaški odbori so na območju videmske občine z večjim zanimanjem spremljali delo krajevnih odborov kot leta 1956. Značilno za to sodelovanje je, da so se krajevni odbori in vaški odbori SZDL sestajali v nekaterih vaseh čestokrat na skupnih sejah in razpravljali o posameznih problemih.
Delo vaških odborov je bilo dobro predvsem tam, kjer sta bila dobra predsednik in sekretar odbora.
Ena izmed glavnih nalog SZDL v naši občini so volitve v zvezno 'in republiško skupščino. Prav tako bo treba povečati število članov SZDL, pri čemer ne smemo pozabiti predvsem na mladino. In končno: tudi SZDL bo morala utrjevati odnose *med zadrugo in kmetovalci.
Štelan Temlin, preds. obč. odb. SZDL Cankova:
„V odborih več žena In mladine"
Vaški odbori SZDL so spremljali delo krajevnih odborov. Večkrat so bili odbori SZDL pobudniki za akcije krajevnega pomena. Občni zbori so bili le-
tos mnogo boljši kot lani. Poročila funkcionarjev SZDL so vsebovala ocene tako Socialistične zveze kot vseh ostalih organizacij in društev na svojem območju.
Volitve ljud. poslancev bodo letos prva naloga Socialistične zveze. Druga važna naloga bo razprava o resoluciji razvoja kmetijstva. Razen tega Socialistična zveza ne bo smela zanemarjati kmetijskih zadrug in najvažnejše, dolgoročne naloge — elektrifikacije.
Tudi za razvoj obrti na območju občine bo morala dati Socialistična zveza nešteto zdravih pobud. Upamo, da bo letos urejen mali obmejni promet s sosednjo Avstrijo, kar bo vsekakor zahtevalo nekatere nove nalogo turi! od SZDL. Da bo letošnje delo še boljše, lahko upamo že zaradi tega, ker je bilo izvoljenih v odbore precej mladih ljudi in tudi žena.
Jže Novak, preds. obč. odb.
SZDL Martjanci:
„Še več članov"
Vaški odbori SZDL in krajevni odbori v nekaterih vaseh marijanske občine zelo tesno sodelujejo. Našli so skupno obliko dela. predvsem kar zadeva urejevanje komunalnih naprav v vaseh.
Letošnji občni zbori so bili boljši kot lani, tako glede udeležbe, kot glede vsebine poročil. Tudi člani so se v razpra-
vah bolj pogosto oglašali kot prejšnja leta.
Kot najvažnejše smatra občinski odbor SZDL, in prav tako tndi vaški odbori, povečanje števila članov SZDL, izobraževalno delo med člani SZDL. Seveda. glavna naloga tako krajevnih odborov kot vaških odborov SZDL pa je elektrifikacija, kot manjši problem pa ureditev pokopališč.
Jože Dvoršak, preds. obč. odb. SZDL Beltinci:
Tudi letos ne bo
zmanjkalo dela
Sodelovanje med krajevnimi odbori in "vaškimi organizacijami SZDL je bilo dobro. Pri važnejših akcijah so sklicevali skupne sestanke. Rezultati so bili dobri, tako pri elektrifikaciji kot pri urejevanju cest itd. Pokazale pa so se tudi pomanjkljivosti in sicer v tem, da ponekod niso bili aktivni odbori kot celote, temveč so bib aktivni le posamezniki. Torej: več samo-iniciative in tudi iznajdljivosti.
Vsi občni zbori niso bili boljši kot lani. To predvsem glede udeležbe. Rečem pa lahko, da so bila poročila pripravljena skrbneje. V poročilih so funkcionarji ocenjevali dosedanje uspehe in nakazovali bodoče delo. Poročila so pokazala, da imajo vaški odbori SZDL dober pregled nad političnim stanjem v naših vaseh.
Razprave na občnih zborih so pokazale, da je bilo lani še premalo sistematičnega dela s člani SZDL. Posamezniki še vedno stoje ob strani in računajo s
tem, da so člani Socialistične zveze le zaradi koristi. Ugotovib smo, da posamezniki nočejo biti člani SZDL, zatrjujoč, da nimajo denarja za članarino, medtem ko kupujejo zemljo, mline itd. Taki ljudje slabo vplivajo na okolico.
Nalog za prihodnje delo je dovolj. V SZDL bomo morah včlaniti čimveč volivcev, pomagati mladini pri organiziranju delovnih brigad, skrbeti za predavanja po vaseh, urejati še naprej ceste, še bolje sodelovati s kmetijskimi zadrugami, pomagati pri dograditvi zadružnih domov v Dokležovju, Beltincih, Trnju, trensovcih, Gornji in Srednji Bistrici, v Gančanih, Beltincih in Crerisovcih pa začeti zidati gasilske domove. V obmurskih vaseh bo treba pospešiti regulacijska dela ob Muri, v Dol. Bistrici pa dokončati obrambni nasip.
Tako nam dela res ne bo zmanjkalo.
Franc Kosi, preds. obč. odb. SZDL Ormož:
„Lani precejšnja aktivnost"
Krajevni odbori SZDL so pokazali lani večjo aktivnost s tem, da so vsestransko sodelovali pri razpravah gospodarskega, političnega in kulturno-prosvetnega značaja. Posebno pa se je izkazala Socialistična zveza pri volitvah.
Do nedavnega je bilo na območju ormoške občine 37 vaških odborov SZDL. Po občnih zborih so se mnogi združili: Sedaj je v občini 22 vaških odborov. Z združitvijo je uspelo iz-
boljšati sestav posameznih odborov. Letošnje letne .skupščine so bile mnogo boljše kot prejšnja leta, saj je bila takoj ob prvem sklicu udeležba kar zadovoljiva.
Program dela za letos obsega predvsem temeljite priprave za volitve ljudskih poslancev. Razen tega pa bodo morali tudi vaški odbori SZDL bolj sistematično delati z voljenimi organi ljudskega odbora, z vsemi množičnimi organizacijami in društvi.
gradnjo gasilskih domov. Nič manj razprav pa ni bilo glede elektrifikacije.
Poročila na letnih skupščinah SZDL so vsebovala dokaj dobrih predlogov za nadaljnje delo. Iz poročil je bilo razvidno
predvsem delo Socialistične zveze pri jesenskih volitvah v ljudske odbore, katerih uspešno izvedbo je treba pripisati predvsem vaškim odborom SZDL.
Glavna naloga v letošnjem letu bo povečanje števila članov SZDL, usmerjanje sezonskih delavcev v stalno zaposlitev, pospeševanje kmetijstva itd.
SZDL, LMS, SINDIKATI, GASILCI — PREGLEJTE, CE SO VPISANI VSI VAŠI ČLANI V VOLILNE IMENIKE!
Janez Kerčmar, preds. obč. odb. SZDL Petrovci-Šalovci:
"VOLITVE - ELEKTRIKA"
Sodelovanje med vaškimi od-Bori SZDL in krajevnimi odbori je dobro. To je mogoče ugotavljati predvsem zadnje čase. Nekateri vaški odbori SZDL so pri delu precej iznajdljivi.
Občni zbori so potekali dobro. Tam, kjer so ljudje čutili, da predstavlja SZDL javno tribuno, je bil ugotovljen tudi porast članstva. V naši občini je včlanjenih v SZDL le 19 odstotkov volivcev, zato bomo morali gledati v bodoče predvsem na to, da bomo pridobili v članstvo SZDL čimveč volivcev. Seveda, glavna in najbolj neposredna naloga Socialistične zveze pa so volitve, pri čemer pa ne smemo opustiti misli na naš največji problem, t. j. elektriko.
ROGAŠEVCI
Pred kratkim so imeli občni zbor tudi člani RK. Lani je njihovo organizacija zabeležila največji uspeh pri cepljenju proti otroški paralizi, manj uspeha pa pri zbiranju krvodajalcev.
Na zborn so predlagali, naj bi cankovski zdravnik vsaj dvakrat tedensko ordiniral v rogaševski ambulanti. Tndi zobozdravnik naj bi še nadalje ordiniral enkrat tedensko.
seveda pod pogojem, da bo sprejemal tudi socialne zavarovance in ne samo zasebne paciente.
Že v lanskem občinskem družbenem načrtu je bila predvidena mre-ditev slatinskega vrelca v Naskavi. vendar pa je doslej ostalo samo pri besedah. Na zbora so člani odločno zahtevali, da je treba do spomladi urediti vrelec vsaj za lokalne potrebe.
POMURSKI VESTNIK. 6. febr.
4
Janez Berden, preds. obč. odb. SZDL Grad:
"Elektrifikacija, gasilski domovi — plod skupnih prizadevanj"
Delo vaških odborov SZDL je bilo močno povezano z delom krajevnih odborov največ zato, ker so nekateri volivci člani obeh odborov. V ospredju so bila predvsem vprašanja komunale, zadružništva, socialnega in zdravstvenega skrbstva. Krajevni odbori kot vaški odbori SZDL so mnogo razpravljali o krajevnem samoprispevku za
SPOMENIŠKO
POMURJE
To je naslov nove knjige Obmorske založbe, ki se sicer redkeje oglaša — ali vendar poskuša s svojim programom bogatiti slovensko kulturno slovstvo z deli, ki obravnavajo problematiko tega območja. Na severovzhodnem predelu naše domovine je še mnogo odprtih vprašanj, ki niso zanimiva samo za ozek krog ljudi — pač pa za vso našo javnost. Prav taka je tudi vsebina omenjene knjige, kjer je na 84 straneh tiska in 12 straneh kvalitetno pomembnih slik zbranih 12 referatov naših znanih kulturnih
—	javnih delavcev. Zamisel, da bi izšla ta knjiga, je nastala na septembrskem posvetovanju slo. venskih muzealcev in konservatorjev v Murski Soboti leta 1956. Na tem posvetovanju, ki je bil skoraj kongres, so se zbrali mnogi, poslušali referate m na terenu proučevali to pokrajino, ki zaživi v knjigi Spomeniško Pomurje v vsej svoji pestrosti — tako da bo marsikoga zamikalo v te kraje, k opisanim znamenitostim.
Po obsegu — 84 strani velikega formata — se zdi nekam bolj revno, toda vsebina mnogih prispevkov odtehta. Mnogi, ki bodo prebrgli Baševo razpravo Spomeniško Pomurje, bodo iskali še več literature o tej pokrajini, ki jo je neštetokrat opisal, a še vendar ima mnogo neodkritih stvari, Miško Kranjec in še Ferdo Godina. Ob branju njunih del se je človek spraševal, kako so nekoč živeli ljudje v tej pokrajini; a odgovore pa nam bodo dali prispevki naših priznanih javnih delavcev v knjigi Spomeniško Pomurje: Stanko Pahič —- Arheološki spomeniki v Pomurju; Franc Stele
—	Umetnostno spomeniško Prekmurje; Jožica Urbas — Etnografski spomeniki v Pomurju, ki vodi bralca od kolovrata do umirajoče idile mlinov na Muri; Franjo Baš — Tehniški spomeniki v Pomurju; in ing. Cigit Koloman — Spomeniki NOB v Prekmurju. Kje vse to zbirajo in kdo skrbi za vse te spomenike, pa pove Vlasta Beran-Ko-ren v prispevku: Pokrajinski muzej za Pomurje, ki je sicer skromno, a vendarle lahko zaživel šele v socialistični Jugoslaviji in je že v kratkem obdobju imel obiskovalce iz različnih držav sveta, tako tudi iz Koreje. Med vsemi temi spomeniki materialno kulture pa so važni kulturni prispevki te pokrajine naši slovenski književnosti, kar je z vso vestnostjo in
kritično oceno posameznih piscev obdelal Franc Zadravec v svoji razpravi: Starejša pomurska književnost.
Vse doslej navedene razprave obravnavajo več ali manj že preteklost, ki je ustvarila mnoge zelo težke in zaskrbljujoče probleme, kako najti za nje rešitve, pa nakazuje ing. Sonja Lapajne — Oblak v razpravi: Regionalni načrt Pomurja. Omenjena razprava je več ali manj pregled izvršenega dela pri pripravljanju regionalnega načrta in obenem tudi argumentacija ali celo zahteva za njegovo čimprejšnjo dovršitev.
Pokrajino, ki nam včasih skoraj že čudovito valovi v Miško-vih delih, pa je v vseh njenih znamenitostih obdelala v svoji razpravi dr. Angela Piskernik: Prirodne znamenitosti Pomurja.
Prof. Franjo Baš v pogovoru s svo-jimi stanovskimi kolegi
Marsikateri botanik bo vesel njenega prispevka, ker bo zvedel marsikaj novega. In končno, ali ni vredno vso to spomeniško bogastvo tudi naše pozornosti, ali ni možno, da se tudi tukaj razvije turizem, nam odgovarja Janez Planina v svoji razpravi: Turizem v Pomurju.
Taka je v kratkem vsebina knjige Spomeniško Pomurje, ki bo dobrodošla pomoč prosvetnim delavcem pri njihovem poklicnem delu; radi jo bodo vzeli v roke vsi naši ljudje, ki žele spoznati svojo domovino; veseli je bodo tudi vsi, ki bodo obiskali Pomurje, da jim bo služila kot vodič po preteklosti te pokrajine.
POMLAD BREZ LASTOVK
Nič kaj pogostoma se ne posreči našim pisateljem umetniško živo izoblikovati psihološko in etično bogato življenjsko snov iz narodno-osoobo-dilne vojne. Karlu Grabeljšku pa je povest s takšno snovjo lepo zaživela in brez bistvenih pridržkov zapisujem, da je Pomlad brez lastovk napisana z veliko tenkočutnostjo in poznanjem človeka. Grabeljšek se ne zadržuje pri ceneni napetosti, presenetljivih dogodivščinah ali pri mnogem rožljanju z orožjem, izognil se je vnanjega opisa spopadov. Tako mu tedaj vnanji dogodki služijo le toliko, kolikor lahko z njimi in ob njih osvetli človeško notranjost. Iz onanjosti o notranjost, od fizičnega napora k duhovnemu bojeoanju — sem je Grabeljšek nameril svoje pero. Mislim, da je to tudi edina pot do velike umetnosti, v kateri naj bi zaživeli prava vsebina, miselnost in čustvovanje in končno delo našega človeka o njegovi najtežji zgodovinski preizkušnji.
Vse dejanje povesti je strnjeno na neznaten prostor o Polhograjskih Dolomitih, osredotočeno na ranjene partizane o času sovražnikove ofenzive in na ljudi, ki so o težkih dneh z njih usodo tesno povezani. Tudi časovno je omejeno na nekaj dni. Tak prostorno-časov-ni vidik je omogočil, da je pisatelj dejanje močno zgostil in plastično izrisal duhovno strukturo posameznih oseb.
V čem so odlike tistega, čemur smo rekli pisateljeva tenkočutnost do človeka? — Partizan Frenk, sedaj ranjen na smrt, se spominja, kako je moral nedavno ubiti izdajalko in kako so svoje dni napadli sovražno postojanko, pred katero je padel tovariš; tega je hotel rešiti najmlajši partizan Bogdan, a se je zgrudil ob njem. Eno in drugo dejanje razkriva etično podobo Fren-ka. Pred ustrelitvijo izdajalke je Frenk nemiren, ne odloča se z lahkoto, zakaj človek je vendarle več kot ščurek, ki ga mirno pohodiš. Samo zavest, da je določen za smrt čisto zavesten uničevalec človeške in narodne svobode, ustvari o Frenku duhovno raonovesje in moralno upravičuje njegovo dejanje. Spominjajoč se Bogdanovega dejanja pa pravi naslednje: »Saj nas je peklilo, ko se je Bogdan plazil po snegu, o srcu pa je le bil vsakdo vesel, da se njemu ni bilo treba plaziti. Tako smo osi, tudi ti; veš, da je treba iti, a si vesel, če gre kdo drugi, ne ti.: (str. 7)
Grabeljšek s tem ne zmanjšuje Delikih junaštev partizanskega boja, drznosti in odločnosti, brez katere bi tega boja sploh ne moglo biti. Izogiba pa se shematiziranju človeka, je do njega kritičen in pravičen.
Drugi pomemben lik o povesti je partizanka Mirna, svetla in pokončna osebnost, ki tve-ga svoje življenje, samo da reši ranjence v bunkerju. Po njenem odhodu iz skrivališča smo zopet pred ljudmi, ki o stiski za svoje življenje izgubljajo zaupanje vanjo, dvomijo o njeno zvestobo, pa zopet ve-
rujejo — skratka: Grabeljšek nepristransko prikazuje njih kreposti in slabosti, pogum in omahovanja. To je tista pisateljska iskrenost, ki edina lahko posreduje umetniško resničnega človeka.
Čas velikih človeških odločitev je končno osvetljen s kmečko Smrekarjevo družino, ki se razbije na dva bregova: tu gospodarica, ki so ji partizani .ustrelili sestro-izdajalko in ki jo je stričnik-duhovnik pridobil za belogardistično miselnost in dejavnost, tam pa Smrekar z otrokoma, ki se približujejo partizanski miselnosti. Bolj kot volja po aktivnem sodelovanju ga uravnava etična misel, ki jo takole izpove: »Če so se (partizani) v stiski zatekli o naše zavetje, smo jim to zavetje dolžni nuditi. Če bi te o hudi zimski noči prosil nekdo, da mu odpreš, ali ga boš pustil zmrzniti? Če grem o gozd, pa naletim na človeka, ki si je zlomil nogo, ga bom vzel na voz, pa naj bo kdorkoli. Križana gora, saj smo ljudje in ljudje so zmeraj delali tako(str. 106) Smrekarica se ne omehča, sin pa se iztrga iz te družinske razdvojenosti in
se pridruži osvobodilnemu boju. Tudi te osebe so izoblikovane z nedeljeno simpatijo, z jasno individualno psihološko črto, ki ostro in pravično deli ljudi med seboj.
Element narave, ki se je z njim boril človek v teh dneh, je sicer pritegnjen v dejanje, ni pa predmet posebne pisateljeve pozornosti. Šele v zaključnem akordu dobi narava nekak simbolni pomen; povest izzveni o upanju na pomlad, ki ne bo brez lastovk, tedaj ne brez miru pod kmečko streho
V kompoziciji nekoliko moti
način, kako razmišlja Mirna v noči po odhodu iz bunkerja o važnejših dogodkih iz svoje preteklosti. Tu je Grabeljšek psihološko najmanj prepričljiv, kakor da se premalo zaveda situacije, nevarnosti, o kateri Mirna trenutno je.
Nad pravopisno nemarnostjo, ki se že lep čas ni nikjer o slovenski knjigi tako uveljavila kakor v tej povesti, je bralec po pravici ogorčen. Založba bo morala bolj odgovorno spremljati delo tistih, ki odgovarjajo za pravopisno plat njenih izdaj. Popolnoma zgrešeno je, dajati kmečkemu bralcu o roke umetniško delo s to-likerimi jezikovnimi pregreš-ki. Bilo bi odveč, če bi te pre-greške naštevali; nanje pa smo opozorili zato, ker se je o tem primeru že kar nevarno malo poskrbelo za kulturni izgled slovenske besede v — umetniškem delu.

Koledar »Kmečke knjige: za leto 1918 je vsebinsko pester in bogat ter oblikovno lepo urejen; uredil ga je pisatelj Ignac Koprivec.
V njem srečujemo članke, ki govore o tem, kako modernizirati naše kmetijstvo, v katerega se bo v doglednem času začela vključevati celo atomska energija. Za sedaj sta samo razumno gospodarjenje in nenehna rast produktivnosti realna osnova za krepitev življenjske ravni na slovenski vasi. Zanimiv je tudi članek, ki poskuša opisati delovno voljo in misel lendavskih belih rudarjev. Poljudno pisani razgledi geografske narave, dalje članki s področja elektrike, zoezdoslovja in biologije, pa Judi oba zgodovinska sestavka, zlasti oni, ki prikazuje življenje slovenskega kmeta o času evropskih revolucionarnih gibanj o letu 1848, bodo bralcu obogatili obzorje.
Avtorjem literarnozgodovinskih, spominskih člankov o Valentinu Vodniku, Otonu Župančiču in Ivanu Cankarju se je posrečilo, da so s kratkimi oznakami dobro opisali vse-binsko-idejne in oblikovne značilnosti književnega dela teh piscev. Povsem znanstveno razumevajo književnika in njegovo delo kot prvini, ki ju ni mogoče odtrgati od družbene sredine, v kateri sta zrasli. V naši literarni in celo politični zgodovini delo oseh treh ni le nesporno, temveč je tudi pomembno.
Pogrešamo pa enakšnega spominskega članka še o Franu Levstiku. Letos bo namreč minilo sto let, kar je Levstik objavil v Novicah (Ljubljana) in v Slovenskem glasniku (Celovec) svoja tri znamenita dela: prvo slovensko umetniško povest Martin Krpan, kritični spis Napake slovenskega pisanja in Popotovanje od Litije do Čateža. V Napakah je pograjal slabosti knjižnega jezika tedanjih piscev, ki so sicer uporabljali slovensko besedo, a so jo pod vplivom nemške šole in nemškega čtiva razporejali v duhu nemškega jezika in s tem kvarili pravo podobo slovenskega živega jezika. Pozval jih je, naj prisluhnejo zakonitostim slovenske ljudske govo-
čitalnica je PRAVO narodno ognjišče1
Ljutomer — prijazno mestece med goricami in polji; kraj, ki je v svoji neposredni okolici rodil tolikšno število slovenskih intelektualcev kot morda noben na Slovenskem — je bil prav po zaslugi tega, iz domačih tal zrastlega izobraženstva narodno prebujen že »ob pomladi narodove 1848. Dobra volja gorečega ilirca Davorina Trstenjaka, navdušenost gledališkega entuziasta dr. Matije Preloga, organizatorska sposobnost dr. Ivana Gottrveisa, je o hramu ljutomerske Talije imela lepe uspehe, saj so morda med nemškimi gledališkimi deli igrali celo kaj slovenskega.
Leto 1848. Ta »zarja pomladit pa je o dobi nastopajočega absulutizma zopet ugasnila. Šele z ustavno dobo (po 1860) se je narodno življenje pričelo žioalineje razvijati. Zdaj, ko je nemški liberalizem vzporedno z nacionalizmom agresivno nastopal na Koroškem in Spodnjem Štajerskem, so d bili Slovenci edini v tem, da je treba zagotoviti narodnosti obstoj in razvoj. Iz tuje šole izišla domača inteligenca je bila sicer dooensko čuteča, a je zaradi neznanja materinščine uradovala in med seboj občevala le o nemščini. To, ljudstvu odtujeno, ‘nemško govoreče meščanstvo, ki je še ob svoji nacionalni neopredeljenosti vedno bolj prehajalo o nemštvo, je bilo treba slo-penizirati: vliti mu o um in srce domačega duha. To nalogo so prevzele slovenske kazine-č italnice.
Prva taka narodna društva, kjer se »budi narodna zavest in ponos, kjer se širi med izobražence lepa slovenska beseda, dobra koristna knjiga: — čitalnice, so nastale o začetku ustavne dobe. Leta 1861 so ustanovili tržaško čitalnico, prav tega leta sta nastali čitalnici o Mariboru in Ljubljani. Podeželje pa je kljub redkim izjemam (»Bralno društvo: v Rušah, »Narodna čitalnica« pri sv. Benediktu o Slov. gor.) še naprej dremalo o polsnu vse tja do zakona o zborovanjih 15. novembra 1867.
Kako je bilo o Ljutomeru v tem času? Narodno-prebudno delo nekaterih posameznikov, kot je tolerantnega ljutomerskega župnika dr. Antona Klemenčiča, radikalnega odvetnika dr. Jakoba Ploja, samoiniciativnega dr. Valentina Zarnika (od jeseni 186? koncipient pri dr. Ploju), ni ga-
nilo sicer v političnih borbah vedno eksplozivno ljutomersko meščanstvo. Tisočletnica Cirila in Metoda na Klemenčičevi »vilic 1861. leta, kjer so že nazdravljali bodoči ljutomerski čitalnici, prav tako spodbude V. Murskega (t. j. najbrž Vatroslav Mohorič iz Podgradja) v "Novicah" leta 1861, ki so gotovo prvo pisano poročilo o potrebi narodnega društva v Ljutomeru, niso našla ob pomanjkanju »narodno omikane gospode o trguc dovolj podpore. Agilnost poznejšega taborita Božidarja Raiča, ki o celovškem »Slovencut leta 1861 propagira idejo čitalnic, se izraža v poslednjem stavku: »Ljutomer, rodišče slavnega Miklošiča, ni li mogoče, da bi tvoji doktorji in drugi razumniki čitaonico ustano-
vili? Le junaško naprej!: Kdo so bili ti »doktorji:, ki jih Raič misli? Dr. Valentina Zarnika takrat še ni bilo o Ljutomeru, tedaj morata priti v poštev le dr. Anton Klemenčič in dr. J. Ploj, ki pa sta verjetno bila ob vsej podpori ljutomerskih narodnjakov (Ivan Kukovec, M. Zemljič, V. Mohorič, I. D. Huber), organizacijsko nezmožna za osnovanje takega društva.
Šele z letom 186? je tudi za Ljutomer nastopila živahnejša doba (zakon o zborovanjih). Ljutomerčani so s Kukovčeoim prizadevanjem ustanovili »Narodno pevsko društvoTo društvo je zavesten začetek slovenskega igranja o Ljutomeru, zakaj pričelo je z Linhartovo »Županovo Micko:, ki se je tokrat prvič predstavila našemu podeželskemu ljudstvu. Ob novi moči (dr. V. Zarnik) se je dolgoletna želja pomurskih Slovencev vendar izpolnila. Na Vodnikov dan (svečnica) 2. febr. 1868 se je »čitalnica slovesno otvorila:.' Društvo bi naj postalo »čvrst steber slovenstva proti seoero-ozhodu: (B. Raič). Narodno pevsko društvo je ob ustanovitvi igralo Vilharjevega »Župana:, dr. V. Zarnik pa je d dolgem govoru obrazložil pomen čitalnic v slovenskem in nemškem jeziku. Zakaj tudi o nemškem jeziku? Slavnostne »besedeč, ki jo je ljutomersko pevsko društvo pri-
redilo ob otvoritvi, se je udeležilo tudi precej ljutomerskega nemštva. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika dr. J. Ploj, za podpredsednika in blagajnika I. Kukovec, za tajnika dr. V. Zarnik, J. Gomilšek in I. D. Huber sta bila arhivarja, dr. A. Klemenčič in zdravnik Vek. Hercog pa odbornika.
Čitalnica, katere članstvo je iz dneva v dan rastlo (saj je imela že po dobrih dveh mesecih nad 100 članov, med temi kar polovico kmečkega st anu), je že v marcu resno razmišljala, kako bi društvo »meseca avgusta ali v začetku septembra napravilo veliko besedo pod milim nebomc. To je torej prva oeč ali manj formulirana zamisel prvega slovenskega tabora. Zaradi tega smemo brez pretiravanja trditi, da je prav iz dela ljutomer. čitalnice in osebnih prizadevanj Bož. Raiča izšla ideja prve vseslovenske manifestacije, manifestacije, kjer so prvič javno zahtevali pravice slovenskega naroda.
Ljutomerska čitalnica, kot najagilnejša na Slovenskem, je odigrala izredno vlogo pri snovanju slovenskih nacionalnih društev in zavodov na bivšem Spodnjem Štajerskem. S svojimi pevskimi nastopi o Središču, Ormožu, Veliki Nedelji je dala iniciativo za ustanovitev samostojnih narodnih društev o teh krajih. Iz čitalniške razgibanosti, pa iz resnične potrebe, rešiti naše podeželje pred tujim kapitalom, so ljutomerski narodnjaki ustanovili posojilnico (1872), »Učiteljsko društvo za slovenski Šta-jerc, organizirali kmetijsko-nadaljevalne šole (najbolj sta se odlikovala organizator štajerskega šolstva Ivan Lapajne in potovalni učitelj kmetijstva Blaž Pernišek).
Politično pa je Ljutomer ob ustanovitvi posameznih društev in ob njihovih prireditvah (zlasti tabor, prepoved Sokola 1872) bil vedno ostrejši politično-narodnostni boj, ki se je proti koncu preteklega stoletja še zaostril ob nastopu nemškega Schuloe-reina.
To bodi skromen prispevek k 90-letnici ljutomerske čitalnice in letošnji obletnici I. slovenskega tabora, ki naj ima zaradi vseslovenske pomembnosti zares pravi odraz obletnice s samostojnim datumom.
Zmago Vrbnjak
Ob 90-letnicl ljutomerske čitalnice
rice in naj jo prelijejo o literarni stil, tedaj o stil in jezik, v kakršnem je pisan Martin Krpan. V tretjem spisu je razvil prvi slovenski knjižeono-ustvarjalni program in naštel nekaj snovi, ki naj bi jih slovenski pisatelji oblikovali tako, da bi mogel Slovenec videti sebe v knjigi, kakor vidi sooj obraz o ogledalu. Klic po zbli-žanju književnosti s stvarnim življenjem slovenskega ljudstva, klic po realistični literaturi: to je zelo pomembna Levstikova zahteva v času, ko so konservativni veljaki pozabljali na Prešernovo humanistično in demokratično pesem ter zahtevali od literature, naj bo krščansko vzgojna, moralistična — pravemu življenju tuja.
Janko Liska je prispeval članek o tvorcu družbene znanosti, o Karlu Marksu. V poslednjih sto letih si je njegova filozofska in družbeno-zgodo-vinska misel osvojila delavski razred, kolonialna ljudstva in slehernega izkoriščanega človeka ter tako postala zavestna družbena sila. Liska opominja na meščanske »znanstvenike: in pačitelje marksizma, ki si prizadevajo dokazati, da se je marksizem preživel, da je kot »nauke zastarel itd. Toda tem »znanstvenikom: se vendarle jasni, četudi tega nočejo priznati, da je marksizem miselnost, ki ne more zastareti, kakor ne more zastareti človekova težnja po socialni in nacionalni svobodi. Dokler bo živela ta težnja, bo živ in tvoren tudi marksizem.
Koledar vsebuje tudi nekaj pesmi in dva prozna sestavka. Ljubezenski nemir in hrepenenje (Dekle v maju) in radost nad intenzivnim, sproščenim življenjem (Če sam cvetiš) sta gibali obeh pesmi Črtomira Šinkovca. Takšne življenjske radosti in sproščenosti pa ne razodevajo pesmi Toneta Pavčka, ki išče zdaj »neki lepši svett (Dolina), pa se »prazen« orača iz njega (Čuj me Marija), osa sreča pa se razodene le kot sanja in pravljica (Pravljica o sreči). Vendar Pavček ne beži pred življenjem v strogo zaprt subjektivni svet, ni pesimist, temveč le prečiščuje svoje tegobe in išče pravo, resnično življenjsko srečo. Ta poteza je dragocenost njegove lirike. Najmočnejša med vsemi pesmimi je Zlobčeva pesem Brezimni milijoni. T a pesem je etični upor človeka zoper so-dobrega »Vsemogočnega Človeka:, ki s svojim siehniziranim razumom grozi, da bo uničil in zblatil svoje človeško dostojanstvo. To je uporen krik zoper histerijo naših dni, zoper histerijo, ki kuje s svojimi kalnimi, prihuljenimi računi nasilje nad človekom in nenehno neti iskro za vojno. Človek je v nevarnosti, da pohodi, kakor še nikoli doslej, svoj lastni obraz. Zato ga pesnik roti:
Usmili svoje se podobe,
na zelena polja naših sanj
ne trosi
uničujočega dežja
iz svojih čudežnih delavnic
smrti.
Zanimiva je tudi socialna pesem Branka Rudolfa »Balada o božjih mlinih:, ki časovno sicer sega v 18. stoletje, s svojo socialno ostjo pa se za-pikuje še v naš čas. Jože Šmit izpričuje v svoji pesmi »Novi-nar-poetda zapisuje zmeraj samo eno resnico, pa naj piše aktivistični članek ali nežne in plahe stihe. Za vsem stoji on kot človek. Nekaj aforizmov z življenjsko modrostjo beremo izpod peresa Stane Vinšek o koledarskem delu knjige.
Prozo sta objavila Anton Ingolič in Ivo Zorman, prvi odlomek iz romana o slovenskih izseljencih o Franciji, drugi bedno podobo mistično zatrtega in kar brutalnega življenja dveh sestra. Ostra socialna analiza — brezposelni delavec in razkrojena visoko meščanska družina na eni strani in odpor do nezdravega življenja, ki pere zločin ali z alkoholom ali z razboljeno mistiko na drugi strani — to sta vrednoti obeh proznih sestavkov.
Ves leposlovni del Koledarja je pisan zdaj z večjo, zdaj z manjšo mero ustvarjalne nadarjenosti in jezikovno oblikovne kulture. Večinoma je življenjsko aktiven in tišči v žive intimne in družbene probleme sodobnega človeka.

5
POMURSKI VESTNIK. 6. febr. 1958
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Dva kulturna doma v enih Moravcih
Moravci obsegajo pet kilometrov površine, od ravnine do vrhov goričkega gričevja. Delijo se sicer v Spodnje in Zgornje Moravce, vendar so to samo Moravci. Imajo dva kulturna doma — na dveh koncih vasi. V spodnjem kulturnem domu so nedavno namestili klopi, peč in še nekatere stvari, ki so bile potrebne, tako da bo zdaj naposled že domala povsem opremljen. Ta dom, kot večina takih v martjanski občini, je manjši od tipičnih zadružnih domov in ima tudi garažo za gasilski avto, ki ga pa uporabljajo fudi za rešilnega, kadar je to potrebno.
Takrat, ko je bilo mogoče dobiti vse za gradnjo zadružnega doma, se v Moravcih niso mogli odločiti zanj. Tako je bilo tudi z elektrifikacijo. V obojem so zamudili, ker so bili trmoglavi in so imeli preobilo pomislekov. Manjkalo je pač organizatorjev, ljudi, ki bi bili pripravljeni začeti, nadaljevati in končati. Ko so te naposled našli, so začeli delati, toda v tem času (do 1955. leta) je bilo že vse drago in tudi težko so prišli do potrebnega materiala,
kljub temu, da so mnogo prispevali sami in tudi sami naredili.
Kot do vsega drugega, so prišli težko tudi do avtomobila za potrebe gasilskega društva. Vse je bilo odvisno od dobre volje ljudi. Deset članov gasilskega društva in krajevnega odbora je podpisalo jamstvo za 500.000 posojila za nabavo avtomobila. Ta vsota je, jasno, knjižena na njihovo posest. Tako je seveda lahko doseči marsikaj, kajti sprejeta odgovornost resnično obvezuje. Žal podobnih primerov menda nj najti nikjer drugje v naših občinah.
Moravčani pa tožijo predvsem zaradi šole. Njihovi otroci morajo v tešanovsko šolo. Ta vas pa je pet kilometrov daleč. Zlasti pozimi je takšna pot silno neprijetna, čeprav zima privlači mladi rod. Za šolo v Moravcih so se potegovali že pred vojno, vendar od tistega denarja, ki so ga takrat zbrali (85.000 din šolskega fonda v predvojni vrednosti), zdaj ni nikjer, kot marsičega drugega.
Tudi moravska žaga, ki so jo imeli dolga leta, je pogorela in so jo morali obnoviti. Za to je bilo potrebnih precej sredstev. Tako gre delo v tej vasi iz leta
v leto. Tu in tam se celo zatakne. Včasih pri ljudeh, ki bi morali največ prispevati, pa dajo zadnji svoj prispevek, toda to večine ne more motiti.
To, kar še niso storili starejši, pa si obetajo od mladine. Mladina trenutno vadi igre in ji pri tem pomaga učiteljica Potočnikova iz Tešanovee, menijo pa, da bodo imeli tudi »Borovo gostuvanje«, če jim kakšna preveč vneta ljubezen tega ne bo preprečila. Pravijo, da so v Moravcih najbolj zaljubljeni — starejši. Človek bi kar podvomil v to.	-ec
Vadarske ceste, gasilski dom...
V Vadarcih mnogo razpravljajo o gradnji gasilskega doma, saj nimajo nobenega primernega prostora za shajanje in kulturne prireditve. Šolska učilnica je pretesna in je shajanje v njej tudi higiensko neprimerno.
Največji vaški problem so ceste, ki so v izredno slabem stanju. V sušnem poletju je
. prahu do kolen, v jeseni in spomladi pa blato. Vaščani so sicer navozili gramoz na ceste, toda to ni bil gramoz, temveč zemlja, pomešana z debelim kamenjem. Tudi kmetijska zadruga je prispevala s prevozi. Ceste so bile res dobro navožene, toda blata je še vedno dovolj, celo več kot prej. Morda bi bilo letos bolje, če bi zadruga prispevala manj prevozov in dala svoja sredstva za dober potočni prodec, ki bi ga navozili na ceste (predvsem na cesti, ki nas povezujeta z glavno). Tako bi popravilo držalo nekaj let in imeli bi boljše ceste.
Cestna povezava z graško občino je zelo slaba. Pot pelje skozi Kruplivnik, kjer so vaščani popolnoma skregani s svojimi cestami, krajevni odbor pa je pozabil, kaj je njegova naloga.
V vasi so nekateri napačno tolmačili reorganizacijo v KZ, slabosti delovanja upravnega odbora, velike plače uslužbencev in nakupovalcev, nabavo traktorja in mlatilnice itd. Na zboru zadružnikov, ki je bil po drugem sklicu dobro obiskan, saj je bil šolski razred domala premajhen za okrog 100 članov, pa so dokazali nasprotno. Posamezni nergači so sicer poskušali, toda večina poštenih za-
družnikov ni popustila. Sklep o izločitvi trgovine iz zadruge so člani ocenili pozitivno in ga tudi sprejeli. Zadruga se bo morala v prihodnosti bolj ukvarjati z gospodarskimi problemi in usmeriti svoje delovanje v kmetijstvo. Dosedanji zadružni odbor je to precej zanemaril, saj v jeseni sploh niso poškropili sadnega drevja. Zadruga je nabavila nov traktor in mlatilnico. O »upravičenosti, te nabave je bilo v vasi mnogo govoric — tudi slabonamernih, vendar pa bo čas pokazal, kdo ima prav. V vadarski zadrugi je važna tudi skrb za enotnost zadružnikov, da ne bo videl vsak naiprei samo svoje ognjišče, marveč da bo dajal prednost koristim in gospodarski rasti svoje zadruge.
Opisani problemi so se kot nit vlekli skozi razprave na treh zborih: na občnem zboru PGD, na zboru volivcev in občnem zboru zadružnikov, ki so bili v začetku preteklega meseca. Vaščani so še prav posebno pozdravili zamisel gasilcev o gradnji novega gasilskega doma in obljubili svojo pomoč pri delu in v materialu, zato lahko upamo, da bo že v jeseni stal gasilski dom, če ne povsem dograjen, pa vsaj v surdvem stanju.
R. O.
Elektrifikacija v Križevcih
Elektrifikacija naše vasi kar lepo napreduje. Sprva je bilo sicer nekaj nesporazumov, ker je le malo ljudi dalo namestiti hišno napeljavo; niso pač vedeli, kakšne koristi in olajšave jim prinaša elektrika.
Električni tok bomo dobivali iz Mačkovec, kjer predvidevajo
Dolič
na Goričkem
Planinsko kočo »Tromejnik« je lani prevzela lovska družina Grad-Kuzma in jo obnovila. Koča je sedaj odprta ob sobotah in nedeljah; v teh dneh lahko dobijo izletniki tudi okrepčila.
Priporočljivo bi bilo, da bi se ljubitelji prirode in zimskega športu v prostem času malo bolj zanimali za to, včasih priljubljeno izletniško točko našega Goričkega, saj so tod lepi tereni za smučanje in sankanje. Tudi zveze za obisk so boljše, kot so bile včasih, saj vozi vsak dan avtobus od Murske Sobote do Kuzme in obratno.
B. Z.
razdelilnik za vse okoliške vasi. Drogovi za dalnjovod so že postavljeni in transformator zgrajen. Tudi drogove za omrežje smo že začeli postavljati, a delo je prekinil sneg, vendar pa se le počasi nadaljuje.
Za izgradnjo omrežja bo potrebnega mnogo materiala in dela, ker je vas zelo raztegnjena. Brž ko se bo vreme izboljšalo, bomo z delom spet nadaljevali normalno. Če bo delo pri gradnji razdelilnika in daljnovoda dobro napredovalo, lahko upamo, da ne bo dolgo, ko bo tudi v naši vasi. zasvetila prva električna luč.
H. Karel
Oh občnem zboru TVD »Partizan" v Lendavi
Pred kratkim so tudi v lendavskem TVD »Partizan« ocenili svoje enoletno delo. Poleg lepega števila drnštvenih članov so se občnega zbora udeležili tudi zastopniki NK Nafta, JLA in TVD iz Polane.
Društvo šteje sedaj 360 članov, dobri dve tretjini je mladih. 12 oddelkov je redno telovadilo, se udeleževalo vseh okrajnih in sektorskih tekmovanj, na domačem telovadnem nastopa v počastitev občinskega praznika pa je sodelovalo 322 telovadcev. Ena skupina Je nastopila tudi na Gimnaestradi v Zagreba, 90 telovadcev pa na festivalu telesne kulture v Ljubljani. Društvo je priredilo 2 telovadni akademiji v Lendavi, 2 propagandni akademiji pa v Polani, kjer so pred kratkim z materialno pomočjo lendavskega »Partizana« ustanovili novo društvo, ki že mnogo obeta. Društveni odbor je bil žela aktiven tudi pri urejanju materialnih razmer. Pred domom so uredili igrišče za odbojko, košarko in mali rokomet z vsemi potrebnimi napravami, obnovili so tudi notranjost doma, tako da je sedaj prav prijetna za vsakega obiskovalca. Razen tega so uredili električno razsvetljavo na -igrišču, na odru in v dvorani. Mladi društveni člani so pri urejevanju igrišča opravili nad 2000 _e-Iovni h ur.
Društvo iina za letos prav tako lepe načrte. Pomnožili bodo število članov, pritegnili bodo predvsem mladino in ji dali v društvu možnosti za tako telesnovzgojno delovanje, kot ga sama želi. Letos 1. marca bodo priredili akademijo, na katero se že sedaj pridno pripravljajo, poleti pa bo spet večja telesnovzgojna manifestacija v okviru občinskega praznika. Potrebno pa bo tudi izpopolni-
ti rekvizite, dokončati oder, posaditi drevesa okrog igrišča in še marsikaj.
Na občnem zboru so se zahvalili za pomoč ObLO, Komunalni banki in nekaterim lendavskim podjetjem, po zboru pa je društvo za svoje člane priredilo družabni večer s plesom.
Agronom Emerik Šiftar:
Zatiranje škodljivcev, bolezni in plevelov
Pšenica nima v naših krajih posebno nevarnih škodljivcev, ki bi nam povzročali posebno veliko škodo. Sovke, žitni brzec, strune itd. so splošni škodljivci, proti katerim se moramo boriti pri vseh kulturah, če bi se pojavili bolj množično. Omeniti moramo le poljske miši, ki nam lahko napravijo občutno škodo, če se močno razmnožijo. Akcijo za zatiranje poljskih miši so že sedaj usmerjale kmetijske zadruge. Želimo pa, da bi to v prihodnosti opravljali še boljše in pravočasneje.
Med boleznimi je najbolj nevarna rja, ki lahko ogroža pridelek, če se pojavi zgodaj v mlečni zrelosti. Proti rji se borimo tako, da pač pridelujemo odporne sorte, drugih sredstev in načinov namreč nimamo, kvečjemu, da iztrebimo še preostali česnin, ki je še tu in tam.
Proti trdi sneti se borimo z razkuževanjem semena, proti prašni sneti pa tako, da uporabljamo zdravo — neokuženo seme. Bolezni pšenice v glavnem odstranjujemo z izmenjavo semen in z rajonizacijo sort.
Pomembnejša in tudi težja pa je borba proti plevelom, ki močno zmanjšujejo pridelek. O tem smo se lahko prepričali lani. ko je bilo ponekod toliko divje grašice, da nismo vedeli, kaj je glavni posevek. Videli smo tudi njive, ki niso dale več kot 500 do 500 kg pšenice na ha. Take n jive smo lahko videli zlasti na peščenih tleh v soboški okolici. Poleg divje grašice so seveda škodljivi tudi ostali širokolistni
pleveli, ki pa jih zatiramo hkrati.
Proti plevelom se lahko borimo popolnoma uspešno, če jih škropimo s herbicidi, ki so že preizkušeni in učinkujejo odlično. Med naprednimi kmetovalci so že poznani in jih uporabljajo vedno v večji meri. Lani so individualni pridelovalci že poškropili s herbicidi več sto ha žitnih posevkov.
Naloga kmetijske zadruge je, da preskrbi potrebno količino herbicidov in da ima dovolj škropilnic ali še boljših priključkov na traktor — škropilne agregate, s katerimi je mogoče hitreje in uspešneje opraviti to delo.
Spomladanska nega posevkov
V jeseni še tako uspel posevek lahko trpi pozimi zaradi neugodnega vremena. Vplive slabega prezimljanja lahko popravimo s spomladanskimi agrotehničnimi ukrepi, ki so: valjanje po potrebi, brananje in gnojenje na list z gnojili pa v vsakem primeru. Kdaj je treba uveljaviti kakšen ukrep in t kolikšni meri, je stvar prakse oziroma strokovnega vodstva. Dolžnost zadrug je, da posredujejo strokovne nasvete, nabavijo potrebno število valjarjev, mrežastih bran in preskrbijo zadosti umetnih gnojil.
(Konec sledi)
Gasilski dom v Krogu?
Na letnem občnem zboru SZDL v Krogu so ugotovili, da vas lepo napreduje. Na zboru je bilo veliko vaščanov, med njimi tndi precej žena in mladine.
Na zboru so se pogovorili, koj bi bilo potrebno ukreniti, da bi vas dobila gasilski ali zadružni dom, v katerem bi imele svoje prostore tudi množične organizacije. — Pavšalno plačevanje skočnine ne bi smelo priti v poštev pri umetnem osemenjevanju. — Prostovoljno gasilsko društvo je lani spregledalo pomemben dogodek — 30-letnico svojega delovanja. — Člani SZDL so predlagali, naj bi zgradili gasilski dom, vprašanje pa je, kje bi dobili denar.
Morda bi ne bilo nnpak, da bi po vzgledo Brezovčanov, ki so si zgradili gasilski dom v glavnem z dobičkom »Borovega gostuvanja«, razmislili o taki prireditvi tndi v Krogu, snj jim ne manjka mladine, ki bi rada sodelovala. Za začetek gradnje pa so vaščani pripravljeni tudi
sami nekaj primakniti, zato bi že lahko letos začeli graditi tako potreben gasilski dom.
Sodelovanje krajevnega odbora je dobro, saj je pobndnik gradnje gasilskega doma. Tudi mladina ne stoji ob strani, saj pripravlja igro, ki jo bo verjetno uprizorila v kratkem.
Trije traktorji v Ratkovcih
Kmetijska zadruga v Ratkovcih je na dobrem glasu, saj skrbijo za napredek kmetijstva. Lani so kupili nov traktor "Za-drugar", letos pa nameravajo kupiti še dva: »Ferguson« in »Zeto«.
Nameravajo pa zgraditi tudi velika skladišča in garažo.
I. K.
24 deklet na kuharskem tečaju v Ljutomeru
Ljutomerska kmetijsko-gospo-darska šola, ki je najstarejša v Pomurju, je priredila pretekli teden praktični kuharski tečaj za dekleta tretjega letnika; ta tečaj je bil združen z zdravstvenim tečajem RK in izven-armadne vzgoje za dekleta v domačem dijaškem domu. Tečaj je obiskovalo 24 deklet s kmetij, med njimi pa so bile tudi učenke drugega in tretjega letnika domače vajenske šole. Vodstvo tečaja pa ne more razumeti staršev, ki niso poslali svojih hčera v to koristno vzgojno ustanovo.
Za kuharski tečaj so prinesla dekleta nekaj denarja in potrebnih živil. Tečaj je bil dobro pripravljen, slušateljice pa so se z. velikim zanimanjem in disciplinirano učile pripravljati dobro in kalorično vsakdanjo
hrano, se navajale k čisloči prostora in kuharfja. pravilnemu vedenju itd. Strokovni predavatelji so dobro opravili svoj posel, saj so svoje delo dopolnili tudi z razgovori in vzgojnimi nasveti.
Za tečajnice nameravajo prirediti poučne ekskurzije, če bodo v ta namen dobili potrebna
sredstva, kajti učenke same ne zmorejo vsega. KGŠ še take pomoči doslej ni dobila, vendar pa ji je obljubljena. Vsekakor pa bomo morali za vzgojo naprednega kmetijskega in zadružnega kadra žrtvovati precej več sredstev.
V. P.
Zdravstveni tečaj v Turnišču
Štiriintrideset deklet iz Turnišča, Renkovec, Nedelice in Gomilic je uspešno opravilo tečaj RK v Turnišču. Obisk je bil zelo dober, posebno so se za tečaj zanimala gomilska dekleta in ga tudi 100-odstotno obiskovala, čeprav so morala vsakokrat prehoditi 6 km.
Tečajnice so se zanimale za vse predmete, najbolj po za temo »O
predzakonski in zakonski vzgoji« ii izrazilo željo, naj bi jim lendavski ObLO omogočil tudi obiskovanje kuharskega tečaja v tem mesecu.
Po opravljenih izpitih so si tečajnico ogledale tudi dva filma: o negi dojenčka in o vzgoji šolskih otrok. Filma je predvajal RK iz Lendavo in sta bila zelo poučna, vzgojna in zanimiva, kar so potrdila tudi dekleta.
Pohvaliti pa je treba tudi vodjo krajevnega urada v Turnišču in domačo kmetijsko zadrugo, ki sta podprla organizatorje tečaja.
Iz prekmurskih Križevec
Pred kratkim so gasilci v Križevcih v Prekmurju sklenili, da bodo letos 16. februarja priredili »Borovo gostuvanje«. Izvoljen je bil poseben pripravljalni odbor, pri »Borovem gostuvanju« pa bo sodelovala vsa vas. Cisti dobiček je namenjen za gradnjo gasilskega doma.
2e več let so vaščani hoteli »Borovo gostuvanje«, vendar niso imeli to pravice, letos pa se ne bo nihče poročil in tako bodo svojo zamisel uresničili in na najlažji način prišli do večjih finančnih sredstev za gasilski dom, ki ga nameravajo postaviti še letos. Ves potek gostiivanja bo snemal »Triglav-film«.
V Križevcih pa mladina redno prihaja y kmetijsko-gospodarsko šolo. Ponk se je začel novembra in bo
zoključen že pred spomladanskim delom. Šolo obiskuje 20 mladincev in mladink.
*
Vaščani v zadnjem času mnogo razpravljajo o ureditvi zadružne dvorane. Zadružni dom še vedno ni povsem izkoriščen. Tndi zadružna dvorana, ki bi lahko služila za kulturne prireditve in razne sestanke, je v vasi nujno potrebna. Posebno pa se je potreba po dvorani pokazala sedaj, ko napeljujejo daljnovod, saj bi lahko služila tudi za kino. Zadružni dom pa bi bilo potrebno tudi ometati, urediti zunanjo fasado in opremiti notranje prostore, ki še niso izkoriščeni.
*
Mladina v Križevcih je tudi zelo aktivna. Letos je začela študirati
igrice, z njimi pa namerava tudi gostovati. Z večjimi odrskimi deli še mladina ne more tako dolgo začeti, dokler ne bo imela dvorane, odra in vsaj nekaj denarnih sredstev za najnujnejše potrebe.
*
Tudi elektrifikacija dobro napreduje. Transformator je že postavljen v surovem stanju, prav tako so že postavljeni tudi drogovi. Po hišah opravljajo inštalacijska dela in tudi omrežje bo začelo delovati v najkrajšem času. Vaščani pomagajo s prostovoljnim delom, nekaj pa je tudi takih, ki zavirajo delo in bi raje svetili s petrolejkami, kakor pa pomagali.
IZ RADGONSKE OBČINE
Organizacija Zveze borcev v G. Radgoni je sklenila, da bo postavila padlim borcem NOV primeren spomenik. Glavno vprašanje, ki mu organizacija sama ni kos, je vprašanje denarja za spomenik. V ta namen bodo organizirali nabiralno akcijo.
*
Na nedavnem zboru volivcev v G. Radgoni so sklenili, da bodo ustanovili posebno Vodno skupnost, ki bo pripravila vse potrebno za gradnjo mestnega vodovoda. Ker je vodovod ena izmed perečih točk radgonske komunale, so volivci o tem živahno razpravljali.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Ljutomerski
Pri ljutomerskih podjetjih »Žica« in »Konfekcija« imajo še vedno težave glede prostorov. Pri »Žici« računajo, da bodo že letos združili vse obrate na primernem prostoru, dočim bodo pri »Konfekciji« poskušali pridobiti še nekaj prostorov v dosedanjem poslopju.
*
Tudi pri ljutomerskem »Mlekoprometu« pripravljajo načrte za razširitev podjetja. Najbolj pogrešajo primerno skladišče, pa tndi stroji so večinoma zastareli.
Klavnica »Simentalka« v Ljutomera ima poseben problem glede nedograjenega obrata. Manjkajo predvsem hladilne naprave, zmrzovalni-«a in stroji za predelovanje mesa. Pri tem podjetju še ni ugotovljeno, kako bi bila razširitev obrata najbolj do-aosna.
Pri »Agrotehniki« v Ljutomeru izdelujejo zadnje čase največ traktorske prikolice v kooperaciji s TAM. Imajo pa na zalogi za okrog 4 milijonov dinarjev 'okopalnikov, ki jih je naročila »Agrotehnika« Ljubljana.
*
Svet za blagovni promet v Ljutomeru je sklenil na eni izmed zadnjih sej, da bodo uredili v Ljutomeru trgovino z zelenjavo. Lokal za to trgovino bo v Prešernovi ulici. *
Svet za kmetijstvo je na nedavni seji zvišal skočnino od dosedanjih 500 na 600 dinarjev. Zvišanje utemeljujejo s tem, da je bila dosedanja
skočnina pičla in so imeli živinorejski odseki pri kmetijskih zadrugah zgubo pri oskrbi bikov. Prav tako so na tej seji predlagali, naj bi zaprosil ObLO pri OZZ za nekaj sredstev iz skladov likvidiranih KDZ. Ta sredstva bi porabili za nakup avtomobila za potrebe osemenjevalne službe.
Z
I
M
S
K
I
M
O
T
I
V
POMURSKI VESTNIK, 6. febr. 1958
6
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 25. januarja do 1. februarja 1958.
Poročili so se: Franc Drvarič, sod-nijski uslužbenec in Irma Balaško, oba iz M. Sobote; Stefan Križan, zidar iz Kroga in Antonija Horvat, delavka iz M. Sobote ter Alojz Lukač, šofer in Marija Čergoli, oba iz Bakovcc.
Rodile so: Marija Hozjan iz Čren-sovec, dečka; Marija Meolic iz Murske Sobote, dečka; Rozina Kelenc iz Velike Polane, dečka: Kristina Titan iz M. Sobote, dečka; Matilda Matja-šec iz Lipe, deklico; Marija Ošlaj iz M. Sobote, deklico; Janja Vuk iz Lendavskih goric, deklico; Marija Pajič iz Kroga, deklico; Jolanka Kle-met iz Mačkovec, dečka; Slavka Iljevski iz M. Sobote, dečka; Irma Flegar iz Gradišča, dečka; Sonja Ko-~ rošak iz Ljutomera, deklico; Dragica Podlesck iz Andrejec, dečka; Marija Graj iz Dolgovaških goric, dečka in Terezija Lukač iz Bakovec, dečka.
Umrli so: Pavla Fink iz M. Sobote, stara 86 let; Nikolaj Vrban, kovač iz M. Sobote, star 77 let; Stefan Zorko iz Doma onemoglih v Rakičanu, star 60 let in Karolina Trokšar iz Predanovec, stara 52 let.
NESREČE IN NEZGODE
Kolesar je zavozil v 11-letnega gluhonemega Mirka Antolina iz Odra-nec. ki je padel in si zlomil levo nogo v gležnju.
Smučal se je in padel 13-letni Zlatko Vertič od Grada in si zlomil levo nogo.
Sankal se je in se zaletel v drevo 16-letni Franc Vrbnjak iz Gornje Radgone ter si zlomil desno nogo nad kolenom.
Koleno si je močno poškodoval 15-letni Peter Žalik, dijak iz Murske Sobote, ko je padel pri smučanju.
Z vrelo vodo se je polila po obrazu in dobila hude opekline 35-letnn Berta Novak iz M. Sobote. Voda ji je brizgnila tudi v oči, n poškodbe verjetno niso prehude.
S kolesom se je peljal in padel 33-letni Jožef Sukič, klobučar iz M. Sobote in si zlomil desno nogo v gležnju.
Pri trčenju kamiona z džipom je dobil 22-letni vojak Milan Stojič iz Lendave pretres možganov.
Padel je in si zlomil desno nogo v gležnju Franc Repič, oskrbovanec v Domu onemoglih v Rakičanu.
Z vrelo vodo se je polila Jožica Puhan iz Ivanjec in dobila hude opekline na levi nogi.
Videm ob Ščavnici
Petdesetletnico svojega življenja je pred dnevi praznoval delovni in vsepovsod priljubljeni cestar in posestnik Jože Čuš iz Ženika.
V	mladosti se je posvetil zidarskemu poklicu, pozneje pa je postal cestar. Svojo službo opravlja zelo vestno. Vzorno pa obdeluje tudi svoje posestvo in je znan predvsem kot dober sadjar. Vsa leto po osvoboditvi aktivno sodeluje v ljudski oblasti in množičnih organizacijah. Kot predsednik komisije za varstvo zgodovinskih starin in znamenitosti je tudi zelo marljiv in je že posredoval mnogo važnih podatkov muzejskim ustanovam.
Želimo mu, da bi še ostal mnoga leta Čil in zdrav.
*
V	najlepših moških letih je nenadoma umrl vzoren kmet, vinogradnik in sadjar Alojz Klobasa iz Brezja. Med ljudstvom je bil zelo priljubljen, o čemer smo se lahko prepričali tudi na njegovi zadnji poti.
Zadnje dve leti je bil predsednik krajevnega odbora, predsednik vaškega odbora RK, večletni odbornik KZ itd. Skrbel je zlasti za ceste in njegova zasluga je, da smo uredili tudi vaško pokopališče. Bil je tudi dober sosed in svetovalec, ki je rud posredoval svoje izkušnje, ki si jih je pridobil v svojem vzorno urejenem vinogradu in sadnem vrtu, tudi drugim. Kot dobrega človeka ga bomo močno pogrešali.
Dragi Lujz, počivaj v miru!
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica številka ? — Telefon 53. Uprav« in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni banki. M. Sobota, štev. 64-KR-1-Ž-365 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča
Vključevanje mladine v gasilstvo:
Na občnih zborih gasilskih društev in. občinskih gasilskih zvez — ugotavljajo, da deluje v gasilski organizaciji vse premalo mladine. Menimo, da morajo temu vprašanju upravni odbori, posebej pa referenti za mladino in ženske, posvetiti v bodoče več skrbi. Dolžnost slehernega državljana je, da sodeluje pri čuvanju ljudskega premoženja zlasti v preventivni službi. Prav tu naj v izdatni meri pomaga mladina. Statistika prikazuje, da je veliko naše mladine izven vseh organizacij, zato je naša dolžnost, da jo z vso skrbjo in čutom odgovornosti vključujemo v naše vrste. Želeli bi, da v tem smislu društva in občinske zveze napovedo tekmovanje drug drugemu.
Naloga gasilcev pri zborih volivcev in volitvah:
Da bi bodoči zbori volivcev in politična zborovanja ‘ razgibala in pritegnila slehernega državljana, je naloga naše organizacije, da z doslednim prepričevanjem onih sovaščanov, ki v podobnih političnih akcijah niso aktivni ali pa celo stojijo ob strani, pritegnejo slednje k sodelovanju in tako zagotovijo čim boljši uspeh na bodočih volitvah. Naša želja je, da sc gasilska organizacija najbolje izkaže tudi pri bližnjih volitvah v zvezno in republiško skupščino.
Iz pisarne OGZ
CANKOVA
Na zadnjem sestanku Ljudske mladine na Cankovi je predsednik aktiva poročal o kongresu LMJ. Prisoten je bil tudi član upravnega odbora Počitniške zveze iz M. Sobote tov. Sukič, ki je dejal, da so na Cankovi vsi pogoji za ustanovitev te organizacije. Njegov predlog je mladina sprejela in bodo v kratkem sklicali ustanovni občni zbor.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 9. februarja 1958.
Dr. Borovšak Miloš, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok. Or-diuira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
TEDENSKA NOČNA DEŽURNA
SLUŽBA
od 10. do 16. februarja 1958.
Dr. Jan Scdlaček, stanuje v Trubarjevem drevoredu.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
od 27. januarja do 1. febr. 1958.
Katarina Matjašec iz Lipe, drugič; Stefan Bratkovič iz Hotize, Jožefa Brišar iz Globoke, Jože Levačič iz Strigove, Anton Sodec iz Koprive, Marija Pukšiš iz Veščice pri Ljutomeru, Elizabeta Ozvatič iz Porda-šinec; Verona Donša, Marija Pivar, Ana Žalig, Matilda Jerelič, Franc Topolovec, Marija Skalič, Ana Sobočan, Verona Skalič, Terezija Casar, Marija Pal, Marija Sobočan, Matija Horvat, Franc Zver, Matija Tkalec in Marija Zadravec, vsi iz Lipe.
STANOVANJSKA SKUPNOST v Murski Soboti
obveča prebivalstvo, da je s 1. februar, začel poslovati
"K R P A L N I SERVIS"
Krpnlni servis posluje v prostorih »Šivalnega servisa«, Titova c. -25, (stara osnovna šola). Krpanje perila in ostale usluge opravlja tudi doma.
Gasilci v G. Radgoni se že dalj časa potegujejo za nov gasilski avto, to še predvsem sedaj, ko bodo morali dati starega v popravilo. Radgonski gasilci upravičeno pričakujejo pomoč od koderkoli, saj ne zmorejo toliko sredstev, da bi kupili avto sami.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 9. febr. — Polona Podeljek, 10. febr. — Dušana Torek, 11. febr. — Zvezdica Sreda, 12. febr. — Damijan Četrtek, 13. febr. — Katarina Petek, 14. febr. — Valentin Sobota, 15. febr. — Vesela
KINO
MURSKA SOBOTA — od 7.-9. februarja 1958 ameriški barvni ulm: »Rapsodija«; od 11.—13. februarja ameriški film: '»Velika ura«.
GOR. RADGONA — od 8.-9. febr. ameriški barvni film: »Njena pesem«; od 12.—13. febr. jugoslovanski film: »Tuja zemlja«. SLATINA RADENCI — od 8.-9. februarja francoski barvni film; »Lukrecia Borgia«; 13. februarja ameriški film: »želi me«. LENDAVA — od 7.-9. febr. sovjetski film: »Novoletni ples«; od 11. do 12. febr. jugoslovanski film: »Ni bilo zastonj«.
BELTINCI — 8. in 9. febr. italijanski film: »On in 7 tatov«. CEPINCI — 9. februarja jugoslovanski film: »Trenutki odločitve«. VERŽEJ — 8. in 9. februarja ameriški barvni film: »Borba v vsemir-ju<; 13. febr. italijunski film: »Figuro«.
TURNIŠČE — 8. in 9. febr. italijanski film: »Tri prepovedane zgodbe«.
MALI OGLASI
NOVO KUHINJSKO IN SOBNO MIZO IN 2 STOLA, ugodno prodam. Stibcrc, Lendavska c. 10. IV. nad. (blok), Murska Sobota.
5 HA POSESTVA vseh kultur z vinogradom iu inventarjem ali brez, z gospodarskim poslopjem, ki je v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Posestvo leži ob glavni cesti v bližini Maribora. Franc Kranjc, Spodnja Voličina št. 83, p. Voličina v Slovenskih goricah.
M-92
»MOŽ Z NEVARNIM
SMEHLJAJEM« — kriminalni roman znanega angl. pisatelja Edgara Wallace-ja je izšel v Obmurski založbi v M. Soboti. Dobite ga v naročniškem oddelku Pomurskega vestnika v M. Soboti, Štefana Kovača ulica ter v vseh knjigarnah in kioskih!
SPREJMEMO v stalno in sezonsko zaposlitev 3 družine s tremi do šestimi delovnimi močmi za sezonsko delo, tudi samce, ki dobijo skupno stanovanje. Družine dobijo družinsko stanovanje. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene vloge z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Radvanje, Streliška 150, Maribor.	M-75
GRADBENO PARCELO v Ljutomeru ob Ormoški cesti ugodno prodam. Franc Senčar, Ljutomer, Ormoška cesta 31.	M-93
HIŠO z gospodarskim poslopjem, travnik, sadovnjak in vrt v okolici Ljutomera, ob glavni cesti, primerno za obrtnika, prodam. Informacijo v Ljutomeru, Ormoška c. 33.	- M-94.
SODARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Alojz Hajdinjak, sodar, Jurij, p. Rognševci.	M-95
HIŠO v Cankovi produm. Naslov v upravi lista.
M-96
MLINSKO OPREMO - dva mlinska valja in ostala notranja oprema — za manjši mlin prodam. Franjo Gregorinčič, Trate 1, G. Radgona.
M-97
OPREMLJENO SOBO za takoj iščem. Naslov v upravi lista.	M-98
MOTORNO KOLO s prikolico, 350 cem, prodam, morebiti zamenjam za lažjega. Bratonci, št. 130, pošta Beltinci.	M-99
ENONADSTROPNO HIŠO s posestvom v skupni izmeri 2.97 ha in a gospodarskimi poslopji, prodam. Vse leži 10 km od Maribora, tik ob glavni cesti, avtobusni postaji, šoli, pošti in trgovini. Vsa natančnejša pojasnila glede cene in lege dobite pri Mihaelu Šoštariču v Veržeju.	M-100
ENOSTANOVANJSKO NOVO HIŠO z lepim vrtom v Mariboru, prodom. Marija Sakelšck, šivilja — Ruška cesta 89.	M-106
OPOZORILO. Podpisani, Koloman Vlaj, Zenkovci 23, že drugič opozarjam vse tiste, ki so širili in širijo, obrekujejo moje stanje, se vmešavajo v moje družinske razmere, da se bodo zagovarjali na sodišču. Ce sem po komu kdaj ostal kaj dolžan, naj se mi javijo z dokazili.	M-107
I.AJOŠ ŽILAH Y:	17
SMRTONOSNA POMLAD
—	Le lepo počasi... Morda bi bilo prav, če ne bi bili tako radovedni. Ze tako veste dovolj o meni!
Razdražen sem ji odvrnil:
—	Kdo ste vi? Odgovorite!
—	Ne bom vam povedala! — In z ironično grimaso mi je gledala v obraz. Zabavalo jo je, ker me je razjezila. Bila je zelo ljubka.
—	Veste kaj? — sem dejal, ko sem jo dolgo časa razburjen gledal. — Imam predlog. Ne potujte v Koložvar, ampak izstopite z menoj v Peterfalvi. Živim sam, le neka stara žena pazi na hišo. Tudi sam že leto dni nisem bil doma. V hiši ni žive duše. Bodite moj gost. V jutranjih urah bova jezdila v okolico, ob popoldnevih pa greva na sprehod, na lov. Služinčadi bom rekel, da ste mi žena.
—	Kako da ne!, — je vzkliknila. Tudi oči so ji zableščale.
—	Nočete?
Odkimala je.
—	Vsako jutro dobite kavo z bivoljim mlekom.
Zopet je odkimala.
—	Zakaj nočete?
—	Tako. Zalo!
Nervozno si je nameščala pajčolan in me kradoma opazovala. Nasmehnil sem se.
—	Zakaj se smejete?
—	Zato, ker zdaj jaz vidim v vašo dušo. Radi bi šli z menoj, le da tega ne upate priznati.
Ni odgovorila. Gledala je skozi okno. Tudi sam sem storil tako. Ta trenutek se mi je zdelo, da oba gledava nazaj na najino odhajajoče življenje. Čutila sva, kako trenutki najinega življenja bežijo mimo naju, kakor telefonski drogovi, ki se pomikajo mimo oken. In takrat — ob misli, da je vse minljivo se mi je srce ogrelo za to neznano črnolasko. Morda so tudi njene misli in občutja bila enaka mojim.
—	Joža, — sem dejal nekoliko žalostno — pojdite z menoj! Vi bežite pred nečim ali pred nekom. Tudi jaz bežim. Pojdite za dan, dva z menoj. Odpočijva si nekoliko. Potem beživa dalje. Vi na desno, jaz na levo.
Zdaj že ni več odkimavala z glavo. Toda še vedno mi ni odgovorila.
Vlak je prodorno zapiskal in sprevodnik je pomolil glavo skozi vrata:
—	Peterfalva pride!
Kot bi dejal: novo življenje pride.
Joža še vedno ni odgovorila.
Prispela sva in edini nosač v Peterfalvi, ki je bil hkrati tudi izvošček, je stopil v oddelek. Pogledal je na kovčke:
—	Vseh pet? — je vprašal.
—	Da — sem pokimal.
Čez dve minuti sva že sedela v udobnem vozu, ki ga je najemnik poslal po mene. Joža mi je med potjo segla pod pazduho.
—	Kako čudno..., — je šepetala.
—	Četejevi bom dejal, da ste mi žena.
—	Kdo je ta Četejeva.
—	Služabnica. Ljubila in spoštovala vas bo. Stara žena je že štirideset let pri nas. Razen mene nima nikogar.
Joža se je ponižno stisnila k meni. Molče sva se peljala dalje.
Takrat sem se nečesa spomnil. Da ne misli ta tuja dama, da jo bom morda res poročil? Niti za minuto ne bi hotel, da se 'preda tej misli.
—	Ostali boste, dokler se boste dobro počutili. Potem bova vrnila drug drugemu svobodo...
S priprtimi očmi je prikimala, da se- strinja. Toda jaz sem v trenutku, ko sem skozi redek akacijev gozdiček zagledal daleč pred nama svojo rojstno hišo, kako sama, z gosposko nadutostjo stoji sredi pustinje, zopet postal nekdanji mladenič. Spomnil sem se minulih sanj in dolgih jur, ki sem jih po očetovi smrti prebil v samotnih sobanah.
Kljubovalnost, odločna volja, da bam postal velik človek. Zdaj sem se ponovno videl: oster, možat profil svojega obraza, svojo vitko, visoko postavo in oblast svojih temnoplavih oči. Naduta in zakrknjena generalova hči mi je prvi večer ponudila svoje ustnice v poljub. Ta tuja žena gre z menoj, kot bi bil njen gospodar. Edit mi je vzela samozaupanje in uničila vero v samega sebe. Toda zdaj jo bom pozabil in se z novim prepričanjem zagnal v življenje. Rojen sem za visokega gospoda, pred katerim ljudje strahoma odpirajo vrata.
Voz je škripaje zavil na peščeno dvorišče. Pred hišo sva se ustavila. Okna na beli verandi so bila zaprta.
Joža je vzkliknila od presenečenja:
—	Kako je tu vse lepo!
Hiša in vrt sta bila zares lepa. V zlatilu jesenskega sonca so se temnozeleno dvigale visoke smreke, cvetne, grede so se prepletale v svetloplavih in belih rožnatih barvah; živordeča opeka verande, belo prepleskane stene — vse to je bilo zelo slikovito. V dvorišču je z obeh strani bilo slišati divje pasje lajanje, nad streho pa plahutanje golobjih kril. Za peštansko uho in oko je to nekaj nenavadnega.
Stara Četejeva je mahaje z-rokami stopicala navzdol po stopnicah. Če ji ne bi bil preprečil, bi mi poljubila roko. Joži sem pomagal z voza, med tem pa me je zvesta starka preplašeno prijela za rokav:
—	Jezus, da ni morda ...?
—	Res je. Moja žena. Včeraj sva se poročila.
Stara ženica je vzkliknila in skoraj da ni zajokala od sreče. Poljubljala je Jožine roke in obleko. Joža se je smehljala, toda videl sem, da ji je nekakšna žalost hušknila preko obraza.
Pogledal sem na uro. Bilo je ob enih. Z Jožo sva se preoblekla. Ker sem prvi končal z oblačenjem, sem med tem, ko sem čakal na njo, stopil skozi hladne, polmračne sobe. Iz vsakega kotička je gledalo moje nekdanje življenje. Zdaj sem čutil, da je Edit zelo, zelo daleč. Z mržnjo sem mislil na njo.
Ko je stara Četejeva vstopila, sem ji zabičal:
—	Ne smete nikomur povedati, da sem se vrnil in da sem oženjen. Ne želim, da me motijo. Rad bi bil sam.
Starka je pomahala z roko, da razume. S predpasnikom je brisala Jožin kovček, ki je stal v sobi.
—	Mora biti gosposkega rodu — je dejala in vsa prevzeta občudovala velik kovček iz svinjske kože.
—	Da —, sem dejal, ne da bi bil pomislil, kaj me je vprašala. Misli so mi blodile drugod.
Čez nekaj minut se je prikazala tudi Joža. Zelo ljubko, poletno je bila oblečena. Imela je krilo s črnobelimi progami in ozke, rumene francoske čevlje. Sleherni kos njene obleke je bil izredno okusno izbran. Med kosilom sem videl, da je nekoliko v zadregi, zato sem jo kasneje vprašal:
—	Ne bi malo legli?
—	Nisem utrujena. Če tudi vi niste, pojdiva na sprehod.
Odšla sva na vrt. Preko vrta na polje. Stopala sva druga
zraven drugega po kolovozu, ki ga je z obeh strani obdajalo grmičevje kadulje.
—	Zdaj mi pa povejte zgodovino svojega življenja —, sem dejal Joži.
V Ljutomeru tudi 30-metrski skoki?
Predzadnjo in zadnjo nedeljo so v Ljutomera priredili pionirske smučarske tekme, ki so bile tik nad mestom. Prvo nedeljo so bile snežne razmere zn pravilen smuk še dokaj slabe, ker je zapadlo komaj 15 cm snega na mokro podlago. Pionirji pa so kljub temu z velikim veseljem pograbili za smuči in začeli trenirati po Jurševki in Kamenščaka.
Starejši mladinci s Kamenščaka so pripravili eno največjih pomurskih skakalnic, tako da bodo letos laliko skakali tudi do 30 metrov. Že v lanski zimi so skakali do 22 metrov. Do te znamke se je povzpel Mirko Prelog. Letos pa hočejo še prekoračiti lanske uspehe.
Mali pionirji prvo nedeljo še niso tekmovali, pač pa so navijali za starejše in obljubili, da bodo v kratkem tndi oni poskusili.
Smučarski teki pionirjev od 12 do 14 let:
V smučarskem teku po gozdnem terena z višinsko razliko 25 metrov jo na progi 800 metrov tekmovalo 8 pionirjev. Vrstni red: 1. Karl Žižek, 5,40 min., 2. Konrad Pučko, 5,40 min., 3. Ivo Pušenjak, 5,50 min., 4. Albert Kolbl, 6 min. itd.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 16. februarja
Nekako tlo 13. febr. nestalno vreme s pogostimi padavinami, zlasti po 10. februarju pričakujemo snežne zamete. Tudi temperatura se bo močno spreminjala in celo možne so kratkotrajne odjuge. Po 10. februarju splošni močan padec temperature, ki bo prešel v hud mraz.
Zmagovalci slaloma (7 vrat): Ivo Pušenjak, 15,3 sek., Svobodin Pore-kar, 16 sek., Slavko Pušenjak, 16,5 sek., Albert Kolbl, 17 sek. itd.
Na majhni skakalnici, ki so jo naredili pionirji sami iz snega, pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: Ivo Pušenjak, 4,95 m, Slavko Pušenjak, 4,35 m, Svobodin Porekar, 3,80 m itd.
KUZMA
V ponedeljek, 13. januarja se je pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je bil Rudolf Bun-derla iz Kuzme.
Ponesrečeni je 'še z dvema tovarišema trebil v gozdu borova drevesa. Ko so drevo izpodkopali, so ga tudi hoteli podreti s pomočjo vrvi, pa se jim to ni posrečilo; pri malici pa je zapihal močan veter in vrgel drevo na tla. Konec drevesne krošnje :e zadel Bund.erla v glavo in ga na mestu ubil.
Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni delavec, ki je gradil širom po Sloveniji, saj je bil zaposlen pri "odjetju »Hudournik« v Ljubljani, je pokazal tudi njegov pogreb, saj ga je na zadnji poti spremljala velika množica ljudi.
Pokojni zapušča ženo in tri male otroke.
Naše gasilsko društvo si je po dolgem prizadevanju nabavilo motorno brizgalno z dolgimi cevmi in potrebnimi sesalnimi napravami. To je vsekakor velika pridobitev za kraj.
B. Z.
GASILSKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI
vabi vse 15. februarja 1958 na TRADICIONALNO VESELICO v prostorih ,,Zvezda“ v Murski Soboti. Začetek ob 20. uri
ZAHVALA
Za vse izraze sožalja, ki smo jih sprejeli ob smrti naše ljube mamice, žene in babice
MARIJE BABIČ, roj. Lipovec
za spremstvo, poklonjene vence, č. g. patru, organistu Petru Potočniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ji v bolezni lajšali grozno trpljenje — prisrčna hvala.
Družine; Babič, Šeruga, Pal in Štampar.
8. II. 1958 IV.
ELITNI AKADEMSKI PLES
Z BRUCOVANJEM V LENDAVI —
PROGRAM — BAR — IZBIRA PRINCEZE ZELENEGA CARSTVA IGRA CIS IZ LJUBLJANE, PRIZNAN DOMA IN V TUJINI
IZBRANA JEDILA IN PIJAČE — RESTAVRACIJA „N AFTA“ PREVOZ GOSTOV IZ M. SOBOTE ZAGOTOVLJEN Z AVTOBUSI
OBSOJENI HEROJ
Zgodilo se je 6. avgusta 1945 . . .
Tega dne je visoko nad oblaki letelo proti Japonski osamljeno letalo. Njegov trup se je srebrnkasto bleščal v sončni svetlobi. To je bila leteča trdnjava, po vsem svetu znani šti-rimotorni bombnik iz druge svetovne vojne. Ko je letalo priletelo nad to otoško državo, nad katero je že mesece in mesece lebdela senca poraza, je odvrglo skrivnostni tovor, potem pa spremenilo smer in odhitelo v oporišče. Protiletalski topovi so molčali... Letalo je brez žrtev opravilo svojo »posebno misijo«.
Ko so odvrgli skrivnostni tovor, je bila posadka bombnika nenavadno vznemirjena. Vsi so napeto opazovali pot valjastega predmeta, na katerem je bilo pritrjeno padalo, da bi zadr-
ževalo padec nenavadnega tovora. Čez nekaj sekund, ko je bil bombnik okoli 10 kilometrov vstran od kraja, kjer so spustili predmet s padalom, se je notranjost letala zasvetila od
močne svetlobe. »Uspelo je,« je vzkliknil nekdo od posadke. Na obzorju, tam, kjer se je začenjalo japonsko kopno, se je dvigal v zrak velikanski ognjeni oblak...
Zvečer istega dne je ameriško vrhovno poveljstvo sporočilo, da je neka leteča trdnjava vrgla na japonsko mesto Hiro-šimo prvo atomsko bombo. Svet je obnemel: bomba je imela moč 20 milijonov kilogramov trinitrotoluola.
Nekaj mesecev kasneje je domovina odlikovala herojskega pilota, ki je skoraj popolnoma uničil sovražno mesto. Claude Eaterley je dobil visoko odlikovanje za hrabrost.
Enajst let kasneje...
Leta 1956 je teksaška polici-
ja aretirala tatu, ki je poskušal oropati dve pošti. Policijski inšpektor je bil zaprepaščen, ko je spoznal, da je tat — junak Hirošime. Na sodni obravnavi je obsojeni uporno molčal. Na-
mesto njega je govoril njegov advokat: »Claude Eaterley, pilot, ki je vrgel prvo atomsko bombo, ni duševno uravnovešen. Atomska bomba ni uničila samo nekaj desettisočev prebivalcev Hirošime, marveč tudi dušo tistega, ki jo je vrgel.«
Sodnik je poslušal poročilo psihiatra. Robert Elroy, znani specialist za duševne bolezni, je izjavil, da je Claude Eaterley žrtev kompleksa krivde. Dejstvo, da je vrgel bombo, ki je povzročila največji pokolj v zgodovini človeštva, je zapustilo v njem neozdravljivo rano. Domovina ga je proglasila sicer za junaka, toda zavesti, da je krvnik desettisočev ljudi, mu ni mogla izbrisati. Zdravnik je rekel, da se je Eaterley že 1950 zdravil v njegovi kliniki in da je že tedaj poskušal samomor.
Pilota, ki je bil samo majhen vzvod v strahotnem vojnem stroju, preganjajo sence pobitih ljudi, Ali so morda te sence potrkale tudi na vrata tistih, ki so ta stroj spustili v gibanje?
Hirošima 1945 — to je ostalo od mesta, ko je Claude Eaterltey pritisni za gumb in odvrgel atomsko bombo.
Prvi človek v vsemirju?
Sovjetski znanstveniki niso katerih tujih agencij, da so v kilometrov visoko in da se je
Ni minilo niti teden dni od Novega leta, ko so največje svetovne časopisne agencije prinesle vest, da so sovjetski znanstveniki izstrelili z raketo prvega človeka 300 kilometrov v zrak in da se je ta vrnil nepoškodovan s padalom na zemljo. Ta vest ni bila niti potrjena niti demantirana. Če je to res, bi to bil prvi korak človeka v vse-mirje. Čeprav je v teh višinah sicer še ozračje, pa je že tako redko, da vladajo tam že vse-mirski pogoji.
Znanstveniki vsega sveta še vedno ugibajo, ali je vest o poletu prvega človeka na višino 300 km resnična. Če je, potem to vsiljuje znanosti mnogo novih vprašanj. Kako je bil oblečen ta človek? Ali je imel posebno vsemirsko obleko z aparati, ki so uravnavali tlak in go-
potrdili niti zanikali vesti ne-SZ izstrelili z raketo človeka 300 srečno spustil nazaj na zemljo.
reli zrak? Kako se je vrnil na zemljo? Znanstveniki najbolj nagibajo k domnevi, da se je raketa potem, ko ji je zmanjkalo goriva spuščala v velikem loku. Na določeni višini je posebni mehanizem odvrgel kabino s pilotom in odprlo se je padalo, ki je ublažilo padec proti zemlji. Mnogo niže pa je pilot izskočil iz kabine in se vrnil na zemljo. Nekateri znanstveniki pa dvomijo, da je prišel živ na zemljo. Na vsa ta vprašanja za sedaj še ni mogoče odgovoriti. Eno pa je jasno: v sklopu človekovih načrtov, da prodre v vsemirje in do drugih planetov, so taki eksperimenti neizogibni. Neizogibne pa so tudi žrtve, prav tako kot so bile neizogibne takrat, ko je človek osvajal najvišje gore ali pa ledena prostranstva Arktike in Antarktike!
SMET JE STALA
SR KIRURGOVIM HRBTOM
V	švicarskem mestu Mon-treille so doživeli nedavno operacijo, katere ne bodo pozabili. Tri ure in četrt je stal kirurg Francois Audie za operacijsko mizo in operiral 14-letno deklico, ki je imela tumor na možganih. Le malo bi se našlo kirurgov, ki bi si upali izvršiti tako operacijo, kajti tumor je bil na najbolj občutljivem mestu možganov.
V	operacijski dvorani je vladala grobna tišina. Kirurg je videl samo malo bolnico. Vsi ostali pa so gledali samo kirurga. Vedeli so, da ne gre samo za dekličino življenje; temveč tudi za življenje kirurga. Za njegovim hrbtom je stala smrt.
Po treh urah in četrt je bilo otrokovo življenje rešeno. V tem trenutku pa se je kirurg zrušil na tla. Bil je mrtev.
*
IS. februarja 1957 je Audie priredil v svojem domu večerjo za najboljše prijatelje. Ko je zavladalo najboljše razpolože-
LONDON SE MODERNIZIRA Nedavno je londonski župan naročil pri neki londonski tvrdki nov pečat. Bil je že čas, saj so sedanji pečat uporabljali že od leta 1219!
KRATKO IN JASNO V nekem pariškem dnevniku je bil objavljen naslednji oglas: "Sotor za dve osebi, skoraj nov, le enkrat uporabljen, menjam za otroški voziček".
nje, je vstal in povedal tole:
»Dragi prijatelji, moral vas bom zapustiti za vselej. Sam sem postavil diagnozo. Če bom od danes dalje mirno ležal o postelji, bom živel še dve leti. Danes sem poslednjič v družbi z vami.
Te besede so bile težka resnica. Izkušeni zdravnik je dobro poznal svojo strašno bolezen: rak na hrbtenici. Najbolj znani specialisti so mu potrdili diagnozo.
*
Drugi dan je kirurg šel še poslednjič v kliniko, potem pa legel o posteljo, iz katere se je dvignil samo še enkrat, da bi operiral 14-letno deklico. Prijatelji so mu skušali pomagati na vse načine. Priporočili so mu najnovejše zdravilo "R 875", ki so ga pred kratkim odkrili o Belgiji in ki naj bi bilo učinkovito. Dr. Audie je pristal, da bo preizkusil novo zdravilo na sebi.
Potem pa so prišli k njemu obupani starši nekega bolnega dekletca, ki mu noben zdravnik ni mogel več pomagali. Tumorji na možganih so pri otrocih zelo redki in nihče si ni upal operirati; Ko je dr. Audie videl rentgenske posnetke, je sklenil; da bo operiral. Kljub opozorilom prijateljev je vstal in se začel navzlic strašnim bolečinam pripravljati na operacijo, ki smo jo opisali ob začetku. Še poslednjič je rešil svojemu pacientu življenje, toda izgubil je svoje.
Pogled v sodobno ameriško trgovino, ki ji pravijo »Supermarket« in je urejena po načela »Postrezi si sam«.
ENAKOPRAVNOST ŽENI V TUNISU
Ena največjib težav, s katerimi se mora boriti mlada tuniška država, je zapostavljenost
žensk. Tam je še vedno v navadi mnogoženstvo in odvajanje žensk od javnega življenja. To se kaže tudi v oblačenju. Čeprav žive v vroči Afriki, so tam ženske zavite od pet do glave, obraz pa si povrhu še pokrivajo z gosto kopreno, ki se ji pravi zar. Predsednik Tunisa Burgiba je prepovedal
Mesina ulica v Maroku
mnogoženstvo in priporočil ženskam, naj snamejo zar. Pri tem je naletel na veliko odobravanje žensk in mladine, pa tudi na veliko ogorčenje verskih fanatikov.
Burgiba pri svojih ukrepih za uveljavljanje ženske enako-
pravnosti v Tunisu ni šel po isti poti kot včasih veliki to-ški reformator Kemal Ataturk. Na njegovo zapoved so v Turčiji odpirali hareme in javno odgrinjali ženske. Na Burgibovo priporočilo so prve snele zar študentke, za njimi pa ostala mlada dekleta. To gibanje se je v severnem Tunisu razširilo tudi na poročene žene. Na čelu tega gibanja proti starim predsodkom stoji nečakinja ministrskega predsednika Burgibe.
Na jugu države pa gibanje za emancipacijo žena zadeva na velik odpor. Ponekod so verski fanatiki javno napadali ženske, ki so snele zar. Nekatere ženske so šle po srednji poti: zar so sicer snele, zato pa so si nataknile velika črna očala. Za njih imajo opravičilo, saj je afriško sonce zelo močno in tudi prahu je na pretek.
Tunižanke so že dobile volilno pravico in zdaj hočejo dobiti še vse ostale pravice in res postati enakopravne. Delajo že v raznih poklicih, kjer še pred kratkim ni bilo žensk. Vlada pa jih pri tem podpira.
SKRIVNOST
VISOKE STAROSTI Andreas V a nmeuren iz Južne Afrike je pred nedavnim proslavljal 110. rojstni dan. "Cemu se morate zahvaliti, da ste dosegli tako visoko starosti ga je vprašal neki radijski reporter. Močan in čil starec mu je mirno odgovoril"
Temu, da sem na svoj 105. rojstni dan nehal kaditi pipo in začel kaditi samo lahke cigarete."
RODILA JE 25 OTROK Sedeminštirideset-letna Marija Deoeaux iz Epana je postala mati najbolj številne francoske družine. Nedavno je rodila svoje petindvajseto dete.

41. Potem so zopet poskusili srečo. Potiho so zdrsnili v vodo in plavah. Sloki je zašepetal še v vodi: »Najrajši bi vaju počakal na bregu, dokler se ne bosta vrnila.« Mrki se je ponorčeval: »Le ostani, če ti ni mar življenja. Ali si pozabil, kaj nam je Arni naročil pred odhodom?« »Potrpimo, nekako se bomo že izvlekli iz te smole,« je vzdihnil Silni in si sunkoma pomagal dalje. Deroča voda jih je odnašala s tokom, tako da so dosegli nasprotni breg precej niže, kot so se spustili v vodo. Mrki je že bil na suhem, ko je zaslišal za seboj krik. Sklonil se je v dve gube, prepričan, da je padel v zasedo graničarjev.
42. Zavpil je Sloki. V deroči vodi se ga je lotil krč in tok ga je odnašal s seboj. S poslednjimi močmi si je prizadeval ostati z glavo nad gladino reke. Ni mu uspelo, vendar je imel srečo, da ga je voda odnesla na plitvino. A vseeno mu je predla trda in gotovo bi utonil, če ga ne bi Silni potegnil za lase iz vode. Tedaj se jima je približal Mrki in ju šepetaje posvarih »Ne zganjajta tolikšnega hrupa, saj nista doma v postelji. Brž za mano!« Silni je zajecljal: »Ne moreva ga pustiti samega.« »Koga?« je vprašal Mrki, a je že ocenil položaj. »Čemu pošiljajo na pot take zelence! Raje bi ostal v kuhinji in lupil krompir, za drugo rabo tako ni sposoben!« Vendar se je sklonil nad Slokega in naslonil uho na njegove prsi.
40. Nad vodo so zažvižgale krogle. Streljali so graničarji. Nikogar niso zadeli. Mrki, Silni in Sloki so med streljanjem odplavali nazaj k bregu. Na pol mrtvi so se splazili v grmovje in tam negibno obležali. Zakrivali so si glave z rokami, kakor da se hočejo tako obvarovati pred kroglami. Potem ko je streljanje ponehalo, se je oglasil Mrki: »Hej, vidva, ali sta še živa? Prej sta se širokoustila, zdaj si najbrž niti dihati več ne upata.« Silni je zajecljal: »Tu ne poznajo šale. Mimogrede me bodo še upihnili.« Sloki je zastokal: »Zebe me. Cisto sem moker, le kdaj si bom lahko posušil obleko.« Mrki jima ni odgovoril.